Pomenki o slovenskem pis anj i. XXX. U. Hote si olikati slovensko pisavo — hočem vediti, kaj se pravi olikati, in kaj je olika, o kteri se sedanji čas toliko govori in pisari. T. Govori in pisari toliko in tako, da človek skorej ne ve, kaj bi si mislil od nje. To je gotovo, da se ima ločiti prava olika od neprave. Nama je sedaj v čislih le beseda olika, s ktero se sklada obraženost ali izobraženosl, omika, česka vzdelanost ter jugoslovanska prosveta. U. Povej mi torej, od kod beseda olika, olikati, in ali se ne vjemapopolnoina s teui, kar nani zaznamnja oblika, oblikati. T. Zdi se mi, da je olika res nova beseda, ker je ne dobini v starih pisniih. — Skoval jo je tedaj novi naprej, pa tako, da se je nam koj vsem priljubila. Izpeljuje se iz o -I ikati t. j. gladiti, ogladiti, in to se vjema ali a) z lika (der Bast-faden, liber) ali morebiti bolje liko, ličje, ker se glasi' stsl. rus. čes. in polj. liko, le serb. lik (stsl. lik' chorus, likovati saitare); ali pa b) z lice t. j. obraz, podoba (vultus, fornia, persona, skr. likh pingere, prim. serb. slikati), olikati kako reč se pravi: lepo, gladko ali lično podobo ji dati, in olika je gladka, prijetna podoba v vnanjem pa tudi notranjpm ali duhovnem pomenu. 11. Kdo bi pri tej razlagi ne mislil na nemški Bild, bilden, Bildung, in pri uni na la(. liber a) Bast, b) Buch, Schrift, in kako pomenljiva je v obeh teh ozirih slovenska beseda olika! — Kaj pa mi kaže oblika, oblikati, in ali ni ravno to, kar o b 1 e k a ? T. Oblika mi Iahko ravno to pomeni, kar olika, iz ob in likati in tedaj niisli na to, kar sva govorila od razločka nied o in ob (I, 3), in kar pišeJanežič str. 145. Zlaga se oblika, v hrov. serb. tudi o b 1 i k' a moškega spola, uienda s stsl. o b I' rotundus, oblica, obličati, obličaj kar iisl. nbličje facipn, figura, siuiililudo. t. Po tem takem se oblika, lice — obličje sklada z be- sedo obraz, in obraženost, izobraženostje ravno to, kar olika, olikanost? T. Obraz' je v stsl. res. kar lice: a) facies, forma, imago, in b) persona fcf. čes. obrazec Muster, Figur, Schema; obrazno pismo die Hieroglvphpn, obrazivost die Phantasie, die Einbildungskraft i. t. d.) Razloči se pa glagol a) obraziti, obražati, obrazovati Cormare (bilden), in b) obraziti, obražati s p illidere, impingere (anstosspn, sich verletzen), p. obraziti se v glavo, v nogo t. j. v českeni, kar v slovenskem udariti, obrezati se. Bere se, da je bilo npkdaj v navadi tudi samo raziti, ražati percutere, mactarp. 17. Prav kaže po (eni obraz, obraženost, da mora obrezati na sebi, kar je divjega, sirovega, neličnpga, kdor se hoče lepo olikati. da je prava olika velikrat težka in težavna, ker sp pridobi' le z mnogoterini trudoin in terpljenjem. — Pjrecpj davno je žp, kar sem bral v npkem hrovaškem naše gore listu, da oblika izobmrAti ali sobraziti, jsobražpnost ni dobra. ker znači ravno nasprotno, kar pa hi radi povedali s to besedo. '#'. Da oblika lobraziti, sobraženosl ni prava, ra<l verjainpni, ker nam % kaže he.rab-, de-: iz pomenja sicer res aus, heraus, lat. e.\-, toda zaznamnja tndi, da sp kaj doverši, dožene, dopolni kakor lat. ex. Komur se zdi ta oblika dvomna. naj rabi stsl. obrazili. obraženje, obraženost, ali pa zlasli v doveršnem smislu riobraziti, vzobr&ženjp, osobraženost, kar razodpva, da prava olika vzobrazi čioveka po gotovem vzoru ali licu. Ker ima stsl. obrazovati v znanivnpm uaklonu obrazujfl, obra^ujpši, torej je tudi v nsl. bolje inenda obrasujeni, obratujpš mimo obra«ujem, obra«uješ i. I. d. {/. Lepa se mi zdi tudi beseda otnika, in pomenljiva je morda tako, kakor olika. T. Mikati pomeni 1) movere iz makniti — mekniti, uniaknem— umikam, premaknem — premikam, telesno in dušno, nase vleči, vabiti; 2) pectere, pectiuare, movendo purgare, hecheln, abstreifen, p. predivo se mika t. j. trese ter trebi, čisti pezdirja i. t. d. U. Tako se tudi duh mika t. j. giba in napreduje zmiraj dalje in više v vednosti in timnosti, ter se čisti in trebi v djanji in spoznanji, da sleee ali sname terdo, nelično podobo, da se do dobrega omika in olika ali vzohrazi: pa se pri teni liidi zdela ali vzdeJa, kakor pravi ČpIi. 7'. Vzdelaii je v slsl. colerp, vzdelan ciiltus, vzdelanije-nost jp poslednje leta tolikanj sloveča ,.kultura" (iz lat. colo, cultus, eultura a) bebaue, Bearbeilung, Anbau, b) Irop. Bildung, Ausbildung) pervotno v telesneni, tvariiiskeni, poteni pa v duhovnpm, sličnem pomenu. Tako se rabi v spdanjein českem pisanji vzdelati bilden, veredeln, vzdelanei* ein Gebildeter i. t. d. U. Pač res so zdelani — možje vzdelani, dokler da sp olikajo, omikajn, vzobrazijo skozi in skozi! Oelo ini učenci snio konec leta zdelani, da se smilinio komu, — zlasti kteri se godijo ali zorijo v tisti hudi skušnji, da se zgodijo ali sozorijo v ,,maturi", da bi človek porpden skorej djal, da je ,,matiira" beseda slovenska fslsl. mator', nsl. niater spang. niatoren adnltns lex. serb. mator, tudi meter, Dalm. moter betagl, cf. beniooKtes Haupt)! — Povpj mi slednjič še kaj o jugoslovanski besedi prosveta. T. Pro- je v slovensčini neločljiv predlog enacpga poniena kakor pre- in se nahaja le v nekterih besedah: prodaja, prorok, proslor, prognanslvo. Na Dolenskem jp slisati še v drugih bpsedah namesto prp-; -sveta po stsl. pisavi se da razlagali 1) iz svet' i)w"> liimen fdas Lidit), in prosveta je tedaj ill iidi inat io, 2) iz svet' y.6a^og inu nd u s (die Weltj, v novoslov. ludi 3) iz svet sanctus (heilig), ker sedanjp pisanjp tpga razločka nima (v stsl. sveC mnndus, svft' sanctus). U. Prav ponipnljiva jp v pervem smislu prosvpia t. j. razsvetljenje; suiiiiia in doslikrat nevarna je v drugem I. j. ravnanje pn sedanjem svetn, po svetn, od kterega Prešprn poje: »Sim zvedil, de vest čisto, dobrti djaiije Svet zaničvati se je zagovoril.« T. Le predostikrat jp sedanja olika posvetna prosveta; toda oista vest, dobro djanje sme tako prosveto , raki svel zaničevati. — Vedi pa, da gerški nx6o[iocl( in latinski ninundu8u pomeni ludi čist, svetel — svilel fprini. lal. inunduN in inundanus, pa slov. svpt in posvplpn) in po leni takein jp prosveia to, kar oniika, zlasti v nolranjem ali diihovncin pomenu. — \aj lepše in naj bolje se ve bi bilo razlaganje be- sede prosveta iz nsl. svet (stsl. sv§t' divinus, sanctus, heilig), ker tedaj bi nam velevala to, kar nam je delati, če hočemo doseči svoj pravi namen, in po tem bi strinjala v sebi sama prosveta vse, kar nam kažejo olika in omika, vzobraženost in vzdelanost — vsaka posebej.