ifCfo 131., Slav* 89, V Celfw» zo^eS* dn« 2., avgsasta FoHbIbb plačena v Qolovinl. IH ^H^o^.^^^ ^ ^p^^Bl I^^P^ ^BBf I^H^^r ^V^^^B <:o!o!el«o 120 K, r.icsečuo 10 K. — OgJasi za vsuk nun stolpca I K 29 v. RokJöina mc6 tokstotn, osrrrtnice in ^va)e K 1-50 — 5?oJ5a»4fta5Ma SSeviJUka «tose Si t*2O Ezhafa U* ftüwti&Zvo SfrosstnajerJKva ul. !,t. 1,1. nadstr. Tolefon St. 53, IJäpyavnSSiVO Sirossrr.ajerjevfi til. St. 1. priUiCje. TeieJür. St. 65 Račun kr. poätnega čekovnega urntfa St. 10.066. Slovanska politika. Pod tem naslovom so prines-le tc d-ni praške novine »Prater Presse« zanhuiv članek, ki zasluži, da si "•' pnC-H.-jin üsdi naši čitatelji. Pred vojno je bilo v m-juuji Lvu'pi slavoiilstvo ali panslavizem neke vrste strašilo za nemške in madžarske krnge. V besedi panslavizem so videli preteüri ruski koios, ki je budil slabo vest srednje- veških avtokratov, vendar pa so po- vsem napaeno zamcnjali vseslovansko gi'banje, ki je stremelo v nmogo veeji meri za kulturnhni nego političnimi ciljl, z nekakim namišljenim panrusizmom. Svetovna vojna, ki pa se je bila za po- pohioma dnige Me je — borba demokra- cije proti avtokraciji — .ic naredila tej konvencijoTialni bajki kouec, s porazom Rusije se je razblinila vscruska pošast. Toda bila bi iluzija, kakoršnih jc mnogo vojiia roxlüa in ki še danes žive, ako bi vslcid tega mislili, da je vsestovanska Til is ei pokopana; nasprotno — ona živi. Panslavizem v smi'slu slovanskih filozo- iov, historikov in politikov, kakor ga pojmuie Masaryk v svoji knjigi o novi Evropi in ga je svoječasno v jugosloven- skem vpiasanju dejanski üvcljavil, ne more in ne bo innr!.. Vrhutega bo vdika sličnost jezika in naziranj vedno močncj- ši movens kakor je pri mnogo bolj clife- rencj,ranih Germanin in Ronianih. Daiiašnji češki zunanij pclitiki sc predbaciv«, da ni slova.mki, marveč za- padnjeevropski orijentirana. Ta očitek je prav lahko ovreči nele na podlagi izjnv vodilnih politikov, marvel tndi na podla- gi dejstva sainega1. Ko je Masaryk v svo- jem nagovont tolmaeil slovaskim legijo- narjem v Sibiriji (na lehko umliiv in po- Ihiden način) svoje kritično stališče na- pram staremu pa'nslavizniu, je konjal z lapidarnnni besedami: »Mi smo in osta- nemo rusofHi«. Pojem rusofil nam poja- sni pred kratkim objavljcni interviev mi- nistra dr. Bencša s poljskim pisateljem Jerzeycm Kurnatowskim. Dr. Bcncs je izjavil: »Poljaki stoje pod moro pansla- vizina. Recife d'oma, da so pri nas res rusofili in da sem tndi jaz med njimi. Nad nisofilistvom, ki J2 le izliv slovan- sltega čutenja1, stoji slavofilstvo in ono nam kaže, d_a so nam Poljaki geografski, jezikovno, kulturno in etniški najbližji med vsemi Slovani.« fa razlaga slovan- ske politike ni nikakor konjimkturalna, temvee jo mora.mo zasledovati v ono d'obo nazaj, k0 jc začrtal Masaryk smer- nicc bodoči CeSkoslovaSki politiki za casa revolucije izven domačc zemlje, iz- ražena pa je tu-di v veükcm ekspozeju zunanjega ministra v jamiarju pred po- •slansko zbornico- Takrat se je zdelo, da so nasprotia med nami in Polfaki nepre- niostljiva, in vendar nis-nio nikdai izgu- bili slovanske smeri v politiki izpred oči. Zaipopaden.i je v težnji, zdnižiti slovan- ske naro.de, v kolikor se v danih razme- rah sploh more, obenem z idealno pred- stavo, da stopi kedaj aktivna Rusija na Mo te slovanske grupaeije. Ta losična in trezna politika bo ravno tako dor.esrla svoj cilj, kot naša politika napram Polja- kom, uajsi so ovire v sedanjosti še tako velike. Končni cilj na§e Slovanske pnlitf- ke je, dobro poffodil praški dopisnik listn. •"Kölnische^ Zeitung«, ko je brzojavil po- vodorn ce'sko-poijsk-ega zbližanja svoje- mu listu: »Zbližanje poljsko-ecških nclno- šajev daje povod različnim do-nmevam in tolmačenjem. Kratkomalo moremo reči, da je to očividna zmaga konsekventne politike češke.^a znnanjega ministra B'j- neSa. Kajti mnogo njegovih izjav doka- zuje, da je namen češke -politike, zdru- žiti kar'najvec slovanskih držav v ideal- no enoto, ki ji' bo nekoč stopila na čelo Rusija. Doklcr ji to še ni mogoče, teži češka politika z vso žilavostjo na to, da ujedini vse.slova'Jiake države v pos^b- nem taboru, u-blazi njihova nasprutstva in jih zbliža.« Dognati je še treba. kaksno vlago igra nova meddržavna detcniiinaeija slo- vanske ideje v svetu. Vseslovciiska mi- sel, kakorsno akceptirajo naši filozofi in politiki, ne obstoji v agresivnosti (na- pram drtigim narodom) in v zanikanju odnošajev napram drugim narodom in rasam, tcmveč v ndejstvovanjn \clikih idealov humanitete, demokracijc in sloge med narodi. V t-eg obliki je slavoiilstvo možno tndi v dobi zveze narodov. Saj ima isto temeljno misel, ki je vodila ligo narodov, da je priznala nialo antanto. To gmpacijo je priznala, ker si je bila v sve- sti, 4a slnži okrepitvi iiuvega redn in o- hranitvi mini. Predno je mogoče doseči vcliki cilj — zdrnžiti vse narode — se moTaj'O naravno prej njediniti manjše so- rodnc skmpine. Akb se nam torej posreči njediniti vse slovanske državc ne v svr- ho osvajamja, marveč v obrambo, «e za imperijalistične), teniveč knlturne in eko- nomske cilje, bomo prispcvali k zgradbl one nove Evrope, kakoršno so si snielo zami'sliii možje v težkih dncvih vojne, ko ni bilo skotaj upanja, da sj kedaj uresni- čijo njihovi načrti. če je resnica, da je naloga Slovanov preporod P.vrope — saj iim to nalogopriS'Ojaio celo ncmški znan- stveniki — tcdaj je označena slovanska politika na pravi poti, ker pospešnje bo- doči razvoj in koraka kljnb vsern oviram in nesporazumljenjcm siirnrncnri! ciljn na&proti. Dogodk! v Beo^radn, Nove pretskiive in aretacije. Becgrad, 29. jul. Vceraj je'bil arcti- ra« Jieki elovck, ki je izpovedal, da je imel nal'Ojc ubiti Pribice\iua, ter da se je pripravljal nov atentat na regenta in Pa- siča. Beograd, 29. jul. Vlada bo diploma- tičnini potoin zahtv'vala od inozemskili vlad izročitev vseh naših državljanov, ki so v zvezi s kumuiiisticniin rovare- njem, zlasti dr. Sime Markoviea, vodite- lja komnnistiene strankc, ki je bil na kongresn v Moskvi in se je sedaj podal na Anglcsko. Beograd, 29. jul. Pri preiskavah v raznih po večini komunisticnih obeinah se je našlo veliko orožja, bomb itd. Atentat na regenta naročen iz Riisije. Beograd, 29. jul. V današnji seji za- konodajnega odsoka je komunistični c;o- vornik priznal, da je bil atentat na re- Senta naročen iz Moskvc. Beg iz komunislične stranke. Ljubljana, 29. jnl. Ustanovitelj in vo- dja komunistične stranke v Ljubljani Lj. Voncajz je izstopil iz stranke. Beograd, 30- jnl. Poslanec Vlado Markovič iz Novega Sada je naznanil predsednikn narodnc sknpščine, da iz- stopa iz komunističnega poslanskega kluba in komunistične stranke. Žalna seja narodne skupščine. Beograd, 30. jul. DanaSnja seja na- rodne skirpščine je bila žaina seja za mi- nistrom Draškovičem. Predscdnik dr. Ri- bar je imel globok čustven govor o po- kojnikn. Zatem so se podali posianci v cerkcv, kjer je bil parastos za Draško- vičem. Iz seje narodne skupščine. Beograd, 30. jul. V današnji popol- danski seji se je prečitalo poročilo vcrifi- kacijskega odbora, da se vpokličejo kot posianci: na mesto dr. Bog. Vošnjaka Stefan Dobnik, names to Jurja Demetro- viča Joco Oreščanin, naniesto dr. Dra- Skoviča Tihomir Ulčič.' — Preöltal se ie akt, v katerem zahteva sodišče po miiii- stru pravde, da se izroee sodišču vsi ko- munističnt posianci, ker je preiskava do- °:nala, da je vodil konmiiisučni poshtnski klub vso teroristično akcijo. Med grobno tišino v zboriiici jc minister pravde dr. Ojuričič na podlagi dokaznega materijala priporočal izročitcv. Zadcva jc bila izro- Čena imunitetTiemn odseku. Nove voHtve za razvel.i;ivl.iene koinuni- stične mandate. Beograd, 29. jul. Govori se, do bo vlada takoj po razveljavljenju komuni- sticnih mandatov razpisala nove volitvc za izpraznjeua posl- mesta, ki bodn sept. ali naikasneje o-ktobra. Hišne preiskave v Mariboru. Dne 28. juJ. so bile tu mnogobrofne hiSne prc'sknve pri komimistih v Studencin in Mariboru. Uspeh še ni znan. V koroškein deželuein zboru so se v seji 29. jul. nekateri interpelanti raz- burjali, češ da naša vlada dela Korošcem težave pri potovanju v Jugoslavijo. Ko- roška dcžclna vlada hočc zato pri zvez- nein nmiistrstvu storiti potvebnc korakc. — Poslancu zupniku Poljancu se jc radi napada na njegovo osebo na celovškem kolodvoru odffovorilo. da vlada napad obsoja in da bo storilec — ncki 20-lctni fantalin — strogo kaznova.ii. Na Reki, ki je doslej spudala pod seiijsko škofijo, je papcž sedaj na željo Italitjanov im en oval za skofa Laha Con- stantinija, prijatelja d' Anmmzijevcga. Nov dokaz za izvanredno Ijubezen, ka- tero Llasoin klerikahicga tnsopisja jjojl Vatikan do našcga naroda. Razmejitev med Madžarsko in Jugoslavijo prične v prihodnji dneh. Kot Rlavni delegat naze države je ime- novan polkovnik Vojin Čolak-Antič, komandant v Baranji. Seja občinskega odbora ceijskega dne 30. julija» Prva seia obc. odbcra, ki se je ba- vila z raznimi občinskimi zadevami, je trajala v soboto, dne 30. jul. od 6. do 11. ure zvečer. Ra/prava je bila stvarna in mirna ter je pokazala, da se zavedajo vsi člani obč. odbora ve- like od??ovornosti, ki so jo prevzeli z izvolitvijo napram volilcem. Naiobsirnejša debata se je raz- vila pri vprašanjih asanacije mest- nih financ ter preureditve pli- narne. Glede prvega vpraSanja je referent finančnega odseka dr. Božič priporočal unifikacijo raznih mestnih dolgov s tern da se najme krog dva in pol milijonsko posojilo pri kakšni hranünici, ter za preureditev plinarne 1 in pol milijonsko posojilo, skupaj torej 4 milijone. ' Glede drugega vpraSanja je refe- rent plinarniSkega odseka Rebek pri- poro^al preureditev plinarne na modfi- ren sistem proizvajanja dvojnega plina, ki bo neprimerno ceneji. Ako se to ne izvrši, bo treba že tekom letošnje zime obiat plinarne ustaviti. Klub soc. demokratov se je po svojih članih Leskošeku in Korenu sprva izrekel proti načrtu. Argumenti, ki so jih v debati z globokim znanjem po- vdarjali dr. Božlč. Sedlar, Rtbek itd. so končno prcpričalj soc. demokraie in narodne socijaliste o potrebi preu^troja p'iname in jc bil tozadevni predlog konc'no sogla?no sprejet. Enako tudi predlog o najetju 4-milijonskcga po- sojita. Izmed drugih važnejžih skkpov cmenjamo : 1) iz nujnih sanitarnih o- zirov se iztrebita potoka Sušnica in Koprivnica; 2) od voja.ške oblasti se naj ski).->a doset'i prepnst.t-?v vojaskih bolrtiSkih barak v stanovanjske svrhe; 3. doseči se mora izprazncnje poslopja 2a oiroški vrtec v Gaberjih, da se iz- roö svüjemu pravemu nam'enu; 4. pre- pove se prevoz vozil če?. Glavni trg orl 6. — 11. ure dopoldne; 5. rnestui urad naj pri mesarjih z ozirom na padec cen živiri vpliva na mesarje, da znižajo mesne cene; če bi se to ne doseglo, raj se cloločijo mnksirrfalne cone. Podrobno poročilo o seji §e ob- iavinio, zlastj tudi stvarni poročili dr. Božiča o finančnem stanju ceijskega mesta ter Rebeka o potrebi preustroja plinarne. ZDRAVSTVEN1 TEDEN V CELJU. Slavnostna otvoritcv zdravstvene izložbe se je vršila v nedeljo, dne 31. ju- lija ob 8. uri do-poldne v prostorih dekli- ške meščanske sole v Celju. Otvoritvi je prisostvovalo lepo štcvilo ceijskega ob- činstva, med tem tudi častni protektor zdravstvenega tedna ,?. vladn. svetnlk dr. Leopold Žužek, naš župan g. dr. Juro Hrašovec, gg. podpolkovnika Naumovič in Kerchelich s celjskim častniSkim zbo- rom, zastopnik »Jugoslov. akademskega kluba Janušič« iz Reke — podružnica Zagreb — in še mnogo dnigih ociličnih oseb. Navzoče je pozdravil v imenu »Kluba napr. slov. akademikov v Cclju« in zdruzcnih celjskih kulturnih drustev mesto odsotnega predsednika zdravstve- nega ted/na g. med. Mikiča g. TomSiČ. NatO' je povzel besedo g. vladni svetnik dr. 2užek, ki je kot častni protektor ceTe akcije slavnostno otvoril izložbo, pozdra- vil navzoča zastopstva ter se toplo zo- hvalil vsem, ki sodelujejo pri tem važ- nem kulturnem podjetju, predvsem »Klubu napr. slov. akademikov v Celju« in pa »Jugoslov. akad. klubu Janušič«. V svojem govoru je g. vlad. svetnik po- vdarjal važnost nalogc, ki jo vrše prire- ditelji v blagor naroda in domovine, ter jim želd pri njihovern delu obilo uspclia. Govoril je še zastopnik kluba «Janušič« g. abs. praivnik Gjuro Rošič, ki se je za- hvalil za pozdrav in v kratkem gcvoru obrazložil posledice alkoho-ltzma in nalez- ljivih bolezni nakar se je zastopnik »Klu- ba napr. slov. akademikov v Celju« g. Tomšie zahvalil g. vlad. svetniku dr. 7a\- žku za častni Protektorat, otvoritev raz- stave in preskrbo izdatne podpore od strani zdrav. odseka v Ljubljani, nadalje bratskeinu klubu »JamiSič*, gg. zdravni- kom, g- ravnatelju Brinarju in g. naduči- telju Bizjaku in vsem om'm, ki so na ka- terikoli način pripomogli k lepemu uspe- hu. — Nato si je občinstvo oifledalo rz- ložbo, ki je napravila najugodnejš? ntis. O izložbi sami poročauio obširneje pri- hodnjič. — Omeniti je še, da ]e vse izlo- žene predmcte prepustil v porabo za- grebški Zdravstvcni Odsek, katcrcmu se za bratsko naklonjenost kar najtopleje zahvaljujemo. Zcleti je le, da bi občin- stvo marljivo obi&kovalo razstavo ter da bi od nje imelo prav mnoQ:o koristi! Zdravstvena izložba v meščanski šoli je v glavnem deljena v dve po- membni kategoriji: o-ddelek s protialko- holistično propagando z znamenitim, * M 0 V Ä h znanstveno podprtim statističmm mate- rijalom, ter oddelek, kl kažc strašnc po- sledicc okuženja po spolnih bokznih, zlasti sifile. Priporočamo našemu obein- stvu mnogobrojen obisk ter globok študij razstave. V nedeljo 31. julij'a na dan o- tvoritve razstave je obiskalo razstavo 200 oseb. NA PREDAVANjA ZORAVSTVE- NEGA TEDNA, objavljeiia v zädnji štev. »Nove Dobe« ter v raestu in okolict »a Iepakili, ponovno opozarfanio naše ob- činstvo iz mesta in ckoUee. Pozor! Izložba bo predčasno za- prta, kcr. so za njo intoresira Maribor, Dalmacija! Kratko, gospoda, cglojte si izložbo čimprej! Medicinec, ki bo raz- lagal slike izložba, bo prisoten danes 2. ob 8. uri, jutri 3. avgusta pa od 8.—10. ure. G. Rasch je daroval zdrav- stveni izložbi 64 nemških zdravstvenih knjig za brezplačno razdelitev. Srčna hvala! Vojaštvo ima predavanje 1 avg. ob 16- uri, 2. avg. ob 7 in pol, 3. avg. ob 7. in pol. Predava o ,alkoholizmn' g. Rosie član kluba »Janušič« iz Zagreba. — V St. Pavlu je bilo lepo obiskano i predavanje o alkoholizmu s kazanjem skioptičnih slik o posledicah alkoholiz- ma, pa tudi slike o ostalih boleznih. Meščatistvu mesta Celja poročamo, da bodo večerna kinopredavanja v torek 2. avg-, v sredo 3. avg. ob 21. uri, a v četrtek 4. avg. ob 19. uri. Predavajo gg. dr. Schwab, dr. Raisp in dr. Robič — '.vedno v Kinu Qaberje o svojih temah. | Glej izložbena okna gg' trgovcev! | Napravite konec narodneimi fckan- ' dalu! Prejeli smo: Stopim v ncdeljo do- j poldne v takozvano Mariiino cerkev, da ; opravim svojo krščansko dolžnost. Na • prižnici stoji duhovnik in bere iz neke j nemške knjige. Ozrem se po cerkvi, ko- ; mu velja neki ta nemška beseda? Star a Geljanka sem, in poznam ljudi, a pri naj- ; boljši volji ne najdem človeka, kateri bi ne^ znal vsaj toliko slovensko kakor nem- ško. — Mašnik poklekne in lnoii: Vater unser, der Du bist ..., — a Ijudstvo od- govarja: daj nam danes naš vsakdan]|< kruh. Konec je bilo moie pobožnosti, in ¦— Bog tni odpusti! — zaklela sem. Ce- Ijanka. — Beračenje po ulicali in hišali je sko- j ro popolnoma ponehalo v — Mariboni. Tako poročajo tamosnji listi. Policija je namreč izvedla temeljito raciio in napra- vila red. Je tudi v Celju že nekoliko bo- lje, vendar ne tako, kakov bi bilo želeti. Reveži, ne/.možni dela in zaslužka, spa- dajo v zavode, ljudje pa. ki še lahko dela- jo, na delo! Nove hišne rede in iiajcmuiiiske knjižice je prcskrbelo svojim članom lii-. šnim posestnikom društvo hišnih posest- nikov — v Mariboru. Tudi naše ceijsko društvo bi gotovo zelo ustreglo hišnim posestnikom in — najeivmikoni, če bi do- bavilo svojim članom cnottvj hišne rede in stanarinske knjižicc. Glcde zvišauja staaarinc, dopustne- ga po novi stanovaniski naredbi, si niso povscm na jasnem ne hišni posestniki in ne najemniki. Slednji store uajbolje, da se — če se jim z-di zvišanje ncupravičeno — obrnejo s pritožbo n:i star.ovanjsko oblast. ki ima razsoditi. Otroka povozil je minuli petek 29. jul okoli pol 4. ure popoldiu; srodi Trno- velj Sodhrav opekarski voznik. 6-letna deklica Rozika Orožen se i'^ pred konjl preko ceste zaletela, a padla pod konje, | prišla pod voz ter ostala na mcstu mrt- va. Voznika ne zadene krivda, ker je o- troka s klicaniem opozarjal na izogib, a težko iialoženega voza ni inogel na rnah ustaviti, ker cesta iia mestu nesreče ne- ^ kaj visi- Sploh je sreča, da se v tej veliki vasi večkrat kaka nesreea lie pripeti, kcr j je na zelo prometni cesti navadno polno | otrok. | V proslavo prvega slovenskesa žu- pana v Cellu je claroval g. dr. Anton Schwab, mestni fizik v Celju 100 K za ; mestne revežc in 100K za olepšcvaino ' društvio v Celju. j Za mestne revežc v CcViii je daroval ! g. dr. Juro Hrašovec, župan v Celju ob ! •prevzetju županskih poslov isoo K. : Abnormalni župnik ~ obsojjun. Na Frankolovem pri Vojniku je pastu-oval in j ubijal »liberalnega zinnia ¦¦ župnik Franč Lasser. Pred 2 mescci pa so ga zapili zaradi prestopka zop.cr §• 129-1/b kaz. zak. (nečistost zoper naravo z osibami istčga &i)ola).'Dne 26- jul. ie bil prcd cclj- skim okrožnim sodiščem obsojen na 3 mesece težke ječe, ker se mii je dokaza- Io, 'da je ravnal — kakor je sam priznal r— nenormalno z mladiini fanti v namemi, da zadosti svoji spoltii pohoti. Dijaška kuhinia v Celja jc sprcjela razun že objavljen"h prispevkov v ?at>u oil.21. jimija do M. jnlija tl. še sled^ča darila: Celjska tnosina ob^iua vnkratüa podpora za 1921 50iv) K; šolski :,dsck za zasedeno ozemlje v Liubljani ?r;00 K; Zvezna tiskarna v Celju 200Ü X: ceijski abiturijenti eisti dobiček posloviln?ga večera v Narodnsm doinu 1I50-1 K; pisar- na g. dr. Hrašovca, odvetnika v Celju, iz kazenske poravnave 250 K: g. Simon Wiitt, blagajnik lužnoštajerske hranilni- ce v Celju, zdražbal svinjsko glavo 224 K: g. Evgen Jarc, profesor v Ljubljanl 116 K 64 v; po 100 K: posoiilnica v Cior- nji Radgoni in g. Sutej Ivau, trgovee v Celju; po 90 K: nradništvo davčnega okr. oblastva v Celju prispevek za jtilij in g. prof. Ludv. Vagaja za naduri inese- ca junija; g. dr. I. Novak, .sodni svetnik v Kozjem 20 K. »Drzno zasramovanje našega ja- zika«. 1< tej notici v zadnji St. »Nove Dobe« nam je došlo od pnzadete stra- ni pojasnuo, da je korespondent pri tvrdki D. Rakusch Slovenes., da pa je res v slabi slovenščini spisana okrož- nica za stanovalce nastala vsled tega, ker je mlada moč začetnica brez ko- respondenta napravila pre^od iz nem. diktata preveč dobeseddo, in so se tako vrinile jezikovne in Kramatikaine napake. — (Tudi take mlade moči — začetnice inorajo biti popoinoma vešče slcvenskega jezika! Op. ur.) Za vrnjeni poročni prstan se izreka pošteni najditeljici gospodični V/eis-ovl na Bregu javna zahvala. Pošteni liajdT- telj prstana z briljantom, ki je bil izgub- ljen listotam, to je na cesti pod železni- škim möstom, se prosi, da ga odda proti lepi nagradi y vili »Savinja« (Sunnek) štev. 25., I, pri g. V. Jurmami. Sokolstvo. Prireditev Cel.i^ke^a Sokola v nedeljo 31. jui. na glaziji je bila zelo lepo cbiskant.. Obsežno telovadišče je bi\o kroginkrog obdano od gledalcev. Telovadba vseh skupin je pakr^zala znaten napredek v razvoju Celjskega Sokola. Treba gotovo še v posamez- nostih izpopolnitve, v celoti pa lahko mimo trdimo, da stoji Ceijski Sokol glede telovadbe med prvimi druStvi naše države. Po telovadbi se je raz- vila na prost.oru ob zvokih železni- čarske godbe prijetna zabava. Telovadno društvo Sokol na Polzell priredi v nedeljo, due 7. augusta tl. v senčnp.tem sadovnjaku ge. Kunst \ na Poizeli veliko vrtno veselico v pie- I som in tombolo, čije čisti dobiček je J namenjon za nabavo društvenega te- lovadr.ega orodja, katerega društvo še nima. Ob zvokih kapele 8 konzervato- ristov iz Zagreba bo pričetek točno ob 16. uri. Društvo postavi na veseličnem prostoru lične šotore, v katerih si vsak gost lahko nakupi dobrih. svežih jedi in pijače po konkurenčni ceni. Gostom ob progi Celje — Velenje in obratno bo ustreženo tudi s tem, da se bosta križala večerna vlaka na Poizeli S3 le ob 23. uri. K obilni udeležbi vabi Odbor. Turistika in sport. I. kongres iugoslov. šahovskega sa- veza se vrši v Celju 14. avgusta dop- Glavne točke dnevnega reda bodo dolo- čitev turnirskega reda, igralnih pravil in šahovske nomcnklature, dalje organiza- cija saveza in volitev novega odbora. Zastopani bodo po svojih delegatih vsi šahovski klubi Jugoslavije, vdeleže se ga pa lahko ttidi drugi člani šahovskih klu- bov. S kongrcsom v zvezi je glavni Sa- hovski turnir. Glavni šahovski turnir v Celju. Od- bor »Jugoslov. Sahovskega saveza« raz- pisujc glavni šahovski turnir, ki se vrši v Celju od 15. do 27. avgusta. Prvi zmago- valec dobi naslov mojstra .1. Š. S. Tur- nirja se morejo udeležiti pripadniki naše države, ki'si do sedaj še niso pridobili mojsterskega naslova. Prijavc sprcjema , odbor (za Slovenijo prof. L. Vagaja v | Celju) najkasneje do 5. avgusta. S prija- i vo je vposlati 200 K turnirske vloge "in • 200 K jamstvcnc vloge. K turr.irju bo \ pripuščenih 14 igralcev. Darila so I. 3000 ! K, II. 2000 K, III. 1500 K, IV. 1000 K, V. 800 K, VI. 600 K- Odbor si pridržava pra- vico zvišati nagrade, odbor uosi tudi stroške za stan in preskrbo, v kolikor bi se igralci ne izjavili, da nosijo stroške sami. Potrebne priprave v Celju vodi lo- kalni odbor s sedežem v Novi kavarni — hotel Evifopa. Predsednik: Makso Baza- la, tajniik: Kosta Rožie, naeelnik igre: Ludv. Vagaja. Velika planinska veselica 7. avgusta v RuŠah. To bode1 slavnost v velikem obsegu in delajo se velike priprave. Na- stopi tudi narodni p-ohorski pcsnik Vo- dovnik Jiwij. To bode prava pchorska narodna veselica. Zato 7. avg. v Riišc. Glavne vozne dirke »Slov. dir- kalne^a kluba v Lljubijani« se vrše dne 20. in 21. avg. tl. na vojaškem vežbali3ču v Ljubljani. Dunajskl Rapid, najboljSe dunaj- sko nogornetno druStvo, je bil pri tekmi z ljubljansko llirijo v soboto v Ljub- Ijani preinagan v razrr.erju 5:1. Avtomobllno tekmo v Sloveniji priredi 16. in 17. sept, avtornob. odsek Sportne zveze v Ljubljani. Prcga: Ljubljana — Rakek — Cerknica — Sodražica — Kočevje — Črnomelj — Metiika — Novomesto — Brežice — Pocičetrtek — Rojj. Slatina — Ceije — Mozirje — Gornjigrad — Karnnik — Kranj — Tržič — Begun je — Javor- nik — Gorje — B!ed. Obrtni vestnik. Sioveujgradec. Pri nas obstoja Obrt- na zadruga za proste in koncesijonirane obrti, o kateri že 10 let nismo ničesar več čuli. Ta zadruga je leta 1910 prešla v slovenske roke. To seveda ni ugajalo našim neinskutarjeni, ki so z denuncija- cijami in s poinočjo takratncga zadruž- nega inštruktorja dosegli, da je okrajno glavarstvo kot nadzorstveria oblast knji- ge sloveiiskemu načelniku kratkomalo odvzelo, pri tern pa »spregledalo«, da bi moralo ali knjige po reviziji spet vrniti ali pa po predpisih obrtnega red a razpi- sati takoj obeni zbor, da se izvoli novo načelstvo. Ker se je bilo bati, da tudi no- ve volitve za nemškutarje1 ne bodo ugod- ne, je obrtna oblast kratkomalo molčala in na knjigah in zadružni blagajni sedela, dokler ni koiično Uežcltui vlutla lmroeila razpisa novcga občnega zbora. Ta zbor se je vršil v nedeljo 24. julij.. dopoldn-e v dvorani okrajne hranilnice pod predsed- stvom vladnega koniisarja dr- Moriea ob obilni udeležbi zadružnih članov. Zboro- vanju je prisostvoval tudi obrtno-za- drnžni komisar Založnik iz Celja. Gla- som poročila šteje zadruga 152 trgov- cev, 112 gostilniearjcv, 66 mlinarjev in žagarjev, skupaj 330 zadružiiih članov; premoženje jc tekom 11 let od K 160.40 naraslo za K 1543.72 na K 1704.12, od katerega se- je pa sevsda večji del moral »plodonoisno« naložiti v vojnom posojilu- — Volitvc so iz-kazale sledeči rczultat: načelniik župaii Franc Marčič, namestnik Filip Pačnik, odborniki Jakob .laš, Peter Lavk, Štefan Pačnik, Ivau Rojnik, An- drej Sušec, Jakob Vrcc'ko. pregledovalci računov Franc Hribernik, Ivan Klun. Ja- kob Vrecko. Pristojbine so se zviŠale sledeče: vpisnina za elane 200 K, za va- jence 20 K, oprostnina za vajence 40 K. Novo načelstvo ima važno nalogo, da izvede v najkrajšcm času delltev sedaine zadruge, v kateri so združene stroke s čisto nasprotuhTii interesi, v 3 strokovne zadruge, za trgovce, gostilničarje ter mlinarje in žagarje. Trgovci imajo že v nekaterih dneh svoj ustanovni občni zbor; ostale stroke naj čimprej sledijo. karcno jw bržkouie süboj vzei. ker je n. shodu v Trbovljah trdil in farbal rudarjc, da na Ruskem ni lakotvr, ampak nasprot- no vsega več kot preveč. Ubogo dela\ - stvo. Rogaška Slatina. Za župana je izvo- ljen naš odločni pristaš g. V. Bizjak, last- nik pekarne in tvornice keksov. Občani so izvolitev simpatiöno pozdravili. Tudi prvi svetovalec g. Slavko Mvnlec je de- in okrat. Rogaška Slatina. Bivsi ruvnatelj Ci- ril Dolenc je zapustil RogaSko Slatino. Zdraviliš-če ostane »jemii, on pa zdravi- lišču v trajnem spaminn. N. v m. p.t Se- ziia.sicer ne more priti na pravi višek, vj.nuar seciaj ne zaosraja innogo za drii- g^mi leti. Mod gosti oipazujemo mnogo pcllieuih ljiidi. Čitalnica je otvosila Ijud- sk-o knjižnico, ki je bila že skrajno po- trc-bna. fz Središča. (O « e n j.) V Preslavcih, eno uro od Čakovca, ;e pogorelo 30. jul. predpoldan 25 hiš. Ogcnj ie zanetiia že- iia. ker je žareči pepel vsipala na gnoj. Ob močnem vetni je bila hiiro vsa vas v plamenu in v-saka bramba nemogoča. ker pri sedajni suši ni bilo vode. Posest- niki so vozili snopje domov, zaraditega ni bilo možno niti živine iz hlevov rešitl. Neka žena je skočila v hiso. da oline shranjen denar, za njo pa dva otroka, kar se1 goreči hrarn zruSi in vss? tri v ognju pokoplje. —. (VM e s r e č a.) Na Ora'bah pri Središču ie zgratril mlatilni stroj Ivanko D. za prodpnsnik hotcla tra je iztrgati, kar jo prime stroj in ii iztrga palec desne roke. — (L e t i n a-) V spo- niladi nam je letina obe'j'a doknj d( br ). a sedajna stiša jc i«n:.'ila naš »p Turšči- ca vene, tako tudi kmTpir, ajcla je komaj po-gnala, pa se že suši. Travniki so goli, 1? gorici ugaja vrerne. V Medjiuiuriii. kjer se seje veliko !:orn/.e. io se'Jaj ?a- r.jejo in pokladajo živini. Eüa-lö! V nedeljo 7, avgusta vsi na Polzelo; velika vrtna ve- selica s piesom in tombolo, koncer- t?ra 8 kon/ervatorlstov. Večernavlaka križata ob 23. uri na Poizeli! D & p i s i« Iz Trbovelj. Tukaj so bile hišne prc- iskave pri vseh znanih komiuiistih, v prvi vrsti pri poslancu Korenu. Ta se je vrnil že nienda 16. jul. tl. iz Ruske - Mo- skve, a preiskava se je vršila šele 28. jul. To je seveda več kakor smcsno in obla- sti se s tem samo blamirajo, Ijudstvo sc pa noreujc iz cclc nnične zadeve, ker ria- šlo se ni pri komunistih prav mc obtežu- nega. Kakor pravijo očividci, je lmel Ko- ren v Ljubljani, ko se je vračal iz Rilskc, 2 velika kovčeka seboj, toda akoravno ga je policija v Ljubljani im kolodvoru po'znnla, vendar se ga ni upala vprasati, ali je prinesel seboj vsn nisko lakoto, Od Ijubljanske vlade. Pri pokrajinski vladi v Ljubljani je imenovan dr. Karel Skaberne sefoin oddcl'ka za prosveto. Novinarska organizaeija in kommii- sti. Iz Beo^rrada pcvročajo, da je Ju vansko noviiiarsko iidružeiije, .s,^,,u Beograd, z večino sklenila izkljitči-ti iz Ldnizenja vse komunistične novinarje. Uradniki-komunisti bodo odpuščeni iz državnih služb. To vclja tudi za za- sebna podjetja, ki so od držav^ privilegl- rana, zlasti za Narod.no banko in privat- ne že-1-eznice. Iz Politične službe. Dozdajrii vladni komisar mesta Marlbor dr. Tvo Poljaneu je- razresen le fiinkcije in dodeljen tanio- šnjemu okr. glavarstvu- Prenieščeni so: o'kr. komisar Mih. Zavadlal iz Ljutornera v Crnoinelj., konc prakt. Ivan f?avdck iz Bre<žic v Krško, konc. prakt. dr. Fr. Miinar-Cigale iz Maribora v Ljutomer, drž. živiniozdravnik Peter Škofič iz Slov. Bistricc v Mursko Soboto kot veterinar- ski porocevalec. Rcsnost klerikalnega časopisja jc razvidna iz sledečega dcjstva: »Slov, Gospodar« št. 27. z dne 7. jul. pravi v dopisu iz Frankolovega na 2. strani, da obč. odbor ni sklenil resolueije za avto- nomijo- Na str. 3._pa zc navaja med cbči- nami, ki so sklenile taksne resolueije, tu- di — Frankolovo. Ali vidite, kako si iz- podkopujete tla s svoio lažnjivostjo? Prva pokrajin«ka skupščlua orgaiii- zaeije učiteljstva se vrši letos dne 3. in 4. se!pt. v Rog. Slatini in ne v Celju, kakor je bilo prvotno nameravano. III. kongres naroditih železničarjiev kraljevine SHS se vrši 19., 20. in21. tm. v Rcogradu. Diplomatski izpit na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino so položilr gg.: Vinlvo Dular iz Novega mesta, Stanko Osct iz Vranskega in Ivan Zor iz Skaruß- ne pri Ljubljani. Imenovanje. Kmetijskim svetnikom in referentom za vinarstvo pri kniet, po- verjenistvu v Ljubljani je imcnoval re- gent višjesa vinarskega nadzornika g. Bohuslava Skalickega. DniRo notarsko mesta v Murski So- boti se je ustanovilo z naredbo -niinistr- stva pravde. Dne 9. julija 1921 je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakckr. požar vpepeiil tri hise in 22 gospodarskih potlopij. Zgoreli so nadalje poljski pri- delki, gospodarsko in poljsko orodje .r:Ll^-3g:- »NÖ VX DC BX« Stran 3. hišiva oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Škoda znaša nad 5 miiijonov kron, a zavürovalnina je maSenkostna. Pogoreici se nahajajo v skrajni bedi in si iz laslnih moči ne morejo pomagati. Da se jim vsaj de- loma oiajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v območju de- želne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljana pri predsedništvu dcžeine vlade (rav- nateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistrate, a drugod pri o- krajnih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih magistra- te v Mariboru, Celju in Ptuju. Predsedništvo deŽelne vlade za Siovenijo. Socijalna poiitika. KOLJŠEVIŠKI SISTEM DELAVSKE KONTROLE V INDUSTRIJI. Francoski učenjak Marcel Tardy je iz različnih elementov sestavil sledečo sliko boljševiške gospodarske organiza- cije. Ruska industrija je iipoznah režini delavske kontrole v raznih iormah in stopnjah. Prvič je bilo za dobe Keren- skega. Takoj po prevratu (febr. i9J7) so se iz dclavstva v delavnicah in tvorni- cah formirali delavski odbori, ki so ž? pod provizorno Kcrenskijevo vlado raz- širjali svojo oblast tudi na administraci- jo. Po zmagi boljsevikov pa so postali ti odbori polagoma gospodarji tovarn. Dc- loma so se jih polastili v krvavih poko- Ijih z lastniki in z upravnim osobieni, de- loina so se mirno sporazmneli v. niimi. Posledica vsecca tega pa je bil nere'J- Redko so se našii razumiii odbori. ki so SJ pogodili z ravnatelji ter zabranili ropanje in dcsorganizacijo. Navadno so ravnatelji in inženerji pobejcnili ali popu- stili vsem zahtevam delavstva. Odbori so najprej planili na blagajne: ko so jih izčrpali, so pričeli razprodajati materijal in rczerve. Delavci so razpravljali, čitali časopise in delali čim man). Ce pa jih je kakšen od'bor hotel prisiliti na delo, so takoj izbrali n-ovega, popustljivejšega. Produkcija je padia na ncznatno kolieino. Obupni rezultati tega režima so do. vedli boljševiške voditelje same do raz- mišljanja. Meseca marca 1918 je izjavil Ljenin v nekcm izvestju (vrhovncga so- vjeta za nacijonaino ekonomiio) »iPoizkusili smo z delavsko kontro- l-o. toda poizkus ni nspel. Izkušnja nas je prii-'ilila, da zopet vzamemo deliivcem in uraduikom vodstvo tovarn. Vic\>li smo, da je ta sistem v praksi enak preisnje- mil z razliko. da se en edini Iastnik za- mtnja s skupino lastnikov, katerih inte- resi so protivni s kolektivnimi inferesi delavstva.« Kolzniann, clan centralnega komite- ja zvezc kovinavjev, ie priznal v izvest- ju 17 aprila 1918: »Kaj nam ie prinesla do dpnes dclavska kontrola'-* Smelo mo- ram priznati. da ti rezultati ne zadovo- !jujero- spodinjskih solah jc bilo vsegä skupa 979 gojenk. Sedaj pa poglcjmo našo rev- ščino in pomislimo, koliko nam je trcbn še storiti na tem poljii, da pridemo vsa do približnciga lazinorj.i s kmetijskim šolstvom v českoslovaški repubiiki! Tu- kaj morcmo jx>magati vsi! Najprej mom- | jo pa pokazati tudi naši kmetski starši ¦ cb ie treba sol, kajti ti morajo pviglašnt svoje sinove y solo. Dokler ni zadostne- ?a števila uüencev, dokier ni tch zahtev .do novih šolah, toliko časa jih tudi dobiti ne moremo! Nove sole se morajo napol- niti z ucenci! Danes pa še sedajne sole niso polne! Likvidacija opekarne v Križevcih pri Liiitonieru. Križcvska opekarna, ki izdela etno do 6 miiijonov kosov razne opeke ter ima lastno elektrarno, s katero ra>.- svetljuje svoje podjetje in tri sosedne ot>- čine, se likvidira- Tvorrlica je naprodaj. Ukinenje vseh izvoznili carln prcdlaga fin. minister dr. Komanudi v svrho izboljšanja naše valute. Ubit madžars^i wohun. I/, Čakovca poročujo : Dne 19. trn. ?o postavili Madžari na mostu med Kotoribo in Mura—Kereszturom zasedo, kjer so čakali z oddelkom konjenice, oddtlkom pehote in dvema strojni- cama, da bi prijeli zaupnika zagrebške komande mesta Majdukovica in God- lerja, ki sta poizvcdovala in zasledo- vaia madžarske volume v Modjimurju in Prekniurju, kjer so MadŽari pri- pravljali vpad za čas poslovanja an- tantine komisije za razmejitev z Av- strijo. —- Zaupnikoma se je tudi po- srečilo prijeti vse te vohune, od kate- rih so nekateri bili že po dve lcti -v madžarski službi. Madžari so radi tega razpisali za prijetje nekaterih naših or- ganov nagrado 50 000 kron. Eden iz- med madžarskih agitatorjev, po imenu Kukac, je prešel 20. tm. z oddelkom vojakovdemarkacijsko črto z namenom prijeti na niašem ozemlju nekatere naše organe, s katerimi so skuSali na lokav način baje stopiti v po.qaianja. Pri tem pa so nalereli na nažo stražo, pri ka- teri se je nahajal preoblečon tudi Hai- dukovič. MadŽarskega agitatorja Kukca so naši takoj ustreiili, medtem ko so cstali madzVirski vojaki pobegnüi preko meje. Znani vohun Schneeweiss, tajnik izsledovalnega častnika stotnika Kira- lyja, ki je na nasprotni strani čakal s konjenico. da bi v primernem trenotku priskcčil na pornoč, je istotako po- be&nil, ko je videl, da niegovi beže. Pri ubitem vohunu so našli vohunsko legitimacije», ki mu je služila pri pre- hodu preko meje. a. Izročitev komunfstičnih posiancev sodišču. Beograd, 31. julija. Imunitetni odbor je soglasno sklenü, predlagati skupščini izročitev vseh komunističnih poslancev sodižčn. Tekom prihodnjih dni bo vlada cdločila, kedaj bodo nove volitve za teh 58 mandatov. Zakonodajni odsek na delu. Beograd, 31. julija. Vlada je predložila zakonodajn-jinu odboru okoli 350 uredb, ki j'h je treba uzakoniti. Odbor bo delal tudi v času, ko Na- rodna skupščina ne bo zasedala. Grško -turški bojl. Carig'rad, 31. julija. Grško bro- dovje je obstreljevaio Juko Sinope (na maloazijski obali naproti Carigiadu). Vrhovni svet. P a r i z , 31. julija. K seji vrhovnega sveta, ki se sestane 8. avgusta, je vabljena tudi Belgija. Na dnevnern redu bo najbrže tudi orijentsko vprašanje, dasi Grcija ni prosila za posredovanje. Angieški niirt. predsedtiik Lloyd George se bo udeležii seje, ki bo v Parizu, Ce francoska vlada to želi. Krasno ležeče posestvo ob Miklavžkem hribu, ravno nad mest- l-im parkom, obsezajoče štiri orale r.jiv, >: žlahtnim sadnim djevjem obsajeiiih, senožoti, vrtov in gozdg, hišo in dvo- je gospodarskih poslopij, s stalno in izborno vodo, pripravno za sadjarstvo, mlekaistvo, vitnarstvo itd., posebno pa za ustanovitev kakega sanatorija ali za stavbo vil, \e po primerni ccni ra prodaj. Udobna hiša z vrtom, tudi drugje v večjem prornetnem kraju, kot del kupnine je pogoj. Prevzame se lah- ko lepa živina in kompletna kmetijska oprava. Natančneie pove M. Levstik, učiteli v Celju. Strut 4, »NOVA DOBAi Stev. 89. Ustanovljena IB&i Hranilnica mestne občine Celje 22 -29 Ustsnovljena 1864. -a o s> O 'S. «5 Y lastni palaei pi>i kolodvopu (prej Sparhasse der Stadtgemeinde Cilli). Stanje hi*an5lnih vlog K 25,OL0.OOQ, ',,......e= Vrednos* rezes°vne@a zakBada K 8,000*000. ÜRANILI4E vloge, ki se sprejemajo od usoko- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestoüanje. Poštne položnice strankam brez- ?lačno n i razpolago. Rentnino plačujs zauod iz suojega. SPREJEIVSA tudi w uarno shrambo od strank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. 1. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži kijuč stranka sama. n 2. re ¦»¦» § na B 9 I w 1 I Posojila vseh vrst pod najugodnejšlmi pogoji. Brezplačna pogasiiiia in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjlh. J Reglsipov. fereditna in sfavbena «ttw j*m L9IWI%fV V% J%Eit@« Sp«»ttjsnia hr-anaine wtoge In $m Prefer™™ ul. S5 V lieijU JUJ?ÄSF JL JWIJL &ß\ßil$L ÄiirS in pol 4»d «to l^'l« Io# Rezervnl zaklad 128.000 K. Rentnino in invaüdskt davek plača zadruga, ne da bi ga v!agate!jem zaračunala. -J6S—49 Hranilne vloge i 2,000.000 K L?stnica in izdajateijica: Zyezna tisKarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Kontoris-ftinja zmožna Knjigovodstva, slov. in nem. korespondence, išče službe. Dopise na 830 upravo pod R. J. 13. 2—1 Perje za 1 peraice Zbrano perje, konjsko Žimo, morsko travo (afrik), sukno za tapeciranje hišne oprave, platno (gradI) za mad- race se dobi po najnižji ceni pri Franc Urch, Ti*aun & Stiger naal. manufakturna i«i modna tpgovina, Celje, Glavni t^g. Deklica pridna, poštenih starišev, z dob- ro šolsko izobrazbo želi vsto- piti kot učenka v kakšno trgovino. Dopisi se prosijo na A. Toplak, Loka pri Žusmu. 1 Izjava» V štev. 83. od 19. 7. je bil članek : »Radi vlačugarstva je bila 14. 7. v Celju aretirana in izročena v zapore okrajnega sodišča Ana Mejavšek od Makol.« Sedaj pa raznašajo razni Ijudje neresnične govorice, da je dotična Ana Mejavšek iz Gaberij pri Celju. Kdor bo nadalje raznašal te neresnične go- vorice, se bo sodnijskim potom po- stopalo proti njemu radi žaljenia časti. Terez'tja Mejavšek, Gaberje, mati Ane Mejavšek. 1 Lep, lahek mesarski voz prodaja -. Maks Drobnak, sedlar na Ponikvi ob Juž. žel. po zelo nizki ceni. 1 Tpgovshi pomočnih mešane stroke se sprejme takoj ali s 15. septembrom t. l. Prednost imajo oni. ki so verzirani v hmeljski in Ies- ni trgovini. Ponudbe na: Franc Oset, 826 Vransko pri Celju. 3—1 Razglas 39. pešpolk v Celju potrebuie od avgusta naprej mesečno 4—5000 kg krompirja in 4—5000 kg zelja. Produ- centi, kateri imaio zgoraj omenjena ži- vila na razpolago, naj se zglase pri 'komisiii za ishranu vojnika v Kraija Petra voja^nici, kier s« izveiio natanfnejši ustovi 1 Na podlagi dovolitve kr. okraj. sodiŠča v Rogatcu z dne 18. 7. 1921. opr. 5tv. No 93/21. tie bo dne 12. av- gusta t. I. od \4. do 17. ure popoldne in po potrebi dne 13. avg. t. I. ob is- tem času na javni prostovoljni dražbi prodalo na Rogaški Slatini v hiši Stv. 107.nekaj pohišatv ter za kaka dva vagona koškov in sodčkov za razpo- Siljanje svežega sadja, last g. "Franca Lun, trgovea v Münchenu.— Pod ce- nilno in obenem-izklicno ceno se ne bo prodajalo. Najvišji ponudek je takoj plačati v roke podpis. nega ter kuplje- ne predmete odnesti. V Rogatcu, dne 28. julija 1921. Dr. Ivo Šorli m. p., notar. 1 ki zna dobro kuhati in ima dobra spričevala, se sprejme za stalno ali pa samo za nekaj časa. Plača 300 krön mesečno. Oraščina Weixel- stätten pri Vojniku. 1 Učenka z dobro šolsko izobrazbo, zdrava in močna, poštenih staršev se takoj sprej- me v trgovini z mešanim blagom pri tvrdki Anton CVETKO, Podčetrtek. 1 Sprejme se takoj pridna in zanesljiva prodaa jalka za trafikc Naslov v upravi. 814 2-2 Travnik prvovisten. meri 2 orala, büzu Celja, se proda. Naslov v upravi. 2—2 sBukovooglje! na drobno in debelo, prodaja»lesna trgovina« Štefan LOKAR, Celje, (Sp. Hudinja 33)- CENE ZMERNE! iiisfiuri in ih TRGOirifiA Geije, K»*a!ja Pe pa c. - se prfporoea za •• a mnogobro)nlol>läk - V zalogi vse nove «o- ^ kolske potr^bScineS - POSTREŽBA TOČNa! Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostünah, brivnicah in javnih lokalih „N@vo Dolso" <> ywtowgftn tiskoüine zvršuje v najmodernejši izpeljavi # Hm Mn, Ceife. Sa ' «^ JfB ¦¦¦¦¦••¦•¦¦¦¦¦¦¦••¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•«••*¦¦ (malinov sok) Rogaški Tempel - Styria-Donati vrelci se dobe v vsaki množini pri CLLJE? Aleksandfova (kolodvorska) ulica Trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga. Zaloga mineralnih vodä. 168 38-19 Brinjevec zajameeno pristen, v sodekih in steklenicah nudi na debeio 77713-4 parna veležganjarna Robert DIEHL v Celju. Pozoi*S llje^esija! Ha obroke 1 Radi Stevilnih izraženih želja naših odjemalcev prodajamo, da istim ugodimo, pod upodnejžimi plačilnimi pogoji krasne remonfoir ¦ ure (sa gosgaode) naiboljše urejene, 28 ur idoČe, z 2 letnim jam^tvom, po neprimer- ljivih cenah, kom. samo po 125 din. proti predplačilu 45 din., v mesečnih obrokih po 8 din. Dostavo naročene ure sledi takoj po sprejetju predplačila. Pri naročilu se naj naznani naročnikov poklic. Ako naročitelj želi celo kupnino takoj poravnati, ima 5°/o popusta. ADOLF MITH, Zagreb, Satnostanska ul. 4. OSKRBÜJE suojim uložnikom prodajo in nei- knp usdi urst urednostnih popirjcü itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga tienarna opra- uila ndjknlanlneje. IZPLAČILA u inozemsluu izredno ugodno in promplno.