Ipedizkme la abbonamento pottate —• Poštnina platen* » fotovfgf Leto XXV. Ljubljana, rj. maja 1943'XXI Posamezna Številka eenf. 60 Št. 21 DOMOVINA in KMETSKI LIST Upruvmštvo in uredništvo »LMJMUV1MIS«, Ljubljana, _ _ »mucuu Puccinijeva ulica St. S, EL nad., teletom 31-22 do n zt 1Z|1B|3 VS3K t6u6H 12.— L, Račun Postne hranilnice, podruž v Ljubilani 9t in 711 NaroCnlna za tuzemstvo: Četrtletno S.— L, polletno celoletno 24.— L. — Posamezna Številka M cent PREGLED VOJNIH DOGODKOV Pod Ducejevim predsedstvom je 22. t .m. zasedal v Rimu medministrski odbor za oskrbo ln cene. Kmetijski minister je poročal o stanju prehrane ter navedel ukrepe za nadzorovanje letošnje žetve ln mlače. Nato je spregovoril Duce. ki je naglasll, kako važna so navodila kmetijskega ministra glede disciplinirane žetve. Pri vestnem izvajanju teh določb ter pri doslednem nastopanju oblastev zoper črno borzo, bo omogočilo, da se zboljšajo obroki glavnih živil za prehrano. Dne 22. t. m. so minila štiri leta, odkar je bil podpisan tako imenovani »jekleni pakt«, italijansko-nemška zvezna pogodba. Listi naglašajo, da tvorita Italija in Nemčija neločljivo celoto, boreč se za zmago ln za novo ureditev Evrope. Ob četrti obletnici jeklenega pakta so bile Izmenjane brzojavke med državnima poglavarjema, voditeljema ln zunanjima ministroma Italije ln Nemčije. V Rimu kakor v Berlinu je bila svečana proslava. Veliko pozornost v svetu je vzbudil govor državnega tajnika za zunanjo politiko Eksc. Bastlanlnija v proračunski razpravi pred komisijami Senata. Eksc. Bastianlni Je naglasll neminovno povezanost Italije In Nemčije. Žigosal je krivdo anglosaških velesil, ki nočejo uvideti, da potrebuje vsak narod široke možnosti za svoj obstanek. V Italiji je prebivalstvo v 60 letih naraslo od 29 na 45 milijonov duš. Zato zahteva nujnost življenja Italije, da se bori proti sovražniku, ki hoče svoje nasprotn*ke gospodarsko zasužnitl ln politično podrediti. Tej usodi se Italija ne bo vdala. Govor Eksc. Bastla-nln'ja, ki Je bil večkrat z odobravanjem prekinjen, je še vedno predmet komentarjev v evropskem tisku. Dne 19. maja sta minili dve leti, odkar so bile podpisane tako imenovane rimske pogodbe med Ducejem in Poglavnikom. Oh dveletnlcl je PoglavrJk poslal Duceju brzojavko, v kateri se zahvaljuje Duceju kot velikemu zaščitniku ustaške revolucije ln hrvatske državne neodvisnosti V moskovski »Pravdi« je bil 15. maja objavljen Stalinov sklep, da razpušča komunistično intnrnaclonalo k°t vodilno središče komunističnega gibanja v posameznih državah. Vsi listi osnih držav kakor tudi dnevniki nevtralnih držav ugotavljajo, da je to nov sleparski manever Moskve. Navidezni razpust komlnterne naj bi preslepil protiboljševlško raz-položenost anglosaškega ljudstva. Na Kitajskem se nadaljuje uspešna japonska ofenziva. Zlasti na severnem Kitajskem pojema odpor Cangkajškovih čet.. Kljub zmagam pa je bila Japonska zadnje dni v žalosti: junaške smrti je padel veliki admiral Jamamoto, ko Je vodil borbe, vozeč se v letalu. Pokojniku so bile Izkazane najvišje časti. Pogreb, ki se ga je udeležilo 23 članov vlade, je bil na cesarjev ukaz izvršen na državne stroške. Nadalje je bil admiral Jamamoto po smrti odlikovan z najvišjim odlikovanjem. Za novega poveljnika japonske mornarice je postavljen admiral Mlneful Koda, star 58 let. V Sredozemlju se nadaljujejo napadi osnih sil na sovražna pristanišča v Afriki kakor tudi napadi na sovražne konvoje. Obenem se razvijajo srditi letalski boji. O tem nam govore naslednja vojna poročila: 22. maja: Naša torpedna letala ln nočni bombniki so v bližini tunlške obale napadli sovražni konvoj: 5000:tonska petrolejska ladja in neki parnik, ki sta bila zadeta od torpedov, sta se potopila; neka tretja edinica, bržkone tudi petrolejska ladja, pa se je zadeta ob bomb vnela. Nemška bojna letala so metala bombe na leta- Ali bodo tvegali napad na Evropo? Anglosaške sile bodo po zasedbi Severne Afrike najbrž tvegale napad na Evropo. Toda ta se je Izpremenlla v velikansko trdnjavo. Kakšni so Izgledi za napad na Evropo, nam povč naslednji članek, ki je bil pred nekaj dnevi objavljen v velikem italijanskem dnevniku »II Popolo dTtalia«: Z ustrahovalnlml letalskimi napadi in s propagando, ki naj Siri preplah, skušajo Anglosasl doseči največji uspeh v demoralizacijl. Pri tem računajo na dobro znano čustvenost Italijanskega naroda, ki je najjasnejši dokaz njegove tisočletne omike, ki pa jo sovražniki tolmačijo kot prirojeno slabost. Prelivajoč kri in uničujoč hiše ter družinske življenje skušajo na eni strani oslabiti duh& bojevnikov, ko jih za njihovim hrbtom zadevajo v najdražjih čustvih. Z druge strani pa hočejo izzvati moralni zlom prebivalstva. Civilno prebivalstvo, med njim žene, otroci In starci, je tako deležno časti, da se bije v prvi črti, ln trdnost živcev prebivalstva postaja eden Izmed osnovnih činlteljev borbe, da, celo glavni pogoj za dosego zmage. V ta namen se posli ižuje sovražnik ogromnih letalskih sredstev ter jih uporablja proti ciljem, ki niso v nikakršni zvezi z vojaSklml stvarmi. To sovražnik sam priznava s skrajnim cinizmom. Spričo teh premišljenih zahrbtnih napadov Je čudoviti italijanski narod nagonsko razumel svojo nalogo: Treba je vzdržati, stisniti zobe ln pesti ter omogočiti odgovornim voditeljem, da čim odličneje pripravijo oborožene sile za odločilne preizkušnje bodočnosti. Kri in razvaline povečujejo sovraštvo in odločnost Italijanov za skrajno borbo ter pomnožu jejo sile bojujočih in nebojujočih se, s čimer se bo dosegel namen, nasproten tistemu, ki si ga je postavil sovražnik. Pri tem je seveda treba skrčiti na najmanjšo mero žrtve, ki jih 'plemeniti italijanski narod doprinaša zaradi letalske ofenzive. V tem pogledu je jasen in mnogo obetajoč napredek, ki ga je zadnje čase dosegla obramba s tem, da zb'ja vedno večje število sovražnih bombnikov. Dogodki, ki se pripravljajo, pomenijo nedvomno neizogiben napad na evropsko trdnjavo in ojačenje letalske vojne. Izkrcanje, ki ga bodo morali Anglosasl nujno poskusiti, bo zahtevalo mogočno letalsko silo, k! bo neogibno potrebna, da se nevtralizira protiletalska obramba. Slednja Ima to prednost, da deluje proti nasprotniku, ki je prisiljen, da napada popolnoma odkrit. Sovražnik si mora olajšati Izkrcanje z bombardiranjem italijanskih obrambnih naprav ln oporišč. Zato je povsem llšča na Malti ln povzročila obsežne požare; lovci v spremstvu so sestrelili dve letali tipa »Sp!tfire«. Sovražne letalske skupine so se pojavile nad kraji Messlnske ožine, Sicilije, Sardinije in nad Pantelleiijo; znatna škoda je bila povzročena na stanovanjskih hišah v Messlni in v Reggiu Cala-btiji, kjer je bomba pogodila najdenlšnieo. Sovražnik je izgubil 27 letal; 19 so jih sestrelili Italljansko-nemškl lovci, 8 pa uničile protiletalske baterije, med njimi 2 nad Sardinijo, 3 nad Pantelleiijo ln 3 nad Messino. Doslej ugotovljene žrtve zaradi letalskih napadov, ki jih omenja današnje poročilo, znašajo 100 mrtvih in 102 ranjena v Reggiu Calabrijl in Vlili S. Giovannl ter 4 mrtve ln 10 ranjenih v Messlni. V akcijah proti sovražnemu konvoju, ki so ga napadle naše letalske skupine in o čemer poroča današnje poročilo, so se odlikovale posadke pod vodstvom oficirjev: kapitana Cerquenlja Carla iz Triesta, poročnika Sermlda Giancarla lz Milana in podporočnika Velle Nataleja iz Rima. • 23. maja: Naše letalsko orožje je prizadelo nove udarce sovražni plovbi vzdolž alžirsko-tuniSke verjetno, da bo porabil priliko ln izlll svojo slepo jezo nad prebivalstvo, ki živi v obllžju področja, kjer se napadalci nameravajo izkrcati. Italijanski junaški in neutrudni bombniki ter napadalna letala s svoje strani ne bodo opustili prilike, ki jim jo bo nudilo izkrcanje, s katerim se bo sovražnik izpostavil obrambnemu letalskemu topništvu. Italijanski letalci se bodo z vsem razmahom svojega mladega pogumnega srca vrgli v borbo za oblast v zraku. Dve stvari sta predvsem važni, da se sovražnik, ki Je navajen lahkih in nekrvavih izkrcanj v severni Afriki, vrže v morje: 1. obširno ln neprestano letalsko izvldnlško delovanje; v tem pogledu zbujajo popolno zaupanje molčeče ln žilave posadke naše letalske opazovalne °lužbe, ki je vešča dolgega samotnega križarjenja, vedno tvegajoč najskrajnejše. 2. Bliskovita in enotna akcija vseh oboio-ženih sil. To je osnovno načelo v vsakem vojnem podvigu, posebnega pomena pa je pri načinu vojne, kakršna se sedaj pripravlja- Z živo silo množice, ki jo preveva uporna volja do zmage, in gorečim duhom sodelovanja se bo dala poraziti surova gmota sovražnikova. Praznik Italijanske pehote Poslanica Prestolonaslednika-Princa Umberta O priliki praenika pehote je italijanski prestolonaslednik Kr. Vis. princ Piemontski naslovil na vojake tole poslanico: Rim, 24. maja 1943- XXI Vojaki Italije! Na sveti dan smo o priliki spomina na več kot stoletna dejanja naše pehoto v tem tretjem letu vojne močno zaposleni. Menjajoče se dogajanje borbe, ki po obsegu ln trdoti prekaša vsako mejo, ki bi si jo mogli predB'av-ljati, je na slehernem prizorišču operacij Se bolj poudarilo vašo vztrajnost in vašo hrabrost. Novo orožje in nova sredstva so se proučevala in uporabila, da bi obvladali sovražnika; nad vsemi pa se je vselej odločMno uveljavila akcija pehotnega vojaka. Lahko ste ponosni na to, obenem pa morate biti prepričani, da vam ta čast nalaga, da še bolj kakor v preteklosti posvetite sleherno svojo duhovno, telesno in umsko silo boljši izpolnitvi svojih nalog, in to neumorno ln brez negotovosti. To boste storili v imenu svojih tovarišev, ki so padli za veličino Domovine! Maršal Italije, vrhovni poveljnik pehoto TJmberto dl Savoia. obale. Zadeta od torpeda se je potopila 8.000-tonska trgovska ladja ln obenem je eksplodirala petrolejska ladja enake tonaže ln se potem po-greznlla. Razen tega sta bila v osrednjem Sredozemskem morju zadeta 7000-tonski parnik in en torpedni rušilec. Sovražni napadi na središča Sicilije so povzročili omejeno število žrtev in Škodo majhnega pomena. Nad otokom je bilo sestreljenih 26 letal ln sicer 16 po italljansko-nemšklh lovcih. 10 pa po protiletalskem topništvu. Izgube med civilnim prebivalstvom zaradi napadov, o katerih poroča današnje uradno poročilo, so naslednje: v pokrajini Agrigento 17 mrtvih ln 43 ranjenih, v pokrajini Trapani pa 8 mrtvih ln 30 ranjenih. 24. maja: Osno letalstvo je z dobrimi uspehi napadlo pristanišče Bizerta in DjidjelU. Sovražne skupine so izvršile ponovne akcije bombardiranja na otokih Pantellerija ln Lainpe-dusa ter na mesto Messino, katerega mestno središče Je utrpelo znatno škodo; v teku je ugotavljanje Izgub prebivalstva. Protiletalske baterije na obeh navedenih otokih so uničile 6 letal; razen tega so nemški lovci sestrelili 2 letali tipa »Spitfire« nad Malto in eno dvomotorno letalo južno Sardinije. Z operacij zadnjih dni se 4 naša letala niso vrnila na oporišče. • Vrhovno poveljnlštvo nemške vojske je objavilo 24. maja naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. V Sredozemlju so nemška bojna letala preteklo noč napadla ladijske cilje in vojaške naprave v pristanišču Djidjelliju. Podmornice so v hudih borbah iz močno zavarovanih konvojev potopile v severnem Atlantiku in pri posameznih lovih 10 ladij s skupno 55.000 br. reg. tonami. Nadaljnje štiri ladje so bile tor-pedirane. Njihove potopitve zaradi močne obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Neko bojno letalo je z bombnim zadetkom hudo poškodovalo sovražno trgovsko ladjo na Atlantiku. Neka podmornica je nad Biskajskim zalivom sestrelila sovražni bombnik. Oddelki sovražnih bombnikov so preteklo uoč odvrgli številne rušilne in zažigalne bombe na Dortmund. Prebivalstvo je imelo izgube in nastala je znatna stvarna škoda. Po dosedaj razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 33 napadajočih letal, med njimi v glavnem štirimotorni bombniki. Hitra nemška letala so izvedla včeraj nepričakovan dnevni napad iz nizke višine na južno-angleški pristaniški mesti Bournemouth in Ha-stings. V noči na 24. maja je letalstvo z močnimi silami ponovno napadlo ladjedelnice v Sunder-landu. Na mestnem in pristaniškem področju so nastali zaradi bombnih zadetkov veliki požari. DomaČe novice * Voditelji lovske ln ribiške zveze pri Visokem komisarju. Te dni je Visoki komisar sprejel v vladni palači voditelje lovske in ribiške zveze v Ljubljani. Proučil je razna vprašanja glede ribištva in lovstva in odločil, da se rešijo v skladu s sedanjim vojnim stanjem in s položajem v Ljubljanski pokrajini. Za lov se bodo pripravili ukrepi, da se ukine plačevanje prispevkov lovskih društev ln drugih dajatev, ki se tičejo lova. Ribji zarod se bo še nadalje vlagal v vode, ki so primerne za razmnoževanje. Posebne določbe bodo izdane, da se prepreči zloraba lova in ribolova, zlasti z uporabljenjem prepovedanih in škodljivih sredstev. * Prosta mesta v Kraljevi letalski akademiji. Minister za letalstvo v Rimu je razpisal 250 prostih mest v Kr. letalski akademiji v Caserti, iz katere prihajajo letalski častniki za aktivno službo. Akademija traja 4 leta. Prošnje za sprejem se morajo predložiti poveljniku letalske akademije do 15. junija. » Sloveča pevka v Ljubljani. Gospa Mafalda F a v e r o je med najslovitejšimi italijanskimi opernimi pevkami. V Ljubljani je pela pretekli teden na dveh predstavah ln je bila deležna toplega priznanja. * Za predsednika Združenja poštnih, telegraf-skik in telefonskih uslužbencev v Ljubljanski pokrajini je Visoki komisar Imenoval inž. Antona Repeta Iz Ljubljane. * Ravnatelj Melhljor Cobal umrl. V Zagorju ob Savi je po daljšem bolehanju umrl upokojeni ravnatelj rudniškega konzuma g. Melhljor Cobal, ki je učakal 80 let. Po rodu je bil iz Savinjske doline in se je že pred 50 leti goreče posvetil strokovnemu gibanju rudarjev v zagorskem revirju. Pozneje Je bil prvi predsednik Delavske zbornice v Ljubljani, prednice sedanje Pokrajinske delavske zveze. * Dr. Ivan Sirko t- V ljubljanski bolnišnici Je umrl svčtnik deželnega sodišča in predstojnik okrajnega sodišča v Metliki g, dr. Ivan Sirko. Pokopali so ga v četrtek popoldne na pokopališču pri Sv. Roku v Metliki. Sorodnikom naše so-žalje! * Stanko Drašler t. Na ljubljanski kliniki je umrl prejšnji ponedeljek g. Stanko Drašler, bivši gospodarski ravnatelj za duševne bolezni na Studencu in zdravilišča za pljučne bolezni v Topol-šici. 2e dalje časa je bolehal. Rodil se je 1894 v Kostanjevici, poročen je bil z gospo Rcgrno iz znane Lapove družine v Kamniku. * Smrt mlade matere. V Ljubljani je umrla komaj 33 let stara ga. Malčl Stokova, soproga poštnega pristava inž. Andreja štoka. Pokojnica je bila edina hčerka g. Jakoba Slabine. dolgoletnega šefa oddelka za elektroštevce pri mostni elektrarni. Njena smrt je zbud'la Iskreno sočustvovanje, o čemer je pričal velik pogreb. * 60-letnico je praznoval preteklo nedeljo ljub- ' ljanski mestni tiskovni referent Ante Gaber, novinar in umetnostni zgodovinar. Po rodu je iz stare škofjeloške družine. 2elimo mu še nadalje mnogo zdravja in uspehov za umetnosti, za slovenski tisk in za napredek ljubljanskega mesta. * Strela ga je ubila. Prejšnjo nedeljo popoldne se je nad Veliko Ilovo goro pripravljalo k nevihti. Cerkovnik Franc Mehlč, po domaČe Tomčev oče, je šel zvonit k hudi uri. Naenkrat je treščilo v zvonik in Tomčevega očeta na mestu ubilo. Prebivalstvo toplo sočustvuje s težko preizkušeno Tomčevo družino. * Zaplenjeno premoženje upornikov. Visoki komisar je odločil, da se zapleni vsa premična in nepremična imovina upornika Alojzija Mateliča, roj. 1893, nadalje Gabrijele Škerlja, roj. 1911, ter Antona Baggie, roj. 1906. Vsi trije so bivali v Ljubljani. * Najdeno žensko truplo. Protikomunistična straža je prejšnjo nedeljo izvršila blizu Gaberja hišno preiskavo pri duhovih, kjer so partizani svoj čas shranjevali ukradeno blago. Tu so našli zakopano žensko truplo in nekaj drugih manj pomembnih stvari. Istega dne so prijeli dva partizana, ki sta nosila orožje, Franca Suhadolca ln Jakoba Bizjaka. * 80 letnica enega najstarejših gasilcev. V bližini turjaškega gradu, med grajskimi lipami, je stala kmečka hiša, kjer je bil rojen Pritekelj Anton, onemogli gasilec in častni meščan ljubljanski, ki je dopolnil v ponedeljek 80. leto. Pod slamnato streho mu je tekla kmečka zibelka. Njegova rojstna hiša je imela nad vežnimi vrati letnico 1508. Od hiše je ostala samo še ruševina, preraščena s travo ln divjim grmičevjem. Stari ljudje so pravili, ko je bil še deček, da so v njegovi rojstni hiši pred več sto leti prenočevali Francozi in Turki, ko so oblegali turjaški grad. Turjaški grad hrani bogato zgodovino iz turških časov. Jubilantu želimo, da bi preživel pozno jesen svojega, skrbi in dela polnega življenja v miru in zadovoljstvu. * Močvirska dela na Barju. Ljubljansko barje zahteva stalne pozornosti s strani svojih obdelovalcev. Poleg glavnega načrta za izsuševanje je treba sleherni jarek in potok očistiti vsaj vsako tretje leto. Lansko leto je bilo suho, zato se je v strugah nabralo le malo proda. Bujno pa se je razraslo rastlinstvo. Ker se Barjant letos boje povodnji, so začeli pridno čistiti jarke in potoke. Obenem kopljejo nove jarke. * O stanju vinogradov v Italiji poročajo iz posameznih vinorodnih področij, da je še nadalje prav ugodno. Zadostne padavine so v zadnjem času mnogo koristile razvoju trte. Tudi so vinogradi povsod dobro oskrbljeni. Na vinskem trgu pričakujejo, da bo prišlo v kratkem do razeišče-nja položaja glede vinskih cen. Tudi z Dolenjskega in iz Bele krajine poročajo, da kažejo vinogradi dobro. Vendar pa že dalje časa ni bilo moče, ki je potrebna tudi drugim nasadom. * Nad 100.000 oseb v italijanski zdravstveni službi. Konec 1942 je bilo v Italiji 41.000 zdravnikov kirurgov; lekarnarjev 15.000; živinozdravni-kov 4500; babic 16.550; civilnih diplomiranih bolničark 3000; sester redovnic bolničark 9440. Ce upoštevamo še vse ostalo zdravstveno osebje v Italiji, pridemo do skupnega števila 104.000 oseb, ki sodelujejo v katerikoli funkciji v italijanski zdravstveni službi. * Zgodnja letina v Italiji. Ugodno Jesensko vreme in zgodnja pomlad sta letos omogočila pravočasno dovršltev vseh poljskih del ln predčasni pričetek rastne dobe. Zato je letos pričakovati, da bodo ozimni posevki prej dozoreli kakor po navadi in da bo Italija imela zgodnjo letino. Vreme se je doslej ugodno razvijalo. V južni in srednji Italiji se bo pričela žetev zgodaj zorečih vrst pšenice že v začetku junija. Pričakujejo povečan pridelek žita. Tudi v ostalih evropskih državah pričakujejo letos zgodnjo žitno letino. * Prijava motoriziranih vozil. Da se ugotovi zakonitost posesti vseh motornih vozil v Ljubljanski pokrajini z njih vpisom v javni avtomobilski register, je Visoki komisar odredil, da se morajo vsa tovarniško nova ali že rabljena motorna vozila, ki so v Ljubljanski pokrajini, vpisati pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komlsa-rijata in v javni avtomobilski register. Z motornimi vozili se razumejo potniški avtomobili, tovorni avtomobili, traktorji s svojimi priklopniki, avtobusi, motocikli, tovorni motocikli, motorna vozila za posebno uporabo in vsakršno tem podobno vozilo. Lastnike motornih vozil opozarjamo na naredbo, ki je bila te dni objavljena v »Službenem listu.« * Slovenski čebelar. Izšla je 5. In 6. številka s prav pestro vsebino. Članke: Čebela ln ljudska prehrana, Čebela — kmetovalčeva koristna pomočnica, Medeno žganje, dalje članke med »Drobirjem«: Rusko čebelarstvo. Važnost čebel za pridelovanje deteljnega semena. Množina pridelka ajde bodo z zanimanjem brali nele čebelarji, ampak tudi sadjarji, kmetovalci in inteli-genti, ker so vsi jako poučni. Čebelarje bodo še posebej zanimali članki: Čebelarsko knjigovodstvo, Opazovalne postaje in mnog! članki med »Drobirjem« ter »Odmevi«. Za čebelarsko zgodovino so važni članki: Modic Janez, Rodinjska čebelarska bratovščina In Sedem bratov — sedem čebelarjev. Tudi mi s Spodnjega štajerskega smo zraven. Med sotrudniki je tud: Cvetko Golar s pesmijo: Čebela na paši. France Janež: Sošolec Drago mu je bilo ime. Bil je moj sošolec. Bled, suh in velik. Njegovega očeta je v vojski zasula granata. Zato je imel strica za varuha. Nekaj je bilo v tem fantu. Ne vem kaj. Vedno je bil nekako potrt in otožen. Nikoli se ni s kom družil. Najrajši je bil sam. In tudi ko smo se vsi smejali in bili veseli, njemu ni nikoli zaigral pravi smeh okoli usten. Včasih se je pokazal le kakšen zaničevalen nasmešek na njegovem obrazu iti izraz je bil tak, kakor da bi preziral vse. • • • Prišel je eno leto za mano na gimnazijo. Kako se je učil, ne vem. Malokaterikrat sva se srečala. Postajal je bolj in bolj nezaupljiv. Ogibal se je vseh. Nekoč pa, hodil je v drugo šolo, sem ga vprašal, kako ln kaj. »Eh, dva profesorja me hočeta vreči....« Obrnil se je in odšel. Gledal sem za njim, kako Je odhajal ves sključen, zibajoč se z ene noge na drugo... • • • Minili sta dve leti. Večer je bil. Srečal sem ga v drevoredu. Ravno pri plinski svetilki sva se ustavila. Obraz Je Imel še bolj bled ko prej m ves umazan od mazllnega olja; v ustih je imel cigareto. Dolge, a prekratke in ozke hlače so še povečale suhost ln dolgost. Smehljal se Je s prisiljenim nasmeškom, kakor v zadregi . Vprašal sem ga, kje je zdaj, kaj dela, kako mu gre. »O, čisto dobro,« je rekel ln puhnil dim v zrak, »zdaj že sam zaslužim. V tovarni sem. čisto dobro. Ta preklemana dva profesorja sta me položila« »Da me je profesor Jaka položil,« Je nadaljeval, »no, to že, ampak profesorja Gašperja naj vzame vrag. Sicer pa, — saj se Imam zdaj boljše. Ti si pa še vedno tam? Hm — nu, vidiš, tako je...« »Kaj pa boš potem,« sem vprašal, »ko boš ... ?« Prekinil me je sam. Oči so mu zažarele ln z vnemo je pričel: »Ko se bom tu Izučil, grem k mornarjem. Oj, to bo kolosalno! Potem bo pa vse v redu! Pa se naj postavita oba profesorja na glavo, če se znata!« — »Nu, pa na zdravje!« In šel je... • • • »Da, potem grem pa k mornarjem!« Spominjam se, ko ml Je dejal, da bo šel v mornariško šolo. Hotel je postati kapitan. A sedaj misli, da bo za mehanika ali kurjača. Rifeili so se oporni stebri njegovih mladostnih sanj. A on ne odneha. Obnavljajte naročnino! Naše čebelarstvo Čebelarstvo nudi mnogo koristi poleg medu in voska. 2e samo oprašitev sadnega cvetja in drug:h poljskih rastlin, ki jih čebele oplode 97°/o, je dovolj jasen dokaz, kako žalostna bi bila slika, če ne bj bilo čebel. Zato je zelo važno in potrebno, da se odstranijo vzroki slabega donosa medu in s tem nazadovanje čebelarstva.^ Svoje dni so imele pri nas čebele več in izdatnejše paše, ki pa se je zaradi naprednejšega obdelavanja zemlje in obdelovanja večje površine zemlje ter melioracije pašnikov, čiščenja gozdov in izseka gozdov izdatno poslabšala. Tudi preveč čebeinih družin v nekaterih krajih slabša čebelno pašo. Po zadnji statistiki je v Ljubljanski pokrajini 1279 čebelarjev, ki imajo 17.596 A. 2nidaršičevih panjev. 2641 kranjičev in 186 prašilčkov, torej 20.423 čebelnih družin, kar je zelo lepo število za naše razmere. Površina, po kateri nabirajo vse te čebele med. obsega 5552 ha, to je: na 1 družino 10 ha, medtem ko pride v Ameriki na 1 čebelno družino 40 ha čebelne paše. V Ljubljani pa pride na 1 čebelno družino samo 1.5 ha pašišča. Zaradi nezadostne paše in slabih letin je v zadniih 3 letih porabila Ljubljanska pokrajina za oitanje čebel 150.000 kg ali 15 vagonov slad-kc-ja v vrednosti 60.000 lir. Iz navedenih dejstev je razvidno, da je potrebno za slovenske čebelarje izboljšanje čebelne paše, kar pa je mogoče doseči le z dobro organiziranim delom. Predvsem je potrebno sajenje vrbe, češnje, pravi kostanj, akacije, lipe. topol:, bela jelša, srebrni javor, facelija, dete'ja orjaška medena, ki da na 10 arov posevka 1 kg medu ogršica. repica in sončnice. Vse te rastline izdatno mede in je le škoda, da naši kmetovalci še vse premalo upoštevajo važnost medečih rastlin. Čimveč bodo gojili teh rastlin, tem izdatnejša bo čebelna paša. St. 21. STRAN 3 Napoleonov vohun Vojaško vohunstvo so izvrševali že od nekdaj v vojni in v mirnem času šolani častniki kakor civilisti in ženske. V vseh dobah in pri vseh narodih tako. Kot največji vojaški vohun je pa slovel pomočnik Napoleona I. Charles Louis Schulmeister, »grand espion«, kakor mu pravijo Francozi: »genij«, kakor trde o njem Nemci, ne glede na to, da so ga morali tolikokrat bridko občutiti. Schulmeister je bil po rodu Alzačan, sin prote-stantovskega duhovnika. Bil je trgovec; leta 1798., ko mu je bilo 28 let, je prenesel neznatno železničarsko trgovino s kmetov v Strasburg. Ne zaradi tega, ker bi bil hotel povzdigniti svojo trgovino; v Strasburgu je namreč laže ln bolj uspešno tihotapil. Francijo je tiste čase obkro-ževala ali blokirala Anglija. Na mejah, zlasti ob Renu, je zatorej bohotno cvetelo na široko razpredeno tihotapstvo. Bilo pa je takrat Franciji koristno, zato so oblasti molče trpele, da so cel6 cariniki tihotap'li. Schulmeister v knjižici, ki jo je napisal o sebi na zatonu svojega življenja, zanikuje, da bi se bil obogatil z vohunstvom: Takole piše v tretji opebi: »Največ se je (Schulmeister) obogat'l s tihotapstvom, ki ga je izvrševal z velikim pogumom in v ogromnem obsegu. V tem pogledu mu je nudila bližina reke Rena In nemške meje kaj ugodno priliko. Čeprav Schulmeister ni maral govoriti o tem, nas vendar prepričujejo mnogi očividci in ljudje, ki so mu stali blizu, da mu je bilo tihotapstvo prava zlata ruda.« Toda Schulmeister je potreboval dosti denarja. Trgovina ni nesla, tihotapstvo pa tudi ni zadostovalo. Naposled je zašel v konkurz. Ker je kakor vsak tihotapec prenašal fckrati razne vesti čez mejo, mu vohunstvo ni bila baš neznana obrt. Obrnil se je tedaj naravnost na Napoleona, ki se je nrav takrat — I. 1805. — mudil v Strasburgu. Schulmeister je zanrosil za avdienco: peliali so ga pred cesarja, kateremu se je ponud'1, da vstooi v njegovo službo kot špijon. »Ali imate kakšna priporočila T« »Nobenih, le samega sebe imam.« »Tedaj vas ne potrebujem!« Cesar je zamahnil z roko in se ravnodušno umaknil za zastor. Schulmeister je ostal v avdienčni sobi in se jadrno preoblekel; ko se je cesar spet pojavil, je mislil, da stoji pred njim nov prosilec. »Kdo ste? Kako si drznete stopiti neprijavljeni ?« Tako se je cesarju prikupil in le-ta ga je vzel v službo. Od tega Časa je Schulmeister spremljal Napoleona kakor senca in časih »uspešno posegel v zgodovino.« Na vojnem pohodu proti Avstriji In Rusiji je Napoleon poslal Schulmeistra čez mejo, da ponudi, — skrbno prikrivaje izdajstvo — svoje usluge avstrijskemu generaiu Mačku. Avstrijec je Schulmeistra sprejel in mu zaupal. Le-ta mu je napolnil glavo z vestmi o revoluciji v Parizu, o prod'ranju angleške vojske, o Napoleonovem umiku. Mačku so vesti, kaj pa, na moč ugajale, verjel jim je docela in je izdal svoje odredbe na Karel Webster: Skrivnosten doživljaj Gospa Helena Petrovna je bila najbolj svojevrstna osebnost, s katero sem se seznan'l. Žena sila fine duševnost! je družila v sebi izborno pianistko s sijajno družabnico. Čeprav je sovražila konvencionalnost, je vendar znala kar najdovrše-neje predstavljati kultivirano damo. S svojim izrednim pripovedovalnim talentom je vselej pritegnila krog hvaležnih poslušalcev; zlasti pa se je odlikovala po svojih zgodbah o strahovih. Pred nekaj desetletji sem potoval z njo iz Egipta v Indijo. Nikdar ne bom pozabil onih večerov, ko smo na krovu »Navarina« poslušali njene prlpovesti. Med moškimi potniki je bilo posebno mnogo mlsionarjev, ki so naju često po-sečall. Tudi najbolj strog misijonar je moral kloniti čaru njenega pripovedovanja, če je po večerji krenila na krov in govorila o strahovih. Svoje poslušalce je znala vprav uročiti: igrala se je z njihovo duševnostjo kot z Instrumentom, tako da jih je spreletela zona in so se j'm naje-žili lasje. Pogosto sem opazil, kako so se potem zamišljeni razhajali v parih, da ne bi bili sami. Ako mi bo uspelo zgodbo, ki je n! objavila, tako podati, kakor jo je znala ona, vas bodo obšla ista čustva kakor so tedaj nas. Dva mlada moža, Imenujemo ju Karla in Henrika, sta se peljala po reki skozi enega izmed najbolj slikovitih predelov Francije. Nekega dne, ko se je mračilo, sta dospela do ljubkega mesteca, ki se je razprostiralo po samotni dolini. Ob mali reki so se tesno povezane vrstile gostilne, poslopja in nizke stanovanjske hiše, medtem ko so bile vile podlagi »novega položaja«. Tako pa je zašel v položaj, ki ga je Napoleon potreboval. Posledica je bila popoln poraz generala Mačka pri Ulmu. Schulmeister je pobegnil in Avstrijci so zaman prežali nanj; vedno se jim je izmaknil. V bitki pri Wagramu ga je neki častnik prepoznal. Schulmeister je pobegnil v kmečko hišo. Medtem, ko so vojaki obkolili vso b'*o in se bližali vratom, se je Schulmeister preoblekel, Izpremenil brke, lase in obličje in je s krožnikom ln z žlico v roki stopil vojakom naproti. »Ali ste videli, da se je skril v vašo hišo neki moški ? Bil je špijon!« »Ta? Kako pa Je to? Saj leži na smrtni postelji« je rekel Schulmeister z izpremenjenim glasom v avstrijskem narečju. Vojaki se niso več zmenili zanj in vdrli so v hišo. Preden pa so Izvedeli, da jih je Schulmeist-r potegnil za nos, je vohun že popihal čez hrib in dol. Napoleon je imenoval Schulmeistra za policijskega ravnatelja na Dunaju, v Konigsbergu in v mnogih drugih nemških mestih. Leta 1815., ko je zašla Napoleonova slava, so Schulmeistra aretirali v njegovem dvorcu v Parizu in ga zaprli. Dokazal pa je, da kot policijski ravnatelj ni zlorabljal svoje oblasti, ni nikogar zatiral, marveč je celo storil marsikaj dobrega, zato so ga izpustili in je imel posihmal mir pred nasprotniki. živel je na svojem posestvu Mainau na Al-zaškem in v Strasburgu. Rad se je podpisoval »pl. Mainau.« Strasburški župnik Hiiter pripoveduje, da je Schulmeister vedno vodil s seboj na Izprehod zoprnega psa, črnega pudla. Brez te grde živali ni napravil niti koraka. Čudno dvojico je poznal vsak otrok v okolici. Nekoč je nekdo nenadoma vstopil v Schulmeistrovo stanovanje; kakšno je pač bilo njegovo presenečenje, ko je opazil, da pudl nI pudl, marveč majhen, lep plnč. Schulmeister je preoblačil plnča v pudlov kožuh. Pod kožuhom je pes nosil važne listine. Tako je Schulmeister lahko tihotapil svilo, čipke ln dragulje. Tine Vrtačnik: O beračil, mrliču in teletu Prijatelj Martin mi je povodal tole resnično dogodivščino, ki se je pripetila pred desetletji v neki vasici med Svetim Joštom ln Šmarno goro. Sredi mrzle zime, ko je burja tulila okoli oglov tako strupeno, da si nihče ni upal ven, kdor ni imel res neodložljivega opravka, je šel berač Ba-vant po poti, držeči od Save skozi samotne gozdove proti Močeradniku. Ob robu gozda je ~ o groza! — zagledal obešenjaka, č gar telo je bingljalo v »urji. Pa berača Bavanta radovednost je bila večja od njegove groze. Poznal je devet farš. naokoli vse ljudi in zato je bil resnično radoveden, kdo je nesrečnež, ki je na tako nedopusten način posegel v delokrog samega gospoda Boga. Pristopil je bliže, toda posineli obraz obe-šenjakov, je bil Bavantu povsem nepoznan, že jp hotel dalje, ko mu oko naenkrat obvisi na skoraj novih škornjih, ki jih je imel na sebi neznani obešenjak. Berač Bavant je imo.' svoje pošvedrane čevlje ovite z žakljevino, a še skozi cunje ga je zeblo, da je komaj čutil prste na nogah. Zato je Bavanta prešinila nelepa misel: »Sezul ga bom! Saj njemu Skovnji zdaj niso več potrebni! Za v jamo pa bi j'h bilo resnično škoda!« Stopil je torej nazaj k obešenjaku ln mu pričel vleči škornje z nog. A šmenta, ni šlo in ni šlo! Prerezal je vrvico, ca kateri je visel neznanec, da je kakor klada padlo truplo na zmrznjena tla. Nato se je znova lotil napornega posla. Pa vse zav an! škornji nikakor niso hoteli z zmrznjenih nog. Upehan se je berač sesedel poleg nesrečnega tujca. Pohlep po škornjih pa je bil čedalje hujši. Po'cdila se mu je nelepa misel: »Ce ne bo šlo drugače, odsekam noge, bolelo nesrečneža itak ne bo!« In že je izvlekel iz koša sekt»o In se plašno ozrl okoli sebe. Razen njega v bližini nI bilo žive duše. Le veter je tulil nesrečnemu obeše-tiiaku svojo poslednjo, pogrebno pesem. S tresočo se roko zavihti Bavant sekiro in zamahne___ Odsekani nogi je urno pobasal v koš ln se napot:l proti Močeradniku, kamor je prisopihal v mraku. Bavant je bil pri Močeradnikovih star znanec. Prebivalci samotne kmetije so prišli le redko v stik z ostalim svetom, zato so bili Bavanta, ki je vedel povedati vedno kaj novic, vselej veseli. Pa tudi sicei jim je bil dobro došel. Saj je gospodinji p^veza. lonce. Za silo je znal zakrpati tudi čevlje. V zavesti, da je pošteno zaslužil kos kruha ia prenočišče, se je Bavant počutil v hišah bolj d»-mačer.a kakor drugi, navadni berači. Pri Močeradnikovih se je po večerji v legel kac ne klop ob peči. Koš pa je skrbno spravil v topel kot pod pečjo, meneč, da se bodo noge v škornjih čtr noč že otajale. V tistih časih so imeli pri Močeradnikovih še navado, da so novo povrglega telička prvo noč kravi odvzeli ter ga imeli poveznjenega pod pletenim košem v kotu izbe. To pa zaradi tega, da ga ne bi druga goved v hlevu pohodila in da se ne bi razkrehnil, če bi poskušal stati na ši bitih nogah. Tako je novo prirasli teliček ležal pod po-veznjenim košem v kotu izbe tudi ono usodno noč, ko je berač Bavant z odsekanimi obešenja-kovlmi nogami prenočeval na klopi ob topli Moče-radnikovi peči. Vse v hiši je zaspalo. Tudi Bavanta je po naporu dneva objel spanec ... Kar ga sredi i.-očt prebudi čuden šum, cepetanje, potem kakor padec človeka, ki mu je nekdo Izpodbil obe nogi, Bavantu so se od groze ježili redki lasje. Ker ga je pekla vest, je bil prepričan, da je mrtvi obeše- premožnih krogov raztresene po položnih gričih mestne okolice. Oba prijatelja sta hotela prenočiti v eni izmed največjih gostiln, in gospod Karel je nameraval poseliti znance, ki so stanovali na skrajnem koncu mesta. Ko se je cesta pred začetkom mesta nagnila, sta opazila slikovito staro poslopje, ki je bilo povsem prekrito s bršljanom in ovijalkami. Stalo je ob cesti in jasno razodevalo, da v njem ni stanovalcev. Hiša in vse zemljišče sta bila tako zanemarjena, da je bilo videti, kakor bi ju že več let ne uporabljali. Naša prijatelja je čudovita lega posestva navdušila, in Henrik, ki je bil strasten zbiralec starinskega pohištva, je takoj zaslutil, da utegnejo bit tod skriti zakladi. Ker je bilo. kakor smo že omen'li, posestvo očitno nenaseljeno, se jima je porodila želja, da bi pripravila vratarja do tega, da jima, če je le mogoče, dovoli pogledati v notranjost gradiča. Zato sta kreni*. proti mali, z bujnimi ovijalkami skoro prerasli vratarski hišici, ki je bila sicer zanemarjena, a je vendar kazalo, da nekdo v njej stanuje. Na njuno trkanje je prišel odpirat star mož. Prosila sta ga, da bi si smela ogledati starinsko hi io, toda starec je prijazno rekel, da to nI dovoljeno. Začela sta se z njii i razgovarjali in kmalu sprevidela, da živi tu l"t puščavnik ter je vesel zarad'. priložnosti, da more z gospodoma pokramljati. Ko je Henrik takoj povprašal po opremi vile, mu je sivolasi ključar povedal, da je zelo stara. Mnogo let se pohištva in drugih umetniških predmetov ni nihče dotaknil. Henrik si je silno želel videti to opremo in je možu namignil, da se mu bo dostojno oddolžil, če jima pusti, da si jo ogledata. Toda starec je odvrnil: »Ne, gospod, žal mi je. a to ni mogoče. Vesel bi bil sicer, če bi se mogel okoristiti z vašim velikodušjem, saj sem, kakor vidite, revež in ml zato ne gre nič kaj dobro. Toda žal to ni mogoče« »Zakaj pa ne?« je vprašal Henrik. »Hiše očitno že cela leta ni nobeden uporabil; poleg tega leži na samem in naju ne morejo videti. Nihče ne bo za to izvedel. Zakaj nama ne bi privoščili veselja, da si ogledava prostore, ko bi pa Imeli od tega sami dobiček?« »O, gospod, ne upam se tvegati,« je zatrjeval stari mož. »Zaradi lastnika ali oskrbnika se ne bojim. Res je, da ta dva ne bi nikoli izvedela, kaj sem storil. Gre za nekaj vse hujšega kakor je to. Res, ne morerr. vama dovoliti!« Prijatelja sta zaslutila skrivnost; zdaj sta še bolj silila v starca, da bt jima izdal pravi razlog svojega oklevanja. Slednjič je po dolgem prigovarjanju priznal, da je hiša na slabem glasu, In da so se v njej dogodile strašne reči. Najmanj dvajset let nI prestopil njenega praga nihče drugI ko oskrbnik ki je moral sem ln tja pregledati, če je vse vredu. Čeprav je bil Henrik še tako vnet ljubitelj starin, so ga vendar mnogo bolj zanimali metafizični problemi. Takoj je bil spoznal, da gre tu za pomemben primer in je nadalje vprašal: »Rekii ste. da je hiša na slabem glasu? Mar s tem mislite, da v njej straši?« »žal da,« je odvrnil starec. »Toda v tem primeru ne gre samo za govorico, marveč za strašno resnico.« Zdaj sta bila mlada moža seveda še manj zadovoljna. Hotela sta slišati vso zgodbo. Vratar jima je zelo nerad pripovedoval ln se med tem večkrat pokrižal. Njegova zgodba je bila dokaj preprosta. Zadnji lastnik hiše je živel temno in blodno življenje. Bil je vdan divjim orgijam in razuzdanostim, prava pošast grozovi- nec prišel terjat svoje noge. Klical je na pomoč vse svetnike in prosil obešenjaka, naj mu za božjo voljo prizanese! A od gmote, ki je ležala sredi izbe, ni bilo nobenega človeškega glasu ... Ba-vant je z izubljenlmi očmi strmel v temo in čakal najhujšega. Zdaj, zdaj se je nerodno telo tam sredi izbe skušalo zopet dvigniti. (Teliček se je namreč postavil na prvi nogi, a ves še nemočen ni mogel vstati. Sunkoma se je zavalil proti Bavantu!) Berač je od groze zatulil in se zaletel proti vratom. Ko je srečno dotipal vežni zapah, je planil v mrzlo noč ... Zdanilo se je. Pri Močeradnikovih so se lotili vsakodnevnih, jutrnjih opravil. Gospodinja je zakurila za zajtrk. Gospodar pa je šel krmit živino. Krava, ki ji je bil sinoči vzel telička, je mukala kar naprej. Da jo potolaži, se je Močeradnik namenil proti hiši po njenega ljubljenca. Ko je odprl dver v izbo, se mu je nudil pregrozen pri: zor: pod klopjo pri peči je ležal teliček, poleg njega pa prevrnjen beračev koš, iz katerega so molele pri kolenih odgriznjene noge. Glave in ostalega trupla pa ni bilo nikjer.. . Strašno, strašno! je pritulil v eni sapi k ženi v vežo: Tele v katerem mora biti sam nebodigatreba, je ponoči požrlo berača Bavanta, od katerega so r stale le še noge, kolikor jih je v škorn jih ... Močeradnica se je od strahu sesedla; slednjič sta lztaknila nekje steklenico z žegnano vodo in se boječe splazila mimo pol odprtih vrat izbe iz hiše. Močeradnica je z blagoslovljeno vodo škropila skozi okno v Izbo. Močeradnik pa je skozi drugo okno z žrdjo drezal v nesrečnega teleta, ki ga Je slednjič le izrinil iz hiše. Tele je bilo prišlo ponoči že toliko k moči, da je opotekajoče se shodilo in izginilo zadaj za hišo v gozd. Ko sta si Močeradnikova opomogla od prvega strahu, sta sklenila da gre ona k sosedom, on pa na faro oznanit grozno nesrečo o tako strašnem nestanku berača Bavanta. Močeradnik je srečno prešel gozdiček, v katerem se je Izgubilo obsedeno tele ln se oddahnil. V težke misli zatopljen je korakal dalje če2 polje, kar zadene ob nesrečnega telička, ki se Je od mraza ln lakote onemogel stresal v zadnjih krčih. Spomin na nesrečno tele Je v ljudstvu o-rtal. Tam, kjer je — sirota nebogljena — poginilo, mu Je v kupu kamenja, preraščenega s trnjem, ohranjen spomin še do današnjih dni. STOPNICE Ob eni uri ponoči Je taval France v rožicah proti domu. Imel je navado, da se je slekel že pod stopnicami, da ne bi v spalnici zbudil svoje žene: ne lz obzirnosti do nje, temveč zaradi tega, ker v takem stanju nI bil razpoložen za »pridigo«. Ta dan pa si je naložil vsepreveč sladkega tovora. Pod stopnicami je odložil ovratnico, ovratnik, suknjič ln čevlje. Bos ln na pol oblečen se je zibal po stopnicah. Ko je prišel do vrha. Je stal — pred vrati frančiškanske cerkve. Ženski vestnik Za kuhinjo Polpetl lz kuhanega govejega mesa. Skuhano goveje meso, ki si ga prihranila, zreži s skuha-nimi makaroni na stroj, ali ga pa prav dobro zreži .Prideni, če imaš zelenjavo za zimo, če ne pa drobno zrezan peteršilj, čebulo, česen. Zraven daj eno jajce, dobro zmešaj, naredi male zrezke, povaljaj Jih v drobtinicah in speci na masti. Mešane prikuhe. Eno perišče špinače, prav toliko rdeče redkvice z listi vred, kopriv ali ohrovta (zelenih veh od ohrovta) osnažim, operem ln skuham v slanem kropu. In sicer dam v krop najprvo redkvice ln ohrovt. Ko to vre kakih 10 minut, dodam še spinačo ln koprlvice, ker za to dvoje zadostuje, da vre le kakih pet minut, redkvice in ohrovt pa potreoujejo več, da se glavice in rebra zmehčajo. Kuhano odcedim in sesekljam ali zmeljeni na mesnem strojčku. Prežga-nje pripravim"v kozlcl lz pol žlice masti in ene žlice dobro zrezane prekajene slanine, pol žlice moke in pol žlice drobtin. V to denem pripravljeno zelenjavo, osolim, popopram ln dušim vsaj še pol ure na zmerni vročini. Ako Je pregosto, zalijem z Juho aH mlekom. Fritate z zelišči. Spomladanska zelišča — erman, meta, nekaj peres žavbeljna, melise, dila itd. drobno sesekljan (za vsako jajce pol žlice) ln na presnem maslu precvrem, dam na krožnik, osolim ln ko se nekoliko ohladi, primešam potrebno množino jajec (po dve na osebo), dobro raztepem in zmešam z zelenjavami. V omeletnl ponvi spečem nato iz tega fritate in dam takoj na mizo k solati. Drobtinovl cmoki. Pet žlic drobtin dam v skle-dlco, oblijem jih s slano mlačno vodo ln mlačnim mlekom, da se prepojč. Nato primešam za oreh debelo kepico presnega masla, eno jajce, sol ln pol žlice drobno sesekljanega drobnjaka ln žlico moke. Dobro premešam ln oblikujem za oreh debele kroglice, ki jih vkuham v prežgano juho. O cepljenju zoper davico Te dni smo v časnikih brali uradni poziv k obveznem cepljenju otrok proti davici. Naši otroci skoraj izključno samo oni, ki niso bili cepljeni, niso dobili vseh predpisanih injekcij ali pa je minilo že dalje časa od cepljenja, so bili bolj dovzetni za to bolezen. Da se prepreči nadaljnje obolevanje in umiranje za to težko boleznijo, sili zakonita uredba vse še ne cepljene otroke, stare nad 18 mesecev, k cepljenju. Otrokom pa, ki so dobili pri lanskem cepljenju že dve Injekciji, se bo letošnje leto imuniteta okrepila ln podaljšala s tem, da dobe še eno, torej še tretjo Injekcijo zaščitnega cepiva. Starši naj se ne Izmikajo pred zaščitnim cepljenjem zaradi morebitnih reakcij po injekcijah, saj take posledice pri večini otrok sploh ne nastopajo ali pa samo v prav majhni meri. Redki primeri otekline okoli mesta injekcije, rdečica ali vročina nastopajo zlasti pri onih otrokih, ki so še posebej nagnjeni k okužbi z davico ter bi v primeru bolezni ta nastopila v nevarni težki obliki. Malokateri očetje in matere, ki že iz navade ugovarjajo vsaki novi, čeprav še tako koristni javni znanstveni pridobitvi, ker o njenem bistvu navadno niso dosti poučeni, trdijo, da zaščitno cepljenje proti davici ni uspešno. Res so bili primeri davice ugotovljeni tudi pri cepljenih, vendar so bili pa ti primeri posamezni in tako redki ter bolezen po večini tako lahka, da ti Izjemni primeri ne morejo prav nič zmanjševati vrednosti odrejenega zaščitnega cepljenja, ki se že dolga leta Izvaja pri vseh civiliziranih narodih. L. 1941 je bilo v Ljubljani cepljenih zoper davico 1890 otrok in je izmed cepljenih obolelo le 12 otrok ali samo 0.6 %. L. 1940 je bilo cepljenih cclo 8324 otrok. Izmed teh je do konca 1941 za davico obolelo samo 16 otrok ali 0.18 %. aLni Je bilo cepljenih 1281 otrok in je doslej Izmed tega števila za davico obolelo samo 9 otrok ali 0.7 %. Po teh zanesljivih statističnih podatkih mora biti tudi nestrokovnjaku jasno, da je zaščitno cepljenje proti davici učinkovito in uspešno. Starši, bodite disciplinirani ter zavarujte zdravje in življenje svojih otrok, ki jih vse zanesljivo, o pravem času in redno pripeljite k cepljenju, kadar vam je to naročeno. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare, še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve Injekciji. Poleg teh otrok bodo pa cepljeni tudi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, naj s seboj prineso potrdilo o dvakratnem lanskem cepljenju, da bo na tem potrdilu zabeležena še tretja Injekcija Drobni nasveti Pri glavnem pospravljanju velja pravilo: Delaj premišljeno, temeljito, natančno, mirno in po gotovem redu, kd je vedno isti, a ne bran; se novotairij, ako si jih preizkusila, da so dobre in lajšajo ter poenostavljajo delo v hišil Staro pohištvo, ki je že izgubilo polituro ali je umazano, obnovi takole: Najprej ga nah tro zbriši s krpo. ki jo nalahno pomakaj v špirit, če ga imaš, da odstraniš vso nesnago. Potem stlači kosec flanele v kepico, ki mora biti tako velika, da jo držiš izlahka v roki; povrhu ovij še platneno krpica Sedaj omoči to kepico s tekočino iz šelaka in gorilnega špirita. Potem drgni s tako pomočeno kepico po pohištvu dolgo, dolgo na istem mestu. Omočiti je treba kepico večkrat s pripravljeno tekočino in jo tudi pogostokrat spremeniti, to je: iznova napraviti. Od časa do časa kapnj na kepico tudi kapljico lanenega olja. Drgneš lahko Po večji ploskvi, a se vračai vedno nazaj, dokler ni vse svetlo zglajeno Nikdar ne puščaj kepice na polituri, ker jo ožge. nego jo moraš vedno enakomerno premikati. tosti, egoizma ln čutnega poželenja. Vratar nI vedel o njem nobenih podrobnosti. Na ta ali oni način pa so baronove hudobije odkrili, tako da je grozila senzacionalna razprava pred sodiščem, ternur se Je lahko Izognil edino s samomorom. Nekega večera se je povsem nepričakovano vrnil iz Pariza in naslednje jutro so ga našli v njegovem velikem naslanjaču s prerezanim vratom mrtvega. Ta dogodek je marsikaj razkril; na dan so prišle odvratne zgodbe. Vratar o tem nI vedel podrobnosti. Vse se je primerilo že pred mnogimi leti in je bilo deloma tudi nerazumljivo. Začeli so se tožaritl, bogati sorodniki so pognali vse premoženje in ta hiša Je prešla v last oddaljenih sorodnikov. Sele po daljšem času je bilo vse sodno toliko razčiščeno, da je novi lastnik prišel na posestvo. V začetku hiše ni uporabljal. Preden se je graščak v njej naselil, Je poslal na posestvo celo trumo vrtnarjev. Potem je prišel z ženo in služabnlštvom prebivat v ta kraj. Toda že po prvi noči so izjavili, da jih nobena stvar na svetu ne more pripraviti do tega, da bi še tu ostali. Takoj nato so odpotovali nazaj v Pariz. »Kaj se je z njimi zgodilo?« je Henrik hlastno vprašal. »Kaj so videli?« »Ne vem, gospod,« je dejal starec. »Pripovedujejo marsikaj, a jaz nisem nikoli izvedel, kaj je bilo pri tem resničnega.« »Zdaj je skušal hišni posestnik prostore oddati v najem. Dvakrat je res dobil najemnika, toda nobeden izmed njiju ni ostal dalje časa kot eno noč. Drugič se je pripetila nesreča; neka dama, ki je pripadala družini, je od strahu znorela. Povedali so mi, da si tudi kasneje ni več opomogla in je kmalu umrla. Odtlej lastnik nI več poizku- šal posestva oddati v najem. Štirikrat so se sicer oglasili prijatelji lastnikov, da bi tod prenočili. Vsak izmed teh poizkusov pa se je nesrečno končal. Eden Izmed gostov si je prerezal vrat kakor baron; drugega je zadela kap; ostalima dvema se je omračil um. Tako se je glas graščine čedalje bolj slabšal.« »Zdaj pa si zapomnite, kaj vam bom povedal,« Je dejal Henrik; »povedal sem vam, da se zelo zanimam za starinsko pohištvo in zato bi vam dal zlatnik, če bi ml pokazali gradič. Toda mnogo bolj me zanimajo hiše, v katerih straši, in glede na to, kar ste mi pripovedovali, hočem in moram prebiti noč v hiši, ki je tako razvpita. Stokrat več vam dam, kakor sem vam obljubil, če na moj predlog pristanete.« »Toda gospod,« je tožil starec, »zagotavljam vam, da to ni mogoče. Vi bi gotovo Izgubili življenje ln tako bi postal jaz vaš morilec. Rad bi vam ustregel, a je vse zaman, ne silite več vame!« Čim bolj se je starec upiral, toliko bolj vsiljiv je postajal Henrik, ki je neprestano stopnjeval svoj ponudek, medtem ko je staremu možu zagotavljal, da je lahko glede svoje krivde brez skrbi, naj se zgodi, kar se hoče. Poleg tega se vendar lahko v svojo hišico zapre in s tem odvrne od sebe vso odgovornost. Odprta naj ostanejo samo vrata poslopja. Vratar se je boril z mučno neodločnostjo. Vabljiva nagrada je vsekakor vplivala nanj poleg velike ljubeznivosti obeh Francozov, ki jima ni hotel pred nosom zapreti, ker sta se za poizkus tako zanimala. Vendar so bili njegovi plašni pomisleki jačji od njegove ljubezni do denarja. Celo uro sta si morala prizadevati, d i je vratar med solzami in odporom privolil. Izjavil je, da je pripravljen razkazati grad'č ln jima pokazati baronovo sobo, v kateri je strašilo, toda le pri dnevni svetlobi. Ce pa že na vsak način hočeta v tej sobi prenočiti, jima bo dal ključ. Svetoval jima je, naj ga pokličeta, toda pri tem naj se zavedata, da ne bo zapustil svoje vratarske da mu ne preostane drugega, kakor da zaupa njuni duši Bogu. Tedaj sta mu pogumno prigovarjala, ga po-trepljala po rami ln mu obljubila, da bodo naslednjega dne skupno popili steklenico dobrega vina; — tako se bo prepričal, ali so bile njegove zle slutnje utemeljene. Čeprav sta bila še tako zgovorna, jima nI uspelo, da bi ga pomirila ln mu omajala prepričanje, da se bližata svojemu propadu. Nato jima je razkazal lepo grajsko poslopje in Henrik je bil navdušen spričo starinske oprave, ki je bila v svojevrstnem slogu. Tu ju je starec opozoril na baronovo sliko, ki je visela v salonu, tam pa jima je pokazal njegovo delovno sobo, ki se je ozka in dolga raztezala v pritl'čju. V njej sta opazila prosluli naslanjač, v katerem je napravil samomor. Preden sta se poslovila od starega moža, sta mu silila mlada Francoza obljubljeno napitnino, ki jo je le nerad sprejel, čeprav jo je gotovo potreboval. Dejal je: »Gospoda moja, to, kar mi dajeta je zame celo bogastvo. Vendar pa imam občutek, da se ga ne vil roke in zatrjeval, da se odreka vsaki odgovornosti. Rekel je, da je njuna usoda odločena, tako hišice ali ju celo spremil v hišo strahov. Mož je smem dotakniti, saj pomeni kupno ceno vajinega življenja, če že za božjo voljo ne kupne cene vajinih nesmrtnih duš. Gospod baron je bil slab človek; kdo ve, kaj se godi z njegovimi žrtvami?« Tako sta zapustila vratarja. Medtem ko sta se Xe malo vemo doslej o potresih Skoraj ne mine mesec, da ne bi v listih čitali novice o potresu. Energije ki nastopajo pri potresu, so sila velike. Prav za prav je presenetljivo, da sodobna znanost, ki lahko s svojimi instrumenti preiskuje daljne zvezde v vsemirju, ume kaj malo povedati o notranjosti nam najbližjega vsemirskega telesa, — namreč Zemlje, na kateri bivamo. Lahko pač doženemo pota, ki jih prevalč mnogo milijonov kilometrov oddaljene zvezde, poznamo dokaj dobro razmere na Soncu, Luni jn na mnogih drugih zvezdah, toda nekaj kilometrov pod naš'mi nogami se že ustavi vse naSe natančnejše znanje. O tem, kakršna je notranjost našega planeta, vemo povedati bore malo določnega in zanesljivega, vzlic temu, da bi bilo poznavanje zemeljske notranjosti za nas da-leko važnejše, nego da poznamo sestavine kdo ve koliko oddaljenega vsemirskega telesa. Bodimo pa pravični: preiskovanje globljih zemeljskih plasti je neizmerno težavno, ker ne moremo s svojimi instrumenti prodreti globoko v zemljo. Najgloblja luknja, ki je bila izvrtana, ne meri mnogo čez 2000 metrov, kar je jako malo, približno toliko, kakor če potisneS konico bucike v šolski globus. Značilno je, da so znanstvenemu spoznavanju zemeljske notranjosti Se najbolj koristni potresi, ki imajo v tem samo eno dobro stran, kakorkoli bo sicer neizmerno zlo. Posebno važen je tako-Imenovani svetovni potres, o katerem Je veda dognala že marsikaj novega. Zelo občutljivi po-tresomeri ne zabelež*jo močnega potresa zgolj enkrat, marveč čez nekaj ur zopet, a tokrat že slabše in potem še tretjikrat ln četrtikrat, vedno manj močno. Ko so primerjali opazovanje istega potresa na raznih postajah, se je dognalo, da drugi in naslednji znaki na aparatih niso novi potresni sunki, marveč da Je prvi potresni sunek izzval nekako valovanje, ki je Slo pa vsej zemlji, tako da je isti potresni val večkrat zadel potresomere. Na osnovi taldh raziskovanj se di dandanašnji že dognati globina, v kateri se je začelo potresno gibanje. To mesto se Imenuje potresno ognjišče. Odtod se razcepijo valovi premočrtno navse strani. Ondl, kjer je zemeljska notranjost enakomerna, je njihova pot kratka. Tam, kjer nastopajo nenadne izpremembe v sestavi plasti, se potresni valovi zlomijo. Tako po merjenju teh valov sklepamo, da se zemeljska notranjost deli v tri pasove. Prvi pas Je razločno sestavljena kamenita skorja, pod katero Je razbeljena tekoča snov magna. To je približno 63 km globoko pod zemeljsko površino. Jedro zemlje, ki ima devet desetin njenega obsega, pa je v stanju, o katerem vemo bore malo. Sklepa se, da je to stanje nasproti naglim tresljajem prožno in čvrsto kakor jeklo, nasproti počasnim izpre-membam pa elastično, kakor na primer postaneta led ali steklo pod močnim enakomernim pritiskom gibka. Vzrok potresov je zmerom v vnanji skorji; tu se premikajo razne plasti, zaradi česar nastaja napetost, ki se mora izravnati, da nastopi ravnotežje. To izravnavanje zaznavamo kot potres. Na drugi strani pa lahko taki tresljaji povzročijo novo napetost, tako da vsak potres takorekoč za-plodl nov potres, ker se mora prej ali slej vzpostaviti ravnotežje. Redkeje povzročajo potrese vulkanični vzroki. Da pa so kraji v bližini ognjenikov pogostoma potresno torišče, je krivo to, da je zemlja na teh mestih zelo gubasta in razorana, zato je tu manj varno. Iz japonskega potresnega ognjišča je izšlo že 200 bolj ali manj močnih potresov, izmed katerih je poslednji Se vsem v spominu. Mnogi deli osrednje Amerike so Se bolj nesigurni. Ponekod, zlasti na Salvadorju, je zemlja tako nemirna, da so dali tej pokrajini Ime »gugalnlca«, ker se tla vedno malce tresejo. Tudi vzhodno indij«ki otoki so izrazito potresno ozemlje. V vseh teh pokrajinah Je zemeljska skorja v primeroma poznih dobah močno razpokala ali je bila silno stisnjena. Ker se ta stisnjenost Se vedno ni sprostila, ni čudno, če tu naštejejo vsako leto 30.000 manjSlh potresov, ki nikakor niso v cvezl z vulkanskimi izbruhi. Dočim Je zemeljska skorja srednje Evrope razmeroma Se mirna, Je že v Italiji, Španiji in na Balkanskem polotoku mnogo slabše; tu so potresi dokaj pogost pojav. V srednji Evropi Je na nekoliko nemirnem mestu Dunaj, kjer so rahli potresi precej pogosti. Domnevajo, da utegnejo biti na tem mestu razpoke v notranlosti zemeliske skorje. Na sploSno pa smo lahko vsi zadovoljni z našim mestom na zemeljski skorji, če samo pomislimo, da so na primer na Havaju naStell v enem same n mesecu že več ko 2000 potresov. Vsekakor pa Je zanimivo, da Je potres lahko tako močan, da se vsa zemlja strese; seveda so se ti tresljaji obču- tili le ob zelo močnih potresih in so bili tem rahlejši, čim bolj v središču je bilo potresno ognjišče. Kakor smo omenili že uvodoma, lahko s primernimi instrumenti opazujemo na veliko oddaljenost valove, ki prihajajo iz potresnega ognjišča; posebno obilno gradivo se je nabralo po potresnih opazovalnicah o takoimenovanih povratnih valovih. Danes se raziskavanja sučejo okoli vp aša-nja, s kakšno hitrostjo se širijo potresni valovi. Po gradivu iz leta 1914. so nekateri raziskovalci sklepali, da je drugi krogotok okoli zemlje počasnejši od prvega in vsak nadaljnl potrebuje ved časa kakor prejšnji. Skrbna merjenja so to domnevo potrdila. Ker tedaj lahko doženemo .Jhodišče in smer potresnih valov, nam ni težko slediti njihove poti. V tem pogledu bo gradivo, ki se nabira ob vsakem potresu, omogočilo čedalje bolj vneto in uspešno raziskovanje o potresu. Citatelja bo brez dvoma zanimalo, kolikšna je moč, ki trese zemljo. Računamo, da že srednje močan potres razvije toliko moči, kakor Jo predstavlja 150 milijonov konjskih sil; za velik kalifornijski potres leta 1906. so naračunall celo okrog 250 milijonov k.s. Učinki te ogromne sile so raznoteri; včasih nastanejo do 100 km dolge razpoke, izpremeni se zemeljska ravčn za 10 metrov in Se več, marsikje se zrušijo skale ali pa upadejo t!* ob obrežju. Zgodilo se je, da so se zaradi potresov celd reke obrnila v drugo smer, izginili so vrelci ali so nastala jezera. Od vodoravne ali navpične smeri potresnih valov zavisi tudi razdejanje človeških selišč in tehničnih naprav. Žal da danes Se nismo tako daleč, da bi lahko take katastrofe napovedovali že v naprej, zakaj veda o potresih Je kljub neprestanemu raziskovanju ln kljub tolikim potresom Se vedno — v plenicah. To moraš vedeti o žepnem robčku Ce opazujete, kako ljudje uporabljajo žepni robec, si lahko ustvarite sliko o njihovi dobri vzgoji. Tole Je treba vedeti: 2epni robec uporabljamo brez hrupa. Skrajno neotesano Je, če kdo po uporabi ogleduje robec! 2enske spravljajo žepni robec v torbico, v rokovnik ah pa v žep plašča ali obleke. Moški nosijo žepni robec v žepu suknjiča ali plašča, nikakor pa ne v hlačnem žepu. Najlepši so beli robci. Napravimo jih lz platna ali pa lz lanenega batista. Moški robci so lahko večji, ženski manjši. Barvasti ln svileni robci niso posebno lepi. Svila je v ta namen sploh nerabna, ker ne vpija mokrote. žepnega robca ne smemo nikoli položiti na mizo. Samo malomarne gospodinje pustijo, da leže njihovi robci po Btolih, posteljah ln zofah. V gledališču, pri koncertih ali predavanjih pa* zimo še posebno, da ne delamo hrupa s kihanjem in usekavanjem, da ne motimo drugih poslušalcev. Hudo prehlajen človek ne gre v družbo, če je dobro vzgojen. Robci, ki jih nosijo gospodje v zunanjem naprsnem žepu, so lahko manjše oblike ln se morajo v barvi ujemati z obleko. Čipkasti robčki ne spadajo k moški obleki. Dobro vzgojena ženska nikoli ne spravlja robčka v Izrez obleke. Tudi pri večerni (plesni) obleki je treba najti prostorček za žepni robček. V zadnjih letih je moda ustvarila za žepne robce ljubke pompadure, ki se ujemajo s plesno obleko. žepni robček mora biti zmerom snažen! To je pač glavno. nasmejana pogovarjala o bližnji pustolovščini, se vendar nista mogla povsem iznebiti mori podobnega vpliva njegove potrtosti ln njegovega nepremagljivega strahu. Prispela sta do ljubkega mesteca ln se nastanila v prijazni gostilni, da se po mili volji okrepita. Domenila sta se, da se bosta vrnila v hišo strahov ob pol enajstih zvečer. Zdaj je bilo komaj šest. Kakor smo že omenili, je nameraval Karel po-setiti nekaj znancev v soseski. Hišo je bil že pokazal svojemu prijatelju Henriku, ko sta se z griča vzpenjala proti mestu. Henrik ga ni utegnil spremljati, ker je moral napisati nekaj nujnih pisem in razen tega ljudi tudi ni poznal. Zato je sklenil, da ostane v gostilni. Karel se Je kmalu spet vrnil in prav prisrčno povabil prijatelja v imenu svojih znancev na večerjo. Toda Henrik Se ni dokončal pisanja. Tako se je opravičil svojemu prijatelju in ga prosil, naj gre sam; obljubil mu je, da bo prišel ponj na stanovanje njegovih prijateljev, ki je ležalo med gostilno in grad'čem. Karel se je tedaj vrnil k svojim znancem, medtem ko si je Henrik naročil večerjo in nadaljeval pisanje pisem. Še ob pravem času je zaključil svoje delo in povečerjal. Nato se je odpravil proti h'ši Karlovih prijateljev in oddal spotoma svoja pisma. Manjkalo je pet minut do pol enajstih; med pisanjem so bile vse njegove misli osredotočene na pisma. Toda sedaj, ko je to delo opravil, se je bližnja pustolovščina pojav:la pred nieDa.« je dejal Henrik, »povsod ga morava iskati — Morebiti se mu je omračil um ali pa je zbežal in se neKje skril. Morda pa se je tudi velika knjižnica v Aleksandriji. Tudi stari Rim Je imel svoje knjižnice, ki so bile dostopne tudi občinstvu. Aslnlus Polilo Je uredil veliko čitalnico v malo obiskanem rimskem svetišču, cesar Augu-stus je pa ustanovil dve knjižnici. Nekatere zasebne knjižnice v starem veku so obsegala 30.000 do 62.000 zvezkov. X Dež v mestih in na deželi. Vedno Iznova se lahko prepričamo, da dežuje v velikih, aa Industriji bogatih mestih pogosteje kakor zunaj na deželi, kjer je prahu v zraku zelo malo. Ce je v zraku mnogo prahu ali saj, obenem pa mnogo vodnih hlapov, se nabero okrog vsakega delca prahu ali saj vodni hlapi in tako nastanejo deževne kaplje. Posledica tega je, da začne deževati. V velikih mestih pa vpliva na vreme tudi veter, ki navadno spremlja dež. Ce piha recimo veter od zapada proti visokim hišam zapadnih mestnih okrajev, se odbija od njih in mora se dvigati. Dvigajoči se veter pa žene dež proti vzhodnim mestnim okrajem ln tedaj posebno močno dežuje v središču mesta in v vzhodnem delu, dočim je dežja v zapadnih mestnih okrajih razmeroma malo. X Poletni čas od leta 1916. Doslej ni bilo točno znano, kdo Je prišel prvi na misel, da bi dobili čez poletje poseben čas. Prvič so Imeli poletni čas leta 1916. v Franciji. Toda že pred dobrimi 150 leti je opozarjal holandski učenjak Hubreht na prednosti poletnega časa, ker se da bolj Izkoristiti dnevna svetloba. Na to misel je prišel, ko je čital članek Benjamina Franklina, objavljen leta 1784 v »Journal de Pariš« ln priporočal je svojim sodobnikom, naj se nemudoma uvede poletni čas. Preden se je to zgodilo, je minilo 132 let. kakor jaz nezavestjo zgrudil... Poiskala ga bova!« »Kaj ste si že opomogli? Ali niste ranjeni?« ga je vprašal starec. »Ne,« je odvrnil Henrik, »ne verjamem. Le zelo sem oslabel in se nekoliko tresem.« »Poglejte vendar svojo roko,« je dejal starec,« saj je omadeževana od krvi!« — Henrik je res osupel opazil madeže; aH je bila to prijateljeva ali baronova kri? Ni si znal razlagati; aH mu je kri obrizgala roko, medtem ko je Karel napravil samomor? Madeži so bili grozna priča za resničnost vsega strahu. »Prinesite mi vode!« je zaklical vratarju. »Prinesite mi takoj vode, sicer si roko odrežem!« Stari mož je stekel k vodnjaku in usodni madeži krvi so bili takoj odstranjeni. Ni jih bilo več opaziti, čeprav se je Henriku zdelo, da jih ne bo nikdar mogoče izmitl z njegove roke. Ker je til zelo slaboten, sta polagoma prehodila vse sobe in iskala kakršno koli sled za Karlom. Toda vse je bilo zaman. Na prašnem podu sta opazila lastne stopinje ln stopinje, ki so ostale od zadnjega obiska obeh Francozov. Drugega nista mogla odkriti, četudi sta vse pregledala. »Sam zlodej ga je moral odnesti,« je vzd'hoval starec. Tudi okolico hiše in park sta preiskala, toda Henrik je očitno pešal. Sklenil je, da se vrne v gostilno in tamkaj povpraša po Karlu. Preden je odšel, je starca potolažil: »Ne žalostite se, saj niste n'č slabega storili! Nasprotno, storili ste, kar je bilo v vaši moči, da bi naju odvrnili od tega poizkusa. Sama sva kriva, če nisva ubogala vašega svarila. Toda ne X Do tri ne znajo Šteti. Prebivalci Murrayskih otokov v morski ožini Torres poznajo samo številki 1 in 2. Za številko 3 rabijo 2 in 1, za 4 pa 2 in 2, ne da bi seveda znaU seštevati. Seveda je pa tudi njim potrebna poštevanka. Pomagajo si z deli telesa ln tako pridejo do 33. Najprej se dotaknejo prstov, z mezincem leve roke začno, potem pa gre preko zapestja, komolca ln rame leve polovice telesa, ki jI sledi še desna in tako pridejo do števila 17. Ce jim tudi še to ne zadostuje, pokličejo na pomoč zobe, gležnje, kolena ln boke levo in desno, tako pridejo srečno do števila 33. Ce rabijo še večje število, si morajo pa že pomagati s svežnjem paličic, štetje s pomočjo dotikanja raznih delov telesa, Je med primitivnimi narodi zelo razširjeno. Iz tega pa ne smemo sklepati, da bi primitiven človek ne znal šteti, šteti in celo računati zna, samo na svoj način. Njegov odnos do števila ni abstrakten kakor pri kulturnem človeku, temveč povsem konkreten ln ta odnos nadomesti pogosto s čudovitim spominom pomanjkanje logičnega mišljenja. ZLOBNO »Veš prijatelj, vsa moja družina vozi kolo, žena, obe hčeri in sin, zato si moram tudi jaz nabaviti kolo, da bo potem pet koles pri hiši.« »Ni potrebno, saj si v družini že ti — peto kolo.« STRAŽA Gospa reče kuharici: »Micka, kaj pa je to? V kuhinji stoji vojak, na mizi pa je klobasa, kruh in vino.« Kuharica: »Oprostite, gospa, vojak straži jedila.« vem, kam je Izginil moj prijatelj. Sploh si dogodka te noči ne morem razlagati; vendar ne verjamem, da bi mi prijatelja odvedli zli duhovi, kakor to vi, dragi mož, menite. Ce je videl to, kar sem jaz videl,--toda kako je neki utegnil videti, če je bil pa sam strah? Tega enostavno ne razumem. Mogoče se je tako prestrašil, da je zbežal. Upam, da ga bom že našel. Vsekakor pa ne pozabite, kar sem vam rekel. NI vzroka, da bi si kar koli očitali, ln tudi sam vam ne bom nikdar ničesar očital. Dogodivščine zadnje noči bova ohranila zase, če ne bom prisiljen, da zaradi koristi svojega prijatelja pozneje spregovorim. Zdaj se vrnem v mesto; ako bom kaj izvedel, pridem nazaj, da vam povem.« Stisnil je staremu možu roko ln ga nekoliko potolaženega zapustil. Medtem ko je počasi krenil proti mestu, je napeto premišljeval. Še vedno ni bil sposoben, da bi vse pametno in logično pre- udaril. Vsa nočna pustolovščina se je posmeho-vala njegovemu razumu. Ni se mogel prav odločiti, kaj naj stori, odnosno, ali naj nestanek svojega prijatelja javi policiji. Medtem je prispel do svoje gostilne in neopazno smuknil v svojo sobo. Takoj je stopil v Karlovo stanovanje; toda njega ni b!lo in njegova oostelja je bila povsem nedotaknjena. Potem se je vrnil Henrik v lastno sobo, s.e zleknil na zofo in čutil, da ničesar tako ne potrebuje kakor miru in še enkrat miru. Ce naj bo temu položaju kos, tedaj potrebuje kre-pilnega spanja. Natanko je vedel, da bi se moralo nekaj zgoditi in s'cer takoj; a ta trenutek sam ni bil sposoben za nobeni delo. Vedel tudi ni, kaj naj bi storil. Strah mu je vzel spanec. Tako je nekaj časa ležal in se presenečen spraševal, kako se bo vsa zgodba končala. Ko se mu je pa Križanka št. 13 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pritok Save, 5. ljudje, 10. kratica za Devica Marija, 12. veat, sporočilo, 17. kultura, prosveta, 19. del ulomka, 22. bližnji sorodnik, 23. biti na obisku, 25. veliko glasbeno delo, 26. prednica Ljubljane, 28. predplačilo, 29. rimski bog ljubezni, 30. dan v tednu, 31. kazalni zaimek (množina), 32. rimska številka 999, 33. hunski vojskovodja v času preseljevanja narodov, 35. del maše; naslonitev, 37. zgoditki, uspehi pri nogometni igri, 39. evropska država, 42. šop slame (dvojina), 44. sredi leče, 45. del kolesa, 47. žensko ime, 49. začetek avta, 50. jamči s svojim življenjem, 52 umirjen, 55. vojaške svečanosti, 67. osebni zaimek, 59. veznik, 60. mesto na Hrvatskem, 61. leposlovna dela, 64. evropsko glavno mesto, 66. z veseljem, pripravljeni, 68. pripadnik državljan azijske države, 69. medmet, 70. vrtnina, 72. svetopisemska oseba, 73. žensko ime, 74. Igralna karta, 76. hudobni duh, zlodej, 78. oče, 79. zimsko prevozno sredstvo (narobe), 80. zgoden, ran, 82. mesto, naselbina, 83. konica, vrh, 85. neznan, nedomač, 88. besedica, ki poudari preteklost, 89. časovni veznik, 90. pritrdilnica, 91. plin, ki ga uporabljajo za reklamno razsvetljavo, 93. oddaljenost, 97. stanovanjska oprema, 97. travniške cvetlice, 99. umetniki. Navpično: 1. nočna ptica, 2. del opreme, 3. črtati, upodabljati, 4. veznik, 6. kuhinjska in mll-narska potrebščina, 7. arabski poglavar, 9. račun-■ka osnova, 10. vrata, 11. sistematična vrsta Utrdb v Afriki, 12. nikalnica, 13. vinski kis, 14. mednarodni jezik, 15. pri dražbah in drugih gospodarskih in sodnih poslih važna oseba, 13. slovenski skladatelj, 18. poročevalska agencije bivše Jugoslavije, 20. zaslomba, pomoč, 21. del roke, 24. žensko ime, 27. domišljavec (tujka), 31, že tako, brez tega, 35. enota časa, 36. živinozdrav-niki, 38. zakon, 40. zelo majhen kos, 41. mesec, 43. veznik, 46. ponovno, 48. naprava, pristroj, 49. površinska mera, 51. računski znak, 53. sad in drevo, 54. poveličujoče pesmi, 56. gora v Armeniji, na kateri je obstala Noetova barka, 58. značilnost muslimanskega vzhoda, 62. opis, očrtanje, 63. predlog, 65. običaj, šega, 67. predlog, 70. veznik, 71. površinska mera obdelane zemlje, 75. neradodaren, 77. določene barve, 78. najmanjši delec snovi, 81. začetek in konec abecede, 84. siv, 86. deli telesa, člani, 87. pramati človeštva, 89. glej 89. vodoravno, 92. predlog, 94. kratica za lastnoročno, 95. igralna karta, 96. površinska mera. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 18 Vodoravno: 1. Berlin, 6. lit, 9. Maribor, 15. alt, 36. Somalija, 19. Emil, 20. ne, 21. za, 22. straho-vati, 24. Elija, 26. Anica, 28. vazelin, 30. koza, 32. re, 33. vezir, 35. nabasan, 37. kanal, 38. ac, 39. pisk, 40. unija, 41. mina, 42. as, 44. itd, 46. Eme, 47. osel, 49. Irak, 51. ran, 53. pa, 54. docent, 56. Adam, 58. lub, 60. Atos, 62. in, 63. slednjič le začelo dremati, so se nenadno odprla vr ata in pred njim je stal Karel v svoji navadni obleki in ga gledal, kakor da se ni nič zgodilo. Henrik je planil s svojega ležišča; izblebetal je nekaj nepovezanih, zmedenih besed. Potem je pohitel k pogrešanemu prijatelju, se ga oklenil ln fp skušal prepričati, ali se mu ne sanja. »Toda dragi moj, kaj je vendar s teboj?« Je vprašal Karel. »Kaj se je neki zgodilo?« »Hvala bogu, da te spet imam,« je rekel Henrik. — »Ali si res ti ? Videti je, da ti je dobro ... Toda mislim, da bi te prav za prav j.iz moral vprašati, kaj se je zgodilo in kam si ti izginil sinoči, ko sem te tako zagonetno pogrešili« »Izginil?« je vprašal Karel. »Kaj meniš s tem? — • Ločila sva se, kakor veš, okrog šestih. Domenila sva se, da se bova dobila ob po! enajstih pri hiši mojih znancev. Toda ti nisi prišel m zalo aem sa zate že zbal.« >Nisl izginil?« je vprašal Henrik. »Kako naj to razumem ? Saj sem vendar bil tam ln sem te našel....« »Kaj!« ga je prekinil Karel. »TI si me našel? Toda jaz te vendar nisem več videl, odkar sva se ob šestih v gostilni ločila. Najbrž gre za skrivnost ln tudi ti se mi zdiš tak, kakor da bi nekaj prav posebnega preživel! Sedi in ml vse natanko povej.« »Da, da, zdaj pa ml najprej povej, kje si prav *a prav prebil noč?« je dejal Henrik. »Na domu svojih prijateljev,« je odvrnil Karel. »Večerjal sem z njimi, potem pa ml Je postalo, žal, malo slabo; seveda ni bilo nič hudega. Vendar pa sem za nekaj časa onemogel. Zato me moji prijatelji niso pustili nazaj v gostilno, niti statve, 65. etamin, 68. ud, 69. na, 70. ka, 71. ra-mazan, 73. željan, 76. miren, 78. ogaben, 79. klene, 80. komit, 81. znanec, 82. io, 83. cln, 84. rok, 85. onda, 87. peča, 89. ka, 80. osat, 91. ar, 92. kape-tan, 93. urad. Navpično: 1. bazar, 2. elan, 3. rt, 4. ista, 5. nor, 6. Lah, 7. Ilovica, 8. Tlvar, 9. materija, 10. re, 11. Imena, 12. bil, 13. olikan, 14. le, 17. male, 18. jaz, PRAVA OCENA Krčmar: »No, gospod, kaj pravite o naši goveji pečenki?« Gost: »Za svojo starost je premajhna!« RAZLIKA »Fantek, kam se ti pa tako mudi?« »Domov, da me bo mama nabila!« »In zato tako tečeš?« »Seveda! Ako bo oče prej doma ko jaz, me bo nabil on! NI POMOČI »Gospod profesor, jadikovanje vam nič ne pomaga, vi morate na svojo bolest pozabiti.« »Saj sem se resno odločil, da jo bom pozabil, a vedno pozabim, da sem se odločil bolest pozabiti.« IZ ZAKONA Ona: »Ti me vedno obmetavaš s priimki: stara koza, prismoda, grda baba in tako dalje. Zdajle v hišo strahov. Skušali so mi prijazno postreči, mi odkazali sobo s posteljo in mi v vsakem pogledu pomagali. Zagotovili so ml, da me bodo že pri tebi opravičili, če bi prišel pome. Obljubili so mi, da te bodo celo povedli v mojo sobo, dokler bom buden. Kakor kaže, sem že mnogo pred časom sestanka zaspal pod vplivom zdravila, ki so mi ga dali. Tako sem ležal do naslednjega jutra in se potem spet počutil povsem zdravega. Ko sem izvedel, da ti sploh nisi prišel, sem se nekoliko vznemiril in sem hotel pogledati, kaj se je zgodilo. Tako sem čimprej odšel in sem zdaj tu. Toda sila me zanima tvoja zgodba.« Henrik mu je med mnogimi vzkliki, ki so izražali njegovo osuplost, pripovedoval vso zgodbo. Nato sta iskala razlage za čudni doživljaj. Vsaj v eni točki sta bila edina: strašni baron je bil vedel za njuno namero; morebiti ju je bil, ne da bi opazila, spremljal pri posetu po sobah ln se nato odločil, da pripravi Henrika do tega, da vztraja pri nevarni pustolovščini ter ga tako zvabi v pogubo. Morebiti je znal baron oddaljiti preudarnega Karla z namenoma prizadejano slabostjo, vsekakor pa se mu je moralo zdeti umestno, da se pojavi v obliki Karla. Gotovo je tudi, da mu Je uspelo toliko časa obdržati mate-rijallzacljo, ker je rabil za to Henrikovo življenjsko silo. Posebna značilna v vsej dogodivščini je bila okolnost, da se je čutil Henrik nenavadno nervoznega, saj se ne bi bil lotil pustolovščine, če ne bi bil trdno verjel v prijateljevo prisotnost ln sodelovanje, ki Ju nI hotel pogrešati. Zdaj pa se je Izkazalo, da je bil baš ta prijatelj — utvara. Cele ure sta govorila o dogodku, a vendar nista mogla priti do pametnega zaključka. V eni stvari 20. nazaj, 22. scena, 23. 11, 25. Josip, 27. Iranec, 29. Inki, 31. ananas, 33. Vlasta, 34. za, 36. Buda, 37. kimono, 39. parmezan, 41 Medlna, 43. se, 45. Trbiž, 47. Ontarlo, 48. lava, 49. ia, 50. klanec, 52. na, 53. podanika, 55. Eskim, 57. demon, 59. mu, 61. tujec, 64. trn, 66. tabela, 67. nekoč, 72. Agata, 74. 11, ,75. Nenad, 76. moka, 77. Etna, 80. kos, 81. za, 82. len, 84 ro, 86. dr, 87. pa, 88. au. je k meni pristopil neki gospod in me nagovoril: Lepa, mlada, ljubezniva gospa, ali vas smem spremiti ln vem, da bi me tudi s svojo duhovitostjo osrečili.« Mož: »Iz katere norišnice pa je pobegnil?« UGODNA PRILOŽNOST Aca: »Pomisli v parku sem se vsedla na novo popleskano klop in moj mož mi je takoj kupil drugo obleko.« Baca: »Kje pa je tista klop?« SMOLA »Prijatelj, ali veš, da sem bil v svojem življenju trikrat nesrečno zaljubljen?« »Kako to?« »Cisto enostavno. Moja prva ljubezen je šla v samostan ln druga se je z drugim poročila.« »In tretja?« »Je moja žena!« sta nedvomno soglašala: da namreč nista imela volje, da bi se s to skrivnostjo podrobneje bavlla. Čutila sta dolžnost, da za slovo obiščeta svojega starega prijatelja, vratarja. Poiskala sta ga v hišici, da bi mu ublaž'la vest, ki ga je pekla iz strahu pred posledicami nočne pustolovščine. Na to pot pa sta odšla šele okrog poldne. Nobena stvar na svetu ju ne bi mogla pripraviti do tega, da bi še enkrat stopila v hišo, v kateri je strašilo. Starega moža sta našla s')a obupanega. Ko sta ga zbudila iz njegove zamišljenostl, je hvalil Boga, da ju vidi čila in zdrava. Pojasnil je, da se mu je silno breme odvalilo s srca. Povedala sta mu zgodbo, kajti zdelo se jima je, da sta mu to dolžna. Posebej pa sta ga še vprašala, ali je sinoči videl gospoda Karla, odnosno, ali je opazil na njem kaj posebnega. Starec je dejal: »Ne, drugega gospoda nisem jasno razločil. Tcda spominjam se, da je stal gospod Karel v senci ob strani. Nisem ga bolj pogledal, ker sem bil zelo razburjen.« Potem je spet začel Izražati svoje veselje spričo zavesti, da ni njegove duše omadeževala kri. Dodala sta mu še nekaj nap'tnlne z utemeljitvijo, da to njuna Izkušnja pač zasluži. Toda čeprav Je ta pustolovščina starega moža še tako obogatila, se je vendar zaklel, da ga niti milijoni ne bi pripravili io tega, da bi še kdaj koga spustil v baronovo sobo. DVOJNIK »Peter, poznam rr oža, ki je tebi tako podoben, da te vedno zamenjam z njim «. »Nu, pa mu vendar nisi vrn'l tistih sto lir, ki sem ti jih lani posodil?!« Izdaja za konzorcij »Domovine«; Josip Reisner Urejuje; Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran