TRGOVSKI IiIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
ttttočnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za >4 leta 45 Din, j Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici
»esečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. j Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 17. novembra 1927.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	132.
. - ——————————————
Stanje industrije v Sloveniji.
(Poročal ing. M. Šuklje na Centralnem industrijskem zboru v Beogradu, dne 11. novembra 1927.)
V	slednjih letih so bila zlasti vsled zvišanja vrednosti dinarja ob nezmanjšani obrestni meri za bančne kredite mnoga industrijska podjetja težko ogrožena. Danes moremo konstatirati, da je večina teh podjetij ono krizo prebolela. S tem so postali izgledi nekoliko prijaznejši. Žal pa čimdalje intenzivnejše občutimo drugo težavo, namreč znatno zmanjšano kupno moč konsumentov. Oslabitev konsumne moči v naši kraljevini je vsaj deloma posledica neugod-njih žetev in pasivne trgovinske bilance. Slična oslabitev konsumne moči pa je nastopila tudi v drugih državah srednje Evrope. S tem je naš izvoz v sosedne države občutno oviran. Druga posledica pa je, da sili inozemska konkurenca, ki doma ne najde zadostnih prodajnih možnosti, energično v našo deželo in nas primora, da uravnamo naše prodajne cene doma po izvoznih cenah tuje konkurenca Ta konkurenca je zlasti opasna v °uih produktih, za katere nimamo primerne carinske zaščite, ali ki morejo uPorabiti ceneno vodno pot, dočim so baše tvomice primorane poslužiti se dragega železniškega transporta.
Splošno je znano, in ne samo v tuzem-stvu, da je naša industrija preobremenjena z davki in taksami. Na žalost se moramo bati, da pride nad nas še nov davčni gospodar, namreč oblastne skupščine. Mi moramo zahtevati, da se oblastem ne dovolijo novi davčni naslovi. Naj država odstopi oblastnim potrebam one davčne vire, ki po svoji prirodi pripadajo oblastni avtonomiji.
Naša socijalna zakonodaja je šla leta
1922	tako daleč, da je skoraj prekosila najradikalnejše vzore. Naložila je naši produkciji bremena, ki se nikakor ne smejo zvišati. Že oziri na socijalne institucije same zahtevajo vso zmernost, da ne bi prišle te institucije v nevarnost.
.Ce naša industrija navzlic davčni preobremenitvi in pod težo socijalpih dajatev vendar premaguje najnevarnejšo kri-20> je to jasen dokaz njene sposobnosti m solidnosti. Sicer pa se naš narod dobro zaveda, da. je obstoj in napredek industrije življenska potreba dežele.
Prj vsem tem ne moremo, da ne bi Srajali državne administracije, ki vse Premalo priznava važnost industrijske delavnosti in često dela kakor da so naše tvornice zgolj.objekt za davke in doklade. Državna uprava mora vedeti, da odvisi bodočnost države v znatni meri od uspevanja industrije, v celoti pa od modernizacije našega gospodarstva. Ne smelo bi se niti zgoditi, da naš parlament iz trenutnih nagibov nenadoma spreminja poedine postavke carinske tarife in nepremjš]jeno spravlja v nevarnost važne grane domače industrije. Obče znano je, da je carinska zaščita za našo jtfhpirno industrijo nezadostna. Znano je tudi, da se papir za pisanje že redno uvaža po nizki postavki, predpisani za tiskarski papir. Ukinitev uvozne carine na rotacijski papir, ki jo je odredil Bn. zakon za 1927/28 leta, je prizadela domači industriji ogromno škodo, izkušnja pa bo pokazala, da ima od tega ukrepa korist zgolj avstrijska konkuren-^ Mi mislimo, da naj skrbijo za koristi avstrijske industrije gospodje na Dunaju!
Način kako se v mnogih kompetenč-m.h konkurencah med Generalno direk-01/° ^rin in našim ministrstvom trgovine ih industrije tretirajo carinska vprašanja, je poglavje zase in ni treba,
da o tem govorimo. Eno pa moram poudariti: če se hoče doseči aktivnost naše trgovinske bilance, potem se mora voditi carinska politika, ki tako stremljenje podpira. Ko se je 1. 1925 uvedla carina na surovine in polufabrikate, se je takrat reklo, da se hočejo dobiti le kompenzacijski objekti za prihodna trgovinska pogajanja. Navzlic temu imamo še danes po dveh letih vse one carinske postavke. Nadalje pa je treba prav resno podpreti izvoz naših produktov s tem, da se ob izvozu finalnih produktov povrne ona carina, ki se je bila pobrala pri uvozu dotičnih surovin in potrebščin. V veliko slučajev ni nikake težave ustanoviti razmerje med uvoženo množino teh potrebščin in ono množino, ki se zopet izvaža v finalnem produktu. Zal pa še nismo uspeli doseči tako po-vračanje carine. Nasprotno pa imamo polno primerov postopanja, ki ie nam neprijazno in očividno nedosledno. Tako na pr. se morejo uvoziti izvestni ma-šinski deli carine prosto, če pa se tak del pošlje v inozemstvo na popravilo, se mora najpreje založiti dosti visoka kavcija, ob zopetnem uvozu pa je plačati 15% od vrednosti fakture. Jasno je, da tu ni nikake logike!
Naša železna industrija, maltretirana po uvozni carini na surovo železo, na staro železo in na premog, je za enkrat rešila svojo eksistenco po sporazumu z državnimi podjetji v Bosni. Še vedfno pa obstoji nevarnost, da pridejo vsa ta podjetja v odvisnost od centralno-evropske-ga dogovora. Po mojem mneju bi bilo pravilneje, da vodimo čisto narodno politiko in da sami nudimo naši industriji potrebne pogoje.
Naša lesna industrija in izvoz lesa morata iskati novih tržišč, ker italijanski trg ni več tako sprejemljiv, kot je bil pred sedanjim režimom. Plačilne kondicije so v Italiji neugodne in naši ekspor-terji riskirajo znatne izgube. Za egalno robo se mora najti dober trg v Grčiji, v severni Afriki in v Južni Ameriki.
Prilike naše kovinske in gradbene industrije so postale nekoliko prijaznejše, ker je gradbena delavnost v drugi polovici tega leta znatno oživela. S primernimi železniško-tarifarnimi odredbami bi se moglo dosti koristiti. Kemična industrija v Sloveniji je uspešno branila svoje postojanke. Industrija papirja, o koji sem že govoril, se pritožuje, da mora plačevati carino za obratne potrebščine. Stanje naše tekstilne industrije je prilično zadovoljivo. Tudi se je izboljšal položaj usnjarske industrije, ki pa nujno želi trgovinskih pogodb, zlasti z Ogrsko in Turčijo, da more resno delati za eksport. — Položaj mlinske industrije je v istini žalosten in skrajni čas je, da se tej važni panogi posveti več brige. Konečno naj nh kratko omenim elektrifikacijo naše dežele, ki polagoma napreduje, dasi ji država ne nudi stvarne podpore. Zal se tudi tukaj občuti, da naše prebivalstvo nima več denarnih sredstev, ki so potrebna za intenzivnejšo elektrifikacijo dežele.
Ce smo uspeli, da z velikim naporom obvarujemo našo industrijo pred pretečo katastrofo, imamo tem boljšo pravico zahtevati, da nam je lastna država pravična. Predvsem zahtevamo enakost pred davčnim aparatom. Naš glavni zahtev je'izenačenje direktnih davkov in posebej nkinjenje davka na poslovni promet. Nadalje poudarjamo, da nas novi projekt naredbe o Privrednem Sa-vetu ne zadovoljava, ker niti malo ne odgovarja važnim nalogam, katere tej instituciji določa naša Ustava. Posebej pa, ker priznava Sloveniji samo enega člana kot predstavnika industrije, trgovine in obrtništva. Konečno ne morem, da ne bi grajal brutalnost, s kojo so se
na brzo roko ukinile tako važne in aktivne carinarnice, kakor so one v Celju in Tržiču.
Nadejamo se, da bodo merodajni faktorji v centrumu države vendar enkrat pričeli resno upoštevat^naše upravičene zahteve in pritožbe.
OGRSKI DENARNI TRG.
Na Ogrskem denarnem trgu je nastopilo olajšanje, povpraševanje se je zmanjšalo, ponudbe se dvigajo. Zahteve na koncu oktobra so bile gladko zadovoljene, na denarnih trgih se niso pojavile večje potrebe. Opozarjajo na to, da se bliža jesenska kampanja zaključku in da postajajo s tem večje vsote proste. Tudi stavbno gibanje je pozimi takorekoč zaključeno in se povpraševanje zmanjša. Poleg tega c-žaj zboljšal tudi vsled dotoka -e, skega denarja Denarnim zavodom ?r' je posrečilo _ movno planiranje zabavnih pisem na inozemskih trgih, tako v Ameriki, in bo prišlo vsled tega v kratkem času 7 milijonov dolarjev na ogrski denarni trg. V finančnih krogih pričakujejo zato obenem z olajšanjem tudi znižanje obrestne mere in hkrati zboljšanje v borznem položaju. Banke iščejo zopet menice.
* * *
IZVOZ VINA IZ BOLGARIJE.
Rastoči izvoz izbornih bolgarskih vinskih vrst letnika 1926 je napotil nekatere na eksportu interesirane tvrdke, da so si napravile moderno urejene vinske kleti, kjer se pripravlja za eksport določen o vino. Država je obljubila svojčas polno podpiranje takih podjetij. Po poročilu trgovske in obrtne zbornice v Sofiji je pripravljenih za eksport že okoli
100.000	hektolitrov vina iz važnejših vinskih okrajev; večinoma bo šlo to vino v Avstrijo in Švico. Samo majhna količina ostane zaenkrat doma. Cene so letos dosti višje kot druga leta; maksimalna cena je 10 levov, lani je bila 4 leve in' pol. Ker je letos vinska letina splošno povsod slabša kot lani, se obeta bolgarski vinski trgovini dober zaslužek in ji bo obenem zelo prav prišlo, da se bo vpeljala letos na dobrih odje-malnih trgih.
*	* *
RUSKI TRGOVSKI ZASTOPNIKI V ANGLIJI.
V	spominu so nam še dogodki, ko so Angleži preiskali arhive ruskega trgovskega zastopstva v Londonu in so nato to zastopstvo sploh ukinili. Lloyd Geor ffe je ukinitvi že takrat nasprotoval in je dejal, da ne bo dolgo držala. Sedaj poroča trgovska zbornica v Bradfordu, središču angleške volnene industrije, da je moral vsled energičnih protestov tovarnarjev te industrije minister notranjih zadev dovoliti zastopnikom državne organizacije ruske zunanje trgovine, da se smejo muditi zopet na Angleškem, in sicer za dobo šestih mesecev za vsakega. Sicer je doba šestih mesecev zelo kratka, a led je prebit in bodo sledila kmalu tudi druga dovoljenja. Vsled ukinitve trgovskih stikov z Rusijo je najbolj trpela ravno volnena industrija v Bradfordu in okolici.
žrebanje loterije
Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra, preložila nepreklicno na 5. decembra. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra. Pri društva naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100,000 Din.
Kritične črtice o obvezni frankaturi poštnih paketov.
Ko bi bilo prostora na razpolago in bi bila snov interesantnejša, bi se da-
lo	v obširnih razpravah o tej naši prometni špecijaliteti govoriti; tako pa naj zadostuje par objektivnih potez, da se ta ozkosrčna birokratična na-redba poštne uprave kritizira.
Obvezno frankaturo za tuzemske pakete najdeuio le še prav redko kje, kajti poštne uprave uvidevajo popolnoma logič; ., ua je pač vseeno, ali se plača poštnina pri predaji ali pri oddaji, v gotovih slučajih pa je strankam zelo ustreženo, če se poštnina naslovniku nr’ aže. Pred vsem velja to za *•	t	e ošrjke, zn katere
• .	ik	tudi prevozne
e.	bi me’i količkaj eno-
sLvno i : o bi b. o pripi oslemu trgovcu brez posebnih težav konečno mogoče	že	pred predajo pošiljke
poštne pristojbine ugotoviti, da predpiše pravilno vsoto kot povzetje, ampak takih strokovnjakov imamo jako malo, menda jih pošta sama še prav občutno pogreša. Posledica je seveda škoda na eni ali drugi strani prizadetih strank.
Kaj pa odpravna manipulacija pri predaji? Za nefrankirane pakete odpade vse zamudno in komplicirano računanje, ker se to ima vršiti pri naslovni pošti, kjer ni treba jemati obzir na čakajoče občinstvo.
Mogoče je imela naša pošta pomisleke radi morebitne škode, povzročene po neizročljivih pošiljkah, kojih vrednost bi ne krila tarifnih stroškov? Iste razloge bi lahko uveljavila tudi železnica, ampak odstotek takih slučajev je res minimalen ter nikakor ne moti komercijelne kalkulacije podjetja, pač pa se nabere s provizijami za naknadne poštnine pri paketih prav čedna vsota v prid uprave, ki to odškodnino za kreditiranje pristojbin lahko vknjiži kot čisti dobiček. Tudi ni izključeno, da se naši upravi kontrola za frankaturo pri oddaji ni zdela dovolj varna in točna. To je seveda zopet stvar kvalitete osobja, kateremu je ta posel poverjeno.
Kontrola obsega logično vse oddaj-, ne dokumente, dokaz plačila mora biti v vsakem slučaju Tazviden.
Če se rabijo za obračun znamke, je pač vseeno, ali jih predajna pošta nalepi na spremnico, ali to stori po izročitvi naslovna pošta. Za inozemske pošiljke poravna v obče naslovnik vse nastale stroške, zakaj bi se ravno s tuzemskimi delala izjema?
Pametne, po preizkušenih vzorcih posnete izvršilne odredbe, bi odstranile vse zamišljene težave v službi, če se dopusti nefrankirana predaja paketov. Na frankovni odrezek sprem-nice se pritisne žig predajne pošte, naslovna pošta izračuna ob prihodu pošiljke pristojbino, jo zabeleži na spremnici ter po rešitvi pošiljke nalepi tja znamke v primerni vrednosti z dodatkom določene, recimo 10% provizije. Redno poslovanje in stroga evidenca oddajnih listin izključuje vsako nepravilnost in omogoča strogo kontrolo.
v Kar se pa tiče povzetnih paketov, bi ne bilo napačno, ko bi naslovne pošte pred odpravo nakaznic nanje nalepile pripadajočo pristojbino v znamkah; s tem se izogne poštna uprava Škode, ki bi utegnila nastati, če se utihotapijo v promet povzetne nakaznice, ki so pa bile plačane pri poštah kot navadne.
Potem pa tudi ni povsem v redu,
da ae za odklonjene povzetne pakete v naprej plačana nakazniška pristojbina pošiljatelju ne vrne, oziroma odračuna od poštnine za vrnitev.
V	tem oziru bi se dala očividna krivica jako enostavno popraviti, kajti če se povzetna nakaznica ne odpravi, odpade logično tudi pravica do tozadevne pristojbine. Seveda ne zagovarjamo naknadno frankaturo brez omejitve; pošiljke s kvarljivo vsebino, ekspresne in na urade naslovljene bi bile izvzete.
Pošiljatelj bo frankiral paketne pošiljke, pri katerih ima interes na dostavi brez stroškov, trgovec samo tedaj, če naročnik dogovorno to zahteva, ali se blago proda franko.
Stranka, ki kot uslugo odpravi kako stvar drugi osebi po pošti, je primorana za to uslugo še nositi poštne stroške, ali pa odpraviti dotioni paket proti povzetju nastalih stroškov, ter si najeti za njih ugotovitev priznanega strokovnjaka.
To bi bila važna zadeva, katero priporočajo pridobitni krogi poštni upravi v uvaževanje; cela vrsta podobnih malenkostij, tičečih se tarifov in prometne službe, bi se še dala našteti, ki še čaka rešitve.
Pritegnite poštnemu svetu strokovnjake iz trgovskih in obrtnih krogov in marsikatera birokratična nepotrebnost se bo dala brez škode za upravo, v korist občinstva, kateremu konečno naj pošta služi, z lahkoto odpraviti.	K.	Tiefengruber.
Fr. Zelenik:
Bilance.
Z naglico se približuje konec leta in z njim tudi doba računskih zaključkov, s katerimi končajo trgovstvo, delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in zadruge svoje poslovno leto. Zaključek poslovnega leta jim pokazuje, s kakšnim uspehom ali neuspehom so poslovali v preteklem letu. Večina trgovcev in podjetij zaključuje svoje poslovno leto s kalendaričnim letom. Zaključek poslovnega leta ni samo zahteva prava in zakona, ampak tudi zahteva^ reda in dolžnosti. Trgovec mora od časa do časa ugotoviti, kakšen je njegov premoženjski položaj, ali so pasiva v pravem razmerju z aktivi, kakšno korist je prineslo poslovanje v preteklem letu.
Dandanes se bije trd in neizprosen konkurenčni boj, vsaki dan stopajo novi konkurenti na trg in si skušajo s trgovanjem služiti kruh in zagotoviti bodočnosit. Bilanca pokaže, s kakimi sredstvi more trgovec posegati v konkurenčni boj. Bilanca delniške družbe pokazuje upravnemu svetu, kakšna bo dividenda in kakšna tantijema. Knjigovodja zopet z veliko nestrpnostjo sestavlja bilanco ter nemirno pričakuje, ali bo bilanca pokazala, da se vse vjema, da je vse na pravih poštevih knjiženo, ali pa bo moral loviti razlike in napake.
Tekom poslovnega leta se premoženje vedno izpreminja, poslovni dogodki povzročajo izpremembe v premoženjskih delih. Dan za dnevom morajo se knjižiti prejemki in izdatki gotovine, prejem in izdaja blaga, kalkulirati se mora cena prejetega blaga ali cene za prodajo določenega blaga, napravljajo se računi, v redu mora biti fakturna knjiga, pisati se pa tudi morajo opomini takim dolžnikom, kateri se ne morejo odločiti za poravnavo računov.
Bilanca bi naj bila verna slika premoženjskega položaja in uspeha dela. Toda jasnost in resničnost bilance je odvisna od vestnosti, natančnosti in odkritosrčnosti tistih, ki bilanco sestavljajo. Mnogokrat je bilanca le za oko in javnost. Pravijo, da je bilanca vest knjigovodstva. Ali je ta vest vselej čista?
Številke v bilanci so neme za tistega, kateri ne zna čitati bilance. Pa tudi izvedencu, ki ume številke in zna čitati v bilanci, ne govori bilanca vselej zgovorno in razločno brez knjig. Bilanca, knjigovodstvo in priloge so stavbni kamni številčne zgrad be premoženja.
Bilance delniških družb so mnogo pomembnejše za javnost, za katero se
morajo objavljati. Pri teh gospodarskih združbah je uspeh odvisen v veliki meri od sposobnosti, delavnosti in poštenosti upravnega sveta kakor tudi od čuječnosti in natančnosti nadzorstvenega sveta. Delničarji in upniki presojajo položaj družbe po bilanci, zato se pa tolikokrat priredi bilanca le za te.
Kakor zavzema bilanca v življenju trgovca in podjetnika važno mesto, tako je važna bilanca tudi v življenju naroda in države. Propadla bo proizvodnja ali pa ne napreduje, ako država nima jasne slike svoje trgovske bilance, ako država ne ve, katere panoge gospodarskega življenja in proizvodnje mora zaščititi in katere take zaščite ne potrebujejo.
Trgovska bilanca države je ugodna, kadar izvoz presega uvoz, da izvoz plača uvoz.
Bilanca trgovca in podjetnika bo ugodna, kadar je stremljenje za napredkom zvezano z resno voljo in vztrajno delavnostjo. Toda tudi najlepši gmotni dobiček še ni višek sreče. Ko bo človek, posebno pa trgovec, uvidel, da vsaka sreča ne tiči le v polnih denarnicah in ne le v gmotnih uspehih, ampak da zelo mnogo sreče donaša zadovoljnost in občutek izvršene dolžnosti, tedaj trgovec ne bo stremel le za gmotnimi dobički, ki jih naj pokazuje bilanca, ampak bode bolj in boljše cenil svoje življenje in svojo družino.
Ameriška plačilna bilanca.
V Ameriki priobčijo vsako leto z uradne strani plačilno bilanco. Ne samo v USA, temveč tudi v Evropi in sploh po svetu sledijo računom U. S.
Departement-a of Commerce z veliko pozornostjo. Saj je nadaktivnost ameriške plačilne bilance postala v povojni dobi problem, na kojega rešitvi je interesirano vse svetovno gospodarstvo. Dokler pa Unija ne preide k porabi svjih rentnih dohodkov in dokler jemlje svojim dolžnikom možnost, da odplačajo svoje dolgove z izvoznimi previški, toliko časa bo ostal potek svetovnega gospodarstva funkcija ameriškega posojilnega blagoslova, kojega prenehanje more potek gospodarstva prav tako motiti kot le-
Plačilna bilanca Zedinjenih držav
ta 1923. Čeprav se v interesu Evrope kaže v zadnjih letih zaželjena tendenca za znižanje izvoza, se svetovno-gospodarski problem z umetno konsolidacijo, ki jo je imel kot posledico ameriški eksport kapitala, samo prikrije, ker je eksport kapitala za tuje gospodarstvo pač le nekak činitelj negotovosti.
V	sledeči tabeli nam poskuša dati statistika pregled o plačilni bilanci Amerike. Dohodki so sestavljen pod vidikom dohodkov iz »dela« in »kapitala«; prirastek med dohodki in izdatki izkazuje čisti prirastek premoženja. Zanimiv je dvig takozvanih »nevidnih postavk«, ki presegajo deloma saldo trgovske bilance.
DOHODKI:	1920	1923	1924	192S	1926
1. Delo:	3069	383	1014	767	457
in sicer					
blagovni izvozni previšek	2950	388	970	ODO	426
srebrni izvozni previšek	26		 2	36	34	22
ladijska voznina	93	— 3	8	— 8	— 62
pristojbine za izposojanje filmov	—	—	—	—	—
2. Kapital:	621	581	532	682	1139
in «icer		•			
zasebna inozemska posojila	50	417	464	515	688
medfcavezniSkii dolgovi			91	23	27	35
vračila po ie\co8em odplačilu	< 57t	23		11*0	«70
Skupni dohodld.	3690	914	1546	1449	1650
FZDATKI:					
in sicer				560	646
potovalni promet	1 150	400	500		
nakazila izseljencev in dobrodelnost	700	300	365	360	333
izdatki vlade v inozemstvu	305	19	5	5	5
Skupni izdatki.	1155	7’79	860	925	984
Prirastek premoženja.	2535	135	686	524	666
Iz teh številk vidimo, da se je račun izgube in dobička zaključil za ameriško gospodarstvo v lanskem letu s kreditnim saldo 666 milijonov dolarjev. Ta saldo more svetovno gospodarstvo izenačiti zmeraj le z zlatom, če Amerika tega zneska ne kreditira potom posojil. In v resnici so USA aktivni saldo svoje plačilne bilance zmeraj zopet spremenile v nove kredite ostalemu svetu, kar je potrdilo dejstva, da boljšanje evropskih gospodarskih razmer od leta 1924 naprej ne temelji v zmanjšanju nad-aktivnosti ameriške plačilne bilance, temveč da je umetno kupljena z novim zadolženjem v Ameriki. Ta razvoj je podkrepljen posebej še z gibanjem zlata, ki je po slabem poskusu do aktivnosti na koncu leta 1925 postalo v sledečem letu zopet pasiv-
no. Spremembe te tendence tudi v doglednem času ni pričakovati.
6e pridenemo k prej izračunjene-mu premoženjskemu prirastku še iz-enačevalne salde gibanja zlata, dobimo sledeče številke, ki so bile na razpolago per saldo kapitalnega eksperta; spet v milijonih dolarjev:
1923 1924 1925 1926 Aktivni	135	686	524	606
Izenačenje po zlatu 294	258	134	98
Izenačenje po eka-	___
portu kapitala —159	428	658	568
V	resnici pa kaže primerjanje teh izenačevalnih številk z resničnimi zneski eksportiranega kapitala, v kolikor jih moremo statistično ugotoviti, sledeče diference — pri tem so odštete prodaje vrednostnih listin v inozemstvo od novih ameriških naložb kapitala v inozemstvu:
	1923	1924	1925	1926
Nove naložbe kapitala v inozemstvu (posojila v USA) Prodaja vrednostnih listin v inozemstvo	417 -412	909 -319	1010 -411	1832 -298
Eksport kapitala. Gornji saldo	5 -159	690 428	599 658	1034 568
Diferenca.	164	162	-59	466
Koncem	1923	1924	1925	1926
Evr«P*	1300	1900	2500	3010
katinska	Amerika	3760	4040	4210	4500
Kanada	2450	2600	2825	2800
Ostali svet	595	690	870	904
Skupaj. 8150 923010.40511.214
Par dejstev moramo posebno podčrtati. Prvič nam zgornje številke povedo, da se je Evropa v zadnjih letih zelo hitro zadolževala; drugič vidimo, koliko so Ameriki dolžne države Srednje in Južne Amerike, več kot Evropa, a zadolževanje ne raste tako hitro kot v Evropi — iz tega sledi tudi veliki politični vpliv USA v ostali Ameriki —; dalje vidimo veliko za-dolženje Kanade, ki se je pa v zadnjem času v naraščanju popolnoma ustavilo.
Javno izdane inozemske emisije v letu 1926 se tako-le razdelijo:
Dežela Kvropa Kanada Lal. Amerika Daljnji Vzhod Posestva
	Nominalni znesek
Število	v milijonih dol.
86	512
60	297
52	458
3	31
13	19
214	1317
Zanimiva pri tem je ugotovitev, da je prišlo skoraj 60 odstotkov vseh evropskih inozemskih emisij na Nemčijo, kakor nam kaže sledeča razpredelnica:
NemSke emisije r USA:
Nominalna vrednost
zasebnih	javnih	Skupaj
	emisij	
10	110	120
124	104	238
198	103	301
Te diference, ki se statistično ne dajo pojasniti, razlagajo, v kolikor se tičejo prejšnjih let, v prvi vrsti iz gibanja, povzročenega po nabiranju in spravljanju bankovcev in efektov, dalje iz bančnih naložb, povrnitve kratkoročnih kreditov itd. Za leto 1926 so na podlagi posebnih raziskovanj ugotovili znesek 359 milijonov dolarjev kot premoženje inozemstva, v kojem znesku so najbrž v prvi vrsti nedvig-njeni posojilni saldi in za koji znesek se gornja diferenca 466 milijonov dolarjev zmanjša. Omembe vredno je dejstvo, kako je leta 1926 pasivna postavka eksport kapitala visoko nad-krilila aktivno postavko previšek blagovnega eksporta, zlasti-pa, kako
so tekoči zneski dolgoročnih glavnič-nih naložb za 230 milijonov dolarjev višji kot prebitki iz uvoza in ivoza blaga.	.
Ameriške naložbe kapitala v -zemstvu so se po vojski	7 V
dvignile. Še pred. 12 leti so bile Zedinjene države v skupnem znesku 5 milijard dolarjev v inozemstvu zadolžene, danes pa cenijo ameriške inozemske investicije že na več kot
11	milijard dolarjev. V tej številki pa še niso všteti takozvani politični dolgovi v višini nadaljnjih 11 milijard dolarjev; skupno število bi bilo torej 22 milijard. Sledeči seznam nam poda v milijonih dolarjev pregled o razdelitvi naložb kapitala po svetu:
1024
1923 1926
Da se kapitalni eksport iz U. S. A. še naprej množi, nam kaže dejstvo, da so znašale inozemske emisije U. S. A. v prvi letošnji polovici že spet 788 milijonov dolarjev.
Jasno razvidni v plačilni bilanci sta dve vrsti gibanja: hitro padajoči previšek blagovnega izvoza in prav tako hitro naraščanje svetovnega financiranja po U. S. A. To financiranje je že tako narastlo, da znaša neto-znesek inozemskih investicij že več
kot 50 odstotkov zneska -novih tno-
zemskih naložb kapitala. Posojilni blagoslov in dogovori fundiranja z vojnimi dolžniki govorijo za to, da se bodo upniški dohodki Amerike v bodočnosti še zelo dvignili. Ta razvoj mora imeti za svetovno gospodarstvo ugodne posledice; eksport kapitala iz U. S. A. more kompenzirati svet sqmo z blagovnim eksportom. Posebnega importa blaga v Ameriko pa seveda ne smemo pričakovati, in ravno industrijska Evropa bo imela najmanj priložnosti, da obrestuje in odplača svoj ameriški dolg v obliki industrijskih izdelkov. Amerika ne potrebuje izdelanega blaga, ona potrebuje surovin; teh pa ne dobi iz Evrope, temveč v veliki izmeri iz Azije. V resnici je ameriška trgovska bilanca v trgovini z Azijo s 836 milijonov dolarjev pasivna. Dvig uvoza v sedanjem obsegu bo pa mogoč le v časih industrijske visoke konjunkture.
Prestane torej samo še znižanje blagovnega izvoza, ki naj zniža nadaktivnost ameriške plačilne bilance. Čeprav se izraža to V skupni vsoti še prav malo (izvoz leta 1925 je znašal 4909 milijonov dolarjev, le!a 1926 pa 4808 milijonov), se kažejo vendarle že pomembni začetki boljšanja. Zlasti je najbolj nazadoval izvozni previsok v Evropo, z 343 mili- dolarjev; od tega zneska	Nemčijo 140 mili-
jonov, prvič kot posledica zmanjšane potrebe po izpopolnitvi decimiranih zalog, potem pa tudi kot zaključek vedno bolj rastoče racionalizacije.
Ljubljanska borza.
Tečaj 16. novembra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZ®:	13-545 1094-— 8'- 223-25 168-05 307-50	13-675 1097 -8-03 225-85 168-86 30950
borim i * Curita 100 tr			
Dunaj i . . Pari* 10® u	 pn(. 100 kron			
100 Ur			
Razširjajte »Trgovski list«!
O mlinski industriji
(Referat odličnega industrialnega vodnika gosp. Miodraga Stojiljkoviča iz Leskovca na skupščini Centrale industrijskih korporacij v Beogradu 10. t. m.)
Po mnogih apelih in predstavkah od strani mlinske industrije, naslovljenih na pristojna mesta, smo dosegli take rezultate na polju mlinske industrije, da tudi največji optimisti izgubljajo vero ne samo v možnost dela, temveč tudi v možnost obstanka te industrije pri nas. Lastniki industrijskih podjetij se skušajo potom prodaje ali preureditve mlina v stanovanje ali hotel iznebiti tega svojega imetka, ki se imenuje mlinska industrija. Mlinarstvo je od 1. 1918 do danes preživelo tri naslednje faze:
1. Popravljanje deloma uničenih podjetij in ustanovitev novih. Te ustanovitve je izzvala potreba tedaj se neurejenega stanja zapada, kamor smo z uspehom izvažali našo moko. Ta faza od leta 1920—1922 se mora imenovati faza resnega in naprednega dela naše mlinske industrije.
2. Druga faza pričenja 1. 1923, ko se je zbog neupravičene bojazni naših oblasti pred gladom vsled slabega donosa žetve uvedla visoka izvozna carina na pšenico in moko ter ukinila ■carina za uvoz moke iz inozemstva. Posledica je bila, da so naši mlini ostali brez posla 1. 1923, 1924 in 1925 do izdanja zakona o obči carinski tarifi 1. 1925 in da so mogli mlinarji iz Italije, iz dežele, ki ni agrarna, kakor tudi iz Amerike in Madjarske uvoziti v teh 3 letih ca 10.000 vagonov moke, večinoma dvomljive kvalitete.
Posledice take politike v pogledu mlinske industrije niso bile za mlinarstvo samo težke, temveč katastrofalne, kar nam najbolje dokazuje statistika izvoza moke.
Y	Primeri z izvoženo pšenico je bilo izvoženo moke:
5- 1920	in	1921	.	.	.	65%
1.-1922	in	1923	...	40%
I. 1924	..................33%
1. 1925	................. 22%
1- 1928	...................U%
Leta 1927 pa je izvoz naše moke gotovo prenehal. Kam bo privedla taka politika glede mlinske industrije, prepuščam pristojnim mestom v razmišljanje.
3. Tretja in zaključna perioda mlinske industrije od 1. 1925 do danes je najbolje karakterizirana z naslednjo Konstatacijo:
Pogorelo je 49 mlinov z dnevno kapaciteto 70 vagonov, v konkurz je PnšJo 26 mlinov z dnevno kapaciteto 40 vagonov, obratovanje je ustavilo 15 velikih eksportnih mlinov z dnev-n° kapaciteto 80 vagonov.
Vrednost vseh teh iz produktivnega dela izločenih naprav znaša blizu 300 milijonov dinarjev, a kje je neprecenljiva škoda, ki so jo utrpeli in jo še trpe nezaposleni delavci in usluž-©nc! naštetih mlinskih podjetij, ki Počivajo.
v..Vključujoč svoje žalostno po*o-! ...° na^* nekdaj najmočnejši indu-? prosim pristojne oblasti,, da v bodoče ob določanju nove orientacije za mlinsko industrijsko politiko pridobe za sodelovanje ljudi, ki imajo strokovne izkušnje, dobro voljo za delo in željo po splošnem napredku svoje države ter so voljni pomagati pri3toinim oblastvom, da se najde v roejah mogočnogti nov in srečnejši pot za naše mlina^gf^'
Trgovina.
TRGOVSKI POLOMI V ITALIJI.
Iz zadnje številke mesečnega buleti-na osrednjega italijanskega statističnega urada se dajo posneti sledeči podatki ° Polomih trgovskih tvrdk: Mesečno Povprečje je znašalo 1. 1913 617 sluča-fv’]- 1923 474 slučajev, 1. 1924 607 slu-°ajev, 1, 1925 602 slučaja in 1. 1928 654 slučajev. Za prvih devet mesecev tek> leta je mesečno povprečje 868 in
reTL^teie januar 7H februar 744, ma-ec M apri! 798, maj 960, junij 864, ju.
i	x~- avffu&t	september	896
slučajev polomov. V sedanji gospodar-
sk! prehodni dobi izgleda, da je bil mtt-
julij najbolj kritičen % ozirom na
trgovske polome, ker je doseglo število trgovskih polomov tedaj naj višjo točko; v poznejših mesecih se je položaj že znatno ublažil.
Denarstvo.
Največje amori&ko industrijsko plačilo v gotovini. Poročilo iz Newyorka pravi, da je General Motor Co. sklenila razdelitev navadne četrtletne dividende v znesku 1K dolarja Ln še posebne dividende v znesku 2'A dolarja na 17% milijonov osnovnih delnic. Ta razdelitev pomeni izplačilo 65,250.000 dolarjev in je to največje izplačilo v gotovini v zgodovini ameriške industrije.
Emisijo na newyorškem trgu kapitala so dosegle v oktobru rekordno višino 909'9 milijonov dolarjev; v septembru so znašale 509‘9 milijonov, v avgustu 406‘3, v lanskem oktobru 462'7. V prvih desetih letošnjih mesecih je izdal ameriški trg s skupno 6492 milijoni dolarjev, za 1643 milijonov dolarjev ali za 34% več emisij kot v istih mesecih lanskega leta. Inozemskih emisij je bilo izdanih 14, njih znesek je znašal 263'6 milijonov dolarjev; največ inozemskih emisij je prišlo na Nemčijo. Namreč 5 posojil v skupnem znesku 115 milijonov dolarjev.
Industrija.
Poljski petrolejski kartel. 13. t. m. se
je ta kartel konstituiral. Ustanovljen je bil po vzorcu dosedanjih določb kovinskega in premogovnega kartela in ima naslov >sindikat industrije nafte«. Po pravilih ima vsaka pristopivša tvrdka pravico, da prosto prodaja določeno ji Količino, a po cenah in pogojih, ki jih je določil kartel. Pogodba velja od 15. novembra 1927 do 30. septembra 1929. Sedež je Lvov, pisarne pa v vseh večjih poljskih mestih. Predsednik kartela je dr. Wygard.
I. G. Farben in umetni kavčuk. Pred par dnevi je podal dr. Weinberg na seji 1. G. Farben prvič avtentično poročilo o poskusih za izdelovanje sintetičnega kavčuka. Vršijo se pogajanja za patentno varstvo novih metod; v bližnji bodočnosti bodo pričeli z racionalno produkcijo. Sintetični kavčuk je po zatrdilu Weinberga prav tako dober kot naravni in obenem bistveno cenejši. Ideja svetovnega trusta ali evropske bojne fronte proti Ameriki glede kemične industrije nima prav nobene podlage.
RAZNO.
Smrtna kosa. Zborničnemu konzulentu g. F. Žagarju je v sredo nenadoma preminul oče g. Luka Žagar. Zvestemu in marljivemu našemu sotrudniku izrekamo ob tem težkem udarcu naše najiskre-nejše sožalje.
Predavanje o prisilni poravnavi. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja interesente, da priredi društvo >Pravnik« v Ljubljani predavanje o načrtu zakona o prisilni poravnati izven stečaja. Predaval bo g. dež. sod. svetnik dr. Eberl. Predavanje se vrši v sredo, dne 23. novembra 1927 ob pol 6. uri zve-ver v razpravni dvorani -sodne palače, soba št. 79. Radi važnosti prisilne poravnave izVen stečaja za naše gospodarstvo vabimo interesente, da se udeleže tega zanimivega predavanja.
Ogrska agrarna reforma. Ogrska deželna poljedelska zveza je imela sejo in je član ravnateljstva Buday govoril o agrarni reformi. Dejal je, da radikalna reforma na Ogrskem ni mogoča. Izgovarjanje v večjo reformo v nekaterih sosednih državah ne drži, ker se je izvedla agrarna reforma v Češkoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji skt>raj brez izjeme v breme ogrskih lastnikov. V Slovaški je bilo 85 odstotkov razlaščenega sveta v ogrskih rokah. Precej podobno je v Rumuniji in= v Vojvodini.
Ig Poljske. V zajlnji seziji je znašala poraba sladkorja na Poljskem okoli 31 tisoč vagonov. Konsum je v primeri z lanskim letom narasel za 17 odstotkov, v primeri z letom 1921/22 pa za 100 odstotkov. — Hranilne vloge na Poljskem rastejo počasi, a stalno. 31. decembra
1926	so znašale 428 milijonov zlatov, 30. junija l’927 pa že 610 milijonov zlatov. — Po zadnjem dolarskem posojilnem uspehu dobivajo Poljaki od vsepovsod posojilne ponudbe.
fttrajk izdelovalcev cigar na Nemškem. Na Nemškem so začeli izdelovalci cigar žtrajkati. Kolo se je pa potem obr-
nilo in so vsi tovarnarji smotk delavcem odpovedali. Vse tovarne sedaj počivajo in 130.000 delavcev je brez dela. Posledica izprtja bo najbrž podraženje tobačnih izdelkov, ker bodo tovarnarji prevalili nastalo škodo in eventuelno zvišanje mezd na lconsumente. Podjetja imajo do 1. januarja dosti zalog.
Bogastvo Amerike. Trgovski ataše pri britanskem poslaništvu v "VVashingtonu sir I. Joyce Broderik objavlja v svojem uradnem poročilu nekaj jako znamenitih podatkov o gospodarskem položaju Zedinjenih držav. Po računskih zaključkih državnega tajništva za gospodarstvo je porastlo celokupno premoženje od leta 1900 do leta 1925 od 88.000 na
355.000 milijonov dolarjev, oziroma od 1000 na 3000 dolarjev povptečno na osebo. V omenjeni dobi šestindvajsetih let so se letni dohodki, ki izvirajo iz industrijskih pridelkov amerikanskega naroda, povišali od 18.000 na približno
90.000 milijonov dolarjev, na glavo pre-računjeno od 236 na 700 dolarjev. Iz nadaljnjih, vseskozi zanimivih podatkov te statistike je med drugim posneti, da se je produkcija poljedelstva v teku teh 26 let glede vrednosti štirikrat pomnožila, tovarne celo šestkratno. Glede posameznih industrijskih panog se ceni porast v kemični stroki za 317, v želez-ninski in jeklenski za 270, v kovinasti za 306%; tekstilna industrija je napredovala za 100, lesna pa samo za 1 odstotek. Če pomislimo, da se je število delavstva kvečjemu za 50% povišalo, moramo priznati, da se je delovna sila naroda v teku poročilne dobe neverjetno pomnožila, številčno porast delavskih moči je v prvi vrsti ovirala vojna in tej sledeča priselitvena politika Zje-dinjenih držav. Zvišanje produkcije se je pri skoraj enakem Številu delavstva doseglo z neprestanim napredkom v izrabi mehaničnih pripomočkov, vsaj kar se tiče velepodjetij, se je ta sistem sijajno obnesel; nadomestili so človeško moč s strojem. Ne da se trditi, da bi ta-mošnji delavec glede sposobnosti in izobrazbe prekašal tovariše v drugih industrijskih državah, pač pa je gospodarski napredek pripisati okolnosti, da so podjetniki navzlic vedno večjim • mezdnim zahtevam delavstva, ki so se osobito med vojno pojavile, bili prisiljeni obrat v večjem obsegu mehanizirati ter s tem produktivne režije zni-zati. Gotovo je povojna potreba inozemstva po raznih izdelkih tudi uplivala na porast gospodarskega blagostanja. Sicer so bile Zedinjene države že pred vojno na najboljši poti industrijskega napredka ter bi bile menda tudi brez vojnih dogodkov dosegle znatno višino v mednarodni tekmi, ali ogromne potrebe nevtralnih in vojskujočih se držav so mogočno dvigale cene vseh izdelkov, tako so nastali dobički, ki so se seveda MPet porabili za pospešitev produkti-vitete v povojni dobi. Celokupna vrednost ameriškega izvoza v dobi 1910 do 1914 je znašala 2130 milijonov ter je porastla v prihodnjih petih letih do 1919 na 6272 milijonov; leta 1920 pa so z 7919 milijoni dosegli izvozniki rekord. Dve leti pozneje se izkazuje že samo za 3700^ milijonov eksporta. Gospodarski položaj Amerike je označen v neprestanem boju za ohranitev in pospešitev izvozne, kvote. Nič manj važna je vloga ameriškega kapitala pri gospodarskem napredku. Do konca leta 1925 je izpo* sodila Sev. Amerika 10.405 milijonov dolarjev raznim državam ter na ta način postala upnik do malega vsega sveta. V Evropi znašajo njene terjatve 2500 milijonov, države južne Amerike ■ pa dolgujejo Zedinjenim državam Sev. Amerike 4210 milijonov. So to suhoparne številke, ampak živa domišljija jih lahko fantastično razprede; tu imamo rešitev uganke, zakaj si je ravno en narod prisvojil domeno občega blagostanja, medtem ko ves ostali svet ječi pod več ali manj občutnim jarmom gospodarskih težav. (K. Tiefengruber.)
Sladkorne premije v Angliji in Mehiki. Britanska vlada je na vprašanje v parlamentu odgovorila, da je bilo za čas °d 1. aprila do 5. novembra 1927, torej od začetka tekočega računskega naprej, izplačanih producentom domačega pesnega sladkorja že nad 744.000 funtov podpor. Anglija se hoče v dobavi sladkorja na vso moč osamosvojiti in podpira vse tozadevne teržnje. Pred par leti so začeli gojiti sladkorno peso, začetni
dvomi so bili veliki, a danes oskrbuje pesni domači sladkor ža 15% porabe in to spričo angleškega konsuma ni malo.
— Angleški zgled dodelitve premij domači sladkorni industriji je posnela sedaj tudi Mehika. Nedavno uveljavljeni odlok določa, da se bo v seziji 1927/28 pobirala za 1 kg domačega sladkorja pri prodaji iz prve roke pristojbina v višini 6 centavov. Čisti znesek teh novih pristojbin bodo porabili za kritje morebitnih zgub, nastalih v eksportni trgovini sladkorja, dalje za industrijalizacijo sladkorne produkcije in za ustvaritev novih industrij, ki uporabljajo sladkor kot surovi materijal.
Prodaja slrojev za vezenje. Avstrijska ivrdka opusti svoj obral za izdelovanje vezenin in ponuja kompletne sirojne naprave po ugodnih cenah. Za informacije se je obrniti na A. G. Ho11y, Wiener Neustadt, Promenade No. 4.
25 Favoriten der Borse. Banka Stras-ser und Co. v Berlinu je izdala z gornjim naslovom brošuro s kratkimi obrisi o 20 nemških industrijskih družbah ter o 5 vodilnih podjetjih Avstrije in nasledstvenih držav. Med slednjimi so tudi podružnice nemških družb ali pa ozko z onimi nemškimi koncerni spojena podjetja, za katere pride v poštev uvedba za trgovino na berlinski borzi.
Po svetu. Dunajska bančna zveza (Wiener Bankverein) hoče skupaj s So-cičtč Gčnčrale de Belgique, z Banque Belge pour 1’Etranger in Baselsko trgovsko banko ustanoviti v Jugoslaviji finančni zavod in so se vršili z jugoslovansko vlado že tozadevni pogovori. Doslej je imel Bankverein v Jugoslaviji podružnici v Zagrebu in v Belgradu; če bo prišlo do nameravane transakcije, bosta ti dve podružnici seveda prenehali. — Na Rariški sladkorni konferenci je kljub vsemu pesimizmu prišlo do sporazuma. Kubi je dovoljena za kam-parfjo 1928/29 kvota 3 milj. ton, nemška, češkoslovaška in poljska kvota se bodo pa gibale v okviru leta 1927. Natančno poročamo v posebnem članku. — V Češkoslovaški je bilo uvedenih v oktobru 141 poravnalnih postopanj s pasivi 51*8 milijonov Kč in z aktivi 25'2 milj. Kč. Konkurzov je bilo prijavljenih 37. — Po ameriških poročilih je prišlo do ustanovitve bakrenega sindikata. Zaenkrat mu je pristopilo 25 velikih bakrenih družb.
— Cena surovega železa za december ostane v Nemčiji nespremenjena. — Na Reki 90 se vršila pogajanja Ogrov m Italijanov o uporabi reškega pristanišča. — Angleški koncern umetne svile je nakupil veliko delnic italijanskega podjetja umetne svile Bordo v Milanu in hoče dobiti večino delnic. Delniška glavnica italijanskega podjetja znaša 125 milijonov lir. Pri tej transakciji je močno udeležena nemška Glanzstoff. — Vprašanje Mednarodne Agrarne bank« so vsled velikih ustanovitvenih težkoč izločili iz dnevnega reda v Rimu zborujočega agrarnega kongresa. — Na Češkoslovaškem se je izvršila velika koncentracija v industriji kaolina. — V preteklem mesecu je znašal angleški izvoz 61 milijonov funtov, v prvih desetih mesecih pa 30 Yc milijona funtov več kot v isti dobi lanskega leta. Izvoz premoga je dosegel že višino leta 1925, izvoz železa in jekla je pa večji kot je bil leta 1925. Uvoz v Anglijo je bil v prvih desetih letošnjih mesecih za deset milijonov funtov manjši kot v istih lanskih mesecih in za več kot 67 milijonov funtov manjši kot v istih lanskih mesecih in za več kot 67 milijonov manjši kot v letu 1925. — Ogrska vlada hoče podpreti ogrsko industrijo z večjimi krediti in je sklenila dogovor z angleškim konzorcijem; z delniško glavnico 10 milijonov peng6 bodo ustanovili nov denarni zavod, ki se bo bavil izključno le z emisijo industrijskih obligacij. Angleški konzorcij bo placiral te obligacije na angleškem denarnem trgu. — V zlate pre-računjeno znaša poljsko dolarsko posojilo 549,300.000 zlatov. Če uporabimo načelo, da mora znašati kovinsko kritje bankovcev 40% obtoka, bi smelo biti ▼ obtoku 1274 milijonov zlatov, a. jih je samo ca 940 milijonov. — Konjunktura ogrske kovinske industrije se slabša, in so pričeli že delavce odpuščati. Tovarne so se pripravile za dela, nahajajoča ee v velikem investicijskem programu"dr-žavnih železnic. Ker so pa ta program skrčili, trpi pri tem v prvi'vrsti kovinska industrija. — Poljaki bodo ustano-
Veletrgovina
M. barabon
v Xjubljani
■ '< * priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
jCastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
‘Celej on št. 2666.
vili eksportni sindikat cementa in je
vest o skorajšnji ustanovitvi dvignila tečaj delnic tovarn cementa do 60 odstotkov. — Rumunsko finančno ministrstvo je določilo kontingent špiritove produkcije za leto 1928 na 2500 vagonov; letošnji kontigent je znašal 5000 vagonov, kapaciteta ruinunskih tovarn špirita je pa še veliko večja. Sindikat špirita bo razdelil produkcijski kontingent med posamezne tovarne. — Govorili so v zadnjih dneh, da je cena kave padla, in so zahtevali zato detajlisti zase znižano ceno; grosisti pa pravijo, da so ostale cene razpoložljive kave nespremenjene. Zato so detajlisti oprezni in nočejo kupovati.
Drobne vesti. Naša mlinska industrija je v zelo kritičnem položaju. V tekočem letu je bilo 46 mlinov uničenih1 po požaru, 26 jih je prišlo v konkurz, 15 mlinov je pa moralo delo ustaviti. — V Rumuniji so izdelali velik načrt za iz-gradbo in razširjenje železniškega omrežja. — Število popotnikov, ki jih je prevozila nemška Lult-Hansa v prvih devetih letošnjih mesecih, se je napram lanskemu letu pomnožilo za 100 odstotkov, prav tako tudi teža ročne prtljage in tovora. Do 15. oktobra, ko se je pričel zimski zračni promet, je prevozila Luft-Hansa okoli 100.000 popotnikov. — Italijanska vlada hoče ustanoviti kreditni zavod za podpiranje plovbe; udeležila se bo delovanja v njem tudi vlada
sama. — Francoske tovarne železa so za pošiljatve na Angleško zopet znižale cene, pri toni za 1 do 2 šilinga. Nemška zveza surovega železa nima za Anglijo skoraj nobenih naročil. — Avstrijci kupijo na leto za 230 milijonov šilingov premoga in gre njih stremljenje za tem, da se tega uvoza popolnoma oprostijo.
—	Od 15. oktobra naprej se je cena bakra v Londonu trikrat zvišala in mislijo, da je mogoče tudi še nadaljnje zvišanje. — Produkcija melase v Češkoslovaški je znašala v kampanjskem letu 1926-
1927	2,180.000 stotov, za 830.000 stotov manj kot v letu 1925/26. Ta za 28*7% manjša produkcija odgovarja približno manjši produkciji sladkorja, ki se je znižala za 31%. — Angleška banka bo predlagala za guvernerja banke zopet Montagua Normana. — S 5. novembrom je nastopila v poljskem deviznem prometu z inozemstvom po triletni strogi prepovedi popolna prostost. Bančni svet je pozdravil novo naredbo z velikim zadovoljstvom. Pričakujejo od oprostitve prav posebno veliko olajšanje in razširjenje dosedanjega bančnega delovanja, ki je bilo po ozkem formalizmu doslej tako utesnjeno. Zlasti dobro bo vplivala nova naredba na zlat.
TRŽNA POROČILA.
ŽITO.
Na svetovnem žitnem trgu že več let ni bilo tako velike in tako dolgotrajne stagnacije kot je sedaj. Pravijo, da je temu največ krivo pomanjkanje denarja. Saj opažamo tudi pri drugih živilih, da se je poraba skrčila. Z drugimi 1 e-sedami: nakupna moč evropejskih narodov se je zelo zmanjšala. Sicer pa označajo sedanje žitne cene še zmeraj za previsoke, tembolj, ker se glasijo tudi poročila iz dežel poznega pridelka zelo ugodno. Tudi bodoči pridelek obeta dobro. Zato ni čudno, da dovažajo ameriški producenti zmeraj večje množine na trg, kar se vidi tudi iz pošiljatve v Evropo. Naravna posledica je ta, da gredo cene tako v Winnipegu (Kanada) kot v Chicago nazaj. V zadnjem tednu je bilo odposlanih po morju 500.000 kvarterjev več kot v predzadnjem, k^ir je ogromen povišek. Amerikance- podžigajo k prodaji zlasti poročila iz Argentine, kjer bo letošnji pridelek visoko nad lanskim.
*	* *
SLADKOR.
V	preteklem tednu so bili svetovni sladkorni trgi popolnoma pod vtisom v Parizu zborujoče konference kuban-
skih delegatov z najvažnejšimi evropskimi deželami sladkornega eksporta, s Čehi, Poljaki, Ogri, Nemci itd. Izglede konference presojajo slejkoprej pesimistično. Čisto drugačno je na primer stališče Češkoslovaške in Poljske, ki sta v prvi vrsti navezani na eksport, kot pa stališče Nemčije, ki v primeri z domačo porabo razmeroma manj izvaža. Težaven je položaj posvetujočih se držav tudi zato, ker se veliko evropskih držav, ki sladkor pridelujejo, prav nič ne zanima za ozdravljenje eksportnih razmer, ker producirajo samo za lastni konzum in so zaščitene s carino in z državno podporo. Tudi Rusija, ki je danes že drugi evropski producent, se za pogajanja ne zanima. Važno vprašanje za rešitev vsega problema je doslej nerazjasnjeno stališče Jave, drugega največjega svetovnega sladkornega producenta. Java pod krizo veliko manj trpi kot drugi producenti; to pa zato, ker ima na Daljnem vzhodu zasigurane prodajne trge in ker spravlja svoj pridelek poleti, ko je potreba po sladkorju največja in ko morajo lastniki evropskih sladkornih zalog računiti že s parmesečno obrestno obremenitvijo. Kljub neugodnim izgledom je pa v zadnjem času ugodno vplivalo že samo dejstvo, da so se delegati Kube in drugih držav sploh h konferenci sestali. Ocenjevanje položaja je postalo nekoliko bolj optimistično.
* * *
Tržno cene v I jubljani. Tržne cene v Ljubljani se v prvi polovici tega meseca v splošn: in niso spremenile. Poskočile so cene «a ju in zelenjavi, pa tudi mleko se je podražilo. Tržno nadzorstvo je 10. t. m. objavilo naslednje tržne cene: Mesni izdelki: goveje meso v mesnicah 19 Din, na trgu: I. 19, II. 15—17, III.
9—13, telečje meso I. 22*50, II. 20, prašičje meso I. 25, II. 20—23, slanina na drobno 23—24, na debelo 23'50, mast 28, .prekajena slanina 28—30, šunka 30—35, prekajeno meso I. 30—32*50, II. 25 do 27*50, koštrunovo meso 13—14, kozliček 20, sveže kranjske klobase 35, polpre-kajene 32—35, suhe kranjske klobase 50 Din. — Perutnina, divjačina in ribe. S perutnino je trg zadnje dneve primer-
rvo založen. Cene: veiji piSConec 20—25,
kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 25 do 35, nepitana gos 70, pitana gos 100, domači zajec 10—25 po velikosti, divji zajec 40—60, poljska jerebica 20—25, gozdna jerebica 25, kg srne 15—30. Ribji trg je bil prejšnji teden slab. Cene: karp 25, linj 25, ščuka 28—30, postrv 60, klin 15, mrena 15, pečenka 10. —
.vneem izaeiKi m kruh: Mleko liter 2 50 do 3, surovo maslo 40—44, čajno maslo 50—60, maslo 44, bohinjski sir 28—32, sirček 10, eno jajce 1*50—2, (preje 1*50 do 1 75. Beli kruh 6, črni 5 in rženi 5. —
—	Sadje. Sadja je na trgu dovolj, toda cene se dvigajo. Luksuzna jabolka 8, jabolka L 7 (preje 6j5 n 6 (preje
III. 4 5 (preje 2*50 —4), luksuzne hruške 10, hruške I. 8 (preje 6), II. 6 (preje 5) in III. 4 (preje 3—4), orehi 10, luščeni orehi 32 (preje 36), suhe češplje 10—12, suhe hruške 6-8. — Mlevski izdelki. Moka št. >00« 5*75, št. >0« 5*50 št. >1« 5*25, št. >2« 5, št. >4«.4-50, št. >6«'
4,	kaša 6—7, ješprenj 6—7, jeSprenjček
10—13, koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 3—4, pšenica zdrob 6—7, ajdova moka I. 9, II. 6—8, ržena moka 4 50, stot pšenice 345—355, q rži 345—355, sušena koruza 260—265, ajda 290—310, fižol ribničan 430, prepeličar 540, grah 430 do 500, leča 700—900. — Zelenjava. Glavnata salata 5—6 (preje 3—4), en-divja 5—6, motovilec 12, pozno zelje
2	50, rdeče zelje 4—5, kislo zelje 4, ohrovt 2 3, karfijoi 12, kolerabe 5, podzemeljske kolerabe l 50—2, špinača 10 (preje 6—7), paradižniki 10, čebula 3 do 4, češenj 8—9 (preje 6—7), krompir 1—1'50, repa 1, kisla repa 3, korenje 1 do 3, peteršilj 3 (preje 2), zelenjava za juho 3 (preje 2).
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 11. novembra se je pripeljalo 90 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 120—150 Din, 7 do 9 tednov stari 180—220 Din, 3 do 4 mesece stari 350 do 400 Din, 5 do 7 mesecev stari 420 do 450 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650, 1 leto stari 1000—1200; 1 kg žive teže 10 do 11*50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava brončeve in bakrene žice in bakrenih tuleev. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 16.300 kg brončeve
3,	2*5, 2 in 1’5 mm žice in 300 kg bakrene 15 mm žice in 900 komadov bakrenih tulcev. Draiba bo dne 22." dGCfem-
bra 1927 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji.
Trstje za strope
naročajte le pri domači tvorniei jOS. R. PUH — LJUBLJANA Gradaška ulica 22 - Telefon 2513
katera edina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega materijala, močno pleteno s pobakreno žica Originalni zavitki s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte! — Cene konkurenčne.
LJUBU ANA • GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 25S2
vr.
£
Pristni	.	Pristni
in pravi KaVCICOV in pravi
Rastlinski želodčni liker
znan in proizkuten kot zanesljivo dometa zdravila le nad SO let, izdeluje In dobavlja
EDINOLE
Rastlinska destilacija »FLORI A Nc (Izdelovalec Idmund Kavtlt) drulba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska eesta It. IS (KolizeJ)
Vsaka pristna steklenica Je opremljena z originalnim podpisom: ga pristnost |asti£l:
Varujte se ponaredb, ki se predajajo namesto pristnega KnvCICevega .Florlcana" I
RAZPIS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ▼ Ljubljani
razpisuje oddajo
mizarskih, ključavničarskih in pečarskih del
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zborničnem uradu, Beethovnova ulica, od dneva razpisa dalje.
Rok za oddajo ofert poteče dne 21. novembra t. 1. opoldne.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, ot*«1*" m
ROORUtMICB IN AABNCIJS'
£~gš| S I Sl I 3š I E*1* I 1»
to prlporoCo za vso v bonCno stroko spadojolo posla.
Brzojavni naslov: Oanka LfaMJana TaUion Itsv. 2861, 1418, 2902, 8808.
Ureja ANTON PGDGOR&SK.
Za Tugoviko-lnduatrijako d. d. aMHRKUR« kot izdajatelja ta Bikarja: A- 8BVSR, Ljubljana.