„Sofia" izhaja vsak petck in vi*I,ja po pt)Sti prejemana ali v Gorici na doro lioSiijaua: Vse leto.....f.. Mi- . I'ol Iota.....,. •-'.-"• Cetvrt leta . . . . „ 1 to Fri oznanilih hi taka tudi j»ri ,,2>i. stmicah" so placnjc za imvadno rristop-no vrsto; 8 Ur. do so tislca ! krai « " » " !! 5 !! Za mvo LrWp pn prostnra Minister Gautsch je odgovoril. Slovcnski poalanci, na fata jim~'grof Ilohenwart, izroeili so pa zadnjem zasedanji drzavucga zboia grofu Taalre-ju spotnenico, v kateri so tnu pridlozili v pretrea in reSitev najskromnejSo i&elje slov. naroda. Med drugim prosit! bo, naj so vvodo slovouaki jczik v ljudske Solo na KoroSkem, kjor prebivajo Sloveuoi, tor naj se vender 2e izpeljo skromna ^olja slow naroda, da ao vpeljo v nizjo razredo srcdnjih Sol na Slovenskem slovenSeiiia kot u6ni jezik; sovoda a pri-Btavlcom, da so odloci nemSuiui ono mosto, ki ji gie, da bodo mogli dijaki nadaljevati v viSjih razredih Solanje na podlagi ncmSkega ufaega jezika. To zuh-teve, ki slonijo povscm na podagogiuuih naeelih in podlagi zdrav© parueti, so tako polilevno, tako skrom-ne, da se jo celo neka visoka oseba izrazilu uovoljno o minisfcerstvo, ki ne privo§<5i zvestim Slovencom niti te „bagatelioH (malenkosti). Kakor nasi poslanci so tudi faSki prosili in prosili dolgih osora lot vlado, naj jlm da prebavnega kruha na iicncm polji, tor so konefao nadjali, da sedaj v^ndarle dosezejo to, kar jim gri> tnko in tako po driavnih, bozjih in nuravnih poatavah. Gospod miuister Gout.ch je dal Slovencem in (Jehom aedaj 1 e p odgovor na to pohluvno proSnjo. Ukazal je, da se razpustijo zaeetkom prihodnjugaSoi-skega leta naslednje sroanje Sale: ViSji razredi na gimoazijah v Bocnu (ncmSka), Uovercdu (italj.), Ko-toru (krvaaka), na realki v Bteyer-ja (nemSko). Na-dalje se ima opustiti spodoja gimnazija v Krauji (slov.) in visji razredi na c u a k i h srcdnjih golab v Litouiisiji, PJznu, Taboru. Prunovu in Kutni Gori. Podpora se pa odtegue ceskim obeiuakim gimnazijam v Caslavi ia Novom Bydrovu. Povrsen pogled kaie, da jo to udarec v obraz Slovanom / Avstriji. Da pa se nam ne bode ocitalo da smo jednostranski, da stojimo le ua narodnem BtaliSdi in ne pozaamo drugih razlogov nego narod-nih, oglejmo si nacela, po katerih jo gospod minister postopal pri tern ukrepu, nacela, katcro je dal sam -ninister razglasiti v dunajskem poluradnem „From-dtmblatt-ua. Tam so eita, da so fiaancni in dtugi razlogi primoral; naucnega miaiatra v to, da skrci | srednje-Solski ponk, in z uzirom na razmoro krajov I j in raalo Stovilo dijakov ukazal je, da so razpuate- na- I vedoni zavodi. J I Poglcjiiio si najprej spo(l;:io gimnazijo v Krauji ' z ozirom na ministrova nafiela. Ivoncem" leta sttia j je 85 dijakov, kateto giovilo bi at bi>o staluo ponmo- i ; zilo, ^o promislimo, da se goraijsk ufionci od gt- I muaxijo Ljubljansko zavradajo, kor toina zadnja 'pro- I stora s?a toliko Stevilo uoo6e se mladino. KemSka I «imnazija v Koccvji, kjor se je pomaozilo Stevilo di- j jakov v zadnjih letili lo valed silue podpore in silnih I naporov, imd'a je tudi 85 dijakov, ueinska viSja gim- j nazija v Pa/.iuu pa le 82 uuoiicev, Prva — sloven- j ska — so mora razpustiti, dnigi dvo nomSki pa no. I Ozrimo se na sever, tamoSnje razinero stavijo ministrovo naredbo in njcgova lmCela So lo v pravi I svit. Cnjto! — dlozija Stcje po uradnih spotodilih j 2G9.338 Nomcev in 281.272 Slovanov. Nemci imajo lam pet gimmizij, Stiri realise, tri ufiitoljiSca in viSjo obrtuo Solo, Vso te izdrXujo vlada tor daje So 2000 gl, podporu protestaiitovskomu u^iteljiS^ti v Bijolicu; j Slovani pa noinajo nobono srodnje Solo; proSnjo, naj i bi so napravila deSka arodnja Sola v Slozijl, jo vlada j zaviniln. Cehi so radi tega ustanovili z svojim de- ! narjcm nizjo gimnazijo v Opavi, v katori je bilo lotos j koncem leta 270 (bori dveito in sodomdcaet) dijakov, ; tako da so morali ustanoviti trojno paralelko. Samo ta eeSki zavod ima vec" uSoncev nego tri nomSke viS - jo gimnazijo v Sloziji, in vendar je ta zavod odvec", nomSki pa ne. N.i Moravskem je tri (tetttino Slovanov, tam jo 10 viSj'h gitnnazij in dvo nizji za Nemce, ki Stojejo blizu 3000 dijakov; Colli imajo pa lo pet dr&ivmii ceskih viSHh gimnazij, ki Stejejo tudi skupaj nad 270^ dijakov. Leta 1884—85 osaovala jo Matica Solska v , Hr«idiS6i privatno nizjo gimnazijo, ki ima daues v treh razredih 277 dijakov, doSim Stejj nemaka dr-. zavna visja gimnazija ravno tam lo 233 dijakov v s V8eh osmih razredih ; torej 44 dijakov manj, nego privatna eeska sola v treh razredih. Nemska Sola je potrcbna, eoski se odpove vaaka podpora. Se jasneje govore pa stevilke na Oeskem. Pro- I stor uam ne dopusea, da bi vse zavode primirja-t li; naj navedemo le nekatere. V Plzau se razpusti LISTEK. POZDRAV ERATOM CEHOM. Zlozil Fr. Gestriu in priobcil „61. Narod." Odtdvili ste sveta rodna tla, Ostavili dema eto ognjis^e, Da brata v bratski zemlji brat obiSfia In z novim zarom srce si navda. Da obnovi z njim zopet staro zvezo, V kateri zmoreta sovraga jezo, Ki hoce, da ugonobi obr& Res, lafaka ni iz domovine pot: MilejSi veter po domovji veje, In evet razcvita se doma krasneje, In solnce sije lepse ko drugod. A kjer ljubezen topla v srci klije, Co prav na cvetje solnce tam ne sije, Spremioja le se zemlja v raj povsod. Slovenski rod je narod siromak: Uboroe so njegove teano koce, Pod slamnato se streho. beda jeeo. Pod pro9tim nebom zuli jarem jak. A srca siromakov so bogata: Jasno zari se v njih Ijabav do brata. Slovan prostora ondu najde vsak. Zatorej k nam na siro to src6, Vi severa predragi nam sinovi! Da te2ki razdrobe se nam sinovi, V zavezo krepko skleuimo rok61 Nad zvezo, kjer ljubezen gospoduje, Dobr6tlivo nebo dobrotno cuje Iu ponizuje ?jage v prah zemlji Ljubezen jo cutecih src vladar; Ljubezen dtsta brata k bratu vodi. — Da vladala moj Slave bi narodi Ljubezen vroca kakor solnca 2ar! — Ljubezen bila Vam je k nam vodnfca, Ljubezen Vam pri nas je vsprijemnlca, V ljubezni kli6emo Vam vai: Na zdar! Deset bofrjih zapovcdi v pravljicah. Spisal dr. Franc Oblak. II. Duo, sledecega prazniku svetega Matija, bilo jo jasno vreme, pa prav hud mraz. Pevce Miklav2 je bil zgodaj uslal in v Gregoreevi hisi, kjer je stano-val, so bili tudi ze vsi na nogah. „Dobro jutro" djal je, ko je stopll mencaje si merzlo roke v segreto izbo. BDobro jutro, res je, kar pravijo bescde; Svet' Matija Ltd razbija; Co ga ne dobf, Ga pa nar'di; Vecraj smo imeli precej toplo vreme, danea pa se je moral medved za dobro nazaj v jamo pomaknUi. /A% 2eB re6o gospodar. nAli bomo dm(j8 tudi kakor veeraj, kako lepo pravljico slisali. Jaz vem, da^ vi pomagate nasemu gosp. zupniku — No, ali bo kaj?" nBo8. odgovori Miklav2; nabaSe svojo pipo, odtrga kos gobe, jo dene na kremen, potegue kroailo iz hlafi-nega 2epa, vkrese ogenj, dene nagtikano stolpceato pipo v usta, goreSo gobo v pipo, zapro pokrov, rede: „Z 3ogomB in stoyi iz bile. Ko je Sal miaio okna, •%^iw,.'. 6eSka viSja roalka, kor je imela v treh viSjih razredih le 27, nemSka pa no, kor je imela eelih 82 dijakov; doemi ostanota nomSki realki v Budojovioah in v (IC'uolinonthal), ki sta imoli v viSjih treh razredih tudi le po 27 in 28 ufienoov. Nizja privatna gimnazija v Casio vi Steje 155 dijakov, v novi Bid-&>vi pa 310, oboma privatniraa zovodoma odpoveda-la se je ddavna podpora po 2000 letnih gld. (obe vzdiiujejo ^ohi): dofiim dobiva sedem nemSkih srednjili Sol na OeSkem, katerih ima najbolja 187, naj-slabeja 110 dijakov, skupaj UO.OOOf. iz dr^avne ka-bo. OcSkim zavodom, ki imajo po 227, 246, 524 in 344 dijakov, odbil je gospod minister proSnjo, da bi jih sprojola drzava, doeim isdrSujo drzava nemSko srednjo Solo, ki imajo jedva 100 uconcev. Te glavno tocko naj zadoslujojo; v podrobnosti so ne moromo spuS^ati radi pomanjkanja prostora; a dobroliotnemu fiitatelju bodo to Stevilke zadostovale, da oeeni veit-no vodilna nacela nau&iega miaiatra, Ne dii so torej tajiti, da jo to hud udaroo Slo-yoncom in Oohom, in bode imol naaledko. VpraSunju jo lo, jo*li gospod ministor Gautsch na svojo odgo-vornost in proti volji Taaffo-jovo vlado izdal ozuuee-no narodbo, ali pa v sporazumljenji z grofoin Taaffo-jem. V prvem slueaji so dnevi Gautaoh-vega mini-strovanja Stefi, v zadnjom slu^aji se je pa Taaffojevo ministerstvo naveli(5alo poslovanja in napravi prostor novemn, ki bodo iz lovice vzeto in v katerem bode imel g. Gautsch glavno ulogo. Nam ee zdi zadnje vorjetnoje; desnica je pogodbo z Ogri dovriila in vse dovolila, kar jo vlada zahtevala; naravno, da je sodaj nepotrebna. Potcm se pricne za Slovane nova, pc-ostreua doba A'»erspergova, dokler ne pride zopet sila ali pa Se kaj hujsega. GeM na Slovenskem. Leta 1883. zgradili so Cehi velikansko in pre-kraano nNavodno gledisce" v Pragi. GlediSfie jo tako lepo, da ga hodijo vsi gledal. Ravno zdaj je dve leti, odkar so bil, tudi Slovenci ua poh'^dtt pri svo-jih bratih po duhu, krvi in veri. Takrat so Colli ob-{ij.-bili Slovencem, da jim vraojo obisk. Zlaj spolnu- so mu je kadil iz ust dim, iz nosa pa sapa, kor hud je bil mraz. Pri Gregorcu pa je Sel vsak po svojem opravilu. Na Mostu je tisti dan vsakdo rekel da pojde k vecernicam, in colo prepirali bo se po hiSah, kdo bo moral ostati donid. Ko pa je prista za^eljena) ura, bila je cerkev prenapolnjena starih in mladih, moSkih in zensk. Otroci bili ao pred altarjem, kjer so tudi g. duhovaiki sedeli. Po blagoslovu stopi vol^anski ssupnik na pri2nico in po krldansko pozdravi navzoce in da besedo pripovedovalcu pravljice, kateri je^ pod-laga druga bozja zapoved, ki se glasi: „N e i m e ¦ nuj po neprovidnem bo^jega imena. Nasproti priinici stop! v atol star mo2ieek z be-limi goatimi lasmi, ki so bili spleteni v lepo kito, katera je bila spravljcna po jopifiu, zadej ob hrbtu, kakor so v onem casu vsi moaki Se kite noaili. Ta mo-2 je bil precej 6edno oblecen; nosil je ^hlace iz me^ijana (mezza lana); imel je navado, |da je pome-^ikoval. V mladih letih bil jo pa8tir, 2e ve samo prt-jatelji, ncgo i YaSi sobojevtiiki in bod«m» ostali Vasi sobojavniki za vckoyiaj. Kadar se vrn.ite domu, po-vejte svajemu uarodii, da see uaSli fvjjo sibojeviiike, in airite to spoznanje mod colim tiarodom. Vi ste tudi, vcleeenjena gospoda, mi§i podporuiki. V.ii iffiamo rovra^uike, kteri nis ovirajo v uasam narodnem ua-predovanji in razvijaujL Pjdpirajinj'so in mi b^Hio doaegli avoje teinje. In v to una pom»z5 Bjg"! Huzlegali ao se burai klici ; n8-x zdaruI nSla-vattl — Ko je nekoltko ufeihnilo, spregovori g. Srb, urednik „PoIitiktju, ter zago'.ovlja Slovenco, da se bodo 6ehi vedno borili za nasa prava; zato nazdravi Sloveucem: „^iveli SIovencem•,! Barnitn klicem ui bilo ne konca ne kraja. G. zupau Ijub. zopet odgo-vori ter vverja Cehe iskrene Ijnbezni vsldiknrvSi: „ii-veli 6ehi"! Ko se glisovi poio^ejo, predstnvili so se zupanu americanski 6ehi ia 6ehinjo, poteiu so pa po-dajo obedevat v razoe gostilnece. Dopisi. Iz Podfl6PC>v 9. avgusta. — Vse zadene le nas davkoplaSevalce. §e slovenski otroSki vrt nam je naSe stareSinstvo nalozilo. Ali nobone dokladc no pla-cam tako rad, kakor to. Ce bi bilo trcba, raj dam dvakrafe, trikrafc toliko, kakor na bi so mladiua v Pod-gori poitaljanccvaia in ob tem niene in moj rod za-nt^cvati utila. Ce zdaj par soldjv za slovenski otrogki vrt ne dam, vidim da bi moral Sez par let goldtiiarje steti za italjansko solo. K> bi slovenskega otroSkoga vrta ne napravili, §li bi nasi otragi v italjanski vrt in pri-siljeni bi bjli potem tudi italjanski* Solo obiskovati. Tako bi Labi z naSinii otroki zbabuali poprefiao po-stavno Stevilo 40 otrok na loto z% Ia§ko Solo, Zabte-vati bi za5eli na podlagi poatave italjansko Solo. Mi bi jim jo morali napraviti in pijceyati. E«a sami ta-ka Sofa italjanaka bi nas stala svojih 7 ali 8 stotakov na leto. Po nasi neinarnosti ali nev^dnostt bi ae lah-ko zgodilo, da bi Labi pi-id>!>;!i ai dve ali celo tri Sole ali razrede. Potnn bi pa tudi bre.iu na§j dva-krat ali trikrafc toliko naraalo. — Vse to pa zabroni-mo, in Lahi ue bodo cikoli doaegli, da bi jim mi italjansko Solo z doklaliimi na davkili placevali, ako n)-beden naSih stariSev avojih otrok v laSko Sjlo ne p>-Slje in Co mi za slovenski otroSki vrt le satno par Jozefu: „Pa ti Jo2eft kaj ti ne boS molil?* Jozef od-govori: „Bom, v imen' pri kreman', pri uinkoveu v Grap' pri PuSicu na Koac'. Oce nas, krub je nas, kdor ga jo, ma dobro de, kdor ga atradct inn subo brado. Lupnik v prizaici: BZvanl ne nadaljajfco tacib drzaib beaeu, ker zelo zalrjo verafco prepricanje vsa-kega kriatjana". Pripovedovalee rece; nSluSam8, in pripovedaje dalje: Kaj tako napactega Jozef ni mogei alisiti dom4, ker kmjt Lamport jo oalro pazil, da so v nje-govi druzini ne bi slilalo kaj enacega. Httro bi bil spravit od hiie onega, ki bi se ne bil ravnal po nje-govib pravilib. Debelo je gledal Limpert Jozefa. ko ga je sliSal govoriti take be^eds, ia praail jo, kdo je otroka tega naucil ? Zipovedal jo tudi, naj mu za z-vecer vedo to povedati. Vsa dru2iaa, ki je to za-poved sllSala in ja Lamperta dobro pozaala, da ao ne norcuje, posabno UrSa, jo -bila prostraSena. flJaz ze v^m", reco Stefan, ko so oce odali; BJo2e rad tam na vita pri plotu ig,d ia dola jez v vodi, ki teBe skoz plot; na uui afcrani ima sosedov Tiucek svojo 2ago, ki rau j> je stric naredil, oa zna to jalovo molitev; toraj od njeg* se je Jozef navadil ouiU beaed*. stotakov darujemo. (k zdaj toraj par stotakov, kateri bodo zraven pomoci kakSaega dobrega prijatelja za-doatovali, ne darujemo, morali bomo Cez par let pla-ievati 7 do 8 sto gold, ali pa xaorda celo dvakrat, triktat toliko na leto. Zato vidim, da nam ne nakla-da novib bremen staresinstvo naSe, ainpak tttsti o6e-tje in matere, kateri bi svoje slovenske otroke v la-Ski vrt. ali Solo dali. Podgorci! premislite to I LaSki vrt in Sola nas bosta pa pripravila se ob vecji kapital, ako se slovenskim otroSkim vrtom in Solo njej zob ne poka2emo. Pripravila nas bo v malo Ietih do tega, da v dcmaLi biSi ofie ne bo gospodar. V laSkem vrta in Soli ae bodo otroci, fie Se ne znajo, toliko naafiili, da bodo akazovali, mi pa jih bomo morali nbogati. Kako 2e zdaj bode na§ jezik naSe od tujeev podufievano otroke. Trdovratno se mu zoper-stavljajo in se ga ne poprimejo ie toliko ne, da bi se tnogli v naSi htSi z namt po naSe zraeniti. NaSe Sege in navade so jim za zdaj na 2elodcu. Labko si toraj mislimo, kako bi so nam godilo, ako bi gospo-daratvo oni v roke dobils. Pod ptujeevo peto bi pri* Sli. Slovencc bi v lastni hiSi iz gospodarja po-'tal bla-pcc. Prej kakor do kaj tega pride, boccmo Slovenci ravuo tako zavedno pokazati da amo Slovenci kakor kagejo Labi, da ao Labi. Podgorci, drzimo se avoje slovenske Sole in slr»ven3kega otroske^a V'ta, podpi-rajmoga in vanj poSiljajtno svoje otroke. Tako si za-branimo in zagotovimo v laitni bisi gospodarstvo, po katerem se ze zdaj nokojim skomitia. Pa dovolito mi, da recam Se i»no. Kdo ve, fio Lahi in pasebno oni od „Pro pattije" katori nam laSko Solo usilujcjo, zuajo, da z italjanSeojom slovoo-skib vasi ob laSki m«ji ne debjo za Avstrijo ampak za „Italijo irredeuto"? Ob se bomo dali psitalijanciti, bodo Italjaoi iz one straai toliko bolj nas za avoje Stoli in si prizadevali, da bi nas iz varnoga zavetja cesmke-ga avstrijskega orla v netiasttljivi italjanski cevelj vtaknili. Tega pa Podgorci ne maramn Bog in pre-svitli car nas tega za vsoU-j obvaruju! Za Ijub > Av-atrijo vojslco-vati z vacmi postavnimi sredstvi; toraj tadi so si oven-sko §olo in slovenskim otroSkim vrtom. Toraj z oniini krajcarji, katero damo za slovenski otroSki vrt v Pod-gjri, jbranil b.iui dom in narod svoj, Z.;to nam no bo 2al za nje; radi jih dam> Se dvakrat toliko. ___________ Davlcophhmfou AjdOV§fiifia, O. dno avgusti. — V naiSolu sem proti vsakema odgovavjanju javaim potom. Ali ker dopis iz Vipavo v „So6i" z dno 5. avgusta zadova mene in obciuo, katerej rai jo 6ast vzo 8. loto da-S'jvno na5elovati in aicer v pravej slogi in dobroin sporazumljenji, moram za aedaj od rnojoga naoela od^toptti, ter to zadevo razjasuiti, da si in bi kdo omeujonoga dopisa / BSooia takomislil, kakor di bi bilo 3lavno staresinstvo zopor m)jo voljo ia aaniovo-ljoo, meni nic, tebi nifi — v sojt dno 23. julijo za-k!ju6ito, naj sa ?,upni dvorec pri corkvi pdskrbi. Ne! To je moje maslo — Moj produik v. c. g. Ga-berScek je tadi n:i to dolal. A. njejpva pi-oSijo so. kakor trde, a limine zavrgli. Vivl je taki dalt 1 Pridom jaz; misiitn in mislira ter se ztnislim, di s.; Ajdovsoina ponasa, ima lepo corkev, dvorea zupne^i pa ne dostojaoga; preoddaljoi jo od csrkve, aosebao o zimskem ba?n.'m caau, nekoliko tudi o poletai vro-6iai ia p'rahu; neprakticna zgradba hiio; dubovnovo sfcanovanjo na de^eli brez vrta; avjta, kitere iz-daja obcitift v*ak> leto za p^pravijanjo liisa, in slod-njig alucaj, da jo bila hisa, ki je upt-av mad Solo in eerkvijo, naprodaj, katere lega jj kakor naioSu za dubovnovo staoovauje; hiSa, v kateri. ako bi bila priSla zaseboikom v roke, bi se bilo krcmarilo ali sploii ropotalo — solo in cerkov mattlo: so glavno to5ke, katero sem jaz v mojej prosnji, oddanoj alavoomu ia* panstvu dno 28. april at. 10 — poudu-jal ter prosil, naj si ono omenjeno hi§o prisvoji ia daliovau v sta* novanjo prirodi. Slavno alareSinstvo so ja v a^ji duo 26. jnlija mojej ptosnji odzvalo — vz3 za ta aam korak ae ma ta ocitno zabvalujora —razloge odobrilo ia sklenilo, kakor jo znaao. Poaledajo besodo o tem imata alav. deXolni odbor in prec knezo-nadskof. or-dinarjat v Gorici. Tako je! Svet katoliski pa sidi t Glede oatalega aamo dve tri. Kost je bila od moje atrani dobro premozgana. Namenjeao hiso so labko dostojno popravij aodaojo pa no. Da uisem jaz nikdar mojemu pobodnjanu (obiskovaicu) o nedo-atatnoati mojega stanovanja omenil, izvira le o i tod, ker imam t*> slabost, ali oprosti mi brato, aaj vaak jo pod kozo krvtvv, da se v zadevah mjjo alu2bo lo ti* slim pritoznjoms kateri mi zamorejo kaj pomagati, to je glede atanovanja obcini in gledo sluzbenib cpravit pa viSej gospodi v Gorici. Za vse drugo, kar je v dopisa, mi ni nic mar ! Frau Dngulin, ziipnik. Z Libusinje, 9. dne avgusta. — Y nedoljo zjatraj okoli %3. ure pogoreii so pri ^Mohu* v Krnu. Zgorela jo hisa in gospodarsko paslopje, nekaj denara tor obloka gospodarja, kitorega ui doma; ksvjti v fiotrtok zvecer %l jo k orozaim vajam v Go-rico. Najlalostneje, je da sta zgorela dva mladen6a, flkosoa*. Projinje dui fmoli so tkoinjoK in snalo je to no& pri Mohu vec* koscev; drug! so' 5ivljenje re-gili, a dva krepka mladeuca pri 28, in 30. 1. nasli so §e le pod razvalinami vpepoljene hi§e vsa ozgana, brez nog itd. Ogenj je naatal po vnotih sajah v dimniku, iz kteroga so iakro padlo na slamnato streho, jn pri tej vroSini in susi ni 5uda, da jo bila naenkrat vsa hi§a v plameuu. Gospod profeaor Rutar, iz te bi§e doma, je priSel ravno prejsaji veeor iz Spleta ua poeUniee v svoj roJ3tui kraj, pa k sreSi jo to no5 prenocil pri gosp. vikarji na Libusinji. Bati so je pa za njegovo mater, ker je bila ze prej raofino bolna, da bi ji prestani strah ne skodoval prevee. Hisa monda ni bila zavarovana. Posestniki 1 pazito dobro na ogenj in ssavarujte seprotiujomu, ker pred pogrom ste zmeraj nevarni, kot pred srartjo. Politidni razgied* NajznamcmtejSa dogodba poslcdnjih 8 dni jc, da sta se na§ in pruski ccsar scsla v go-stinjskih kopclih na Solnogrjwskem. Nemski ccsar je nagovonl naSega z naslednjimi besedami: „Kaj ne, nisi mislil, da me 8e kedaj vidis tu-kaj ?* Nai mu jo pa odgovoril: „Bodi prcpri-6an, da se srtno veselim, ker te vidim zopct tukaj ltt Ta shod ni imei politi§ki namen, ampak jc bil le prijateljski pozdrav, po katerem je naS eesar drugi dan Gostinj zapustil. Druga noviea jo ukaz nancnega ministra Gautseha, po katerem se odpravi ve& slovanskih srednjih Sol. Slovcnci smo ravno dobili nekoliko vec" zaupanja do naucncga ministra in smo se nadjali, da nam dii slovcnskc paralelke — na-mesto ten nam je pa §e slovensko spodnjo gim-nazijo v Kranji vzel. To je prchud udarec. Na§i driavni poslanci bodo zdaj morali napeti proti naufinenm ministra tiste strune, ki so jih bill napeli proti njegovemu predniku Couradu. V zunanji potitiki je to novo, da je kuez Koburzau na poti v Bolgarijo, da zasede via-darski presto). Njegovi dvornikt so #e predvtto-ranjem dosli na Bolgarsko. Vse je radovedno, k.ij nastane iz tega. Battenberg ni mogcl proti volji Rustje ostati na bolgai'skem prcstolu, bo-li mogel ostati Kobur&in?— On je gotovo sel le po nasvetu mogofricga prijatelja na bo-Igarski prestol. Kdo ve, da se Bolgarija temkoj ne proglasi neodvisni kraljevini? — Rtisija gotovo ne bode k temu dolgo molcala. Vse kaze, da pride zaradi skrivnili spletek o Bolgariji do ijude vojne. Bismark si je vse prizadeval, da bi bil tudi Rnsiji zvezal roke, kakor jih je zvezal Avstriji in Italiji, pa se mn ni posrecilo; zato zdaj na vse na&ne podpiltnje proti njej. Narocil je svo-jim drzavljanom, naj poprodajo ruske vrcdnostne papirje, da bode njih cena padla in bode Rusija pri tern veliko skodo trpela; a tudi to nece iti zvitemu lisjaku Bismarku po sreei. Domade in razne vesti Oesarski dar. Njogovo Velicanstvo preavitli ceaar, jo podarilv150 gl. za popravo eerkveuega zvo* nika v Yelikih Zabljah. Za ErjavSev spomenik in ustanovo raz* kazali smo zcidajic 2618 gl. 4Sl4 kr. Dalje nam je poalal Stefan Kri^nic, c. k. Sol-ski nadzoniik v Pulji 13 gl. 80 kr., kafcere so darovalu Fr. Kakole, c. k, TiSji fin. nadzoraik, I f.; Krizai5 St. 1 f.; Ditz, c. k. denarni6arT 1 f.; dr. Liharuer 1 f.; MiUa Mozetifi I. f.; Ivan Fajdigi 1 f.; E. Zilokar 1 f.; Fr. Rozifi 60 kr.; I. !>>linar 80 kr.; Fraaja, Farlani, Bazsi, dr. Rni:(5ka, I. Spik, Hemavic, Holec po ?0 kr. ; Kurin-6i5t Bat], Fakin po 40 kr.; drugi gospodje akupaj 70 kr. Yseh darov dobili smo torej 2832 gl. 28l/a kr. Za danski misijoa podaril je A. B. v P. 1 gl. 27 kr. S proSnjiim jzkazl vred doilo nam je v ta namea 86 gl. 77 kr., katere smo oddali v kaezoako-fijski pisarni. »Qori§ki Sokol* dobiva mel obcinstirom vo-doo ve«S simpafclj in uze se oglasajo rodoljubi, ki bi mu tudi graotna radi pomag^li. V ta namea podelil nam je V. &. v P. I gl., katerega naj bi drugi po-anemali. Duhovski Stan si je protekla leta le malo mladon^ev zvolilo, zato jo oastalo obfiufcljivp pomanj- kanje duliovnikov. Koncem leto§njega leta so bill v I Gorici posveoeni le trije novom.\saiki. Zdaj pa se je I jclo zopet prav mnogo mladenifiev oglaSerati v se- | meuiSeo; pretoklo leto jih jo bilo promnogo uatopilo ] v Goriako semenisfie; letos se jih je pa v Ljubljani I io cez 40 oglasilo z% usfcop v ta zivol. Nadejati se I je toraj, da veriio ljudstvo kmalo dobi zazeljeiie du- I Uovnike. I jSe danes osem dai sino pisali, da jo su§a I ukoucala letoinji pridelek okoli Grorice; ker m'ej tem, I razun suoei malega dezja, "i bilo kaplje na zeraljo, I lahko si je misliti, kako raorajo biti raatline ob se- I .daoji..yro6ini...OA.Bi«koStiJ5e_ni_bilo--dezja-razan-pttr-| rowc. Visejaaa ajda ta repa sta se popotnoma uuu- I §ili; tuisicoo alamo 2anjejo in jo apravljajo domov, I z dreves pada lisijo kot meaeea oktobra; zelenjadi, I katere je v Gotici iiavadao prepolea trg, jo le teSko I Se za drag donar dobiti, vodajaki so se usuSili; Ijudjo I po de^oli pa milujejo, ker ne bodo aid pridelali, Bog I pomagaj! I GoriSko veteransko drustvo namorava sla-viti rojstiii dan NjegovBga Voliea^fcva comrja 21. dno fc. m. v AjdovSSioi. Andrej Einspieler, katerega so ankrat ko- roSkl nemski kalturnuft po eaaopib zaaramovali in potom ponoei njogavo stauovanjo s kameajein napadli, imenovan jo eaatnira kotnornikom sv. OSeta papo^a. I Castitamo mu presrcno! Vojaki prvega bataljoua polka Milana so pri§li vc'eraj v Gorico bivat. Dosedanji tukajSnji vojaki pojdejo 19. dno t. m. proc. Andrej Matev^id, trgovec v Gorici ud „bral- I aoga in podpornega drStva", umerl jo preili poude-ljeic po kratki in mu6ui boleztii. Pogrob jo bil v to-rek, katerega se jo vdolo2ilo nmogo dm§tvonikov „bralnoga in podpornega dmlitva*. Pozari so bili pretokli toden v mnogib krajih. I V Gorici je pogorol hlev bratov Devotakov. §kodo je okoli C tiaoc goldinarjov, katero povrae zavaro- vaintoa. V Henfiah jo zgorola ona strojnica in pol hi-I 5'); iz oguja so pa komaj reSili otroka, vsoga opefio- ga, V arodo zvoler je bilo videti ogonj ooz kra^ko I hribo in zmod Tr^iWa in GradiSSi. StraSon og»mj jo bil ua Angloskom, ki je po%al fabriko okoli 6 rai- lijonov vrolnc. Daljo 6a3i bo gori volik gozd na bel-I gijski pruski moji in ga jo pigorolo ze nad 5 tisoc J hoktarov. t Bralno dru§tvo so snuje v Podg»)ri in stojo zo blizi 40 druStvonikov. V lcratkom bodo obeni zbor. Le tako naprej, vrli Pod^orci, in ztnaga bsde VaSa. J Bolgka ditalmca jo imela pretoklo nodeljo J flbesodou, katcta je bila pri? dobro obislcinti iu se | je tudi dobro zvors's.vala. Mi smj bili dobilo „Vabiloa He le v nedeljo, toraj propozno za nas poslcdoji list. I V Batah bile so obcinsko volitve dne sv. I Lovrenca 10. t. m. Na v-jlis6i pnkaxal so jo bil nov I general s pobofiiiikotn, ki sta meaila spraviti v ata-I rasiu-itvo mozjo'avojo (to jo: gooeralove) viste. Ker J se jima to ni poHre6ilo, je general hudo renta&l ter j spoznal, da voht«?v ni bila postavna. Ziij bo monda J slcusal, ali so tudi drugi, ki imijo boaedo v toj stvari, J njegovih mislij. Co so, bo ponosen; 6o niao, pa u-j takue zmSnico v zap, kakor jih je utaknil 2e ve5. I General in kanditatje so prav dobro ujomajo. Bog J jih dolgo obrani! I Zarocil se ie nas u^enjak in vojak gospod J profesor dr. Karl Glaser z gospico Taklo pi Dobrov-I bko-Junaszo v Olomuci na Moravskem. Poroka bo J meseca septembra. I Naudno minisfeerstvo je lalakim slugom pre- 1 povedalo prodajati pisarijsko priprave. ] Pod MezniSni vlak je mouda skocil nekdo I v srodo ob prvi postaji od Trsta proti Habrozini. I BUzo vipavskega trga pogozdujejo neko go- I licavo, po kateri so 2e lop i m yhna drcvesca uzrasla. I Pred nekoliko casora zaala je 2ivina aokaterib ob3i-I narjev po zasajenem zemlji§8i. Gospod*rji te zmae | morali so 2aradi tega pladati po 10 gl. globe. Vsled j tega je zlobaa roka kazojenca to zem!jis5e podzgala I in tri orale zemlji§5a z najlepSimi drevesci jo pogi-J rclo. Vipavci so aicor hitro tekli gaaifc, a ob taki I susi jo ogonj tcsko ugasiti. Sieor pa je obzalova:i, I da oe morejo take zlobnosti pngoditi, da maloprid-I ns?.i vkon6ajo, kar dr2ava in providni Ijudjo priskr-I bijo, da bi kraju in ljudstvu pomagali. I Vabilo k slovosni zlati masi skvneg* codolja- I ba in velezaslniSnoga duhovnika procastiteg* gospoda I profesorja ANDREJA B1NSPIBLERJA in z njo \ zdru^eni narodni Slavnoati v SveSih v Ro2ai dolini j v nodeljo dae 21. avgusta 1887. I Udeleznikom se bode troba voziti po z^lozniei j do Go love a, potom pa z vozovi daljo, kateri ao ! bodo odoaljali iz Coiov^a v Svevo v uaJeljo 21. av- gusta fcocno ob Va6. uri zjufcraj, in sicer iz gostilne hotela „z u m S a n d w, i r t h\ kjer naj so blagovolijo do 5. uro zjutraj zanesljivo snidoti vai udeleXenoi. Tukaj se bode tudi zajutrkovalo. Voznja na priproatih kmetskih vozovihstala bodo tja in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. in se morejo prostori zagotoviti le sa tiste udele^enee, ki se bodo zadnji 6as do 15. avgusta za-nje prijavili. — Na posebuo 2eljo naroSijo se tudi bolj§i vozovi, in sicer stane kocija z enim konjem za tri osebo 8 gld. in z dvema konjema za itiri osobe 10 gld. za eel Jlan brez_vaega^ druzego priplafiila in.do-neomoajene-—-~_ ga ca§a. Za vstopnico k alavnoatnera bankafcu, ki bode stal za osebo 1 gld. 50 kc, oglaSati ao jo n a j d a-Ijedo 12. avgusta pod naslovom: Janoz Wieser, 2upnik Blizabetinskoga aamo-stana v Goioveu, kateremapoSiljafciso tudi vsa druga, slavnost zadevajofia pisanja. Brzojavni pozdravi izvolijo naj se ravnati 8o dan prod slavnostjo (20. avgusta)na imo: Zupnik Wieser, Golovoc. ShajalistSe tujih udoHoncov je dan pred slav-| nostjo (v soboto in dan po slavnosti (v ponedoljek) v salonu hdtela nzum Sandwirth", kjer so tudi naj-boljo in najeenojo stanuje. Spored slavnosti, sprojora in pozdrav doSHh gostov po obcinskom zastopa in polarai bmmbi v SveSah. I. Cerkvonb slavnost 1. Slavnostoa pridiga ob lltlO. uri zjutraj, govorl pre5. g. o. Ofco Einspieler, fran&Skan GoriSkega samostana, potem 2. rota zlata sv. masa. (Pri maSi poj6 iz prijaznoati cfi. gg, pevci Ljubljansko 6italnico.) II. Slavnostci oddolok. 1. Bratsky: ?Q6e naS% moiki zbor. 3. Slavnosfcni govor, govori gosp. Julij pi. Kleinmayr, o. k. profesor v Gorici. 3. Jonko; „MolHeva, moiki zbor. I (Odhod z godbo vgostilno kZavaiku.) 1, „Naproj IzastavaBlave", koraSnica. 2, Poklon raznih do-I pntaoij in zastopnikov pre5. gosp. zlatoma§niku. 3. I Pot jo. 4. Slavnostni banket. 5. Nagovor gosp. prod-I sodnika in pozdrav goatov. 0. Potjo. 7. Prolog, aesta-I vil S. Grogorcic', govori gospodioina Jeaipina Vorni-I kova. 8. Petje. 9. Virk; „Slava Slovoncem", I deklamujo sodomlotua doklica, 10. nPrisega Ro-|^ankou, deklamujo kraotska doklici L:uika Pak. I 11. Jlazai potjo", deklamujo kmefcki de&ek I Joief Skof. 12. Potjo in godba. Prosta zabava. Pri I Blavnosti sodolujo iz pisebno prijazaostt oddolok slav-I nega pevskega zbora Ljubljansko 6italnico. Moj po-I sameznimi tochami sporoda Bvira domaca godba iz I Svee. I Josip Stritarjevih zbranih spisov i?iol jo I 8. snopiS za 25 Kr. v Kleinnmyrovi - Bambergovi ti» I skarni v Ljubljani, v katerem so nadaljovauo poozijo. I Nekje na Kraujskem. prigodila se je ta lo I mikav.ia dogodblca. Mladenid snubil jo dekle in ona j bi ga tudi rada vzela. Bilo je ze vse pripravljono I in on je dobil ze nekaj daril, kajti dez dva dni imela I bi se bila vraiti zoaitnina. Zadnji dan pa ao ona I akuja in ga neSe v zakon vzati. Ali kaj stori on ? I Hapravi zenitovanje, povabi prijatolje tor so 2 njimi I raduje, toda vender ne brez neveste. To je napravil I iz slamo, jo posadil v kot, se usodei zraveo nje ter | tako pilteno praznoval svojo ieaitovanje. Zarotil pa I se je, da od sedaj za naprej no mara za nobeno ved", I ce bi se mu tudi zlata ponujala. On osfcaue zvost I slamnatej Leni. Ima prav. I Kdo ga bo pil? BRheini8cher Anzeiger8 jav- I lja, da so vinski trgoveci, bratjo Drexel v Franko-I brodu, te dni prodali zadojih 290 steklenic starega I reuskega vina iz I. 1861 (Jonannisberger) za doslej I necuveno ceno, po 150 mark stekienico. Vino kupila ] je neka ameriska trgovska hiaa. I Potologidno spanje. V Saslavu v volinski I guberniji je lGletna deklica, ki in 4 me3ce nepresta-I no spi, no da bi bila v tem Sasu lo trehico hrano I zavzila. tzredno to prikazea opazuje zlravaik Esipovie. I RDjaki! Dae 4. septembra t. 1. obhajal bode I prec". gospod 2upnik Davorin Terstenjakv I Staremtrgu pri Slovenjemgradci petdesetletnioo svo-I jega pisateljakega delovanja in sedemdesetletnico svojo I 8tarosti. I Ime vrlega mo$a zaalovelo je dalec coz meje | ozje in Sirje naSo domovine, znanojevsema uSonemu I svotu. I Da dostojno praznujemo ta dan, bodi nam sveta 1 in prijetna dolznost. I Slovoncil dana Vam je prilika, da ocitno, I doka^eto spostovanje in hvaleaaost do slavljenca, ki I jepriboril sebi in narodu svojemu 6ast inslavo. Majko Slovenije sin ostal ji je zvest in naklonjon; toraj go-I tovo za8luzi, da ga slovenski narod ljubi in casti! I Udele2ite so, mill rojaki, te slavnosti; pridite v velikem stevilu, da svefc vidi, kako ve caniti mali j slovenski rod svoje velikane. I Podpisani odbor pro3i tedaj vsa ona slavna dm - gtva in 6c. posamaznike, ki se lelijo udeleSiti slavnosti, da se blagjvolijo prej ko prej, najdalje pa do 2 5. avgusta 1887 pismen-i oglaaiti pri gospodu 1 F. Farak/'ju, tovarnagi v SJovocgradci, ter prists viti, kocejo li udeleziti ae banketa, naroCiti prfctoci-gca in pa sedeza na vozu„ Voziti so bodo troba do Spodnega Dravberga ob koroSkej zeleznici in od tarn z vozovi eno uro dalefi v Slovenjigradeo. Posebno slavna drustva naj izvolijo naznaniti \lak in 5a3 prihoda, Ob dveh popoldno bode banket v g. Oftnther-jevi goatilni — couvert po 1 gold.; po banketa pa narodna veselfca pod milim nebom a petjem, godbo in govori. .' , ¦ . Tprasanja, zadevajoca Terstenjakovo slavnoat in brzojavke naj se posiljajo g. J. Faraky-ju, all pa g. L. Ropas-u privatnemu uradnikn v Slovenjemgradcu Na svideoje tedaj! Bog in Slovenci! Slavnostni odbor. Javna zahvala. Prosrcno zahvalo izrekamo vsera prijateljom in nancem, ki so tako obilno skazali poslednjo cast naSi ranjki Avgusti Hvala, katora je po dveletni hudi bolezni 5. dne t. m. zaspala v Go8podu. X>ru2ina. Ilvalova. Zahvala. Z ginjenim in pofcrtiin srcem ae najtopleje zah-ˇaljnjem vsem blagim raescanom, zaancem in prija-teljem, posebno pa si. bralnemn podpornerau droitvu za skazano mi aocutfe, za prekraane darovane vence in za obilo udelezbo pri pogrebn mojega drazega in nopozabnrga aoproga IPavKna. IMatevfcifc rojena DraSSek. Drazbeni razpis. Due 15. t. m. aebo oddajalo vdeftdnent uradu v Gorici na javnej drazbi podjetje razL;rj«nja gospo-darskega poslopja in popravljenje glavnega poslopja dezelne gluhonemice. — ZaSetek drazbe ob 11. mi predpoludne in sklep o poludnc. Delczniki poloze 260 gld. vars&ne v gotovem denarji ali v drzavnih obligacijah, racunjenih po bor-soi ceni. Do drazbenega sklepa se bodo sprcjemale tudi piswene ponndbe s primerao variSino. Dez. odbor pridrzujesi pravico, da potrdi tisto ponadbo, ktero spozna kot najboij zancsljivi. , DEZELNI ODBOR -V GORICI dne 5. avgnsta 1887. Dez\ glavar. se priporoca velefastiti du-hovgfiini za izdelovanje cer-kvenih potrebSC'm namref: MonStranc, kustodij, * kelihov, ciborijev, svetil- * nic, svecnikov za aharje, tabernakeljne in pred §ta-cijone, kmev za altarje in za bandera, relikvijarijev, mon&trandio aii krizev za svetinje, kanonskih tabel, kadilnic s kadiinim 8ol- i ^^.^mmmBa, nicem, raznih steklenic za ; darilno vino5 stopic, rocnikcv in krozuikov s ko- ] vine, krstnih skied in glie, kotlidev za bla- ] goslovljeno vodo, kropilnikov, posodic za I sv. olje in sv. popotnico, drzal za svede, sklepov pri pluvijalih itd; itd, po najnizji ceni. Todi se pri njem stara cerkvena priprava vognji pozlati, posrebri, iz&sti in popravi. Na blagovoljna vpraSanja bode radevoljno odgovarjal in poSije vsako blago dobro sbranjeno inpoSt- nine prosto. Stare nerabljive reft, medenino (messing) in kotlovino jemljem v racnn. Plactrta St. 38 VELIKA ZALOGA OMEGA VINA prve vrste po 14 Itr*. liter* je na Placnti v hisi stev. 28. Spod 56 litrov"skupaj sc ne odaja. Odprta jc vsaki dan od 9. do 12. uro dopoiudne in od .'? do G. ure popoludne; ob nedrljali ic d»polu,-!ne. Igp^'i'iaciita St. &** Ti lzdayateli in odpvqrm Samo sredi Rastelja st. 7. IVa det>elo — na iio. V GORICI. Bogata zaioga: norimbot-akega in galanta-rijskega blaga, lepoticja, disav, igniS, nopovic, sivnih pviprav, sukanca in prejo, kroja§kih in cevljarskih potreb§6in, priprar za potnike in ka-dili*e, cigaretoega papirja, celuloidnih zavratni-kov in zapestoikov za tluhovnike, mes^ane in to-jake; poaebuosfc: najfineje igle za Sivalne stroje. Strune za rana godala, in siccr za: goslt, citace, kitavo, bas, glaaovic itol. Za pomladno setcv se nojtopleje priporo&ijo Eaznovrstna semena zelenjav in trav. ]>fa drobno in na cl©"bi*lo» >'i>>-^^^^*^^p^'^p^^^^*^8 Priporocilo. Prevzei sem gostHno v Sempetri, v katerej ae toci vino, pddelano na p03estvih j gosp. grofa Coronioija; zafco uljudno vabim p. n. obcmstvo k obilnemu obiskovanja te gostiine. Za dobro postreibo, t. j. dobia vina, gorka in mrzla jedila in primerno ceno bom vestno skrbel. Janez Missatto* St. 495 Razpis ite V tem okraji se razpisuje: a) mestl u5i-telja-voditelja enorazrednic v Otale2ah ia na Li-busnjem; b) liiesti n6itelja in uciteljice v Koba-ridu; c) mesti potovalnik nditeljev za Ravno-Gorje, in za Reko-Police; d) mesto pndufcitelja v Kobaridn. Prosilci za mesti pod a) morajo biti sposobni uciti tudi verstvo; oni za mesto u6itelja v Kobaridu pa dobro izurjeni v godbi na gosli, ker je ii5iti gosli odgojence c. k. pri-pravljavnice. Dohodki prvih 4. mest so III. vrste v de-zeliiih postavah 10. marcija 1870 in 4. marcija 1879 doloeeni. Potovalna uditelja dobivala bosta 100 gl. od§koduine za poti in postavne dohod-ke podufiitelja. Prosilci naj vloze sera-Ie pro§nje s postav-nimi spritevali naj dalje do 15. septcmbra 1.1. po njih predstavljenih oblastnijab. C. K. OKR. SOLSKI SVET V TOLMINU dne 29. julija 1887, St. 240[Op, Oznanilo. Eavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ustanovljene po grofn Thnrnu v Gorici, nazna-nja, da dne 5. sept. t. 1. zacne javna dra^ba (kant) neresenih zastav IL 6etrt leta 1886, t. j. tistih, ki so bile zastavljene aprila, maja in junija 1886. Ravnatelj: KONRAD pi. FABRIS. @l Prvo skladi§de— V BaSteljt st. 2/25 JOSIP CULOT V GOBIOI. Bogntft zabga: celulojSdruh zavrotnikov in za-pastnikov zn duliovniko, Tnoficano in vojake; po-dobic, roSitiii vencev, svotinj; cigni-'otnega papivja nove vrsfo; okvirjov s papirja z vscm, kat* jo trelui, s papirja zlato, srebcrh'o in rudnatfc burvu; lopotirjti, diSav; VHako vrsto igra? na rcliko \t-biro ?.& det'ke in dcklico; raznolii^nili kovfpgov in popotnih torb za goapo ii'. Y Trstu v iekarni O. Zanotti in Q. B. Kovia ia vlekarni Alia Ma-doima v Korminu. Ena steklenica htane SO novcov. wetofc: M. K0»SIC. — TjBka: »Htt»r^iakt tfetawwi" ? aowi,