V središču Podravje • Zaradi finančne shiranosti kmetij slab odziv
na razpise
O Strani 6 in 7
Aktualno Ptuj • Pacienti na pregled čakajo tudi več kot leto dni
O Stran 3
s i i Štajerski
Ptuj, torek, 22. oktobra 2024
Letnik LXXVI • št. 83 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Danes priloga		
s	POMM	Ua
Podravje • Najcenejše je ogrevanje s sekanci, najdražje s kurilnim oljem
Cene ogrevanja z lesnimi energenti navzdol
Glede na podatke Gozdarskega inštituta Slovenije naj bi bili izdatki za ogrevanje z lesnimi energenti letos nekoliko nižji, saj so njihove cene v primerjavi z lanskim letom upadle. Več na stani 9.
Aktualno Kidričevo •
Radar v mesecu in pol ujel 259 prehitrih voznikov
O Stran 2
Podravje Gorišnica •
Nov parket v telovadnici buri duhove
O Stran 5
Ljudje in dogodki Dornava •
Posek drevoreda je zadnje, kar jim pride na misel
O Stran 11
Kronika Velika Nedelja •
Letos pet napak na zapornicah železniškega prehoda
O Stran 24
v
Šport Nogomet •
Remi Aluminija v derbiju, Tabor premočan za Dravo
O Stran 13
Foto: Črtomir Goznik
Stroški vrtcev •
V Sloveniji cen^ navzgor, najprVaškem! mar!
Podravje
O Stran,
odpuščanj (je) napovedujjja*
2 Štajerski
Aktualno
torek • 22. oktobra 2024
Kidričevo • Radar meri podnevi in ponoči
V mesecu in pol ujel 259 voznikov
Ohišje radarja na prometnici Hajdina-Slovenska Bistrica v križišča za Cirkovce in Starošince je bilo postavljeno konec maja, od konca avgusta je v ohišju nameščen tudi radar. V mesecu in pol je zabeležil kar 259 voznikov, ki so skozi križišče zapeljali s pretežko nogo.
n—wmn-iw"
Foto: Črtomir Goznik
Radar je bil v ohišje nameščen konec avgusta. Do nedavnega je meril iz smeri Hajdine proti Slovenski Bistrici, sedaj pa preži na voznike iz bistriške smeri.
Hitrost v križišču za kraja Cirkovce in Starošince na glavni cesti Slovenska Bistrica-Hajdina je že lep čas omejena na 70 km/h. A prometni znak, ki je omejeval hitrost voznikov, se je vse do postavitve ohišja radarja zdel brezpredmeten. Odkar na voznike preži bela hišica z dvema stekelcema, se je hitrost bistveno približala zapovedani, sprva zaradi strahu pred kaznijo, od avgusta dalje pa tudi zaradi kazni.
Policisti so predlagali postavitev radarja zaradi rezultatov prometnih analiz (prometne obremenitve, števila nesreč in posledic), ki so pokazale, da je treba na tem dotičnem odseku vzpostaviti dodatne ukrepe za umiritev hitrosti. In kot kažejo prvi izsledki, se je odločitev vsaj finančno izplačala. Od konca avgusta do 14. oktobra so Policisti obravnavala kar 259 kršitev, voznik z najtežjo nogo je skozi križišče zapeljal s kar 140 km/h, kar pomeni, da je za 100 % prekoračil dovoljeno hitrost. S Policije so še dodali: »Kršitve so enakomerno razporejene skozi cel dan. Prav tako beležimo kršitve v nočnih urah. Ne beležimo časovnega obdobja, ki bi izstopalo.«
Mojca Vtič
Markovci • Preureditev bivše drevesnice
Namesto dreves njive
V bivši drevesnici v Markovcih je vse manj dreves. Celotno območje je bilo namreč preurejeno in namenjeno kmetijski rabi. Večinski lastnik zemljišč je njive in travnike oddal v zakup.
Foto: EK
Zemljišča bivše drevesnice v Markovcih so večinoma namenjena kmetijski rabi.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ima na območju bivše drevesnice v Markovcih v lasti 6,7 hektarja površin. Z vseh zemljišč so očistili zarast in jih ustrezno pripravili za kmetijsko rabo, dreves, ki so nekoč označevala območje drevesnice, skorajda ni več. Zakupnik njiv in travnikov je mladi prevzemnik Dejan Svržnjak, ki na teh površinah prideluje predvsem poljščine. Od Sklada je dobil zemljišča v zakup za obdobje desetih let z možnostjo podaljšanja. Poleg zemljišč, ki jih upravlja Sklad, ima tudi Kmetijska zadruga Ptuj pomembno vlogo pri preurejanju območja.
Zadruga je po denacionalizacijskih postopkih na tem območju prejela približno 2,5 hektarja zemljišč, ki so prav tako namenjena kmetijski rabi. Kot je pojasnil Branko Valenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, so zemljišče dali v najem, za njihovo urejanje in preoblikovanje pa skrbi najemnik. Valenko je med drugim zatrdil, da bo tudi ta del bivše drevesnice urejen, saj namerava najemnik v kratkem odstraniti tudi ruševine stavb.
Slovenija, Hrvaška • Na Hrvaškem so vrtci zelo poceni ali celo brezplačni
Slovenski starši ostajajo v primežu visokih cen vrtcev
Za večino slovenskih staršev je misel na brezplačne vrtce nepredstavljiva, saj so navajeni, da vrtec predstavlja velik del družinskega proračuna. Poleg tega so v zadnjih letih ekonomske cene vrtcev enormno poskočile, v Spodnjem Podravju so marsikje presegle že 700 evrov na mesec za enega otroka, medtem ko so na Hrvaškem med 300 in 450 evri. V tem kontekstu je Hrvaška svetla izjema, saj so poleg precej nižjih cen vrtci v 25 mestih za starše brezplačni, občinske subvencije pa so povsod zelo visoke.
da
V Sloveniji se cene vrtcev iz leta v leto višajo, medtem ko so v sosednji Hrvaški nekateri vrtci celo brezplačni.
Družinska politika sosednje Hrvaške je na področju predšolske vzgoje zelo ugodna. Ekonomske cene vrtcev so precej nižje kot pri nas in se v povprečju gibajo med 300 in 450 evri, najvišji znesek, ki ga starši mesečno plačujejo za vrtec, pa ne presega 80 evrov. Na izjemno nizko ekonomsko ceno vrtcev najbolj vplivajo nizke plače hrvaških vzgojiteljev, ki so se do letos gibale okrog 1.000 evrov neto, a so jih z letošnjim letom v skladu z zakonom o predšolski vzgoji že začeli postopoma dvigovati.
Novi vrtci, nižji stroški vzdrževanja, varstvo zato brezplačno
Ne glede na postopno zviševanje plač vzgojiteljev, pa je od letošnjega septembra vrtec brezplačen tudi za starše, ki živijo v Slavonskem Brodu, mestu s približno 45.000 prebivalci. Ekonomska cena v njihovih javnih vrtcih znaša okoli 300 evrov, kar je pol manj kot pri nas.
Župan Mirko Duspara je pojasnil, da je občina do sedaj plačevala 80 odstotkov ekonomske cene, preostanek pa starši. Njihov prispevek je na letni ravni znašal med 1,2 in 1,5 milijona evra. »Izračunali smo, da lahko ta denar zagotovimo iz občinskega proračuna, saj bomo manj vlagali v gradnjo novih vrtcev, zmanjšali pa so se tudi stroški vzdrževanja. Odzivi staršev so seveda pričakovano pozitivni, vsi so presrečni. Strošek staršev namreč do sedaj ni bil zanemarljiv. Tisti, ki so imeli v vrtec vključena dva otroka, so mesečno plačevali okoli 150 evrov, kar znese 1.800 evrov na leto. Ta denar bodo lahko sedaj namenili za kaj drugega,« je povedal Duspara in dodal, da imajo prednost pri vpisu tisti otroci, ki imajo oba starša zaposlena ali pa živijo v enostarševski družini. V letošnjem šolskem letu so lahko vpisali vse otroke, ki so varstvo potrebovali. V Slavonskem Brodu imajo namreč podobno kot drugje
na Hrvaškem velike težave z zagotavljanjem zadostnega števila prostih mest v javnih vrtcih. V zadnjih 15 letih so zato intenzivno vlagali v gradnjo in obnovo vrtcev ter uspeli znižati stroške vzdrževanja. Stavbe so namreč sedaj energetsko veliko bolj učinkovite. V javnih vrtcih je trenutno dovolj prostora za vse otroke iz Slavonskega Broda, zato občina ne vidi nobene potrebe, da bi še naprej sofinancirali privatne vrtce. V Trogirju so vrtci že nekaj časa brezplačni; mesto jih namreč lahko financira z visokimi turističnimi prihodki.
V Splitu najvišje plačilo 80 evrov
Drugačno politiko imajo v Splitu, kjer delež sofinanciranja znaša enako ne glede na to, ali otrok obiskuje javni ali privatni vrtec. Vsem otrokom namreč želijo omogočiti enake standarde za razvoj in čim boljšo prihodnost. Vrtci niso brezplačni, najvišji znesek, ki ga starši plačujejo mesečno, pa je okoli 80 evrov. Še vedno se soočajo s pomanjkanjem kapacitet v vrtcih. Letos jim je uspelo vpisati vse otroke, starejše od tri leta, v skupine prvega starostnega obdobja pa zgolj tiste, ki imajo oba starša zaposlena.
V nasprotju s Slavonskim Bro-dom in Splitom pa Zagreb, kot glavno mesto Hrvaške, kljub intenzivnim vlaganjem še vedno ni rešil problema pomanjkanja mest v vrtcih. Poleg tega se soočajo še s pomanjkanjem kadra. Vrtce financirajo iz občinskega proračuna, kar na leto znese okoli 270 milijonov evrov. Več kot polovica staršev za enega otroka v vrtcu plačuje okoli 40 evrov na mesec, najvišji možni znesek pa prav tako ne presega 80 evrov.
Povsem drugače pa je v Zagrebu z zasebnimi vrtci, kjer so cene za starše celo višje kot pri nas, saj so ti vrtci sofinancirani nižje kot v Sloveniji.
Estera Korošec
Slovenski vrtci se le še dražijo
Slovenski starši lahko trenutno le sanjajo o modelu, kot ga ponuja Hrvaška. Stroški vrtca v Sloveniji se iz leta v leto povečujejo in za družine srednjega sloja v povprečju znašajo od 200 do 350 evrov. Razlike v plačah med Slovenci in Hrvati pa se medtem bliskovito znižujejo. Po zadnjih podatkih je povprečna neto plača na Hrvaškem znašala letos julija že 1.315 evrov, v Sloveniji pa 1.500 evrov. In če bi v Sloveniji povzeli približen model hrvaškega starševskega plačila vrtca bi to čez palec pomenilo, da bi bilo najvišje možno plačilo okrog 140 evrov mesečno. Prav zato bi moral biti dostop do brezplačnih ali višje subvencioniranih vrtcev eden izmed ključnih ciljev socialne politike tudi v Sloveniji. Še posebej ob dejstvu, da se že vrsto let soočamo z nizko rodnostjo. Hrvaški primer nam kaže, daje sprememba mogoča - potrebna je le politična volja in razumevanje, da so otroci naša največja naložba v prihodnost. Poleg tega je večina občin, vsaj v Podravju, že pred leti poskrbela za ustrezno infrastrukturo, zato bi v svojih proračunih lahko našle kak evro za dodatno sofinanciranje vrtcev.
Različne občine - različne cene vrtcev
V Sloveniji se starši med drugim soočajo še z neenakimi cenami vrtcev, ki se razlikujejo glede na občino, v kateri živijo. Takšna razdrobljenost cen pomeni, da se finančna dostopnost vrtcev močno razlikuje glede na kraj bivanja, kar je seveda nepravično. Razlike v ceni pa ne odražajo nujno razlike v kakovosti vrtcev, kar pomeni, da nekateri starši plačujejo več za enake storitve, kot jih drugi dobijo po bistveno nižji ceni.
Država bi zato morala razmisliti o poenotenju cen na nacionalni ravni. Po mnenju mnogih pa bi morala prevzeti strošek dela, ki trenutno predstavlja več kot 80 odstotkov ekonomske cene vrtcev. To bi za starše in občine pomenilo tudi ogromno nižjo finančno obremenitev.
m'

i?»
-reltko» 1009 LjutU'"*
Foto: MV
Na Hrvaškem vrtec za enega otroka ne stane več kot 80 evrov na mesec.
Foto: CG
torek • 22. oktobra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Kako stabilno je ta čas gospodarstvo v regiji
Podjetja večjih odpuščanj (še) ne napovedujejo
Za nekatere dejavnosti v industrijski proizvodnji razmere na trgu niso enostavne. Avtomobilska industrija, na katero so vezana številna štajerska podjetja, se srečuje z resnimi izzivi. Evropski proizvajalci avtomobilov se že kakšnih pet let vrtijo v začaranem krogu in ne najdejo smeri, da bi konkurirali rastočim kitajskim velikanom.
V Podravju je letos število delovnih mest skrčil kidričevski Boxmark Leather, po večletni agoniji je v stečaju pristala Mariborska livarna Maribor (MLM), Gorenje zapira obrat v Rogatcu, kjer je imelo delo 120 zaposlenih. V goriški regiji so krčenje delovnih mest napovedali v podjetju Mahle, brez dela naj bi ostala tretjina od okoli 1.700 zaposlenih. Na pragu prestrukturiranja je zreški Unior, ki je ob polletju beležil okoli 1,2 milijona evrov čiste izgube, še lani je bil polletni rezultat pozitiven, ustvarili so 1,7 milijona evrov dobička. Na zaostrene pogoje se bodo odzvali z optimizacijo poslovanja. „Intenzivno komuniciramo z zaposlenimi, iščemo najustreznejše rešitve tako za podjetje kot zaposlene. Najprej bomo spodbujali mehke pristope odjav iz delovnega razmerja, kot so iztek pogodb za določen čas in upokojitve," so pojasnili v podjetju. Obrat v Starem Trgu ob Kolpi bodo zaprli, 29 delavcev bo prejelo redne odpovedi pogodb o zaposlitvi. Izplačali jim bodo odpravnine, pomagali pa tudi pri iskanju novih zaposlitev. „Stopili smo v stik z okoliškimi podjetji in tako sodelujemo s
Foto: N. Miljkovič
Direktor ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik je povedal, da se je število brezposelnih jeseni nekoliko povišalo zaradi izteka statusa dijakom in študentom ter zaključka sezonskih del.
sodelavci iz obrata pri iskanju novih zaposlitev," so povedali v Uniorju in dodali, da so ukrepi optimizacije poslovanja usmerjeni v izboljšanje trenutnih poslovnih rezultatov, kar bo omogočilo obstoj podjetja, njegovo nadaljnjo rast in razvoj.
V Spodnjem Podravju razmere za zdaj umirjene
Po besedah direktorja ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje Tomaža Žirovnika za zdaj napovedi katerega od delodajalcev o večjem odpuščanju v spo-dnjepodravski regiji nimajo. V evidenci brezposelnih je bilo sredi oktobra vpisanih 1.771 oseb. Število brezposelnih se je jeseni rahlo povečalo, glavna razloga za to sta iztek študentskega in dijaškega statusa ter sezonskih del oziroma pogodb za določen čas, v gostinstvu, turizmu, turističnih prevozih. „Trenutna situacija na trgu dela je skladna s pričakovanji za mesec oktober,"
je dejal Žirovnik ter navedel najbolj iskane profile delavcev. „Gre za delovna mesta v socialnem varstvu, zdravstvu, predelovalnih dejavnostih (največ na področju živil-skopredelovalne panoge), prevozništvu, gradbeništvu, delodajalci iščejo tudi delavce za preprosta dela."
In kdo najtežje najde službo? „Osebe, ki imajo razne zaposlitvene ali delovne ovire ali kombinacijo le-teh. Tudi pomanjkanje izkušenj ali nemotiviranost za zaposlitev sta veliki oviri," je poudaril sogovornik.
Trg dela bi lahko bil v letu 2025 nepredvidljiv
Nemčija, ki velja za največjo in najpomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije, že dve, tri leta hodi po robu recesije. Držijo se komaj nad gladino, marsikatero močno in veliko nemško podjetje je zmanjšalo obseg proizvodnje ter popravilo napovedi za prihodnje obdobje. Paradni
konj pešajočega nemškega gospodarstva je avtomobilska industrija, od katere je življenjsko odvisno marsikatero podjetje v podravski regiji. „Na območju Spodnjega Podravja, torej širšega ptujskega in ormoškega območja, posluje precejšnje število podjetij, ki so posredno ali celo neposredno vezana na avtomobilsko industrijo. To so predvsem manjša in srednja podjetja, nekaj je tudi večjih. Vsekakor je veliko delovnih mest v regiji vezanih na to panogo. Gre za panogo, ki je močno globalizirana in regionalna podjetja se zelo hitro odzivajo na spremembe pri naročilih. To smo močno občutili v prejšnji finančni in gospodarski krizi. Po podatkih, ki jih dobivamo neposredno od delodajalcev, se sicer nakazuje, da so lahko naročila v prihodnje, predvsem v naslednjem letu, nekoliko nižja. Ohlajanje v panogi se nekoliko pozna pri manjšem novem zaposlovanju. Podjetja so pri novem zaposlovanju previdnejša
Kaj pomenijo odpuščanja v Magni
Avstrijsko-kanadski avtomobilski velikan Magna, ki čez mejo v Avstriji zaposluje nekaj tisoč slovenskih delavcev, v glavnem s podravsko-pomurskega konca, je pri napovedih za prihodnost dokaj konzervativen. Opustili so načrtovano serijsko proizvodnjo mestnega terenca Fisker, krčijo tudi ostale segmente. Tomaž Žirovnik je dejal, da v Magni odpuščeni delavci načeloma hitro najdejo novo službo. „Večina delavcev, ki zaključuje delo v Magni Gradec, se prezaposli že v času odpovednega roka in ne beležimo večjega števila prijav iz tega naslova. Se pa občasno kdo prijavi v evidenco brezposelnih oseb, a so potrebe po teh profilih in tako izkušenem kadru v naši regiji še zmeraj velike ali vsaj zadostne. Tudi ob koncu tega leta pričakujemo nekoliko večji priliv delavcev iz sosednje Avstrije v evidenco brezposelnih oseb s strani zaradi sezonskega značaja dela oziroma prenehanja pogodb o zaposlitvi v času okrog novega leta."
in bolj zadržana, medtem ko večjih odpuščanj (še) ne napovedujejo. Razen enega večjega podjetja (Boxmark Leather, op. a.), ki je to že napovedalo in storilo, je pri ostalih situacija stabilnejša. Predvidevanja za trg dela v letu 2025 so nekoliko bolj nepredvidljiva, kot se je to zdelo oziroma ocenjevalo spomladi. Trg dela se na spremembe odziva s časovnim zamikom, vendar menim, da bo tudi v letu 2025 ostal stabilen in ne bo prišlo do enormnega povečanja brezposelnosti. V prid temu govorijo demografski trendi: napovedanih je več upokojitev, kot bo priliv mladih generacij na trg dela. Na sistemski ravni smo se na morebitno zaostritev pripravili tudi z ukrepom subvencioniranja krajšega delovnega časa," je pojasnil Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Ptuj • Predolge čakalne dobe za ortopedske operacije, okulistiko...
Pacienti na pregled čakajo tudi več kot leto dni
Realne čakalne dobe marsikje bistveno presegajo najvišje dovoljene. V ptujski bolnišnici imajo največje težave na ortopediji, okulistiki, fizioterapiji in kardiologiji.
a kaj naj s pacienti. Ne moremo jih poslati domov, če nas potrebujejo. Celo pediatrija presega plan," je še dodal Pevec.
Direktorica bolnišnice Anica Užmah poudarja, da potrebe prebivalstva presegajo realne zmožnosti: „Imamo kar nekaj spe-cializantov, za katere upamo, da se nam bodo pridružili v našem kolektivu po opravljeni specializaciji. Na kirurgiji sicer imamo eno odpoved, a se tudi tam dogovarjamo z novimi sodelavci."
Dženana Kmetec
„Imamo kader, prostore, paciente, problem pa so programi in postavljeni plani. Če delamo preveč, smo pravzaprav kaznovani, ker presežemo plan in ustvarimo finančno izgubo," o razlogih za na marsikaterem področju nesprejemljivo dolge čakalne dobe pravi strokovni direktor SB Ptuj Teodor Pevec. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je bila pred kratkim opravljena kontrola čakalnih vrst in dob. Zdravstvena inšpekcija je zadeve pregledala, kakšnih resnih odstopanj niso ugotovili.
To pomeni le, da so birokratsko zadeve ustrezno urejene, ne pa tudi, da so čakalne dobe primerno dolge. Marsikje imajo težave na več področjih.
Najhuje na fizioterapiji, okulistiki, kardiologiji in ortopediji
Trenutno najdaljše čakalne dobe so na fizioterapiji, za prvi okulistični pregled,
operacijo sive mrene, precej podobna je slika tudi na kardiologiji in ortopediji. Marsikje se čaka več kot leto dni, kar je seveda absolutno nesprejemljivo. „Kadrovsko ni več tak problem, mogoče le na kardiologiji, kjer bi lahko delali še več, če bi bilo več zaposlenih internistov. Na oftalmologiji in marsikje drugje je težava v tem, da je program zastavljen tako, kot je. Enostavno ne moreš narediti več, ker zavarovalnica tega ne plača. Tako je tudi na fizioterapiji ipd.," pravi Pevec.
Marsikje sicer zavestno presežejo plan, realizacija na splošni kirurgiji in ginekologiji je bistveno višja od plana. „Ponekod je realizacija skoraj 200 %, so področja, na katerih je izjemno visoka. To enostavno povedano pomeni, da vsak drug pregled opravimo zastonj. Sistem je čuden, imamo kader, bolnike, prostor, pa, če smo pridni, delamo izgubo. Trenutno imamo preveč ležečih bolnikov, kar prav tako za nas pomeni izgubo, ker je realizacija previsoka,
Čakalne dobe so na marsikaterem področju bistveno predolge.
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 22. oktobra 2024
Makole • Direkcija z več odprtimi gradbišči
Zapora ceste Majšperk-Poljčane
Državna cesta Majšperk-Poljčane bo v kraju Stranske Makole zaprta približno mesec in pol, do 7. decembra. Obvoz je urejen po prometnici Pečke-Slovenska Bistrica, kar pomeni dodatnih 13 kilometrov poti.
Foto: Občina Makole
Zaradi obnove voziščne konstrukcije skozi naselja Stranske Makole in Globoko bo državna cesta Majšperk-Poljčane popolnoma zaprta v času od 21. oktobra do 7. decembra.
Na cesti Majšperk-Poljčane direkcija za infrastrukturo izvaja več investicij. Zadnja v nizu je obnova vozišča med naseljema Stranske Makole in Globoko (občina Makole). V sklopu del je predvidena obnova voziščne konstrukcije, ureditev odvodnjavanja vozišča, obnova muld, ureditev bankin, jaškov in prepustov ter prometne opreme in signalizacij, so povedali na direkciji, ki je financer investicije, težke dobrih 442.000 evrov. Pojasnili so še, da je popolna zapora ceste potrebna, ker je predvidena obnova spodnjega ustroja voziščne konstrukcije in zgornjega ustroja vozišča. »Izvedba tovrstnih del ni mogoča pod polovično zaporo, saj širina vozišča tega ne dopušča.«
V 2025 naložb na cesti ne bo
Direkcija na državni cesti na območju poljčanske občine te dni izvaja še dve večji investiciji Zaključuje nadomestno gradnjo mostu pred Studenicami, ki naj bi stala okrog 383.000 evrov, v bližini pa gradi še kamnito zložbo v dolžini 120 metrov. Ocenjena vrednost investicije je 150.000 evrov, dela pa bodo zaključena v začetku leta 2025.
Državno cesto med Majšperkom in Poljčanami, ki je za mnoge navezava do služb, pa tudi kamnoloma ali do zdraviliškega mesta Rogaške Slatine in drugih krajev preko Pečice, dnevno prevozi okrog 1.174 vozil. Večja zadnja investicija na tej relaciji je bila pred štirimi leti ureditev krožišča, obnova poškodovanega vozišča z izgradnjo novega mostu v kraju Pečke. Letos so se dela premaknila proti Poljčanam, s tem pa se tudi zaključujejo predvidene investicije v letošnjem in prihodnjem letu na državni cesti Majšperk-Poljčane. Mojca Vtič
Destrnik • Lani zbrali 35 ton več odpadkov kot predlani
Več bioloških odpadkov in stekla
V Čistem mestu Ptuj, ki na Destrniku skrbi za odpadke, ugotavljajo ustreznejše, a še vedno ne dosledno ločevanje odpadkov.
Foto: CM P
Očitno se na Destrniku vse manj gospodinjstev odloča za kompostiranje, saj je Čisto mesto Ptuj od tam lani v primerjavi z letom 2022 odpeljalo za tretjino več bioloških odpadkov.
V sistem odvoda odpadkov je v občini Destrnik od 1.019 vključenih 913 gospodinjstev, kar predstavlja nekaj manj kot 90-odstotno vključenost. Leta 2021 so zbrali 464 ton odpadkov, predlani 448, lani pa 483 ton, kar pomeni 35 ton oziroma skoraj osem odstotkov več kot v letu poprej. Vse več gospodinjstev ima doma tudi rjavo posodo, saj se je ločeno zbiranje bioloških odpadkov očitno dobro prijelo; lani so jih namreč zbrali za kar tretjino več. 37 odstotkov več je bilo tudi stekla in steklene embalaže. Še naprej pa upada zbiranje papirja; lani so ga zbrali za dobrih sedem odstotkov manj. V Čistem mestu sicer opažajo trend padanja zbranih mešanih komunalnih odpadkov glede na količino vseh zbranih odpadkov, kar pripisujejo ustreznejšemu ločevanju, pa vendar je ta na Destrniku zanemarljivo majhen.
Letna količina zbranih odpadkov iz destrniških gospodinjstev je znašala nekaj manj kot 184 kilogramov na prebivalca, kar je za dobrih 13 kilogramov na prebivalca več v primerjavi z letom 2022. V letu 2023 so zbrali tudi skoraj 23 ton kosovnih odpadkov, kar je za 6,5 tone več kot v prejšnjem letu. SD
Ptuj • Naslednje leto prenova najbolj dotrajanih ostrešij dveh javnih stavb
Na vrsti za obnovo strehi glasbene šole
in enote vrtca
Ogromno fasad in streh, tako v zasebni kot občinski lasti v centru Ptuja, je potrebnih prenove. Kar nekaj projektov na izvedbo čaka že dalj časa. V letu 2025 naj bi se vendarle lotili zamenjave strešne kritine na dveh pomembnih objektih v mestu.
250.000 evrov je rezerviranih v občinskem proračunu 2025 za prekrivanje strehe Glasbene šole Karola Pahorja v Dravski ulici. Rezervirana sredstva naj bi zadostovala za zamenjavo celotne strešne kritine, saj je trenutna v zelo slabem stanju in za mimoidoče zaradi občasno padajočih strešnikov tudi precej nevarna. Na to investicijo tako vodstvo šole kot učenci in starši čakajo že zelo dolgo. Leta 2022 je občina sicer zagotovila 15.000 evrov za vzdrževalna dela. Pred tem so načrtovali celovito sanacijo, ki pa je zaradi razkoraka v predvideni in dejanski vrednosti projekta niso izvedli. Kljub odločitvi, da se ta investicija umakne oziroma prestavi, je bil že takrat dosežen politični konsenz, da je streho na stavbi v Dravski ulici 11 treba čim prej urediti.
Šola bi sicer potrebovala nove, ustreznejše prostore, ki pa jih očitno še lep čas ne bo. Praktično v nobeni spodnjepodravski občini ni kakšnih večjih debat, kaj šele korakov v tej smeri. Le strinjanje: da je za glasbeno šolo, ki jo obiskuje več kot 600 otrok letno, treba urediti boljše prostore.
Dokler ne bodo našli ustreznejše lokacije za prestavitev te dejavnosti, je spodbudno vsaj to, da bodo obstoječi objekt v prihodnjem letu vsaj delno sanirali. Sanacije je sicer potrebna tudi sama notranjost stavbe, ki jo je zob časa že močno načel.
Prenovili bodo tudi streho na Marjetici
Zraven navedene investicije je še dodatnih dobrih sto tisočakov v proračunu rezerviranih za izboljšanje pogojev dela v Vrtcu Ptuj. Načrtovana sredstva so ovrednotena na osnovi predloga finančnega načrta vrtca ter znašajo 107.700 evrov. 20.000 evrov bodo namenili za nakup zunanjih igral v več enotah, v enoti Mačice bodo uredili vodovodno instalacijo (32.000 evrov), v enoti Marjetica pa zamenjali streho.
Ocenjena vrednost del je okrog 56.000 evrov.
Fasada na OŠ Mladika še ni na vrsti
Svetnica Metka Petek Uhan je pred časom na občinski upravi preverjali tudi, ali se morda predvideva sanacija fasade OŠ Mladika, ki na določenih mestih odpada. „Ča-sovnica za izvedbo sanacijskih del je odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in morebitnih drugih prioritet, ki jih bo treba upoštevati. Decembra 2021 smo prejeli ponudbo za izvedbo sanacijskih del, ki znaša 162.000 evrov brez davka. Prednost dajemo sanaciji streh v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj in Vrtcu Ptuj," so pojasnili
na ptujski občini. Glede na enormen porast cen v gradbeništvu v zadnjih letih morajo računati še na nekaj deset tisoč evrov višji znesek glede na prvo ponudbo.
V občinskem proračunu sicer tudi v prihodnjem letu ostaja 30.000 evrov za obnovo in vzdrževanje skupnih delov (strehe, fasade, dimniki), v zgradbah, kjer je Mestna občina Ptuj etažna solastnica poslovnih prostorov, ter popravila celotnih konstrukcij stavb.
Seveda bi za obnovo zunanjosti objektov v mestnem jedru potrebovali veliko več sredstev, ki pa jih proračun trenutno ne premore.
Dženana Kmetec
Hajdina • I-šola spodbuja digitalne kompetence
Nove možnosti učenja
Hajdinski osnovnošolci so imeli možnost preizkusiti interaktivna tla, VR-očala, programiranje robotov... Šola je namreč organizirala I-dan, ki je bil namenjen razvoju digitalnih kompetenc.
Dogodek je bil sicer del večjega projekta I šola, katerega namen je učenje in raziskovanje sodobnih digitalnih tehnologij, s poudarkom na praktični uporabi teh znanj v vsakdanjem življenju učencev. Učenci lahko raziskujejo svet digitalnih tehnologij, kjer skozi različne aktivnosti spoznavajo prednosti in možnosti uporabe sodobne tehnologije. Dostop do novih tehnologij jim je v okviru projekta I šola omogočilo podjetje @Inovatio. VR-oča-la so jih popeljala v svet navidezne resničnosti, kjer so raziskovali različne virtualne svetove. Ta tehnologija ne le da popestri pouk, ampak tudi omogoča boljše razumevanje in doživljanje učne snovi skozi edinstvene in nepozabne izkušnje. Učenci so bili nad VR-tehnologijo navdušeni, saj jim je odprla nove možnosti učenja. Med zanimivejšimi aktivnostmi na I-dnevu je bila tudi delavnica ustvarjanja vsebin z uporabo umetne inteligence (UI). Pod mentorstvom učiteljev in zunanjega strokovnjaka Roberta Vogrinca so devetošolci ustvarjali
kratke filme. Učenci so najprej sami pripravili scenarije, nato pa s pomočjo UI generirali slike, videopo-snetke in zvok. Končni izdelki so bili prava umetniška dela, ki so jih predstavili svojim sošolcem. I-dne-ve so uspešno organizirale tudi druge osnovne šole, ki sodelujejo v
projektu. »Ambicija projekta I-šola je celostna digitalizacija izobraževalnega procesa, ki vključuje tako učence kot učitelje. Učitelji se učijo uporabljati tehnologijo na načrtovan in premišljen način, hkrati pa spodbujajo kreativnost in kritično uporabo digitalnih orodij pri učen-
cih,« je poudaril Vidovič. V letošnjem letu bo vsak izmed 22 zavodov, ki sodelujejo v projektu I šola, oblikovalo svoje digitalne strategije, prav tako bo velik poudarek na delu z učenci in razvijanju digitalnih kompetenc. Vključeni vrtci, osnovne in srednje šole orjejo ledino na tem področju, saj na državnem nivoju celovite strategije za digitalno izobraževanje še ni.
Estera Korošec
Učenje s pomočjo interaktivnih tal je zanimivo in dinamično.
Foto: OS Hajdina
torek • 15. oktobra 2024
Podravje
Štajerski	5
Ptuj, Podravje • Tudi zasebni vrtci se soočajo z vse nižjim vpisom otrok
V Vilinskem gaju zaprli enoto Mezinčica
Ekonomska cena vrtca v Zasebnem vrtcu Vilinski gaj
Zasebni vrtec Vilinski gaj je z letošnjim šolskim letom zaprl enoto Mezinčica v Volkmerjevi ulici. V mestni občini Ptuj je namreč vse manj otrok, kar posledično pomeni zapiranje igralnic tako v javnih kot zasebnih vrtcih. Rodnost sicer drastično upada v celotni Sloveniji, saj je bilo leta 2012 rojenih 21.938 otrok, lani 16.989, do julija letos pa samo 9.500.
V lanskem šolskem letu je bilo v zasebni vrtec Vilinski gaj, ki deluje po načelih wal-dorfske pedagogike, vpisanih 72 otrok iz 22 občin. V letošnjem šolskem letu so te številke nižje, vpisanih je 57 otrok. Glede na letni delovni načrt so v vrtcu zaposlene štiri diplomirane vzgojiteljice in šest pomočnic vzgojiteljic. Vrtec je v letu 2012 skupaj z možem ustanovila Tamara Peklar Korošec, sicer waldorfska vzgojiteljica. V letu 2016 so na Ptuju odprli dodatno enoto Mezinčica v Volkmerjevi ulici, leta 2020 pa še tretjo enoto Viktorinček na Slovenskem trgu.
Z letošnjim vrtčevskim letom so morali zaradi optimizacije zapreti en oddelek na samostojni lokaciji v Volkmerjevi ulici. Varstvo v enotah na Peršonovi in na Slovenskem vrtu pa teče nemoteno.
Od 240 do 360 evrov letno več za zasebni vrtec
Ekonomske cene Zasebnega vrtca Vilin-ski gaj so primerljive s tistimi v ptujskem javnem vrtcu, za nekatere starostne kategorije so celo nižje. Kljub temu pa je za starše nekoliko dražji kot javni vrtec, saj je sub- ^^^^^ vencija občine za otroke v zasebnih vrtcih Enoto Mezinčica so v zasebnem vrtcu Vilinski gaj letos zaprli.
Ekonomska cena programa v javnem Vrtcu Ptuj	nižja. Družina, uvrščena v šesti dohodkovni
razred, za otroka, ki potrebuje jaslično varstvo, v javnem vrtcu plačuje okoli 273 evrov na mesec, v zasebnem pa je ta znesek trenutno za okoli 20 evrov višji. V Zasebnem vrtcu Vilinski gaj je namreč v letošnjem vrtčevskem letu najvišja ekonomska
Oddelek	Cena programa
Sredinci (kombinacija, 1-6)	572,40 €
Vilinci (2. starostno obdobje, 4-6)	508,68 €
Viktorinček (kombinacija, 1-6)	572,40 €
Starostno obdobje	Cena programa
Jasli za občane MO Ptuj	636,43 €
Kombinacija (2-4)	581,43 €
Vrtec (3-4)	566,48 €
Vrtec (4-6)	525,05 €
Vir: Vrtec Ptuj
cena 572 evrov. Jasličnega oddelka, ki je bil v preteklosti najdražji, niso oblikovali, zato leto dni stare otroke vpisujejo v kombinirane oddelke, ki so precej cenejši. Glede na to, da je trenutno v ptujskem vrtcu prostora več kot dovolj, se verjetno družine raje odločajo za vpis v javni vrtec. Prihranek na
Vir: Vilinski gaj , 2. 9. 2024
letni ravni namreč ni zanemarljiv, saj znaša približno 240 evrov mesečno pri najmlajših (ko je bil odprt še zasebni jaslični oddelek, je bila razlika okrog 1.000 evrov) Ista družina za otroka, starega od 4 do 6 let, v ptujskem javnem vrtcu plačuje okoli 225 evrov mesečno, v zasebnem pa 254 evrov, kar je približno 30 evrov mesečno več, na letni ravni pa to pomeni okoli 360 evrov več.
Zasebni vrtci dražji,
v» • 1 •
a z večjo izbiro
Zagovorniki zasebnih vrtcev poudarjajo, da so zasebne ustanove pomemben del vzgojno-izobraževalnega sistema, saj ponujajo večjo izbiro, prilagodljivost, inovativnost in kakovostne programe. Ti vrtci ne nadomeščajo javnih, temveč jih dopolnjujejo, s tem pa omogočajo staršem, da izberejo tisto, kar najbolj ustreza njihovemu otroku in družinskim okoliščinam. Po drugi strani pa imajo nasprotniki več pomislekov, predvsem glede enakosti, dostopnosti, kakovosti izobraževanja in financiranja. Eden njihovih glavnih argumentov je, da zasebni vrtci poglabljajo socialne neenakosti. Ker so običajno dražji, si jih ne morejo privoščiti vse družine, še posebej tiste z nižjimi prihodki. To pomeni, da otroci iz premožnejših družin pogosto obiskujejo zasebne vrtce z boljšimi pogoji, medtem ko so otroci iz manj premožnih družin omejeni na javne vrtce, kar lahko vodi v ločevanje že od zgodnjega otroštva.
Estera Korošec
Foto: CG
Gorišnica • Novi parket v športni dvorani buri duhove
Težave s čiščenjem smole
Letos je Športna dvorana Gorišnica končno dobila novi parket. Uporabniki so načeloma z njim zadovoljni, so pa nekatere zmotile diletacijske reže in videz občinskega grba sredi dvorane, kije bil ob zaključku naložbe ves razmazan. Prav tako so se pojavile težave glede čiščenja. Omenjene nepravilnosti so vzbudile nekaj dvomov o sami kakovosti izvedbe.
Župan Borut Kolar je ob težavah, povezanih z novim parketom, pojasnil, da so pomisleki v veliki meri posledica nepoznavanja javnosti o pravilni namestitvi parketa.
Kolar: »Naložba je izvedena kakovostno«
Po županovih pojasnilih so diletacijske reže nujen del izvedbe, saj omogočajo, da se parket lahko krči in razteza glede na spremembe vlažnosti. Podobne reže so vidne, kot je zatrdil, tudi v drugih telovadnicah, kjer imajo položen podoben parket kot v Gorišnici. Sčasoma naj bi se reže zmanjšale ali povečale, odvisno od pogojev v prostoru. Sanacije pa je potreben grb občine v sredini telovadnice. Težava je samo z nalepko, na katero se lak ni pravilno prijel. To je ustvarilo videz, kot da bi jo nekdo porisal s kredo. »Z izvedbo naložbe sem zadovoljen, parket je položen kakovostno. Če bi se v prihodnje pokazale kakršnekoli težave ali napake, bomo seveda uveljavljali garancijo, izvajalec pa bo moral zadeve ustrezno sanirati. Mi smo namreč naložbo pošteno in korektno plačali,« je še poudaril Kolar. Vrednost investicije je znašala okoli 300.000 evrov.
Težave zaradi zahtevnega
V» V V	I
čiščenja
Velik izziv predstavlja pa predstavlja čiščenje smole, ki jo uporabljajo rokometa-ši, še posebej med tekmami. Smola se namreč hitro prime parketa, brez ustreznih
čistil pa jo je skoraj nemogoče odstraniti. Pri tem je treba paziti predvsem na uporabo agresivnih čistil, ki ne poškodujejo laka. Če bi se to zgodilo, občina ne bi več mogla uveljavljati garancije. Parket je namreč treba vzdrževati v skladu z določili izvajalca.
Letos je podjetje VVindsom enak parket kot v Gorišnici položilo tudi v Športnem centru Ribnica. Miloš Petelin, višji svetovalec za šport in družbene dejavnosti na občini Ribnica, je ponazoril, da je med starim in novim parketom takšna razlika, kot če bi med seboj primerjali staro zastavo in mercedesa. »Največje težave imamo s čiščenjem smole, ki se prime res povsod. Strojno čiščenje ne pride v poštev, zato smolo odstranjujemo z minimalno uporabo vode in čim manj agresivnimi čistili. Drugače je ni mogoče odstraniti,« je pojasnil Petelin in dodal, da dvorane ne morejo pustiti neočiščene, saj jo uporabljajo tudi šolarji. Vodstvo občine bi sicer lahko prepovedalo uporabo smole, vendar bi verjetno naletelo na velik odpor rokome-tašev.
Estera Korošec
	
	
	
^ / '	" i
0 v	
	
Nalepko, ki ponazarja občinski grb, bo podjetju Windsom moralo sanirati.
Športniki in rekreativci zadovoljni
Gorišniški rokometaši so veseli nove pridobitve, saj je bil stari parket res v zelo slabem stanju. Pod njim je namreč počila konstrukcija, zato uporaba ni bila več varna. Luka Zorli, predsednik RK Gorišnica, je poudaril, da so njihovi igralci v začetku res opazili reže, kar je bilo zanje nekaj novega, vendar so se v dveh mesecih že precej zmanjšale. Prav tako pa niso predstavljaje prav nobene ovire za izvedbo treningov. »Je pa sama podlaga nekoliko trša od prejšnje, čemur pa se bomo sčasoma tudi privadili.«
Damjan Krejač, predsednik Športne zveze Gorišnica, je prav tako poudaril, da so njihovi uporabniki z novim parketom zadovoljni. V omenjeni dvorani namreč organizirajo rekreacijo za občane, in sicer košarko, odbojko, nogomet in badminton. V dopoldanskem času telovadnico koristijo učenci OŠ Gorišnica.
Čiščenje novega parketa je velik izziv, saj uporaba agresivnih čistil ni priporočljiva.
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
torek • 22. oktobra 2024
Podravje, Slovenija • Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP)
Kdo so izvajalci in koliko nas stane?
V Sloveniji nimamo namenskega helikopterja za izvajanje nujne medicinske pomoči. Reševalci si pomagajo s helikopterskimi prevozi, kijih izvajata Slovenska vojska in Policija. Čez kakšni dve, tri leta bi lahko pri reševanju obolelih in poškodovanih pomagala dva nova specialna namenska helikopterja, za nakup katerih je vlada dala zeleno luč. Izhodiščno vrednost nakupa so ocenili na 37,5 milijona evrov.
Intervencije HNMP v letu 2023
OZG Kranj: 333 ZD Maribor: 190 UKC Ljubljana: 51
Vir: MZ
Prevoze HNMP z novimi namenskimi helikopterji bodo izvajali piloti policije. Izjema bo gorsko reševanje, kjer bodo še naprej pomagali vojaški piloti. Floto namenskih helikopterjev za HNMP bo upravljala Letalska policijska enota, uporabljatijih bodo začeli po dobavi helikopterjev in opravljanem usposabljanju posadk. Dejavnost sodi v pristojnost Ministrstva za zdravje, Policija bo izvajala prevozniški del.
„Pripravljamo javno naročilo za njun nakup," so povedali na Ministrstvu za zdravje, kjer so v imenu celotne mreže, ki je vključena v helikoptersko reševanje, odgovarjali na naša novinarska vprašanja. Sistem imamo v Sloveniji urejen tako, da medicinski del posadk sodi pod zdravstveni resor (stroške pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), helikopterje in pilote zagotavljata ter plačujeta ministrstvi za obrambo in notranje zadeve (policija, vojska). Celotna posadka - piloti, kopiloti, tehniki letenja, zdravnik, reševalci ... - so na helikoptersko nujno medicinsko pomoč napoteni v okviru svojih rednih delovnih obveznosti (in plače). Lani so posadke opravile skoraj 600 reševanj. Po podatkih analize, ki jo imajo na Ministrstvu za zdravje, bi intervencijo helikopterja potrebovali pri 1.275 intervencijah letno.
HNMP z brniškega in mariborskega letališča
V pripravljenosti imamo dve ekipi, ena je na letališču Brnik,
druga na letališču Maribor. Delo zdravstvenega dela brniške ekipe organizira Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG) Kranj s sedmimi zdravstvenimi domovi, delo mariborske ZD Maribor. Kranjčani dobijo posebej plačanega še zdravnika, ki je specializiran za gorsko reševanje. UKC Ljubljana in Maribor sta upravičena do denarja za medicinske posadke, ki spremljajo tako imenovane ambulantne prevoze med bolnišnicami.
512 prevozov opravili vojaški piloti
Glavnino prevozov, 512 od 574, so lani opravili piloti Slovenske vojske. Leteli so dobrih 549 ur, stroški letov so znašali 1,5 milijona evrov, pokriva jih Ministrstvo za obrambo.
Policija je lani opravila samo en prevoz, leteli so uro in deset minut. Posredovali so, ker je bil helikopter Slovenske vojske zaseden. Več intervencij so piloti policisti lani opravili za gorska reševanja, opravili so sto poletov (114 ur letenja), za vse navedeno je imela
Letalska policijska enota na voljo 150.000 evrov, ki jih je zagotovil proračun Policije oziroma Ministrstva za notranje zadeve.
ZZZS stroške medicinskega osebja na helikopterju plačuje pavšalno. Letos bo to 1,8 milijona evrov, ki jih bodo razdelili naslednjim izvajalcem: UKC Maribor in Ljubljana ter ZD Maribor in Kranj.
Posadka HNMP na vojaškem helikopterju je sestavljena iz petih članov, to so pilot, kopilot, tehnik letalec, zdravnik letalec in reševalec letalec. Če helikopterski prevoz opravi posadka Policije, je njena sestava nekoliko drugačna. V tem primeru so v ekipi dva pilota, policist - tehnik reševalec, zdravnik in diplomirani zdravstvenik. Po-
sadkam se pri delu pridružijo tudi specializanti urgentne medicine, ki se usposabljajo za helikoptersko reševanje. Zdravnik in diplomirani zdravstvenik morata biti ustrezno usposobljena za delo v NMP in tudi za delo na helikopterju.
Bomo imeli svoje pilote?
Vsekakor je odločitev o nabavi namenskih reševalnih helikopterjev za nudenje prve pomoči dobrodošla, po mnenju poznavalcev stroke nujna. Kljub temu je treba za nemoteno izvajanje dejavnosti zagotoviti posadke, ki jih na primer za izvajanje gašenja požarov z letali Air Tractor nimamo svojih,
FLYC0M
Letni stroški letov in posadk helikopterske nujne medicinske pomoči znašajo okoli 3,5 r datkov. Glavnino prevozov opravijo z vojaškimi helikopterji, posadke so v pripravljenos
Podravje • Podnebne spremembe vplivajo na pridelek in s tem dohodek kmetij
Zaradi finančne podhranjenosti kmetij slab odziv na razpise m
Pred dnevi sta MO Ptuj in ptujski kmetijski zavod priredila Dan ptujskih kmetij - strokovno srečanje, ki je nadomestilo izbor kmetije leta v MO Ptuj. Rdeča nič srečanja je bilo kmetijstvo v novih vremenskih razmerah. Vedno aktualna tema, na katero pa zaradi nepredvidljivosti narave ni enoznačnih odgovorov. Toča, neurja z vetrom, suša, poplave, pozeba so vremenske neprilike oz. vremenski ekstremi, ki pretijo poljedelcem, živinorejcem, sadjarjem, vinogradnikom in so v 20 letih povzročili za skoraj milijardo evrov škode.
Foto: Mojca Vtič
Milan Breg s kmetija Tajhman Breg iz Krčevine pri Vurbergu je povedal: »Eden izmed vzvodov za zmanjšanje izgube prihodka zaradi vremenskih razmer so zavarovanja, ki pa bi bila smiselna le, če bi vsi zavarovali in če bi bil kmetom ta strošek priznan. Ne moremo pa dati 30 % pridelka zavarovalnici, na drugi strani pa se vprašam, kdo bo dal dva dneva dela za kilogram kruha. Sicer pa ima naša kmetija nekje osem hektarjev nasadov. Za kakovostno pridelavo sadja je zaščita s protitočnimi mrežami praktično obvezna, ukvarjamo se še s poljedelstvom, kjer pa si želimo ureditev namakalnega sistema. Dejstvo pa je, da so vremenske spremembe bile in bodo. Ledena dobaje bila, ko ni bilo avtomobilov, danes imamo v Sahari poplave.«
»Kmetijstvo krojijo vremenske razmere, zato moramo v danih vremenskih razmerah iskati rešitve za obstoj in odpornost kmetijstva,« je v uvodu poudaril Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj.
Direktor zavoda Andrej Reber-nišek pa je nadaljeval, da je rešitev v prilagajanju kmetijstva. Tako z doslednim (laboratorijskim) spremljanjem zrelosti pridelkov, kar da zagotavlja čim boljšo kakovost, kot tudi z uvajanjem novih tehnologij obdelave in namakanjem. Čeprav njive Dravskega in Ptujskega polja ležijo ob reki Dravi in njenem kanalu, ki omogoča namakanje večjih površin, je trenutna pokritost namakalnih sistemov še vedno skromna. Po oceni Reberniška kmetje namakajo 2.500 hektarja zemljišč, medtem ko bi jih lahko najmanj 30.000. Vendar od tega cilja je slovensko kmetijstvo močno oddaljeno. Trenutno je na območju Podravja v pripravi več projektov namakalnih sistemov, in sicer: Mar-kovci - 308 ha, Videm in Lancova
vas - 100 ha, Kidričevo - 1.400 ha, Hajdina - 90 ha, Starše - 220 ha, občina Ormož pa je pripravila že peto fazo namakalnih sistemov, ki zajema 150 ha kmetijskih ze-
mljišč, je s podatki postregel Marko Černe, specialist za namakanje na ptujskem zavodu. Interes bi bil zagotovo večji, če bi bili postopki za izgradnjo namakanih sistemov manj zahtevni, čemur je pritrdila tudi Andreja Komel s kmetijskega ministrstva. »Drži, postopki so izjemno dolgi; če rečem, da trajajo nekaj let, sem rekla premalo. Treba bo poenostaviti postopke, večjo vlogo pri vključevanju v izgradnjo namakalnih sistemov pa bo moral
prevzeti tudi sklad kmetijskih zemljišč.«
Kmetijam primanjkuje denarja za naložbe
V boju proti toči je bila izpostavljena protitočna obramba, ki jo (v večini) sofinancirajo občine in kmetijsko ministrstvo. Alojz Her-ga, dosedanji predsednik Območne enote KGZS Ptuj, je ponovil, da bi moralo ministrstvo vprašanje
Foto: Mojca Vtič
Na strokovnem posvetu o kmetijstvu v novik vremenskih razmerah so sodelovali (od leve) Alojz Herga, predsednik Območne enote KGZS Ptuj, Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavoda Ptuj, Andreja Komel, vodja sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na kmetijskem ministrstvu, ter Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na ptujskem kmetijskem zavodu.
torek • 22. oktobra 2024
V središču
Štajerski	7
g¡HM . i i^gp. šaatfl
Foto: Policija
ampak jih najemamo pri španskem podjetju, pri katerem smo letala kupili. Za letala država tudi nima svojega hangarja. Zastavilo se je vprašanje, kako bo v primeru nakupa helikopterjev za NMP. Bomo posadke izšolali vzporedno z nakupom ali naknadno? „Projekta HNMP se na Ministrstvu za notranje zadeve, ki bo zanj pristojno, lotevajo celovito, predvidene so tehnične, kadrovske in prostorske rešitve, tako za helikopterje kot za člane posadk ter delovanje enot HNMP iz baz na Brniku in v Mari-
boru. Do začetka izvajanja dejavnosti z namenskimi helikopterji se pričakuje dodatno zaposlovanje in usposabljanje letalskega osebja," so pojasnili na Ministrstvu za zdravje. Poudarili so, da s kadrom ne bi smelo biti težav, saj da piloti Slovenske vojske obvladajo dodeljene naloge. „Tudi zanimanje za poklic vojaškega pilota je veliko, saj je septembra v Letalski šoli Slovenske vojske potekala selekcija za bodoče pilote, na katero se je prijavilo kar 17 kandidatov."
Kaj pa hangar?
Tega nova helikopterja verjetno v začetku ne bosta imela, je sklepati iz odgovora ministrstva. To bodo očitno reševali naknadno, enako kot v primeru letal za gašenje Air Tractor.
„Zagotovitev lastne samozadostni v pogledu nove infrastrukture (lasten hangar), lastnih izšolanih licenciranih mehanikov ter popolnjenosti in samozadostnosti letalskega osebja je postopek, ki vedno traja več let, običajno štiri ali pet," se glasi pojasnilo Ministrstva za zdravje.
Mojca Zemljarič
Foto: Mediapartner
nilijona evrov, smo izračunali iz pridobljenih polti na letališčih Brnik in Maribor.
Mariborsko letališče rak rana
Šibka točka pri trenutni ureditvi je reševanje zvečer in ponoči, zlasti v vzhodnem delu države, kjer posadke koristijo Letališče Edvarda Rusjana Maribor. To ponoči ne obratuje, od poletja, odkar je neurje poškodovalo objekt letališke stavbe, so poslovanje prilagodili. Z mariborskega letališča odhajajo tudi zaposleni. Če bi odšli ključni kadri, bi se lahko zgodilo, da helikopterske nujne medicinske pomoči s te lokacije ne bi bilo moč izvajati.
ministrstva
protitočne obrambe sistemsko rešiti, da se ne bi vsako leto pogajali okrog plačila in datuma vzleta letala. Toda stališče ministrstva je jasno, da so najboljša obramba pred posledicami toče zaščitne mreže in zavarovanje kmetijskih pridelkov. Toda odziv na razpise ministrstva za investicije je skromen, četudi so naložbe v postavitve rastlinjakov in plastenjakov, protitočne mreže sofinancirane od 30 do 50 %, za manjše kmetije pa tudi do 75 %. Razlog
pa pomanjkanje sredstev na kmetijah (še posebej manjših), ugotavljajo govorniki. Glede zavarovanja kmetijskih površin pa je Komelova povedala: »Ministrstvo financira 60 % premije, ker pa so premije izjemen strošek, ni pretiranega interesa kmetov po vključevanju. Prav tako zaznavamo, da se zaradi obsega škod in malega deleža vključenih v kmetijsko zavarovanje zmanjšuje tudi interes zavarovalnic po zavarovanju produktov.«
Na konkreten predlog izgovor na EU
Herga je izpostavil še nujnost uvedbe plačil odškodnin za poplavljena kmetijska območja, ki služijo
za razlivna območja ter ureditev hidromelioracijskih jarkov. »Slednji v Pesniški dolini zaradi nedelova-nja povzročijo več škode kot v letih, ko jih ni bilo.« V razpravo se je priglasil tudi Branko Klemenčič, ki je predstavnico ministrstva (ki je v zadnjem hipu zamenjala sprva napovedanega sekretarja Evina Kosija) pozval, da ministrstvo v luči spremenjenih vremenskih razmer omogoči spremembo datuma dognojevanja posevkov, ki je sedaj določen za 15. februar. Namesto odgovora pa je prejel izgovor na evropsko zakonodajo.
Strokovni posvet je ponovil že znano, že slišano, zavezujočih odgovorov ali rešitev pa žal ni podal.
Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik
Na Dnevu ptujskih kmetij se je predstavilo več ptujskih kmetij, ob tem pa tudi Društvo kmetic M.0 Ptuj, Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj ter festival Dobrote slovenskih kmetij.
Podravje • Brezplačnijavni prevoz za starejše, invalide in vojne veterane
V štirih letih iz proračuna 60 milijonov evrov
Država je brezplačne javne prevoze, kijih lahko koristijo upokojenci, starejši od 65 let, vojni veterani in invalidi, uvedla pred štirimi leti. Najprej so brezplačne vožnje veljale za medkrajevne avtobusne vožnje in vožnje z vlaki, nato so jih razširili še na mestni promet v devetih slovenskih mestih.
Foto: S. Svigeij
Lani je imelo kartico za brezplačni javni prevoz blizu četrt milijona upravičencev, koristilo jo je okoli 120.000 potnikov. Prevozniki so opravili nekaj manj kot 13 milijonov voženj, glavnino v mestnem prometu.
V vseh štirih letih so upravičenci brezplačnega prevoza največ koristili medkrajevne avtobuse, stroški teh voženj so državno blagajno stali dobrih 35 milijonov evrov. Voženj z vlaki je bilo za 12,5 milijona evrov, enako voženj z avtobusi mestnega prometa. Ministrstvo za okolje in prostor (MOPE) je lani izdalo največje število vozovnic, ki omogočajo brezplačne vožnje, skoraj 237.000. Dejanskih uporabnikov je bilo sicer manj, okoli 120.000,
ocenjujejo na ministrstvu. Brezplačnih voženj z mestnimi avtobusi je bilo 8,1 milijona, z medkrajevnimi avtobusi 3,4 milijona in vlaki 1,3 milijona. V primerjavi z letom 2022 je lani število voženj z medkrajevnimi avtobusi in vlaki zraslo za 15 odstotkov, število voženj z mestnimi avtobusi pa za kar 34 odstotkov. „Gre za trend skokovite rasti," pravijo na ministrstvu.
Načrtovanje prevozov postalo težava
Uvedba brezplačnih vozovnic je po pojasnilu MOPE ciljnim skupinam prinesla ugodnost, ki jo po izkazanih podatkih tudi veliko koristijo. Medtem ko so se brezplačni prevozi po eni strani za starejše, invalide in vojne veterane izkazali za dobrodošle, pa ti po drugi strani marsikdaj do zadnjega sedeža zapolnijo avtobuse in vlake. „Gre za naključne potovalne vzorce potnikov. Pri ostalih vozovnicah, ki jih na primer kupujejo študentje, dijaki ali zaposleni, opažamo dnevno večinoma enake poti. Peljejo se praviloma vsak dan iz istega kraja v kraj, kjer se šolajo, študirajo ali delajo, in se vsak dan vračajo domov. Te pare voženj je enostavno določiti in ustrezno načrtovati kapacitete voznega parka in voznikov. Pri uporabnikih brezplačnih vozovnic je večinoma težko dovolj zanesljivo napove-
dati, kje in kdaj se bodo vozili, zato je v praksi skoraj nemogoče načrtovati kapacitete," so navedli na okoljskem ministrstvu ter poudarili, da je največja težava, ko se skupina potnikov, imetnikov brezplačnih vozovnic, odpravi na izlet.
Skupine upokojencev na izlet, šolarji brez prevoza
„To je lahko skupina do 50 ali tudi sto ljudi, ki se zjutraj, običajno v prometni konici, ko so vozila že tako polno zasedena, pojavi na neki avtobusni postaji ali postajališču. Prihoda takšne skupine ni možno načrtovati, na postaji so praviloma še drugi potniki, tudi tisti, ki javni prevoz koristijo redno dnevno. Če ima avtobus linijo po avtocesti, ne sme uporabljati stojišč, zato je še bolj verjetno, da
vseh potnikov ne bo mogel pobrati. Glede na to, da je takšna situacija nepričakovana, tudi ni mogoče v razumnem času zagotoviti dodatnega odhoda avtobusa. Zaradi tega nekateri potniki ostanejo brez prevoza oziroma morajo počakati naslednji odhod. Jasno je, da sledijo nezadovoljstvo, pa tudi pritožbe tistih, ki so ostali brez prevoza. V nekaterih primerih, denimo v turističnih destinaci-jah, kot so Bled, Bohinj in Obala, v sezoni ob koncih tedna zaradi pričakovanega večjega števila potnikov zagotavljamo dodatne vožnje. Če se zgodi, da je vreme slabo, seveda potnikov ni, kar naše načrtovanje dodatno zapleta. Za primer navajamo, da smo lani oktobra, ker je bilo vreme lepo, tedensko zagotovili do 96 dodatnih odhodov na Obalo, Bled in v Bohinj," so pojasnili na MOPE.
Mojca Zemljarič
Slabe povezave Ptuja z Ljubljano in Koprom
Brezplačne vožnje z javnim prevozom koristijo tudi potniki iz Spodnjega Podravja, vendar vožnje do priljubljenih destinacij, na primer Kopra, vzamejo ogromno časa. Najhitreje je z vlakom s Ptuja do Kopra moč pripotovati v štirih urah in 44 minutah, in sicer vlak iz Ptuja odpelje nekaj pred 7. uro zjutraj. Oba popoldanska vlaka imata bistveno daljši potovalni čas, najpočasnejša vožnja traja skoraj osem ur. Vožnja s Ptuja do Ljubljane traja med dvema in tremi urami, do Murske Sobote od 40 minut do ene ure, do Maribora med pol ure in slabo uro.
Do lani je s Ptuja neposredno do Obale vozil avtobus, z letošnjo spremembo voznih redov so Ptujčani in okoličani ostali še brez tega. Edina možnost priti z avtobusom s Ptuja do Kopra je z ovinkom in prestopi čez Maribor in Ljubljano, kar pa samo v eno smer vzame zelo veliko časa. Medtem ko Ptujčani neposredne avtobusne povezave do Ljubljane nimajo, jo imajo sosedje na vzhodu, v Murski Soboti. Dnevno avtobus iz Murske Sobote proti Ljubljani odpelje devetkrat.
8 Štajerski
Turizem
torek • 22. oktobra 2024
PREDBOZICNI VULKANLAND IN AVSTRIJSKA KOROŠKA
j j: pfr'fe® 1ÉI'Iggjj 1ÉËSÉ
[¿IS! "M ¡"III 411« Il m ut I
lÍ||j|állÉÍ lili Lt.UJLll.il hI k I,
BRALCI in POSLUŠALCí^TT
DOŽIVELI BOMO:
božično vzdušje v Celovcu in Beljaku
Vulcano - svet šunk in sušenih mesnih proizvodov vožnja po Vrbskem jezeru in angelska vasica Vrba Grad Kornberg in božična razstava
30. november in 1. december
Navduševala nas bo slikovita gričevnata ''vulkanska'' pokrajina v Avstriji. V Auersbachu bomo obiskali ''šunkarno'' Vulcano, kjer se odpre svet šunk in sušenih mesnih proizvodov. Ob vodenemu ogledu se bomo okrepčali z bogato malico in si v bližnjem gradu Kornberg, ogledali božično razstavo.
Pot nas bo popeljala naprej do Avstrijske Koroške, do mesta Celovec, kjer bomo doživeli prijeten božični vrvež bogato obloženih božičnih stojnic, vonj kuhanega vina, čaja in ostalih dobrot.
Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem daje posebno vzdušje v tem letnem času božični sejem s prižganimi girlandami in velikim božičnim drevesom na Glavnem trgu. Pot nas bo vodila po zanimivih notranjih dvoriščih in tipičnih uličicah do cerkve sv. Jakoba, kjer se dviga najvišji cerkveni stolp z višino 94 metrov. Sprehodili se bomo tudi skozi mestece Vrba ob Vrbskem jezeru, ki se v času adventa spremeni v romantično mesto angelov. Ko se prižgejo lučke, se bomo zapeljali z ladjo po jezeru, med vožnjo pa občudovali praznično osvetljene vasice.
CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** -1 x polpenzion voden ogled šunkarne Vulcano z bogato malico panoramsko vožnjo z ladjo po Vrbskemjezeru -vodenje in organizacija potovanja
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Cirkulane • Križev pot bo kmalu zasijal v novi podobi
Trinajst novih skulptur že stoji
Križev pot, ki vodi do cerkve svete Ane, je v teh dneh dobil novo, sodobnejšo podobo. Stare dotrajane križe so namreč zamenjali z novimi skulpturami, pri čemer so pomagali krajani in domači podjetniki.
Minuli torek je podjetje Coston iz Ljubljane k cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu pripeljalo vseh trinajst skulptur. Prostovoljci so se zbrali že v zgodnjih jutranjih urah, zavihali rokave, in začeli delati. Vsako izmed skulptur so s pomočjo goseničarja prepeljali po strmini do želenega mesta in jo nato tam s skupnimi močmi postavili. Pri postavitvi je sodelovala tudi akademska kiparka Katja Majer iz Maribora, ki je s svojo umetniško vizijo oblikovala nove postaje Kri-ževega pota. »Iskali smo cenovno ugodno rešitev, ki bi ohranila močno simboliko in energijo Križevega pota, hkrati pa smo želeli ustvariti čim bolj efektivno postavitev,« pojasnjuje kiparka. Njeno delo je izjemno, saj so postaje oblikovane v obliki ribe, simbola Kristusa, vsaka pa nosi unikatni relief z upodobitvijo posamezne postaje. Pohodni-ki in romarji bodo lahko v postav-Ijenih skulpturah prepoznali tudi lik Marije z Jezusom v naročju.
mmm
■' grifes B ■ -	i

Skulpture križevega pota so pripeljali do cerkve svete Ane v Velikem Vrhu.
»Nove postaje bodo prav gotovo lepo zaživele v tem naravnem prostoru. Še posebej sem zadovoljna, da nam je uspelo ustvariti barvni kontrast, zaradi katerega vsaka postaja še posebej izstopa,« je še povedala Majerjeva. Temelje bodo še zalili z betonom, da se kipci ne bi nagibali.
JIT
Foto: EK
Pri postavitvi je pomagala tudi kiparka Katja Majer.
Zbrali so že 38.000 evrov
Projekt postavitve križevega pota je bil zahteven tudi s tehničnega vidika, saj ena skulptura tehta okoli 186 kilogramov. Anton Kokot, predsednik organizacijskega odbora, se s ponosom ozira na delo, ki so ga izvedli skupaj s prostovoljci. »Vseh trinajst postaj nam je uspelo brez poškodb spraviti na svoja mesta. Vesel sem, da skupnost sodeluje in da bo projekt kmalu končan,« pove z nasmehom. Vrednost investicije je ocenjena na 60.000 evrov, od tega bo občina prispevala 10.000 evrov, preostalo bodo zbrali z donacijami. Do danes jim je uspelo zbrati okoli 38.000 evrov, zato še vedno prosijo tako podjetja kot posameznike za donacije. Pot so sicer že utrdili s sekancem, v prihodnjih mesecih pa nameravajo urediti še stopnice in leseno ograjo. Svečano odprtje načrtujejo v prihodnjem letu.
Estera Korošec
Ormož • Že tretjič med najboljšimi zelenimi projekti
Novo priznanje za Destinacijo Jeruzalem
Mednarodna organizacija za trajnostni turizem Green Destinations je objavila seznam stotih krajev, ki se ponašajo z izvirnimi zelenimi zgodbami in znakom TOP 100 Green Destinations stories.
Na njem se je znašlo 32 držav z vsega sveta, med njimi tudi Slovenija, in to s šestimi destinacijami: Bela krajina, Brežice, Jeruzalem, Ljubljana, Miren-Kras in Rogla-Po-horje.
Posebej ponosni so lahko na Ormoškem, saj so se nanj vpisali že tretjič zapored, tokrat z razpršenim hotelom po Jeruzalemskih
goricah, kjer so pod eno »streho« zbrane počitniške hiše, apartmaji, turistične kmetije, sobe v gostiščih in hostel.
»Tudi letos je bila naša destina-cija prepoznana kot ena najbolj trajnostnih in zelenih na svetu. To priznanje poudarja našo izjemno zavezanost k varovanju narave, trajnostnemu razvoju in odgovor-
nemu turizmu, kar nas postavlja v sam vrh mednarodne prepoznavnosti.«
Pred dvema letoma so se druščini najboljših sto zelenih zgodb pridružili kot avtodomarjem prijazna destinacija, lani pa s predstavitvijo Ormoških laguna kot oaze za raziskovalce narave.
sd
Štajerski
;radioPTUI
Destinacija Jeruzalem se je že tretje leto zapored znašla na seznamu stotih krajev po svetu, ki se ponašajo z izvirnimi zelenimi zgodbami.
Foto: EK
torek • 22. oktobra 2024
Podjetništvo
Štajerski	9
Podravje • Najcenejše je ogrevanje s sekanci, najdražje s kurilnim oljem
Zaradi lanske mile zime cene ogrevanja navzdol
Ogrevanje je zajeten strošek za vsako gospodinjstvo. Po podatkih statističnega urada naj bi povprečno gospodinjstvo za (toplotno in električno) energijo namenilo okrog sedem odstotkov proračuna. Glede na podatke Gozdarskega inštituta Slovenije pa naj bi bili vsaj izdatki za ogrevanje z lesnimi energenti letos nekoliko nižji, saj so cene lesnih energentov in tudi kurilnega olja v primerjavi za lanskim letom upadle.
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije že vrsto les spremljajo cene lesnih goriv na slovenskem trgu v primerjavi s kurilnim oljem. Ugotovili so, da v drugi polovici letošnjega leta najnižjo ceno med lesnimi gorivi dosegajo sekanci, najvišjo pa v zadnjem letu briketi ter da so cene lesnih goriv v začetku kurilne sezone 2024/25 nižje kot ob koncu pretekle kurilne sezone, kar da je netipično glede na sicer spremljane podatke. Opažajo še, da se cene vračajo na raven iz začetka leta 2022. O razlogih so dejali: »Nižjim cenam je pripomogla mila zima v pretekli kurilni sezoni, posledično so ostale visoke zaloge lesnih goriv. Dinamika pri cenah kurilnega olja pa kaže, da so cene fosilnih goriv bolj nestabilne
Cene lesa za kurjavo z 22 % DDV
Les za	2024	2023
drva bukev	85 €/m31	100 €/m3
drva trdi listavci	80 €/m3	93 €/m3
drva mehki listavci	75 €/m3 j	84 €/m3
Foto: Pixabay
Za Slovenijo velja, da se kurilna sezona začne, ko je zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Ta pogoj je bil letos izpolnjen že 15. septembra.
kot cene lesnih goriv, vendar se tudi te trenutno nižajo.« Drobnoprodajna cena lahkega kurilnega olja je bila letos 1,105 evra, medtem ko je bila lani 13 centov višja.
Les iz državnih gozdov cenejši za okrog 15 %
Nižjim cenam na trgu so se prilagodili tudi v družbi Slovenski državni gozdovi, kjer so cene okroglega lesa za drva letos v primerjavi z lanskim letom znižali tudi do 17 %, kar pomeni, da kubični meter okroglega bukovega lesa s prevozom na dom stane 75 evrov, v kar je vključen 22 % davek. »Cene okroglega lesa za proizvodnjo drv sledijo trendu gibanja cen na trgu energentov. Nanje imajo največji vpliv cene fosilnih goriv (plin, kurilno olje). Zaradi padanja cen fosilnih goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje, so se letos postopoma zniževale tudi cene okroglega lesa, ki se uporablja za energetske namene,« so pojasnili. Glede dobavnih rokov lesa pa
b0% 9
Delež gospodinjstev (%) po najpomembnejšem viru energije za ogrevanje stanovanja -Podravska
1 Drva
1 Ekstra lahko kurilno olje " Električna energija
vm
■	Zemeljski plin
■	Daljinska toplota
1 Obnovljivi viri 1 Lesni peleti, sekanci, briketi
(N|	(N|
CM	r\|
o- Peleti
Cene lesnih goriv v
Relativna razlika (peleti - olje) % -o Briketi	-o-Sekanci	-o Drva
primerjavi s ceno kurilnega olja
■ Kurilno olje
Vir: Gozdarski inštitut
V Podravju se največ, to je 28 % gospodinjstev ogreva z drvmi, petina z zemeljskim plinom, kar velja tudi za celotno Slovenijo. Po deležu gospodinjstev, ki se ogreva z drvmi, je visoko nad povprečjem pomurska regija, kjer se z drvmi ogreva 47 % gospodinjstev.
Idealne temperature v stanovanju
Idealna temperatura zraka v dnevnih sobah naj bi bila od 20 do 23 stopinj Celzija, v spalnici od 17 do 20 stopinj Celzija. Priporočena temperatura zraka v kurilni sezoni pa ni povezana zgolj s stroški, temveč tudi z zdravjem, saj temperatura zraka vpliva na naše počutje. Kot pravijo, nam mora biti v notranjih prostorih toplo, ne pa tudi vroče.
so povedali, da večini kupcev les za drva dostavijo v roku dveh tednov od plačila. Dodali so še, da v povprečju letno prodajo okoli 15.000 m3 lesa za drva 1.600 fizičnim osebam.
Med bolj prepoznanimi dobavitelji lesnih goriv v Podravju je tudi podjetje Horvat drva. Direktor Danilo Horvat pravi, da so tudi v njihovem podjetju sledili gibanju cen na trgu. Tako se cene drv v paleti, kar je nekje 1,7 m3, gibljejo od 170 evrov navzgor - odvisno od vrste lesa, oddaljenosti naročnika. »Cene so se znižale za vso lesno biomaso. Ocenjujem, da zaradi mile zime in vetrolomov, kar vpliva na količino zalog. Sicer pa opažamo, da se povpraševanje po drvih znižuje, tudi zaradi prehoda več gospodinjstev na drugačne vire ogrevanja, medtem ko pri peletih opažamo več zanimanja.«
Glavni energent so še vedno drva
Peči na drva so mnogi že zamenjali, tudi zato, da so se razbremenili dela, še vedno pa drva ostajajo najpomembnejši vir ogrevanja. V Sloveniji drva za ogrevanje uporablja 30 % gospodinjstev, sledi zemeljski plin oz. utekočinjeni naftni plin (19 %) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 %). Po podatkih statističnega urada naj bi gospodinjstva mesečno za električno energijo in ogrevanje porabila nekje šest odstotkov prihodkov, da je njihovo stanovanje pozimi dovolj toplo, pa je menilo 95 % gospodinjstev.
Mojca Vtič
Vir: SiDG
Vir: SURS
Hajdina • Projekt sončnih elektrarn čaka na pozitivno odločbo
Namestili bi jih na šoli, vrtcu in domu vaščanov
Občina Hajdina se je v okviru 18-članskega konzorcija prijavila na drugi poziv Ministrstva za okolje in prostor (MOPE) za sofinanciranje gradnje sončnih elektrarn. Panele nameravajo namestiti na šolo in vrtec ter dom krajanov v Dražencih.
Na strehi šole in vrtca bo 333 modulov, moč elektrarne pa 440 kW. S sončno elektrarno bodo potrebe šole in vrtca po električni energiji pokrili v 90 odstotkih. Vrednost projekta je 182.000 evrov, 107.000 evrov bi lahko pridobili z uspešno prijavo na razpis, preostalo bo prispevala občina. Če bo šlo vse v skladu z načrti, bi sončno elektrarno na strehi šole in vrtca vgradili spomladi naslednje leto.
Sončna elektrarna na strehi doma vaščanov v Dražencih bo manjša, moči 16 kW, s 36 moduli, kar bo skoraj v celoti zadoščalo letnim potrebam objekta po električni energiji. Predvideni stroški investicije so 33.000 evrov, od tega bi EU in MOPE prispevala 12.000 evrov, lokalna skupnost pa 21.000 evrov. Tudi elektrarno v Dražencih bi namestili v začetku naslednjega leta.
Za obe sončni elektrarni, na Hajdini in v Dražencih, ima občina pridobljeno soglasje za priključitev. Po besedah župana Stanislava Glažarja si prizadevajo, da bi sončne elektrarne oz. panele postavili še na več drugih objektih, a je to odvisno od soglasij. Vsekakor bodo poskušali pridobiti
Sončna elektrarna na šoli in vrtcu bi lahko pokrila 90 odstotkov potreb objektov po električni energiji, letno bi predvidoma proizvedla 173 MWh.
Rezultati januarja
Na MOPE so pojasnili, da so na drugi razpisni rok, ki seje iztekel septembra, prejeli za 17 milijonov evrov vrednosti vlog. Nadejajo se, da bi izborni postopek končali v roku štirih mesecev. „Kar pomeni, da bodo rezultati predvidoma znani najkasneje v januarju 2025," so povedali za Štajerski tednik.
še soglasja za določene druge lokacije oz. objekte po občini, saj je pridobljeno soglasje eden od osnovnih pogojev za prijavo na naslednji poziv razpisa. Denarja za ta namen bo v Skladu za okrevanje in odpornost še nekaj na razpolago, prizadevanja občin ter drugih deležnikov javnega sektorja so usmerjena k temu, da bi ga za gradnjo sončnih elektrarn počrpali čim več.
Hajdinčanom so investicijsko dokumentacijo pripravili v lenarškem podjetju Riso, ki je občinam Spodnjega Podravja v spomladanskem roku razpisa uspešno pomagalo na poti do evropskega denarja. V Riso so izdelali investicijsko dokumentacijo za 6,5-milijonsko investicijo v sončne elektrarne za konzorcij 17 partnerjev, med katerimi so občine Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Juršinci in Destrnik ter Dom upokojencev Ptuj. Projekt vodi direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast.
MZ
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
torek • 22. oktobra 2024
Ptuj • Anja Hameršak, medicinska sestra, glasbenica in avtorica besedil
„Vse, kar delam, delam z velikim veseljem"
Anja Hameršak, glasbenica, avtorica besedil, amaterska gledališka igralka, prihaja iz Zavrča. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v enoti za intenzivno medicino operativnih strok v UKC Maribor, kjer skrbijo za kritično bolne paciente. Delo je vse prej kot lahko in zahteva celega človeka. Že od nekdaj pa je zelo dejavna na kulturnem področju. Letos je tudi ustanovila kvintet Anja Hameršak s prijatelji, s katerim se je uspešno predstavila na 55. Festivalu NZG Ptuj 2024. Njeno besedilo Očetu je strokovna komisija za besedila prepoznala kot drugo najboljše besedilo letošnjega festivala.
Že kot otrok je začela peti v različnih pevskih zborih, pela je tudi v zboru Gimnazije Ptuj. Svoj talent za pisanje pesmi in za gledališko igro je podedovala po babici. Hitro se je našla v gledaliških skupinah, začela pisati svoje pesmi, nastopala na različnih odrih. Še vedno se izpopolnjuje v petju, obiskuje solo petje. Dve leti je tudi že aktivna članica Društva pesnikov slovenske glasbe. Že kot otrok je začela pisati besedila. Prvo besedilo, ki ga je napisala za druge, je bil govor. Njena babica je bila znana po tem, da je pisala pesmi, govore, deklamacije za materinske dneve. Ko je zbolela, tega več ni bila zmožna. Še vedno pa so k njim prihajali ljudje, ker so želeli, da bi še naprej pisala. Povedala jim je, da zaradi bolezni tega več ne zmore, da pa naj prosijo Anjo, če bi poskusila.
Foto: zasebni arhiv
„Moja velika želja je lasten koncert"
Anja si zelo želi, da bi nekoč nastopila kot solistka s spremljevalno skupino. Še naprej bo dejavna v gledališki skupini, še naprej bodo nastajala besedila. Glede filmske zgodbe, ki jo pripravlja z znanim Ptujčanom, za katero je napisala del scenarija, pa ta trenutek ostaja še skrivnostna. Sicer je to zgodba iz osebnega življenja, nekoliko zavita v tančico skrivnosti, tako da se ne bo takoj vedelo za kaj in koga gre. Veseli se vsega novega in vsega, kar prihaja. Festivali bodo še vedno zanimivi. Verjame, da bodo s kvintetom še nastopili na katerem od festivalov. Ko se bo pojavilo neko besedilo in glasba, ki jo bo pritegnila, se bodo prijavili na festival.
Foto: zasebni arhiv
Prvo besedilo za valček
Poskusila je, in tako se je vse skupaj začelo pri njenih desetih letih. Prvo besedilo, ki ga je napisala in je bilo kasneje tudi uglasbeno, je bil valček. Na enem od glasbenih dogodkov je srečala priznano teks-topisko Vero Šolinc, jo vprašala, ali ji lahko pokaže eno od svojih besedil, ker je želela slišati njeno mnenje, ali je na pravi poti ali ne. Besedilo ji je bilo zelo všeč. To je bila skladba Minil je maj, ki je bila predstavljena na festivalu v Števerjanu. Zdaj je uglasbenih že okrog 40 njenih besedil. Napisanih pa je veliko več, vmes so tudi pesmi, ki niso namenjene temu, da se uglasbijo. Upa, da bodo nekoč luč svet ugledale tudi v kakšni pesniški zbirki.
Že zelo zgodaj se je Anja Hameršak srečala tudi z glasbo. Ta je bila pri njih doma vedno prisotna. Od pradedka do pravnuka
Anja Hameršak se je s kvintetom letos uspešno predstavila na ptujskem Festivalu naro-dno-zabaune glasbe.
so vsi igrali kakšen instrument, pradedek jih je celo igral več: harmoniko, violino, klarinet. Tudi Anjina babica je igrala harmoniko, z glasbo sta se nekaj časa ukvarjala tudi njen oče in boter. Že v osnovni šoli je začela obiskovati v glasbeno šolo, kjer se je učila igranja na klavirsko harmoniko.
Njen začetek na odru narodno-zabavne glasbe je povezan z ansamblom Sorodniki. Kasneje je pela pri Savinjskem kvintetu, priložnostno pomagala pri drugih ansamblih. Letos pa se je porodila ideja o ustanovitvi kvinteta Anja Hameršak s prijatelji. Gre za projektno zasedbo, s poudarkom na ustvarjanju avtorske glasbe. Njene pesmi igrajo Vražji muzikanti, Klateži, Poskočni muzikanti. Najpogosteje njeno besedilo preide k drugemu ansamblu preko sodelovanja z Martinom Juhartom, S predstave Heidi
članom Poskočnih muzikantov, ki je zelo zaželen glasbenik, producent, mentor številnih mladih glasbenikov. Z njim sodeluje že vrsto let. Večinoma vsa besedila pokaže, on pa poskrbi, da najdejo pot do uglasbitve.
/. ■ I	•	V( VI II	I
„Glasba je način življenja, sprostitve"
Za 55. Festival NZG Ptuj 2024 je Anja Hameršak napisala drugo najboljše bese-
Foto: zasebni arhiv
dilo z naslovom Očetu. „To mi zelo veliko pomeni, zahvaliti se želim tudi festivalski komisiji za besedila, ki je sodelovala pri tem izboru. Veliko mi pomeni tudi zato, ker že nekaj let ustvarjam, kot tudi vem, da je dolga pot do tja, kamor bi si želela priti. Je pa tudi potrdilo, da sem na pravi poti, da moja besedila rastejo in se spreminjajo," pove.
Glasba je zanjo način življenja, tudi možnost, da se sprosti, da odmisli vse skrbi, ki jih ima, in obveznosti, ki jih prinese služba. Sprostitev ji prinaša tudi udejstvovanje v gledališki skupini KUD Ptičica iz Prepolja, kjer izredno dobro sodelujejo z Jožetom Ekartom. Njihova zadnja predstava Heidi je bil zelo odmevna, zelo dobro sprejeta. Verjame, da jo bodo ponovili še v tej jeseni. Še zmeraj se tudi izobražuje. Trenutno je študentka drugega letnika managementa v zdravstvu in socialnem varstvu na Fakulteti za zdravstvene vede, tako da ima res natrpan urnik. Vse pa, kar dela, dela z velikim veseljem, to ji za zdaj ne predstavlja nobenega bremena.
Zgodba o njenem življenju in ustvarjanju je predstavljena tudi v knjigi Hvalnica Halozam, ki jo je napisal Anton Gričnik, tudi član Društva pesnikov slovenske glasbe. V njej je opisal življenje v Halozah, pomembne ljudi, ki so se ukvarjali s kulturo.
MG
Podravje • Nedovoljeno snemanje in objava posnetkov kriva za smrt
»Beseda je kot kamen, kamor pade, pusti sled«
»Ne storite drugemu nekaj, česar ne želite, da bi drugi storili vam,« je dejala Ana Kamenik, avtorica morala iz smrti nedolžnega človeka naučiti
knjige Ravnateljeva hči. Ana je po desetih letih od smrti očeta, ki seje zlomil pod pritiskom spletnega skodl)|vostl nedovoljenega snemanja in ob.	,	1 vi .	1. . . 1	.11.. 1	v i. v. . javljanja tovrstnih vsebin. Pa se je? Sklonje-
nasilja in medijske ter družbene izpostavljenosti in obsojanja, napisala knjigo, s katero zeli »rešiti ne glave nad telefonskim, ekrani še vedno kakšno Življenje«.	željno sledijo videom na družbenih omrež-
Knjižni prvenec je izšel na datum rojstva očeta, ko je Ana Kamenik v domači Slovenski Bistrici knjigo tudi predstavila. Predstavitev je požela veliko zanimanja, tako zaradi odmevnosti zgodbe s tragičnim koncem izpred desetletja kot tudi zaradi aktualnosti obravnavane tematike. »Knjiga je opomin za vse tiste, ki se vedno znova čutijo poklicane soditi, je moč za vse tiste, ki bodo izgubili vero v ljudi. Je zahvala vsem, ki so novembra 2014 v prvi vrsti ostali ljudje, in je spomin na nekoga, ki ga je ubila zloba ljudi,« je v uvodu zbrane nagovorila avtorica knjige.
K zapisu zgodbe so jo spodbudili prispevki o samomorih, še posebej med mladimi. »Spoznala sem, da sem zgodbo predelala do te mere, da jo zapišem, da jo
bodo v roke vzeli vsi mladi, ki se znajdejo	r. . „...
'	' '	Foto: Mojca Vtic
v rtte^ pa tudi medijL« Gre za tragično	Ana Kamenik je 15. oktobra izdala knjižni prvenec Ravnateljeva hči. Knjiga je spomin na očeta, obenem pa napisana z veliko željo, da
zgodbo, ki je pokazala, da internetno nasi-	zgodba reši kakšno življenje ali vsaj prepreči medijski in družbeni linč ljudi. Drago Kamenik je bil pred desetimi leti ravnatelj ene izmed
lje ni pogubno le za krhke najstniške duše,	mariborskih srednjih šol, ki naj bi ga dijaki nedovoljeno posneli med spolnim občevanjem. Zgodba je bila več dni glavna tematika številnih
temveč tudi za odrasle ljudi. Družba bi se	televizijskih, spletnih in časopisnih prispevkov, sklenila pa se je s tragičnim epilogom.
jih, v zasebnih sporočilih, objavam v medijih. Nič se ni spremenilo, kvečjemu je obseg tega nasilja še narasel. »Lažni občutek anonimnosti ali prevzemanje lažnih identitet in psevdonimov povzročiteljem spletnega nasilja daje še večji občutek moči, manj pa se zavedajo posledic in sankcij. Prek družbenih omrežij in klepetalnic lahko relativno hitro in preprosto dosežejo veliko število žrtev, obenem pa ne vidijo njihovih odzivov niti vpliva svojih dejanj na žrtve oziroma posledic,« opažajo na Policiji. Zato Ana Kamenik poziva in trka na vest, da česar ne želimo, da se stori nam, ne storimo drugim, žrtvam nasilja pa sporoča: »Niste sami. Veliko je ljudi, ki vam želijo pomagati in vam bodo pomagali. Vedno obstajajo takšni, le dovoliti si je treba sprejeti pomoč.«
Nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, danes predsednica države Nataša Pirc Musar je že v preteklih letih komentirala primer medijskega in družbenega pogroma 'mariborskega ravnatelja', na platnici knjige pa je zapisala svoje mnenje o knjigi: »Beseda je namreč kot kamen, kamor pade, pusti sled. Vem, da je Ana zapisala svoje občutke zato, da bi pomagala drugim v podobnih stiskah.«
Mojca Vtič
petek • 18. oktobra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Juršinci • Prireditev Tukaj sem zate
Zbrali so 4.000 evrov
V Juršincih so izvedli dobrodelno prireditev z naslovom Tukaj sem zate. Udeleženci so se odpravili na pohod in s tem izkazali voljo, da naredijo nekaj pozitivnega za skupno dobro. V lepem sončnem dopoldnevu so pešačili po novozgrajeni kolesarski stezi.
\
■HHi HlHl
Foto: MZ
Pred začetkom pohoda so učenci pripravili kratek kulturni program.
Na pohodu je bilo nekaj sto udeležencev, največ otrok iz vrtca in šole, njihovih staršev, učiteljev in vzgojiteljev. Pridružili so se jim tudi posamezniki, ki so začutili, da lahko z udeležbo in prostovoljnim prispevkom pomagajo skupnosti. Prostovoljne prispevke in donacije letošnje kampanje Tukaj sem zate bodo namenili za nakup računalniške opreme v osnovni šoli. Računalniško učilnico bodo opremljali naslednje leto. Z nakazili na transakcijski račun in prostovoljnimi prispevki na sami lokaciji so zbrali 4.000 evrov, je povedal ravnatelj OŠ Juršinci Matej Sužnik. „Lep dan smo preživeli skupaj, ljudje so si vzeli čas za rekreacijo in klepet. Imeli smo medgeneracijsko druženje, okrepčali smo se z malico, sladicami in prigrizki. Z odzivom smo zadovoljni, lahko pa donatorji prispevek še primaknejo, če želijo. Vsem, ki so se udeležili pohoda, in donatorjem, ki so prispevali denar preko transakcijskega računa, se najlepše zahvaljujem. Prav tako velja zahvala prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi dobrodelnega dogodka."
Letošnja prireditev Tukaj sem zate je bila druga po vrsti. Na lanski so zbirali donacije za pomoč vaščanki Ivanki, ki so ji uredili bivanjske razmere, ter družini Honomihl Vršič, ki je zaradi plazu ostala brez hiše. V okviru lokalne skupnosti so obojim uspeli pomagati, za mlado družino, ki se je čez noč znašla v stiski, pa je stekla še širša vseslovenska akcija. MZ
Ormož • Obnova območja ob glinokopu pri Hardeku
Čiščenje tal in ohranitev habitatov
Občina Ormož oziroma krajevna skupnost Ormož sodeluje v mednarodnem projektu PoLaRecCe, v okviru katerega partnerji iz vse Evrope preučujejo in obnavljajo degradirana območja.
Foto: arhiv občine
Pred dnem so na Občini Ormož gostili partnerje u mednarodnem projektu za obnovo degradiranih območij.
Partnerji iz Poljske, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so iz akademskih krogov univerz in inštitutov, le iz Slovenije se jim je pridružila lokalna skupnost. Projekt, ki so ga začeli izvajati letos poleti, zaključen pa bo konec leta 2026, financira Evropski sklad za regionalni razvoj, vreden je skoraj 1,766 milijona evrov, Ormožu pa iz tega naslova pripada 144.500 evrov, in sicer za kritje stroškov študij, opreme, plač, za potne stroške, prenočišča in delo.
»Glavni cilj je ugotoviti, ali obstajajo možnosti za obnovo degradiranih območij, ki jih je nekaj tudi v naši občini. Na primerih dobrih praks bomo dobili napotke, kako urediti vsa ta področja oz. kako povečati njihovo dodano vrednost.« Na degradiranem območju obrobnega dela glinokopa v neposredni bližini Hardeka bi radi obnovili tla ter ohranili rastlinski in živalski svet, in to z najboljšimi zelenimi rešitvami in tehnologijami. Tam bodo odstranili onesnaževala ter očistili tla in podtalnico. Zasadili bodo rastline, ki preprečujejo erozijo tal, poleg tega bodo za stabilizacijo tal postavili še pregrade in terase. Z obnovo habitatov bodo ohranjali avtohtono biotsko raznovrstnost, spodbujali pa bodo tudi razvoj naravnih ekosistemov. Pred dnevi so v Ormožu gostili sodelujoče v projektu z vodilnim partnerjem - poljsko akademijo znanosti in umetnosti na čelu. SD
Dornava • Kako skrbijo za drevored, vrtove in park ob baročnem dvorcu
Posek drevoreda je zadnje, kar jim pride na misel
Občina Hoče namerava posekati več kot 150 let star lipov drevored. Tema že lep čas odpira debate na socialnih omrežjih in polni medijski prostor. V luči podnebnih sprememb, ki prinašajo vse bolj vroča in suha poletja, je vprašanje, kako bomo v prihodnje vzgajali drevesa, sploh z novimi zasaditvami, saj bo njihova rast odvisna od skrbne nege.
Medtem ko bodo, kot kaže, v Pi-voli kmalu drevesa padla, jim v občini Dornava, kjer se prav tako ponašajo z lipovim drevoredom, kaj takšnega ne pride niti na misel. Vsa drevesa in zasaditve v kompleksu baročnega dvorca skrbno negujejo. To je v glavnem delo skrbnikov Irene in Mirka Cigula. Od leta 2016, ko sta prevzela vzdrževanje grajskega očaka in njegove okolice, vzorno skrbita za njegovo podobo, še najbolj se trudita z ohranjanjem stoletja starih zasaditev.
Tudi dornavski drevored starko let
V drevoredu lip pri baročnem dvorcu Dornava so drevesa štirih generacij, najstarejša so stara okoli 150 let. Lip v drevoredu je 40,20 na vsaki strani ceste. Izmenično sta zasajena žensko in moško drevo, verjetno z razlogom podaljšanja cvetenja, saj lipovec cveti približno 14 dni za lipo, ob cvetenju tako okoli lipovega drevoreda diši mesec dni. V angleškem parku levo od dvorca je okoli 210 dreves, nekaj posamičnih dreves je na vrtovih, v sadnem vrtu je nasad češenj, za njim pa še 12 hektarjev parkovnega gozda. Slednjega ohranjajo kot bi-odiverziteto, kar pomeni, da suhe veje odstranjujejo samo na in ob sprehajalni poti. Tudi v angleškem parku iz krošenj obrezujejo samo strohnele veje, saj je za angleški park značilna prosta rast. Pri ob-rezu dreves, nekatera so visoka do 40 metrov, Cigulova sodelujeta s strokovnjaki Arboretuma Volčji potok. Dve najstarejši drevesi na posestvu sta stari okoli 200 let, to sta beli gaber ob kapelici na severnem dvorišču in hrast pred vhodom v
ai!^	Foto: mz
Mirko Cigula: „Ne znam si predstavljati, kako bi bila videti Dornava in dvorec brez znamenitega lipovega drevoreda."
parkovni gozd. Hrast ima na višini enega metra obseg šest metrov. „Prepričani smo, da sta to najstarejši drevesi na posestvu." V parkih in na vrtovih dvorca je dober kilometer gabrove žive meje, režejo jo vsaj dvakrat na leto. Okoli 300 metrov žive meje so letos posadili na novo in vse opremili z namakalnim sistemom. Nekaj sto metrov žive meje na sprednjem dvorišču je iz pušpana, oblikovana je v vzorcu vezenine.
Lipa velja za močno in mogočno drevo
Poškodovana drevesa v dor-navskem drevoredu sproti nadomeščajo z novimi. V glavnem so drevesa padla zaradi poškodb v
Pešpot in/ ali kolesarska steza
Občina Dornava si prizadeva, da bi cesto, ki vodi skozi drevored, v prihodnje uredili kot pešpot in/ali kolesarsko stezo. Do tja je sicer še dolga pot, saj bo treba najprej zgraditi novo cesto, ki jo Dornavčani imenujejo obvoznica. Ko jo bodo zgradili, bi lahko kompleks dvorca od prometnih poti odmaknili.
vremenskih ujmah. Mirko je povedal, da je veliko škodo na lipovem drevoredu pred 25 leti povzročil nestrokovno opravljen obrez, ko so drevesa dobesedno obglavili in so si zelo težko opomogla. Enako so takrat naredili v drevoredu v Hočah. „Lipa sicer velja za vitalno in močno drevo, njena življenjska doba je lahko več sto let," je dejal sogovornik in nadaljeval: „Vsa drevesa, ki jih polomi neurje, nadomestimo z novimi. Tu in tam se zgodi, da katero drevo zboli, tudi v tem primeru ga zamenjamo z mladim. Vzgoja je danes zelo zahtevna, saj traja vsaj pet let, da drevo razvije dovolj krepak koreninski sistem, ki zmore vremenske in druge preizkušnje. Zame imajo največjo vrednost najstarejša drevesa, parku dajejo pomen, dušo in energijo. Z Ireno za dvorec skrbiva od leta 2016, v tem času so se zamenjali trije krajinski arhitekti, ki so zanj odgovorni, in noben ni uveljavljal prakse rušenja starih dreves. Leta 2017 smo izvedli temeljito sanacijo dreves, takrat smo nekaj dreves, ki so kazila podobo parka, odstranili. Sploh si ne znam predstavljati,
V drevoredu je 40 lip, v angleškem parku pa več kot 200 dreves, najvišje so visoke 40 metrov. Angleški park so ogradili tudi z gabrovo živo mejo.
kako bi Dornava in dvorec izgledala brez znamenitega lipovega drevoreda. Pogled na dvorec bi bil vsekakor iznakažen. Starejši ljudje v Dornavi so se celo spominjali saditve drevoreda. Tisti, ki so sadili, so v dar dobili sadike lip, ki so jih posadili doma na svojih dvoriščih."
Mladega drevesa ni enostavno vzgojiti
Mirko Cigula je iz prakse povedal, da bolj kot stara drevesa odmirajo nova oziroma mlajša. Po navodilih krajinskih arhitektov se sadijo večja drevesa, kar je sicer sprva odlično, a jih ni tako enostavno vzgojiti do točke, da zmorejo živeti sama. „Vsaj štiri ali pet let jih je treba redno zalivati, da se ukoreninijo in prilagodijo na podnebje. Lipe v drevoredu poleti večkrat zalivam, pa sta se nam lani in letos po ena posušili, in to mladi drevesi, ki smo jih sadili pred petimi leti. Vse, kar sadimo, opremljamo s kapljičnim sistemom."
Mirko in Irena skrbita tudi za 30 citrusov, to so limone, limete, pomaranče in grenivke. Ta čas sta jih zaradi nizkih temperatur že preselila v oranžerijo na zimovanje. V oranžeriji bodo plodovi dozoreli, drevesa bodo januarja na novo zacvetela. Oranževci so pol leta zunaj, pol leta v zavetju oranžerije. „Prepričan sem, da bi lahko dvorec Dornava postal primer dobre prakse. Če bomo sledili idejam, ki smo si jih zastavili, lahko nastane izobilje biodiverzitete, parkovnih oblik, cvetočih poljan ... Dunajsko palačo Schonbrunn je oblikoval enak arhitekt kot dvorec Dornava. Ko se sprehodimo po vrtovih Schonbrunna, uživamo v cvetju in tišini dreves, to je res prava hrana za dušo. Računamo, da bi bilo tudi enkrat v Dornavi tako. Že zdaj se veliko ljudi tod sprehaja, tukaj najdejo svoj mir," je poudaril Mirko Cigula, ki je skupaj s soprogo Ireno tudi prejemnik prestižnega državnega Steletovega priznanja za področje konservatorstva ter ohranjanje kulturne dediščine.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 11. oktobra 2024
Zavrč • Mednarodna gasilska vaja s 140 gasilci
Središče občine preplavili gasilci
V središču občine Zavrč je bilo minuli petek vse polno gasilskih vozil in operativnih gasilcev, pred občinsko stavbo pa so postavili celo veliko gasilsko lestev. Na srečo tokrat ni šlo za pravo intervencijo, ampak vajo, na kateri so vsi sodelujoči pokazali izjemno gasilsko znanje in veščine.
Na vaji je sodelovalo okoli 140 operativnih gasilk in gasilcev.
Ob mesecu požarne varnosti je namreč Gasilska zveza (GZ) Mar-kovci-Cirkulane-Zavrč organizirala veliko mednarodno gasilsko vajo na temo Požar v naravi. Operativni gasilci in gasilke so izvajali vse postopke kot v realni situaciji. Prizorišče vaje so opremili s pirotehničnimi sredstvi in dimnimi efekti. Vajo so si zastavili tako, da je zagorelo v prostorih občinske stavbe in zdravstvenega doma v Zavrču ter v bližnji stanovanjski hiši. Na prizorišče so prvi prispeli završki gasilci in začeli z ustreznimi postopki gašenja. V razmeroma kratkem času so se jim pridružili še gasilci iz vseh
ostalih devetih prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v Zvezo, ter gasilci PGD Ptuj in DVD Lovre-čan Dubrava, občina Cestica.
Kot je povedal vodja intervencije Franc Prelog, sicer pa poveljnik Gasilske zveze Markovci-Cirkula-ne-Zavrč, je na vaji sodelovalo okoli 140 operativnih gasilcev in gasilk ter 21 gasilskih vozil. Gasilska vaja je bila širšega obsega, zato so jo razdelili na več sektorjev. Poleg gašenja objekta so prikazali tudi, kako se spopasti s požarom v naravi in večji farmi. »Po grobih ocenah je vaja uspela, kot smo jo načrtovali. Zelo sem zadovoljen z
Eno izmed prizorišč velike operativne vaje je bilo pred občinsko zgradbo v Zavrču.
•4
Foto: EK
izvedbo, v naslednjih dveh tednih pa bomo pripravili analizo, predvsem z namenom, da ugotovimo, kaj bi morebiti lahko še izboljšali,« je povedal Prelog.
Gasilci s hrvaške strani so prav tako vajo ocenili kot zelo dobro. »Z gasilci iz Zavrča že zadnjih dvajset let na meji organiziramo skupno gasilsko vajo. Ponosni smo, da smo lahko sodelovali tudi letos, ko je vaja veliko večja in zahtevnejša tako z organizacijskega kot tehničnega vidika,« je povedal Darko Majhen, predsednik Gasilske zveze občine Cestica. Izvedbo vaje so pohvalili tudi podžupan občine Cirkulane ter župana občin Markovci in Zavrč. »Velika zahvala vsem sodelujočim gasilkam in gasilcem, ki so v samo nekaj minutah prispeli na prizorišče ter pokazali pripravljenost pomagati drugim,« je povedal Slavko Pravdič, župan občine Zavrč. Dogodek je podprla tudi OŠ Cirkulane-Zavrč, ki je poskrbela za pogostitev. Učenci pa so si skupaj z učiteljicami vajo tudi z veseljem ogledali. Še posebej so bili navdušeni nad gasilsko lestvijo in dronom, ki je ves čas preletaval nad njimi.
Estera Korošec
Ptuj • Preventivna akcija pešec
Podarili 400 odsevnikov
Člani ZŠAM Ptuj vsako leto sodelujemo v nacionalni preventivni akciji Bodi viden bodi previden: za večjo varnost pešcev.
V mestni občini Ptuj smo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirali akcijo, v kateri so sodelovali člani SPVCP MO Ptuj, člani ZŠAM Ptuj, policisti Policijske postaje Ptuj ter redarji. Pešcem smo na štirih lokacijah v mestu Ptuj
podarili 400 odsevnih trakov in kresničk ter letake akcije Pešec. Odziv je, kot vsako leto do sedaj, zelo pozitiven. Zavedati se moramo, da so pešci udeleženci v cestnem prometu, ki jim posvečamo premalo pozornosti. Posebej previdni moramo biti na pešce pred
osnovnimi šolami, vrtci, na igriščih, skratka povsod, kjer se gibljejo. Prav zato se v MO Ptuj trudimo, da smo do pešcev prijazni, da jih upoštevamo in predvsem, da jih vidimo.
Suzana Herak
Trnovska vas • Proslava ob 26. občinskem prazniku
Zlati grb za KD Trnovska vas
Župan Alojz Benko je prepričan, da bi v občini danes živelo precej manj ljudi, če pred 26 leti ne bi postala samostojna občina.
Letošnji občinski nagrajenci Valentina Muršec (KD Trnovska vas), Jožef Kapun in Drago Skurjeni z županom Alojzom Benkom in podžupanom Alojzom Fekonjem
Napredek je viden na vsakem koraku, je dejal zbranim v polni večnamenski dvorani. »Smo majhna občina, ki pa se lahko pohvali z višjim naravnim in selitvenim priras-tom od slovenskega povprečja. Že samo to dejstvo nam pove, da smo na pravi poti.«
Občinski prazniki so priložnost, da najzaslužnejši občani prejmejo priznanja. Najvišjega, zlati grb občine Trnovska vas, si je letos prislužilo domače kulturno društvo, in sicer za 120-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo davnega leta 1904,
zanj pa je značilno, da sta ga v preteklosti najbolj zaznamovali dramska sekcija in knjižnica, medtem ko je danes, ko ga vodi Valentina Muršec, najbolj znano po pevskih skupinah. Župan je podelil tudi dva bronasta grba: za dolgoletno delo na področju ohranjanja narave in v njej živeče divjadi ga je prejel Janez Rojko, za vsestransko aktivnost na različnih področjih trnovskega družbenega življenja pa Jožef Ka-pun. Zahvala župana je šla v roke Draga Skurjenega, od letošnjega šolskega leta upokojenega ravna-
telja OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki je zavod vodil dolgih 28 let.
Nina Milošič, Julija Marodi, Mela-ni Potrč in Denis Klemenčič so občinske denarne nagrade za uspešno dokončanje študija že prejeli, na proslavi pa so jih čakale še zahvale, osmerica zdaj že nekdanjih deveto-šolcev in današnjih dijakov: Nives Jakolič, Alin Kokol, Anej Krajnc, Jure Krajnc, Tian Potrč, Andraž Ši-munek, Luka Štandeker in Neža Žu-gman pa je za odličen uspeh v vseh devetih razredih prejela pohvale.
SD
Markovci • Vrtčevske malčke obiskal vrhunski športnik
Kristjan navdušil otroke
V Vrtcu Markovci so nadvse ponosni na nedavni obisk vrhunskega slovenskega atleta Kristjana Čeha. Z velikim pričakovanjem so ga pričakali v avli vrtca. Vsem otrokom, ki obiskujejo vrtec, so se pridružili še učenci iz prvih razredov šole.
Otroci so se postavili vse od vhoda v vrtec do avle v sredini in ga z močnim ploskanjem bučno pozdravili, ko je vstopil. Ni skrival presenečenja, ki se je spremenilo v širok, topel nasmeh.
V prejšnjem šolskem letu smo dobili iz Olimpijskega komiteja Slovenije povabilo k sodelovanju na likovni natečaj. Ker so bile pred nami poletne 01, so povabili otroke k ustvarjanju olimpijskega plakata. Skupina Sončki je sodelovala na likovnem natečaju in poslala zanimive ilustracije. Preden smo začeli ustvarjati, smo spoznali, kdo so slovenski športniki, ki bodo sodelovali na OI. Ko smo ugotovili, da bo
na 01 sodeloval tudi atlet Kristjan Čeh, ni bilo več pomisleka, kdo bo osrednji lik našega ustvarjanja. Otroci so bili enotni, da bo to naš atlet. Nastale so odlične ilustracije. Nekaj smo jih poslali na Olimpijski komite Slovenije, vse ostale pa razstavili najprej v vrtcu in nato še na Občini Markovci. Čakanje na odgovor iz Olimpijskega komiteja je trajalo celo večnost. Naposled smo le prejeli odgovor. Naše ilustracije žal niso bile izbrane za olimpijski plakat. Poslanih je bilo veliko izdelkov, izbran je bil samo eden. Vendar nismo bili preveč žalostni, temveč veseli nove izkušnje. Spoznali smo, kaj sploh so OI. Ta projekt pa nam
je pomagal in nas pripeljal do tega, da je lik iz ilustracije prišel med nas. To je naša zmaga! Že med samim projektom smo preko elektronske pošte navezali stik s Kristjanom, ga povabili v naš vrtec. Povedal je, da nas jeseni obišče, ko bo olimpijski čas za njim. Tokrat je bil Kristjan med nami, odgovarjal je na vprašanja otrok, veliko povedal o sebi. Otroci so mu okoli vratu obesili veliko zlato medaljo z napisom: Kristjan, ti si naš junak! Vsaka skupina se je slikala z njim. Navzočnost takšnega športnika nam bo ostala za vedno v spominu. Spoznali smo tudi, da je Kristijan krasna oseba.
Erika Janžekovič
Foto: SD
Foto: EK
Foto: EJ
Foto: SH
Rokomet
Iz Bosne s šestimi goli zaostanka
Stran 14
Rokomet
Prvi polčas kažipot za nadaljevanje
Stran 14
Nogomet
Polovični uspeh naših ekip, do zmag Videm in Zavrč
Stran 16
Odbojka
Po uvodnem krču je igra stekla v želeno smer
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 2. SNL, 11. krog
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Derbi vodilnih brez zmagovalca, Tabor prikazal izjemen prvi polčas
Gorica - Aluminij 1:1 (o:o)
STRELCA: 1:0 Bloudek (45 + 5), 1:1 Tanyi (71.).
GORICA: Jurca, Hodžič (od 89. Žejen), Cosič, Korošec, Ouled-Haj--M'Hand, Čurič, Comita, Bulatovič (od 66. Vendramin), Mačak (od 44. Pihler), Marjanac (od 89. Pršo), Bloudek (od 66. Matavž). Trener: Nenad Stojakovič.
ALUMINIJ: Banič, Koderman, Kosi, Zeljkovič, Hunjet, Šubarič, Ja-gič, Maher(od 63. Kočar), Susso (od 91. Prenkpalaj), Tanyi (od 84. Gore-nak), Domjan. Trener: Jura Arsič.
Derbi prvouvrščenih ekip 2. lige je bil v nedeljo zvečer odigran pred vklopljenimi TV-kamerami, končal pa se je s pravičnim remijem. Težko pa se je znebiti občutka, da so bili bližje zmagi Kidričani...
Štajerci so bolje začeli tekmo in Domjan je dvakrat nevarno zapretil (v 15. in 23. minuti). V srednjem delu prvega polčasa so imeli domačini lepi priložnosti, najprej je v 25. minuti ne preveč močan strel Bulatoviča ustavila stativa, nato pa se je Mačak v 31. minuti znašel v dobrem položaju iz strani, a je bil Banič uspešnejši v dvoboju ena na ena.
Ko so Kidričani znova prevzeli pobudo, so največ poskušali s streli iz razdalje (Tanyi, Maher, Jagič), le Domjan je poskušal iz bližine, ko je vratar Jurca izpustil žogo iz rok v svojem kazenskem prostoru.
Ko je že kazalo, da se bo polčas končal brez zadetkov, pa je v peti minuti sodnikovega podaljška (eno prekinitev so z dimnimi baklami izzvali domači navijači, drugo pa je povzročila poškodba Mačka) Gorica izvedla akcijo na levi strani, podajo Ouled-Haj-M'Handa pa je Adrian Bloudek z glavo pospravil v gol - 1:0.
„Gol ob polčasu je najslabše, kar se ti lahko zgodi, a sem verjel v preobrat in sem fantom povedal, da je treba le vztrajati v zastavljenih akcijah. Res je, da so nam dobro zapirali bočne položaje, a smo se uspeli prilagoditi in smo našli druge rešitve. Konec koncev smo izenačili, kar je bila ob nizkem bloku vse prej kot lahka naloga," je o tem dejal trener Aluminija Jura Arsič.
Šumarji so v drugem polčasu povsem prevzeli kontrolo nad igro in v 71. minuti zasluženo izenačili. Koder-man je uspel podaljšati žogo do Bar-nabasa Tanyija, ki si jo je lepo namestil na levico in zadel v dolgi kot - 1:1.
Za popoln preobrat je do konca tekme zmanjkala kakšna malenkost, morda tudi kanček sreče. Najbližje so bili gostje drugemu golu v 76. in 79. minuti: najprej je zviti poskus Jagiča vratar Gorice s težavo odbil, nato pa je po podaji Kodermana iz kota Susso z glavo zadel stativo.
V naslednjem krogu bodo Kidričani v petek gostili Beltinčane.
Jura Arsič, trener Aluminija: „Po tekmi me prevevajo mešani občutki: delno sem razočaran, saj smo tekmo
Kidričani (na fotografiji Bamba Susso) so v derbiju kroga v gosteh remizirali z vodilno Gorico.
odigrali hrabro in odločno ter smo pokazali maksimalno pripravljenost - res smo želeli prekiniti njihov niz neporaženosti. To nam ni uspelo v celoti, po drugi strani pa moramo biti zadovoljni z remijem pri prvou-vrščeni ekipi v gosteh. Veseli me, da smo prikazali kakovostno predstavo na prvoligaškem nivoju, s tem smo Goričanom v smislu samozavesti zagotovo zadali nekaj udarcev, saj predvsem v drugem polčasu niso našli rešitev in so bili stisnjeni na svojo polovico. Po izenačenju je bil predvsem Susso res blizu zadetka, če bi tam šla žoga v gol namesto v prečko ... "
Luka Hunjet, Aluminij: „Na zahtevnem gostovanju smo uprizorili dobro igro, predvsem smo se dobro držali naših principov v igri, ki smo jih utrjevali skozi celoten teden. Re-zultatsko nismo bili povsem uspešni, a smo lahko kljub temu ponosni na prikazano. Po prejetem zadetku tik pred polčasom nam je uspelo ohraniti visoko raven motivacije in ekipnega duha, z izenačenjem smo
dosegli želeno. Glede na prikazano bi lahko tudi zmagali, a pred nami so še številne priložnosti, derbi je samo ena od tekem v nizu."
Drava Ptuj - Tabor Sežana 2:4 (0:4)
STRELCI: 0:1 Fuseini (3.), 0:2 Stan-čič (13.), 0:3 Todorov (19.), 0:4 Buss (35.), 1:4 Mlakar (59.), 2:4 Džankič
(75.).
DRAVA PTUJ: Vidic, Rec, Žulj (od 65. Verbič), Janežič, Džankič (od 83. Vidovič), Lovenjak, Cuelho (od 23. Erhatič), Rogina, Wirekoh, Doplihar (od 65. Horvat), Mlakar. Trener: Edo Flego.
TABOR SEŽANA: Fermišek, Buss (od 65. Vrabec), Vodeb, Ivanov, Fu-seini, Maloku, Petkov, Briški (od 46. Pavlovič), Stančič, Befouna, Rose (od 46. Zlatev). Trener: Nace Kosmač
Ekipa Tabora je kljub manjši seriji slabših izidov na Ptuj pripotovala v vlogi favorita, med drugimi v ekipi igrata Dino Stančič in Mihael Briški, ki
vsak premoreta okrog 100 nastopov v 1. slovenski ligi. V njihovi prvi postavi so se na Ptuju predstavili le trije Slovenci, vse ostalo so - vsaj za 2. slovensko ligo - zelo kakovostni tujci.
Gostje so tekmo odprli z visokim presingom, ki je kmalu obrodil sadove; prestreženo žogo je Ganec Abdul Rashid Fuseini z levico s približno 14 metrov s strani lepo pospravil v mrežo - 0:1. V 12. minuti so dravaši kombinirali na svoji polovici, po izgubljeni žogi pa je znova sledila bliskovita akcija Sežancev, ki jo je z golom zaključil Dino Stančič - 0:2. Še preden so se domačini zavedali, kaj se jim dogaja, pa je za povišanje vodstva po lepi kombinaciji in s kančkom sreče poskrbel eden od trojice Bolgarov Krasimir Ivanov Todorov - 0:3.
Trener Edo Flego je hitro reagiral s prvo zamenjavo, že sredi polčasa je Uga Cuelha zamenjal Nik Erhatič. Obramba je s tem postala nekoliko bolj čvrsta, a tudi gostje so se nekoliko že zadovoljili z visoko prednostjo.
Najlepši trenutek tekme so gledalci na Mestnem stadionu videli v 35.
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Mlakar je v 59. minuti takole preigral vratarja in dosegel gol za Dravo.
minuti, ko se je Jens Muss, 27-letni branilec iz Čila (Slovenija je njegova prva izkušnja v tujini), odločil za udarec s polvolejem s približno 25 metrov iz strani, žoga pa je po pravem projektilu pristala v samem zgornjem kotu gola nemočnega Vidica -0:4. Gol, ki ga redko vidimo tudi na največjih prizoriščih in ki so mu pošteno zaploskali tudi navijači Drave ...
Medtem ko je bil prvi polčas z domače strani za hitro pozabo, pa je bil drugi šolski, kako odigrati proti zelo dobremu tekmecu. Modrim je uspelo umiriti žogo, jo več zadržati v svoji posesti in nanizati kar nekaj lepih akcij. Dve jim je uspelo pretvoriti v zadetek ...
V prvem primeru je Luka Love-njak poslal natančno podajo na krilni položaj do Klemna Mlakarja, ta jo je lepo sprejel, preigral vratarja in jo poslal v mrežo - 1:4. Tudi v drugem primeru je bil v vlogi asistenta domači kapetan Lovenjak, tokrat je njegovo podajo v kazenski prostor lepo spremljal Aljaž Džankič in jo z glavo pospravil čez vratarja v gol - 2:4.
Kaj kmalu bi se lahko tekma še bolj razvnela, a predvsem aktivnemu Wirekohu in Mlakarju ni uspelo izkoristiti priložnosti za priključek.
Tudi Sežanci so bili v drugem delu večkrat nevarni, a so vso športno srečo pri zaključnih strelih porabili že v prvem polčasu ...
Po zaključku tekme so gledalci z aplavzom nagradili domače igralce za prikazano v drugem polčasu, goste pa za odlično igro v prvem polčasu.
Nogomet • 2. SNL
Triglav izkoristil remi v derbiju za napredovanje
Derbi prvourščenih ekip se je končal z remijem, s tem razpletom pa so lahko najbolj zadovoljni v taboru Triglava, saj so z zmago proti Krki prehiteli Aluminij in se približali Gorici na vsega točko zaostanka. Luka Šušnjara in Toni Vinogradac sta znova zadela za Gorenjce.
To je uspelo tudi Juretu Matjašiču v dresu Rudarja, ki je ob še enem veteranu, Dejanu Djermanoviču, zagotovil zmago knapom v enem od derbijev začelja.
Bistrici ni uspelo streti odpora nogometašev iz Bilja, čeprav je imela tretjino tekme igralca več na igrišču. Z remijem se je končal tudi ljubljanski derbi med Ilirijo in Slovanom, tudi tam pa ena ekipa ni končala z 11 igralci na igrišču .
Največ gledalcev se je zbralo v Beltincih, kjer si je tekmo z Dravinjo ogledalo blizu 1.000 gledalcev.
REZULTATI 11. KROGA:
Drava Ptuj - Tabor Sežana 2:4
(0:4);
Gorica - Aluminij 1:1 (1:0);
V naslednjem krogu bo Drava gostovala pri ekipi Vitanest Bilje.
Klemen Mlakar, Drava: „Igralsko je Tabor odlična ekipa, kar so pokazali z res dobro kombinatoriko in lepimi zadetki. Škoda hitrih golov na začetku, po katerih smo izgubili samozavest v igri. Na drugi strani smo v nadaljevanju tudi mi pokazali veliko, predvsem to, da znamo igrati dober nogomet in da nas krasi ekipni duh. Z dvema zadetkoma smo prepolovili zaostanek, če pa bi izkoristili še eno priložnost, pa bi se tekma lahko lepo zakuhala - po mojem mnenju bi potem tudi izenačili. Lepo je, da so naš trud znali ceniti tudi gledalci."
Edo Flego, trener Drave: „Tabor je zelo dobra, rekel bi celo odlična ekipa in jim čestitam za zasluženo zmago. Na našo nesrečo smo hitro prejeli gol, tudi v nadaljevanju so gostje zadeli praktično iz vsakega strela na gol. Štirje prejeti zadetki v prvem polčasu me ne veselijo, načrt za tekmo se nam je porušil. Takšnega zaostanka ni lahko prenesti tudi bolj izkušenim ekipam, zato me veseli odziv ekipe v drugem polčasu, ko je pokazala pravi karakter, složnost in agresivnost. V odmoru smo se namreč dogovorili, da igramo tako, kot da je to druga tekma in to so fantje izvedli odlično. To je po mojem mnenju napredek, ki nas lahko opogumlja pred naslednjimi tekmami. Poraz se od poraza razlikuje in če že izgubimo, mi je ljubše na takšen način, kot smo tokrat. Zaradi drugega polčasa sem ponosen na te fante."
Jože Mohorič
Kety Emmi&Impol Bistrica - Bilje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Hadžiavdič (57.), 1:1 Marsetič (80.). Rdeči karton: Omoregie (61., Bilje);
Rudar Velenje - Tolmin 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Matjašič (5.), 1:1 Kavčič (60., z 11 m), 2:1 Djermanovič (86., z 11 m);
Triglav Kranj - Krka 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Šušnjara (54.), 2:0 Vinog-radac (76.), 3:0 Dakič (86.);
Jadran Dekani - Brinje Grosuplje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Matjaž (7.), 0:2 Jovičevič (58.);
Ilirija 1911 - Slovan 0:0. Rdeči karton: Džajič (83., Slovan);
Beltinci Klima Tratnjek - Dravinja 0:0.
1.	GORICA	11 7 4 0 26:11 25
2.	TRIGLAV KRANJ 11 7 3 1 27:12 24
3.	ALUMINIJ	11 7 2 2 18:12 23
4.	TABOR SEŽANA 11 5 4 2 24:15 19
5.	BELTINCI	11 5 2 4 17:13 17
6.	DRAVINJA	11 5 2 4 12:11 17
7.	JADRAN DEKANI 11 5 2 4 12:12 17
8.	BRINJE GROSUPLJE 10 4 3 3 15:13 15
9.	BISTRICA	11 3 5 3 16:17 14
10.	KRKA	10 4 1 5 11:13 13
11.	BILJE	11 3 3 5 10:14 12
12.	RUDAR VELENJE 11 2 5 4 11:20 11
13.	ILIRIJA 1911 11 2 4 5 10:17 10
14.	DRAVA PTUJ 11 2 2 7 12:26 8
15.	TOLMIN	11 2 1 8 9:16 7
16.	SLOVAN	11 0 5 6 7:15 5
JM
14 Štajerski
Šport
torek • 22. oktobra 2024
Rokomet • Pokal EHF, 2. krog (1. tekma)
Iz Bosne s šestimi goli zaostanka
Borac - Jeruzalem Ormož 26:20 (11:10)
BORAC: Grahovac, ivanovič, Djur-djevič 3, Stevanovic, Krivokapič 7, Trivunovic, Bogdanic, Petrovič 1, Bubic 2, Njezič, Čabaravdič, Vujovič, Hadžič 10, Malivojevič 1, Todorovič 2, Momič. Trener: Irfan Smajlagič
JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl, Zemljič; Mlač Černe 4, Munda, Bo-gadi 3, Sok 7, Vinček, Šulek, Hebar, Balent, Lukman 3, Korže Lesjak, Pun-gartnik, Krabonja 1, Jerenec 1, Škri-njar 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Borac 3 (3), Jeruzalem Ormož 2 (0).
IZKLJUČITVE: Borac 6, Jeruzalem Ormož 8 minut.
RDEČI KARTON: Trivunovič (25.).
Kar tri slovenske ekipe v evropskih tekmovanjih - Celje Pivovarna Laško, Krka in Jeruzalem Ormož - so ob koncu tedna gostovale v Bosni in Hercegovini. Celjani in Novomeščani so svojo nalogo uspešno opravili,
prvi so ugnali Gračanico (35:43), drugi pa Metaloplastiko iz Šabca (30:32), manj uspeha pa so imeli Or-možani. Ti so imeli na tekmi v Banja-luki preveč črnih minut, na njihovo žalost tudi v končnici tekme, v kateri so si nabrali kar zajeten zaostanek pred povratno tekmo.
V dvorani se je zbralo več kot 1.500 gledalcev, od tega jih je bilo kar 200 iz Ormoža. Glasno so vzpodbujali svoje rokometaše skozi celotno tekmo in ustvarili res izjemno vzdušje.
Prvi šok so Ormožani doživeli že pred tekmo, ko je Gašper Pungartnik zaradi viroze namesto na parket odšel na urgenco. Ormožani tekme v Banjaluki niso dobro začeli, hitro so zaostali z 0:3, vendar so s tremi zaporednimi goli Tadeja Soka in enim Jureta Lukmana hitro sami prešli v vodstvo. V nadaljevanju prvega polčasa je bil boj izenačen, ekipi sta šli
v drugi del ob razliki enega samega zadetka.
Uvod drugega dela je znova pripadel gostiteljem, ki so počasi večali prednost, sredi drugega dela so vodili že z 20:15. Sok, Jan Mlač Černe in David Bogadi pa so z zaporednimi goli Ormožane vrnili v igro in jih približali na povsem sprejemljiv zaostanek enega gola.
Domači so nato dobro unovčili izključitev Mlača Černeta in spet pobegnili na +3 in zatem na +4 v 56. minuti, nov nalet domačih pa je še podaljšal Filip Krivokapič z goloma za končnih 26:20.
Nedim Hadžič je pri domačih dosegel deset golov, Krivokapič pa sedem, toliko jih je za Ormožane prispeval Sok.
Povratna tekma bo v soboto v Ormožu.
David Bogadi, Ormož: „Za tekmo z Borcem si ne zaslužimo pozitivne ocene - nedvomno bi morali na tem srečanju iztržiti več kot poraz s šestimi goli razlike. Že na začetku
Foto: Črtomir Goznik
Jan Mlač Černe (na fotografiji) je bil ob Tadeju Soku najboljši strelec svoje ekipe.
tekme smo storili preveč tehničnih napak, potem pa se nam je to v več intervalih ponavljalo skozi celotno tekmo. Kljub temu smo se borili, še deset minut pred koncem smo bili v minimalnem zaostanku. Na našo žalost so znova sledile črne minute,
v katerih so domačini s pridom izkoriščali naše napake in višali vodstvo. Ta nesrečni zaključek nam je močno otežil delo pred povratnim srečanjem, a nikakor ne bomo vrgli puške v koruzo. Posebej se zahvaljujem navijačem, ki so nas spremljali na tem
gostovanju in so res naša velika pomoč. Oni si zaslužijo najvišjo možno oceno, mi pa se jim bomo pokušali odkupiti na Hardeku. Verjamem, da smo sposobni napredovanja v naslednji krog."
sta, JM
Rokomet • 1. A SRL (ž), 4. krog
Prvi polčas kažipot za nadaljevanje
Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 25:34 (14:14)
ŽRK PTUJ: Korpar (13 obr.), Gep; M. Kolenko 10(3), Urbančič 6(2), Krasnič 3, Puž 2, Geč 2, Kaloh 1, Štel-cer 1, Kovačič, Repina, Čeh, Turk, Šemrl, L. Kolenko, Petrovič. Trener: Neno Potočnjak.
IZKLJUČITVE: Ptuj 16 minut; Ajdovščina 10 minut.
SEDEMMETROVKE: Ptuj 7/5, Ajdovščina 5/3.
Ptujska ženska ekipa je po dveh uvodnih prvenstvenih zmagah pričakala močno zasedbo iz Ajdovščine, ki je po moči druga ekipa v Sloveniji, takoj za evropskim Krimom. Pred približnno 150 gledalci, ki so pripravili imenitno vzdušje, se je tekma začela po notah domačink, ki so z odlično igro v 14. minuti povedle z izidom 9:5. V napadu sta blesteli Minea Kolenko in Urša Urbančič (6 in 4 goli do polčasa), v golu pa je obrambe pridno zbirala Kaja Korpar. Gostje so v teh trenutkih delovale nekoliko utrujeno (za njimi sta bili tekmi proti praški Slaviji in Velenju, op. a.), nato pa so vendarle vzpostavile ravnotežje in ob polčasu sta bili ekipi poravnani.
V drugem polčasu so gostje takoj prišle do treh golov prednosti, vodstva pa nato do konca tekme niso več izpustile iz rok. V nekaj primerih so se domačinke približale na -2 (na-
1. A SRL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Mli-notest Ajdovščina 25:34 (14:14), Koper - Velenje 25:25 (11:14). Tekma Krim Mercator - Litija je bila prestavljena.
1.	MLIN. AJDOVŠČINA
2.	KRIM MERCATOR
3.	PTUJ
4.	VELENJE
5.	LITIJA
6.	KOPER
7.	TRGO ABC IZOLA
4 4 0 0 2 2 0 0
3	2 0 1
4	112 3 10 2 3 0 12 3 0 0 3
zadnje pri 18:20), še v 54. minuti je bilo -5 (24:29). Končna razlika je bila glede na prikazano previsoka.
Naslednjo tekmo igrajo Ptujčanke proti reprezentanci U-19, ki nastopa izven konkurence.
Naja Geč, ŽRK Ptuj: „Tekma je bila dobra, prava prvenstvena, športna sreča se je enkrat nagibala na eno in drugič na drugo stran. Zavedale smo se, da so Ajdovke trd oreh in smo se res močno trudile, da bi ga zlomile. V prvem polčasu smo bile dovolj zbrane in energične, da smo se enakovredno kosale z njimi, odigrale smo tako, kot smo se dogovorile pred tekmo - igra je res lepo tekla. V drugem polčasu smo izgubile nekoliko tega zaleta, s pešanjem moči je padala koncentracija predvsem pri igri v obrambi. Punce se zavedamo, da imamo v letošnji sezoni dobre možnosti za odmeven rezultat, zato
Liga NLB
REZULTATI 8. KROGA: Krka - LL Grosist Slovan 26:29 (10:14), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 33:27 (19:13), Koper - Sviš Cugelj okna ivančna Gorica 20:21 (12:10), Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 28:28 (15:14), Riko Ribnica - Misteral Krško 36:31 (19:13).
Tekma Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož je bila prestavljena na 13. 11.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 1 0 15
2.	LL GROSIST SLOVAN 8 7 0 1 14
3.	TRIMO TREBNJE 8 5 1 2 11
4.	GORENJE VELENJE 7 4 12 9
5.	SLOVENJ GRADEC 8 4 13 9
6.	KRKA	7 4 0 3 8
7.	JERUZALEM ORMOŽ 7 3 0 4 6
8.	URBANSCAPE LOKA 8 1 4 3 6
9.	RIKO RIBNICA	8 2 15 5
10.	SVIŠ IVANČNA GORICA 8 2 15 5
11.	KOPER	7 1 0 6 2
12.	MISTERAL KRŠKO 8 1 0 7 2
se bomo trudile po najboljših močeh, da to tudi uresničimo. Ne bo pa preprosto, še zdaleč ne, čaka nas še veliko dela."
Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj:
„Punce so na tem derbiju pustile zadnje atome moči na igrišču in si zaslužijo pohvalo. Prvi polčas je bil zelo dober, zelo pa sem bil začuden nad sodniškim kriterijem, saj smo imeli v prvem polčasu pet izključitev, gostje pa nobene, čeprav so prav tako igra-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ZRK Ptuj so proti ekipi iz Ajdovščine v prvem polčasu prikazale odlično igro, v drugem jih je nekoliko „zmanjkalo".
le trdo obrambo. To nam je jemalo energijo. V drugem polčasu je bilo glede tega bolj izenačeno, odločilen pa je bil padec naše koncentracije in gostje so zasluženo slavile.
V sami ekipi imamo potrebno kakovost in zadostno število igralk, da lahko na treningih delamo kakovostno, Pomembno je, da je obiskanost na treningih velika. Treba je
tudi poudariti, da so prav vse igralke, pa čeprav na tako zahtevnih tekmah ne igrajo veliko, zaslužne na dobre rezultate ekipe in napredek v igri. To je del procesa in v prihodnosti bodo lahko prevzele breme nosilk naše igre, le obupati ne smejo."
Jan Žbogar, trener Ajdovščine:
„Vse ekipe v ligi so proti nam zelo motivirane, tudi s Ptujem je bilo
tako. Ptujčanke kažejo lep napredek in igrajo hitreje, kar se je dobro videlo v prvem polčasu. Kakšne panike v naši ekipi ni bilo in je ne sme biti, v drugem polčasu smo nato z izkušnjami in individualno kakovostjo potrdili status favorita. Končna razlika ni realna, saj so vsi v dvorani videli, da smo res morali dati vse od sebe do zadnjih minut. Če bodo Ptujčan-ke tako napredovale, jih pričakujem med štirimi najboljšimi ekipami v končnici."
Jože Mohorič
Rokomet • 2. SRL (m)
Tudi porazi so sestavni del igre ...
Nogomet • 1. SNL
Cesar štartal z zmago v Ljubljani
Največ oči ljubiteljev slovenskega nogometa je bilo v tem krogu obrnjenih proti Spodnji Šiški, kjer je svoj trenerski debi na klopi Maribora doživel Boštjan Cesar. Ljubljančan je z Mariborčani slavil v Ljubljani in tako uspešno začel novo vijoličasto poglavje. Oslabljeni vijoličasti (manjkala sta brata Repas) so dolgo iskali poti do gola, našel pa jo je rezervist, 36-letni veteran El Arbi Hillel Soudani.
Z istim rezultatom, a z zgodaj doseženim zadetkom, so slavili tudi igralci Olimpije. Post Nafte v smislu doseganja zadetkov se je podaljšal na štiri tekme.
Na posebej dramatičen način pa so se do zmage prebili Celjani, ki so še v 62. minuti proti Muri zaostajali 0:2. Sledila je mala učna ura zabija-
nja golov in po slabih dvajsetih minutah so varovanci Alberta Riere vodili 4:2 ...
Ajdovcem je proti Kopru uspelo nekaj izjemnega: Koprčanom so zabili štiri gole, toliko, kot jih je moštvo z Obale prejelo na vseh dosedanjih enajstih tekmah skupaj!
Na stadionu v Domžalah, kjer domači tekmi igrata Domžale in Radomlje, so bili v medsebojnem dvoboju boljši gostje. Tako nadaljujejo prevlado na občinskih derbijih: na zadnjih osmih srečanjih so slavili še šestič. Domžale in Nafta vse bolj zaostajata za tekmeci ...
REZULTATI 12. KROGA:
Bravo - Maribor 0:1 (0:0); strelec: Soudani (84.);
Celje - Mura 4:3 (0:1); strelci: 0:1
Vizinger (8.), 0:2 Vizinger (48.), 1:2 Kvesič (63.), 2:2 Kučys (69.), 3:2 Vu-kliševič (75.), 4:2 Matko (80.), 4:3 Maroša (86., z 11 m);
Nafta 1903 - Olimpija Ljubljana 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Blanco (8.);
Koper - Primorje 3:4 (1:3); strelci: 0:1 Smajlagič (6.), 0:2 Babin (9.), 1:2 Petriško (27., z 11 m), 1:3 Smajlagič (41.), 1:4 Petek (46.), 2:4 Matondo (82.), 3:4 T. Jurič (93.);
Domžale - Kalcer Radomlje 1:4 (1:3); strelci: 1:0 Šturm (10.), 1:1 Ku-kovec (23.), 1:2 Davidovič (31.), 1:3 Malenšek (38., z 11 m), 1:4 Kukovec (60.).
1. OLIMPIJA	12 7	4	1	18:5	25
2. MARIBOR	12 7	3	2	24:10	24
3. CELJE	12 7	2	3	24:18	23
4. KOPER	12 6	2	4	14:8	20
5. BRAVO	12 5	4	3	17:11	19
6. MURA	12 5	2	5	15:15	17
7. PRIMORJE	12 5	0	7	14:23	15
8. KALCER RADOMLJE	12 4	2	6	13:14	14
9. NAFTA 1903	12 2	1	9	8:23	7
10. DOMŽALE	12 1	2	9	7:27	5 JM
Alples Železniki -Gorišnica 27:19 (12:8)
GORIŠNICA: Bedenik (4 obr.), N. Trunk (8 obr.), Brodnjak; Ozmec 6(1), N. Bedrač 4, G. Trunk 3, Timarac 2(2), Tement 2, Žnidarič 1, Šeruga 1, T. Bedrač. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Železniki 3/2; Gorišnica 4/3.
IZKLJUČITVE: Železniki 12 minut; Gorišnica 18 minut.
RDEČA KARTONA: Tomas Bedrač (53.), Tement (60.).
Gorišnica se je na gostovanje v Železnike znova odpravila v zelo okrnjeni postavi ter doživela precej boleč in nepričakovan poraz. Začetek tekme ni kazal na takšen razplet, saj so Gorišničani z odlično igro v obrambi ter zavzeto in učin-
kovito v napadu hitro povedli za tri zadetke (0:3 v 5. minuti). Nato se jim je nerazumljivo ustavilo v napadu, predvsem jih je s svojimi obrambami v obup spravljal odlični domači vratar Jan Tomac Teržan. Domači so na krilih teh obramb prevzeli pobudo in počasi višali prednost v svojo korist. Ekipa Gorišnice je poskušala vse, da bi se vrnila v igro. Ko je rdeči karton dobil Tomas Bedrač in se je poškodoval Nino Bedrač, pa je bilo sanj o zmagi konec.
Alan Potočnjak, trener Gorišni-ce: „Domači ekipi moramo čestitati za zasluženo zmago, ki so si jo priigrali z izredno borbeno in kreativno igro. Nam tokrat žal ni uspevalo prav nič. Tudi porazi so sestavni del športa, vsak poraz pa je boleč. Fantje so se takoj po tekmi opravičili za tokratno predstavo in obljubili, da
jim bo dala nov zagon ter dodatno motivacijo pred naslednjimi tekmami."
JM
2. SRL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Alples Železniki - Gorišnica 27:19, Sevnica
-	Anakaran 37:29, Arcont Radgona
-	Kronos 32:20, Radeče Papir nova
-	Maribor Branik 31:27. Prosta je bila
ekipa Nove Gorice.					
1. GORIŠNICA	5	4	0	1	8
2. NOVA GORICA	4	3	1	0	7
3. SEBASTJANA SOVIČA	5	3	1	1	7
4. RADEČE PAPIR NOVA	4	3	0	1	6
5. MARIBOR BRANIK	5	3	0	2	6
6. SEVNICA	6	2	1	3	5
7. ALPLES ŽELEZNIKI	4	2	1	1	5
8. ARCONT RADGONA	5	1	0	4	2
9. KRONOS	5	1	0	4	2
10. ANKARAN	5	0	0	5	0
torek • 15. oktobra 2Q24
Šport
Štajerski	1S
Rokomet • 1. B SRL (m), 6. krog
Za Dravo odločilna »črna luknja« ob koncu tekme, zdesetkani Nedeljčani do točke
Grosuplje - Drava Ptuj 31:29 (13:17)
DRAVA PTUJ: Primožič (2 obr.), Verboten, Škorc (12 obr.); Colež 1, Škrobot 9, Toplak 2, Pratnekar 2, T. Kocijančič 8, Krasnič 2, Lovšin 1, Svenšek, Bezjak 1, S. Kocijančič, Toš Antlej 3, Šeštanj - Plohi. Trener. Uroš Šerbec.
SEDEMMETROVKE: Grosuplje 5/5; Drava 4/4.
IZKLJUČITVE: Grosuplje 6 minut; Drava 8 minut.
RDEČI KARTON: Toš Antlej (50., Drava)
Grosuplje ostaja tudi po obračunu z Dravo neporaženo, a so se morali domačini za zmago proti Ptujčanom tokrat maksimalno potruditi. Odločil je širši izbor igralcev, saj so domačini imeli več svežih igralcev v rotaciji ob koncu tekme.
Po tekmi je trener Drave Uroš Šerbec dejal: „V bistvu sem zadovoljen s prikazano igro svojih roko-metašev. Skorajda 50 minut so igrali zelo zrelo in disciplinirano, a se nam je v odločilnih trenutkih tekme pojavila 'črna luknja', kar so Grosupe-ljčani znali izkoristiti. Ta črna luknja je prišla zaradi utrujenosti nekaterih nosilcev igre. Žal je prišlo do teh minut, saj smo drugače odigrali zares dobro tekmo. Za prikazano pa žal
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Za Dravo je Tim Kocijančič tokrat dosegel 8 zadetkov.
Matevž Žunič (Velika Nedelja)
nismo bili nagrajeni s pozitivnim rezultatom."
Rokometaši Drave so v prvem polčasu nadigrali domačine, predvsem v drugih petnajstih minutah jim je steklo v napadu. Prišli so do prednosti 9:15, do polčasa pa so ohranili štiri gole prednosti (13:17).
Tudi v nadaljevanje so krenili od-
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž), 2. krog
Po uvodnem krču je igra stekla v želeno smer
ŽOK Ptuj - Slovenj Gradec 3:1 (-21, 17, 21, 15)
ŽOK PTUJ: A. Horvat, Brlek, L. Horvat, Hren, Mlakar, Fras, Stater, Milošič, Dežman, Lovrenčič, Šauperl, Kloar, Paternost. Trenerka: Eva Ved-lin Gojčič.
Lanskoletne tekmice iz 3. lige vzhod, odbojkarice Slovenj Gradca, so bile za ptujsko vrsto pravšnje tekmice tudi v začetku nove sezone v 2. ligi vzhod (obe s Ptujem sta napredovali v višjo ligo, op. a.). Domače od-bojkarice so si pred približno 100 gledalci izborile prvo prvenstveno zmago. Kapetanka ŽOK Ptuj Ana Horvat je po tekmi dejala: „V prvem nizu smo igrale preveč živčno in v krču; domačemu občinstvu smo se želele prikazati v kar najboljši luči, zato smo v tej preveliki želji delale preveč napak. V drugem nizu smo se sprostile in igra nam je stekla. Do konca tekme smo igrale zares dobro in smo vesele te prve zmage v drugi ligi.«
„ x H JU
'MM
Gostje so v prvem nizu naredile manj napak in so bile bolj prodorne v napadu za osvojen niz. V drugem so nato gledalci videli spremenjen obraz domačega ŽOK Ptuj, ki je igral z bistveno več energije in samozavesti. Z zanesljivimi servisi, odlično igro v obrambi in dobrim napadom so si priigrale visoko točkovno prednost, ki se je na koncu zrcalila v številkah s 25:17. Za osvojen niz so izstopale v napadu Ana Horvat, Lea Horvat in
2. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 2. KROGA: OTP banka Branik II - Lendava 3:0, ŽOK Sobota - Turbina 0:3, ŽOK Ptuj - Slovenj Gradec 3:1, Kajuh Šoštanj - ŽOK Ljutomer 3:2.
1.	TURBINA	2 2 0 6:0 6
2.	OTP BRANIK II	2 2 0 6:0 6
3.	KAJUH ŠOŠTANJ 2 2 0 6:2 5
4.	ŽOK SOBOTA	2 11 3:3 3
5.	ŽOK PTUJ	2 11 3:4 3
6.	ŽOK LJUTOMER 2 0 2 2:6 1
7.	SLOVENJ GRADEC 2 0 2 1:6 0
8.	LENDAVA	2 0 2 0:6 0
ločno in dolgo časa držali prednost, tudi petih zadetkov (19:24 v 40. minuti). Nalet Grosuplja v zadnjih petnajstih minutah jim je prinesel izenačenje na 24:24, ki sta ga ekipi držali do 52. minute (27:27). Z delnim izidom 4:0 so domačini odločili srečanje.
V zadnji četrtini obračuna so imeli
Lorelai Fras. Slednja je bila pozitivno presenečenje tekme, saj je z močnimi in odmerjenimi zaključki osvojila veliko točk v napadu. Še več dobrih napadalnih akcij je uspelo Ani Horvat in domača kapetanka je bila gotovo najboljša posameznica tekme.
Na drugi strani je pri Korošicah v napadu izstopala visokorasla Alja Kotnik. A Slovenjgradčanke v tretjem in četrtem nizu niso mogle zaustaviti Ptujčank. Odločilni trenutek se je zgodil v sredini tretjega niza, ko je ob zaostanku petih točk izjemna serija servisov uspela Ani Horvat, po kateri so domačinke prešle v vodstvo. Nalogo so zaključile z dobrimi servisi Danaje Mlakar. Slednja je prva podajalka ptujske ekipe, ki se vsako tekmo maksimalno trudi razigrati svoje soigralke in je bila tudi tokrat pomemben člen ekipe na poti do zmage. Vse igralke so dale svoj delež in v četrtem nizu je Ptujčan-kam uspevalo praktično vse. Od rezultata 5:5 so po servisih Ane Horvat prišle do vodstva 14:5 in so nato niz brez težav pripeljale h koncu z rezultatom 25:15. Po zadnjih točki je sledilo krajše slavje domačih odbojkaric, ki so jim zadovoljni gledalci v športni dvorani Gimnazije Ptuj za dobro predstavo in zasluženo zmago namenili glasen aplavz.
David Breznik
Ptujčani nekaj slabših minut, prav tako pa sta jih z nekaterimi odločitvami »jezila« tudi sodnika. V odločilnih trenutkih sta dosodila nekaj spornih žog domačinom, ki so to znali izkoristiti. Točki sta ostali doma, dober vtis pa so na tekmi pustili rokometaši Drave, pri katerih sta strelsko izstopala Leo Škrobot z devetimi in Tim Kocijančič z osmimi zadetki.
V nizu napornih tekem čaka Dravo v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt obračun s Škofljico. Dravaši obljubljajo boj „na polno", k vzpodbudi pa vabijo tudi vse navijače.
Butan plin Izola - Velika Nedelja 24:24 (10:12)
VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (7 obr.), Majdič; Ude Tkalčec 8, Sraga
Šah • Državna liga
6, Grabovac 5(4), Majhen 3, Žunič 2, Meško, Potočnjak, Toplak, Škor-janec, Notesberg, Rubin, Kovačec. Trener: Uroš Krstič.
SEDEMMETROVKE: Izola 5/3; Velika Nedelja 4/4.
IZKLJUČITVE: Izola 4 minute; Velika Nedelja 8 minut.
Oslabljena vrsta Velike Nedelje (brez poškodovanega Borka) se je odpravila na najdaljše gostovanje na Obalo, kjer si je želela vpisati drugo zmago v sezoni.
Začetek je bil dober in v 15. minuti so gostje vodili 3:7. V tem slogu so nadaljevali in v 24. minuti so prvič na tekmi povedli s petimi goli razlike (6:11). Kasneje se je izkazalo, da je bila to najvišja prednost na tekmi.
V tem delu tekme se je zgodil tudi ključni dogodek, saj je Matevž Žunič začutil bolečino v stegenski mišici,
Po sedmih letih selitev v nižjo ligo
Ptujske odbojkarice so v prvi domači tekmi v sezoni ugnale goste iz Koroške.
Foto: Črtomir Goznik
Organizatorja letošnje državne lige - ŠK Bobby Fischer Maribor in Tajfun ŠK Ljubljana - sta pod okriljem Šahovske zveze Slovenije v treh vikendih izvedla tekmovanje v najvišji slovenski šahovski ligi. Zmagala je ekipa ŽŠK Maribor Poligram, ki je naj-resnejše kandidate za naslov in prve nosilce iz ekipe Tajfun ŠK Ljubljana prehitela za dve točki. Odločilen je bil njun medsebojni obračun v predzadnjem kolu, ki so ga Mariborčani dobili z rezultatom 3,5:2,5. Ptujča-nom žal ni uspelo obdržati mesta med najboljšimi in se po sedmih letih selijo v nižji rang tekmovanja.
Letošnja liga je bila ena najkakovostnejših glede na število tujcev v posameznih ekipah. Svoje so dodali številni olimpijci, ki so na pravkar končani olimpijadi v Budimpešti dosegli odlične rezultate za svoje državne reprezentance. To velja tudi za slovenske olimpijce in olimpijke, večina od njih je branila barve ŽŠK Maribor Poligram in Tajfun ŠK Ljubljana.
Ptujčani so tokrat stavili na povsem domače igralce, če upoštevamo dejstvo, da je VM Aleksander Be-Ijavski s slovenskim potnim listom »Ptujčan« praktično že od leta 1995. Ob njem so glavno breme nosili mladi mojstrski kandidati Andraž Šuta, David Murko in Žan Belšak, prvo-kategornik Klemen Janžekovič ter izkušena MM Danilo Polajžer in FM Gregor Podkrižnik. Za začetek so remizirali z ekipo Branika iz Maribora, nato pa v drugem kolu doživeli pričakovan poraz proti prvemu favoritu, ekipi Tajfun ŠK Ljubljana. V nadaljevanju so se srečali z nekaterimi zdravstvenimi težavami prvega zvezdnika ekipe VM Beljavskega in
še enega velemojstra, kar je močno vplivalo na dogajanje, saj so se vsi ostali igralci morali pomakniti na višje šahovnice. Kljub temu je bila ekipa homogena in borbena vse do konca. Ob tem jim je v dveh ali treh dvobojih tudi sreča nekoliko obrnila hrbet, saj so jih izgubili tesno z rezultatom 2,5:3,5. Ob samo eni zmagi, štirih neodločenih rezultatih in štirih porazih je bilo kaj več od devetega mesta v tako močni konkurenci težko doseči.
Na tretji stopnički iz lanskega leta so jih letos zamenjali člani Celjskega ŠK, ki so bili lepo presenečenje lige, saj so ob Ptujčanih edini nastopili s povsem domačimi, mladimi igralci, katerih povprečna starost je bila 20 let in so se prvič zavihteli na stopničke. Pohvale si zasluži ekipa ŠD Gornja Radgona, ki je v 34-letni zgodovini DL v samostojni Sloveniji sploh prvič nastopila v tem rangu tekmovanja, vendar se kljub izredno borbeni igri
Foto: arhiv društva
Andraž Suta (SD Ptuj)
zaradi katere ni mogel nadaljevati srečanja. Izostanek kapetana se je zagotovo poznal in vplival na nadaljnji potek srečanja.
Domači rokometaši so začutili priložnost in so že do polčasa znižali na -2, v drugem delu pa v 41. minuti povedli 17:14. Z minuto odmora je klop gostov uspela zaustaviti ta nalet in v zadnjih devet minut tekme sta se ekipi podali izenačeni (19:19). Do konca tekme je šlo „gol za gol", za izenačenje pa je v zadnji minuti poskrbel Tit Grabovec, ki je uspešno realiziral sedemmetrovko.
„Ob poškodbi Žuniča smo vsi, igralci in spremljevalci, dobesedno prebledeli, saj je Žunič res pomemben člen naše igre. Po šoku smo si nato vendarle nekoliko opomogli in nadaljevali z borbeno predstavo. Zaključek bi lahko odšel na eno ali drugo stran, tako da je remi povsem pravičen rezultat," je po tekmi dejal trener Velike Nedelje Uroš Krstič.
David Breznik, JM
ni mogla izogniti selitvi v nižji rang.
Najboljši v ptujski ekipi je bil s petimi točkami iz devetih partij MK Andraž Šuta, ki je glede na nastalo situacijo petkrat nastopil na tretji šahovnici, štirikrat pa na drugi, kjer se je srečal z izredno močnimi tekmeci.
»Konkurenca v državni ligi je iz leta v leto močnejša. To še posebej velja za letošnje leto, ko je v posameznih šestčlanskih ekipah nastopilo kar 22 tujcev. Politika ptujskega društva pa je predvsem v domačih, mladih igralcih, ki bodo v tako močni konkurenci iz leta v leto samo še napredovali. Ob nekaterih zdravstvenih težavah nosilcev igre in tudi brez kančka sreče v dveh, treh dvobojih nam žal ni uspelo ostati med najboljšimi. Tudi sam sem letos igral nekoliko slabše kot prejšnja leta. Ekipa je pokazala borbenost in karakter tudi v najtežjih trenutkih in prepričan sem, da se čez leto ponovno vrnemo tja, kjer nam je mesto,« je misli strnil predsednik društva MM Danilo Polajžer, ki je bil obenem tudi kapetan in član letošnje ekipe.
Prve tri ekipe so prejele pokale in medalje, zmagovalna ekipa pa si je priborila pravico nastopa na evropskem klubskem pokalu, ki bo konec oktobra v Srbiji. Dve zadnjeuvrščeni ekipi se selita v nižji rang tekmovanja in jih bosta zamenjala zmagovalca prve lige vzhod in prve lige zahod.
Končni vrstni red: 1. (2.) ŽŠK Maribor Poligram 18 točk, 2. (1.) Tajfun ŠK Ljubljana 16, 3. (4.) Celjski ŠK 13, 4. (3.) ŠD Pomgrad 9, 5. (8.) ŠK Ig 9, 6. (7.) Tomo Zupan Kranj 7, 7. (9.) ŠK Žalec 6/23,5, 8. (5.) ŠK Branik Maribor 6/22, 9. (6.) ŠD Ptuj 6/21,5 (Aleksander Beljavski 2/5, Gregor Pod-križnik 3,5/9, Andraž Šuta 5/9, David Murko 3,5/9, Danilo Polajžer 2,5/9, Žan Belšak 3/7, Klemen Janžekovič 2/6), 10. (10.) ŠK Gornja Radgona brez točk.
Silva Razlag
1G Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 22. oktobra 2Q24
Nogomet • 3. SNL - vzhod, 10. krog
Polovični uspeh naših ekip, do zmag Zavrč in Videm
S porazom vodilne Hajdine so se pri vrhu zadeve lepo zakuhale, štiri ekipe ločita le pičli dve točki. Hajdina glede na odlično serijo na domačem igrišču nekoliko popušča, kljub temu pa je še vedno v odličnem položaju. Le dve točki zaostaja Videm, ki sedaj niza uspešne predstave in osvaja točke.
Zelo pomembno zmago je dosegel Zavrč, ki ga med tednom čaka še zaostala tekma 5. kroga s Šmartnim. Z zmago bi se lepo pomaknil v varnejše zavetje sredine lestvice. A naloga ne bo lahko, sploh glede na visoko zmago Šmarčanov proti Čardi.
Zavrč - Maripol Starše 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 J. Bojnec (8.), 2:0 Pre-dikaka (25.), 3:0 J. Bojnec (30.), 4:0 Potočnik (78.).
ZAVRČ: Bregant, Hren, Lovrec, Jambriško (od 88. Cesar), J. Bojnec, Kajzer, Koren, Kukovec (od 81. Kelc Vnuk), Potočnik (od 78. Letonja), Predikaka, Cimerman (od 88. Tursa-novic). Trener: Dražen Kovaček
Nogometaši Zavrča so gostili novince v ligi, moštvo iz Starš, ki je dobro začelo sezono, sedaj pa je zapadlo v manjšo krizo. To so izkoristili tudi Zavrčani, ki so z zgodnjim vodstvom Jaše Bojneca takoj prešli v prednost, nato pa ga že do polčasa povečali na +3, zadela sta Gregor Predikaka in še drugič Jaša Bojnec. Z dobrim nadzorom nad dogajanjem na zelenici so varovanci trenerja Dražena Kovače-ka tekmo mirno pripeljali do konca, končni izid pa je postavil kapetan Denis Potočnik.
Matevž Kukovec, Zavrč: „Za razliko od prejšnjih tekem, ko smo si pripravljali veliko priložnosti, a jih nismo uspeli realizirati, smo tokrat praktično vse zadeli. To je bila glavna razlika, veseli pa tudi to, da zadetka nismo prejeli. Dogovor pred tekmo je bil, da igramo od noge do noge,

Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so z zmago proti Staršam dokazali, da niso pozabili igrati nogometa.
po tleh, kar nam je lepo uspevalo. Zmaga nam zagotovo veliko pomeni, saj je posledično vzdušje v slačilni-ci in na treningih boljše."
Hajdina - Brežice 1919 Terme Čatež 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Buzuk (45.), 1:1 Dre-venšek (61., z 11 m), 1:2 Beloša Fijan (71.).
HAJDINA: T. Zupanič, Kovačec, Vogrinec (od 83. Cep), Horvat, Goj-košek, Drevenšek, Lipavšek, I. Emer-šič (od 83. Rajh), J. Zupanič (od 57. Satlet), M. Bojnec (od 57. Ljubec), Jazbec (od 57. Medved). Trener: Miran Emeršič.
Vodilno moštvo Hajdine je v der-biju kroga gostilo zasedbo iz Brežic in se nadejalo nadaljevanja uspešne serije tekem na domačem igrišču. Tekma se tokrat ni izšla po njihovih željah in po petih zmagah in remiju
so pred svojimi navijači doživeli prvi poraz.
Prvi polčas je bil precej izenačen, z redkimi priložnostmi, šok pa so domačini doživeli v izdihljajih tega dela, ko je Hrvat Denis Buzuk goste povedel v vodstvo - 0:1. Domača vrsta se je dobro odzvala in iskala izenačenje, kar jim je uspelo v 61. minuti, ko je Marko Drevenšek po igranju gostujočega branilca z roko izkoristil najstrožjo kazen - 1:1. Z osmim golom v sezoni je veteran iz Ge-rečje vasi najboljši strelec lige.
Ključni trenutki tekme so se odvili med 65. in 71. minuto. Najprej so gostje zapravili 100 % priložnost (strel iz bližine čez gol), nato pa so imeli na drugi strani Hajdinčani v enem napadu tri izjemne priložnosti (prečka in blokiran strel Drevenška, nato pa po nevarni podaji iz kota še ena refleksna obramba gostujočega vratarja).
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Apače na vrh, Makole znova ujele ritem
Super liga
Kar se je še pred tremi krogi zdelo popolnoma nemogoče, se je sedaj zgodilo: menjava na vrhu super lige. Pred tremi krogi so imeli Ormožani s 100 % izkupičkom šestih zmag šest točk naskoka pred Stojnci in Apačami, nato pa so zapadli v serijo treh porazov. Nazadnje so klonili v Grajeni, kjer je oba gola prispeval Žan Bračko. Izostanek poškodovanega Patrika Jaušovca - prvega strelca lige - pri Ormožu se pozna, a vseeno v preveliki meri ...
Na drugi strani je moštvo iz Apač v odlični formi in s štirimi zaporednimi zmagami (Boč, Makole, Grajena, Gerečja vas) so na izjemen način izkoristili ormoške poraze. Nazadnje so bili v Gerečji vasi ob polčasu v za-
ostanku, a so z boljšo igro v drugem delu rezultat obrnili v svoj prid.
Derbi kroga je bil odigran v Maj-šperku, kjer so Makolčani izkoristili zalet po zmagi v Ormožu ter premagali še drugega tekmeca z vrha lestvice - Stojnce. V sami končnici je nepričakovani junak tekme postal Aleksander Grašič: v igro je vstopil v 84. minuti, nato pa dosegel dva zadetka za svojo ekipo!
Pri dnu lestvice ostajata Tržec in Gorišnica, ki sta tokrat na gostovanjih v Središču in Bukovcih vodila ob polčasu, nato pa ob preobratih doživela dokaj gladka poraza. Središče je za preobrat potrebovalo le tri minute (dva gola KlemnaJakla, kasneje je dva dodal še Nik Prapotnik), Bukovci pa nekoliko več, natančno 27 (gola nek-
Gostje so po tem izvedli hiter protinapad (eden izmed Brežičanov si je pri tem celo pomagal z roko), ki so ga elegantno pretvorili v gol - 1:2.
Vse poskuse domačinov so gostje do konca tekme suvereno ustavljali in bili sami zelo nevarni iz protinapadov. Pod črto je zmaga gostov zaslužena, so se pa domačini težko sprijaznili s sumljivo situacijo ob zmagovitem zadetku gostov.
Nejc Medved, Hajdina: „Gol ob koncu prvega polčasa nas je nekoliko presenetil in potrl, saj gre za kritičen del tekme. Z minimalnim zaostankom smo se podali v nadaljevanje in izenačili, želeli smo zabiti še enega, saj smo začutili priložnost za popoln preobrat. Tokrat sreča res ni bila na naši strani in smo zaradi lastnih napak prejeli drugi zadetek na srečanju. Brežice so dobra ekipa, mladi fantje igrajo hitro in jim lahko
REZULTATI 10. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Korotan Prevalje 1:1 (0:0), Zavrč - Maripol Starše 4:0 (3:0), Hajdina - Brežice 1919 Terme Čatež 1:2 (0:1), Fužinar SIJ Ravne Systems - Premium Dobrovce 1:2 (1:2), Šmartno 1928 - Čarda Martjan-ci 7:1 (4:0), Šampion - ZASE Videm 1:5 (1:1), Krško Posavje - IBLO Pod-vinci 2:0 (0:0).
1.	HAJDINA	10 7 1 2 24:13 22
2.	KRŠKO POSAVJE 10 7 0 3 25:11 21
3.	BREŽICE ČATEŽ 10 6 2 2 23:13 20
4.	ZASE VIDEM 10 6 2 2 22:12 20
5.	KOROTAN PREVALJE 10 5 2 3 17:13 17
6.	ČARDA MARTJANCI 10 5 1 4 22:25 16
7.	MARIPOL STARŠE 10 4 1 5 15:23 13
8.	IBLO PODVINCI 10 3 4 3 15:14 13
9.	A. RAJH LJUTOMER 10 4 15 14:17 13
10.	ŠMARTNO 1928 9 4 0 5 23:23 12
11.	ZAVRČ	9 3 1 5 21:20 10
12.	P. DOBROVCE 10 3 0 7 13:29 9
13.	FUŽINAR RAVNE 10 2 1 7 12:24 7
14.	ŠAMPION 10 2 0 8 13:31 6 ZAOSTALA TEKMA 5. KROGA:
Zavrč - Šmartno (v sredo ob 15.30).
tokrat samo čestitamo za zmago. Prvi domači poraz v sezoni nam je res nekoliko pokvaril serijo, a se s tem ne smemo preveč obremenjevati, ampak se moramo že takoj osredotočiti na naslednjo tekmo z novinci iz Starš."
Šampion - ZASE Videm 1:5
(1:1)
STRELCI: 0:1 Šalamun (24.), 1:1 Hodnik (40.), 1:2 Buran (60.), 1:3 Krušič (72.), 1:4 Ferčec (77.), 1:5 Kra-jnc (82.).
ZASE VIDEM: Rogina, Mesarič, Zdovc, Gajster (od 80. Špurej), Ž. Krušič (od 73. Ž. Plajnšek), Krajnc, Ferčec, Buran, Vidovič (od 77. A. Plajnšek), N. Šalamun, Kelc. Trener: Gregor Cafuta
Nogometaši Vidma so v knežjem mestu opravičili vlogo favoritov in domačemu moštvu trenerja Janija Žilnika zadali nov poraz. V prvem polčasu je bila tekma odprta z obeh strani in s tem zanimiva za gledalce, manj pa za trenerje. Medtem ko so lahko Celjani po prvih 45. minutah še upali na kakšno točko, so jim gostje te misli v drugem polčasu razblinili.
Videmčani so močno stopili na plin, prešli v 60. minuti v vodstvo, ki so ga nato do konca tekme le še večali.
Gregor Cafuta, trener Vidma: „S prvim polčasom ne moremo biti zadovoljni, saj smo v obrambi stali predaleč od igralcev, posledično smo tekmecem dopustili preveč priložnosti. Drugi polčas je minil v iskanju našega drugega zadetka - ko se je to zgodilo, se je tekma prevesila v našo korist in nam je uspelo nagraditi našo premoč, ki smo jo imeli skozi posest in igro skozi celotno srečanje. Veseli nas lahko dobro vzdušje in dobri rezultati, ki jih nizamo v zadnjem obdobju."
Krško Posavje - IBLO Podvinci 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ribič (72.), 2:0 Zbašnik (86.)
IBLO PODVINCI: Cajnko, Živič, Anžel (od 78. Posteržin), Gril, Ramšak, Šega (od 56. Modrič), Svenšek, Čeh (od 74. Kolenko), Za-jko (od 74. Markoli), Orovič, Cesar (od 74. Mokotar). Trener: Aleš Čeh
Podvinčani, ki so sezono začeli s tremi zaporednimi zmagami, so v nadaljevanju povsem izgubili ritem in so brez zmage že sedem tekem zapored. Tudi tokrat so slabo začeli srečanje v Krškem, a jih domačini takrat še niso kaznovali s kakšnim zadetkov. Tako je ostalo vse do zadnje četrtine tekme, ko so Krčani vendarle kronali premoč z dvema goloma.
Aleš Čeh, trener Podvincev:
„Domačini so bili boljši od samega začetka, čeprav smo jim rezultatsko parirali do same končnice. Največ priložnosti so imeli v uvodu, nato nam je zadeve uspelo umiriti. Kljub temu je zmaga Krškega zaslužena. Smo v krizi, tega niti ne zanikamo, skrbi me predvsem to, da igramo v nekakšnem krču in si ustvarjamo zelo malo priložnosti. Skozi celotno jesen nimamo pravega ritma tekem: domačih tekem je bilo le za vzorec, samo ena v regularnih pogojih, vse ostalo je minilo v nekakšni negotovosti in mučenju na razmočenih igriščih. Res težka sezona, ki nam vsem pobira veliko energije."
JM
danjih Hajdinčanov Petka in Pala).
Zmagovite formule ne najdejo tudi Markovčani, ki so v Poljčanah vpisali sedmi prvenstveni poraz v sezoni. Na drugi strani Boč vztraja v zmagoviti seriji, slavil je tretjič v nizu (Ormož, Stojnci, Markovci).
REZULTATI 9. KROGA:
Boč Poljčane - Markovci 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Topič (22.);
Grajena ANpro - Ormož 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Bračko (30.), 2:0 Bračko (87.). Rdeči karton: T. Prapotnik (65., Ormož);
Gerečja vas - Apače 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Leljak (21.), 1:1 Fric Metličar (53.), 1:2 Bratkovič (69.);
Makole Bar Miha - Stojnci 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Grašič (89.), 2:0 Grašič (92.);
Središče - Tržec 4:1 (0:1); strelci:
0:1 Šeliga (8.), 1:1 Jakl (46.), 2:1 Jakl (48.), 3:1 Prapotnik (60.), 4:1 Pra-potnik (81.);
Bukovci - Gorišnica 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Zorko (26., z 11 m), 1:1 Petek (52., z 11 m), 2:1 Pal (72.), 3:1 Antolič (93.). Rdeči karton: Golob (88., Go-rišnica).
1. APAČE	9	T	0	2	21:12	21
2. ORMOŽ	9	6	0	3	18:6	18
3. BUKOVCI	9	5	3	1	20:10	18
4. BOČ POLJČANE	9	5	2	2	18:9	1T
5. MAKOLE BAR MIHA	9	5	2	2	16:9	1T
6. STOJNCI	9	5	0	4	21:14	15
7. SREDIŠČE	9	4	2	3	16:19	14
8. GEREČJA VAS	9	3	3	3	14:10	12
9. GRAJENA ANPRO	9	3	2	4	16:20	11
10. MARKOVCI	9	2	0	T	7:15	6
11. GORIŠNICA	9	1	1	T	11:29	4
12. TRŽEC	9	0	1	8	6:31	1
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Apač so z zmago v Gerečji vasi skočili na vrh lestvice.
1. liga MNZ Ptuj
V	1. ligi MNZ Ptuj so ekipe že zaključile prvi del tekmovanja; spomladi bodo najprej odigrale tri tekme do konca enokrožnega sistema, temu pa sledi končnica za razvrstitev od 1. do 6. ter od 7. do 12. mesta. Tudi spomladi bodo tako ekipe odigrale po osem krogov.
V	končnici jesenskega dela je nekoliko opešala vodilna Rogoznica, ki je z dvema zaporednima remijema (in tremi odvzetimi točkami zaradi izstopa mlajše selekcije) dopustila Pragerskemu, da se točkovno izenači. Remi Rogoznice v Zgornji Polska-vi pa niti ni veliko presenečenje, saj tamkajšnji domačini beležijo dobre rezultate, položaj na lestvici jim slabša 6 odvzetih točk (izstop mlajše selekcije).
Visoko tretje mesto zaseda Slovenja vas, ki je tokrat po preobratu ugnala Leskovec. Izenačil je trener/ igralec Ladislav Drosk, nato pa je penal za zmago rutinirano izvedel še Matevž Pleteršek.
Posebnost kroga je kar šest rdečih kartonov, kar je neslaven rekord jesenskega dela. Po dve izključitvi sta se zgodili v Skorbi in Dornavi, predvsem domačini na slednji nato niso imeli težkega dela do zmage. V Skorbi sta bili izključitvi v derbiju za-čelja „enakomerno razdeljeni", tako je bilo tudi s točkami ...
Za skok v zgornji del lestvice so zmagali tudi Hajdošani, ki so na svojem igrišču ugnali Podlehnik (slednji je na papirju tekmo odigral v „vlogi gostitelja"). REZULTATI 8. KROGA: Leskovec - Slovenja vas SMS 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Belčič (21.), 1:1 Drosk (65.), 1:2 Pleteršek (90., z 11 m);
Zgornja Polskava - Rogoznica 3:3 (3:1); strelci: 1:0 Bericha (2.), 1:1 Marjan Smogavc (21., ag.), 2:1 Šolinc (37.), 3:1 Berisha (52.), 3:2 A. Krajnc (60.), 3:3 Keško (64.). Rdeči karton: Marjan Smogavc (69., Zg. Polskava);
Polskava avtop. Grobelnik - Pra-gersko 75 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Hajnc (4.), 0:2 Žerjav (8.), 0:3 Veselaj (63.);
Podlehnik - Hajdoše 2:3 (1:2); strelci: 0:1 J. Šimenko (23.), 1:1 Vrečar (30.), 1:2 Brodnjak (37., z 11 m), 2:2 Lampret (72.), 2:3 Fridl (81.). Rdeči karton: Vrečar (92., Podlehnik);
Dornava Digitalpartner.si - Oplo-tnica 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Klinger (16.), 2:0 Ljubec (53.), 3:0 Zagoršek (72.), 4:0 Ljubec (77.). Rdeča kartona: Kal-šek (27.), Brusl (84., oba Oplotnica);
Skorba - Cirkulane 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Brlek (9.), 1:1 Pulko (16.), 2:1 Hodnik (31.), 2:2 Kokol (82.). Rdeča kartona: Mašič (76., Skorba), Pinta-rič (76., Cirkulane).
1.	ROGOZNICA (-3) 8 6 2 0 20:8 17
2.	PRAGERSKO 75 8 5 2 1 18:8 17
3.	SLOVENJA VAS 8 4 2 2 14:12 14
4.	DORNAVA	8 4 13 15:13 13
5.	HAJDOŠE	8 3 3 2 16:14 12
6.	OPLOTNICA 8 4 0 4 9:12 12
7.	POLSKAVA G. 8 2 2 4 12:15 8
Veteranske lige +35 vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Mons Claudius - Gerečja vas 1:1, Skorba - Tržec 8:0, Apače - Pragersko 5:1, Podleh-nik - Hajdina 2:9.
1.	HAJDINA	7 5 1 1 26:9 16
2.	GEREČJA VAS 7 5 1 1 27:11 16
3.	APAČE	7 5 11 17:7 16
4.	MONS CLAUDIUS 7 4 12 17:6 13
5.	SKORBA	7 4 0 3 20:9 11
6.	PODLEHNIK 7 2 0 5 12:29 6
7.	PRAGERSKO 7 1 0 6 11:28 3
8.	TRŽEC	7 0 0 7 5:36 0
+35 vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Gorišnica -Rogoznica 4:1, Markovci - Podvinci 2:5, Dornava Prevozi Prelog - Cirku-lane 2:1, Grajena - Središče 0:2.
1.	PODVINCI	7 7 0 0 31:5 21
2.	SREDIŠČE	7 6 0 1 19:4 18
3.	ROGOZNICA 7 3 1 3 9:17 10
4.	DORNAVA PRELOG 7 3 0 4 10:16 9
5.	GORIŠNICA 7 2 1 4 9:15 7
6.	GRAJENA	7 2 0 5 8:14 6
7.	MARKOVCI	6 1 2 3 8:15 5
8.	CIRKULANE 6 1 0 5 4:12 3 ZAOSTALA TEKMA: Markovci -
Cirkulane (v petek ob 16.00). +40
REZULTATI 7. KROGA: Zgornja Polskava - Hajdoše veterani 2:0, Videm - Pohorje Oplotnica 2:1, Lovrenc - Majšperk 1:0, Ormož - Spodnja Polskava 0:0.
1.	VIDEM	7 7 0 0 24:7 21
2.	POH. OPLOTNICA 7 4 2 1 11:4 14
3.	LOVRENC	7 3 1 3 9:17 10
4.	HAJDOŠE	7 3 0 4 14:16 9
5.	ZG. POLSKAVA 7 2 2 3 8:10 8
6.	ORMOŽ	7 1 2 4 6:12 7
7.	MAJŠPERK 7 1 3 3 7:7 6
8.	SP. POLSKAVA 7 1 2 4 9:15 5
8.	LESKOVEC	8 2 2 4 11:18 8
9.	PODLEHNIK 8 2 1 5 15:23 7
10.	ZG. POLSKAVA (-6) 8 3 3 2 16:9 6
11.	SKORBA	8 1 3 4 7:13 6
12.	CIRKULANE 8 1 1 6 11:19 4
JM
torek • 22. oktobra 2024
Nasveti
Štajerski	17
Zeleni nasveti
Prihaja čas, da se posvetimo tudi kompostu
Mnogi ne vedo, da gnoj ni najboljše naravno gnojilo za vrt. To je nedvomno kompost. Seveda pa mora biti pravilno narejen in negovan. Kompostni kup smo zamenjali za koš za smeti in potem se čudimo, zakaj so potem z njim težave. Ker prav zdaj prihaja čas, ko je treba kompost pripraviti tako, da bo iz njega res najboljše gnojilo za vrt, je danes pred vami ta prispevek.
Zakaj je kompost najboljši
V vsakem organskem gnojilu, v zemlji, povsod, kjer je prisotna organska snov, so prisotni različni mikroorganizmi. Za vsak namen najdemo različne skupine mikroorganizmov, najprimernejše za posamezne organske ostanke, snovi. V gnoju so delujoči mikroorganizmi, ki ta gnoj šele pretvorijo v kompost, popolnoma drugačni so od tistih, ki jih imamo v zemlji. Ko damo gnoj v zemljo, se med seboj pogosto spopadejo eni in drugi za svoj prostor pod (no, ne ravno) soncem. V tem času, traja nekje okoli 2-3 mesece, mikroorganizmi niso ravno pripravljeni pomagati pri razvoju naših rastlin. Šele potem, ko se gnoj spremeni v kompost, pa mikroorganizmi delujejo v prid vrtninam na vrtu. Zato je treba z gnojem gnojiti jeseni, da se vsi ti procesi dogajajo takrat, ko rastlin še ni v zemlji. Ravno nasprotno pa so v kompostnem kupu, v katerem so seveda organski ostanki že predelani v humus, enaki mikroorganizmi kakor v naši zemlji. Posebej, če smo na kompostni kup dajali tudi ostanke rastlin z vrta. Zato kompost ne zmoti reda v zemlji in zemlja funkcionira kot dom za naše rastline takoj.
Kompostni kup je treba zložiti
Ker je za dobro kompostiranje nevarna vročina, pa tudi preveč padavin, kompostni kup vedno postavimo v senco večjih dreves ali grmov. Samo tam bo postopek potekal pravilno.
Še ena napaka je pogosta, mislimo, da bomo organske ostanke samo nosili na kup in bo nastal kompost. Pa ni čisto tako. Za na-
Kompostnik in voda, sestavni del vsakega vrta
Foto: Misa Pušenjak
stanek humusa je potrebno več stvari. Zračnost, vlažnost, toplota in predvsem ustrezen material so osnovne zahteve za uspeh. Če kar naprej samo dodajamo snovi na kompostni kup, obstaja nevarnost, da bo v njem premalo zraka, masa bo gnila. Prav tako je treba vedeti, da ima razkroj organske mase več stopenj in tudi različne organizme, ki pri tem sodelujejo. Če mi ves čas maso samo dodajamo, se postopek vedno znova začenja, končuje ... Skratka, v takem kupu je bio zmeda. Posledica je, da rezultat ni tak, kot si želite. Če želite res dobro gnojilo, potem si morate vzeti čas in kompostni kup pravilno pripraviti. Za ta opravek je najboljši prav ta čas. Takrat je okoli vas že kar nekaj tudi suhega naravnega materiala, nekoliko lažje je priti tudi do gnoja, pa tudi kompostni kup je jeseni poln. Dela se lotimo na lep, topel dan brez vetra. To je pomembno, da preživi čim več živih bitij v kupu. Najbolje bi bilo, da bi imeli dva ločena prostora. Potem je enostav-
Foto: Miša Pušenjak
Kompostni kup poleti je sestavljen iz različnih plasti organske mase, zato je nujno, da ga v jeseni, še v toplem vremenu, sestavimo in poenotimo.
neje. Zelo primerno je, da na dno kupa damo nekaj zdrobljenih vej ali še bolje, plast slame - za zračenje. Nato začnemo zlagati. Začnemo s plastjo mase, ki ste jo poleti zbrali, debela naj bo največ 30 cm. Če je zelo mokra (v pesti jo stisnemo in priteče iz nje voda), je nujno, da na to plast damo nekaj suhega materiala, kot je slama, listje (ne hrastovo ali orehovo, ker vsebuje preveč tanina) ali pepel. Nato sledi tanka plast gnoja. Ta je potreben za hrano mikroorganizmov. Potem plasti ponavljamo. Pazite, da kup ne bo višji od 1,5 m, predvsem pa, da bo mase vsaj za 1 m3. Potem se ni bati, da bi šlo kaj narobe. Kup zaključimo tako, da bo na sredini višji. Prekrijemo ga z naravnim materialom - slamo, koruznico, listjem. Tako bo ostal topel dolgo v zimo.
Zakaj moramo začeti zdaj? Zato, da se bodo procesi kompostiranja, spreminjanja naravne organske snovi, začeli že zdaj, v jeseni. Biti mora še dovolj toplo. Zakaj ne sme biti vetrovno? Zato, da se ne bo masa ob premikanju in nalaganju preveč izsušila. Tudi veter lahko uniči kar nekaj mikroorganizmov.
Da boste med letom lažje kup rahljali, spravljali vanj zrak, svetujem, da nekje na pol metra višine v kup porinete palice, ki gledajo skozenj. Te palice potem občasno dva močnejša člana družine primeta in nekoliko streseta. Tako boste enostavneje prezračili kup.
Hrana za kompost
Tudi kompost potrebuje hrano, dušik za hrano in ogljik za energijo. Hrano dobijo z gnojem, lahko
Kompost v dveh delih; en del je izkoriščen za vzgojo solate, bučnic...
Foto: Miša Pušenjak
tudi z namočenimi koprivami ali gabezom. Biodinamiki uporabljajo pripravke iz baldrijana. V našem gospodinjstvu lahko tudi namočimo sladkor, nekje 10 l vode in 5 dag sladkorja za 1 m3 komposta. Lahko pa to »hrano« tudi kupimo. Vedno zalivamo po plasteh, ki ste jo zbrali v kompostniku. Prav tako ga uporabljajte tudi poleti, predvsem, kadar je plast organske mase zelo debela, na primer po plasti poko-šene trave, večji količini ostankov z vrta ... Tudi ob prezračevanju komposta je zalivanje z aktivatorji komposta (hrana za mikroorganizme) priporočljivo.
Na kompostni kup dajemo naravne ostanke z vrta in iz gospodinjstva
To sicer verjetno vsi veste, pa veste, kaj pa ne sodi na kompostni kup, čeprav je naravno? Na kup dajemo res ostanke z vrta, vendar trajnih plevelov, ki se jih skušamo znebiti, seveda ne dajemo. Tudi če kompost naredimo pravilno, se v njem ne razvije dovolj visoka temperatura, da bi uničila korenine omenjenih plevelov. Prav tako ne dajemo na kompostni kup plevelov, če že semenijo. Če delamo kompostni kup pravilno, semena plevelov ne bodo predstavljala težav, če pa ne, potem tudi izpu-ljenih rastlin, ki že imajo seme, ne dajemo na kup.
Čeprav smo včasih delali drugače, pa danes na kup ne dajemo mesnih ostankov iz kuhinje, saj pritegnejo različne glodavce, njihove sovražnike smo praktično pregnali z vrtov. Zdaj pa nam delajo težave.
Za konec pa naj omenim še ostanke, lupine citrusov, ki jih tudi ne dajemo na kompostni kup. Ne samo, da so po večini kar pošteno obdelane s fungicidi, da jih lahko pripeljejo do nas. Potem bi ostanke eko pomaranč ali limon lahko dajali na kup. A že sama kislina v njih je »strup« za številne mikroorganizme, zaradi katerih je sploh možno, da organski ostanki razpadejo v odlično gnojilo za vrt. Kompostiranje, razpad organskih ostankov, lahko zavirajo tudi olupki banan, rože iz šopkov v cvetličarnah, skratka vsi ostanki, kjer je možnost najti ostanke sredstev za varstvo rastlin.
Miša Pušenjak
Domača lekarna
Pira - zakladnica vitaminov, mineralov ...
Pira je pravzaprav prastara zvrst pšenice. Prištevamo jo med prvotna žita, ki imajo veliko pozitivnih učinkov na telo. Minerali in vitamini, ki jih vsebuje, pomagajo ohranjati zdravje.
Pirine izjemne lastnosti danes znova odkrivamo tako v evropskem kot v svetovnem kmetijstvu. Vse bolj se zavedamo, da moramo uživati zdravo hrano, ki je pridelana na okolju prijazen način. Piro tako spet sejejo na višje ležečih območjih, in - ja, tudi pri nas: denimo na Koroškem, na gričevnatem Goričkem in po kozjanskih hribih.
Mati mehkih žit
Zelo so jo cenili že pred 9000 leti, veljala je za pravo zakladnico zdravja, a so jo zaradi nizkega hektarskega donosa nehali pridelovati. Vendar je uživanje pire zelo zdravo. Mnogi jo imenujejo kar mati vseh žit, saj vsebuje bistveno več hranilnih snovi kot druge žitarice: vitamine B2, A, E, niacin in tiamin, minerale, kot sta mangan in baker, esencialne aminokisline, kar 20 odstotkov beljakovin, precej več kot navadna pšenica, ter ogljikove hidrate, ki imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi in spodbujajo delovanje imunskega sistema. V ovojnici pirinega zrna je okoli 90 odstotkov kremenčeve kisline, kar omogoča hitro absorpcijo hranilnih snovi v telo.
Foto: Pixabay
Odpravlja kožne izpuščaje
Dieta, ki vključuje piro, pomaga odpravljati kožne izpuščaje in druga kožna obolenja. Dokazano je, da pomaga pri revmatskih obolenjih, presnovnih boleznih in prebavnih težavah ter blaži posledice stranskih učinkov zdravil. Učinkovita je tudi pri živčnih težavah in oslabljenem organizmu.
Neodzivnost na gluten
Znanstveniki so ugotovili, da številni ljudje s celiakijo ob uživanju pire ne opazijo preobčutljivosti na gluten, čeprav ga vsebuje tako kot druga žita. Pira je tako nepogrešljiva pri pripravi rižot, solat, polpetov in izdelkov, ki jih sicer pripravljamo iz navadne moke.
Foto: Pixabay
Luščine in slama
Luščine so danes nepogrešljive kot polnilo za vzglavnike, medtem ko je pirina slama med najbolj iskanimi v pletarstvu. Cenijo jo predvsem kmetje, ki jo pridelujejo po biodinamični metodi.
Uporaba pire v kuhinji za gurmansko izkušnjo
Pira je nedvomno vsestransko živilo. Kuhano lahko uporabimo v solatah, nepogrešljiva je kot zakuha pri juhah, pripravimo lahko tudi številne samostojne jedi. Denimo pirino rižoto, ki jo obogatimo z zelenjavo in s koščki mesa ter začinimo z mediteranskimi dišavnicami. Zmleto v kašo lahko uporabimo za pripravo žitnih polpetov ali zdravih sladic. Pred uporabo zrnje čez noč namočite v vodi, tako boste prebudili speči kalček in še povečali vsebnost vitaminov, poleg tega pa bo zrnje mehkejše in sočnejše. Iz zrnja lahko sicer pripravite tudi kalčke, ki so odlična vitaminska bomba. Nepogrešljivi so predvsem pozimi, ko nam primanjkuje zelenjave. Iz moke lahko spečete številne pekovske izdelke, kot so kruh, žemlje in podobno, oziroma jo uporabite pri pripravi biskvitov in slaščic. A izbirajte le polnovredno moko, saj se večina zdravju koristnih snovi skriva v ovojnici in kalčku. Moka iz nakupovalnih centrov sicer zaradi dolge poti od prodajalca do potrošnika po navadi izgubi nekaj koristnih lastnosti, zato, če imate možnost, kupite moko, ki jo prodajajo ekološke kmetije.
M. Koren
S cvetjem in svečami

Ob lesenih svečkah, kamnih z narisanimi svečami, napisanih posvetilih na angelčka.
Foto: Črtomir Goznik
les je lep okras lahko tudi podoba
Naša pokopališča, poslednji domovi naših najdražjih, ljudi, s katerimi smo si delili naša življenja, so v teh jesenskih dnevih bolj živa kot sicer med letom. Bliža se prvi november, dan spomina na mrtve, ko po tradiciji polagamo cvetje, ikebane, prižigamo sveče, se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Če kdaj, potem mora ob prvem novembru grob zasijati v polnem sijaju, ne samo v siju sveč, temveč tudi cvetlic, tako je namreč v naši zavesti še trdno zapisana ta tradicija. Opazno pa je, da se počasi zmanjšuje količina sveč, prav tako tudi koli-
Martina Čuš, s. p., Bukovci 24a, Markovci gsm: 031 258 234
Velika izbira rezanega cvetja, lončnih krizantem ter suhih in svežih nagrobnih aranžmajev.
Od 25. oktobra do 1. novembra jih najdete tudi na pokopališčih v Markovci h in Cirkulanah, od 26. oktobra v Dornavi, od 28. oktobra na Ptuju ter od 30. oktobra v Gorišnici in na Hajdini.
					
			®s;		
Ivo ©WMŠ, s.p. 040 880 308
Ormoška 61, Ljutomer
pri pokopališču
Z VAMI VEČ KOT 55 LET
nagrobniki, pulti, police, stopnice,...
vse iz naravnega kamna
SVEČE» V SPOMIN NA NASE NAJDRAŽJE.
TRGOVINA ILKOS PTUJ, RAJŠPOVA ULICA 22, PTUJ
V jesenski zasaditvi je cvetličarka Anja uporabila tudi gaulterijo, ki razveseljuje z rdečin
Foto: Črtomir Goznik
Vse pogosteje se ljudje odločajo za usklajeno kombinacijo aranžmaja in cvetličnega šopka.
čina cvetja. Poslednja počivališča naših svojcev so lahko sijoča tudi s skromnejšo, a pravo zasaditvijo, ikebano iz trajnostnih materialov, suhih cvetlic in cvetja ter solarno svečko, svečko iz lesa, tudi s kakšno podobico in izpisanim verzom na kamnu, kjer je prav
* * * jm
i ' ^
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v zasaditvah se i/se bolj zasleduje trajnost, cvetličarji namesto plastičnih posod sadijo najrazličnejše kombinacije jesenskih rastlin v betonske lonce različnih oblik z najrazličnejšimi vzorci.
tako lahko sveča v obliki risane podobe. Nekatere med njimi so prave umetnine.
Še vedno pa je spomin, ki ga nosimo v srcu, tisto, kar šteje. Tudi hiter tempo življenja je tisti, ki vedno bolj posega v ohranjanje vrednot, tako tudi na tradicijo oskrbovanja grobov in samo obiskovanje. Pravila oz. trendi narekujejo, vsaj tuji, da naj bi bili grobovi čim bolj zeleni. Ker je to za naše razmere še vedno bolj oddaljen trend, pa je zato razveseljivo, da je v ikebanah in drugih cvetličnih aranžmajih, ki jih polagamo na grobove, vse več suhega cvetja in rastlin, ki so trajni, torej naravni materiali, ki so preparirani, tudi nabrani materiali v okolju, lubje in različne trave, ki ohranjajo svojo lepoto še dolgo, tudi v kombinaciji smrekovih in drugih vejic. Za te aranžmaje uporabljajo plastične sklede, v katere položijo gobo, jo zaprejo z mrežico, spodnji del je tako širok, da lahko vanj nali-jejo vodo, zato jih lahko začnejo toliko prej pripravljati, da ciprese ali drugo zelenje, ostane zeleno, vsi ostali materiali, suho cvetje in drugo, pa so preparirani, da ostanejo dlje časa, tudi prezimijo. Anja iz Cvetja Anja, kjer smo letos iskali namige za okrasitev grobov
KAMNOSESTVO
^Bo/«w Kolarič s.p.
IZDELAVA IN OBNOVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC IN STOPNIC, MANJŠIH KAMNITIH IZDELKOV.
Plačilo s karticami, obročno z Dinersom in v pripravi plačilo na obroke z Leanpay-om.
GSM: 041 902 648, e-mail: bojan.kolaric@gmail.com
www.kamnosestvo-kolaric.si
JESENSKO UREJANJE GROBOV PRED DNEVOM SPOMINOV
Naročila sprejemamo na telefonski številki: 02 780 03 00
OB DNEVU SPOMINA
ohranjamo tradicijo

Foto: Črtomir Goznik
;/ jagodami, kise na rastlinah obdržijo celo zimo. Tudi ciklame so vse bolj prisotne v teh zasaditvah.
ob prvem novembru, je povedala, da uporabljajo tudi svilene rože in drugo dekoracijo, ki so resnično kakovostna imitacija, niso iz plastike, ki vse bolj izginja iz cvetličnih aranžmajev oz. ikeban. Iz izkušenj 18-letnega cvetličarstva pa pove, da se starejši še vedno najpogosteje odločajo za rdečo vrtnico ali rdeči nagelj, za prvi november pa za pajkovke, krizanteme (buče) oz. trikotne ikebane s krizantemami in zelenjem. Mlajši pa vse bolj iščejo inovativne oblike, da je nekaj drugače, kot npr. postavljanje cvetličnih aranžmajev v izdolbena debla, v različne konstrukcije iz šibja, ki jih pri njih sami naredijo.
Betonski lonci z
■	I ■ U	■ Vi ■
najrazličnejšimi zasaditvami in dekoracijo
Pri jesenskih zasaditvah za grobove vse pogosteje uporabljajo betonske lonce različnih oblik z najrazličnejšimi vzorci, ki so zamenjali plastične. Vanje posaja-jo najrazličnejše trave, gaulterije, različne barvne vrese, od trajnih in prezimnih, hebe, hojhere, ciklame itd. Mačeha pa je še vedno kralji-
ca zasaditve, bolj mnogocvetne kot velikocvetne, ker se bolj razrašča in ima več cvetov. Če izberemo rumeno mačeho, jo lahko kombiniramo z belo reso in kakšnim zelenjem. Redki so nasadi, kjer bi imeli pri velikocvetnih mačehah več različ-
nih barv, ker obstajajo sorte mačeh, ki so že same po sebi pisane. V zadnjih letih pa narašča prodaja visečih mačeh, ki jih ljudje tudi radi zasajujejo skupaj z visokimi travami v visoka korita pred vhodna vrata. Dodatna dekoracija v teh
Aranžmaji suhih cvetov in rastlin so ta prihaja še bolj do izraza.
loncih, vrtičkih, pa so lesene sveče, svečke, narisane na kamnih, napisana posvetila na lesu, tudi podobe angelčka in druge podobe. V Cvetju Anja strankam ponujajo pestro izbiro že vnaprej pripravljenih aranžmajev, zasaditev, vrtičkov, šopkov in drugega, tako da jim olajšajo izbiro. Živih aranžmajev pa ne morejo delati vnaprej, lahko pa si pripravijo podlage zanje. Po teh aranžmajih je največje povpraševanje prav v zadnjih oktobrskih dneh, zato morajo biti nanje pripravljeni. Strankam pomagajo tudi z nasveti. Tudi pri okraševanju grobov pa je tako kot povsod v življenju, da je manj več in ni vse vsem všeč. Vedno pa moramo imeti v mislih, da se s tem spominjamo pokojnika, da slavimo njegovo življenje in delo, da so vsi drugi pri tem drugotnega pomena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
trajni in svojo lepoto dolgo ohranijo. V kombinaciji z lesom pa njihova lepo-

Foto: Črtomir Goznik
Tradicionalne ikebane v obliki trikotnika, zelenja in krizantem i/se bolj nadomeščajo najrazličnejše zasaditve, ki tudi prezimijo.
A
Odpiralni čas: Pon-pet: 7.00 -13.00 Sobota: 0.00-13.00
SVEČA dLeče fza, vaeaU
SVEČA d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si
Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč
spomeniki
Boštjan ZEMLJAK s.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA - LANCOVA VAS 2 B e-mail: kamnosestvo.zemljak@gmail.com www.kamnosestvo-zemljak.si
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 15. oktobra 2Q24
Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla
SiemReap (15)
Sedel sem na dvorišču templja Damnak in misli zapisoval v dnevnik, da ne bi pozabil občutka, ki me je prevzemal. Okoli mene so tekali otroci v šolskih uniformah in zraven njih so se utrujeno prestavljali psi.
Nato se je oglasil šolski zvonec in se je dvorišče postopoma izpraznilo. Ko sem nekaj časa opazoval nenadni mir, ki se je zgrnil nad dvorišče, sem se odpravil do skuterja, ki sem ga zjutraj najel nasproti hostla za 20 dolarjev za tri dni. Potem sem se vozil naokoli po kamboškem mestu z zanimivim imenom SiemReap, ki bi ga lahko prevedli kot »poguba Tajske« ali pa »zmaga nad Tajsko«. Mesto je danes najbolj poznano kot vstopna točka v arheološki park An-gkorWat, ki se ga pogosto navaja kot »neuradno osmo čudo sveta« in predstavlja zdaleč najpomembnejšo turistično znamenitost v državi. Ker se v to deželo s precej slabo ekonomijo zgrne okoli dva milijona turistov in pol letno, je privzeta valuta v mestu postala kar ameriški dolar, kamboški riali pa se po navadi pojavijo kot sekundarna valuta, namesto drobiža.
»Mister, mister!« je zakričala mlada prodajalka, ko sem stopil v pokrito tržnico v središču mesta. »Majica, osem dolarjev.« Ko sem odmahnil in se zazrl v lonec z ma-riniranimi rakovicami, je dodala:
»Prav, zate štiri dolarje.« Pred nos mi je porinila majico in pogladi-la prišito podobo templja. »Zelo kvalitetno, tri dolarje.« Spet sem odmahnil in šel dalje, ona pa se je skoraj sesula na kolena. »Mister, dva dolarja. Prav, en dolar, prosim! Ne ponižuj me!« Sklonil sem glavo in hodil dalje do stojnic s kipci v
Foto: Aljoša Toplak
Pran naproti slavnega mostu stoji muzej, posvečen žrtvam gradnje tajsko-burmske železnice. V njem najdemo številne fotografije, zapise in predmete, ohranjene iz tragičnega dogajanja, kot tudi razne njegove kiparske upodobitve.
SLOVENSKI JEZIKOVNI SPOMENIK IZ LETA OKROG 1428
KRAU ŽIVALI
SL. EKONOMIST (SREtKO) NADA VIDMAR
MAKEDONSKI SLIKAR IN GRAFIK (ORDAN)
MOZOLJI
GRŠKA SVETA GORA
SLIKA Z VODENIMI BARVAMI IGRALEC NOLTE
NEKDANJI ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (GABRIELE)
VALENTIN OMAN
TOPLICE V (RNIGORI MOČNA VOLNENA TKANINA
SPREMLJEVALK EROSA MADŽARSKI VIOLINIST (VILMOS)
DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI
TRTNI HROŠČ
FILMSKA JUNAKINJA BROCKO-VICH
AFRIŠKI VELETOK
ODPRTA TELESNA POŠKODBA
POJAV
PREMOST, N A VODI PREMO- ŽENSKI ČRTNOST OSEBNI ZAIMEK
KOVINSKI SPOJ, ZVAR
PODJETNICA LOGIN
TV VODITELJICA AŠČIČ
EMILNOLDE
TVOREC, PISATELJ
FILMSKA IGRALKA GOMEZ
SOLMIZA-CIJSKI ZLOG
AFRIŠKA SLANA MOČVIRJA
VARNOSTNO RUDNIŠKO RAZSTRELIVO
POLAGALEC TLAKOV, TLAKO-VALEC
Apteryx
Leže največja jajca izmed vseh ptic glede na velikost telesa. Jajce namreč tehta približno 450 g, kar je četrtina teže same ptice. Mladiči se izvalijo pokriti s peresi. Zanimivo je, da za mladiče skrbi samec in ne samica, vendar pa jih samec ne hrani, kakor to počne večina ptic. Mladiči že peti dan po izvalitvi namreč sami zapustijo
gnezdo in si poiščejo hrano. Dosežejo lahko starost med 25 in 50 let. Velikost odrasle ptice dosežejo v približno 3 do 5 letih, kar pomeni, da rastejo zelo počasi. So bližnji sorodniki dolgovra-tih nojev. Imajo izredno majhne oči, zaradi česar slabše vidijo in se bolje zanašajo na druge čute - sluh, voh, okus, dotik. Obenem so edine ptice, ki imajo nosnice na koncu svojega
dolgega kljuna. Z njimi izjemno dobro vohajo, kar za ptice ni značilno. S čutnicami na koncu kljuna lahko kar na daleč začutijo premikanje insektov pod zemljo. Ko že vedo, kje točno se nahajajo, pa hrano izbrskajo s svojim kljunom. So sorodniki že izumrlega slonjega ptiča.
Razširjenost: Nova Zelandija
Nato sem stopil na ulico, kjer sta se mi hkrati iz dveh strani prikazala voznika rikš: »Mister, tuktuk?« Pokazal sem jima ključ od skuterja in šel preko ceste, onadva pa sta se grenko nasmehnila, češ, lepo, lepo.
Potem sem se usedel v restavraciji med same zahodnjake, zaradi česar sem vedel, da bodo cene nezaslišane, a sem koprnel po dobro pripravljeni hrani, ki je dotlej v mestu nisem našel. Naročil sem dunajski zrezek in pomfrit za tri dolarje ter kavo z rastlinskim mlekom za pet dolarjev, kar mi je dalo
misliti, v kako neobičajni ekonomiji sem se znašel. Natakarici sem dal bankovec za deset dolarjev, ki ga je pozorno pogladila med prsti in si ga ogledala ob svetlobi. »Kaj delaš?« sem vprašal. »Del postopka,« je rekla Kambodžanka in mi vrnila dva dolarja. Vzel sem denar. »Krožijo ponaredki?« Pokimala je in se posvetila sosednjemu omizju. Dobro sem si ogledal denar v svojih rokah.
Problem je bil, da sem prvič posloval z ameriškimi dolarji. Kako pa naj jaz vem, da so pravi?
Se nadaljuje...
IRONTON - mesto v južnem Ohiu ob reki Ohio, ORIALI, Gabriele - nekdanji italijanski nogometaš in športni direktor, PETLEVSKI, Ordan - makedonski slikar in grafik
Foto: Aljoša Toplak
Po vsem mestu počivajo vozniki rikš (tukaj jim pravijo »tuktuk«) in se, ko niso zleknjeni na zadnjih sedežih, ozirajo za turisti, ki bi jim lahko ponudili prevoz. Takrat neumorno kličejo: »Mister, mister! Tuktuk? Mister! Tuktuk!«
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 22. oktobra 2024
Za kratek čas
Štajerski	21
Skrinja domačih viž - Ansambel Vikend
Veličastno slavje 15. obletnice
Ansambel Vikend, eden najuspešnejših mlajših slovenskih na-rodno-zabavnih ansamblov, je 11. oktobra praznoval svojo 15-letnico. Ljubitelje narodno-zabavne glasbe in glasbe sploh je povabil v Rdečo dvorano v Velenje. To je bil eden najveličastnejših glasbenih dogodkov v zadnjem času, z več kot sto glasbeniki in plesalci. Posnela ga je tudi RTV Slovenija, oddaja bo predvidoma na programu v januarju 2025, tako da bodo lahko uživali tudi tisti, ki jih na tem koncertu, ki se je dotaknil toliko ljudi in src, ni bilo.
Od leta 2020, ko je prenehal igrati takratni vodja in harmonikar Rajko Petek, Vikend nastopa v sestavi: Primož Osek (vokal, kitara), Mihael Gaj Volk (vokal), Miha Lesjak (vokal, bas) in Gregor Gramc (vokal, harmonika). Po njegovem odhodu je vajeti ansambla prevzel Mihael Gaj Volk.
Na odru ob 15. rojstnem dnevu so se jim pridružili tudi vsi nekdanji člani: Rajko Petek, Dejan Bojanec, Peter Osetič, Melvin Majcen in Dejan Korenjak. Tako so na odru Rdeče dvo-
Foto: Boris Kovačič
Ansambel Vikend na prazničnem odru
rane stali vsi člani ansambla Vikend, ki so njegovo zgodbo soustvarjali v petnajstih letih. Njim gre prav posebna zahvala, ker brez njih ne bi bili to, kar so danes, poudarjajo Primož, Mihael,
Miha in Gregor. Na praznovanje ste povabili več kot sto glasbenikov in plesalcev. Na prazničnem odru so se jim pridružili: Modrijani, Silvo Pliberšek, Raubarji, Firbci, Naveza, ansambel
Jureta Zajca, Veseli Dolenjci, Pogum, Nemir, Ansambel Banovšek, Tjaša Božič, Stil, Mladi korenjaki, Vražji muzikanti, Erosi, Ivica Vergan, Tina Debevec, Peter Fink, Jože Umek, Vili
Resnik in vokalna skupina Foxtrot. „Navdušeni smo bili nad odličnim odzivom in številno udeležbo na koncertu. To je resnično poplačilo za ves rud, ki smo ga v zadnjih mesecih vlo-
žili v projekt Vikend bo! Z izdajo nove bomo nekoliko počakali, zagotovo pa jo bomo izdali v bližnji prihodnosti," je v imenu ansambla povedal Primož Osek. Doslej so izdali štiri zgoščenke in zakladnico narodno-zabavne glasbe obogatili z več kot 50 avtorskimi pesmimi. Vsako leto izdajo vsaj dve novi pesmi, poleg tega pa še kakšno priredbo iz glasbene zakladnice. Upajo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Idej in energije za nadaljnje delo jim trenutno ne manjka. Po koncertu si bodo vzeli nekaj časa za počitek.
Uspešno zgodbo so spisali tudi na ptujskem festivalu. Njihova skladba Ko polko urežem je postala viža petega desetletja ptujskega festivala. Leto 2016 pa je bilo za ansambel Vikend še posebej uspešno, saj so na Ptuju slavili trikrat: postali so najboljši ansambel med ostalimi zasedbami, za najboljšo vokalno izvedbo so prejeli Korenovo plaketo, nagradilo pa jih je tudi občinstvo z izborom njihove melodije Staram se za naj festivalsko melodijo v tem letu.
MG
Sudoku • Lažji
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku • Težji
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
6		1	5	9		8		7
2		5		1				
	4		6				3	
	2			7	5			6
7		4		6	9		1	8
1	6	9		4	8			
		7	4	5	1		6	
			9		2	3		
4					6			5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€	ooo
Bik	¥¥	©©	€€€	o
Dvojčka	¥¥	©©©	€€	ooo
Rak	¥¥¥		€€	oo
Lev	¥¥	©©©	€	oo
Devica	¥¥¥		€€	ooo
Tehtnica	¥	©©	€€€	o
Škorpijon	¥¥¥	©©©	€	oo
Strelec	¥¥	©	€€€	o
Kozorog	¥	©©	€€	ooo
Vodnar	¥¥	©	€€€	oo
Ribi	¥¥	©©	€	ooo
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 22. do 28. oktobra 2024 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
	8			2				
						6	8	7
	7		6		3	2	5	
6			1					9
	4		5	9	8	1	6	
	9				4		3	
9	6			7				
4						8		1
8			3					
Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse!
mmm		V* v \ , HRT^f " c \
	11	
		
	iT \	y/*"1 ^Aj^BP ^jfc^' - • - '«V-j ^ ' V 'I j¡j^V* - '
radioPTUJ Štajerski TEDNIK
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250
Ptuj, do ponedeljka, 28. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Olivija Toplak, 2205 Starše. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. oktobra 2024
Wf «
ENODNEVNI IZLET V TRST N PREDSTAVA KAKOR V NEBES
Radio-fednik Ptuj, Mestno gledališče
Ptuj in turistična agencija Playa vabi
mo, da se nam pridružite na nepozab
nem izletu vTrst:
•	Ob 9:00 odhod izpred Glamur bara vQcentru Ptuj.
•	Nakupovanje v Palmanova Outlet Vil -lage, ki je priljubljeno nakupovalno središče z velikim izborom trgovin pri znanih blagovnih znamk po ugodnih cenah.
•	Kosilo v eni od bližnjih restavracij.
•	Vožnja proti Trstu, kjer sledi voden ogled Trsta, mesta z bogato zgodovino in arhitekturo, ter prosti čas za kavo.
•	Zbor pred Slovenskim stalnim gledališčem na ulici Petronio 4, vstop v dvorano in kozarček dobrodošlice.
•	19.00-21:00-predstava KAKOR V NEBESIH.
ia-

' k.
Ogledali si bomo ptujsko premiero glasbene predstave KAKOR V NEBESIH z Juretom Iva-nušičem v glavni vlogi. Režiser predstaveje Ptujčan Samo M. Strelec, govori pa o ljubezni in zborovskem petju.
• 21:30-odhod proti Ptuju. Prihod na Ptujje predviden v nočnih urah, približno ob 00:30.
Režiser Samo M. Strelec je tokrat na oder postavil navdušujočo predstavo Kakor v nebesih, v kateri nastopajo igralci in pevci. Govori o glasbi, ki lahko spreminja svet, ter o ljubiteljskem zborovskem petju, ki na Slovenskem velja za najbolj množično ljubiteljsko umetniško dejavnost. V glavni vlogi nastopa Jure Ivanušič.
Protagonist predstaveje dirigent na vrhuncu mednarodne kariere, ki mora iz zdravstvenih razlogov zapustiti koncertne odre. V želji po miru in samoti se vrne v rojstni kraj, kjer ga vaščani kmalu prepričajo, naj prevzame vodstvo cerkvenega zbora. S tem se začne dinamika odnosov v mali skupnosti spreminjati. Glasba pripomore k temu, da vsak pokaže svojo najbolj intimno naravo. Odnosi se utrjujejo, pevske sposobnosti, umetniške ambicije in vizije se razvijajo. Dirigent pa sklepa nova prijateljstva, najde sovražnike in se nepričakovano dotakne ljubezni.
Na velikem odru je v celoti prisotno umetniško jedro Slovenskega stalnega gledališča, v tesnem sodelovanju s številnimi gosti. Nastopajo tudi Tina Gunzek, Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Franko Korošec, Vesna Mana Maher, RomeoGrebenšek, GregorGeč, Elena Husu, Danijel Malalan in Dejan Pevčevic.
V »vaškem cerkvenem zboru« pojejo tudi zborovski in solo pevci ter glasbeniki Julija Cante, Martina Feri, Marco Ghersetich, Thomas Grill, Claudia Sedmach, Beatrice Zonta in Cecilia Zoratti. Združena skupina igralcev in pevcev izvaja v živo vse zborovske utrinke. Z njimi na odru sooblikuje glasbeni del predstave tudi violončelistka An-drejka Možina.
radioPTUI Štajerski
btaiersKi
TEDNIK
moP
MESTNO
GLEDALIŠČE
PTUJ
Vse informacije in rezervacije v TURISTIČNI AGENCIJI PLAYAvQcentru na Ptuju, na tel. 02 292 60 04 ali mailu: info@agencija-playa.si.
CENA 70 €/osebo
Cena vključuje:
-	prevoz s turističnim avtobusom
- kosilo
- vodenje, spremstvo in organizacijo izleta
-	ogled predstave Kakor v nebesih
www.reporter.si
BO USTOLIČIL ALI UPOKOJIL JANŠO?
Ozadje političnega pokra Anžeta Logarja in Janeza Janše
NASTAJA NOVA LEVOSREDINSKA STRANKA
Kakšno vlogo ima Gregor Golobič
INTERVJU: ROMAN KIRN, NEKDANJI VELEPOSLANIK V ZDA
Zmaga Trumpa bo za Evropo kot hurikan
NEPREMIČNINSKI DAVEK
Z obdavčitvijo stanovanj do višjih plač
torek • 15. oktobra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
TOREK, 22. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:10 Srečanje starejših občanov občine Žetale
10:00 Zaigrajmo in za pojmo po domaČe v Lendavi
12:40 Ptujska kronika
13:10 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 9. Dan gasilcev v Podvinclh 2005
19:30 Mic Mengeš- zdravstvena oddaja
20:00 Gozdarsko tekmovanje v Žeta lah
21:00 5. Veselo na Jožefbvo 2012
00:00 Starpoint prodajno okno
01:10 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDMI K
TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptV.si
Uredništvo: Dornsva ' 1J 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 751 00 33; 041 01 & 044: www.9iptv.si
SREDA, 23. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Srečanje starejših občine Hajdina
10:10 Zimska urica. Alfi Nipič
11:50 MOPF Brežice 2018
14:50 Italijanska trgovina - v živo
18:00 27. Praznik Občine Starše
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Igre dobre volje, Hajdoše 2023
21:40 Odprtje razstave LF sekcije
22:20 Starpoint prodajno okno
03:30 Video strani
ČETRTEK, 24. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Koncert skupine Entgma
10:30 Koncert ans. Klateži
12:30 Polka in majolka
13:30 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Seja sveta Občine Dornava - v živo
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 14. Društvene igre na Polenšaku
21:40 Nogomet 3. Slovenske lige vzhod
22:45 Starpoint prodajno okno
23:50 Video strani
Utihnil je vajin glas, bolečina, žalost in samota je pri nas, zato pot nas vodi tja,
kjer mirno spita, a v naših srcih živita.
SPOMIN
Dragemu sinu
Dušanu Kokolu
IZ BODKOVCEV 31
5. 10. 1989-19. 10. 2008
Frančiška Kokol
IZ BODKOVCEV 31
27. 8. 1930-25. 10. 2023
Hvala vsem, ki ju imate v lepem spominu, ki s svečko in cvetjem krasite Dušanu mnogo, mnogo prerani grob.
Vsi vajini, ki vaju imamo radi
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
Ni te več na pragu,
ni te več v hiši,
ostalo grenko je spoznanje,
da te več ne bo,
ker za vedno vzela si slovo.
VSPOMIN
20. oktobra mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga mamica, babica, tašča, prababica
Katarina Kokol
IZ HLAPONCEV 27
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je radi spominjate.
Žalujoči: hčerki Zdenka z Brankom, Dragica z Lenkom
ter vnuki in pravnuki
Ivan Belšak, Gerečja vas 6a, roj. 1939 - umrl 10. oktobra 2024; Ivan Nahberger, Ptuj, Zagrebška c. 114a, roj. 1949 - umrl 11. oktobra 2024; Marija Brlek, roj. Grabar, Draženci 99, roj. 1943 - umrla 12. oktobra 2024; Jožef Murad, Hum pri Ormožu 34, roj. 1934 -umrl 14. oktobra 2024; Marijan Ogrizek, Apače 23b, roj. 1979 - umrl 14. oktobra 2024; Maksimiljan Kmetec, Kidričevo, Čučkova ul. 13, roj. 1950 - umrl 14. oktobra 2024.
24 Štajerski
Kronika
torek • 22. oktobra 2024
Velika Nedelja • Letos pet napak na zapornicah železniškega prehoda
Pregorela žarnica, zapornice so se spustile
Četudi so železniški prehodi zavarovani z zapornicami, ni nujno, da te ves čas brezhibno in zanesljivo delujejo. Vsekakor je treba biti med vožnjo pozoren, saj se zapornice občasno zaradi različnih razlogov (okvar) ne dvigujejo in spuščajo, kot bi se morale.
V petek, 4. oktobra, v času jutranje prometne konice, je namreč ponovno prišlo do okvare zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih v občini Ormož. Okvara je bila že peta letos, povzročila jo je pregorela žarnica rdeče luči. Ko je žarnica pregorela, so se zapornice na prehodu avtomatsko zaprle. To je bilo ob 6.19, sistem zapornic na prehodu je začel normalno delovati po dobrih treh urah, ob 9.30. Ves vmesni čas do odprave napake zapornice niso bile spuščene, so pa bili po zatrjevanju Slovenskih železnic strojevodje opozorjeni na to in so ravnali v skladu z navodili, kar pomeni, da morajo vlak pred prehodom ustaviti. Vožnjo nadaljujejo, ko se prepričajo, da je varna oziroma se vozila na cesti pred prehodom ustavijo. Strojevodje voznike na prisotnost vlaka opozorijo še s hupanjem. Promet tako poteka ob dvignjenih zapornicah, kar je seveda tvegano, saj je že najmanjša nepozornost voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu lahko razlog za nesrečo. Med okvarami so lahko zapornice ves čas tudi zaprte, kar pa pomeni popolno zaporo cestnega prometa, na okvaro pa voznike opozarjajo utripajoče luči in zvočna opozorila.
Okvara v Mihovcih v začetku oktobra je trajala dobre tri ure. Vlaki so vozili ob dvignjenih zapornicah, strojevodje so imeli nalogo pred prehodom ustaviti in vožnjo nadaljevati, ko so ocenili, da je to varno. Voznike v cestnem prometu so na vožnjo vlaka opozorili s hupanjem.
Promet ob dvignjenih zapornicah
Zapornice v Mihovcih v času nepravilnega delovanja 4. oktobra niso bile ves čas spuščene, železniški in cestni promet je medtem lahko potekal. Kako dolgo so bile zaradi okvare spuščene, na Slovenskih železnicah nimajo podatka. „Časov spuščenih in dvignjenih zapornic ne beležimo. Končna odprava napake s preverjanjem delovanja je bila ob 9.30," so navedli.
Oktobrska okvara delovanja sistema na zavarovanem železniškem prehodu na regionalni cesti v Mihovcih je bila letošnja peta. Dve napaki sta bili posledica vanda-lizma - udeleženci cestnega prometa so zapornice zlomili. Enkrat je sistem poškodovalo neurje, dve napaki pa sta bili posledica odpovedi posameznih elektronskih komponent na sistemu, v zadnjem primeru je na primer pregorela žarnica rdeče luči.
Kot smo nedavno poročali, se napake in motnje pri delovanju zapornic in signalizacije na železniških prehodih pojavljajo povsod na sistemu, na območju celotne države. Po podatkih Slovenskih železnic so letos do konca septembra napak in motenj našteli blizu 1.400.
V Sloveniji imamo 677 nivojskih križanj železnice in ceste, slaba polovica jih je zavarovanih z zapornicami. 78 nivojskih prehodov je na državnih regionalnih in glavnih cestah, od teh jih je z zapornicami zavarovanih 67. Na železniških prehodih je v petih letih ugasnilo šest življenj, trčenj cestnih vozil z vlaki je bilo 67.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Zanimiv predlog za kaznovanje zgolj prehitrih voznikov
Bi na Ptuju namestili pametne hitrostne ovire?
Fizične hitrostne ovire veljajo za precej učinkovit način umirjanja prometa. Marsikje so tudi na tem področju šli v korak s časom in namestili tako imenovane pametne hitrostne ovire, ki so bodisi povezane z radarjem bodisi spreminjajo trdoto glede na hitrost vožnje.
Možnih rešitev je več, razlikujejo se tudi po državah. Švedi so en sistem uvedli že pred leti. Gre dejansko za ovire, ki se spustijo za nekaj centimetrov v tla, ko zaznajo prehitre voznike. Kaznujejo torej le tiste, ki se ne držijo omejitev, sicer se je možno peljati normalno.
Španci so razvili svojo, popolnoma drugačno metodo, ki jo že uporabljajo tudi v Nemčiji in Izraelu, in sicer uporabljajo nenewtonsko tekočino, ki spreminja trdoto, ob počasni vožnji je mehka, ob hitri pa izjemno trda.
Svetnik Franjo Rozman je opozoril na nekatere previsoke ovire, ki so postavljene na Ptuju.
Možnosti za umiritev prometa je namreč več, od manjših grbin Sistemov pametnih hitrostnih ovir je več.
do občutnih, visokih hitrostnih ovir ipd. Občini je predlagal, da prouči skladnost z zakonom in dovoli vgradnjo pametnih hitrostnih ovir. Argumentiral je, da so te ovire nameščene v conah z omejitvijo hitrosti na 30 km/h in jih je nemogoče prevoziti pri tej hitrosti, ne da bi tvegali poškodbe na vozilu. Kot primer je navedel pred kratkim postavljeno hitrostno oviro v Prešernovi ulici 33 na Ptuju (pred Knjižnico Ivana Potrča Ptuj): „Takšne ovire kaznujejo prav vse voznike, tiste, ki vozijo hitreje od predpisane hitrosti, in tudi vse ostale, ki se peljejo s hitrostjo 30 km/h ali manj. Predlagamo, da se namesto navadnih hitrostnih ovir začnejo vgrajevati pametne, ki kaznujejo samo prehitre voznike, vozniki, ki se peljejo s primerno hitrostjo, pa sploh ne zaznajo, da je tam hitrostna ovira."
Svetnik Franjo Rozman je predlagal uvedbo španske metode, po kateri je v hitrostni oviri posebna nenewtonska tekočina, ki spreminja svojo viskoznost glede na določene razmere: „Zaradi spremenljive viskoznosti je ta tekočina ob nežnem ravnanju gosta, a mehka, v primeru močnega udarca pa je trda kot kamen."
Ob primerni hitrosti viskoznost tekočine tako omogoča, da avtomobil prevozi hitrostno oviro brez večjih pretresov, ob preveliki pa se ob stiku pnevmatike spremeni viskoznost in hitrostna ovira opravi svoje delo ter upočasni vozilo.
Na ptujski občini so sicer pobudo pregledali in jo bodo preučili. Ali bodo zamenjali obstoječe grbine, pa bo odvisno tudi ali predvsem od zneska pridobljenih ponudb za dobavo pametnih hitrostnih ovir.
Dženana Kmetec

V* C?
* C?
P4
M» C?


o > O
O5

o
KJS
^ -
o
Rojjstva:
Eva Krajnc, Lešje 17, Majšperk -deklica Kaja; Tina Mislovič, Placerovci 1, Gorišnica - deček Svit; Katja Kos - deklica Liza; Sara Budja - deček Oliver; Sandra Perdija - deček Lan; Tamara Jesenek -deklica Zarja; Klara Hudournik - deček Aleks; Tamara Štraus - deček Mateo; Urška Cafuta - deček Taj.
* *
C?*
**
¿¡ŠT
.a*Cb
Poroka - Ptuj:
Matjaž Raduha in Lidija Bubnjar, Ulica ^ Nikole Tesle 16, Kidričevo. t> ^
O » "¿vš??
----' - mM	_ O

*
<0
O

Cb
Kakor je Urša pričela, bo zima vsa izpela.
Danes bo še precej jasno, le na Primorskem zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah marsikje megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 18 do 23 °C. V sredo in v četrtek bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
3-dnevna napoved za Podravje
pretežno jasno
Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni
oblačno
oblačno
Hitrost vetra: 3 m/s	Hitrost vetra: 3 m/s
Smer vetra: severni Smer vetra: severovzhodni
-oto: CG
Vir: ARSO