T JoT«uld dnevnik ' r Združenih državah Velja za vie leto • • Za pot leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA Ust slovensltih delavcevv AmerikL Thm largest SSomian Da2y fet# the United States. IraoH every day except Sundays 8 and legal Holidays. I 75,030 Readers. cwon GORTLAJNDT 2878 NO. 257. — ŠTEV. 257. Entered ss Second Class Hatter, September 21, 1903, at tli« Pfist Office at New York, N V., under the Act of Congress of March 3, 1879, TELEFON : CORTLANDT 2878. NEW YORK, FRIDAY, OCTOB ER 31, 1S24. — PETEK, 31. OKT OBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTL POPOLEN PORftZiDELAVSKE STRANKE Vlada angleške delavske stranke je bila poražena pri splošnih volitvah. — Kot je bilo pričakovati, je dobila konservativna stranka absolutno večino v novem parlamentu. — Asquith je bil med liberalnimi voditelji, ki so bili poraženi. Poroča John Balderston. London, Anglija. 30. oktobra. — Vlada Ramsay Mac-Donakla je bila pokopana pod plazom glasov, ki so bili oddani za kandidate konservativne ali Tory stranke. Najnovejša porodila kažejo, da se bo vrnil Stanley Baldwin, konservativni voditelj, v poslansko zbornico z veliko vef-ino nad delom in liberalci. Istočasno so bili poraženi nekateri odlični liberalci, posebno Asquith. Potvorjeno pismo Zinovjeva, v katerem se je poživljalo na revolucijo v Angliji, in "redči strah" ki je bil posledica omahljive politike MacDonalda v zadevah Rusije ter splošno nezadovljstvo med prebivalstvom nad rekordom delavske stranke, — vse to je proizvedlo presenetlji-p rot i delavski j na vorek. Delavska stranka pa ni izgubila niti enega svojih starih uristašev. Prvih sedem volilnih okrajev, ki so poslali izide, je sporočilo, da je dobila delavska stranka 03,000 glasov ]»roti 55,000 tekom tonskih volitev. Šest o*I teli sedmih sedežev, katere so imeli laboriti, pa so dobili sedaj konservativci vsled konservativno-liberalne koalicije ter povečanega glasovanja za konservativno stranko. Po vsej Angliji je tokom dne močno deževalo, a kljub i emu r,,000 in število liberalnih glasov je padlo od 44,000 na 32,000. Brezbrižni volilci. ki so ponavadi sedeli za pečjo, so včeraj nastopili kot en mož. v r Oprav ho mogoče skupno število glasov za delavsko Mranko večje kot je bilo preteklega leta. ter presega vse, kar je dosedaj izvoievala delavska stranka, bo naravnost nevr.jetno število glasov za konservatice zasenčilo vlado MacDonalda po desetmesečnem obstoju. Kot je bilo pričakovati, so izgubili liberalci veliko število glasov in sedežev v parlamentu in ostali so tretji. Konservativna stranka je dobila...... 154 sedežev. Delavska stranka .................. 71 »» Liberalno stranka .................. 21 " Raztreseni glasovi .................. 9 » Sedaj pa je treba vprašati, kaj pomenja zmaga konservativne stranke za angleško politiko. Konservativna zmaga pomenja povratek Stanley BaMwina na mesto ministrskega predsednika in markija Curzona namesto ministra za zunanje zadeve. V svojem volilnem manifestu, ki predstavlja nekak stmnkin program, je dal Baldin naslednje obljube: ''Zavrnitev angleško-ruske pogodbe, glede katere se je pogajal delavski kabinet. 4'Podpiranje in ojačenje Lige narodov na praktičnih principi jih," kar bo glavni princip angleške zunanje politike. "Tmperijalna preferenčiiost'— .fo je sistem prednostne carine v imperiju, da se pospeši trgovino v angleškem imperiju samem. Vzrok poraza konservativcev tekom Lanskih volitev je bil ta, da so ustraiali pri splošnem tarifu. Manifest ni v tekočem letu omenil tega splošnega tarifa, a v nekaterih svojih govorih se je Baldwin zavzel za zopetno uve-liavljenje MoKenna tarifa, da se zavaruje industrijo a ie ob istem času obljubil, da ne bo skušal določiti tarif na živila. Konser^tivni manifest je nadalje obljubljal, da ho skrčil nezaposlenost, omilil skrajno slab stanovanjski položaj v A nori i ji. pomagal poljedelstvu ter skušal skrčiti cene. a ničesar ni povedal na kak način namerava fo storiti. NOVA IZNAJDBA. Washington, D. C., 30. okt. — Arm ad ni a vi ja tiki so bombardirali oblake *> peskom, povzročili padavino ter pregnali iudi meg-lo. V metereoloških krogih se glasi, " šesti uri, odprl lesena zunanja vrata. je zapazil, da visi truplo Thorn asa v sedečem položaju na ograji celice. Obesil se je s pomočjo svo jih naramnic. Po aretaeiji so bile oblasti toliko previdne, da so mu vzele lastno obleko ter jo zamenjale z jet-niško. Naranmiee pa so mu pustili in s temi je lahko izvršil svojo nakano. Kot znano so našli truplo njegove žene v torek v nekem zapuščenem železnem rovu v bližini Oxforda. Sedaj pa se je našlo dokaze. ki so dcrvedli javnega obto-žitelja Miller ja do sklepa, da dvigne proti Thomasu obtožbo radi umora po prvem redu. Danes sr. hoteli prevesti jetnika a* Ilmitei-don jetnišnioo v Flemington. Več mož. med njimi Louis WiH- bilo izvršeno v kantonu Tri leta 1861. ko je bil neki morilec obglavljen. Vsled t«-ga ni na razpo- , Obsodil je Morganove ter Standard Oil bančne skupine koi sile. ki omogočajo, da kontrolirata dva odstotka prebivalstva bogastva in ekonomka življenja ostalih osem in devetdesetih odstotkov. Navedel je primero, kako je skupina železnic, katere kontrolira Morgan polagoma absorbirala an- LA FOLLETTE IN PRIVATNA LASTNINA Senator La Follette je zahteval javno lastninstvo Bele hiše ter izjavil da jo privatni interesi kontrolirajo na pnlično isti način kot javne utilitete. — Narod države New York naj ohrani kontrolo nad svojimi vodnimi silami. — Načrti za angleško-ameriško kontroliranje vsega sveta. Poroča George Authier. 'ago nikakih priprav za take slučaje in oblast:! kantona so bile pri- . , .. j • - . . „ 1 rracitno preniogarsko industrijo v' sil j ene izposoditi si v/. Lausanne -r> , ... ? . . . ■rilintinn Femisvl vaiuji in to absorbiran je i je vzgled vedno naraščajočega pa bilo najti krv-'upliva vsemogočnega kapitala. Ker so navzoči odobraval no sprejeli njegovo izjavo, da je treba najvišemu sodišču vzeti pravico, da sklepa o ustanovitvi kon .giljotino Se težje pa je bilo nka. Konečno se je prostovoljno oalasil neki železniški uslužbenec1 ter rekel, da l>o izvršil smrtno ob-, sodbo. Eden njegovih pradedov /e b:l rabelj kantona. Unija železniških delavcev, kateri pripada, pa T , , . , 1 . »da ne namerava drugega kot pred- mu .]e prepovedala nastopiti kot , , . ° 1 • , jloziti amendment narodu. .-.r\ m k. Aato pa se .ie oglasil na- , ........ flalin; i - • v, ^ nadaljnih svojih izvajanjih tiaijm prostovoljec, ki ie biL snre- • , , T ^ ,, , • prp je rekel La Follette, da sega eko- nomska kontrola Morgana in Ro- j ckefellerja preko meja Združenih \ grešnih aktov, je senator pojasnil, jel ter izvedel eksekueijo v sploš no zadovoljstvo (!) Na smrt obsojeni Clement Bernet. je bil med vsemi osebami, i .držav. . . .vv i — Evropa, — je rekel, — se zbranimi na moriseu. najboli mi-'11 • -1 1 * - . •,UU1J JHI klanja ameriškemu zlatu. Nas pLašile silne naloge, ki jim je bila poverjena zaeno z uporabo glasovnice. Ali je ženska volilna pravica uspeli? Ali bodo kaj stil. da bo najmanj vsakih 14 dni kaj za nas napisal. sedaj pa že dobra dva meseca ni bilo sluha o nas. -Jaz sicer rad včasih ka i napišem, vendar še rajši berem dosegle t Z ženskami je bas tako kot je s pretežno ve- niše. če so dobri in da ni tistega čino moških, kateri se trdno oprijemajo misli, da se jim j prerekanja v njih. kot je danes po vseli listih že v navadi. Novega ni nič. kar bi bilo vredno omenjati. Tistih konvencij in združitev je tudi konec. Claričani smo bili nasproti vsaki združitvi, in bomo še zanaprej, kadar se to vprašanje zopet pojavi. Upamo, da bo sedaj mir vsaj za kaka tri leta, potem bodo pa že prišli tisti apostoli zopet na dan. Pozdravljamo novo glasilo Slov. P. Zveize, Enakopravnost, ker to je skoraj edini zmerni list, ki se ne zaganja v druge. Upamo, da bo Zveza z novim glasilom napredovala-Ker bo tudi v stanu storiti kaj za njo. Tudi -J. S. K. Jed not a dobi novo glasilo, namreč svoj list. Po "bo boljše godilo, ako bo ta ali oni izvoljen. » Dokler bosta delavec in delavka oddajala svoje volilne glasove za drugega, ne pa zase, dok ter ne bosta volila za svoj lastni interes, bo slabo za deilavca in za delavko. Dobiček bosta imela le v slučaju, če bosta enkrat temeljito pometla s starimi in zastarelimi strankami ter njihovimi kandidati. Nihče naj ne gre na lim obljubam: —■ Cooljdge bo naredil to in to za delavca. Ali: — Davis bo storil to in to. Coolidge je neizpodbitno dokazal Davisu, da je v službi kapitala. Davis je neizpodbitno dokazal Coolidge-u, da je v službi kapitala. La Follette je neizpodbitno dokazal Coolidge-u in Davisu, da sta v službi kapitala. Coolidge in Davis sta skušala La Follettu že marsikaj dokazati, tega pa hvala Bogu še ne, da je v službi kapitala. In dokler La Follette ni v službi ljudskih izkoriščevalcev, lahko mirne vesti odda zanj vsak delavec in vsaka delavka svoj glas. D opisi. Chicago, 111. Delavske razmere so približno take kot drugod- Ljudi je docsti brez dela. posebno črncev, ali delo se stakne vseeno, kdo hoče delati. Društva prirejajo veselice (vinske trgatve). Pred dvema tednoma je priredilo vinsko trgatev dr. "Narodni Vitezi", št. 39 S. N. P. J. Udeležba je bila ogromna. Društvo je naredilo lep dobiček. Predzadnjo nedeljo je priredilo veselico društvo sv. Ivana Krst., št. 13, D. S. D. v basennentu šole sv. Štefana, katera se je tudi pre-, cej dpbro obnesla, posebno, ko je ter i so kar pipce iz žepa potegnili. in alo, eden ,po drugim, da je kar kri brizgala- Kakor je bilo videti drugi dan, so tudi precej oken pobili, tako da je bila vinska trgh-tev in plesna zabava dobro potrjena. V soboto 8. novembra zvečer bo priredilo društvo ZVon, št. 70 J. S. K. J. plesno veselico z vinsko trgatvijo v Narodni dvorani, 18th St. in Racine Ave. Tamkaj se obeta veliko razvedrila in zabave. Rojaki in pri/jat el j i društva, naj ne zamude te prilike. Kakor se vidi z naznanil, bo dovolj zabav celo zimo. Kateri so Rojakinja nam piše in pismo se glasi: — Prosim, pošljite mi S]o-vensko-Amerikanski Koledar za leto J925 in eno Blazniko-vo Pratiko z mlatiči. M orbit, da je tudi Peter Zgaga pri tistih mlatičih. Veste, gosporl Peter Zgaga, jaz še nisem drugega dobila, čeprav še nisem stara sedemdeset let. C'e veste za koga. da ima dosti denarja, mi ga pošljite sem. ker takega nočem, da bi ne imel nič denarja. Pa takesra tudi nočem, ki bi zmerom v cerkvi sedel. Pozdrav! M. II. ★ Draga Marv: — Najprej Vam moram povedati, tla tisti trije, ki so na Blaznikovi Pratiki. niso vsi trije mlatiči. Eden ima 'cepec. drugi lopato, tretji koso. Če že ravno hočete, nn.i bom pa jaz t.isti s cepcem. vesel bom. če bo m-lastnja dobra in se mi po posrečilo iz snetivega snopa izmlatiti kaj klenega zrnja. Xa drugo vprašanje odgovarjam. da še ni-treba, obupati in da Vam ne bo treba čakati do sedemdesetega leta. ("e bom izvedel za kakega bogatega. Vam bom že sporočil njegov naslov. Toda tajno. v pismu, ne pa v listu. Boga-tih t'antob se ne sme javno razglašati. Saj ste menda črtali, da se jc pred kratkim pojavil na Franco--kem učen zdravnik, ki zna iz kc-brov delati kebrovke. Iznajdbe se pa dandanes strahovito hitro izpopolnjujejo. Nekega lepega dne bomo slišali, da dela ta ali onii učen dolitar ženske iz moških- ,Zdaj pa pomislite, da bi bral pater Koverta to naznanilo. V kalop bi jo pobrisal k dobtarju ter bi se podvrgel tisti operaciji, ki bi v njegovem slučaju najbrž ne bila prav posebno težavna. Tu zatem bi Koverta zasnubila fanta, ki sem ga Vam namenil? Xak. tega pa ne. Bogatih fantov se ne sme javno razglašati. Ko-verta je namreč vsega zmožen. Pozdrav! ★ Trije možje kandidirajo za predsedniško mesto Združenih držav. Odločilo se bo meti Coolidge-om in La Follettom. Demokratski kandidat Davis bo capljal daleč za njima, kljub temu iu navzlic temu, da ga "Ameriška Domovina7" in ž njo združeni listi priporočajo. Danes pa čitam v listu poročilo z debelimi črkami, da bo za T)a-visa oddala svoj glas Mrs. Mary Keating, iz Martinsburga. \V. Va., ki je stara 105 let. Letos bo v prvič volila. Čast in spoštljiv poklon visoki starosti. Kdo izmed nas jo bo dosegel ? Starki želim še mnoga, mnoga leta. Dovoljena naj mi bo le eno vprašaije: ali se izplača čakati 10.1 let, da odda človek glas takemu kandidatu kot je Davis? In mimogrede rečeno. Davis si bo ž njenim glasom presneto malo na boljšem. Nemški kajzer je začel pisati . . . , . {knjigo o svetovni vojni. Tisto bo- smr+i ie tiopot premislila. - . , . . je vanje, ki ga je videl on, In Irh- sednika Združenih držav. Mi sicer ne moremo veliko regulirati, ali pa tudi. če pride do naključja, da odloča posamezni glas. Zato Vsi do zadnjega na volišče, da z glasovnico popravimo ono. kai smo prejšnja leta zanemarili. Se-daj je čas. ne spite! Kdor bi slučajno ne mogel ali ne hotel na volišče. naložite ga na "trajge" in uv pones'te tja. Ne poslušajte takih, ki še tavajo v za slepljenost i. češ, če ne bf* "republik" ali kaj drugega, da se ne bo delalo, ker kapitalisti bodo zaprli fabrike in rove in, delavcci bodo morali pocrkati kot gladni p-i- Ni se treba bati kaj takega. La Follette, ko bo izvoljen, ho kapitalistom, našim tiranom pobral fabrike in rove ter jih spravil pod državno oblast, zato se pa t'iga boje, ker jim gre za grive. Claričacti in tudi drugi drugod. 4. novembra je vaš dan. Po vejic tiranom z glasovnico, kar jim gr«*. Kdor? bo vav pregovarjal, kako voliti, tak ni vreden neslanega kropa. Z;ito nn volišč.' 4- novembra. Naročnik in progresivec. Iz Jugoslavije, Seda, handžar, sekira, lfkalnik. Danica Sin/čki iz Beograda je vdova in ima datnes 34 let. Zaročila se je štirikrat, vsalca zaroka pa je končni a s poslcuše>nnm samomrmoin. Prvi posl^ušein samomor je izvršila pred dvema Ietcma. Pe^pca je razt pin o s-ode. \"ziv>k samomora so biLe brke ne-rečnega vdovca. ki se ji niso dopadle. Drugič se je hotela zaklatA z dedovim bandžarom. sj^ila je zaročena • z neikim mladefni-eem, za čigar oma-dežcivalnlo preteklost je zaznala šele tik pred poroko. Ilandžar, ki je bil še izza turških časov, je bil popolnoma top in se je samio malo ranila. Drla pa s*e je kot obsedena ter so leteV: sosedje skupaj. Tretji p- s k-us- samomora je pravzaprav zagonetka. Znano je samo, da je Danica privezala sekiro na vrv in jo pritrdila na strop. Čim bi sekira padla, bi morala past i tudi \ ilugnslmmusfea Ustanovljena 1. 1898 SCaiiiL Srimuta Inkorporirana 1. GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 185 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 18C-S E. 82ftd Street, Lcraln. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln; JOHN MOVERN, 411 — llth At*, b^ Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dp. JOS. V. GRAHEK. SOS American SUte Bank BIdg. COB Grant Street Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadxornl odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 BakewtU Bldg. «or. Diamond and Oran« Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ". 1334 W. IS Street. Chicago. Dl. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Cole. PnrotnT ndbor: LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Waak. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednotino uradno glasilo: "Glaa NarodaM. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se -poSila na predsednika porotnega odbora.. Prošnje za sprejem novln članov in bolniška aprlčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnlka. Jugos'ovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugc-'lovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član to organizacije, nnj Fe zgtasl tajniku biižnjeKa drjiStva JSK.T. Za ustanovitev novih QruStev »e pa obrnite n* gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali Slanicami. Novice iz Slovenije. Samomor mladega dijaka. -]>orov. takt> da ni nobenega' pn_ 12. oktjobra je s samokresom voda za domnevo, tla bi bilo nje-koaičal svoje mlado življenje 1J) govo nesrečno dejanje v kakj*šni_ letni dijak VI. razreda realne gim, koli zvtz» ^ šolo. Hevolver je pri-nazi.ie, Sta.nLs4av Sitar. Kta.nnjoe nasal redno tudi vo- ! nia . v . •! r j« dolžnost, kot njeno glasilo, bi j Četrtič je bila zojx't vzrok nesreč- ^ J^ . ^ bil tudi zanaprej. Well, danes ni mi ljubezen. Obupana mladenka je ° % več moderno, če nima vsaka organizacija lastnega glasila. Pa5 vse gre z duhom časa in napredka. Nekateri mislijo, kaka batina je za G. N., ker odpade kot glasilo -JSKJ. pa ne vrjamem. List kot je ta. se bo že lahko vzdržal na nogah, in upamo, da bodo še zanaprej vsi člani ostali njega naročniki. G. N- se lahko meri z vsakim listom po vsebini in še več po men beriva, ki ga daje našim ljudem. Torej ni zastonj li«t slovenskih delavcev. O delu oonenim le toliko, da se je malo poboljšalo ne zaradi nas, ampak za\», ker zima pritiska ln bodo raibili kurjavo. V torek 4. novembra, Claričani, ne ležite doma, ampak -vsi na volišče in oddajte svoje glasove za La Folletta, kot bodočega pred- napolndla likailnak z ogljem, ga za-J netiila in vdihavala s t ni peine plfne.' Nezavestno so našli sosedje in jo rešila smrti. H. WARREN HUBBARD, demokratični kandidat za šerifa, New York Comity Časopisje poroča: Anglija je porazila Irsko v nogometni borbi. To pravzaprav ni prvi slučaj, ko je Anglija Irsko porazila- In najbrž tudi zadnji ne. Saim Bog je napravil meje ita- fl1 lijanskemu kraljestvu. Toda Bog Slovenskim volilcem countvja; • t r. ^ 1 . w , , " je napravil mejo samo na treh straneh. Na četrti strani sta jo napravili neumnost in popustljivost jugoslovanskih diplomatov. New York priporočamo, da glasujejo za — H. WARREN HUBBARDA ld kandidira na demokratičnem tiketu za šerifa za "county New York. Svoja mlada leta je prebil med slovenskimi Američami v našem mestu in mi smo uverjeni, da bode drage volje šel na roko našim rtotjakom, ako bd slučajno kaj potrebovali v uradni šerifa. zatem so domači slišali slab pok. ga orožj- pač veseli, menili pa so da je ustrelil kilo xn_: Tragična pol-. sk(1 sobci^ v avtomobilu čez Apa-noma raztrgala možgane. Preiskali ]iQtymo p^ti Ljutomeru. Na so nato vse žepe samomorilca, v; jAt],ixkkem ,10iju pa ^ ie avto veri, da najdejo pri njem kako j oh poi n. ponc,.; ohrinku med p slovihio pismo, v kojem bi na-'hitTO vožnjo nenadoma prevrati, vedel vzrok svojemu dejanju. Na-jts,ko da sta Rajh in Ma.rtiinnšič, ki šli pa niso ničesar. Tudi oče, ki ima je sam 5of:rai. padla na pelje. Av_ krojaško obrt. je mogel samo iz- to ^ je prevnml na Rajha, mu povedati, da je sin vedno nosil pri popoin<,ma razbil glavo ?n odtrgal .cebi or< žfe- Na odredbo dr. A\*ra- , , . . kos,noge. Nato se je avtto se en-mo\\ea je bilo truplo nato pre-! , ^ . , T, - krat prekopienU t.er obstal na ko- peljano v mrtvasnieio- k Sv. Kri- 1 sj0fu lesih ves razbit. Rajh je bil takoj Sitar je bil razmeroma dober mrtev, doč-im je Mamirmšič dobil 'ieenec. Tudi um imel v šoli nikakih h- lahne poškodbe. Čudni so ljudje in čudni so narodi. V vojni zaupa vsak narod v Boga. v miru ni mogoče dobiti dveh narodov, ki bi drug dragemu zaupala. Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account" 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vase sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POŠLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortkodt Street, New York, N. Y. t GLAS NARODA, 31. OKT. 1924. Iz življenja slavnega iznajditelja. AS Leta 1*89. se je predstavil E-dson kot priča nekemu sodišču v New Yorku. Ko ga je predsednik v; rasa!, kakšen je njegov poklic, mu je Edison odgovoril kratka " iznajditelj." Iznajditelj! Človek >■ - ><• smejal temu poklieii. da ga 111 im- noval mož. ki mu pravi ameriška javnost ''čarovnik." Dasi poznamo le malo njegovo življenje in <"« Tu(Ji more !> t' ne vemo. da je dobil za svoje iznajdbe :JOOO privilegijev. je vendar jasno, da mu predstavljalo prvi Edisonov laboratorij. Od tistega usodnega dne ni deček več ekperiinentiral v via 1 amenta. Ko si je predsednik natančno ogledal aparat, .je dejal mlademu izumitelju: '*Dragi de- ku. vendar pa ni hotel docela opu- i čko, vaš aparat deluje izborao. stili svojih poizkusov. Drugo leto nič boljšega si ni mogoče izanisli-je sitm napeljal brzojav med oče- ti. S takim aparatom je nemogoča tovo hišo in stanovanjem svojih vsaka zvijača aii prevara pri gla- iss prijateljev, nakar se je naučil bi-javljat i. Kot 16-letni mladenič je dobil službo nočnega telegrafista na po>taji Port Huron, in prva njegova iznajdba je bila na polju brzojava. gre naslov i/najditelja. Edison je j Mladi telegrafist je prevzel novo i/.najditelj ne le po poklicu, nego službo /. mesečno plačo v znesku tudi po nadarjenost:. V naslect- 125 frankov. Služba ni bila poseb-i hir mo omeniti glavne eta-■ no težka- Njegova dolžnost je bila pe tega junak i v takozvanem sto- ^rao brzojaviti po progi, kdaj od-b t ju pare in elektrike. [haja vlak. Nerodno je bilo to. dr. Thomas Ahva Edison je bil ro-1 je bila služba nočna in da je moral jen 11 februarja leta W7. v Mi- torej spati po dnevi. Pa tudi po lanu. v drža vie i Ohio. Njegov o~e dnevi je delal Edison brez odmo živel spletka v Kanadi, nakar ra v svojem laboratoriju Narav-se je pn-sclil v Zedinjene države. iio da j.- bil zelo utrujen in da ji kjer j.- živel skromno življenje ponoči pogosto zadremal. Tako sr zasebnika. Njegova mati i*' bila n-fje včasih pripetilo, da ni pravočasno brzojavil o prihodu vlaka Njegov šef je kmalu opazil to in ker >e je hotel prepričati, če uslužbenec v Port Iluronu po noči nr spi. je naročil Edisonu, naj mu br-zojavi vsake pol ure črko A i> Morseove abecede. To je mladega Edisona zelo potrlo. Dotlej je bil vajen zadremati vsako noč med >dhodom enega in prihodom drugega vlaka. Oe si ni mogel poma-rati drugače, je potavil budilnik na uro, ki je bila določena za prihod ali odhod vlaka. Na taj način mogel opravljati svojo služb* ie da bi moral vso noč bdeti. Odslej pa se ni njegova taktika več obnesla in siromak je moral bdet' vse noči. Po dnevi seveda ni mogel •eč deilati v svojem laboratoriju To pa je bil zanj najhujši udarec Tn evo, na kakšen način se je re sil iz te zagate: na urnik, ki je vi sel v njegovi pisarni, je obesi1 Ive majhni uteži — na vsako ur<-in na pol ure. Veliki kazalec je vsak ikra t. ko se je dotaknil en^ teh uteži, zaprl električni tok. ki ie gonil veliki aparat nad Morst-»vim brzojavom.- in ta apariit je •lošil jal avtomatično po brzojavu "rko A. Na to je sistem počival 'o sledeče po] ure. Vse je funkcv »ni ml o imenitno, toda žal ne dol--o. Nekega lepepra dne je naletel •adzomik na čuden prizor: brzo-:iv je avtomatično signalizira1 °>il jo ves navdušen od genijaln« znajdi jih* ost i mladega Edisona roda ker je bila dolžnot telegrafista v prvi vrsti ta, da je poročal > zaka-nelih vlakih, o raznih iz--ednili dogodkih na progi itd., n; 'lilo mogoče take službe zaupat1 ivtomatu in nadzornik je pokaza1 nlademu iznajditelju vrata . . • S toni nesrečnim dogodkom se v ■ačenja za Edisona pestro živijo i je. floral se je potikati od brzo •ava do brzojava. vendar pa je pohabil ves svoj denar za knjige in :nstrumente. Nekoč se mu je po-irečdo dobiti Faradavevo delo o 'b ktriki. Ko se je vrnil ob štirih '.jutraj iz svojega urada, je eita' i<-nretrg<»ma do obeda. Sedeč z<< mizo se je obrnil k enemu svojih Prijateljev, ki je bil povabljen na kosilo, rekoč: "Adam! Toliko mo rain še napraviti, življenje pa je tako kratko, da ne smem izgubit-'ti minute." S temi besedami je ostavil kosilo in hitel na delo. V tej dobi Edisonovega življenja ss i- javi prva njegova iznajdba, za katero je dobil nagrado. V službi telegrafista je moral .poročati po brzojavu o parlamentarnih zasedanjih. Pri tem se je pogoto čudil, da je treba izgubljati toliko časa za štetje glasov in da se pogosto pralcticira tudi s prevaro. Ta okol-not ga je napeljala na misel, d? bi iznašel stroj* za glasovanje. Nje gova iznajdba predstavlja to udobnost. da poslasncem ni treba dvigati rok, temveč da zadostuje pritisk na gumb, ki se nahaja na levi ali drugi strani sedeža_ in na ta način označi njegovo ime "da" ili "ne" na kemično preparirane™ papirju lente. V tem času pa prešteva električni aparat oddane glasove. Edison se napotil s svojim aparatom v Washington k predse- eiteljii'a. Bila je zelo rahločutna ir naobražena. "Nisem živel pri nj; dolgo, pravi Edison, "vendar p^ je vplivala na me tako. da sem bi1 pod njenim vplivom vse življenje. Neprestano sem čutil posledice dobre domače vzgoje, ki mi jo je nu lihi mati. Vendar pa ni nikoP mislila, da postanem iznajditelj.*" — Ko se ji' Edisonu izpolnilo 11 let. je začel razmišljati, kako b". olajšal z d-'lom težko življenje svo-.1 h domačih. Sklenil je kolportira-ti časopise. Kmalu pa se je prepr* čal. da pe.s«'l po ulicamah zanj n: prikladen. Zato je sklenil prenest' svojo trgovino na železnico. V t: namen je prosil administracijo naj mu dovoli prodajati časopise, knjige brošure, piškote in dr. \'akih ki vozijo med Port lluro nom in Detroitom. Dobil je dovo ljiiije in tako vidimo 11 let neg; dečka, kako služi svoj kruh in prihrani dnevno 15—20 frankov Vožnja med Port Iluronom in De-1 ro:tom je trajala tri ure; vozil je v -mo ,-ti vlak. Vajron za prtljago j< bil razdeljen na tri dele: za prtlja po. pošto in za mladega kolporter V 1 ni potujočem kotičku si je uredil Edison kemični in fizikalir laboratorij ter majhno tipograf: jo. Z vsemi telegrafisti na omenje t'!"je kmalu sprijaznil. R d i »o mu poročali o vseh novicah ki so jih izvedeli po brzojavu. Ttj deček si je znal takoj pomagati Novice je zbiral in beležil na posebne listke, ki jih je prodajal pot t;ikom. V ti-tem času je bankrotiral v Detroitu neki hotel, ki je imel stroj za tiskanje jedilnih li sto v. Mladi Edison je kupil tf: f-troj in začel v svojem vagonu ti ska t i list "The Weekly Herald/ ki je izhajal vsako soboto zvečer En izvod tega lista je ohranjen S* dandanašnji v Edisonovom kabv netu. Datiran je s 3. februarjem 1. 1862. in nosi naslov: "The Weekly Herald" izdaja Edison, cena 1! centa, izhaja vsak teden." Po velikosti li-t ni bil večji od žepnega robca. Na prvem mestu so bile vse novice, po tem pa druga lokalna poročila. Bilo je tudi nekaj filozofske literature, med drugim t a-le izrek: "Pravičnost in pravo sod je nimata na zemlji toliko mo či. da bi mogla upravljati človeške namene." Oe bi bil Edison ostal žurnalist 1 j i bil nedvomno eden največjih strokovnjakov na tem polju. Toda baš ob tem času se je začel prebujati v njem pravi talent, ki sc je usmeril njegovo iznajdljivost dru gam. Spočetka mu je bila ta spre-memba zelo neprijetna. Prodaja in urejevanje lista "The Weekly Ile-rald" ni moglo zadovoljiti njego vega uma. Največje veselje je bilo zanj, če se je mogel zapreti v svoj kotiček, kjer ga ni nihče motil. Tu je imel več električnih aparatov in kemičnih sestavin za poizkuse. S posebnim navdušenjem se je pečal z elektriko, ki jo je strastno ljubil. Nekoč, ko je Edison delal v svojem potujočem laboratoriju, mu je padla slučajno na tla steklena pohoda z žveplem. Posoda se je razbila, tla v vagonu pa so se vnela. Kondukterji so prihiteli gasit požar, na prihodnji postaji so pa KIP ADAMA V ČIKAŠKEM MUZEJU. um pometali is vagona vse, kar je dniku komisije ameriškega par- B i It i a| u a 3 nj a a a Ponovno pravim "Nič mi ne da večjega užitka po zajtrku kot vdihavati izrazit dim 112 LMAli cigarete. To dopolni moi zajtrk ter me navda z veseljem do dnevnega dela." Turški tcbak ima izrazit okus in duh. Vsledtega je turški tobak najbolj drag tobak za cigarete. IIELMARS ne vsebujejo ničesar drugega kot čisti turški tobak in vam dajo največjo vrednost za vaš denar. EELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. f s Izdelovalci prvovrstnih turških /Mn&MlfJ^ iu euii.čaiiskih^eiSaret na BOXES O/IOOIZO sovanju. Toda to jvi ono. kar potre-uijcmo. Včasih je edini pripomoček za odklonitev slabega zakona ia. da skrijemo glasove in prepre- • čim o njihove štetje- Divim se va.' sem geniju in motivom, ki so v-rsj vodili pri iznajdbi in konstrukciji' toira aparata, vendar pa vam mr.-i -am odkrito priznati, da ne vemo ; kaj početi z njim — vzemite I nazaj." — Ves potrt je položil E-i .lison svoj aparat na rame ni odšel j iz parlamenta. Tda to razočaranje: mu je mnogo koristilo. Seveda jej dejal večkrat sam — to mi je bilo • zelo neprijetno, ker sem upal. da : lobiin solidno nagrado za iznajdbo. toda ta slučaj je bil za me do-Sra šola. Že takrat v parlamentu >em prisegel, da nikoli ne bom iz-tiašel nekaj, kaj ni nujno potreb-)0. Moje iznajdbe mrajo biti kori-sne za vse. In doslej nisem prelomil svoje besede. Kiuai'u po brezuspešni iznajdbi troja za preštet je glasov je odpotoval Edison v Boston in New York. Tu je ostal brez centa v že-mi, zakaj ves denar, ki ga je še imel. je izdal za knjige in aparale. lako rla je komaj plačal stanovanje. Nekega jutra se je prehajal j no bulvarju L»ower Broadway. Slučajno je zašel v lokal, kjer so i)ili električni aparati za posredovanje med borzo in bakterij. Aparati niso delovali dobro in vprav isti hop knsti je Edison ogledoval 'lavno dvorano. >o bili vsi navzo-'i zelo razburjeni. Pravkar so se i lili aparati pokvarili. Vsak hip so | -prašale banket, kaj je z aparati j n kdaj začno iznova funkcionirati. To je bil moment, ko je bila ee-•ia zlata zelo visoka in verižništvo ie napenjalo vse moči. Ravnatelj; Iružbe se je trudil s svojimi po- j nočnrki na ^e načine, da ugotori vzrok tega nepričakovanega zastoja. toda ves trud je bil zaman. je ves obupan. E«lison je onn-roval vse to in prosil bankirja, ■laj mu dovolijo popraviti aparate. Dovolili sr> mu. Približa s° paratu. ptegne iz njega prožino, '•:i je bila padla med kolesje, iti i parat je začel takoj funkcionira-, i. Navzoči so se v silnem začudenju spogledali. Edisona so takoj povabili naj ; vstopi v dotično podjetje v sluz- j bo. Po kratkem pogajanju je do- j mo ome „;ti da pomeni podaljša-f Zelo zanimiva je pihologija izu-il mesto pomočnika ravnatelja z| nje ]00.ooa km. brzojavne žiee do mitelja v praktičnih metodah lije--nesečno plačo v znesku 1500 f ran-1 400(K)0 km brez dodatnih stroŠ- govega delovanja. Če smemo ver-cov. To je pomenilo za mladega kov Na ta način si je družba pri- jet i Edisonu samemu, ni sposob-znajditelja rešitev. Pozneje je pri hl.anila težke milijone, ker je pla-, nost ali talent za izume nič druge-neki prrliki izjavil, da bi se skoraj 6.l]a Edisonu za iznajdbo amo ].">0 ga. nego sposobnost in veselje člo-onesvestil, ko so mu povedali, ko-, tis0- frailkov. Takrat je bil Edi- veka do dela več kakor drugi. :V 'iko bo imel plače. Potem si je E- j son star 3Q U-:t pozneje so se po-' geniju' je dejal nekoč Edison, je lison lepo uredil svoje življenje. , JaviIe ena ^ dru?<> iznajdbe : av- samo 2 pošto talentiranosti. 9S po rmel je svojo delavnico kjer je ek- j toraati6ni brzojav, telefon, elektri ! sto pa potenja." Edison smatra spenmentiral cele noči. ,Značilno |j-ne žamiee> fotograf, linetskop i. j celo. da se more človek priučiti po '.a Edisona je. da bi bil težko do-' segel take uspehe, da ni bdel cele noči. V novi službi je posvetil spočet- V čika.škem Art Institute ^luseum vz'mju veliko pozornost kip "Adama", ki j.' delo najslav njšega franc, kiparja Kodina. pričani. e. da je 1-«»t <> organizirali družbi* Edisonov«* električne r;iz--svetljave. Edison se je l<.til s svoji mi pomočniki dela, obenem pa je so,$ je dmlal: "Zilaj moramo še dobival vsak teden potrebno svo-! II!rr.toviti. kakšne vrste oglja po-to za kritje stroškov. Tekom 15 trebujemo.-In res. ta krhka fabrt-mesecev. noč in dan so delali v nje , ka-ija. ki smo jo zgoraj omenil?, govern laboratoriju poizkuse, ki ni m0g]a pomeniti praktične reši-bi morali s svojim neuspehom iz-jTVt. pn !)le71Ki s trtroVskega stališ-črpati človeško potrpežljivost. | r.a- Treba ze bilo najti bolj trpež-Platinove žiee. napeljane skozi j no in enfWtavno vlakno .In tako so žarnico so se topile in trgale pod Z;uVli v Edisonovem laboratoriju pritiskom silnega električnega to-1 Rprf.m.hi jati v oglje vse. kar jim je ka. I)a odstrani ta nedostatek. je j priji0 p0(1 Pokt,. papir karton, izumil Edison različne aparate, kt 'koščke različnega lesa itd. Če bi so avtomatično regulirali silo eb k j hi! prigel v tistein hipu k Edis,mll tričnega toka. Vsi ti aparati so bi- kak pohabljenec z bergljr.mi, bi li zelo komplicirani in nezaneslji-1 bile šle tudi te v peč. Nekoč je prv vi. Tedaj so poskusili primešati Sla v Edisonove roke japonska j t. d. Odveč bi I>ilo razpravljati po- klicu izumitelja, kakor se na pr. men vseh iznajdb ""velikega čaro-jnauči svojega posla zdravnik ali, platini drugih snovi, kar pa tudi »d pomagalo. Pokupili so pokrit: platino z raznimi kislina:nii — vse zaman. Poskusi -o se nadaljevali več kakor »>no leto. Nekega večera je osdi 1 Edison v svojem laboratoriju za mizo in je naporno r:iz-in:šlj:(l. kakšno stiov bi zel za -vojn žarnico- Slučajno je zel v roke k(K-.eek oglja mešanega s smolo, k: so ga bili asistent je vrgli proč. in začel tra je gnesti s jn->ti. Na ta način se je napravila v njegovi ro-ki debela žica in Edisonu je šinila v jrlavo srečna misel, da bi začel eksperimentirati z njo. Računal je namreč s tem, da ima oprl je glede •dektrike večjo odporno si-o. k:i-kor platina. Žico napravljeno i/, oglja, zmešanesa s .smolo, stavil v stekleno poso.lo v oblik* mehurja, iz katere je poprej odstranil zrak. Ftpustil je'tok in ž'ir-nica je dala izborno svetlobo. A ie hitro ugasnila, ker je oglje kmalu zgorelo. Edison je kmalu ugotovil vzroke in je bil bivstveni del vn-vega izuma dosežen. jZa žarnico je bila torej potrebna žica iz oglja. Potem se pričenja druga serija izumov, ki so bili pravtako terae-igralec. Iskro ustvarjanja opaža-i'i"1 in dolgotrajni, kakor prvi. vnika", ker so itak dobro znane. Omejiti se hočemo le na nekatere, mo pri večini ljudi. Izumitelji soi^a.iPrej j*-" vzel Edison košček pahljača. Takoj jo je spremenil v košček oglja. Rezultat je bil nepričakovan : bambuk. ki ga je dobil i7. pahljajče. je definitivno rešil problem- A bilo je V200 različnih vr-t bambuka. in Edison je vzel tistega, ki je bil enostavnejši. Prslal je svoje pomočnike na Kitajsko, na ^Ialaj>ko otočje, v Zapn Ino Indijo, v Brazilijo, v Ar-sentinijo. Mehiko, na Ceylon in v ♦ Ivineio. Oil povsod >o mu pošiljali bambuk. Ta Mvar aa je stala oCO tisoč frankov. 6000 vrst ba.m-' nka >o spremenili v otriie. dokler ni Edison končno dognal, da je najbolj prkladen bambuk, ki ra-stf* n;? bregovih Ama/onke. Prvi patent za novo žarnico je dobil nPI-1 Edison v januarju 1. "l^^n. Pozneje dobil za to žarnico še 69 patentov. Edison je bil malo gluh. na desno uho ni skoraj nič slišal. Toda v tem nedotatku ni videl posebne nesreče. Ko mu je zdravnik obljubil. da ga hoče ozdraviti, mu je Edison odgovoril: "Bojim se da se vam to poreči- Pomislite samo. koliko stvari bom slišal potem, ki me nič ne zanimajo. Raje ostanem gluh. ker ima to tudi svojo dobro stran. In mnogi smatrajo, da je ka vse svoje moči aparatom ki soj ki jih širša javnost večinoma še lahko malone vsi toda malo njih j bambusovega vlakna, ki tra je zvil igrala ta okolnost v Edisonovom ga bili spravili iz gmotne tiske. Bil ne pozna. J postane, ker so preveč leni. da bi P°ložiI v niklastem modelu v življenju zelo važno vlogo. V iim je hvaležen in zato se je lotil I Zlati treba omeniti takozvane spremenili svoje ideje v delo. Te-jr,t"- k.i"r ostal 5 ur. tako da se knjižnici Edisonovega laboratori- be in dobil nagrado v znesku 200 \e se nalije cementa: čim se ce-jkega njegovega patenta, lahko pre fisoč frankov. S to vsekakor po- ment strdi. se odstranijo modeli hodi vse polie i: ranijo modeli r.offci vse polje in pregleda vse ra--rečeno iznajdbo konča Edison pr-|jn hiša je get ova. Modeli so lahko j stline. predno najde list. ki ima vo dobo sA-ojega življenja. Od ti-j navadni ali pa z okraski. Isti mo- pravilno obliko, kakoršuo išče. Ta -tega dne. ko mu je sreča nakloni la tako bogato nagrado, je post;, lo Edisonovo življenje, zgodovina j hočemo omeniti znamenito akn laboratoriju do novih izumov- Da lele vrste iznajdb. Njegove prve' mul at orno baterijo, za katero je bo ta reč še bolj jasna, si hočemo del lako služi za graditev ne samo 'primera nam jasno kaže. na kak-| ene. temveč sto in sto hiš. Nada- šen način je prišlo v Edisonovem lela. da jih :rapopolni. Po neštet-j <4hiše po 2500 frankov." To ni nič i žko si je misliti in razumeti ti^ti:-!4* spremenil v oglje. Tedaj j.- od-nih pozkusih je iznašel avto m a ti č-1 drugega, nego izum načina, kako! napor, ki je potreben, da razvije j branil model, ga ohladil in zelo ni regulator. Svoj model je demon i se ziftajo hiše iz cementa; zadostu- človek v sebi sposobnost izumlja-j grozno vzel v roke na ta način -triral pred predsednikom uprav-j je štiri dni. da se sezida hiša z 10 ti. Edison, je dejal njegov ad vo- j dobljeni košček oglja. Poizkus je nega sveta dotične akcijske druž-; sobaani- V gotove izmerjene mode- kat med proeesom. tičočim se ne- .nioral ponoviti večkrat, da je dobil oglje nepoškodovano. Končno se mu je posrečilo in vlakno je položil v stekleni mehur. Todaj glej ga spaka. takoj je razpadlo. Tretjo noč ni noben Edisonov pomočnik zatisnil oči. Delali so dva dni in dve noči- Zopet so spravili žico v stekleni mehur, spustili tok — in bleda svetloba je obsijala navzoče. Na ta način je bila odkrita nova električna žarnica. Edison pripoveduje o tem izumu takode: . "Bilo je 21. oktobra 1873. Sedeli smo, svetiljka je gorela pred nami, in čim dalje je gorela, tembolj smo bili očarani. Nihče ni hotel spati, dasi nismo spali nad 40 ur. Sedeli smo in gledali to sve-tiljko in strah se je mešal z entu-zijazmom. Evo, gori že nad 46 ur ogledati enega njegovih neštetnih znmov. Leta 187S. je videl Edison prvo električno svetiljko. Takoj na prvi pogled je Edison razumel vso bodočnost električne luči in dognal tudi bistveni nedodatek na 'te vrste svetil.-"ki. Svetloba je bila nremočna. Treba jo je bilo razde- znajdbe so bile naravno na polju dobil Edison 20 patentov. Izumu c brzojava- Tako je iznašel aparat, te baterije je povetil Edison ves i Duplex**, s pomočjo katerega jej čas od leta 19>06. do 1907. če tudi mogoče poslati dve brzojavki isto-: končno ni bil docela zadovoljen s ™asno po isti progi v nasprotnih j tem izumom, ker je funkcioniralo smereh. Leta 1874. se je 'Duplex7 i od 5000 aparatov samo štiri pošto spremenil v "Quadruplespo ka-;brezhibno. Iz tega je razvidno, teri pošiljamo dve brzojavki na da izumitelj nikoli ni pustil i-z svo-vsako stran. Ta patent je prodal iega laboratorija nekaj, kar bi za-Erl i son brzojavni družbi 'Wes- služilo le najmanšo grajo. Vendar f liti. kakor pri plinskih svetilikah. i fern Union", ki si je izgovorila tu pa so bile kmalu nato v Orange S tem, da okrenemo zaporo, lahko di pravico, da kupi vse njegove zgrajene ogromne tvornice, ki so svetlobo povečamo ali zmanjšamo, bodoče iznajdbe. Da pokažemo izdelovaile odinole te nove akumu-praktično stran te iznajdbe, mora latorje. lahko svetiljko ugasnemo ali priž-^n tedaj zakličean navzočim porao-gemo. NefkaJteri kapitalisti, pre- čnikom: če je gorela 45 ur, bo go- ja v Orange je cela serija njegovih rokopisov. To je zbirka Ediso-novih idej. Iz njih se zrcali vse delo, ki ga je dovršil v 35 letih. Tu so naštete tudi vse snovi, ki jih je izumitelj preskušal pri fabrikaciji žic na novo žarnico. Vsaka snov je označena z dvema črkama: N. Ci. CNo good): L. B. (Little bettor): N. B. (No better) in D. B. (Diabolically bad). Na ta način so zabeleženi vsi ponesrečeni eksperimenti tekom 15 mes'eeev. dokler ne naletimo končno na črko E-(Encouraging.) Na zadnjem preparatu stoji z velikim črkami: "Evreka!'' — Mnogo je še problemov, ki so zelo važni za človeštvo. ki pa še niso rešeni. Rešeni pa bodo. če se jih ^udje lote s tako vztrajnostjo in neumornim delom, kakršnega vidimo na vsem Edisonovem življenju. •GLAS NARODA", Tip BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM GLAS.NARODA, -31*, OKT- 1924. 1 Od Saa Francrsca do Los Angeles. (A/J. Terb^nc.) Vrvenje na postaji velikega me- šter zmerja sVoje ljube farane, ki sta je kot v Čebelnem panju. Zdi darujejo knofe, mesto nikljev. se, kot da se vsakemu nevemkam Počasi se izvijemo izmed pu- mudi, dasi je še dovolj časa do stih rjavih hribov, in v dolini nas odhoda vlaka. All aboard! Vlak pozdravi lično mestece San Lu'ts se s težavo premakne in se poč a- Obispo, potreseno in obdano s cvt,- si zvija med tovarnami in prazni- tjem. sadnim drevjem, evkalipti-, mi loti. na katerih sfe dolgočasi palmami in vinogradi, vsakovrstna ropotija Hiše se red- 'Sato nekaj gozdov, nekaj pu- čijo in kmalu smo zunaj mesta, stinj, pašnikov, močvirij, peščenih Nekaj gričev, nekaj ravnine, boa- gričev, potem pa zavozimo k mor- ne koče, razkošne predmestne vi- ju Tuintam teče proga skoro tik le, vse se vrti pred našimi očmi pj, morjn. drugod pa se oddalji- na-videzno brez reda in pravila. ,mo jn pustimo prostor za velike Tam izpod košatega evkalipta nam .njive buč, pese in alfalfe in kras- prijazno kima bradat kozel in nas ne nasade orehaov. pozdravlja z mednarodnim meke- keee. Dvaletnenm fantičku, ki se- Občudujemo lepo mestece Santa di pred menoj, je bradati kozji ^bara, ki je znamenito letov>- gentleman tako všeč, da na ves ^ 2eI° mirno m žene glas zavpije "O mama, look!" Pri koraai vkhle vaJove- Neki tem kaže z eno ročico kozla, z nam kaj^ cen, segajoče drugo pa na svojo mehko bradico. dale* v valove' k^er « Pred me' Zavozimo med obširne vrtove ,seci ra*bll° P<* a™enških subma" sliv, hrušek, orehov in marelic. Tu-' rinov- Vozimo se mimo P".laznlh intam opazimo cele njive paradiž- ^tovišč, ki so zvezana z lepimi nikov, drugod pa georgin in kri HČI ANGLEŠKEGA KRALJA S SVOJIM DRUGIM OTROKOM. zantcm. Ne le sadje, tudi cvetje se izplača gojiti. Potem se prikažejo vinogradi, nato sadovnjaki in zopet vinogradi. Ponekod je grozdje že obrano, drugod še visi na trtah. O, to je lep in vabljiv pogled! Dolgo se vozimo skoro po sredi rodovitne doline. Vzporedno s progo se vlečete na obeh straneh dve verigi okroglasto nazobčanih hribov. Hribovje je večinoma obraslo, vendar ne morem razločiti h kakšnim drevjem. Po več ali manj zelenih ograjenih pašnikih se pasejo velike črede ernobelih krav. Kljub svojim primitivnim kravjim maniram uživajo naše črede odlično spoštovanje in ugled, kar bi pa ne zadotovalo za produkcijo mleka, če bi ne bilo Sočne alfalfe zraven- Veliko število krav dokazuje, da so zahteve po mleku vsaki dan večje. Pa še bolj pojde mleko v v denar, če se bo se zgodilo, kot prerokuje tisti nemški profesor, da bodo vsem ženskam, ki si stri-žejo lase, začele rasti musta.ee. Z niustačami vred pa se bo med ženskami razširilo tudi pridušanje, kar je lahko umljivo. Kdo naj pričakuje od človeka, da bi pre-peval psalme, kadar se brije s ski--hano britvijo! Pa kam sem zašel! Vidite kaku cestami, s palmami na obeh straneh. Zemlja je mestoma skrbno obdelana, vidimo grah. fižol, zelje. salato itd. Tudi nekaj oranž se vidi in precej lemon. Čudno je, da to drevje ne pozna menda nt-kake sezone. Na drevesih je zrelo in zeleno sadje, vmes pa šopi duh-tečega cvetja. Now taborniška organizacija. Kibbo Ki ft. Woodcraft Kindred je taborniška organizacija, katero je ustanovil 1. 1921. v Angliji pisatelj in slikar John Hargrave. Kibbo Kift je beseda keltskega iz- ob dežju. Posebnega pokrivala sc ne nosi. Usnjati pas, ki spopolnju-je kroj. si okrasi vsak sam z or-namentiko pi svojem okusu. Poleg gezdovniškega znaka ima vora ter pomeni toliko kot "pre-'Kibbo Kift še svoj posebni znak. izkušnja velike moči"' ali kratko ki ima obliko kroga. V spodnjem "silni." i delu kroga je naznačen ogenj s tre John Ha.rgrave je bil sitar okoli j mi poleni, iz katerega se vije dim 14 let. ko je stopil angleški gene- kvišku, na levi strani se nahaja ral R. Baden Powell 1. 1908. z svo- hiroglif K. ki izgleda na znaku jo skavstko organizacijo v jav-.kot bi dvigal nekdo nad ognjem nost. Kot deček je "spremljal svo- reke proti nebu. pomeni čaščenje jega očeta, ki je bil pokrajinski Vesoljnega Duha, drevo pa pred-siikar po oddaljenih krajih, goz- ' sta. vi j a spoznanje, razum in zna-dovih in gorah severne Anglije, nost LMr airman tTum d i * w ooojklv; ncibwooo.'«.'».' Slika nam predoča angleško princ ezinjo Mary, ženo viskonta Las« cellesa. Pre kratkim je rodila svojega drugega otroka, katere-a ga so krstdi za Ulika. Anglija, Egipt in Sudan. odst. Tu se je seznalil z duhom neska-žene. čiste prirode ter dobil smisel za prirodne krasote in prirod-no življenje. Zato je vstopil v ska-vtsko organizacijo. Kmalu pa je sprevidel, da mu skavt ska organizacija ne nudi tt*-ga. kar je pričakoval. Na mesto življenja v prirodi so se izvajale različne vojaške vaje. prirejale parade. inšpekcije in druge podobne, za mladino povsem neprimerne stvari, za katere ni imel prav nobenega smisla, kot tudi ne večina njegovih tovarišev. Šele 1. 1911. je izvedel, da se taborniška ideja ni rodila v glavi generala Baden Powella. da njegova skavtska organizacija sploh ni original, temveč le površen po-svetovne snetek in izmilitarizirana izdaja merava potom prekipa spojiti jezero Berry s pristaniščem, da z veže nove industrijske okraje s pristaniščem. V sami organizaciji francoske industrije opažamo zadnja leta proces horizontalne in vertikalne koncentracije. Začenši premogovniki in železnimi rudniki so s s pridružile temu koneentraeijske-mu pok ret u strojne tovarne in livarne. ladjedelnic«1 in tvornice instrumentov, optičnih izdelkov i. t. d. V industriji barv je samo en sindikat, v kemični industriji pa dva. Delniške družbe grade o-gromne elektrarne v Pirenejih, s katerimi hoče Francija nadomestiti pomanjkanje premoga. V Kibbo Kift je pacifistična orga- kratkem bo priskrbljeno več glav- obnilski bom- zgodovulštva. katero je osnoval 1. Ena izmed mnogih težav, s ka.te- ža znaša samo 6.1 rimi se bori MacDonaldova vlada, produkcije. Toda . , J'e su,lai!ski pr°blem- Vef'.ki za; I baž- ki * pridelkom 437 kilogra- 3906. v Ameriki kanadski prirodo-Videl s<*n novoposajene vino- dnje tedne prihajajo iz doline Ni- mov na hektar dvakrat prikaša piseCi pisatelj in slikar Ernest ameriški pridelek, je prvovrstne Thompson Seton. grade, dokaz, da se prohibicija iz- la so vse prej kot pomirljive. V plača. | K art umu so se uprli kadeti, egi- -rv i >j * i • . ptska vlada inscenira neprestane V plitvi morski vodi plavajo . , . , , , , . . , , i * pobune. In dejstvo, da je pred kra galebi m druge-vodne ptice, ali , . J .'v 1 ... , ^ , -Kim odšel del vojaštva lz Malte v pa se sprehajajo po produ- Gale- . . ' . . - Egipt-m da so se britanske vojne bov je skoro povsod večja jata ° x . , , . . .... __ladje pojavile pred Aleksandnjo skupai in zanimivo je. da so na- . , „ . . . , . . . , in pred feuakrmom (sudanskim valno vsi obrnjeni v isto smer, pa f ._„ __„ v ... , i • - pris-tamscem v Rdečem moriu), ce capljajo po produ ah počivajo, f _ t^. . n i -i • ^ kaze, da angleška vlada z največ- Divje race, katerih je polno t . * . c . , . J jo skrbjo motri položaj. močvirjih, so pa bolj svobodomiselne ; vsaka plava v smeri, ki njeni glavici najbolj ugaja. Solnee je ostalo za nami in leze počasi proti zelenim valom; polagoma se začne potapljati, nižje in nižje se pogreza, končno izgine v valovih. Na nebu in na valovih pa je še <*sitalo nekaj solnčnega zlata. Kmalu posrkajo oblaki vso preostalo svetlobo in sem preko morja priplava mra:k; majhen, tanek in prozoren je iziprva. potem pa se zgosti in raztegne, da sega preko vrhov vitkih palm in evka- Sudan je ogromno ozemlje, ki vsebuje silne za*klade bogastva in rodovitnosti ter sega 1600 kilometrov daleč v srce Afrike do belgijskega Konga in do Ugande. Njegova posest lahko realizira stare angleške sanje o nepretrgani zvezi med Egiptom in Južno Afriko. nizaeija. V kolikor je šel Rad en Powell v svoji skavt ski organizaciji na desno v smeri konservativnih načel, v toliko je šel John Har grave na levo. Baden Powell je ostal pri sedanjosti, Ilargrave gleda na bodočnost. Industrializacija Francije. Francija, ki je bila pred vojno večinoma agrarna država s skromno malo m srednjo industrijo, se bliža zadnja leta čedalje bolj svojemu glavnemu cilju, da postane industrijska država v akovosti in zavzema prvo mesto p0 svojem sestanku s Setonom med dvanajsterimi poznanimi kva- lota 1912. je sklenil iti po stezi go-litetami. Egipt je edini veliki pro- zdovništva. ter delovati na to, da ducent finega bombaža. J se vrne taborniški pokret iz zavo- Če postane Egipt tudi gospodar- ženo skavtsike smeri zopet nazaj v sko popolnoma svoboden, bo začel Prv0t»i tir, kot ga je položil Se-presti in tkati svoj bombaž sam, ton- V ta namen -le izdajati namesto da to plodonosno opravilo časopis " Lonec raft", ki pa je bil prepusti britanskemu Lancashire seve<*a bojkotiran od oficijeln'e Da reši svojo industrijo finega skavtske^ organizacije. Akoravno bombaža, skuša Anglija po izgu- se ?lavni sta^ v I*>ndonu zelo bi dolnje nilske doline razširiti trlldil< izsmeši njegovo indij an kulturo bombaža v Sedanu. Odslej sko 1X1(3ekožno šaro"' kot i-se ta bombaž ne bo več izvažal sko- snovali skavtefci voditelji -ozroga Pariz—• Orleans. Pariz — Lyon — Sredozemsko morje. V njenem razmahu ovira francosko ir.dustrijo deloma pomanjkanje inženjerj--v. -— !Mnogo vodilnih tehnikov je prišlo i»Sviee in Luksemhurške. V zvezi s predstoje*n reorgiinizaeijo celokupnega g"s:podar>krira življenja namerava Ffaneija temeljito reorganizirati svoje tehnnV-ne šole. Vidimo torej, da d. ki je jem pomenu te besede. Kot zuna 1 z:u'el graditi svojo bodočnost na nja momenta v napredku franco- zdravih temeljih pametno gosposke industrije treba omeniti mir darske politike in zaupan ja v svo-me Francijo mesečno do 6000 inozemskih delavcev. Samo v enem de-partmentu znaša število teh de- jo moe. Italijansko posojilo Albaniji. Italija Ko so se s prihodom Zaglul pa- bilno namakanie Že se trovori o v I^ardanelah. Ko se je 1. 1916. človek zablodi, če začne študirati I liptov. V vlaku zažarijo luči" in kravje manire in probleme! nas prisilijo, da se zadovoljimo s Predno se približamo mestu Wat ■ prizori v železniškem vozu. sonville, nas že pozdravijo obširni« nasadi jablan. Mislim, da jih nikjer v Californiji ne goje v takem Obsegu kot ravno v tej okolici. Jabolke so ravno pričeli obirati in večina dreves je posuta z zlatormenimi sadeži kot z ogrom nimi nugeti. Tudi po tleh jih je še na čelo egiptovske vlade Angleži odpovedali Egiptu, se je marsikdo vprašal, zakaj ne odstopijo še Sudana, ki je stara egipčanska posest in ki ga Egipčani neprestano zahtevajo zase. Na to vprašanje je odgovor zelo enostaven. Angleži nočejo odstopiti Sudana ravno zato. ker so odstopili Egipt. tem. da se zgradi ogromen rezer- vrnil ko1: invalid, je zapazil, da je voar ob izviru Modrega Nila. 'Ka- iz?ubiJ skavsftki pokret svoj prvo- ssjdn foton Company' je prevzela tni ie nastala iz prvotne, irisraci jo magandske pokrajine, »dealne zamišljene organizacije bri Po poroedu iz S.k;idr;> j na intervencijo albanske vlade iz- lavcev 80 tisoč 50.000 tisoč je med poslovala pri nekem italijanskem njimi Poljakov. V premogovnikih bančnem sindikatu posojilo v zne- severne Francije je produkcija sku 3.1 milijonov zlat:li lir. premoga že dosegla predvojno. Italijanski bančni sindikat pod- ponekod celo presega količino pis.* pns:.jil„ p,„l garancijami ita- pred vojno pridelanega premoira. lijauske vbule Severno francoska tekstilna in- 1 dustrija se lahko danes bori z vsako tujo -konkurenco, ki ker je po vojni znatno povečala siromašnemu prehivalstvu. Ta in obnovila, tovarniške prostore ter kredit bo zlasti uporaldjen za na- razpolaga z najmodernejšimi ame- kup italijanskega hlapi, ki h- po- riškimi stroji. tem izvozi v Albanijo. Francoski industrijski razvoj m m- 1'osojii,, j,, v iriaviiem namenje-uspešno no za nabavo razjiili potrebščin, se miajo nakloniti albanskemu preniva! napredek se je pričel pred vojno in sicer v prvi vrsti zato. ker se je preselila večina podjetij iz okupiranih krajev ob nemški meji v Zadrževanje nilske vode se že žr- dečkov, ki se gredo vojake, ®OTtpa.lnf in ^ departmente. 1 A _ , , . Jro vojni so se ta podietia ze1© vo čuti v Egiptu. Na mno-ih kra- da Je vsa gozdovmska modro. . ' . J I'*0 jih so se uprli kmetje, ki se prito- i^tela, kolikor jo je sploh bilo m razvila, tako da ima žujejo. da jim je pomanjkanje vo- in da je ostal le goli formalizem. \ ^ «lel , .... ... 1 ' . -n i • • , svoje gospodarske moči. Tudi tam de nniedo njihov pridelek. Esrip- 1)1 pripomogel spraviti orga- u- • . . ... . . .. .... ° • kjer je razsajal nemški mihtari- Postenost j.- edini denar, lei ima svojo vrednost r>vsem svetu. NAJLEPŠE ROKE. Nekateri potniki gredo večer- Kdor ima Sudan, drži v svojih ro- č^i bodo že imeli prav. ko trdijo, nizacijo zopet na stezo prirodnega jat, drugi se pogovarjajo, neka- kah tudi Egipt. V Sudanu, pred teri čitajo. Naveličan čitanja, se Kartumom se združi modri Nil, razgledujem po kari. Zdi se mi, da prihajajoč iz etiopskih gor, z vo-imajo vsi potniki čudovito velike dami belega Nila, ki izvirajo iz nosove, ne vem zakaj; mogoče za* daljnih jezer, in tvorijo odslej to. ker se vsakemu na obrazu po- starodavno plovno reko, znano iz vse nasuto. Potetm ^sledijo velik* ^a, da se dolgočasi. Bolj zanimi- začetkov zgodovine človeškega ro-njive salate. Drugod gojijo arti farmerj da je usoda Egipta nerazdružno življenja je začel pisati kritične vezana s posestjo Sudana. članke v časopisu "The Vprašanju bombaža in vode se CrtM UU Sieu IISUTl iz 1 1912. na pod- I zem. so večinoma vsa industrij- ska prijetja že obnovljena. Pariz Scout i v. . v T7 i . T , . .' ne Z1V1 vee sa;mo svoje luksns-V glavnem stanu v Londonu je pri-i__:____j . , ... s K„J.J„ vo pa jc opazovati prtljago na po- du. reko, katera je ustvarjala j'"™; imai» 'ff m0Žn'Kt nteaeije ter preprečen vsak po,-. . Sladkorna °pesa je zrela, Iicah- Tu ~ * 8udovito ^ civilizacije in iz Egipta ustvarila d«, zelezn.co od kapskega niosta km ^^ ^ članov.kar .erji jo pridno izoravajo in »T ^c o starega ^veka. ^M***™* je tipično za konse.-ati^c, avto- vozijo v železniške vozove. Sledijo obširna polja alfalfe. Potem se dolina zoži, privozimo k strugi reke, ki je sicer precej široka, pa ima le malo vode. Drevje po gričih je redko in borno, ob rečnr strugi pa šteje košata in sočnozelena drevesa, katerim se pozna, "da jim bolj dobro gre, ker žeje ne trpe". Zaraščen tremp je ravno prinesel naročje suhlja-di, katero je nekoč naplavila voda, in naložil na primitivno ognjišče, od katerega se vzdiga tanek dimi Možak si kuha kosilo. Na veji, nad "kuhinjo", opazimo dve vrani; morda ste prišli samo v senco, morda pa gojiti pregrešne želje po trempovem kosilu. Polagoma se začne svet vzdigo-vati in pri postaji Sainta Margarita smo že skoro tisoč čevlje v nad morsko gladino. Ta/m pripre-žejo še eno lokomotivo in vse tako izgleda, da bomo za«6eli plezati v hribe- Okoli nas so gozdnati griči vseh oblik, brez vsega reda nametani. Kmalu pa smo med pravimi hribi m vedno višji'so. Pre-io vrhov je prestrmo, torej se po-služimo tunelov. Mislim, da jih. je pet hitro zaporedoma. Pri zad-njcoi jb ie tako kfcfljanje, kot da buk dela tovaršijo elegantni škat- < lji. jopica se pritiska k površni-' Anglija se je pomirila s tem, da ku. mali "Teddv bear" je zami- bo treba ^ iz E^Pta- °d leta šljen v knjige. * rjav ročni kov. 1927. ne bo nobenega angleškega čeg se nespodobno reži umetniško ;uradnika ve* v ^P^" Ze 50 bih z\'i h ranemu ženskemu klobuku. ^P^em oni. ki ulso imeli pogod- hinavska marela meri in kaže na be' Kar Jlh ostal°' w P^rejeni prelestno plešo spodaj sedečega ^Ptovskim šefom. Egipt je izgu- moža, v ogledalu ženske ročne tor-|bljen brlta71*ki In ven- bice se ogleduje kožuhovinasta»'dar mma delavska vlada zver, ki bi rada prepričala never-'inč bolJ5e volje izročiti Sudana je tni svet. da izhaja iz aristokratskih lisičjih ali volčjih kro<*ov, da- Egipčanom kot njena konservativna predhodnica s tem spopolnit* v , . , ( . . . , m , tne In moderne industrije, kakor - sel na sled listini, imenovani "The i + , ^ . - , pridružuje se zcleznisko vpraša- -r, , „ ,, : , prejšnja leta, temveč ima ze bo- - • ..... Royal Charter" iz 1 1912. na pod- - • ^ nje. Odkar je verzajski mir priso- , . , . . . , .. , gato strojno in avtomobdno indtr- dil vzhodno' nemško Afriko An- ^ ^^ ?f.blla ;-^ri jo. Velik industrijski napredek 0rga-h> opažati tudi v Lvonu, kjer si jc pridobil največ zaslug za organizacijo in razmah domače industrije sedanji ministrski predsednik Herriot. Kot. nove industrijske centre je treba omeniti Bavon-ne, Saint-Etienne. Saint, diamond in Cayenne. Tudi velika pristaniška mesta so pritegnila mnogo industrijskih podjetij. Marsaille na- nasprotni- kratično navdahnjene ke napredka. V novemberaki številki 1920. časopisa "The Trail" je objavil na se ispolnjuje njihov starodavni sen. Če jim s izgubo Egipta uide zadnji konec proge, jim ostaja še vedno pot na Rdeče morje in sueški prekop po že zgrajeni želez-niči od Berbera do Suakima. Ta ^ clanek' k^er ie °^osal to ne-proga teče prav sredi Sudana. defokrat,cno ^^ OZD^ na" Kakonaj se Angleži odpovedo; V^e m ^ predloge, na podla- orijaški zamisli afrikanske kontinentalne železuice ? Ali se more za- htevati od njih, da vržejo proč ta lepi zalogaj kruha 1 Ali so oni vajeni take samoodopvedi? si je v resnici zrastla na hrbtu s^erenost Egipta. In zlepa tega, nlebeiske mačke ali zaica Na ta ^ bo storila nobena britanska via- L, tofJ C™U> da S€.anpe" pieoejsKe macae an zajca. i\a ta- _ ska delavska vlada prav nic dru- ki-le paši se morajo pasti nase da' kaJtl s Sudanom stoji in pade • gi katerih bi se to napredek ova rajoči napako, odpravilo. Radi tega je bil meseca januarja 1. 1921. izključen iz skavtske organizacije. Kot odgovor na to je stopil v javnost s svojo organizacijo Kibbo yjlBtO""*"" A_li.HDI1W.OOD. H..VJ Kot je razvidno iz slike, ima jako lepe roke Angležinja Miss Al-wyn Pratt. Razni umetniki pravijo. da nima nobena ženska na vetu lepših rok. GILOTIRANJE V FRANCIJI. P "a Ji angleške oči, ko se bližamo angelskemu ^ ^lavnih ^Vencev mestu! Kogar taki prizori ne nav- industrije, dahnejo s poezijo, spada med ti-J Angleški inženjerji so regulira-ste izgubljene duše, ki jih ni ne H spodnji Nil in organizirali iriga-tu. ne tam . . . Vsake zabave pa cijo za to, da napravijo iz Egipta enkrat zmanjka, tej pa je napra- (veliko proizvajalko bombaža. Us-vil konec črnec, ki je zaklical: peh njihovega dela je bil prvovr-"Los Angeles! — Everybody sten. Anglija pa nikako ni hotela change car!" dopustiti, da bi se v Egiptu razvi- la tudi bombažna industrija. Njej so bile potrebne le sirovine za iz-AXJ VESTE, — j voz v Anglijo. Pred vojno je Ve- H 107 - 108 .. ......HELMAB lika BH!anija kUI>OVala 56 d0 57 »la je pred kratkim dospelo petdeset odst- egiptovske bombažne pro-MiosIoVaSklh Inientrjev v Belgrade dukclje. Med vojno pa si je za-odkoder bodo zaCell gtndljrtco potora- gatovila Ves egiptovski bombaž, nje po deželi? Ali veste, da če kupuje- . . K . . ^ _____te turtke fcigarete. da dobtte Cisti tur- ravno tako kot vso avstralsko vol- ni« je polovica pOteik^ zapisa-l**1 ^J*8 .. V\.fT .. . , . . Inar. Zaffnlte kaditi turSke, tudi vi jih - - . nxn jeoKi, an pa i« aa fajmo«- • i>ogtie veseli kot so. Jili dnisL * Egiptovska produkcija bomba- ' j Kift kot no??iteljico Setonovih idej gače ne vede o sudanskem vpra- j in nadaljevanje steze gozdovniš-sanju kot liberalna Lloyd George- _ tva Ba popeije zavožen taborniš-ova in konservativna Baldwinova. ki pokret ^ .miiitaristične navla-V Sedenu gre za ogromne indu- ke parad jahanja, z zastavica-strijske interese, ki so življenske- 20pet ven v zelena polja, v go-ga pomena za tovarniško deželo ]^Aove in k tabornemu ognju, je Anglijo. Ce je mogoče agrarni ^sto zelo zanimivih knjig. za mladino, katero je opremil z la- Rusiji vsaj v teoriji dopuštati sa-1 mood loč be narodov, če noče svojega lastnega pogina. Ker pa z druge strani tudi Egipt vstraja na svojih zahtevah, so ostala enotedenska pogajanja, ki jih je v Londonu vodil ministrski predsednik Zaglul se je sredi ( stnimi, zelo originalnimi ilustracijam i- Kroj te organizacije sestoji iz kratkih hlač sivozelene barve in iz bluze s preganjenim ovratnikom ste barve, ki se nosi na ruski način t. j. nad hlačami. Napasna od- tedna zopet vrnil v Egipt Borba-prtina bluze ^ z vrvico v , . . ... . . . barvi starostne dobe. Rokavi sega-se bo torej nadaljevala in prizade- . , , , jo samo do komolcev. Bluza rma za jala tudi bodočim londonskim via- daj pHšito kapuco, ki se v sučaju dain mnogo skrbi. potrebe potegne čefe glavo, n. pr. Francoska justica se poslužuje za izvršitev smrtne kazni še vedno gilotine. Usanrčenje ni bilo se nikdar fotografirano, vendar je gornja slika jako značilna, ker nam predstavlja priče, ki se sklanjajo nad koSaro, v katero je padla glava obsojene žrtve. GLAS NARODA, 31. OKT. 1924. NewyorSki Slovenci in slamnikarska obrt. Napisal Ig. Musič, Hoboken. N. J. Število Slovencev v Greater N e\v Yorku je približno (.Iva tisoč, kot so kanale številke v preteklem letu. Preti kratkim so bili povečini nastanjeni v okrožju od štiriindvajsete ceste doli do druge meti Ave. A in tretjo Ave., toda v zadnjem času so se preselili na razne kraje mesta, največ jih je šlo v Ridgewood. Nekateri izmed njih so si kupili .svoje hiše tudi v New Jersey-u. ob krajih boljših zvez z New Torkom. kamor hodijo na delo. Velik odstotek naših rojakoA^ se peča s slamarijo. Poleg mož so tudi ženske zaposlene v teh tovarnah. Osma cesta je z ozirom na naše rojake nekaka podružnica Domžal. Najrajši se shajajo tam. celo leto. V New Yorku za 25 dolarjev teilensko, če imaš družino, je pa bolj žalostna, ako ti jih ne prinese žena še dvajset na teden. Ali pa mora biti tako? Dosti jih je, ki bodo rekli, da to mora bit:. Drugi botdo rekli: sami smo si krivi, zakaj se ne združimo ^ tej aH oni obliki organizacije ali kluba ? In nekaj ih je, ki molče ii! prepuščajo te reči "drugim. Ne zmenijo se. samo. da se rije od danes do jutri. Nekaj je tudi takih, ki me bodo prav gotovo primerjali s tistimi na Studencu blizu Ljubljane, češ. kaj se vtika, ko bi najbolj spadal na Studenec. Mogoče imajo prav vsi. vsak po svojem in ravno tako jaz trdim, da imam tudi prav v gotovih oz.-rih. toda sodbo prepuščam bralcem. Lahko me primerjajo s to Namen moj je govoriti o delu in j ali ono skupino, trdim pa svoje, zaslužku v t"j stroki, ker je mno-jj)ok!er ne dobimo hrbtenice v tej go ljudi, ki še danes verujejo, da je neuvorški si am ni kar eden najsrečnejših ljudi in da vleče plače, s katerimi bi se še baron izbomo počutil, ko bi jih dob »val na teden Pa če natančneje premislimo delo in zaslužek nekaterih ljudi -v tt-j stroki, bi se delavce, ki zasluži p» tindvaj.-et dolarjev tedensko, ne zmenil za to pozicijo. Dejstvo je. da nekateri res za-služijo lepe denarce, toda koliko .iili je/ In kako dolga je sezija* Koliko se porabi med časom, ko se potikaš brez dela? V d« slučajih, če bi žena ne delala. M mož ne zaslužil toliko, da bi -!nižino i>o«teno preživel, luna hi i^kal na posodo. Posebno letos so težave. Meseca maja >e je skoro povsod prehalo z delom in sedaj je konec oktobra. pa kdor dela je srečen. Le par j h je, da so <-dprli šope in še tu se dela samo, da je ime. Ljudj«* se vprašujejo, čemu to in kako bolno živeli .' Dostikrat se sliši tu in tam, da bo prišla slatm-nikarska stroka čisto na bum. Toda je to neutemeljeno. Dekler st ne izmisli moda kake druge reči za pokrivalo moškega poleti, bodo vedno nosili in delali slamnike. Toda če jih bodo delali Slovenci ali kaka druga skupina, je vprašanje. V dosti slučajih smo si sami krivi. Delodajalci čutijo, da smo mehki in da se lahko stori z nami kar hočejo oiri. Delodajalec dobro ve, da naš život nima hrbenice. zato se lahko upogne brez vsakega truda. Le malo je rojakov, ki se drže unije in ti se nam -zde kot aristo-k rat je v tej stroki napram nam. Delodajalci se jih boje. ker pri vsakem najmanjšem nesporazumu nalete na skupen odpor pri njih. A mi smo jim prava igrača, ako eden ne gre. dva druga sta pripravljena iti, če tudi samo za napitnino. Tu je vzrok, zakaj tako malo rešpektirajo delodajalci slovenske delavce. Oni vedo. da so dobri dedavci in delavke, a brez potrebnega ponosa. Vsaka najmajša stvar jih lahko upogne. V nas je preveč lakomnosti ali pa preveč boječnosti; v tem si moramo iskati vzroka- Ni edinosti in preveč nezaupnoti je med nami. Nisem bil tu med vojno a dobil sem gotova pojasnila o zaslužku in življenju takrat, a če primerjamo z današnjim, je naravnost smešno. Poleg enajst mesecev dela na leto je bilo plačano čez, (tolar na ducat in še m* prena-tančno delo. Danes imaš delo šest mesecev in plače so se znižale od trideset do sedemdeset odstotkov. Res je, da se je znižal življenski standard precej, toda ne toliko, kot se je znižal naš dohodek. Če računaš tedensko plačo v premiri s takratno je sicer manjša. a vseeno si misliš, je tudi cenejše v prodajalni, kot je bilo takrat. Zdaj pa odraČunaj še tistt? tetine, ko ne boš plačila dobil, se ti pa pokaže razlika taka, da prideš do zaključka, da nisi tak gospod kot si mwKl, da jih ne zaslužiš petdeset, pač pa samo pet in- ZMAGALEC PRI OLIMPIJSKIH TEKMAH. ali oni obliki, je tugovanje zastonj. Naša dolžnost je. da se lotimo vere samih v sebe. ter iztrebim" nezaupnost in vzbudimo vsaj nekoliko spoštovanja do samega sebe. Ni nam treba biti komunist ali ropar, toda živeti moramo- Izrecno povdarjam. da to moje pisanje ni nagovarjanje za to ali ono stranko ali organizacijo. To prepuščam vam. Vsak naj .svobodno in popolnoma neodvisno prt misli in videl bo da imam prav. Tudi ni namen mojega spisa preveliko vzbujanje nad. Jaz sem po polncma nepristransko premislil, da nekoliko boljše bi lahko bilo. lahko bi se nekoliko izpremenilo v tem ali onem oziru. Ako so pltiče majhne, bi se moralo delat' daljšo dobo v letu in ako se ne dela. bi morale biti plače nekoliko višje. Tukaj je pa ravno nasprotno ; kar dve muhi hočejo ubi-li na enkrat: .-krajšanje sezije in trgane plač. Poleg tega so si izmislili še tretjo nakano, v katero so Slovenci kar mahoma planili, namreč skozi poletne mesece sa se pojavile neke male sezije za par tednov z zmanjšano plačo in to na škodo delavcev. Kaj je delodajalcu, če za en mi* see zapre delo in potem da zopet nazaj, kot. nekako miloščino. V tem času spravi on svoje blago naprej in potem ko zopet začne mu ti ceneje delaš, on pa prods prav za tisto ceno. Marsikdo bo rekel: Ja. boljše, da delam, je vsaj nekaj. Toda prmisli, ko bi ti ne šel delat za znižano ceno. bi ti on podaljšal sezr-jo in bi vlekel pravo plačo, kot t gre po vsej praviei. ter vložil ne koliko centov v kak denarni zavod za dni postopanja.* Vedeti moramo, da delodajalec natančno preračuni sproti vsak dan. katko mu bo šlo in ni mu zameriti, kajti vsakdo izmed nas na njegovem mestu bi storil tako. To-tudi mi moramo premisliti, da je naše delo kaj vredno in da dobimo iz njega, kolikor mogoče. To je boj, ki ga bijejo ljudje, odkar so se zavedli obstoja razredov in nikdo bi ne imel zameriti, kajti vsakdo stremi za boljšem S tem približno lahko vsak dobi pojem, kaj je slamnikarska stroka v New Yorku po vojni. St» izvzete nekatere tovarne, kjer še dokaj dobro postopajo z delavci, a Slovencev je malo tam. Za enkrat nam ne preostaja drugega, kot upanje, toda upanje samo na sebi nam ne bo prineslo dobrega. Otresti se trezno in premišljeno zaspanca bi bilo priporočljivo. Vsak čin ima svoje pogoje. Hiša ne bo dolgo stala brez temelja, tako tudi noben drugi stvor. Organzaeija ali katerakoli ustanova ne bo dolgo eks'istirala brez velikodušnosti žrtvovanja od te ali one strani, in železne volje Vsaj v mislih bi se morali združiti in imeti trdno voljo v svo.i cilj. To bi bilo mnogo boljše kot gojiti osebna sovraštva in si staviti razna podtikovanja. Ni lepo. veseliti se nad poraznim bližnjega a blago in lepo je veseliti se nad zmago skupnosti v boju za obsta to^»WHT.WW»OOB * UNDIHWOCO. M.jr,.' V Ameriko se je vrnil Finec Wil ii e Ritola. ki je zastopal Finsko na Olimpijskih igrah v Parizu ter premagal v teku vse svojt* tekmece. Finančna politika nekaterih držav, Vojna je zapustila skoraj vsem državam kot nasledstvo novčani problem. Ker so morale evrop- ke deficit. Da bi vladi ne bilo treba seči po strašnem sred-.ivu — lti-fliaciji. mora skrčiti svoje izdatke. RazBO. dvajset povprečno na teden skozi nek tvojega življenja. države izdajati ogromno množino j Vsako misel o inflaciji angleška novčanic. s katerimi so krile izdat- vlada odločno odklanja-. Nasprot-ke za vojno, je prišlo narodno go-|no. finančno ministrstvo skuša na spodarstvo v obupno stanje, iz ka- vse načine ozdraviti gospodarsko terega se danes ne more najti pra-1 življenje tako, da bi mogla država vega izhoda. Najbolj tipični pri-J polagoma, preiti k deflaeiji in u-mer držav, v katerih je inflacija I vedbi zlate valute. To težnjo pod-z vsemi zlimi posledicami dosegla pira ogromna večina angleških vrhunec svojega razvoja in zali- j gospodarskih činiteljev. Sevala radikalno reformo finančna j .Jasno je namreč, da so zle po-politike, so Nemčija, Poljska injsledice inflacije vedno večje, kot Avstrija. Kot država, ki je med težave in eventuelne nezgode, ki vsemi uredila prva svoje finance, j jih predstavlja inflacija. Glede je Angleška. Posebno zanimiva je finančne politike je glavno vpraša-njena finančna politika z ozirom nje stabilnosti. Toda med stabilna premoč angleškega funta natt nostjo normalnega trgovskega dolarjem. —Finančna politika Se-. položaja in stabilizacijo cen po verne Amerike, ki je narekuje torn manipulacije s papirnatim zlata inflacija, je tudi važna v denarjem je precejšnja razlika, rvezi s finančno obnovo Evrope, j Cen ni mogoče stabilizirati dotlej, Ce sj ogledamo finančno politi-. dokler nimamo stalnega mednaro-ko Avstrije. Nemčije in Poljske, dnega plačilnega sredstva, to je moramo konstat:rati tesno zvezo zlate valute. med budžetno in novčano politiko, j Zelo zanimiva je finančna pol.-Ta stara istina je prišla v omenje- tika Severne Amerike. Pritok zla-nih državah do pravilne uporabe, ta v Ameriko ni posledica položa-k<*r so se predvidevani dohodki v. ja na denarne mtrgu. namreč lo-gotovini radi padca valute znatno giena posledica dejstva, da pred-skrčili. Večina finančnikov je j stavi ja Amerika najprikladnejši smatrala kot edino sredstvo za re- in edini zlatu stalno otvorjeni de-sitev zunanje posojilo. Ta metoda narni trg. Zlata je v Ameriki v je rešila Avstrijo in bržkone reši, vrednost i nad 4.000.000.000 do-tudi Madžarsko. Nemčija in Polj- darjev. Taka ogromna rezerva moška pa lahko služiti za vzsrled.; ra naravno razširiti notranji kre-kako je treba izvršiti denarno re- dit in zahtevati, da poseže v fi-formo z lastnimi sredstvi. Odločil- nančno politiko državna banka, ni moment v njunih reformah je Pred vojno je hibi kreditna poli-bila uvedba davkov v zlatu. Para tika velikih emiscijskih bank neredno * tem jo Poljska naložila kon- kako avtomatično determinirana tribucijo na premičnine in nepr<*-jod proporc i jc med kovinsko rezer-uičnine v iznesku 1 milijarde zla- vo in njeno emisijo. Zvišanje ali nh frankov. Nemčija pa je s par., znižanje te p roporcije v eni al: 2. zakona o Deutsche Renten j drugi smeri je opozarjalo bančna •ank" naložila poljedelstvu, in- ravnateljstva, da je treba razširi-lustriji in trrrovini neke vrste h;- ti ali omejiti kredit, da se zviša ali •joteku v iznesku 3 milijarde 20!5 zniža obrestna mera. Dočim je bi-milijonov rentnih mark. Pole? o- la pred vojno ameriška kreditna men jenih ukrepov sta uvedi obe politika napram zlati rezervi Iržave tudi prisilne tečaje, takt; pri federalnih rezervnih bankah la so te objave vzbudile med dr- brezkontrolno. Čim .so izčrpale e-žavljani zaupanje v državo in kvivalent svoje zlate rezerve, ima-njeno moč. Kapital, ki je dotlej jo pravico do predujma iz rezerv-težil večinoma v inozemstvo, so nih federalnih bank. toda samo v ie začel vračati v domače banke in obliki posojila. Ker nimajo sre-podjetja. Avstrija in Poljska sta dstva, s katerim bi preprečile po-spoznali, da emisije prve mesece večanje kredita potom afilira-noee biti konec, toda slednja je bi- nih bank na podlage zlate valuta, 'a krita z nakupi j enimi devizami, ki jo slednje dobivajo, pošiljajo ki jih trgovina ni mogla absorb i- (rezervne federalne banke v pro-rati. Obe državi sta poslali v pro- met že več mesecev namesto no\-met zlati in srebrni kovani denar z čanic obligacije, ki predstavlja-namenom. da dosežeti predvojni j jo njihovo kovinsko podlago. Z denarni položaj. | drugimi besedami, one se prOtrvi- Veliki vojni izdatki so prisilili j povečanju lastne zlate goto-tudi Angleško, da si pomajra z v'ne in svoje kreditne podlage, emisijo vrednostnih papirjev £eu- Ali ta politika ne rodi dobrih potency notes.' Tudi Angleška se je'bledic, zakaj če se s ene strani 'otila dolgov. Brezposlenost in e- zlata gotovina ne poveča., se z konomska kriza je sprožila med^nige zniža obtok novčanic. Tako trgovinskimi krogi misel, da bi se torej proporcija med rezervo večji obtok novčanic saniral te ra- emisijo poveča. Koncem juni-zmere. — Drugi pa so mnenja^ -ia 1934. je znašala 82 odstotkov da si je treba pomagati s takojš- napram 75 odstotkov v decembru njo deflacijo. ki je edino sredstvo 1923. za. stabilizacijo državnega kredita I--— "n tečaja angleškega funta v New! Yorku. Ti spori se še vedno na da -, šolske knjige za slovenske šole 1 ju jejo. Stališče vlade je izraženo; v Julijski Krajini. v izjavi finančnega tajnika Gra- -- hama. ki je pri debati o proraču- Naučno miinistretvo v Rimu je nu izjavil, da ne veruje, da bi se [ dovolilo, da ae smejo leifeos v slo^ mogla država spozabiti tako da-^ conskem Primorju pri poaku upo-leč. da bi začeda voditi inflacijsko j rahljati iste knjige kakor politiko. Letošnji bud žet izkaizuje j Prosvetni minister je namreč pred probitek v onesku 424.000 fun m časom hotel izdati move knjige za tov. Ali vlada je dobila dopolnim' tistih revnih par ur ^Ovenščin«. kredit za funte v iznesku 3.732,- ] Sedaj jie nvertda uvide! nezmfcel <592 funtov in malo manjka, da se j svojega početja ia® krenil naza predvideni prebitek ne spremeni v na staro pot. Nespodobnost ženskih oblek. Nemški škofje so sklenili v zaščito javne morale obrniti z vso odločnostjo ua ves nemški narod. o naj bi katoliška društva in katoliški krogi sploh posvetili tej stvari že sedaj vso pozornost. Škofje naglašajo v svojih pismih, da so zadnje čase že razni .škofje v ICvropi in Ameriki odločno svarili javnost, da bi se preprečila brez-sramnost, ki se posebno izraža v renski modi. v nemoralnih plesih, v razuzdanostih; ki se kaj rade dogajajo v raznih kopališčih, nadalje pri telovadbah in drugih gimna-stičnih prireditvah, pri skupnih plavalnih vajah, pri razuzdanih veselicah itd. To vse da zelo kvarno vpliva na katoliško moralo, posebno pri mladini, in da posvetna oblastva niso v stanu, da bi dovolj učnkovito nastopila oroti temi-zlu. Zet - morilec. Pred par dnevi so našli bivšega madžarskega državnega poslanca in znanega športnika lastnika izvrstnih dirkalnih konj Arturja v Egvedija zjutraj mrtvega v kopalnici na svojem posestvu Egvo du v šopronjiski županiji. Truplo je bilo privezano k umivalniku z brisačo, zvito v nekako vrv. Pod glavo je bila na tleh krvava blazina. Prvotno se je govorilo, da je rok pa je dala "stara mati" po-klati in mučiti do smrti. Razboj-izvršil Egveddi samomor in so hoteli prepeljati truplo v Budimpešto in ga tam pokopati. Kmalu pa so zapazili zdravniki pri komisio-nalnem ogledu na vratu mrtveca krvave madeže, ki jih je oči vidno zapustila tuja roka. Dognalo se je, da je imel Egvedi prejšnji vs čer hud nastop s svojim zetom bančnim uradnikom dr. Ernestom Frochlichom, zaradi gospodarstva na njegovem veleposestvu. Vsled tega ga jc policija prijela, kakoi tudi sobarico pokojnikovo in gozdnega čuvaja, ki sta osumljena, da sta sodelovala pri umoru. Nadeva je zbudila veliko senzacijo, ker je bil Eg ved i povot» ll vznemirjen. Ko je čul Petrove korake, ga je takoj nagovoril z Guolcnim glasom, ki mu je bil la^Tt-n. — Kaj sem moral izvedeti, Peter? Mož ubit m naravnost pred pragom kraljeve palače? Kmalu bi izbruhnila morija. Ali te je res aretiral kralj sam ter te j** rešil ta plemič ? Ali je vse to resnica ? — Gotovo, — je rekel Peter povsem hladne — Potem-sem uničen, ili vsi smo uničeni. Kakšna zla ura je bila. ko sem vzel takega krvoločnega človeka v svoji hišo! Kaj praviš na to? — Rečem le, da sem lačen in da bi rad večerjal. — je cd vrnil Pe-ler- — ki so pričeli to povest, jo tudi lahko končajo, kajti ztli se mi, da jim jeziki gladkejše tečejo kot moj jezik. Ozrl se je jezno na Margareto, ki se je takoj zasmejal a naglas, d oči m se je Aguilar ironično in pomembno smehljal. — Oče. — se je oglasila Margareta, — ne bodi jezen na Petra, kojega edina napaka je, da udari premočno. Jaz sama sem vsega kriva, ker sem hotela na vsak način videti kralja, proti njegovi volji :n nato je prišel oni surovež. — in njene oči so se napolnile s solzami sramote in jeze, — ki me je prijel, dokler ga m vrgel Peter na tla. Ko ga je Skot napadel z mečem v roki. ga je ubil s palico, kar je vse. - izvrstno jr bilo izvršeno to. — je rekel Aguilar s svojim inozemskim naglasom. — V.idel sem vse ter izprva domneval, da ste ze mrtvi. ['darili ste s palico preclno je mogel ponoviti mahljaj z mečc-ni • . . — Dobro, dobro, — je rekel Castell. — jejmo najprvo ter govorimo pozneje. Senjor Aguilar. počastili boste mojo borno mizo. čeprav je težko zamenjati jedi s kraljevske mize z jedmi navadnega trgovca. --Jaz sem počaščen. — je odvrnil Agu/Har, — in kar se tiče jedil je njegovo veličanstvo kaj skopo v tem postnem času. Le malo se.ni jedel in radi tega sem. kot senjor Peter, lačen. Castell je pozvonil s srebrnim zvoncem, stoječim na mizi in služabniki so prinesli večerjo, ki je bila izvrstna in obilna. Medtem ko so služabniki pospravljali jedila na mizo, je odšel Castell k omari ter vzel iz nje dve steklenici, katere jo sam odprl. Aguilar j u je rekel, da mu bo dal pokusitii vino iz njegove lastne dežele. Ko je izjavil to, se je pokrizal ter izgovoril kratko molitvico v latinšeini. Aguilar je sledil njegovemu vzgledu ter pripomnil, da ga veseli, ker se nahaja v taki krščanski hiši. — Kaj drugega bi pač mogli misliti? — ga je vprašal Castell lokavo. -— Sploh ničesar nisem mislil, gospod, — je odvrnil Aguilar, — a žalibog ni vsakdo kristijan. Na Španskem imamo naprimer Maro-kancc in — Zide. — Vem, — je rekel Castell, — saj trgujem ž njimi. — Potem niste bili še nikdar na Španskem? — Ne. jaz sem angleški trgovec. Poskusite to vino, gospod. Prišlo je iz Granade ter pravijo, da je dobro. Aguilar je poskusil ter izpil nato celo čašo. — Dobro, — je zares, — je rekel. — Nimam enakega v svojih kleteh tam- — Torej živite v Granadi. Senjor Aguilar — je vprašal Castell. — Včasih, kadar ne potujem. Imam hišo, katero mi je za pust la maii. Ljubila je mesto, ter kupila od Marokaneev staro palačo. Ali bi ne hoteli videti Grande, gos pica ? — je nadaljeval ter se obrnil profc: Margareti. — Nad mojo hišo se dviga čudovito poslopje, imenovano Alhambra. — Moja hči ga ne bo najbrž nikdar videla. — se je oglasil Castell. — Ni moj namen, da bi kedaj obiskala Špansko. — Seveda ni -Jova so je vzbočii ko jeklen steber. "Ne ganem se!" "Odvedite ga!" je zavpil župan. Stražnika >sa pokazala zobe in se vrgla na Jovo ko dva gavrana. Nastal je pretep, rivanje, obrazi so se otznojili in kri se je raz--plamenila v žilah mož — Jovi o 1 maščevalnega srda, stražnikom od razdraženosti in zlobe, županu od zavesti svoje moči. Za trenotek sta prišla še dva moža, ki sta pomagala od vleči Jovo ko živinče v zapor. Jova ves zasopel, odrt, s krvavimi sledovi stražnikovih nohtov na obrazu, je kričal na župana kot obseden: "Skrunilci moje časti, skrunilc! moje svobode in mojega življenja !--—" "Priložite mu nekoliko £o#kih! je zavpil župan na stražnike, škr-tajte z zobmi in stiskaje s pestmi. Dve, tri minute je bilo tiho, potem pa se je naenkrat razleglo po ulici bolestno, stokajoče javkanje, ko da kdo koga kolje, v temnem zaporu pa so hitro padali udarci trdne volovske žile na človeka cigana in risali na njegovo temno kožo modre kače — Jova je odsedel v zaporu štirinajst dni ob kruhu in vodi in se vrnil nato domov zlomljen, mračen, suh in bled. Nalka j je vse mislil v zaporu. Razmišljal je kako težko je biti brez obrambe slabemu i brozpomočnemu proti tem, ki imajo v rokah moč in nasilje, in se igrajo z njim, kakor dete z ognjem. Razmišljal je z bodestjo v srcu, kako se človek vedno povišuje nad človeka, da bi mu odvzel svobodo in suženjsko povezal njegove misli in čustva, mislil je na sebe in župana in premišljal je še o nečem, o nečem zle min groznem, ki skriva v sebi divje slasti in se naziva osveta —-- Ko ga je Jela zagledala na pragu koče, mu je stekla naproti in kliknila, ko ranjen oreL Potem Ta je prijela za roke, pa vedla v izbo in pričela poljubljati njegove roke, lica, oči, dokler ni izbruhnila v krčevit ženski jok. Jova jo ie vzel na "koleno, gladil njene buj ne, črne lase in jo tolažil s poljubi. Nato je -veel gosli in zasviral ■burno pesem, ki je pred tem ni še nikdar sviral in ki jo je sedal njegovo srce narekovalo goslim. Ko vihar, ki siče skozi pusto sotesko. so se razlegli prvi zvoki Jo-vinih g osel v mesečno noč; strune so zastokale, ko da človeško srce toži nad zlobo usode in proklinja nepravičnoUt ljudi; trencltke so izražale mehko nežnost in zato zopet napolnjevale noč z drznimi melodijami, ko da zli človek uničuje, ubija. ruši. — In Jova ? Glava se je nagnila nad levo rano, bujni lase so se razpustili ko ':evja griva, oči se zaprle, prsti »egali; lok sekal ko bridki meč— srce je trepetalo, gorelo, ginilo umiralo ko poln cvet, kadar ga ožge poletno .solnce. Jela je vsa strepetala ko ti-ček v zraku in skrila glavo na njegovih prsih. Po temnih tleh izbe se je razprostrl mesečni svit ko "ijoličat sneg in risal na nasprotni steni fantastične cvete, ki so plesali, zdelo se je. očarani po zvokih gosel. In ko je Jovi kanila solza tia gosli, jih je naglo odložil in prijel Jelo za roko. "Jelo. srce moje, Jelo, moie. medenica, solnce mojih mladih dni. prišel je čas, da te zapustim. Grem po novi poti. ki ne mores po nji z menoj. Tukaj ne morem živeti več — v sramoti. Jela je obstala trenotek prepa-dena in tiha ko mramornata soba, nato pa. vzkliknila : "A kam? pojdeš, Jovo. kam? Zakaj me zapuščaš, golob ti moj, moje ljubljeno jagnje?" "Ne vprašuj, nič ne vprašuj, enkrat bi se itak razšla. Le enkrat se živi in umira, jaz pa. hočem še v mnogem oziru. ko jeklo v ognju. okaliti s^'oje življenje — Ce pa hočeš poznati pot. po kateri sem odšel, poglej čez pol ure. čez uro skozi okno in neobičajna, krvava zarja ti pokaže moj pot.— Jova je izginil v noči. Jela je obstala pri oknu hleda. hladna, po greznjena v misli. Na njene bujne, razpuščene lase je padal modrikast mesečni žarek in jih sprem-njal v žareč, čaroben sijaj-- — In v resnici. komaj je preteklo nekaj trenotkov gluhega nočnega časa. je predramil Jelo nenaden pogled. Na enem kraju z mesečno zarjo oblitega neba se je pojavil naenkrat debel. mehak steber dima in pričel ovijati zvezde in zateinnjavati obzorje. Plamen, ko krvav jezik, se je dvignil | k nebu in izginil. Na to znova dva | trije plameni, hiteči k zvezdam. ;Ta igra pa je trajala le kratko in naenkrat se je dvignil med silnim prasketanjem požar v ognjenem morju naravnost do neba; zvezde so izginile, mesec je zatemnel in zakrvavel, ko, da se sramuje, žgoče iskre so se razletele okoli in dim, kot ogromen, .raz/tr-jja-n, temen prapor je že zaplapolal nad spečo vasjo, smrdeč po požariš-ču--- "Gori! gori!" je prekinil nek glas nočno tišino in kmalu se je odzval drugi, tretji. Okna so se odpirala, in ljudje so z od groze skrivljenimi ustni kričali: gori! — "Pri županu gori!" je vpil nekdo. — "Županovo žito in kozolec gori!" je kričal drugi. Župan je pribegal razogla.v in bos in takoj je ukazal, naj orožniki primejo Jovo Jovanoviča. Toda medtem, ko se orožnik iskali Jovo v ciganski četrti, je stal on že na obronku vzdaljenega Kretanje parnikov - Shipping News 4. novembra: Colombo, Genoa. Bremen, Bremen: B. novembra: Berengarla, Cherbourg Rochambeau, Mavre. 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. De Grasse, Havre; 12. novembra: Mauretania, Cherbourg. 13. novembra: Upland, Cherbourg; Albert Bal I In Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg; Columbue. Cher bourg, Kremen; La Savoie, Havre: Reliance Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre, Aqultanla, Cherbourg 20. novembra: Mlnnekahda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg, 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam. Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Eerengaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg in Bremen: Z^lnnd. Cherbourg: Deutschland Cherbourg in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa.: President* Wilson, Trst. 3. decembra: Mauretania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland, Cherbourg Hamburg-Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra Olympic. Cherbourg; Pp Grasse. Havre: Martha Washington, Trieste; Conte Verde, Genova. 8. decembra : Leviathan. Chn-tf-.irg 9. decembra: Pittsburgh. Hamburg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Cenova. 10. decembra: Paris. Havre. 11 decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Aquitanhi, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam. 16. decembra: France. Havre; Bremen. Bremen. 17 decembra: Majestic, Cerbourg. 20. decembra: Pres. Harding. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg. Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic. Cherbourg, Volcn.lam Tou-logne, Rotterdam. 30. decembra: Roch:imbeau Havre: Arabic, Cherbourg, Hamburg. 31. decembra: Zeoland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg. Hamburg. 3. januarja: Aquitania, Cherbourg: America, — Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen. 6. januarja: llMiillo, Genova. 7. januarja: Paris, Havre Motion, NAVIGAZ10NE GENERALE 1TAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH COLOMBO __~ Odpluje iz N. Y. 4_ nov. H g in 10. decembra M DUILIO g| Odpluje iz N. T 29. nev, —Obrnite se na avtorizirane rgente. Ita'ja America Ship. Corp. L 1 State Street New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. DGft J* BMB*nJ« gozda v senci hrastov ter gledal z zlobnim usmevom proti strani, kjer je uničujoč požar požiral zložene snope žita in je krvavelo nebo ko zapadajoee purpurno solnce--- Njegova Jela je v istem času še vedno gledala v ogenj in dim z lila dnim belim obličjem mrtveca — in tožno mislila na Jovo. Zaman so Lskali Jovo, da bi ga izročili roki pravice, zaman so mučili Jelo. da bi povedala, kam se je podal; zginil je, ko da je njegov sled veter zavel--- Šele pozneje so izvedeli cigani, da jih je njihov tovariš za vedno zapustil in da je odšel k drugemu ciganskemu plemenu kotlarjov, ki blodi po slavonskih ravninah, katerega člani pri žgočem ognju strastno ljubijo ženske in .kujejo rdečo med in v svojem pustem življenju ljubijo svobodo strastno, divje, ko orli gorskih višav. —^ ALI VESTE, — «la je umrl v Celju dr. Turner, znani slovenski pisatelj, ki je večino svojega življenja preživel v inozemstvu? Ali veste, da vam dajo Helmnr cifra rete kakovost, dočim vam dajo dru-količino. Z veseljem boste začeli kaditi turške. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER"