# 'Proletarci vseh dežel, združite sel
PRAVICA
GLASIIO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE STEVILKEi
Odgovori maršala Tita na vprašanja dopisnika agencije Reuter.
Sovjetska zveza pristala na sestanek namestnikov zunanjih ministrov — Nekaj misli o današnjih nalogah sindikatov £e 17 železniških prog je broširanih v Sloveniji Fizkultura — Objave
Leto XII. — Štev. 52.
Ljubljana, petek, 2. marca 1951
Izhaja vsak - dan razen ob ponedeljkih
Mesečna naročnina din 50.-
Cena din 2.
Odgovori maršala Tita na vprašanja dopisnika agencue neuter
Maršal Tito je sprejel včeraj ob 17. uri dopisnika britanske agencije Reuter g. Prestona ter mu je dal na postavljena vprašanja naslednje odgovore:
Vprašanje:	Ker so razne uradne
osebe iz Jugoslavije obiskale Vel. Britanijo, a več jih bo šlo v bodoče, ali bi hoteli povedati nekaj o zboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Vel. Britanijo?
Odgovor:	Razumljivo je. da imajo
razni obiski, do katerih je prišlo v zadnjem času in tisti, do katerih bo še prišlo, precej velik pomen za zboljšanje odnosov, kajti do zboljšanja odnosov pridemo na podlagi medsebojnega seznanjanja.
Vprašanje:	Ali	bi	to	razumevanje
utegnilo privesti do bližnjega stikia in praktičnih uspehov?
Odgovor: Mislim, da razen že obstoječih stikov ni treba, da bi prišlo do kakega posebnega formalnega stika v kaki drugi obliki. Važno je, da se ljudje v naši državi seznanijo z načinom življenja in dela angleškega naroda in z vsem razvojem v Angliji, prav tako pa sodimo, da bo koristilo angleškemu narodu, če bo bolje spoznal to, kar se dogaja pri nas.
Vprašanje: Ali menite, da je laburistična stranka prava socialistična stranka, ali ste drugačnega mnenja?
Odgovor: Odgovoriti na to vprašanje bi pomenilo določiti značaj angleške laburistične stranke. Tega ne bi hotel, 'ker ne poznani natančno vse stvttri. razumljivo pa je, da imam angleško laburistično stranko za delavsko stranko, ki se v praksi ravna po elementih socialistične znanosti, zlasti pri reševanju gospodarskih problemov r svoji državi.
Vprašanje: Vi se gotovo ne bi strinjali s stališčem Informbiroja do laburistične socialne demokracije in drugih so-cd a lnode m okra tski h stra n k ?
Odgovor: Ne razumem, zakaj bi to imelo zvezo z Informbirojem. Mi De stojimo na pozicijah Informbiroja. >Taše stališče ni istovetno glede na odnose do laburistične stranke.
Vprašanje: Sedaj ni?
Odgovor: Tudi sedaj ni.
Vprašanje: Ali bi nani hotftli kaj povedati o pogajanjih med Vfcl. Britanijo in Jugoslavijo glede novega posojila in, ali bj nam lahko povedali kake podrobnosti v zvezi s tem. posojilom? ■
Odgovor: Vem, da se je o tem govorilo, ne morem pa nič natančnejšega povedati, ker o podrobnostih še nisem obveščen.
Vprašanje: Ali pogajanja ugodno potekajo?
Odgovor: Obveščen sem, da ngodno potekajo.
Vprašanje: Glede na to, da ste Vj in druge jugoslovanske osebnosti govorili, da primanjkujejo Jugoslaviji tehniki vseh vrst, kako bi gtledali na to. če bi prišli ljudje k vam iz Vel. Britanije, da'bi pomagali s svojim delom in nasveta?
Odgovor: Nikdar nismo bili proti temu, da ne bi vzeli strokovnjakov, ker nam jih manjka, v zvezi s tem pa je tudi valutno vprašanje, ki otežuje to vprašanje.
Vprašanje: Ce pa ne bi bilo vprašanja tuje valute, ali bi se tedaj 6trinjali s tem?
Odgovor: Potem bi bilo to mnogo laže.
Vprašanje: Kako bi Vi gledali na to, da bi Jugoslavija dobiLa razen ustmenih tudi druga, formalna poroštva od ZDA, . Vel. Britanije in drugih atlantskih sil, da bi pomagali Jugoslaviji v primeru napada s strani sovjetskega bloka? Ali menite, da zadostujejo izjave, ki so bile že o tern dane?
Odgovor: Mislim, da za sedaj niso potrebni kaki pismeni ali kaki drugi sporazumi. Mislim, da to v sedanjem obdobju za nas zadošča, ker formalni sporazumi niso nič bolj zanesljivi kot ustmene izjave. Za primer mednarodnega spopada pa je pri sedanjem položaju, ko so interesi vseli narodov, ki žele ohraniti mir, enaki, dovolj tudi ustmeni sporazum. To pa ne pomeni, da sem v načelu proti. Tudi to bi lahko napravili, vendar pa mislim, da se danes evropski vodilni ljudje, ki žele ohraniti mir in so se izrazili proti napadalnosti ter imajo mir v Evropi za nekaj nedeljivega, dovolj zavedajo tega, da ni treba dajati še kakih osebnih obveznosti in da bi vsi izvršili svojo dolžnost v okviru Združenih narodov, kajti to je odgovorna obveznost.
Vprašanje: Vi ste v svojem govoru gardistom rekli, da sedaj ni čas. da bi od Zn pada dobili orožje. Kdaj menite, da bi lahko la trenutek napočil?
Odgovor: To je pravzaprav odvisno od trenutka, ko bomo presodili, da je tak položaj. To ne pomeni, d« bi to moralo biti čez daljši čas, do tega lahko pride vsak hip, utegne pa se tudi zgoditi, da sploh ne bomo zahtevali, ker ne bo potrebno.
Vprašanje: Če menite, da je potrebno orožje, mar ^ ne mislite, da ga je treba dobiti pravočasno, da se ne bi zgodilo kot s Korejo? Mar menite, da je danes položaj tak?
Odgovor: Za sedaj še ni tak položaj.
Vprašanje:	Mar	menite, glede na
Vaše izjave raznim novinarjevi, da ne bo vojne v bližnji bodočnosti?
Beograd, 1. marca.
Odgovor: V bližnji bodočnosti? Tu ne morem ničesar prerokovati. Pravim sa-i.io, da ni rečeno, da mora biti, na drugi strani pa je položaj danes tak, da obstoji možnost in da moramo biti oprezni.
Vprašanje: Imam vtis, da ste manj optimistični kot pred letom dni.
Odgovor: Letos se je zgodilo marsikaj...
Vprašanje: -Kakšen je sedanji položaj glede obmejnih incidentov?
Odgovor: Kako naj bi rekel, niso se zmanjšali, pa tudi ne kaj pomembno povečali.
Vprašanje: Ali so kaki razlogi, zaradi katerih bi se ti incidenti povečali spomladi ali med letom?
Odgovor: Razlog za to je hladna vojna. Tudi to spada v hladno vojno, v živčno vojno, katere smoter je, da bi onemogočala naše mirno vsakodnevno delo, katere smoter je, da bi nas stalno držala v vznemirjenja, čeprav tega vznemirjenja pri nas ni. Oni menijo, da nam s temi raznimi izzivanji zelo ovirajo izpolnjevanje vsakodnevnih gospodarskih nalog.
Vprašanje: Podpredsednik Kardelj je včeraj v parlamentu omenil vojaške utrdbe na meji. Ali bi nam mogli kaj podrobnega povedati o tem?
Odgovor: Saj to ni nova stvar. Res je, na oni strani grade utrdbe, delajo razne priprave, ki nam dajejo dovolj razloga, da ne dvomimo o njihovih namenih. To traja že dve leti.
Vprašanje: Kakšno je Vaše mnenje o vojaških sposobnostih satelitskih držav, ako bi vas le-te same napadle, ali bi lahko odbili napad?
Odgovor: Na to je nekoliko teže odgovoriti. Kar zadeva njihovo vojaško sposobnost, bi jo bilo treba osvetliti z raznih strani. Treba je gledati na to, kakšno je ljudstvo, če želi spopad, če ve, zakaj naj bi se borilo. Skratka, važno je politično, psihološko in moralno pripravljanje tega ljudstva. To je zelo važno za udarno sposobnost neke armade. Mislim, da oni tega nimajo, da njihov; narodi ne žele vojne, kar pa zadeva njihovo udarno silo, vztrajam pri tistem, kar sem dejal, da z* na? ne bi pomenilo kake posebne težave, če bi nas sami napadli.
Vprašanje: Kako p« gledate na njihove vojaške sposobnosti, če bi se jim pridružili prostovoljci, kot je to primerna Koreji?
Odgovor:To je druga stvar. Potem bi bil to neposredni napad Sovjetske zveze. Danes so dobile v kominformistični propagandi redne armade drugačen naziv, naziv&jo se prostovoljske.
Vprašanje: Ali sodite, da bi se mogli upirati kombiniranemu napadu s strani Rusije in satelita na isti način, kot ste to napravili proti mnogo močnejšemu sovražniku med drugo svetovno vojno?
Odgovor: Upamo, želeli bi. da do tega ne bi prišlo, če pa bi že prišlo, potem bi to bilo popolnoma izven naše krivde. Razumljivo jo, da so pri nas ljudje pripravljeni boriti se in da ne bodo nikomur dovolili, da bi nas zasužnjil.
Vprašanje: Kakšno je Vaše mnenje o vojaških sposobnostih sovjetske armatje, ako bi Rusija vodila napadalno vojno na tujem ozemlju?
Odgovor: Poznam sovjetsko armado, ki se je v osvobodilni vojni izredno borila. S te strani jo zelo dobro poznam. Ne bi hotel ugibati, lahko pa rečem, da je velikanska razlika med vojno, katere smoter je zasužnjevanje, in vojno, ki se vodi za obvarovanje svoje neodvisnosti kot je bila naloga sovjetske armade v minuli vojni. Jasno je, da bi to precej močno vplivalo tudi na samo sovjetsko armado.
Vprašanje: Kolikor je meni znano, dobivajo sateliti od Sovjetske zveze orožje, njihovo orožje pa je približno na isti višini kot oborožitev vaših sili. Ako bi se njihova oborožitev povečala, ali bi Vi menila* da je treba zaprositi za pomoč, ati bi bili tedaj mnenja, da je čas za iskanje pomoči od Zapada?
Odgovor: Mi računamo tudi‘z raznimi drugimi činitelji. Vprašanje je namreč, kdo in zakaj ima orožje v rokah. Tudi v pretekli vojni se je pokazalo, da smo se v začetku tudi brez orožja lahko uspešno borili' ip si ga osvojili, ker je bila to pravična vojna za obstanek narodov in neodvisnost države. Čeprav imata teh-ufka in količina poglavitno in veliko vlogo v vojni, vendar bi imel ta činitelj, ki sem ga navedel, prav tako velik pomen.
• Vprašanje: Velike razlike v oborožitvi med vami in sovjetskimi sateliti torej ni, če pa bi nastala, bi vas to napotilo, da zahtevate pomoč? v Odgovor: Da, kolikor bi nas ogrožal napadalec in bi to spravilo v nevarnost našo neodvisnost.
Vprašanje: Čeprav sovjetska propaganda tako malo pomeni na svetu mar menite, da bi mogli vzeti Rusi tudi vaše naziranje, da je moralna vrednost neodvisnosti mnogo večja kot vrednost kakega lokalnega pakta z državami Atlantskega pakta, kot podlago za svojo trditev, da ima Zapad oporišče v vaši državi?
Odgovor: Ne bi dejal, da ta propaganda malo pomeni. Prav zaradi tega, ker njihova propaganda v marsičem zavaja ljudi in ker so tudi ljudje, ki ji podležejo, sodimo in »e
držimo tega, da je bolje biti izven paktov, da ne bi pri teh Ijndeh izven naše države v nobenem oziru vzbudili dvoma v našo miroljubnost.
Vprašanje:	Kaj menite glede na
navedbe vašega časopisja in vaših vodilnih oseb, da hoče Sovjetska zveza danes prav tako kot Hitler v preteklosti zagospodovati svetu, zakaj Sovjetska zveza zato že sedaj takoj ne napade?
Odgovor: Zato, ter je vprašanje, v kakšnih pogojih je lahko priti do tega gospostva. Tudi Sovjetski zvezi ni vseeno, če bo imenovana za napadalca, boji se dvoma o tem. Zato Sovjetska zveza oziroma njeni vodilni ljudje danes pridigajo teorijo dejavne borbe za mir in preventivne vojne. Pridigajo tako teorijo, da je dovoljeno napasti državo, pa tudi socialistično, da bi se »zavaroval« mir, če menijo, da obstoji baje nevarnost za Sovjetsko zvezo in socialistično moralo.
Vprašanje: Ali se vi strinjate s tem, da je smoter njihove politike, da bi zagospodovali svetu?
Odgovor: Saj je jasno, da je to njihov namen.
Vprašanje: V nekaterih krogih na zapadu menijo, da je glavna skrb Sovjetske zveze samoobramba. V Veliki Britaniji, v posebno veliki skupini levega krila laburistične stranke so ljudje, ki sodijo, da je Sovjetska zveza mogoče preveč občutljiva in da se boji?
Odgovor: Česa pa naj se boji? To je velikanska zemlja, in Jugoslavija menda ne bo napadla Sovjetske zveze. To je država, ki ima velikansko moč, zgodovina pa je dokazala, da so propadli vsi tisti, ki so skušali tam z napadom kaj doseči ali izboljševati. Nihče naj se ne zavaja, da se Sovjetska zveza boji. To je odkrita zvijača.
Vprašanje: Še kot zaključek k vsemu temu — mar sodite, da ni ničesar resničnega v Stalinovi izjavi, da hoče Amerika zagospodovati svetu?
Odgovor: Čeprav se ne strinjamo z izjavo Stalina, se ne bi hotel spuščati v podrobnosti, ker bi moral dati pri tem mnogo pojasnil.
Vprašanje: Da, razumem Vas. Toda, mar je glede na to, da ste govorili
o	ruskih namenih, vsaj malo upanja v uspeh konference štirih?
Odgovor: Ne bi hotel s svojo izjavo odvrniti vsakega upanja. Upanje moramo imeti in treba je storiti vse, da bo do tega prišlo.
Vprašanje: Glede na izjavo gospoda Kardelja včeraj v parlamentu, da je Jugoslavija proti oborožitvi Nemčije, bi rad zvedel, kako gledate na to vprašanje. Če bi Sovjetska zveza oborožila Vzhodni del Nemčije, kako bi vi potem gledali na oborožitev zahodnega dela?
Odgovor: To je druga stvar. Če bi sestavljali armado na vzhodu, potem bi bila stvar popolnoma drugačna. Toda na sedanji stopnji in pri sedanjem položaju mislim, da to ni pravilna pot, če nočemo na miren način doseči sporazuma glede Nemčije.
Vprašanje: Če se po konferenci štirih ne bo nič spremenilo, se pravi, če bodo Rusi oboroževali vzhodni del, mar boste vi potem ugodno gledali na ravnanje Zapada do zahodnega dela Nemčije?
Odgovor: Bomo videli.
Vprašanje: Podpredsednik Kardelj je dejal, da bi morali po njegovi sodbi postaviti na dnevni red konference štirih tudi vprašanje oborožitve sovjetskih satelitov — Madžarske, Romunije in Bolgarije — kot posebno točko. Ali ni Jugoslavija nameravala postaviti to vprašanje pred Združene narode?
Odgovor: Mislim, da bi morali, če bo prišlo do take konference, sprožiti na njej ve« kompleks teh vprašanj. Če govorimo o oboroževanju Zahodne Nemčije, oziroma Vzhodne, potem je treba govoriti tudi o tistih, ki so bili Hitlerjevi sateliti, ker je tudi to kršitev mirovne pogodbe.
Vprašanje: Zakaj _ Jugoslavija ne postavi tega vprašanja pred Združene narode?
Odgovor: To bomo videli. Počakali bomo, če se bo dala ta stvar urediti na kak drug način, ni pa izključeno, da bomo postavili to vprašanje.
Vprašanje: Kakšen pomen se pripisuje dejstvu, da je Sovjetska zveza omenila Jugoslavijo v noti, poslani Veliki Britaniji?
Odgovor: To je edinstven primer, da se v noti neki drugi državi omenja in naravnost napada tretja država. Ne boin se spuščal v vsebino te note in slog pisanja, ker sta značilna za njihovo prakso, hotel pa bi poudariti, da so glede na nas v zelo težkem položaju in da se morajo zato, ker nimajo nobenih stvarnih dokazov in podlage za svoje izmišljene trditve, zatekati samo k psovkam. Tudi dejstvo, da v noti, poslani Angliji, omenjajo neki propadli falzificirani proces, domnevni naš poskus do Madžarske, dokazuje, kako slabi so v obtožbah do nas, in kako točno je, kar se je pozneje pokazalo, da so prav za prav oni uprizorili ce-
lotni proces, to sramotno komedijo, na katero se sedaj spet sklicujejo kot na dokaz, čeprav je že propadla pred vsem svetom. To dokazujejo poleg tega njihovi napadalni nameni do Jugoslavije, to dokazuje, da imajo Jugoslavijo za svoje področje, kjer nima nihče pravice misliti, kjer nikogar ne sme nič zanimati, pač pa smejo samo oni odločati.
Vprašanje: Morda menite, da je Sovjetska zveza poskušala napraviti kupčijo z Jugoslavijo?
Odgovor: Jugoslavija je takšen objekt, ki se ne da nikomur prodati.
Preston: To je gotovo.
Maršal: Tisti, ki bi prodajal Jugoslavijo, bi izgubil oboje, denar in Jugoslavijo.
Vprašanje: Ali mislite, da bi tam hoteli s spletkami obirati Zapad, da bi pomagal Jugoslaviji?
Odgovor: Da bi osamili Jugoslavijo? Lahko, morda poskušajo kaj takega.
Vprašanje: Kolikor sem mogel videti, so bili v partijskem časopisju grajani t sti vaši ljudje, ki so bili mnenja, da bi lahko \KP(b) spoznala svoje napake in spremenila svoje stališče do Jugoslavije. Kritike trdijo, da je to nemogoče in da ne morejo spoznati, da so na napačni poti. Kakšno je vaše stališče o tem vprašanju?
Odgo-for: Jasno je, da z njihove strani ne more biti iskrene pomiritve. Lahko bi prišlo do posknsov z določenim namenom, mi vsi pa smo globoko prepričani, da pri Sovjetski zvezi ne more biti iskrenih poskusov, da bi popravila svoje stališče do Jugoslavije. Tu bi morali napraviti zelo velik preobrat, ker bi morali spremeniti celotno svojo smer v zunanji politiki in nadaljnjem revolucionarnem razvoju. To pa so velikanske stvari. Tu ne gre za spor z Jugoslavijo, marveč za odnose med socialističnimi državami, za stališče do malih narodov itd. Tedaj bi morali spremeniti svojo politiko tudi do satelitskih držav, do Madžarske, Romunije, Bolgarije, Poljske itd, To pa so velike stvari. Naša želja bi seveda bila, da bi bilo tako.
Vprašanje: Mar bi to pomenilo z drugimi besedami, da bi prišlo tam do nove vlade?
Odgovor: Nisem mislil na to, pravim le, kaj bi morali storiti. Seveda bi to pomenilo velikanski prispevek k ohranitvi miru.
Vprašanje: Mar menite, da je v vaši • državi še kominformovska opozicija in koliko?
Odgovor:	Le	posamezni primeri.
Takih ljudi je zelo malo in to ni več idejno naziranje ali nerazumevanje. To je že čista špekulacija, pokvarjenost, ali pa so to politični strahopetci, ki se boje Sovjetske zveze itd. Toda to so le posamezni primeri.
Vprašanje: Ali imate te ljudi, ki mislijo, da je možnost za pomirjen je s Sovjetsko zvezo, za morebitne in-formbirojevce?
Odgovor: Vdajajo se iluzijam, vendar pa jih nimamo za informbirojev-ce, marveč samo za ljndi, ki ne razumejo stvari. Takih pa je zelo malo.
Vprašanje: Ali bi hoteli povedati nekaj o dogodkih v Češkoslovaški?
Odgovor: Kaj pa naj povem. Mislim, da so dokaz, da v Češkoslovaški za njih ni najugodnejši položaj.
Vprašanje:	Ali	sodite, da so na-
sprotniki iz opozicije sami tako močni, da bi zares lahko pomenili nevarnost za Sovjetsko zvezo glede na dejstvo, da v Češkoslovaški sedaj ni sovjetskih vojakov?
Odgovor: Na to ne bi mogel odgovoriti, ker ne vem. Vem le, da je v ČSR zelo močan odpor proti sedanji politiki vodilnih ljudi.
Vprašanje: Ali bi^ lahko kaj povedali v zveži s Clementisom, katerega smo novinarji skušali najti v Jugoslaviji?
Odgovor: To vest je utihotapila in-formbirojska propaganda po »črni borzi«, čeprav je prišla z zapada. To smo takoj spregledali in smo računali, da je Clementis %li ubit ali pa zaprt. Zaradi tega smo tudi izdali demanti, da ga pri nas ni.
Vprašanje: Mar bi lahko kaj izjavili o kampanji, ki se je sedaj dvignila proti njemu in ki trdi, da je vohun?	*
Odgovor. Jaz ne verjamem več v niti eno njihovo obtožbo, ker je njihova navada, da razglasijo vsakega, kogar hočejo uničiti za vohuna ali fašista.
Vprašanje: Ali je notranji položaj v drugih satelitskih državah prav tako slab kot v ČSR?
Odgovor: Ponekod bolj, ponekod manj, v vseh teh državah pa ljudje niso zadovoljni s stanjem, ki je tam.
Vprašanje: Mar je morda to nezadovoljstvo glavni vzrok za to, da Sovjetska zveza takoj ne napade Evrope?
Odgovor: Tega ne bi mogel reči.
Vprašanje: V vaši državi sem že dve leti in zapazil sem spremembe v, političnem odnosu do ljudi iz razreda,
ki je izgubil svoj položaj. Ali je to začasni ali trajni ukrep?
Odgovor: To ni zvijača. Nimamo nobenega razloga, da bi zaostrovali ravnanje in naša težnja, usmerjena k ubla-ževanju, je v skladu z našo smerjo k demokratizaciji.
Vprašanje: Kaiko gledate na novi kazenski zakonik v zvezi z individualnimi svoboščinami?
Odgovor: Kazenski zakonik smo sprejeli prav zaradi tega in je v skladu z našo smerjo. Z njim smo dokončno uzakonili tisto, k čemur smo že zdavnaj težili. Treba je bilo to samo izvesti z zakonom. Ni tako lahko pojasniti ljudem, kaj je demokracija, ko pa je zakon tu, se ga mora vsakdo držati.
Vprašanje: Domnevam, da tega ne boste označili kot neko liberalizacijo, toda mar se strinjate, da je to korak na-prej v primeri s sovjetskim vzorcem, oziroma naprej od sovjetskega vzorca, nekaka paralela evropskemu humanizmu.
Odgovor: Ne bi hotel govoriti o evropskem humanizmu. Rad bi pa povedal, da je naše gledanje na demokracijo različno od gledanja sovjetskih voditeljev. Sodimo, da mora biti socialistični humanizem na višji stopnji in da socializem ne sme biti strašilo za nikogar, se pravi, lahko je strašilo za nasprotnike. Ne sme pa doseči takega učinka, kot ga je dosegel s prakso voditeljev Sovjetske zveze, da se je svet boji. Mi hočemo, da bo socializem zgrajen po čimbolj človeški poti. Vzemimo na primer samo primerjavo med nami na eni strani in iniormbirojskimi državami in Sovjetsko zvezo na drugi strani glede odnosov do nasprotnika. Pri nas še nikogar nismo ubili zato, ker je koininformovec, oni pa človeka takoj obsodijo na smrt. Mi smo bili obzirni tudi do tistih, ki so bili stoodstotno krivi. Smo proti uničevanju ljudi in sodimo, da je treba iti po poti prepričevanja, posebno pri tistih, ki se dajo prepričati s človeškimi metodami, da so napačno gledali na stvari. Že sam način sojenja se razlikuje od njihovega. Da ne bi napačno razlagali to človeško ravnanje do ljudi
—	pri uas dajemo možnost takemu človeku, da sprevidi svojo napako in da se prepriča o pravilnosti naše poti in zadržanja. Povedal bi rad, da to ne pomeni naše slabosti, pravtako kot tudi ubijanje ljudi in obsojanje na smrt na drugi strani ne kaže njihove moči. Naše ravnanje pomeni moč, moralno moč. Ta moralni činitelj ima velikansko vlogo pri nas. Tako kot oni delajo, delajo samo slabiči, ki niso naklonjeni humanističnim metodam.
Vprašanje: Morda vendar ne mislite, da je ta vaša tendenca bližja evropskim tendencam?
Odgovor: Naša tendenca je naprednejša od evropskih, ker ponekod v Evropi prav tako človeku hitro odrežejo glavo, če se najde za to opravičilo v zakonu. Za nas zakon nr nekaj krutega, ne gledamo kruto, marveč si prizadevamo dvigniti človeka, ga popraviti.
Vprašanje: Rad bi zastavil vprašanje v zvezi z gospodarskim položajem. Mar menite, da bo hrana, ki ste jo dobili v Ameriki, zadoščala za kritje potreb vašega ljudstva?
Odgovor: Ne bi imel ničesar dodati tistemu, kar so včeraj povedali v parlamentu. Mislim, da bomo navzlic temu prebrodili krizo, vendar pa komaj, ker so se živila podražila, tako da jih bomo morali z dolarji, ki smo jih dobili, mnogo draže plačati. Na ta način pa bomo dobili manjšo količino. Poleg tega bo tudi prevoz dražji.
Vprašanje: Rečeno je bilo tudi, da bo primanjkovalo sladkorja, masti in žita. Mar veste, kje se bo to lahko kupilo?
Odgovor: Potrudili se bomo, da bomo to nabavili doma. kolikor bo mogoče. Ne bi pa hoteli prehudo pritiskati na ljudstvo, ker bi nam to politično škodovalo. Sicer se sedaj vidi, da nismo previsoko določili vsote, ko smo rekli, da rabimo nad 100 milijonov dolarjev. Sedaj nam manjka prav ta razlika.
Vprašanje: Ali imajo kmetje dovolj semen?
Odgovor:v Nimajo, tudi v tem je težava.
Vprašanje: Rad bi vam zadal še eno vprašanje, čeprav vas ne bi rad zadrževal. Ali sodite, da je kaka bližnja možnost, da bi se rešilo vprašanje Trsta?
Odgovor: Še vedno ostanem pri tem, da moramo to vprašanje za sedaj pustiti. Če ni z obeh strani vidna jasna želja in če na obeh straneh ne menijo, da je to zelo. važno pri sedanjem položaju, potem je bolje, da se ne dotikamo tega vprašanja.
Vprašanje: Kaj sodite o izključitvi Cucchija in Magnanija iz KP Italije?
Odgovor: Ta dva nista bila izključena, marveč st>a sama odšla. Vodstvu KP Italije pa potem seveda ni preostalo nič drugega, kot da ju je izključilo. Sodimo, da je to posledica informbirojske politike, politike ukazovanja in postavljanja vodstev drugih partij v položaj svojih slug, ki morajo samo ubogati.
Vprašanje: Ali sodite, da bi lahko prišlo do podobnega položaja tudi v Franciji?
Odgovor: So nekateri znaki, ne bi pa rekel, da bo takoj prišlo do tega,
8tev. 5*
  -----
SovJtska zveza pristala na sestanek
namestnikov zunanjih ministrov
Pariz. 1. marca. Kakor poroča Uni- . razširjenje razgovorov na glavne pe-ted Press, je vlada Sovjetske zveze j reče probleme med Vzhodom in Zaho-danes pristala na predlog zahodnih dom. Čeprav v današnjem položaju, velesil, naj bi se v ponedeljek, 5. t. m., prav posebno zaradi agresivne politi-sestali v Parizu namestniki britanske- ke sovjetske birokracije, ne moremo ga, francoskega, ameriškega in sovjet- imeti nobenih pretiranih upanj glede skega zunanjega ministra ter pripra- , uspeha konference štirih zunanjih mi-vili dnevni red za konferenco zunanjih i nistrov, bo vendar sestanek, v kolikor ministrov štirih velesil. Ta pristanek ! bo do njega prišlo, že sam po \sebi vsebuje nota, ki jo je namestnik zu- j lahko prispeval h krepitvi miru in nanjega ministra Sovjetske zveze An- | urejevanju mednarodnih odnosov, drej Gromiko predal danes poslanikom zahodnih velesil v Moskvi. Francosko poslaništvo je kasneje izjavilo, da je že prejelo prošnje za vize od 1? predstavnikov Sovjetske zveze, ki žele potovati v Pariz.
*
Pristanek vlade Sovjetske zveze na predlog zahodnih velesil je. prvi rezultat obširne diplomatske prepiske, ki so jo v zadnjih mesecih vodile zahodne velesile • in Sovjetska zveza.
Vendar je to šele začetek neposrednih pogajanj med štirimi velesilami. Od uspeha pariškega sestanka namestnikov je odvisno, če se bodo zunanji ministri >sestali.
Zahodne sile so v svojih notah, ki so jih poslale vladi Sovjetske zveze,
Jugoslovanski poslanik v Avstriji je predal poverilnice
Dunaj, 1. marca. (Tanjug.) Izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v Avstriji Viktor Repič je izročil dane« poverilnice avstrijskemu kanclerju Leopoldu Figlu, ki opravlja sedaj dolžnosti predsednika republike. Ob izročitvi poverilnic sta bila navzoča z jugoslovanske strani tajnika poslaništva Demajo in Te-lenta, z avstrijske strani pa zunanji minister dr. Gruber.
De!o komisSfe za Azi o in Daifni vzhod
Lahore, 1. marca.’ (Tanjug.) V Lahoreju se je začelo sedmo zasedanje gospodarske komisije za Azijo in Daljni vzhod. V začetku zasedanja je pozval predsednik pakistanske vlade Liaquat Ali Khan Združene narode, naj dajo finančno pomoč a-zijskim državam. Po njegovih be-
Bidault dobil mandat za sestavo francoske vlade
Pariz, 1. maroa. (UP.) Bivši ministrski , predsednik in voditelj ljudske republi-odkianjale°“da bi“bila^konferenca’ Tu - ' kanske stranke Georges Bidault je v če-nanjih ministrov posvečena samo vpra- {	izjavil,	da	bo	skušal	6C6tavati novo
šanju demilitarizacije Nemčije, Jasno ] koalicijsko vlado, ki bi zamenjala vlado so izjavile, da žele na tem sestanku | Ren^la. Plevena. Plevenova koalicijska rA7nrAvlTnti tudi n Hruffih nrohlemili l vlada je v sredo zvečeT v zvezi z notranjim sporom glede novega in kompliciranega volilnega sistema podala ostavko
razpravljati tudi o drugih problemih ki so po njihovem mnenju krivi današnje mednarodne napetosti. S tem, da je vlada Sovjetske zveze pristala na predhodno konferenco namestnikov v Parizu, ki naj bi v prvi vrsti pripravili program novega sestanka »velikih štirih«, je po razlagi nekaterih zahodnih diplomatov — kakor poroča agencija United Press in Londona
—	tudi pristala na zahtevo Zahoda, na
Bidault je obljubil, da bo takoj pričel s posvetovanji z voditelji strank in v petek poročal o svojem uspehu. Sodijo, da izgledi na uspeh niso preveč dobri. Njegova stranka in socialisti so si že dolgo v laseh in socialisti so izjavili, da ne bodo stopili v nobeno vlado, ki bi ji načeloval kak voditelj MRP.
KRIZA V MAROKU
Maroška kriza je danes poleg krize francoske vlade drugi problem o katerem na široko razpravljajo v francoski javnosti. Po drugi svetovni vojni se je rešitev kolonialnega problema postavila vedno bolj imperativno tudi Franciji,-' Osamosvojitev bivših angleških kolonij: Indije, Birme. Ceylona. dalje Pakistana, umik angleških čet iz Nilske doiine, ustanovitev Združenih držav Indonezije — vse to je močno vplivalo na razpoloženje, pa tudi orientacijo mlade maroške buržoazije in muslimanskega prebivalstva na sploh, Danes, šest let po osvoboditvi “Francije, so maroški muslimani globoko prepričani, da Francija, ni izpolnila svojih obveznosti, čeprav so Maročani sodelovali v dveh vojnah na strani Francije in njenih zaveznikov. Maroške čete sodelujejo danes v krvavih bojih na Daljnem vzhodu
—	v Indokini — v Franclji pa jih uporabljajo za dušitev stavk.
Protektorat, ki ga je Francija vsilila Maroku že leta 1912 — eno leto zatem, ko so se izkrcale prve francoske čete v Maroku — ta protektorat, ki simbolizira neomejeno francosko oblast, je ostal še danes v veljavi, čeprav je maroški sultan že večkrat zahteval njegovo revizijo. Med svojina zadnjim obiskom v Parizu je med drugim predlagal, naj bi se odnosi meri Francijo in Marokom uredili s posebno francesko-maroško konvencijo, Maroko, pa postal član Francoske unije. Kljub temu. da je sultan v tistem trenutku užival neomejeno zaupanje maroških muslimanov — vsaj v tem vprašanju ni bilo nobenih bistvenih razlik med posameznimi strankami, tudi komunisti tn podpirali sultana — pa Je Francija odklonila 'te nredloge kot preveč ekstremne.
Kljub temu. da so se po drugi svetovni vojni številni narodi osvobodili kolonialnega sistema in izkoriščanja, pa razvoj osvobodilnega gibanja v Aziji in Afriki ni prav nič spremenil odnosa francoskih oblasti do maroškega vprašanja.
Maroko leži na prehodu iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje. Zato igra vedno važnejšo vlogo v sistemu držav Severnoatlantskega pakta. Strateške baze. ki jih po Informacijah mednarodnih agencij, gradijo v pospešenem tempu, od Casablance do Marakeša in Agadirja. kažejo tudi na vlogo te gorske trdnjave na severu Afrike.
Francoska vlada ee je zato postavila na stališče, da bi v sedanjem trenotku že sama postavitev vprašanja protektorata pomenila ukinitev režima protektorata. To pa bi pomenilo konec francoske administracije v Maroku. Francoska vlada je sicer obljubila, da bo izvedla najnujnejše administrativne
reforme, vendar ni bila pripravljena razpravljati o kakšni reviziji pogodbe o protektoratu. Francoska administracija danes močno izkorišča zaostalost dežele, da bi čim dalje obdržala oblast v 6vojih rokah.
Kakšna je vsebina tega protektorata! Po pogodbi o protektoratu je francoski generalni rezident »nosilec vseh pravic in oblasti francoske republike« v Maroku. Pod njegovo oblastjo so tudi oborožene sile Maroka. Generalni rezident je posrednik med sultanom lu tujimi silami, torej neke vrste zunanji minister. V njegovih rokah je skratka popolna kontrola Maroka. Oblast francoskega rezidenta se torej v ničemer ne razlikuje od oblasti kakšnega	rimskega	pro-
konzula. Sultan, ki je	bil	do	leta 1912	ver-
ski in politični poglavar Maroka, je sedaj le še simbol nekdanje neodvisnosti te dežele.
Položaj Francije v Maroku pa najbolj ilustrira to. da je francoski element v Maroku relativno zelo šibak. Medtem ko živi danes v Alžiru že preko 800.000 Francozov in preko 100.000 Španjolcev — A1 žir je že od leta 1*90 v francoskih rokah — pa le procent Francozov, ki	so	se	naselili v	Maroku, precej manjši.	Po	statistiki te	leta
1047 živi v Maroku 8 milijonov muslimanov, 300.000 Francozov in ?00 000 maroških Zidov. Le-ti pa se v zadnjih letih vedno močneje izseljujejo v Izrael. Po podatkih, ki jih ie objavil francoski list Observateur, se 70"/« muslimanskega prebivalstva bavi s poljedelstvom, medtem ko znaša odstotek delavcev in nameščencev 20.*/«. Kmečko prebivalstvo ie močno zaostalo. Posebno v izoliranih naseljih živi v stalnem strahu pred represalijami. To velja posebno za južne predele Maroka.
Zato je lahko pred dnevi francoska vlada tako hitro »rešila« krizo v Maroku. Ko so francoske oblasti mobilizirale nekatera nezadovoljna plemena proti sultanu Je bil le-ta prisiljen sprejeti vse francoske predloge. Razpustiti je moral svojo vlado (ki sicer ni imela dosti besede), več vodilnih članov maroške stranke Istlqlal, ki Je brezpogojno podpirala njega in njegov program, pa je moral premostiti na manj važne položaje. Konec februarja pa je podpisal protokol o administrativnih reformah, ki jih je vse dotlej obsojal kot poskus utrditve francoske oblasti.
Tako je francoska vlada s tem, da je popolnoma izolirala maroškega sultana, zaenkrat rešila maroško krizo. Problem Maroka pa je poleg vprašanja Indoklne ostal še danes eno najtežjih vprašanj, ki ga bo morala Francija v bližnji bodočnosti rešiti..
—In
sedah ni pošiljanje posameznih tehničnih strokovnjakov in dajanje štipendij dovolj, da bi premagali težave, v katerih žive azijski narodi.
Na dnevnem redu sedanjega zasedanja gospodarske komisije ZN za Azijo in Daljni vzhod je med drugim vprašanje tehnične pomoči azijskim državam in vprašanje pomoči pri izvajanju določenih gospodarskih in prosvetnih programov v Aziji.
Gospodarska komisija Združenih narodov za Azijo in Daljni vzhod je odklonila sovje' !:i predlog resolucije o sprejemu LR Kitajske v to organizacijo. Sovjetski predlog je bil zavrnjen z osmimi glasovi proti petim, ena delegacija pa se je glasovanja vzdržala.
Komisija je zavzela stališče, da ni pristojna odločati o kitajskem predstavništvu.
Izvidniške operacije v Vietnamu
Saigon, 1, marca. (Tanjug.) V poročilu štaba francoskega poveljstva, ki ga prenaša AFP, je rečenOj da so bile včeraj v severnem Vietnamu izvidniške akcije na vseh odsekih. Francosko letalstvo je nadaljevalo s svojimi napadi na taborišča in vojaška skladišča Ho Ši Minhovih čet na področju Fu-To. V poročilu je nadalje rečeno, da so imele Ho Ši Minho-ve enote v včerajšnjih bojih 52 mrtvih in 56 ujetih. V južnem Vietnamu so Ho-Si Minhovi oddelki nenadoma napadli francoske in Bao Dajeve sile na področju Bin Djao, jugovzhodno od Tu-Do-Moa in pri tem uničili razne naprave in drugi material. Prj tem napadu so. imele Ho -Ši Minhove enote 16 mrtvih in 30 ranjenih.
Sinoči so Ho Ši Minhove sile napadle in zažgale radijsko postajo na letališču Lien Kan, 30 km od Dalata.
Francija smatra maroško vprašanje za svoje vprašanje
Kairo, 1. marca. — Kakor poroča Reuter, je egiptski zunanji minister Šalah el Bin bej povabil francoskega veleposla- • nika Couve de Murvilla, da ga obišče in da se z njim pogovori o položaju v Maroku. Francoski veleposlanik pa ni hotel obiskati egiptskega zunanjega ministra. Ko francoski uradni krogi komentirajo ravnanje francoskega veleposlanika, izjavljajo, da se vprašanje Maroka in Severne Afrike »ne tiče egiptske vlade«.
Pomanjkanje tekstilij na svetu
London, 1. marca. (Tanjug). Časopis, •Kconomist« objavlja podatke o pomanjkanju tekstilij na svetu. Po teh •podatkih je proizvodnja volne, botobaža in umetne svile v minulem letu znatno presegla predvojno, vendar so se zaradi povečane potrošnje zmanjšale svetovne zaloge bombaža in volne. Lani je bila proizvodnja bombaža več kot 5.5 milijona ton. kar pomeni, da se je zmanjšala za 13'/<. Do tega je prišlo zaradi zmanjšanja površin v ZOA. ki sft zasejane z bombažem. Lanska proizvodnja volne, ki je znašala milijon ton. je bila za 1.5*/t večja od proizvodnje leta 1949, vendar so sedanje zaloge za 10*/« manjše od lanskih. Sodijo, da bo trajalo najmanj 5 let. da bo proizvodnja dosegla spet to raven.
Proizvodnja umetne svile venomer narašča po drugi svetovni vojni, vendar so sedaj nastale težave zaradi pomanjkanja surovin, zlasti žveplene kisline-, lesnih in bombažnih odpadkov. V številnih državah rastejo in se širijo tovarne umetne svile. Kakor piše »Economist«, bodo le-te marsikaj prispevale k borbi za surovine ter k povečanju tekstilnih zalog.
Revaj na kongresu madžarske agenture
Ena značilnosti madžarskih kongresov je prav gotovo tudi ta, da na vsakem ugotove neko »ncKO, veliko« resnico, hkrati pa na vsakem kongresu ugotove tudi to, da je bila najmanj ena >rcsnic«, ki so jih izrekli pred meseci, nepravilna. Med mojstri teh akrobacij na kongresih je prav gotovo zelo zaslužen Revaj. Re-vaj je na primer po resoluciji informbi-roja ugotovil »marksistično«, da si na Madžarskem delijo oblast delavci in kmetje. Pozneje je »ugotovili, da je taka trditev zmotna, posebno Se ker se je spremenilo mnenje Moskue do vprašanja ali ljudska demokracija ena oblik diktature proletariata ali ne. Revaj je imel svoje »mnenje« tudi o tem vprašanju. Najprej je trdil, da je v Madžarski izvrSena buržoazna revolucija, pozneje pa je hitel na ves glas ponavljati, da so izvršili socialistično revolucijo. Revaj je svojevrsten »specialista za vsa vprašanja. Posebno pa bi se rad uveljavil v kulturnih vprašanjih. To svojo težnjo je pokazal z napihnjenimi frazami, ki kažejo popolno neznanje, pri kritiki Lukacsa, zanimivo pa je tudi njegdvo zadnje opravilo — čiščenje madžarskih knjižnic. Po njegovi zaslugi so prepovedali nič manj kot '6750 različnih knjig. Med prepovedanimi knjigami so bila tudi dela Cervantesa, pravljice, kakor so >Pepelka<, >Sneguljčiča« itd. Strah pred »okužbo« po zahodni kulturi je bil tako močan, da je čistka posegla celo v ples. Kakor povsod je tudi tu veljalo: »S Sovjetsko zvezo kot vzorom se mora uveljaviti socialistična plesna kultura.* Nekateri zelo zaletavi pristati madžarskega režima so zahtevali med drugim tudi obvezno delovno obleko na plesu. Revaj je dal nalogo in v vrtincu madžarskih zmešnjav so jo tudi izvršili. In Revaj, ki na vseh kongresih popravlja svojo inform-birojevsko zaletavost, je moral tudi na kongresu pred dnevi napadati »levo sek-taštvo v književnosti«. Tokrat je povedal (zelo junaško), da Madžari lahko berejo Dickensa, posluSajo Verdija in Moliera. Povedal pa je tudi smer razvoja madžarske književnosti. Zanj je namreč: »Sovjetska kultura model socialistične kulture, katere se mora madžarska književnost držati, da bo lahko postala socialistična.* Po tem Revajevem receptu bo pač
najbolj > socialistično* tisto madžarsko književno delo, ki bo ohranilo sovjetski stil, obliko itd., v katerem bo 'najmanj na
vsaki strani enkrat pisalo: Slava velikemu Stalinu* in v katerem bodo madžarska samo imena.
I n f ormb i rojevsha pomoč Albaniji
Iz Tirane poročajo, da je dobila Albanija iz Sovjetske zveze in drugih in-jormbirojevskih dežel nove pošiljke blaga. Za odnose, kakrSni vladajo med Sovjetsko zvezo in drugimi informiro-jgevskimi državami, je vsekakor značilno tudi to, kakšne vrste blaga pošilja SZ u Albanijo.
Za ogromno število sovjetskih »specialistov*, ki sedaj vedrijo v Albaniji, je najzanimivejši predel Albanije v okolici Val one — to je na naftnih poljih. Albansko nafto namreč v tem pristanišču prekrstijo v sovjetsko in nato nadaljuje svojo pot na svetovni trg. Zaradi tega so tudi na^prvem mestu sovjetskih pošiljk vrtalne naprave in razne cevi za petrolejsko industrijo. Zanimivo je, da moskovski birokraciji ni bilo v Albaniji treba ustanavljati mešanih družb, ker se to upira sovjetskemu sistemu kolonialnih odnosov
—	Albanija je za kremeljske pojme preveč majhna — in zaradi tega, ker je že albanska agentura i Enver Hodžo na čelu zadostno zagotovilo pred vsakim odporom s strani vodstva.
Na svoj način pa skušajo Albanijo izkoriščati druge . informbirojevske države. Elektrifikacija Albanije je zelo revna. Razen v Tirani in nekaterih manjših mestih skoraj ni elektrike. Češkoslovaška pa, ki se hoče znebiti električnega materiala, za katerim je povpraševanje na drugih tržiščih manjše, prodaja ta material Albaniji. Tako so tiranske trgovine dobro založene z deli za radijske aparate in električnim priborom, potnošnikov, ki bi kupovali to blago, pa je zelo malo, ker ga pač ne rabijo. Enver Hodževa agentura pa bi rada s to zalogo blaga, ki jim ni potrebo, pokazala, kako velikodušna je pomoč držav informbiroja.
Tud! v sahodrsoneniški partiji čistilo
Frankfurt, 1. marca. fTanjug.) Eden izmed najvidnejših voditeljev Komunistične partije za pokrajino \ViirttembeTg-Hohenzollern, Wilfried Acker, je bil izključen iz partijskega vodstva. V poročilu, ki ga prenaša Reuter, je rečeno, da je bila t? odločitev sprejeta na kongresu partije »po 06tri samokritiki in po zaključku, da je neogibno potrebno izvesti odločilne spremembe«.
Minuli teden je bilo izključenih iz partije več voditeljev v Severnem Porenju - Westfa3dji.
Kakor dalje poroča Reuter, je moral odstopiti tudi Robert Lernrang, dosedanji predsednik KP Nemčije za pokrajino Wiirttemberg - Baden, »zaradi slabosti proti Imperialistični i nevarnosti«. Na partijskem kongresu v Ludwigsburgu pri Stuttgartu je bil izvoljen za novega partijskega voditelja te pokrajine Karl We-ber.
SED predlaga ustanovitev paritetnega sveta za Berlin
Berlin, 1. marca (Tanjug). Enotna socialistična stranka Nemčije za področje Berlina je sprejela na svojem zadnjem sestanku — ka,kor poroča agencija France Presse, resolucijo, ki predlaga ustanovitev paritetnega sveta za Berlin. V Svetu naj bi bili v enakem številu predstavniki vzhodnega in zapadnega Berlina. Svet hi vodil administrativne posle za celotno območje velikega Berlina.
Ta predlog, enotne socialistično stranke v resnici pomeni, da dejansko obnavljajo stari predlog ZSSR o upravi nad Nemčijo z ustanovitvijo posvetovalnega, sveta, v katerem naj bi bilo enako število predstavnikov vzhodne in zahodne Nemčije, Ta sovjetski predlog je bil zadnjič omenjen v pra&kl
deklaraciji,' ki je bila izdana na sestanku zunanjih ministrov informbirojevskih držav v lanskem oktobru.
Indijski in afriški premog za Veliko Britanijo
London, 1. marca (Tanjug). Tisk pi£e. da bodo letos prvikrat uvažali v Evropo, in sicer v Britanijo, ki je sama velik proizvajalec premoga, indijski in afriški premog. Da bi zadovoljila potrebam svoje industrije, ki Je sedaj usmerjena v vojno proizvodnjo, si Britanija prizadeva, da bi uvažala kar največje količine premoga. Razen uvoza iz ZDA bo velika Britanija sklenila z Indijo in Liberijo sporazum o dobavah premoga.
Deblokiranje cen in mezd v ZDA
Washlngton, 1. marca (Tanjugl. Vlada ZDA je danes potrdila da se povišajo mezde in deblokirajo cene določenim predmetom -v trgovini na drobno. ITnited Press poroča, da je šef urada za. stabilizacijo cen in mezd Eric Johnst.on izjavil, da se bodo mezde povišale za 10*/« nad raven od 15. januarja leta 1950 Povišico bo dobilo 57,000.000 delavcev.
Odpravljeno je tudi blokiranje cen določenim predmetom in namesto tega uvedena omejitev na dobičke v trgovini na, drobno. Blokiranje cen, ki je bilo uvedeno v preteklem mesecu, je zajelo obleke, tekstilije. tka» nine in pohištvo. Cene življenjskim potrebščinam niso bile blokirane.
ZADNJA ŠPORTNA VEST:
Rudi Finžnar je skočil v Oberstdcrfu 126 m
Na velikem tekmovaniu v smučarskih poletih v Oberstdorfu (Nemčija) je naš predstavnik Rudi Finžgar v ostri mednarodni konkurenci: dosegel daljaive: 93 m, 103 m, 114 m in 126 m.
Nekaj misli o današnjih nalogah sindikatov
Pred nekaj meseci so si delavci v vseh gospodarskih podjetjih, ki so družbena imovina, izvolili na osnovi Zakona
o	vodenju gospodarskih podjetij po neposrednih proizvajalcih svoje delavske svete in upravne odbore. S tem dejanjem je pričel delavski razred naše domovine prevzemati družbeno gospodarstvo v neposredno vodstvo.
Kakšnega pomena je, da je delavski razred prevzel vodenje našega gospodarstva? Ali ima delavski razred tudi sposobnosti, da ga uspešno vodi? To, da je pričel prevzemati neposredno vodenje gospodarstva delavski razred, je za rast in razvoj našega gospodarstva odločilnega pomena. Delavski razred je namreč tisti družbeni činitelj sodobne družbe, ki je po svojem razrednem stremljenju in hotenju nosilec socialističnega razvoja in pod vodstvom svoje Partije tudi njegov najpožrtvovalnejši in najdo-slednejši tvorec. V tej trditvi je izraženo temeljno obeležje našega delavskega razreda, to je razreda, ki nesebično in junaško gradi materialne osnove naše socialistične domovine. In prav zaradi takih odlik, ki jih je naš delavski razred dosedaj v graditvi socializma v naši domovini dokazal, je prav on tisti družbeni finitelj, ki je poklican, da prevzame gospodarstvo iz rok državnih gospodarskih organov potem, ko so slednji opravili v glavnem svoje, od delovnega ljudstva zaupane jim naloge (enotno organizirati celotno nacionalno gospodarstvo, ga med seboj povezati ter ga postaviti na tir socialističnega razvoja) in ko so se v teh organih pričele kazati prve tendence socializmu škodljivega birokratizma.
Poleg tega pa delavski razred z neposrednim gospodarjenjem prinaša novih oblik v vodenje naših gospodarskih podjetij. Staro administrativno usmerjanje gospodarske tvornosti, ki je slej ko prej izpostavljeno nevarnosti birokratizirani a, zamenjuje živo, neposredno gospodarjenje delavskih kolektivov, ki z gospodarskimi problemi in proizvodnimi vprašanji svojih podjetij žive in so jih zato sposobni reševati Wot sestavni del svojega življenja.
S tem, ko delavci prevzemajo vodenje gospodarskih podjetij, pa so se v naši družbi pričeli v kali porajati tudi novi proizvodni odnosi, bitno različni od vseh doslej poznanih. Direktorja, kot pooblaščenega predstavnika državne gospodarske uprave v podjetju, ki je doslej vodil v njem celotno gospodarjenje in o vseh vprašanjih končnoveljavno odločal, sedaj zamenjujejo neposredni organi delavskega kolektiva, to so delavski sveti im upravni odbori. Na ta način neposredni proizvajalci, delavci z delovnih mest istočasno postajajo proizvajalci in odločilni činitelji celotne gospodarske tvornosti v podjetju ter se njihovim odločitvam podrejajo vai preostali administrativno upravni in tehnično vodstveni organi podjetja. To je torej prva klica novih socialističnih proizvodnih odnosov, ki doslej še v nobeni državi ni bila poznana.
Delavci prevzemajo z vodenjem družbenega gospodarstva dve zelo pomembni družbeni obveznosti, ki pa istočasno vplivata na bitno spremembo družbenega položaja samega delavskega razreda: Prvič, kot neposredni vodstveni gospodarski organi prevzemajo delavski sveti in upravni odbori dolžnost organizacije, usmer-1 janja in razvijanja proizvodnje. S to na-
loge* prevzemajo tudi kajpada obveznost, da bodo tako organizirani vodili in razvijali proizvodnjo, da bodo rasle in se krepile proizvodne sile naše domovine, ker je to osnovni materialni predpogoj njene notranje socialistične rasti. Na ta način pa prenehajo biti delavci zgolj izvrševalci določenih proizvodnih nalog na svojih delovnih mestih, ampak so istočasno tudi tisti činitelj v gospodarski dejavnosti podjetja, ki izdeluje proizvodne naloge tega podjetja in ki zahteva najdo-slednejše izvajanje postavljenih nalog. V toku uresničevanja te vodstvene naloge v gospodarskem podjetju pa se pred delavci odpira široko spoznavanje proizvodnih problemov njihovega podjetja in vse širše povezovanje teh problemov s celotno proizvodno tvornostjo v naši domovini.
Druga pomembna obveznost, ki jo prevzemajo delavski kolektivi,_ pa je gospodarjenje s podjetjem in njega proizvodi, to je, področje finančno komercialnih vprašanj tega podjetja. Delavci so namreč prevzeli gospodarska podjetja s pomembno obveznostjo, da bodo s proizvajalnimi sredstvi, s proizvodi, s surovinami itd. tako gospodarili, da bo to v interesu krepitve socialističnega gospodarstva in izboljšanja položaja neposrednih proizvajalcev. Prav zato je potrebno, da delavci proizvodnjo poznajo tudi iz njene finančne strani, strani rentabilnosti proizvodnje. Vzporedno s to obveznostjo pa delavci prevzemajo tudi postopoma pravico odločati o načinu razdelitve množice proizvoda njihovega podjetja, viška proizvoda.
To na ee pravi, da delavci postopoma prevzemajo pravico odločati a tem, kako se bodo plodovi dela njihovega proizvodnega podjetja, ki je seveda družbena lastnina, uporabljali, kako bo družba gospodarila s temi proizvodi. Na la način pri na« prihaja delavec, neposredni pro-
izvajalec, do pobe pravice, da sam odloča o načinu gospodarjenja s proizvodi njegovega dela. In prav delavski razred, ki je nosilec in tvorec socialističnega razvoja, je najbolj poklican, da odloča o razdelitvi družbenega bogastva in o načinu gospodarjenja z njim.
Povsem razumljivo je, da tako uveljavljanje delavcev v vodstvu z gospodarskimi podjetji ne more bitj zaprto v sama gospodarska podjetja. Nasprotno, prav tak način prevzema gospodarskih podjetij s strani delovnih kolektivov razbija nekdanje tovarniške ograde, za katere je bil ir kapitalistični družbi delavec popolnoma zaprt in izza katerih do tega novega načina upravljanja ni mogel najti v polni meri izhoda. Prav ta nov način upravljanja gospodarskih podjetij, ki razgrinja pred delavci pogled na mnoge? širše področje gospodarskih vprašanj, kot so samo ozko prakticistična dnevna vprašanja lastnega podjetja, delavce sili in jih življenjsko veže za aktivno udeležbo v reševanje vseh, vzporedno z dogajanjem v tovarni razvijajočih se družbenih vprašanj. S tem, ko so delavci začeli reševati prva gospodarska vprašanja svojih podjetij, so kaj kmalu začeli spoznavati, da je njihovo podjetje zgolj sestavni del našega narodnega bogastva odvisen od celotne družbene tvornosti v naši domovini. Zato uvidevajo, kako tesno je ta gospodarska enota povezana s celotnim družbenim dogajanjem v naši domovini in tudi to. da je zk delavce mnogo premalo zgolj reševanje vprašanj v tovarni, da je to celo enostransko in škodljivo uspešnemu delu v sami tovarni.
Te spremembe v družbenem življenju delavskega razreda pa se nedvomno najhitreje in najmočneje odražajo v delavskih sindikatih. Zato ni nič slučajnega, če je ob novem načinu vodenja naših gospodarskih podjetij bilo med množico vprašanj tudi vprašanje mesta in vloge,
ki pod temi novimi pogoji pripada delavskim sindikatom. Delavski sindikati so prejkoslej razredne organizacije delavstva. V teh organizacijah se delavci združujejo zato, da v vsakem posameznem obdobju družbenega razvoja proučujejo svoj položaj, odkrivajo družbene vzroke za posamezne družbene pojave in določajo svoja stališča do njih ter sklepajo, kakšne ukrepe in akcije bodo podvzeli za uveljavljanje svojih stališč. Prav zato je povsem razumljivo, da se je po izvolitvi delavskih svetov v sindikalnih organizacijah začutila notranja potreba po smiselnih in oblikovnih preohrazbah delavskih sindikatov, in sicer tako. da bodo te spremembe odgovariale težnjam in hotelu delavskega razreda pod novimi pogon, ki jih ie zanj povzročila uvedba delavskih svetov in upravnih odborov.
Kot temeljni in osnovni problem ie v tem obdobju za delavski razred postalo vprašanje družbenega razumevanja novega načina upravljanja gospodarskih Podjetij in vprašanje obvladovanja nalog, ki izvirajo iz nep&sredneea prevzema vodenja gospodarstva. Zato je povsem razumljivo, da se je moralo delo delavskih sindikatov usmeriti predvsem na ta pod-ročia. Prav delavski sindikati so sedaj namreč poklicani, da v svojih organizacijah razvijejo tako dejavnost, ki bo pomagala in omogočala delavcem globlie razumevati vse družbene spremembe, ki izhajajo iz novega načina vodenja gospodarstva in da bodo sindikalne organizacije učile delavce, kako je treba to novo delo opravljati ter sproti opozarjale svoje člane na slabosti v uresničevanju njihovih nalog.
Razumljivo je zato. da je ob prevzemanju vodstva gospodarskih podjetij po delavcih bila naglašena, temeljna naloga delavskih sindikatov, t i njihova vzgoj-tia_ naloga. Delavski sindikati se morajo nujno pod temi novimi pogoji spremi-
Se 17 zele^nlšIciSn prog
dolgih a a d 300 k m, le trasir anih v Slo v e n i \ i
Ko sem se pred dnevi sestal z dvema i ni opaziti. Pokazal je najrazličnejše kar-študentonia prof. Alojza Hrovata, ki sta j te, fotografije in dokumente, s katerimi pred diplomskim izpitom, je beseda na- | je tesno povezan razvoj železnic v Slo-nesla tudi nanj. Mnogo spominov veže t veniji in tudi v Jugoslaviji. Pod njego-študenta na profesorja, ki jima ni bil ; vim vodstvom so izdelali v zadnjih 20 samo predavatelj, ampak tudi dober sve- ' letih nad 170 načrtov za trase železniških tovalec za bodoče praktično delo. Pove- prog v Sloveniji, od tega 40 samo po dala sta, da sta se mnogo naučila pri I osvoboditvi. Potem je tu še vrsta pred-trasiranju železniških prog, govorila sta 1 logov za zavarovanje železniških prog,
o	pomanjkljivostih in izboljševanju gradn ie železnic ter
o	problemih, ki so jih obravnavali no jri,- .v . skupnih ekskurzijah. študentje so ~ sodelovali tudi pri trasiranju proge Sežana-Dutovlje in
fionirske proge v jubljani. Povedala sta' tudi, da je gradnja novih železnic v Sloveniji že dolgoletno delovno področje prof.
Hrovata.
iH
Rektor tehnične visoke šole prof. Alojzij Hrovat
Kabinet prof. Hrovata, rektorja visoke, šole, se menda prav nič ne razlikuje od kabinetov
drugih znanstvenikov: natrpana	knjiž-	j	ureditev predorov,	za	večjo hitrost pro-
na omara in delovna miza,	pokrita	z	i	meta itd.
raznimi papirji in načrti.	j »Na'še čitatelje	bo,	gotovo zanimalo,«
-»Da. načrti,« je dejal profgsor, »na- ! sem 'pripomnil, »kako bo z gradnjo že-mesto da bi se mapa z njimi praznila, lezniških prog v prihodnosti. Znano je, pa se polni. Toliko je'tega drobnega de- da ima Slovenija precej gosto železniško la, da kaj malo časa ostane za razisko- omrežje in nedvomno so posamezniki, ki vanje. No, upam, da bo ta kritični čas mislijo, da kaj večjega ne pride več v hitro minil in da bom v kratkem dobil . poštev.«
asistenta, ki me bo nekoiiko razbre- j »Vsekakor drži, da smo v Sloveniji menil.«	|	glede tega na boljšem kakor v drugih
Prof. Hrovat je že v letih, vendar v j republikah. Najbrž pa se boste začudili, pogovoru tako živahen, da tega skoraj Če vam povem, da smo trasirali v Slove-
V tovarni glasbil v Mengšu so odkrili
„SKR!W0ST“ 1ZDEIOVMJA GLASIIK
Edina naša tovarna glasbil je v Mengšu. 2e nekaj let izdelujejo harmonike. Vsa harmonika, razen glasilk, je bila popolnoma domač izdelek. Glasilke pa smo še uvažali. Toda težko bi bilo opravičiti, da je treba tudi za glasilke izda-
Ivan Gosar pri delu
jati devize. Zato je zadnji dve leti prihajalo čedalje manj harmonik iz Mengša. Niso pa sicer prenehali izdelovati delov, za katere so imeli domače surovine, zato 60 se v skladišču kopičile harmonike — brez glasilk Ni kazalo drugega, kakor razmišljati o domači proizvodnji glasilk. Izdelovanje glasilk v tujini pa je velika skrivnost.
Strokovnjaki-izdelovalci glasbil in mehaniki so se zagrizli v načrte. Izdelova-
nja glasilk ni nihče poznal, čeprav so nekateri delali v tujih tovarnah. Vztrajnost je vrlina mnogih naših ljudi, kar velja tudi za Ivana Gosarja, orodjarja v tovarni glasbil v Mengšu. Po svoji zamisli je izdelal načrte za posebna rezila za izdelovanje okvirov in jezičkov za glasilke, pa tudi načrte za rezkanje in brušenje jezičkov. Prve domače glasilke so nedavno vstavili v harmonike. Uspeh je popoln.
I V najkrajšem času bodo v Mengšu začeli serijsko izdelovati glasilke za harmonike. Vendar je to odvisno od strojev. Predvsem potrebujejo posebno univerzalno stružnico. Se en načrt imajo v Mengšu. Nameravajo izdelovati tudi orglice, ki jih doslej še n« izdelujemo nikjer v državi.
Partizani, aktivisti!
Naprošamo vse, ki Imajo kakršne koli fotografije ali filme iz NOB, predvsem iz let 1941, 1942 lin 1943, da jih posodijo za spominsko razstavo naše borbe ob 10. obletnici OF.
Predvsem pogrešamo fotografije iz Gorenjske in Štajerske.
Slike oddajte ali pošljite Tehnični pisarni razstave OF, Ljubljana, Napoleonov trg •' 1. Kdor osebno prinese kakršnekoli 6like ali dokumente, mu jih takoj prefo-tografiramo in vrnemo, po pošti poslani material vam vrnemo tekom 10 dni- Za nagrado prejmejo fotografijo v f Pr m atu 24 krat 18 cm, poslane skupno z vrnjenim materialom.
IOOF Slovenije.
niji še nadaljnjih 17 železniških prog z nad 300 km dolžine, ki bi prišle v poštev za gradnjo v bližnji prihodnosti. Kdaj bodo te proge zgradili, seveda ne zavisi samo od naših republiških potreb, ampak se je treba ozirati na potrebe vse države in izpolnjevanje prioritetnih nalog.« .
Dobro poldrugo uro sva se razgovar-jala o progah, ki bodo še tesneje povezale posamezna področja naše republike. Posebno nujno je zgraditi progi Črnomelj—Vinica in Rakek—Prezid, ker so ti predeli odtrgani od glavnega železniškega omrežja/hkrati pa bo to tudi ugodno vplivale na razvoj industrije. Misliti bo treba tudi na graditev turističnih prog, saj ima Slovenija toliko naravnih lepot,-da bi se stroški za njihovo zgraditev ob primernem razvoju tujskega prometa kaj kmalu izplačali. Tu so mišljene predvsem proge Bohinjska Bistrica—Savica, Jarše —Cerklje in Kamnik—Luče.
*
Poseben problem, ki mu je prof. Hro- * vat posvetil mnogo svojega časa. je raziskovanje dolenjske ilovice. Njegove ugotovitve s tega področja so velikega pomena za gradnjo cest, železnic in drugih objektov na Dolenjskem. Ugotovil je, da je treba graditi poslopja na Dolenjskem predvsem glede na sušo, ne pa na mraz, kakor je bilo to v navadi. Ilovica se namreč poleti tako osuši, da temelj nima vič stika z zemljo in je zato potrebno graditi temelje najmanj 1.5—2 m globoko. Osušena ilovica je zelo spirljiva in se povprečno zmanjša debelina obdelovalne zemlje za 6—8 mm na leto. Danes lahko vidimo na Dolenjskem več področij, kjer so bili n^koč vinogradi, sedaj pa je ostalo le še kamenje in sem pa tja kakšna zapuščena zidanica. Treba bo resno pomisliti, da se v teh predelih izkoristi zemlja v glavnem za pašnike.
Preveč prostora bi zavzelo, če bi hotel pisati o številnih drugih problemih, s katerimi se bavi prof. Hrovat. Tukaj je problem razbremenitve ljubljanskega železniškega vozla, rešitev Bohinjskega predora, katerega ob pomladnem in jesenskem deževju zamaka voda do pol metra visoko, načrti za zavarovanje železnic in cest pred zemeljskimi plazovi itd. »Nič kaj mi ni všeč. da bi moji volivci zvedeli, da sem govoril o načrtih.« je pripomnil ob koncu prof. Hrovat, ki je kandidat v IV. rajonu v Ljubljani. »Vse bolj sem za to, da se govori potem, ko se je stvar prenesla s papirja v življenje.« O. L
Balet „COPP
V	MAB1BOHV
Premiera »Coppelije« Lea Deljbesa na mariborskem odru, uprizorjena prav ob 75-letmici krstne predstave v Parizu, je dosegla zelo velik uspeh In jo lahko štejemo med najzrelejše mariborske gledališke stvaritve ■ po osvoboditvi.
Delo je postavil na oder prvak mariborskega baletnega zbora Make Kirbots. »Postaviti »Coppelijo« na odru mariborskega gledališča«, kakor pravi v uvodnem članku gledališkega lista sam režiser in koreograf, »z mladim baletnim ansamblom, ki je šele v razvoju, ni lahka zadeva. Od plesalca zahteva mnogo tehničnega znanja, mu-zikalnost in duše. Ta baletna kompozicija je prvo veliko celovečerno delo, ki ga je priredil doslej celotni baletni zbor s solisti v mariborskem gledališču.« Te velike zahteve dela samega je ruladi baletni zbor kar dobro izpolnili in izpričal svojo umetniško rast.
Ocena kmečkih	zadrug
njati dobesedno v šolo gospodarjenja, upravljanja, sodelovanja delovnih množic, v družbenih ustanovah itd. V tem je obveznost delavskih sindikatov napram svojemu članstvu. Ne gre za neko bistveno novo nalogo sindikatov, niti ne za zoževanje nalog delavskih sindikatov na ozko področje prosvetljevanja delavstva, ampak gre za to, da delavski sindikati kot vzgojna organizacija svojega razreda uče delavstvo tako, da bo sposobno izpolniti svoje družbene obveznosti in pravice, ki izhajajo iz novega načina vodenja gospodarstva.
Teh svojih nalog pa delavski sindikati ne morejo plodno izpolniti, če vzporedno z dnevnimi akcijami delavskega razreda ne opozarjajo na tiste činjtelje v naši družbi, od katerih je odvisen’ uspešen razvoj novega načina vodenja gospodarstva. Kateri pa so ti najosnovnejši či-nitelji. s katerimi ie treba predvsem računati p*i uveljavljanju novega načina gospodarstva? Predvsem je uveljavljanje samoupravljanja gospodarskih podjetij po delavcih odvisno od neprestanega razvijanja naših proizvodnih sil. Dosledno uspešno razvijanje proizvodnih sil je namreč neposredni prispevek h krepitvi socialističnega gospodarstva in torej posredno h krepitvi takega načina upravljanja gospodarstva, kakršnega predstav-lajo delavski sveti. Drug pomemben či-nitelj, od katerega je odvisno uveljavljanje novega načina vodenja gospodarstva je dvig splošne strokovne, ekonomske, politične in kulturne izobrazbe delavskega razreda. Poleg tega pa ne smemo pozabiti. da je nov način upravljanja gospodarstva pri nas uveden Šele na družbenem področju gospodarstva in da je od razširjanja družbene imovine na celotno gospodarsko tvornost v moogočem odvisna krepitev novega načina vodenja gospodarstva. In končno je treba imeti pred Očmi, da je kakor slana mladim mladi-
kam novemu načinu vodenja škodljiva vsaka birokratska praksa, ki se kaj rada vtihotaolja iz posameznih zbirokratiziranih usedlin v državnem gospodarskem aparatu tudi v delavske svete in upravne odbore, ali pa se v preostalih državnih organih skuša prikrito stavljati na pot novemu načinu upravljanja.
Teh nekaj činiteljev. od katerih je predvsem odvisno uveljavljanje novega načina vodenja gospodarstva, pa dovolj zgovorno priča, da delavski sindikati svoje dejavnosti ne morejo zapirati za vrata gospodarskih podjetij, če hočejo uspešno voditi svoje članstvo v borbo za uveljavljanje novega načina vodenja gospodarstva, kar pa je v razrednem interesu delavskega razreda. Vsa vprašanja, ki se porajajo bodisi v kolektivu bodisi izven njega, pa so med- seboj tako tesno povezana, da je delavcem nemogoče uspešno voditi posamezna gospodarska podjetja, če obstoječih gospodarskih vprašanj ne rešujejo s stališča splošnih družbenih problemov pri nas. To se pravi, da delavci ne morejo uspešno voditi gospodarstva svojih podjetu če ne sodelujejo kot “omcmben soustvarjalni činitelj pri reševanju vseh družbenih problemov področja, na katerem obstaja njihovo pod-letie. S tem ni rečeno, da so problemi neposredne proizvodnje in gospodarjenja v podjetju za delavce zmibili na svojem pomenu. Nasprotno, ta vorašania so postala osrednja družbena vprašanja dolo-i.ene"a delavskega kolektiva. Toda reševanje teh vprašanj ni plodno in uspešno, če se vrši izven reševanja vseh družbenih problemov pri nas. ampak samo z gledišča praktičnih problemov podjetja.
In v tem smislu more biti govora o novi vlogi delavskih sindikatov, kajti področje dela delavskih sindikatov se je res v mnogočem razširilo, in to prav zato, ker se je razširilo področje družbenega udejstvovanja delavskega razreda.
Jasno je, da so take težnje v splošnem nasprotju z ozko zaprtostjo delavskih sindikatov v zgolj drobna, prakticistična dnevna vprašanja proizvodnje oziroma z raznimi tako imenovanimi teorijami, da postajajo delavski sindikati pod pogoji obstoja delavskih svetov zgolj kulturno prosvetne organizacije delavstva oziroma da so celo sedaj delavski sindikati nepotrebni. Take teorije so samo dokaz slabega poznavanja družbene vloge delavskih sindikatov in delavskih svetov. Kajti nasprotno je res, da z novim položajem delavskega razreda mnogo bolj kot doslej stopa v ospredje potreba po razrednih sindikatih, to je, po taki organizaciji, ki v svojem okviru združuje delavce in ph usposablja za uspešno opravljanje njihovih družbenih nalog. Nikoli doslej in nikjer namreč niso imeli delavski sindikati naloge, da vzgajajo delavce v ustvarjalne tvorce nove socialistične ekonomike in neposredne gospodarje v tej ekonomiki, kot je primer sedaj v naših sindikatih. Zato pa so prav pod pogoji samoupravljanja gospodarskih podjetij po delavcih delavski sindikati delavskemu razredu življenjsko potrebni in zato predstavljajo tudi družbeno nujnost. Oni danes pod našimi pogoji niso namreč zgolj i neka zaščitna organizacija v ozkem smi-j slu. te. besede, ki s soversivnimi ukrepi j izsiljujejo od odločilnih družbenih čini -j teljev pravice delavstvu in boljši družben j položaj za delavski razred, temveč so ta-: ka zaščitna organizacija delavstva, ki de-! lavce uvaja v delo vseh naših družbenih j organov, od organov ljudske oblasti, pre-
1	ko delavskih svetov in raznih svetov
1	državljanov, v katerih se odloča o splošni ! ekonomski zdravstveni in prosvetni itd., politiki v deželi. In v tem smislu se menjajo bistveno zaščitne funkcije sindikatov. Razredni sindikati morajo namreč v | družbi, kjer ima delavski razred odločujoč vpliv, predvsem proučevati družbene,
Letošnji obračuni dolenjskih zadružnikov so pokazali predvsem — zdravo rast socialističnega kmetijstva, ki se je lani znatno okrepilo. Ni še povsod vse brez napak; na marsikaterem občnem zboru so£i zadružniki odkrito pogledali iz oči v oči in ob ugotavljanju pomanjkljivosti sklepali, kako bodo zaoTali brazde letos Slabost, o kateri so največ razpravljali, je pomanjkljiva delovna disciplina nekaterih članov delovnih zadrug. Več političnega dela v zadrugah in 'več plodnih, stalnih posvetov in zborov zadružnikov bi bilo treba, so ugotavljali, pa ‘bi bilo že marsikje boljše. Razlike v številu opravljenih delovnih dni so med posameznimi zadružniki in zadrugami ponekod prevelike in kažejo, da bo treba letos prav v tej smeri temeljitega prevrata.
Gospodarski račun zadruge je bil letos v ospredju zanimanja zadružnikov na vsakem občnem zboru.
»Koliko so zaslužili v Mirni? Pa v Veliki Loki? V št. Janžu? Orehovici? Podhosti? Beli cerkvi? Metliki? Na Stražnjem vrhu?«
Na taka in p odobri a vprašanja so morali zastopniki okrajnih zadružnih skladov odgovarjati na vseh občnih zborih zadružnikom, ki so se zanimali za razmere pri sosedih.
Precejšnje so razlike v izplačilih, ki so jih v posameznih delovnih zadrugah prejeli zadružniki alf že pred občnimi zbori ali pa na samih zborih. Pokazale so, kje je zadruga dosledno gospodarila, kako je najpametneje obrnila vsak dinar, preden ga je izdala, in kje so si zadružniki kakor močna, velika družina najdosledneje prizadevali, čimveč pridelati zase, za skupnost in za prosti trg.
Minuli četrtek so zborovali zadružniki v Št. Janžu (trebanjski okraj). V dobrem letu se je šentjanška delovna zadruga (ki nosi ime narodnega heroja Milana Majcna, njegov brat Ciril jj#i jo uspešno vodi) izredno utrdila: za več kakor 40 odstotkov je povečala etalež goveje živine, število prašičev pa je povečala za petkrat. Da so med letom dobro gospodarili, pove čisti dobiček iz leta 1950: 1,014.722 din. Zadružnica Marija Sonc. ki je skrbno redila prašiče, je dobila 58.906 dinarjev, zadružnik Justinek Slavko je zaslužil 49 tisoč 400 dinarjev itd, Vsak zadružnik je dobil za sleherni delovni dan po 152 di-nariev.
Ne mnogo slabše so lani gospodarili v Veliki Loki Po 132 dinarjev in 28 kmečkih borov je prciel vsaik zadružnik velikološke delovne zadruge za vsak delovni dan. Nekatere zadružne družine so na občnem zboru dobile izplačanih tudi nad sto tisoč dinarjev, sai so posamezniki v zadrugi, ki ima nad 120 ha obdelovalne zemlje. dosegli lani tudi po 350 in celo 400 delovnih dni. Zaslužki so presenetili
zadružnike, še bolj pa okoliške zasebne kmete, ki do občnega zbora niso mogli verjeti, da bo zadruga res imela take dohodke. Lani 60 zadružniki v Vel. Loki oddali 100.000 kg krompirja, nad 24.000 litrov mleka, skoraj 5000 kg mesa in 22 prašičev, 1600 kg oljnic itd. ter v redu izpolnili vse obvezne oddaje. Velikološki zadružniki imajo 62 glav goveje živine, 22 konj in 90 prašičev, zaokrožene velike njive in strojna obdelava, V6e to jih iz-podbuja, da bodo leto« delali še bolje; tako so sklenili na svojem »največjem prazniku«, kakor so imenovali občni zbor.
V novomeškem okraju so se na občnih zborih delovnih zadrug temeljito pomenili o dosedanjih slabostih v zadrugah. Še jih ovirajo prevelike ©hišnice in premajhna skrb za redno knjigovodstvo. Na Trški gori so zadružniki dobili po 145 dinarjev in 25 bonov za delovni dan. Lahko bi zaslužili še več, če bi živinoreji posvetili več 6krbi. V načrtu imajo leto6 plantažo breskev, na hektaru zemlje pa bodo pridelovali zelenjavo za novomeški trg. — V Podhosti je znašal zaslužek 89 dinarjev in 27 bonov. Najmanjša delovna zadruga v okraju je na občnem zboru napovedala tekmovanje vsem zadrugam.
O	šentpetrski zadrugi je bilo lani napisanega marsikaj kritičnega. Zdrava kritika pa je zadružnikom pomagala, kakor so sami povedali. Delo v zadrugi se je izboljšalo; izplačala je po 80 dinarjev in 46 bonov za delovni dan. V sosednji Beli cerkvi so bili uspehi večji; zaslužek znaša 92 dinarjev in 36 bonov za delovni dan, skupnega čistega dobička pa je-imela zadruga 572.741 dinarjev. Najboljši zadružnik Jože Trante je dobil na zboTU izplačanih 36.410 dinarjev in nad 14.000 bonov.
V Poljanah še niso premagali glavne slabosti — slabega odnosa do dela nekaterih zadružnikov, Zaslužili so po 81 din in 28 bonov; lahko bi jih pa veliko več, če bi imeli povsod takšne uspehe kakor pri pridelovanju krompirja, ki so ga oddali po 14.000 kg od hektara. Poljanska in podhoška zadruga sta jeseni na primer oddali skupno nad 53.000 kg krom-
! pirja, kmetje v KLO Podturen pa le 46 tisoč 900 kg.
Dobra poročila so poelale tudi druge novomeške in črnomaljske zadruge. Uspehov je čedalje več, zgledi pa vlečejo. V Ajdovcu imajo že devet podpisov za novo kmečko delovno zadrugo, v Zburah 5, v št. Jerneju 9, v Zameškem in Gaberju po 4. V Semiču so kmetje te dni pri pri splošni kmetijski zadrugi ustanovili novo zadružno ekonomijo. Ekonomija na Gor. Sušicah prerašča v delovno zadrugo itd. Počasi, vendar stalno, prodira zadružna misel med dolenjske kmet?.
T. G.
Prizor iz 3, dejanja
ekonomske, socialne in prosvetne pogoje in se boriti za to, da se tem danim pogojem primerno omogoča življenje delavskemu razredu. Zato so delavski sindikati danes poklicani, da svoje člane, ki delajo v predstavniških organih, pa naj so to organi ljudske oblasti, delavski sveti ali sveti državljanov, vzgajajo tako, da bodo s svojim ustvarjalnim delom v teh organih zajamčili delavstvu najboljše možne pogoje življenja in razvoja. S tem pa ni rečeno, da delavski sindikati niso dolžni ščititi vsakega delavca vedno, kadar se nad njim izvrši kakršna koli krivica, pa naj je to ekonomskega, zdravstvenega, prosvetnega ali drugačnega značaja. Vendar vseh teh vprašanj delavskim sindikatom in delavcem danes ni treba reševati izven organov, ki odločajo o teh vprašanjih. temveč je njihova naloga, da prav s svojim delovanjem v teh odločujočih organih, vodijo borbo, da ti organi pravilno poslujejo.	>
Poleg tega pa morajo delavski sindikati kot organizacija najnaprednejšega družbenega činitelja pri nas — t. j. delavstva — delati na tem, da postanejo naša industrijska središča tudi žarišča, ne samo za razvijanja že obstoječe družbene ekonomike, ampak za vse večje približevale preostalega gospodarstva družbenemu. Prav zato je potrebna širša go-1 spodarska udeležba delavcev v lokalni gospodarski dejavnosti, predvsem pa tesnejše povezovanje delavskih kolektivov s kmečko proizvodnjo.
Iz teh nalog delavskih sindikatov pa tudi jasno izhaja, kakšen pravzaprav mora biti odnos med sindikalno organizacijo- in delavskim svetom, ljudskim odborom, svetom državljanov itd. Sindikalna organizacija je kot razredna organizacija delavstva poklicana, da se pod j vodstvom Partije dosledno bori za uveljavljanje novega načina upravljanja go-
spodarstva in sploh krepitve socialistične ekonomike v naši domovini. Zato je sindikalna organizacija tudi dolžna, da skrbi za pravilno delovanje omenjenih organov. To pa more na ta način, da j vzgaja svoje člane tako, da bodo stalno
I	na tekočem o vseh gospodarskih in ostalih j družbenih vprašanjih in da bodo člani ! delavskih sindikatov neprestano klicali na
i	poročanje svoje organe, kot so delavski
i	sveti, in svoje zastopnike v organih ljudske oblasti ter ocenjevali in usmerjali njihovo delo in jim dajali zadolžitve.
Iz vsega tega izhaja, da bo dosedanje delo v delavskih sindikatih treba razširiti in poglobiti, če hočejo biti delavski sindikati tudi v tem obdobju družbenega razvoja, ko so delavci prevzeli gospodarska podjetja neposredno vodstvo, res prave razredne organizacije delavstva. Vsako suhoomejevanje sindikalnih organizacij na zgolj prakticistična proizvodna vprašjnja pomeni pod današnjimi pogoji že odtujevanje delavskih sindikatov od njihovega lastnega članstva. Enako pomeni mrtvičenje delavskih sindikatov še nadalje omejevanje teh organizacij na drobno, prakticistično intervencijsko dejavnost ter organiziranje »trgovine« v sindikalnih organizacijah. Ti dve stvari namreč odvajata delavske sindikate in preko njih delavski razred od neposrednega uveljavljanja v družbenem življenju in jih zapirata v ozke. sindikalistične probleme in za vrata tovarne.
Vse te spremembe v delu delavskih sindikatov pa se na svoj način odražajo tudi v organizacijskih oblikah njihovega delovanja. Predvsem je postalo jasno, da takih nalog delavskih sindikatov ne morejo izvrševati' neki profesionalni funkci-onaru, temveč da so to vprašanja, ki zahtevajo^ smiselnega in temeljitega dela celotnih sindikalnih vodstev in preko njih vsega članstva.	Ra
Sodišče je obsodilo brezvestna šoferja
Brgleza Maksa na 18 let, Salamona Slavica pa na smrt ss ustrelitvifo
Ljubljana, 1. marca
Danes sta bili na Okrožnem sodišču v Ljubljani obravnavi proti brezvestnima šoferjema Brglezu Maksu in soobtožencema ter Salamonu Slavku. Za obravnavi je bilo med ljubljanskim prebivalstvom veliko zanimanje in je bila dvorana št. 79 nabito polna.
Kmalu i>o 16. uri so privedli pred sodišče Brgleza Maksa, šoferja pri podjetju »Živinopromet«. Obtožnica mu je očitala, da se je dne 25. januarja t. 1. po opravljeni službi okoli 20. ure sestal s soobtoženima Vovkom Janezom in Krašovcem Francem v gostilni pri »Starem tišlerju« v Kolodvorski ulici. Iz te gostilne so se odpeljali z osebnim avtomobilom, ki ga je obtoženi Brglez vzel brez dovoljenja predstojnikov, v kavarno Slon, kjer so popivali do 23. ure. Domenili so se, da bodo s pijančevanjem nadaljevali. V ta namen so se nameravali odpeljati na ]£rašovČevo stanovanje v Pavšičevi ulici št. 26. Tako so vsi tri pijani pred »Slonom« sedli v avtomobil. Poleg šoferja je bil Krašovec, Vovk pa je sedel zadaj. Brglez je vozil po Celovški cesti v vijugah sem in tja s pretirano hitrostjo nad 60 km na uro. V tem času je močno deževalo in snežilo. Na Celovški cesti je med hišama št. 112 im 124 treščil s sprednjim delom avtomobila v pešca Capudra Ivana, ki je šel pravilno po desni strani ceste, ga med vožnjo vlekel kakih 10 metrov za seboj, nato pa ga v loku vrgel na tramvajs-ki tir. Brezvestni Brglez avtomobila ni ustavil, čeprav je vedel, da se je pripetila nesreča. Poškodovanega Capudra je pustil na tleh v krvi brez vsake pomoči. Vsi trije obtoženi so se odpeljali po Večni poti na Vič v garažo, kjer so se dogovorili, da drug drugega ne bodo izdali.
Obtoženi Brglez pred sodiščem svojega dejanja ni priznal. Trdil je, da je vozil le 30—40 km na uro, ker pa je bilo steklo pred volanom zameteno s snegom, ceste pred seboj skoraj ni videl. Lagal je, da je dvakrat brisal steklo med vožnjo, česar mu pa sodišče ni verjelo. Trdil je tudi, da ne ve. kako se je pripetila nesreča, Čutil je samo udarec, ko je treščil v pokojnega Capudra.
Drugi obtoženec Vovk Janez se je izgovarjal, da se je slučajno srečal * Brglezom. Tudi ni hotel priznati,
da se je z njim dogovoril glede zamolčanja nesreče, in je sploh zanikal, da bi videl, kako je šofer povozil Capudra. Izgovarjal se je tudi na svojo pijanost: med vožnjo je dremal, začutil sunek, opazil razbito steklo pred volanom in »nič drugega«. S Soobtoženim Krašovcem se je baje dogovoril, da bosta molčala, šele ob aretaciji, in sicer zaradi tega, da bi imel doma »mir pred ženo«.
Krašovec Franc je izpovedal, da se z Vovkom ni dogovoril, da nesreče ne bo prijavil ljudski oblasti, šele ob aretaciji, pač pa že pred njo.
Sodišče je zaslišalo pričo — očividca nesreče Stepančiča Zlatka, Oficirja JA. Iz njegove izjave je bil« razvidno, da je vozil Brglez z nedovoljeno hitrostjo 60—70 km na uro in da je nekaj metrov pred krajem nesreče nenadoma zavozil s sredine ceste v Capudra. Ko je priča kričala, naj šofer avtomobil ustavi, je nekdo izmed soobtožencev pogledal skozi vrata avtomobila, ki pa se ni ustavil, marveč je pospešil hitrost in pobegnil.« Priča Zupančič Karel je pred karambolom spremljal pokojnega Capudra, tako, da ga je držal pod roko. Capudra je avtomobil kar zbil iz roke priče.
Po krajšem posvetovanju je sodišče obsodilo. Brgleza Maksa na 18 let, Vovka Janeza ln Krašovca Franca pa na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom, saj je bila krivda vseh treh v celoti dokazana.
ZAKRKNJENI IN BREZČUTNI ŠALAMON
Obravnava proti Šalamonu Slavku, kovinostrugarju in priložnostnemu šoferju podjetja »Slovenija ceste« v Ljubljani, se je začela ob 20.30.
Obtoženi je 16. februarja t. 1. po opravljenem delu okoli 18. ure samovoljno vzel iz garaže podjetja na Viču tovorni avtomobil, čeprav sta ga skladiščnik Plahutnik Franc in knji-govodkinja Steklasa Silva opozarjala, da brez dovoljenja predstojnikov .avtomobila ne sme vzeti. Odpeljal se je proti Brezovici, kamor se je pred kratkim preselil k svojP zaročenki Urh Ivanki. Z Brezovice se je odpeljal z zaročenko in njenim očetom na Vrhniko, kjer so naložili razne Šala-
Ljutomerski čebelarji stopajo na pot novih uspehov
Ljutomerski okraj je bil vedno znan po lepi ajdovi paši, dobro razvitem čebelarstvu in dobri čebelarski organizaciji. Takoj po osvoboditvi je bila v Ljutomeru ustanovljena Čebelarska zadruga, ki je vključila skoraj vse čebelarje ter jih s strokovnimi predavanji, tečaji in ekskurzijami vzgajala v dobre in napredne čebelarje. Bila je najbolj delavna in ji je upravni odbor Čebelarske zadruge Slovenije pripoznal prvo mesto v naši republiki. Po reorganizaciji Čebelarske zadruge v Ljubljani so v Ljutomeru popustili v delu. Kmalu pa so si po novih pravilih in navodilih ustanovili društvo in izvolili odbor.
Sklenili so, da bodo delali tako, kot so pred reorganizacijo. Med drugim bodo na njivah gojili medonosne rastline, ustanovili plemenilno postajo, uredili delavnico za izdelovanje panjev in drugih izdelkoy, ki šo po-
trebni v čebelarstvu. Tudi čebele bodo prevažali na gozdno pašo in pogozdovali goličave z akacijo in sejali medonosne rastline. Organizirali bodo tečaje in predavanja, v katerih se bodo ljubitelji čebel strokovno usposabljali.	B.	J.
monove premičnine in jih prepeljali na stanovanje Urhovih. Ko so se vo-
f,li proti Stari Vrhniki, so v bližini
rajevne mehanične delavnice dohiteli kolesarja Končana Alojza, ki je vozil pravilno po desni strani ceste. Šalamon se je zaletel v zadnji del Končanovega kolesa in ga potiskal naprej, dokler ni kolesar padel. Pri padcu je bil poškodovan na desnem kolku in nad obrvjo desnega očesa. Obtoženec je sicer avtomobil za trenutek ustavil, ko pa mu je Končan dejal, naj mu sledi na postajo LM, je pognal naprej proti Vrhniki.
Med Vrhniko in Brezovico je Šalamon ustavil v Dragomerju in odšel z Urhom Francem v gostilno, kjer sta pila alkoholne pijače.
Okoli 20. ure istega dne se je Šalamon vrnil z avtomobilom v Ljubljano. Ker je bila garaža na Viču že zaprta, po ključ pa ni hotel iti, je vozilo enostavno obrnil in se odpeljal nazaj proti Brezovici. Pred odhodom ga je srečal uslužbenec podjetja, ki je opazil, da je bil obtoženi pijan. Na Tržaški cesti je Šalamon približno 200 metrov pred železniškim prelazom dohitel pešce Dimnika Jakoba ter Arharja Franca in Marijo, ki so hodili po desni strani ceste, jih z veliko hitrostjo zadel ter jih z desno stranjo karoserije odbil s ceste. Dimnik je umrl že med prevozom v bolnišnico, Arhar Franc pa je s pre-. lomljeno lobanjo Sivel' še nekaj dni. Nečloveški šofer je kljub temu, da je vedel, kaj se je pripetilo, saj je priznal, da je videl pešce že kakih 50 metrov pred seboj, pobegnil na Brezovico k zaročenki, kjer je kmalu po prihodu zaspal. Tu so ga varnostni organi tudi aretirali.
Pri zaslišanju obtoženi svoje krivde ni priznal. Smešno se je izgovarjal, da se čuti krivega samo zaradi tega, ker je brez dovoljenja vzel avtomobil. Na sodnikovo vprašanje, ali se strinja z Izpovedjo v preiskavi, pa je odgovoril, da se strinja. (Med preiskavo je namreč priznal vse. kar mu je očitala obtožnica!) Nasploh je njegov zagovor na obravnavi temeljil na laži. Z izmišljotinami je skušal prikazati svoja dejanja, kakor da se sploh ni nič pripetilo, skratka, da se ne čuti krivega. Sodniki seveda ta-' kega zagovora niso upoštevali, saj je obtoženi prav dobro vedel, da je povzročil hudo prometno nesrečo, ko je pozneje med vožnjo zavozil v grmovje, da bi zbrisal sledove, ki so ostali na avtomobilu od ponesrečencev. Sodnomedicinski institut je ob aretaciji ugotovil v obtoženčevi krvi 3,20 odstotka alkohola, kar pomeni, da je bil por>olnoma pijan.
Sodišče je obsodilo brezvestnega in brezčutnega šoferja Šalamona Slavka na smrtno kazen z ustrelitvijo. Samo s takimi najostrejšimi kaznimi je mogoče preprečiti nadaljnje naraščanje prometnih nesreč in obenem vzgojno vplivati na brezvestne in pijane šoferje.
132 METROV
Oberstdorf, 1. marca.
Včeraj je bil prvi dan skokov v Oberstdorfu. Nastopili so najboljši skakalci Finske, Švedske. Švice, Avstrije, Francije, Italije in Nemčije ter zastopnik Jugoslavije Rudi Finžgar.
Najdaljši skok je dosegel Avstrijeo Sepp Bradi, ki je s svojima skokoma 124 m in 116 m dosegel v prvem dnevu mednarodnega tedna najboljši rezultat. Nobenemu skakalcu ni uspelo izenačiti svetovnega rekorda, ki ga
Pred telovadnim srečanjem Italija—Slovenija
Izbirne tekme mladincev
Opozarjamo vsa telovadna društva, da se izbirna tekma mladincev in mladink v vajah na orodju za tekmo Italija — Slovenja vrši v nedeljo 4. marca ob 10. uri v telovadnici na Taboru v Ljubljani. Vsi tekmovalci in tekmovalke morajo biti ob pol 10. uri že pripravljeni za nastop. Potne stroške nosijo društva, prehrano pa Telovadna zveza Slovenije.
Vabimo mladino in članstvo telovadnih društev, da prisostvujejo tekmam, kjer bodo nastopali najboljši mladinci in mladinke iz vse Slovenije. Tekma bo izredno zanimiva in bo odločila reprezentanco Slovenije zato prvo mladinsko mednarodno tekmo. Vstop v copatah.
Telovadna zveza Slovenije
Težka preizkušnja boksarjev Triglava
V nedeljo 4. t. m. bo ob 10.30 v
Unionu boksarski matck za vstop v drugo zvezno ligo in sicer med Je-dinstvom iz Zagreba in Triglavom iz Ljubljane. Ljubljanski boksarji (Mi-ličnikV so že lansko leto tekmovali v drugi zvezni ligi, toda sredi tekmovanja so odstopili. Boksarji Triglava so na nedavnih srečanjih pokazali velik napredek, pa tudi ekipo imajo bolj številno kot prej Miličnik. Zato njih ljubitelji upajo, da se bodo plasirali v drugo zvezno ligo in potem v njej tudi uspešno tekmovali. Predprodaja vstopnic za nedeljsko tekmovanje bo v društveni pisarni, Miklošičeva cesta 5a.
Odred je vložil protest
Beograd. — Vodstvo nogometnega kluba Odred je z brzojavko prijavil protest Nogometni zvezi Jugoslavije v zvezi s poslednjo tekmo s Spar-takom.
PRVENSTVO MARIBORA V NAMIZNEM TENISU
NTK Polet Maribor prireja III. odprto prvenstvo Maribora v namiznem tenisu za prehodni pokal, in sicer dne 3. in 4. marca 1951. Pokal brani »Kladivar« Celje.
je lani postavil Sved Dan Netzell s skokom 135 m. Zaradi neprestanega naletavanja snega je bilo tekmovanje večkrat prekinjeno. Za Bradlom se je plasiral svedski skakalec in svetovni rekorder Dan Netzell, ki je skočil 122 metrov. Tretje in četrto mesto pa si delita Nemca Sepp Hohenleitner in
Šyed Karlsson, ki je že tekmoval v Planici, je skočil včeTaj v Oberstdorfu 125 metrov
Joseph Kleinsl, ki sta skočila 121 m. Šved Karlson pa je s padcem dosegel daljavo 127 m. v drugem skoku pa 118 m. Tekmovanje se nadaljuje.
Danes v četrtek je bil drugi dan smučarskih poletov v Oberstdorfu. Z najdaljšim skokom je preseneti! 19-letni finski skakalec Ha.nnouiro, ki je poletel 132 m daleč. Za njim je dosegel najdaljši skok Nemec Bru-scher in sicer 127 m. Po dolžini skokov jima slede Šveda Karlsson 125 m in Netzell 122 m, nemški državni pr-
vak v »kokih Sepp Kleisl 121 m. Švicar Daescher 117 m, Nemec Weiler 115 m in drugi. Zaradi vremenskih motenj pri oddaji radia Bayerische Sendung nismo zasledili imena našega zastopnika. Rudi Finžgar j« imel morda nekoliko krajše skoke od omenjenih skakalcev, ki so skakalnico preizkusili že lansko leto. Skokom v Oberstdorfu je tudi dane* prisostvovalo nad 10.000 gledalcev.
Prve prijave Švicarjev za Planico
Smučarska zveaa Slovenije je pr*-jela brzojavko od švicarskega skakalca in našega bivšega gosta v Planici, Fritza Tschannena, v kateri prijavlja za planiška tekmovanja seb« in alpski tekmovalki Lily Oesch in Ruth Friedlin, ki sodita med najboljše švicarske alpske smučarke.
Putnikov vlak za 9. marec '
Zaradi velikega zanimanja javno* sti za mednarodna tekmovanja v Planici v času od 7. do 11. marca 1951 organizira PUTNIK v Ljubljani posebni vlak v petek 9. marca 1951 z odhodom iz Ljubljane ob 4.50 ter odhodom iz Planice ob 17. uri.
Prijave sprejema od ponedeljka dalje poslovalnica PUTNIK-a v Ljubljani.
Istočasno obveščamo vse organizacije in posameznike, da so vozovnic* za posebna vlaka dne 11. marca 1951 razprodane.
Šarplaninski smuk
Teden dni po zaključku »Planiškega tedna« in sicer 17. in 18. marca bo na Sarplanini (Popova šapka) mednarodno tekmovanje v šarplaninskem smuku, ki ga prireja Smučarska zveza Makedonije. Za to tekmovanje so že prijavile udeležbo svojih ekip avstrijska, nemška in turška SmuČar-sk zveza.
Pričele so se panameriške igre
Buenos Aires, 1. marca. Včeraj so se pričele v Buenos Airesu panameriške igre. Na sporedu so bila številna srečanja v atletiki, košarki, nogometu in plavanju. Posamezni rezultati v teh panogah so:
Košarka: Kuba'— Paraguar 54:44, Panama — Columbia 60:55, Argentina — Mehika 58:45, ZDA — Equador 74:32.
Nogomet: Portorico — CII« 2:2.
Plavanje: 100 m prosto predtekmovanja: V posameznih skup. so zmagali: Cleveland (ZDA) s časom 59.0, Fareil (Brazilija) 1:00,5 in Gora (ZDA) 1:00,2. Na 200 m prsno so zmagali v predtekmovanjih: Ninno (Argentina) g časom 2:47,0, Stassfforth (ZDA) 2:53,3 in Cossans (Argentina) 2:47,7.
Atletika: Disk ,(ženske): Mello de Preis (Argentina) 38,85 m: 10.000 mi Curtis Stone (ZDA) 31:08,6. Braillo (Argentina) 31:09,4.
Skok v višino:	Virgil	Severens
(ZDA) 195 cm, 2.-3. Clark (ZDA) is Veleguardia (Cile) 190 cm.
400 m zapreke: V predtekmovanjih sta zmagala Aparicio (ZDA) s časom 53.4 in Don Haldermann (Argentina) s časom 53,0.
MEDNARODNI ŠPORT
Palermo. — V Palermu bo 8. aprila nogometna tekma mladinskih reprezentanc Italije in Grčije.
Pariz. — V prijateljski košarkaški tekmi je Francija premagala Španijo s 66:52 (40:29).
Pari*. — Francoska košarkaška federacija je sporočila, da je Sovjetska zveza sprejela vabilo za evropsko prvenstvo. ki bo od 3. do 10. maja v Parizu. Do sedaj so poslale prošnjo za udeležbo: Škotska, Finska, Švica, Bolgarija. Grčija in Nizozemska. Redno pa so se prijavile Italija, Nemčija, Portugalska in Lusemburg.
(obvestila)
Naval na trgovino državnih posestev
Ljubljana, 1. marca Gneča pred trgovino državnih posestev na Gosposvetski cesti je od dne do dne večja. Tudi v trgovini sami se prerivajo ljudje med blagajno in prodajnimi pulti tako, da moraš imeti trdna rebra, da se ti kaj ne pripeti. V trgovini prodajajo ceneje kakor na trgu vse, od mesnih izdelkov in vseh vrst sočivja do jajc in krompirja, zadnje čase pa večkrat tudi zelo dobro vino. Blagajna pa je samo ena in zato morajo čakati ljudje ne le pred trgovino, preden se zjutraj ali opoldne odpre, ampak tudi v trgovini sami. da pridejo na vrsto. Najprej poveš, kaj in kfoliKo želiš blaga, potem pa se moraš z listkom preriniti do blagajne, da poravnaš račun. Ta Čas pa so že pritisnili k prodajnemu pultu drugi ljudje in tako stojiš pred živo steno in čakaš, kdaj se bo toliko razmaknila, da boš lahko oddal potrdilo, da si račun poravnal. Tako čakajo ljudje tu^ di po več ur, kar seveda nikomur ni prijetno.
Ali ne bi bilo mogoče urediti prodaje tako, da bi odpadlo vsaj dolgo čakanje in najhujša gneča? Stanje bi se znatno zboljšalo že, če bi bili vsaj dve blagajni., Še bolj pa bi bila trgovina razbremenjena, če bi prodajali denimo mesne izdelke v sosednem lokalu, ki je tako ali tako čez teden skoraj vedno zaprt. To je namreč poslovalnica mestne klavnice, kjer prodajajo meso samo ob sobotah. Res sta tu dva gospodarja, vendar pa bi se morda kako dogovorila, da bi bilo ljudem ustreženo.
ANTIFAŠISTIČNA FRONTA 2ENA JE RAZVILA PRAPOR
Kamnik, 1. marca. Organizacija AF2 v kamniškem okraju je pod vodstvom OF 25. febr. razvila v kulturnem domu v Mekinjah okVajni prapor. Na proslavi so Imeli razen političnega poročila še kulturni spored. Nastopal _ je pionirski tamburaški orkester iz Domžal, nato pa so bile recitacije, čeprav^ so žene vabile vse. je bila udeležba množičnih organizacij zelo slaba.
V okraju je 63 organizacij AF2. ki se pripravljajo na 8. marec. Najbolj delavne so žene v Domžalah, ki rettno prihajajo na sestanke in bodo 4. marca razvile prapor. Okrajna organizacija AFZ pa je za proslavo 8. marca sklenila, da bo organizirala praktične gospodinjske tečaje. V Vodicah imajo že tečaj, ki ga obiskuje 30 deklet.
Posebno pa so nedelavne žene v mestu Kamniku, najslabše qe udeležujejo sestankov in tudi z drugim delom se ne morejo pohvaliti. Cas je, da tudi one začno resno delati.
— * —
MARIBOR. — V mariborski protiletalski zaščiti je vključenih 900 članov, ki so si v tečajih pridobili osnovno znanje iz sanitetne reševalne službo. V PAZ je vključenih tudi 10 gasilskih enot.	—V
Napoved za petek. 2. marca: Sončno z delno oblačnostjo. V Primorju močna burja, v ostali Sloveniji bodo prevladovali severovzhodni vetrovi. Tem-parat ura brea sprememb. . .
Zvezni odbor Zveze radioamaterjev Jugoslavije razpisale
III. ZVEZNI NATEČAJ ze Izdelavo sprejemnikov. Instrumentov, aparatur in pribora s področja radiotehnike, da bi razširil znanje radioamaterjev, konstruktorski ln iz-najditeljski smisel svojih članov.
Natečaj obsega dola s sledečih področij:
1. Uporaba visokofrekvenčne tehnike v narodnem gospodarstvu. — Nagrade: ema nagrada 10.000 din. ena nagrada 4000 din, ema nagrada 1000
din.
2. Detektorski sprejemniki. — Nagrade: ena prva nagrada 3000 din, dvo drugi nagradi po 1500 din, pet tretjih nagrad po 500 din.
3. Sprejemniki z neposrednim o#ače-njem — superheteridini (baterijski in strujni. koncertni in komunikacijski, stabilni in krenosni). — Nagrade: ena prva nagrada 10.000 din, dve drugi nagradi po 3000 din, tri tretje nagrade po 1000 din.
4. Sprejemniki z neposrednim ojačanjem (baterijski in strujni, koncertni in komunikacijski, stabilni in prenosni). — Nagrade: ena prva nagrada 8000 din, dve drugi nagradi po 3000 din, tri tretje nagrade po 1000 din.
5. Instrumenti in pribor za nazorni pouk. — Nagrade: ena prva nagrada 8000 din, ena druga nagrada 4000 din, štiri tretje nagrade po 1000 din.
6. Ojačevalci in razglaševalne postaje za ozvočenje vasi in mest. — Nagrade: ena prva nagrada 7000 din, ena druga nagrada 3000 din, dve tretji nagradi po 1000 din.	j
7. Za samostojno izdelavo delov. — Nagrade: ena prva nagrada 4000 din, dve drugi nagradi po 2000 din, štiri tretje nagrade po 1000 din, šest četrtih nagrad pa 500 din.
8. Za različne aparature (po svobodni izbiri). — Nagrade: ena pa'v a nagrada 5000 din. ena druga nagrada 3000 din, dva tretji nagradi po 1000 din.
9. Delu s področja TJKT. — Nagrade: ena prva nagrada 8000 din, ena druga nagrada 4000 din, tri tretje nagrade po 1000 din.
10. “Prenosne radijske postaje. — Nagrade: ena prva nagrada 8000 din, ena druga nagrada 4000 din, tri tretje nagrade po 1000 din.
Poleg tega bomo klubom, ki bodo poslali največje število odločilnih del, dodelili še nagrade v skupni višini 20.000 din. Avtorji prvih 30 del. ki bodo dospela na konkurz. bodo nagrajeni z enako naročnino za časotpis »Radioamater«.
Poleg denarnih nagrad, ki jih lahko zvezni odbor zviša, v kolikor bi bilo potrebno, je določenih večje število nagrad v knjigah in časopisih.
Dela sprejemamo do 10. septembra 1951. Dela bo ocenjevalo razsodišče, ki ga ho sestavil 7,vezni odbor. Pre-vieo udeležbe Imajo vsi člani Zveze radioamaterjev Jugoslavije in člani klubov tehnike, posamično ali kolektivno.
Pod delom razumemo: izdelana aparatura. ki mora funkcionirati, tema aparature in kratek opis z najvažnejšimi podatki o funkciji in namenu aparature.
Nekompletnih del ne bomo upoštevali.
Dela je treba dostaviti komisijam pokrajinskih odborov republik do 10. avgusta 1951.
Za nodrobnejša poiasnila se obrnite na: Saveznl odbor Saveza radloama-tera Jugoslavije, Beograd. Trg Republike br. 5/TV. ali naslovite na noštni predal (noštanski fah) 324. Lahko tudi telefonirate na št.23-591 in 30-189.
POZIV ITPNTKOM IN T)OT.*NIKOM!
Industrijski magazin Tovarne kovanega orodja v Zrečah je. likvidiral sro.ie poslovanje dne 2. febr. 1951. Pozivajo se upniki in dolžniki, da do 15. marca 1951 prijavijo svoje terjatve.
, oziroma poravnajo obveznosti, .
ŽELITE KVALITETNO FOTOGRAFI JO t
Vabimo vas. da posetite naik> novo-otvorjeno poslovalnico na Sv. Petra eesti 25, kjer boste najhitreje in solidno postreženi.
Invalidsko podjetje »Fotollk«, Ljubljana
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA Duplica pri Kamnika, nudi po najnižjih prosto formiranih cenah naslednje blago: rolo omare, strojepisne mizic«, odlagalne mize. buk. dec. les 4X4X38 do 90 cm, metllšča, hrastov In bukov furnir.
Vsi interesenti naj «e obrnejo direktno na podjetje.
RADIO-
DNEVNI SPORED ZA PETEK 2. III.
Poročila: 5.15, 12.30, 15.00, 19.30, 22.00, 23.55.
5 Jutranji pozdrav — 5.25 Hrvatske narodne pesmi — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Zabaven jutranji spored — vmes gospodinjski nasveti —
11.30 Šolska ura za nižje gimnazije: Kako tiskamo — 12 Risto Savin; Suita, Marjan Kozina: Na svoji zemlji: filmska glasba — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13 Osnutek no^ vega kazenskega zakonika. Govori podpredsed. Vrhovnega sodišča LRS dr. Matej Dolničar — 13.20 Antonin Dvorak: Legende št. 1 — 9 — 14 Igra kmečki trio — 14.30 Kulturni pregled: Razstava sodobne jugoslovanske grafike — 14.45 Pavel Šivic: Suita za tri violine, violo in klavir. Izvajajo: Ali Dermeli. Jelka Stanič in Uroš Prevoršek (violina), Giusto Cappone (viola) ter avtor (klavir) — 15.10—
15.30 Samospeve poje sopranistka Vilma Bukovec-Kambičeva, pri klavirju Danilo Švara — 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije: Kako tiskamo — 18 Umetne in narodne pesmi poje zbor SKUD »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra 'Liparja (Prenos iz Kranja) — 18.30 Razgovori o razvoju glasbe: XX. Ruska nacionalna smer —	19 Orkestralne skladbe M. Glinke; M. Musorgskega !n Nikolaja Rimski-Korzakova igra orkester Radia Ljubljana p. v. Jakova Cipeija —*
— 19.4?v Zabavna glasba in objave — 20 Te#nski zunanjepolitični pregled našega stalneora zunanjepolitičnega
komentatorja Egona Tomca — 20.15 Želeli sto — poslušajte! — 21 Ciklns predavanj iz zgodovine slovenske^ literature: Dr. Anton Stodnjak: Ilirizem — 21.20 L v. Beethoven: Klavirski trio v Es-dnru. Tzvaja. mariborski komorni trio (Prenos iz M ari bora) — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Z mikrofonom sredi Življenja in dogodkov fnonovitev) —	23.30	Joseph
Kavdn: Simfonija v D-duru št. 104 »Londonska* — 0.00 Glasbena medigra
— 0.15 Oddaja v italijanščini.
Okrajne ln krajevne ljudskr odbore
opozarjamo na program Radia Ljubljane v obdobju od 3. do 11. marca 1951.
3. marca ob 20:	Zunanjepolitični feljton;
4. narca ob 21: 10 let naše revolucije: Mnzeji NOV - priprave na oboroženo vstajo;
5. marea ob 18.30: Gospodarsko predavanje;
7. marca ob 14.30: Odgovori na aktualne teme: — ob 19: Pred volitvami v Ljudsko skupščino LRS; - ob 20: Lažna demokracija v stari Jugoslaviji
— prof. Maks Šnuderl.
8. marca ob 13: Reformacij^ na Slovenskem in zmaga absolutizma —• prof. dr. Bogo Grafenauer:
9. marca ob 20: Tedenski zunanjepolitični pregled;
10. marea ob 20:	Zunanjepolitični feljton;
11. marca ob 15.45: Odgovori na ak* tualne teme; — ob 16.45: Kmetijski nasveti.
Svet vlade LRS za zakonodajo ln izgradnjo ljudske oblasti
 DNEVNE VESTI-----------------
Upokojence rajona IV. Vič vabimo
na informativni sestanek, kjer bodo dobili pojasnila glede ureditve pokojnin. v nedeljo 4. marca ob 16.80 v Mladinskem domu na Viču.
Zabavni večer s plesom in vedrim programom priredi Siv 11) »Tine Rožanc« v soboto, 3. marca v menzi »Dvor«, Pražakova ulica. Začetek ob 20. uri. Igra zabavni orkester SKUD. Člane in prijatelje družtva vabimo, da dvignejo vstopna vabila v pisarni društva. >Dom železničarjev«, Masa-rykova 8-1., v petek im soboto od 10—14 in 16—18.
MKUD »Miran Jarc« na VIII. gimnaziji Bežigrad priredi v počastitev Mednarodnega dneva žena II. kulturni koroški večer v avli II. nadstropja, Peričeva 12, v soboto 3. marca ob 20. uri. O zemlji in človeku v Božu bo predaval Jaka Špicar ob skioptičmih slikah, mladinski pevski zbor pa bo zapel 4 koroške pesmi iz Koža v Kramoičevi priredbi. Vstopnina 30, 20 in 10 din. Vabljeni! V sredo 7. marca se isti program ponovi v Šiški v Domu Ljube Šercerja
 PRESKRBA----------------------
Popravek. Včeraj objavljeno navodilo za izpolnjevanje potrošniških potrdil za mesec april se pravilno glasi: vzdrževanost pa pri vseh kategorijah K nakaznio ln pri RS-1. RS-2, RS—3 ter pri SO—1, SO—2.
 PREDAVANJA--------------
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA in DIT
Petek. 2. marca: Kako brusimo in izdelujemo fino steklo za optične instrumente. Predava ing. Kotas Alojz. Predavanje spremljajo 3 filmi: Izdelava leč, Brušenje leč in ameriški film Moč optike Predavanje se vrši v predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice) ob 20. uri. Vstopnice se dobe uro pred predavanjem v veži pred predavalnico.
 GLEDALIŠČE---------------
DRAMA LJUBLJANA
Petek, 2. ob 20: Jonson; »Volpone«.
II. repriza. Izven.
Sobota, 3. ob 20:	Kreft:	»Celjski
grofje«. Red B.
OPERA
Sobota, 3. ob 20: D. S>.vara: »Veronika Desenihka«. Abonma red E. Gostuje Valerija Heybalova.
Nedelja, 4. ob 15: Lindpaintner: »Da-nina«. Izven in za podeželje. Akademija za glasbo ponovi oporni večer v ponedeljek 5. mai;ca ob 20. url v dramskem gledališču. Poleg odlomkov iz oper Mozarta. Masseneta, Thomasa in Verdija bo Izvajano tudi celotno II. dejanio Verdijeve opere: »Rigoletto«. Predprodaja vstopnic od sobote dalje v Knjigarni muzikalij, Kongresni trg.
VESELI TEATER 90’ iz LJUBLJANE gostuje:
V Vevčah, Kino dvorana. V soboto,
3. marca ob 18. uri.
V Savljah, Zadružni dom. V nedeljo,
4. marca ob 17. uri. Predprodaja vstopnic v Zadružnem domu.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ .	.	,
Sobota, 3. marca ob 20: Tavčar-sest:
»Cvetje v jeseni«.
Nedelja, 4. marca ob 16: Tavčar-sest: »Cvetje v jeseni«.
SKUD »ANTON LINHART« RADOVLJICA
ponovi 3. marca ob 20. uri v kino dvorani spevoigro »Planinska roža« v prid Rdečega križa. Predprodaja vstopnic pred vsako kino predstavo pri blagajni kina. Vabljeni!
MESTNO (iLEDALISf-E JESENICE Sobota, 3, marca ob 15: 'Rokovnjači..
Za okoliške Sole.
Nedelj«, marca ob 15: »Rokovnjači«. Zvezo i vlaki ugodna.
6ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Petek, 2. marca ob 20: Tavčar-Šest: »Cvetje v jeseni«, romantična Igra z godbo in petjem.
Sobota, 3. marca ob 20: Tavčar-Sest: »Cvetje v jeseni«, romantična igra z godbo in petjem.
Nedelja, 4. marca ob 15 ln 20: Tavčar-Šeet: »Cvetje v jeseni«, romantična igra z godbo in petjem.
Predprodaja vstopnic pri Državni založbi, oddelek za muzikalije. Kongresni trg 18 od 10—12, 15—17 ter eno uro pred začetkom pri blagajni v Mestnem domu.
SKUD »TINE ROŽANC« LJUBLJANA Gostovanje v Domžalah
Sobota, 3. marca ob 16 in 19: Drinkler-2upančič: »Pogumni krojaček«. tSest-najstič.
-VESTI IZ MARIB&RA-
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Petek, 2. marca ob 15:	L.	Delibes:
»Coppelia«. Rem LMS-3.
Sobot«, 3. marca ob 20: Ch. Gounod: »Faust«. Gostovanje tenorista Draga Čudna. Izven.
»Kobilice«. Izven.
-KINO
LJUBLJANA UNION: Slovenski film »Trst«. Kratki film Naši otroci. — — Predstave ob. 16.15.	18.15 ln
20.15. — Predprodaja ob 15. — MOSKVA: Ameriški film »2ena s trojnim življenjem«. Brez žumala. — Predstave ob 15, 17.30 in 20. — Pneii-prodaja vstopnic ob 14. — SLOGA: Angleški film »Waterlojska cesta-:. Kratki film: Iz davne preteklosti. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.	—
Predprodaja vstopnic ob 14. — TRIGLAV: Amer. film »Zena s trojnim življenjem*. Predstavi ob 17.30 in 20. — ŠIŠKA: Italj. film »Mlin na Padu«, tednik. - LITOSTROJ: Angleški film »Srebrno ladjevje« tednik. Predstava oh 20. - VEVČE: Francoski film »Mi otroci«, tednik.
MARIBOR PARTIZAN: Anglei. film »AVaterlojska cesta«, tednik. UDARNIK: Slovenski film »Trst«, kratki film Preoblikovanje kraja.
CELJE METROPOL:	Ameriški film
»Njen otrok«, kratki film »Govori Moskva«. - DOM: Sovjetski film 'Gentlejnnn .Tim«, mesečnik JA 9.
KRANJ STORŽIČ:	Ameriški film
»Major ln trklja«. Obzornik 48. SVOBODA: Nemški film rZakon v senci«, bosanski mesečnik 27.
JESENICE: Francoski film »Mi otroci«, hrvaški pregled 8.
-OGLASI-
UDOMACENO KAVKO. SRAKO ali VRANO za odkup ali na posodo iSčenio nujno. Ponudbe na Utripi niški film »Kekec« - »Triglav film«, Trnovo, Mandeljčeva 11 GOSPODINJSKO POMOCNICO. lahko tudi začetnico, sprejmem takoi ali pozneje v službo. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Ljudske pravice .
KAPELNIKA za godbo na pihala iščemo. Nastop takoj. Informacije pri sindikalni podružnici Tovarne .športnih čevljev 2iri.
SLUŽBO HIŠNICE i<5čein. Mo?, je v službi, sva brez otrok. Pouudbe na oglasni oddelek »Tvjurkke pravice« pod »Hišnica« 6t. 8028.	/
PREKLICUJEM, kar sem žaljivega govoril o tov. Frančiški Polisek Slone Mirko. Steklsrna Hrastnik. USNJENO ROKAVICO, sivo, desno, izgubljeno pri avtobusni postaji Plavž — Jesenice .prosim vrniti k Razingerju pri avtobusni ]>ostaji Plavž proti u a gradi.
OSMRTNICE
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je 28. februarja po težki bolezni umrla naša draga žena, mati, stara mati in tašča KATARINA PUCELJ roj. DRAGAŠ. Pogreb drage pokojnice bo v soboto 3. marca na domače pokopališče. V imenu vseh Ankica. Stražišče, 1 .marca 1951.
Sindikalna podruž. »Pecivo« Kranj naznanja, da je nenadoma preminil njen zvesti član BOJAN ŠTUPNI-KAR. Pogrel) bo v petek 2. marca ob l(i. uri na pokopališče v Kranju. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Dotrpela je moja zlata mamica, sestra. teta. svakinja MARIJA AM- , UROZIC roj. URH. Pogreb bo 3. marca ob lfi. uri na Koroški Beli: Žalujoči: hčerka Ela Bertoncelj, brat Ivan. sestri Ivanka in Cilka in ostalo sorodstvo. Radovljica. Koroška Bela, Unterbergen, l. marca 1951.
ZAHVALE
Vsem, ki ste spremili mojo ljubljeno ženo in skrbno mamo ANICO VOVK na njeni zadnji poti. ji darovali vence ter z nami sočustvovali in nam na kakršen koli način pomagali v težkih trenutkih najiskrenejša hvala. Žalujoči mož Josip, sinova Jože in Milan in hčerka Vida.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki 6te lajšali trpljenje naši ljubljeni SLAVICI URBANČIČ, učiteljici v pokoju v Kobaridu, ob njeni bolezni, kakor tudi darovalcem cvetja. Žalujoče sorodstvo.
Vsej borovniški vasi in njenim krajevnim, družbenim in društvenim organizacijam se zahvaljujemo za tako odkritosrčni izraz sožalja ob smrti RAJKA RAMOVŠA, za spremstvo na njegovi zadnji poti, aa vence, s katerimi so pokrili njegov prezgodnji grob in za lepo poslovilno petje.
Še prav posebno se zahvaljujemo tov.
J. Makovcu kot upravniku lesne industrije KLO za vso pomoč, ki jo je tako radovoljno pokazal, dalje Delavskemu svetu in delovnemu kolektivu industrijskega obrata. Sočutno slovo nam jo bilo v veliko tolažbo. Vsem uasa najiskrenejča zahvalni Ljubljana, 1. marca 1951. Žalujoči sorodniki.
Ob izgubi našega nepozabnega sina in brata LOJZETA PIRNAT, se z«f-u valj ujemo vsem, ki sto ga spremili na njegovi zadnji poti in poklonili cvetje. Se posebej pa se zahvaljujemo upravi zdravilišča Golnik, zdravnikom, strežnemu osebju. Okrajnemu komiteju KPS Kranj-okolica, partijski organizaciji Golnik. Okrajnemu komiteju KPS Kamnik In ostalim množičnim organizacijam. Družina Pirnat, Zg. Tustanj pri Moravčah,
1. marca 19.r>l.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sto našo ljubo, nepozahlfb ženo, mamico in hčerko LJUBICO FILIPOVIČ roj. JAKULIN v tako velikem Številu spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sekretariatu in prebivalcem III- terena rajona SiAka zn izkazano pomoč in globoko sočustvovanje. Žalujoči ostali.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo pokojno ženo in mamo DORO ANDRIJANIČ na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo primarijema dr. Slavku Perku in dr. Cirili Masljevi za njeno požrtvovalno pomoč, odtalim zdravnikom za prizadevnost in skrb, znst/opnikom MLO Novo mesto za ljubeznivo pozornost, bolniftkemu in lekarniškemu osebju r.a tovariško požrtvovalnost, prav tako pa tudi vsem prijateljem, ki ste dragi pokojnici Jaj&ali njene zadnje ure. ji darovali cvetje in izkazali sočutje. Žalujoči mož in ostalo sorodstvo.
I reja nrednISkl odbor. — Odgovorni urednik Vlado Vodopivec — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 - Uprava: Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva in uprave: 52-61 do .S2-H5 — Telefon naročniškega oddelka 38 30 — Telefon oglasnega oddelka — &ftvilka čekovnega računa G04 90321-8