$£.<cUytna
evtvutL vn
Piccardov balon je zgorel
Zgoraj: Profesor Piccard je sam vodil ves čas vse priprave za polet in je včasih tudi sam prijel, če je bilo treba. Kljub temu ni mogel preprečiti nesreče, ki je nastala iz nepojasnjenega vzroka. Žalosten in strl je gledal, kako mu plameni uničujejo balon, ki naj bi ga dvignil do novega rekorda.
Spodaj: Kakor velikanska kepa v oblakih črnega dima je padal velikanski balon na zemljo.
Zgoraj: Preden napolnijo veliki balon z vodikom, je treba velikih priprav in polnjenje traja navadno vso noč. Šele proti jutru je balon napolnjen, nakar se dvigne na polet. Na desni: Potem ko je balon napolnjen, je treba pritrditi nanj veliko in neprodušno gondolo, ki varuje raziskovalca pred mrazom in drugimi nezgodami.
Belgijski učenjak, profesor Piccard je v zadnjih letih že večkrat poskusil polete s svojim velikanskim balonom v stratosfero. Doslej so se mu vsi poleti posrečili, pri čemer je dosegel višino okrog 25 km nad zemljo. Konec maja je hotel zopet napraviti tak polet ter se dvigniti 30 km visoko.
Spodaj: Zrakoplove in balone menda letošnje leto preganja nesreča. Komaj so ljudje dobro pozabili velikansko nesrečo Zeppelina »Hindenburga", ko je Piccardov balon zadela slična usoda. Medtem ko so pritrjevali gondolo, je balon nenadoma začel goreti.
Spodaj: Slično kakor pri gorečem Zeppelinu tudi pri tem balonu moštvo, ki je pripravljalo balon za polet, ni moglo ničesar rešiti. Potem ko se je balon sesedel, je zgorela tudi z gumijem prevlečena obloga. Človeških žrtev in poškodb pa k sreči ni bilo.
Odmevi španske vojne
Spodajs Rdeči oblastniki Španije s silo hočejo izzvati vojne zapletljaje v Evropi in zato dovoljujejo napade na tuje bojne ladje, ki vrše službo ob španskih obalah. Tako je pri bombnem napadu na italijansko križarko umrlo šest častnikov, ki so jih z vsemi
častmi prepeljali v Neapelj.
Spodaj: Nemška križarka „Deutschland“ je prejšnji teden priplula v Wilhelmshafen z 31 krstami nemških mornarjev, ki so padli pri bombnem napadu na križarko. Ob velikih svečanostih so prenesli krste v pristanišče.
Zgoraj: Vseh 31 mornarjev so pokopali istočasno ob velikih slavnostih in se je pogreba udeležil tudi Hitler. Spodaj: Nemška križarka „Leipzig“, na katero so rdeči izstrelili več torpedov, ki pa niso zadeli.
Spodaj: Nemci neumorno spopolnjujejo svoje letalsko omrežje in je te dni napravila poskusno vožnjo matična ladja „Friesenland“, ki bo v kratkem zasidrana v Atlantskem oceanu kot letalsko oporišče.
! *
Spodaj: Matična ladja bo imela vse priprave za pristajanje in odlet letal. Potniška letala bodo streljali s krova s katapulti.
Zgoraj: Kdor se ne mudi le v letoviških središčih Dalmacije, ta vidi šele njen pravi obraz. Vidi življenje preprostega ribiča, ki mu poteka življenje ob mrežah in polenti, ki jo reže, kakor režejo pri nas surovo maslo.
Na počitnice v Dalmacijo
Počitnice so pred durmi. V številnih kolonijah bo šla šolska mladina taborit na morje, kjer se bo naužila solnca in zraka. Tudi marsikdo drugi, ki mu bo dopustil žep, bo obiskal sinji Jadran, od koder bo prinesel prelepe spomine in neizbrisne vtise.
Na levi: Državni parnik — jadrnica „Vila Velebita" služi trgovskim pomorskim akademijam v Jugoslaviji za praktične vaje dijakov. Vsako leto napravi več potovanj po Jadranskem morju. Konec maja je šla na prvo tako pot, dočim je prezimila v Bakru, kjer jo kaže naša naslovna stran.	Foto	J. Štraus.
Na desni: Na Sušak ali v Split se vozijo vsi, ki prihajajo iz Slovenije na počitnice na Jadran. Pravo počitniško potovanje se prične seveda šele tedaj, ko stoje ob ograji parnika in ko zapoje zvon, ki daje znak za odhod.
Na levi: Lov na tune zahteva velikih priprav, prinaša pa tudi največje dohodke. Z visokih lestev opazujejo ribiči, kako se približuje bogati plen. Spodaj: Najcenejša je mreža, ki si jo ribič splete v dolgotrajnem delu sam.
Na desni: Mreže so veliko bogastvo ribičev in jih zato prav posebno varujejo. Po ribolovu napno ribiči mreže vedno na kole, da se temeljito presuše.
Na levi: Mlad se je treba vaditi. Na močnem svitku, ki varuje ladje, da ne zadenejo ob pomol, lovi s trnkom bodoči ribič.
(Vse foto L. Meintinger.)
Zgoraj: Sod se tišči soda in na ladji, čeprav ni posebno velika, je več vina kakor v marsikateri dobro založeni gostilniški kleti. Kupci pokušajo, pa tudi domačini si ga privoščijo v vročini kozarec.
Spodaj: Dve plavajoči gostilni. V ozadju Split in nad njim znani splitski Marjan. Nekatere ladje so stalno vsidrane ob pomolu in so prave plavajoče gostilne. Tu je pač vino cenejše kot v mestnih gostilnah.	(V»e	Joto H. J.)
Pri Dalmatincu pa prav zares!
Ceneno in tudi dobro dalmatinsko vino si je že priborilo pot v naše kraje in naši vinogradniki prav gotovo hudo občutijo konkurenco dalmatinskih vin. In vendar dalmatinec, ki ga lahko dobimo pri nas, ni nič kaj podobno temu, kar rodijo vinorodni dalmatinski otoki. Pravi dalmatinec je pač doma le v Dalmaciji in še tam le na prav posebnih mestih. Tako dovažajo otočani v Split svoja vina na kaj svojevrsten način. Težko naloženo barko pripeljejo v Split in jo priklenejo ob zato določen pomol. Na tem pomolu se tišči ladja ladje in vsaka je polna sodov in na vsaki je gostilna.
Zgoraj: Pristan za vino v Splitu je še izven mitnice. Zato morajo vsi, ki kupujejo vino pri otočanih, plačati na mitnici predpisano mitnino. Mitničarji so celo tako uslužni, da čakajo kar pri ladjah, medtem ko natovarjajo velike pletenke na vozičke. Kakor pri nas, tako tudi tam ne gre brez dolgih razgovorov in mešetarjenj.
Spodaj: Tako pa točijo vino čez ulico. Iz cevi teče močni dalmatinec v kaj priproste posode in tudi mera ni tako natančna. Cena pa se suče med 3 in 4 Din za liter.
Seveda je potem treba plačati še mitnino.
Zgoraj: Višek orodne telovadbe so težke vaje na krogih. Na desni: Vprav neverjetne vaje v dovršeni izvedbi bo pokazala telovadba na bradlji. (Foto 1. Kermavner.) Spodaj: Pogled na mesto Celje z razvalin celjskega gradu.	Foto	atelje	Pelikan,	Celje,
Celje vabi slovenske fante
V dneh 28. in 29. junija bo v Celju pod pokroviteljstvom prevzvišenega nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča tabor slovenskih tantov in mož. V ponedeljek 28. junija bo zvečer sportno-gimnastična akademija in podoknica pokrovitelju tabora. Na praznik sv. Petra in Pavla pa bo ob 8 sprevod in ob pol 10 pridiga in sv. maša. Ob pol 11 bo pred Marijino cerkvijo slavnostno zborovanje, popoldne ob 4 pa na Glaziji javen nastop.
*
Zgoraj: Ob nastopu bomo videli odlične orodne vaje, med njimi tudi vaje na konju.
Na desni: Fantje se bodo poskusili tudi v lahki atletiki, v kateri skok s palico zavzema važno mesto.	Foto	I. KermaDner.
- '<>	....	p	S-®1 ■	,	m
'"v«** ;Sr •?%aapiSŠ
V času tekem
Poletni čas prinaša v vseh državah Evrope številne tekme športnih panog. Tekma se vrsti za tekmo in tekmovalci skušajo svoje moči in sposobnosti. Šport je pač panoga, ki je modernega človeka prevzela tako močno, da skoraj vsak, ki se ne zanima vsaj za eno panogo športa, velja za starinskega. Res lep je šport, vendar ne smemo pozabiti, da pretiravanje tudi škoduje.
Zgoraj: Vsako leto prirejajo v Hamburgu na Labi tekmo motornih čolnov, ki služijo prevozu potnikov. Čoln, ki zmaga v tekmi, dobi modri trak Labe. Na levi: V juniju so vsako leto znamenite nurburške tekme motociklov v Nemčiji.
Spodaj: Vsako leto prirede kolesarji v Nemčiji veliko tekmo v vožnji skozi Nemčijo. Dober teden traja ta tekma in le malo jih pride na cilj. je pa tudi naporna in tekmovalcem pomagajo, kakor le morejo. Celo med vožnjo jih polivajo z vodo, ki jo tekmovalci hkrati tudi pijejo.
Zgoraj: Ena izmed prog vodi tekmovalce po dolini gradov ob Renu. V solncu je vožnja naporna, ob slabem vremenu pa vprav strašna.
Zgoraj: Na cilju tekmovalec pač najprej omoči vročo glavo v škafu vode.
Na levi: Tako je nevihta ugnala tekmovalce, ki sedaj obupani ogledujejo svoja polomljena kolesa.
Zadnja nedelja
Spodaj: V nedeljo je bil v Grobljah pri Domžalah veličasten misijonski kongres, ki sta se ga udeležila ob slovenska nadškofa, dr. Jeglič in dr. Ujčič. Od blizu in daleč je prihitelo v Groblje okrog 10.000 ljudi. (Foto atelje Pavlovčič.)
Zgoraj: Misijonski kongres se je začel s sv. mašo na prostem. Najsvetejšo daritev je daroval ob okrašenem oltarju nadškof dr. Jeglič, lep nagovor pa je imel dr. Ujčič. Na levi: Misijonskega kongresa so se udeležili tudi številni odličniki, med njimi minister dr. Krek in ban dr. Natlačen. Množica je visoke goste prisrčno sprejela.
(Foto Pavlovčič.)
Spodaj: Zadnjo nedeljo so v Tržiču slovesno obhajali štiridesetletnico Prosvetnega društva. Dopoldne seje vil veličasten sprevod skozi Tržič do cerkve.
Zgoraj: Po sv. maši so tržiški prosvetarji zborovali in sta govorila predsednik Prosvetne zveze dr. F. Lukman in g. Vider. Zborovanja se je udeležil tudi ban g. dr. M. Natlačen. Spodaj: V Jakopičevem paviljonu razstavljajo slikarji samouki Srečko Magolič in Jožica Bregarjeva iz Ljubljane in Metodij Lepavec iz Prilepa.
P. n. naročnikom in prijateljem „Tedna v slikah",
»Teden v slikah" smo začeli izdajati na željo naročnikov »Slovenca" in »Slovenskega doma". Pričakovali smo, da bodo zaradi nizke cene naročniki zadovoljni tudi s slikami v offset tisku, ki smo jim ga mogli dati. Zaradi tehničnih ovir nam pa sedaj slik v bakrotisku, ki so ga naši naročniki bili vajeni, ni mogoče izdajati. Zato bomo s »Tednom v slikah" prenehali, dokler tiskarni ne bo mogoče tiskati ilustracijo, ki naj prinaša najnovejše dogodke, dovolj hitro. Preveč plačano naročnino za »Teden v slikah" bomo vpisali kot naročnino za dnevnik, na izrečno željo pa jo tudi vrnemo.
Upravništvo in uredništvo.
Offset tisk jugoslovanske tiskarne