F&rnig!$Fi&RF&m. Sta ¦©©• V Gorici, dne 28. aVgusta 1900. Točfflj XXX. fehftja trikrat b» teden r 4estlk Iidaajtlt, in sicer: vsak torek, četrtek io soboto, sjutranje !*• d«aje opoldne, reierno tedanje pa ob 3. ari popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-' jemana ali v Gorici na dom pošiljana: -Vse letos . . . : "*Vv-t3 L>4p»MU-dA-.*60. ,'pol leta........6 . 60 ; , . 3-30 Setrt leta ;......3 , 40 . , , 1-70 ToscaniSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema ttpravn&tvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabr&cek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL 9. do 18. ure. Na aaroeila brez doposlane naročnin* *e ne oziramo. * -*»>--• *—. »PRIMOttKC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K ŽO h ali gld. 1-60. «8o5a» in «Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavjrenSifi na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Uredništvo te »Ahaja. v Gosposki ulioi St 7 v Goripi v I uadstr, Z^rednikpin je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 15. dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in .praznikih od 9. do 19. dop, Up?avniJtvo se nahaja v Gosposki ulici it 9. »opisi naj se pošiljajo le ureduiStvn. Naroonma, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le '; upravnKtvu. *' >la?juiib. pisem-Le Bprejemlje ne uredništvo ne (Z|utraiaje izdanje). Oglasi In- poslanica se rafiunijo po petit-vistah, 5e tiskano 1-krat 8 kr- 3-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veclrat po pogodbi. — VeSje 5rke po prostoru. - Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Gorifika Tiskarna" A. GatoHSek Kaka in zalaga razen «Saffe» in »Primorca* Se .Slovansko križnico*, katera uhaja meseSno y snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stene vseletoo 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov;' knjilmci. se računijo po SO kr. petifr.vwttoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kapelan Ličan. V Gorici, dne 27. avgusta. Kadarkoli se ga spomnim, vselej se mi vsporedno ž njegovo prikaže tudi podoba bivškega trnovskega kapelami Rudolfa, čegar konec v klerikalnem gospodarstvu .na korist kmeta" je bil tako izborno popisan v ,S!ov. Narodu*. Ce se ne motim, stoji kapelan Ličan z »duhovnim tovarišem' Rudolfom v nekaki družbinski zvezi, kar je menda poleg .poklica* uplivalo na mladega Ličan a, da s« je vrgel s tako silo na klerikalno gospodarsko polje. Takega so ga videli tudi na shodu v Dolenji Vrtojbi. Tam je vstal on, veliki .narodni gospodar* na Goriškem, ter razlagal strmecim .poslušavccm*, kakšen namen da imajo zadruge — med njimi slavnoznano .kmetijsko društvo" v Št. Petru! Razlagal j»», da zadruge so ustanovljene iz tega namena, da bi se odstranilo v trgovini židovsko izkoriščanje in da se ljudstvo resi oderustva velikega kapitala. Namen zadrugam je po njegovem mnenju socijalen, torej večjega pomena kakor političnega, ne da bi oni na ti način prišli do večje veljave v deželi (!), namen je le so-cijaien, ki se^a čez meje nase dežele t proti izkoriščanju priproslega ljudstva so se postavile zadruge itd. Govoril je prav tako, kakor govore znani .svedrei" po Kranjskem, kateri so dobili v zadnjem času zaveznikov tudi v naši deželi. Povedal sicer ni nič Novega z» splošno javnost, ali za naše razmere v deželi je le značilno, ker je nuvideli, kako sodi kapelan Ličan kot .narodni gospodar na klerikalni podlagi" o našem trgovstvu. On vidi vse dobro le v zadružništvu. Na ta način se pomaga kmetu po nizkih cenah do blaga, katero potrebuje, na ta način se uničuje žHa-oderuha, in vzroka konsumnim društvom je po njegovem mnenju iskati samo pri Židih, ki vse razmere vladajo (V), na ta način kar je poglavitno ! — dobiček dobi — kmet l Glede na to mi ni niti potreba pisati komentar*, ker izvrsten komentar k izvajanjem šempeterskega kapelana Ličana je podal v zadnji Številki .Soče" g. J.ikob Maraž, veleposestnik in trgovec v Vrtojbi. V svojem »Poslanem" šiba delovanje kmetijskega društva v št. Petru, kateremu je duša prav kapelan - 30 - RUSINJA. Srbski spisal Gjuro Jakšič. Vmh IN>«lrav»kl. —4K~*- tl>alj<'}. »Hajduk ! hajduk !« jo ponavljala mala oskrbnica, korakajoča počasi k svoji gostilnici. »Hajduk ! A čemu mi ne rečete: varuh nooboroženih, osvoboditelj podjarmljenih, izvršitelj volje Vsemogočnega — marveč le preprosto hajduk ?...« Ko sta dospela pred vrata gostil- mce spri P-----«, je še gorela tu sve- tilnica, metaje svoje polu j as ne žarke na bledo lice mlade oskrbnice. Stari hajduk je torej imel dovolj časa pregledati vsako, tudi najmanjšo črto na licu svoje tova-rišice ter si jo zapomniti, kar je bilo njegovi grešni duši močno všeč; na-polnen je bil z razkošjem od krasote njenega belega obličja, njenih modrih, majhnih očij In drobnih ust. In nasitivši se njene krasote, ji je podal svojo debelo desnico. »Sedaj pa z Bogom, dete: Bog naj te varuje pred vsakim zlom. Moji naj-duški duši bo le to milo, ako se šo Ličan. Le čilajte tisto .Poslano", pa raz vidite, kako stoji Ličanovo gospodarsko društvo v Št. Petru. G. Maraž je izkušen trgovec, ki ve presoditi trgovino drugače nego kapelan Ličan s svojo družbo. Društvo je .prav v spretnih rokah: mežnar in ob jednem krojač, du-hovnik-lrgovec, poslovodja alkoholometer. Vi sle trgovske šole ubsolvirali in imate 100 let prakse v tej stroki. Zalo že pride dobiček na dan, enak onemu v Trnovem na Kranjskem; kajti knjige me nič uc zanimajo, ampak krone v denarnici. Za dobiček, v knjigi napisan, se nič ne d a." To je mcmenlo, svarilen ruemento, kateri je napisal izkušen star trgovec v najožji bližini Ličauovega gospodarskega društva, in lo mi služi kot povsem merodajno morilo, kako je smatrati gospodarska ali kmetijska društva ali zadruge — kakor «>ac že imenujejo svoje .stvore*'!.... .Poslano* g. Maražn podpira tudi vest v C5. številki letošnje .Soče*, kjer je govora o občnem zboru .kmetijskega društva* v Št, Petru. Položeni račun je bil naravnost imeniten ! Iz njega se da posneti, :la je bilo nakupilo društvo v takratnem zadnjem četrtletju blaga za i:iO;i gld. tt& kr., katero je Slo Sirom sveta, v Herolin, Draždane in v Aleksandrijo. Izvoz je moral bili res imeniten pri tako velikanski svoti I Dobička jo bilo izkazalo društvo 682 gld. 38 kr., kar kaže nad 50%. Potem pa je Ličanovo poročilo kar nakrat izgubilo ves dobiček, kateri so požrli izredni troški! Društvo je delalo torej z nad 50% dobičkom, ali navzlic temu ni moglo prenesti vseh troškov. Kako je moralo stiskali svoje člane, da je, če odbijem tudi .izredne iroske", delalo s 31% dobičkom! Kdo dela s takim dobičkom ? Ali niso nasproti temu dejstvu povsem opravičeni vskliki Maraževi: .Boš čaka! kmet, da pride .profil" od te zadruge.* Tista .bilanca" me je spomnila živo neredov Ličauovega duhovnega sobrata in sorodnika kapelana Rudolfa, kateri, revež, sedaj sedi menda žo osamljen v Begunjah pri Cerknici, kamor so ga pregnali iz prijaznega Trnovega pri Ilirski Bistrici, kjer je zagospo-daril vse. Z geslom : koristiti kmetu, je snoval posojilnice in zadruge, zidal hiše, se pravdal pri sodnijah, bil opetovano obsojen, se pehal noč in dan, dokler se ni vse to delo kruto maščevalo. Sam general kranjske klerikalne spomniš kedaj v življenju na to temno noč, na to gosto meglo in na mene Marka Laletiča, gozdnega hajduka!« Hotel je oditi, toda mala Ksenija ga za trenutek pridrži. »Ti si starejši tovariš Vuka Zmija-koviča, dovoli, da ti kot njegova nevesta poljubim roko. In prodno se je Marko zavedel, da bi odtegnil svojo desnico, jo je ona prijela ter poljubila. V. »Hej, batjuška ! Bajbakov ! Glejte ga! Niti z nogo ne gane!« je tarnal Porfirov, »nemara ga je celo umoril, nesrečnež? Eh —- e!« SklonivŠi se, je skušal Porfirov dvigniti mu glavo, toda glava Bajbakova se je pobesila zopet onemoglo k zemlji. Porfirov, dasiravno pijan, je premišljeval, kako pomagati svojemu nesrečnemu prijatelju. Oziral se je na vse strani ter, zagledavši med plotom v neki spoklini nekoliko snega, je zdirjal tjekaj in, nagrabivši polno pe-rišče snega, jel mu ž njim drgniti glavo. »Ako to ne pomaga, pa ne vem, kaj bi mu pomagalo«, reče Porfirov zadovoljen s svojo naglo zdravniško iznajdbo, »tudi žile na vratu in rokah hočem mu nekoliko drgniti. Bravo! že giblje nogo ! Pri moji veri, zdravnik sem, pa še kakšen ! ? Glej, tudi roka se , že nateguje. Hvala Bogu, že odpira oči. ! Hej, batjuška! Kaj delaš ? Živ si! stranke, dr. ŠusterSič, je moral poseči vmes, da je odstranil Rudolfa še pred splošnim krahom, ker drugače bi bila prišla nad ubogega kmeta, ki je po Rudolfovem gospodarstvu, kakor tudi tamošnji trgovec, že tako zadosti udarjen, taka katastrofa, da bi ga bila porušila do cela do tal in ž njim tudi kapelana Rudolfa. Ni miroval poprej, tudi Ličan ne miruje, zato pa je umestno tu, spomniti ga na Maraževe besede: .Dokler me ne vržete popolnoma ob tla, mene in druge trgovce, in ravno tako tudi kmeta po tej poti in sami sebe z Vašo manipulacijo, dotle menda ne boste mirovali!" Kako lepo nasproti temu pa se '/lase izvajanja dr. Turne na shodu v Vrtojbi glede na zadruge, konmimna društva in pri tem prizadeti trgovski slan. Narodno - napredna stranka je načeloma za ustanavljanje zadrug, ali le tam, kjer se družijo člani enega stanu, da pospešujejo svoje zadeve, nasprotna piv je onim, v katerih se združujejo najrazličnejši življi, ker so take zadruge le politiško orodje v strankarsko namene. S konsumnimi društvi je tako, da mora bili proti njim vsaki razumen človek. Dr. Turna je rekel: .Tu se združujejo kmetje, da bi bili od jednem trgovci, kar je nezdružljivo, Trgovina dandanes zahteva izobraženega trgovca, in le če se razvije velika trgovina, je pomagano naši narodni stranki in je po-magano poljedelcu. Le nadarjen trgovec razvije in dvigne promet, daje dobro blago in plača točno odjemano blago, in le po tej poti se koraka k blagostanju: Kmetovalec sam ni v stanu voditi trgovske zadruge in konsumna društva, in ni častno za čč. gg. duhovnike, če si privežejo predpasnik in sami prodajajo kolonijalno blago na drobno v svoji občini. S prodajanjem ne koristijo nič posestniku, in dobiček pri majhnih prodajalni-cah ni mogoč. Lahko se reče, da je ves dobiček trgovca na kmetih v njegovem delu; konsumno društvo pa mora najeti tujega človeka za prodajalca. Zaradi tega tudi ne more konkurirati z domačimi trgovci, ker ne more dajali blaga ceneje". Jasno je, kakor beli dan, in ne more se ovreči dejstvo, da konsumna društva po večini niso bila postavljena vspričo potrebe, marveč ker si je kapelan mislil, da mora Vstani! Kaj me tako gledaš ? Ti si Rus, hetman Bajbakov! A ta, ki tukaj leži, je zlodjev sin, pravi bratranec črnega vraga! Sedaj tudi njega sprebudim. Vidiš, takole.« Približa vši se Klinskemu, ga sune s svojimi velikimi škornjamipod rebra ter §a prekotali enkrat, dvakrat v gostem latu, na kar ga jame klicati po imenu: »Hej, vstanite, vaše blagorodje, gospod zlod kapitan Klinski. — Vstanite!« Po teh besedah Porfirov pograbi Klinskega, vzdigne ga iz blata ter ga jame po kozaško tresti. Opazivši, da je Klinski že odprl nekoliko oči, se jame glasno smejati: »Zares sem zaslužil zdravniško diplomo s pečatom na bivolovi koži. Ha-haha ! Tudi tega zlod j a sem prebudil, in bilo bi skoro bolje, ko bi tega ne bil učinil, tako bi vsaj zlodjevo seme umrlo v njem. Nu, kaj me tako gledaš ? Tvoj znanec sem, ki sem te ravnokar izvlekel iz blata.« Klinski si jame mencati oči, ozirati se okrog sebe in spametovavši se nekoliko nekaj premišljevati, na to pa jame kričati kakor kozel na vse grlo : »Ljudje, pomagajte ! Tatovi! Hajduki! Hej — hej I« In poprej, nego je Porfirov mogel zabraniti, sproži Klinski dva, tri strele v zrak iz svojega revolverja. »Kaj hočeš sedaj, zlodjev sin ? Nimaš H dovolj, da iščeš še drugega zlodja?« biti, če (udi je bilo vloženo trgovcu prav pred nos, gotovo ne v njegovo korist, Tako je ponekod na Kranjskem in Štajerskem in tako metodo hočejo uvesti klerikalci tudi na Goriškem. Razni krahi konsumnih društev, zadrug, pivnic, ali kakor se že imenujejo, jih niso izučili, marveč, kar naprej hočejo dreti .na gospodarskem polju" tudi pri nas. — Morda pojde nekaj časa tako početje naprej, ali upam, sodeč že po dosedanji sicer Se ne preveliki ali vendar zaznamovanja vredni reakciji, da polje za klerikalno gospodarstvo v tako velikem obsegu kakor na Kranjskem ne bo mogJče. Svarilen vzgled je tam, ker poka že na vbg!i kencih in krajih, in tudi: kaj bi bilo z našo trgovino in obrtjo PI Ne-spodbitno je, da le potom prave trgovine In obrti pridemo kedaj v deželi do tiste veljave, katera nam prilice — in prav to glavno oporo, katero treba krepiti na vse strani, majajo naši klerikalci s svojim »gospodarstvom' t Takemu početju prav vspričo tega so moramo postaviti po robu*... Da je to opravičeno, o tem je prepričan menda tudi kapelan Ličan sam, ki gotovo najbolje ve, kako stoji današnji dan njegovo .kmetijsko društvo" v St. Petru. Zaman bi bilo prigovarjati mu, naj odneha, ker vem, da tega ne stori. Kot svarilen vzgled mu stavim pred oči le sobrata Rudolfa, katerega usoda utegne stično prej ali slej doleteti tudi njega, da bo kod „za gord" premišljal o šempeterskem kmetijskem društvu, ako pade kot prva žrtev klerikalnega gospodarstva na Goriškem. __________ ¦- C. - DOPISI. V Gorici, 27. avg. (Tutti frutti). -Vino in žganje je prodajal, čeprav ni imel .patente". Dacarji so zavohali to, ustavili prodajo in g. nune je prišel v preiskavo. Baje se srdi vspričo t«^a in še celo na Caheja je hud, ker je vzročil cel grozovit boj o užitnini, češ, vse govori le o užilnini, vse misli le na njo, in za to so dacarji pozorni podvojeno. Pa najbrže ni le prodajal, marveč tudi pil ga je, morda tako, kakor je kazala v petek postava, ki se je premikala (bolje: bila premikana) po Gosposki ulici. Kdor ljubi božjo kapljico, ljubi tudi lepi in mični Bajbakov, ki se je tudi že zavedel, začudeno gleda Klinskega. »Mar ne vesta, kaj hočem. Hočem ujeti hajduka, tata«, jeclja Klinski, -.onega, ki nas je napadel na cesti, ki nam je vzel Rusinjo, nevesto ruskega hetmana. Sem, ljudje! Tukaj-le! Pomoč! Pomoč!« »Strahoviti budalež«, mrmra jezno Porfirov, »kaj si je zopet izmislil ? Namesto da bi tako umazani in blatni vrnili se domu, se nekoliko osušili ter popili nekoliko toplega čaja in si počili, pripravlja namen vsem postelj na poln res, na njegov trušč je prihitelo skupaj nekoliko nočnih stražnikov in žandarmov, da, pritekel je tudi neki policijski pisar ter povsem uradno začel izpraševati: »Kaj je bilo ? Kakšen krik je to v tem nočnem času? Povejte,ljudje! To ni šala, pet ranjenih in deset ubitih! - Hej!« ; >To je laž !* reče Porfirov, ki je na vsak način želel, da bi se nekaj podobnega nocoj ne bilo pripetilo; »nihče nas treh ni poginil — verjemite — ni poginil! Glejte, jaz sem živ, moj hetman je tudi živ. Samo ta zlodjev sin se je napil, padel v blato ter napravil tak krič, kakor bi ga iz kože deval.* (Dalje pride). ženski spol pa tudi zapoje rad. ,Wer nicht liebt Wein, Weib und Gesang, der bleibt ein Narr sein Leben lang*. Norec noče biti, zato pa ljubi vsa troje. Pa. malce nevoščljiv je! V podružnici je pri maši na shodu govoril tudi o plesu, kateri so hoteli prirediti fantje. »Objemali boste dekleta in jih š......!* No, do plesa vsled drugih ovir ni prišlo, ali ker ho bile priprave že storjene, je bilo treba vsejedno nekatere reči plačati. OsokoHl se je ter plačal pol naročene godbe on, pol pa fantje. V veselje zato pa je vzel dve mladi pevki ter prepeval tara ,pri brezi" Ž njima pesmi, katerih bi težko našel v kaki pesmarici. Kak porednež bi rekel celo, da so bile .klanfarske"..... V soboto izgubljeno ravnotežje je bilo srečno najdeno, Trebalo je nekaj eksperimentov gor in dol, sem in tje, pa se je uravnalo tako imenitno, kakor je takrat, kadar človek živi kje daleč od trtnega soka. Kolar je na svojem mestu, noge so trdne kakor stebri, posvečene roke so izgubile svojo melanholijo ter zopet lahko blagoslavljajo, s kratka: mož je zopet mož. Do prihodnjič! Dotle na svidenje« .Tičji semenj", ki je vsako leto na dan sv. Jerneja, je bil pretekli petek. Pravijo, da hira od leta do leta; morda so ljudje usmiljenejši s tiči, da ne potrebujejo več toliko lepu! Ta semenj se imenuje tudi ,f... semenj" (Nočem zapisati, da se uče ljudje citati tudi .med vrstami" !). Ta pa je bil boljši. Največ je bil skupil moj prijatelj z ravnotežjem 1 Pevmski kurat Budin je odšel v Rim za nekaj tednov. Pevma je torej brez duhovnika. Gnala ga je v Rim želja, da bi se mogel popolnoma preleviti v novega človeka, ker je le še vedno premalo zvitarskega v njem, klobuk sam pa še ne stori zvitarja. Da se mu le tačas kako dekle iz »društva devic* ne pohujša ali celo zaide na .kriva pota"! Proti Rimu jo je hotel popihati z »luko^atijo" tudi znani biljenski moj prijatelj, kurat Roječ. Slovo je bil že vzel, aH skesal se je. Boji se, da bi ne bi! tačas v njegovi bližini kje kak .liberalen" shod. Joj, to bi bilo gorje, ako bi ne bilo zraven tolstega biljenskega kurata. Kdo bi delal potem škandal? Bolelo bi ga to, da bi bii bolan kar več dnij. Doslej, kadar se zjezi, opravi to z jednim dnem. Lovre Točobran v Dornbergu se je vrgel na drug način .delovanja". Sedaj preganja tiste, ki ne trobijo v njegov rog. Posebno dveh ne more. Eden. slučajno meji z njegovim zemljiščem. Hm, tam se da kaj nagajati ali kaj storiti, kar ne bo v ha-sek sosedu! S tem baje se bavi sedaj g. Lovre, ki bi rad tudi nekega drugega veljaka v dornberški županiji kar raztrgal. Tako ga težko gleda, in ta nesrečnik sedi celo na prav važnem stolu v občini. To je smola za Točobrana! Kaj mi piše neki prijatelj. — Poslušajte ! .Vedno so v Gorici, vse dneve od ponedeljka do sobote, le v nedeljo jih ni. Tu posedajo po cele poludneve ter se menijo o politiki. Ne čitajo skoro nič razveri najbližjih listov, tim pridnejše pa zabavljajo, kjer in kakor morejo. Ali je tista .paša" tako kratka, da dopušča toliko prostosti, in to vedno skozi celo leto ? ! No, potem umejem, da se godi to in ono, da se podira namesto da bi se zidalo, da se u'-replje in premišljuje nesvete reči, služi Bachu (kak .brezverec* !) in Veneri (Ježeš, kaka .gospa* pa je to?) ter širi pohujšanje med ljudstvo na vseh koncih in krajih. Ne vsi. ker so izjeme med njimi, kakor povsodi, le prizadetim naj veljajo moje besede". — Kdo ve, koga misli ta prijatelj ?! Jaz ga ne razumem ! Iz Vrtojbe, (f Pavla Fabiani.) Dolgost življenja naSega je kratka, ¦ ' Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; Al* dneva ne pove nobena prafka. Kako resnični so zgoraj navedeni stihi Prešernovi! Ne ure ne dneva ne ve človek, ko bo poklican od vsemogočne vladarice smrti, da naj se loči od sveta. Kruta smrt j«? nam pokosila obče ljubljeno, obče spoštovano gospodično učiteljico — drugo mater našim otrokom — Pavlo Fabiani. Grozno nas je udarila ta novica, saj je bila med nami kakor domačinka. Vsi smo jo ljubili in spoštovali; ni ga bilo, ki bi jej bil sovražnik. Pokojna Pavla Fabiani je bila rojena dn§ 11. oktobra leta 1862. v Trstu. Svojo mladoft je preživela največ v samostanih v Škofji Loki in v Ljubljani. Potem je prišla na goriško pripravnico. Ko je leta 1882. ab- | šokirala učiteljišče, je prišla naravnost v Vrtojbo, kjer je ostala do sedaj, torej celih 18 let. Bila je vrla, vestna, vzgledna učiteljica, bila je tudi vzgled vsem našim dekletom, kakor je omenil v nedeljo naš čast. g. vikar. V svoji službi je bila blaga pokojntca zmirom točna in vstrajna, tudi sedaj, ko jo je prijela bolezen. Bolehala je štiri leta, posebno pa letos; pouk je vendar imela do konca leta. Po dokončanem šolskem letu letos je prosila za prihodnje leto dva meseca dopusta in šla k svoji sestri v Štore. Od tu je šla potem v bolnišnico (Nervenklinik) v Gradec. Tu je bila kake štiri tedne. Kar je prišla v petek dne 24. t. m. brzojavka, da je prcminola. Vest je vse grozno pretresla, ker izgubili smo pač vrlo učiteljico, katera je vzgojila vso mladež in jej dajala prve nauke. Stanovala je v pregostoljubni hiši gosp, odlik, nadučitelja Andreja Draščeka, kjer je bila kakor domača, in kjer so imeli ž njo pravo materinsko potrpljenje v času bolezni, kakor tudi pritiče tako vrli učiteljici, kakor je bila blaga pokojnica. Iz CepoTana. — Čakal sem, da kako spretnejše pero odgovori gospodu kuralu iz Gor. Tribuše na njegov dopis v .Gorici", a ker se ni nikdo oglasil, prosim Vas, gospod urednik, da sprejmete dopis iz moje okorne roke. Kot strančica gosp. A. M. se čutimo prizadete. Gospod A. M. je bil starešina, je odbornik »Čitalnice", sodelovalni ud .Tambu-raškega zbora* in sodelovaleč prt pevcih. Torej, gospod kurat ali so vsi ti nezavedni ? Kdo je po Vašem ;zaveden" ?! Gosp. A. M. sle rekli, da oblaja vsakega, kdor ni njegove stranke. Tu pa, gospod kurat, roko na srce in oglejmo si to zadevo I malce pobliže. Kadar sedite v farovžu, poglejte okolu sebe, kdo Vam je najbližnji. AH ni lajal in grizel ravno Vaš najbližnji po čepovanskih krčmah že tolikokrat. Povejte mi eno samo krčmo v Čepovanu, da bi ne bila od njega I tako oblajana in obgrizena, da so celo stene I barvane z rudečo barvo ! Že najnovejša krčma v Cepovanu je bila od njega z njegovo lastno barvo naslikana. Kar se tiče .strančice", j pustite jo pri miru, alt je nezavedna ali zavedna,, ker strančica Vam ni nič zalega storila; drugače se pogledamo še bliže. Kakor se vidi, ste samo Vi zavedni in in Vaš najbližnji, saj ravno on se po krčmah vedno baha sam s seboj in z Vami. Z onim dopisom ste pa pokazali, da kakor zna stari ptič peti, tako zna mladi. Stari poje: pi-pi-pi-š-š-š-r-r-r-t-t-t. — Razumete, gospod nunčl .Strančica". Iz Prage, 24. avgusta 1900. — (O j položaju. — Taborovo gibanje. - I Mladočehi in šolstvo. — Razno). — Zopet pogajanja! Zopet konference! Dr. Korber dela rame poskuse; sreče pa pri teh poskusih nima. Časopisi poročajo, da se v kratkem začne zopet pogajanje s Čehi. Predsednik češkega kluba poslancev dr. Paeak je baje že dobil povabilo.... Prav. Ali pri tem ne smemo pozabiti, da niti klub čeških poslancev sam ne ve, kaj in kako bi. Izvrše- t valni odbor mladočeške stranke namerava z ozirom na bodečo smer politike sklicati na jesen shod zaupnih mož, ki da direktivo. i Iz vršo valni odbor je drugače mnenja, da naj se določitev taktike prepusti poslancem sa- 1 mim. Misli tudi, da se bo obstrukcija nadaljevala. Dr. Korber pri pogajanju s češkimi poslanci naleti na prave l Dr. Engel je dobro karakterizoval češki poslaniški klub te dni v razgovoru, ki ga je imel s korespondentom petrogadskega »Kraja". Dejal je: „V našem klubu vlada sedaj precejšna republika.... Jaz pa sem zale odstopil od predsedništva, ker sem prificipijelnim nasprotnikom obstrukcije, ki je negacija parlamentarizma in us/ave. Odkar sem češki poslanec, vedno sem se udal odločitvi večine. Kot nasprotnik obstrukcije pa seveda nisem mogel obdržati vodstva kluba, v katerem je imel princip nasproten mojemu velijo večino*. Zanimive je mnenje dr. Engla o reno-viranju desnice. .Imamo izkustvo, da na desnico popolnoma računati ni mogoče! Zato mislim, da se s pomočjo desnice ne da mnogo doseči. Nove razmere mej posamez- | nimi strankami morejo nastati še le po novih volitvah, ko se iz celega boja pokaže prava parlamentarna slika". Ima prav stari Engel, samo škoda, da se ni določnejše izrazil, naj-li se nove volitve vrše po dosedanjem sistemu, ali pa na podlagi občne, direktne in tajne volilne pravice. Dvomim, da bi ..Engel bil za-to, ker je iz daljšega razgovora raz- I vidno, da računa le na radikalne življe, po- zablja pa na — demokratične, katere bi poklicala v parlament le občna, direktna in tajna volilna pravica. Taborovo gibanje se začenja presojati. .Školskf ob zor" piše: ,V zavednejših vrstah ljudstva se pojavlja proti taborom hladnost No, vsak razumni in zavedni mož mora prispeti k nazoru, da se sedanji tabori prirejajo le zaradi tega, da pomorejo skra-hovanim in zbankrotovanim velikanom nekdanjim zopet na noge k stari slavi in po-pulariteti. — Naše ljudstvo, namesto da bi se poučevalo, se siti z radikalnimi frazami, katerih je na taborih več kot preveč". In tako ne sodi o taborovem gibanju le ,Skolsky obzor", temveč tudi .Čas", .Nezavisle Lisly", .Osveta Lidu«, „Pravo Lidu", ,Zaf" itd.; skratka: vsi v resnici napredni časopisi obsojajo to taborovo gibanje. .Osveta Lidu" celo pravi, poročajoč o vsprejetju krščanskega socijalista Mvslivca mej govornike: ,na konec zacvete v današnjem taborovem gibanju pšenica — klerikalcem*. Ni čuda! V imenu državnega prava je dovoljen pristop na govorniško tribuno vsakomur! In klerikalci bi ne uporabili te prilike? Njim je sicer državno pravo deveta briga, ali zakaj ga ne bi za par nastopov vzeli za odejo, da z njo pokrijejo svoje peklenske namene? Saj so tudi socijalizem tako priredili, da love z njim nevedne ovčice. O klerikalcih bi se moglo povsod reči: Timeo Danaos, ct si dona ferentes! Bojim se Vas, klerikalci, pa če prinašale tudi darove! Mladočehi padajo Cimdalje nižje in nižje. Dan za dnevom prihajajo prežalostne vesti iz mladočeških občin..... Sedaj občine, v katerih še vladajo Mladočehi, izganjajo, boječe se za domovsko pravo, uboge delavce. Za vzrok jim ''luži vse. To je humanitarno delo! Ali najnižje so pa padli nekdaj napredni Mladočehi z ozirom na svoj nazor o šolstvu. Mladočeški občinski odbor v Mladi Boleslavi je sklenil te dni zapreti tamošnjo rokodelsko šolo, ki je jedna najlepših v celem češkem kraljestvu. In zakaj? Občina bi morala učiteljstvu na tej Soli zvišati plače. Da bi tega ne bilo treba, je na svet mlado-češkega poslanca Karla Adamka sklenila zapreti šolo, učitelje pa poslati v pokoj. Skoro je neverjetno, da se kaj takega more zgoditi v sedanji dobi, v kateri se poganjamo za najrazličnejše šole, ki bi se morale še-le ustanoviti. Ves v resnici napreden češki tisk je obsodil to početje. V časopisih je bilo Citati največje ogorčenje proti takemu ravnanju Mladočehov. Ali prišlo je še lepše. Tamošnje okrajno glavarstvo pa je razveljavilo sklep mestne občine. In s tem niso dobili „po nosu" le Mladočehi, temveč cela češka javnost, kajti državna uprava je morala braniti šolo pred barbarskim napadom samouprave. Kaj to znači, to more oceniti prav dobro oni, fct pozna boj Čehov za samoupravo! 19. t. m. se je vršil v Brnu shod prijateljev slovanske misli. Sklicali so ga dr. Baksa, dr. Koželuha, V. Choc, Anton Hajn in V. J. Klofač. Kakšno si mislijo ti gospodje slovansko politiko v Avstriji ? Za izhod iz sedanjih razmer smatra se — češko državno pravo! Dosti. Niti besedice več. Kdor ima utopijo za jedini izhod, temu Že ni nič več pomoči. Kaj bi imeli mi Slovenci n. pr. od češkega državnega prava, ali pa, recimo, od češke države? Po mojem mnenju: škodo, ker bi bili potem, če se bi Čehi odločili od parlamenta na Dunaju ter imeli svoj parlament v Pragi, popolnoma odvisni od milosti Nemcev; na Poljake ne smemo računati! In kaj to znači za tak narod, kakor je naš slovenski? Seveda gospodje na brnskem shodu so predpostavljali, da .močno kraljestvo češko bi bilo dobrim braniteljem malih slovanskih narodov v državi". Kaka zmota! Kaj pa imajo n. pr. avstrijski Srbi od Črne-gore ali pa samostojne Srbske? Kaj imajo avstrijski Rusini od velike in mogočne države ruske. Nič in nič! Ta nada gosp. dr. Bakse, Hajna in Comp. je podobno bajki o dveh bratih, katerih jeden je vedno drugemu ob-ljuboval, kako mu bo dobro, kadar bo on bogat, zato naj mu le pomaga pri pridobivanju bogastva. Drugi mu je res z vsemi močmi pomagal. Prvi je postal bogataš. Sedaj je upal drugi, da zašije tudi njemu .doba zlata", ali zmotil se je. Prvi ga ni niti pogledal. Imel je preveč opraviti sam s seboj. — Tako je tudi s to nado na vspešno pomoč močnega kraljestva češkega malim slovanskim narodom v Avstriji! Domače in razne novice. Osebne vesti. — Finančni minister je imenoval davčna nadzornika gg. Val. M a -rušiča in dr. Ivana Morosinija višjima davčnima nadzornikoma v območji tržaškega finančnega ravnateljstva. Smrtna kosa. — Dne 23. t. m. je umrla v bolnišnici v Gradcu, kjer se je lečila, gospica Pavla Fabiani, bivša stalna učiteljica v Vrtojbi. Zemske preostanke so prepeljali na pokopališče v Št. Petru. Naj v miru počiva! Učiteljske Izpremeuibe v goriškem okraja: Stalnim učiteljem je imenovan g. Sirca Ernest za Podgoro. Stalni učitelj Vi-ž i n t i n Rudolf je premeščen iz Kronberga v Renče, potovalni učitelj v Levpi-Zavrhom, g. K r i ž m a n Franc, v Rihemberg. Nadalje so imenovani gg. Vuga Ivan za Cerovo, Erzetič Josip za Kal, Kuntih Maks za Kojsko, kjer se odpre tretji razred, Orel Rihard za Dornberg, Merljak Franc za Plave, defin. učitelj G o 1 j a Franc za Levpo-Zavrh, Fajgelj Rafael za Kronberg in go-spice Marija Bajč-eva za Rihemberg, Klementina Lovrenčič-eva za Batuje ter Kranja Č o p i C e v a za Ročinj. Gospica Ana Jugov a je premeščena iz Gerovega v Vrtojbo. Pomožni šoli v St. Mavru in Podsa-botinom sta st> izpremenili v potovalni, Bu-kovica pri Renčali dobi lastno šolo. Na prvo mesto je imenovan g. Kutin Anton, na drugo g. Pavlica Urh. Službi se je odpovedala gospica Roža B i z j a k o v a in gospica Ana Pavšičeva. Drage Izprciucmbo r nčlteljstru. — Nadučitelj v Devinu, g. Albert Kornac, je imenovan vadničnim učiteljem v Gorici. G. Henrik Le ban, učitelj v Ozeljanu, je imenovan učiteljem na pripravnici na Proseku. Na pripravnico v Podgoro, ki je ustanovljena na novo, pride g. A. Justin, učitelj v St. Petru. Shod v Kobaridu je bil sijajna manifestacija narodno-napredne stranke. Udeležba velika. Došlo je tudi pet duhovnikov, med njimi dekan in kapelan v Kobaridu. Govorila sta gosp. Gabršček in gosp. dr. T uma. — Ko sta končala, sta se oglasila dekan in kurat Leban z Ljubušnega, na kar je nastal živahen, osoljen, silno zanimiv besedni boj, kakoršnega še ni bilo. Gg, nunci so želi viharen odpor in culi so jihv da jim bo še dolgo šumelo po ušesih. Ob koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki izreka dr. Turni zaupnico in proglaša načela naše stranke. — Sporočilo pride v četrtek. Veselica t Kasovljah. — V nedeljo je bil lep dan za vipavsko dolino. .Goriški Sokol" se je napotil v impozantnem številu v prijazno selo Kasovlje za Rihemberkom, da tam skupno z brejskim bralnim društvom priredi veselico, Zanimanje za njo je bilo veliko, kar je kazala prav velika udeležba iz raznih krajev Vipavske, kakor iz Ajdovščine, Črnič, Šempasa, Rihemberga, Dornberga, Prvačine itd., kakor tudi iz Gorice. .Goriški Sokol" se je ustavil najpr?o v Prvačini, kjer ga je pričakovala godba in kjer se mu je priklopilo nekaj pr vaških Sokolov s starosto. Prvačina je bila ob cesti vsa v zastavah, v prvi vrsti narodnih in nekaj cesarskih. Tam se je nabralo poleg vozov za Sokole že več žardinjer in drugih vozov, ki so se potem skupno pomikali proti Dornbergu. Pred Dorn-bergom je izstopil Sokol ter korakal z godbo naprej pod vodstvom podstaroste dr. G r u n-tarja skozi Dornberg, To je privabilo premnogo ljudstva, ki je z vidno radostjo gledalo znatno vrsto Sokolov. Ob potu in na nekaterih hišah je bilo nekaj zastav, kakor smo videli na bližnjem hribčku nad nekim hramom razvito lepo slovensko zastavo. Tudi v Selu je bilo videti nekaj zastav. Sokoli so izstopili na glavni cesti pred uhodom v stransko, ki pelje v Kasovlje, ter so korakali, na čelu jim podstarosta dr. Grunt ar in starosta pr vaškega Sokola Mozetič, proti selu. Ob uhodu jih je čakalo bralno društvo iz Brjij z zastavo. Odbornik društva gosp. Al. Makovec je pozdrav'1 Sokole v krepkih besedah, odzdravil je podstarosta dr. Gruntar, na kar je odkorakal Sokol na mesto veselice. Ura je bila &%. Na to je pričela kmalu veselica. Petje in tamburanje SokoloVo je ugajalo mnogobrojnemu občinstvu v prijaznih in velikih prostorih g. Pavletiča na sploh. Nagovor je govoril v vznesenih besedah o pesniku-prvaku Prešernu in o nameravanem .Sok. Domu" g. H. Furlan. Šaloigra: ,Dva gospoda in en sluga" je znana. Reči moramo, da so jo igrali prav izvrstno, in gre hvala vsem gg. predstavljalkam in predstavljaleem. Gospici Pignatarijeva in Trpinova sta umeli svojo vlogo izborno, kakor tudi so se odlikovali gg. Furlan, K. Brati na in Ant. Ž e r j a 1. Na koncu vsporeda je nastopil .Goriški Sokol* ter telovadil pod vodstvom načelnika Schaupa, kar je vzbudilo mnogo zasluženega priznanja. Po končanem vsporudu je začela prosta zabava, potem pa ples, ki je bil prav živahen ter je trajal do zgodnjih ur. Lep dan je bil, in udeleženci veselice v Kasovljah so bili veseli in zadovoljni, ko so se vračali po noči domu. Bralno društvo v Brjah pa sme zapisati ta dan med jedne najlepših svojega delovanja. Iz Cepovana se odgovarja na notico v .Gorici" ,šp, šp, šp" sledeče: Oni, ki je obhodil pol sveta, da 1000 K onemu, koji mu dokaže, da i a je kdo po lestvah klical prt njegovem oknu v namen našega goriškega razkola, da bi mu bil listino oddal v isti namen, kakor dopisnik .Gorice* sanja. Temnih zarot tudi ne kujemo;, naj zaradi teh dopisnik le mirno spi v svojem črnem kanonu. Ako pa dotičnik si ne upa tega dokazati, je nesramen obrekovalec. Bodi kdorkoli I Prizadeti. Cfc. gostilnlca^e 4a sUuuu tajajte stva opozarjamo, da ima .GorJška.Tiskarna" A. Gabršček v svoji zalogi knjige za p tujce in napovedne listke. V smislu ukaza c. kr. okrajnega glavarstva morajo imeti te knjige vse gostilne, posebno ob glavnih cestah. Knjige imamo broširane in v posameznih polab. ""*"" Žalostna vrnitev. — V Četrtek popoldne je došlo iz Genove v Gradišče ob Soči 25 ruskih Poljakov, kateri so se hoteli izseliti v Ameriko. Iz raznih razlogov so jim v Genovi prepovedali, izseliti se in morali so se vrniti v domovino brez denarja in brez nobenega imetja. V Gradišče so došli grozno izstradani, obup jim je bil citati na obrazu. Med izseljenci je mnogo otrok in tudi nekaj nosečih žen. Vzbudili so pri Gradiščanih sočutje ; dali so jim živeža in tudi nekaj denarja. Starešinstvo jim je preskrbelo prenočišča in razdelilo med nje kruha. Vsi izseljenci so iz varšavske in kalaskinske guvernije. NeniSko naoljonalna predrznost. — Neki dr. Kinze, urednik »Grazer Tagblatta«, tega najstrastnejšega sovražnika našega, lazi po slovenskem Korotanu in dela propagando za nemšlvo in svoj list! Koderkoli lazi, na-leplja po vratih, mizah, stolicah, vrtnih lopah itd. nebroj malih lističev, ki poživljajo na naročbo »G. T.* in na boj nemštva proti ,so vragom*. — Ti nemški zagrizenci so skrajno predrzni ljudje! Zopet anarhisti — Zaprli so delavca Ivana Ipavica iz Gorice, ker je na sumu, da bi pripadal vrsti anarhistov. Preiskali so tudi njegovo stanovanje. Ta Ipavic je bival svoj čas tudi v Trstu. Znpanlja Bate spada pod Kanal. Ker pa je za prebivalce te županije zveza s Kanalom neugodna na več strani, so pričeli delati na to, da bi se županija odločila iz kanalskega sodnijskega okraja ter priklopih! goriškemu. »Frvaškl Sokol* v družbi z .Gori-s ki m Sokolom« priredi v nedeljo dne Š. sept, v Prvučini veliko veselico, in sicer na dvorišču g. Pahorja. Na vsporcdti bo petje (domači in dornberski pevci), tamhuranje, telovadba in drugo. Opozarjamo že danes na to veselico, nadejaje se, da se je udeleži obilo občinstva toli iz Prvačine same kakor iz okolice ter drugih krajev Vipavske in Gorice. Slarnost v Sežani v nedeljo je bila izredno impozantna. Zupani sežanskega okraja so izročili okr. glavarju udanostno adrcso, katero odpošlje Njeg. Veličanstvu. Na slavnosli je bil navzoč tudi tržaški namestnik grof Goess. Več prihodnjič. Užitnlne. — Dne 20. t. m. je bila od-kupninska obravnava v Kobaridu za ves sodni okraj. Užitnine je prevzeta — krčmarska zadruga. Ni se pa se odločila, ali jih bo pobirala sama ali jih odda g. Gorupu. PoletIČarJI. — Dočim jih v celi naši gorski Švici skoro nič ni, jih pa kar mrgoli povsod na Koroškem. Na Trbižu so vse gostilne polne; pa tudi zasebnih stanovanj ni dobili, dasi so tam cene precej visoke. Lastnikom h!5. — Oziraje se na razglas tuk. municipija od 2;}. julija t. I. &l. 8606, se opozarjajo lastniki hiš v lastno korist, da se imajo vložiti napovedi o najemninah za leti 1901. in 1902. pri luk, davčnem oddelku o. kr. okrajnega glavarstva (Via Teatro 5.) najkasneje do 31. t. m. Vabijo se torej vsi oni, ki niso še tega storili, da izpolnijo svojo dolžnost v gori omenjenem roku, da se izognejo redni kazni, ki bi se brez drugega naložila zakasnelim. Pri nfUki rodbini ne M smeli pogreS&tl najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Kosa balzam za želodec in praiko domače mazilo. Ista se debita tudi v goriških le-karnah. Razgled po svetu. Sodba o dr. ŠaStcrSliu. — Ta »veliki« politik in gospodar klerikalne stranke na Kranjskem ]<• bil spustil v Kamniku dolg govor, v katerem se je bavil ponajveč s prejšnjim govorom drž. posl. Sukljeja, kateri smo priobčili tudi mi v glavnejsih potezah. Na to je nastal po slovanskih in nemških časopisih razgovor o govoru dr. ŠuSterSiča ter o njem samem. Po naSem mnenju najprecizneje označuje vso reč češki iisl »Narodni Lisly". Zalo podajemo tukaj češko sodbo o dr. Šušteršiču in njegovi politiki. Glasi se: ,Pred tremi leti se je pojavil v dunajskem parlamentu možic, ki je hitro obrnil pozornost nase s tem, da se je v vse utikal in o vsem govoril in povsod razobešal svojo modrost. VpraSaii smo poslance, njemu po narodnosti bližje stoječe, kdo da je ta gospod. Reklo se nam je, da je to ljubljanski odvetnik g. Šušteršič, gojenec bivšega . ljubljanskega škofa Missije in tačasni »civilni« vodja slovenskih klerikalcev. Ta gospod se je odlikoval po posebni lastn >sti, m sicer po umetnosti, postati v nerazmerno kratkem času zopern ne samo poslancem drugih strank, nego tudi poslancem desnice, da, lastnim rojakom; kar mu je manjkalo na duhu, to je nadomeščal s prisiljeno samozavestjo in z aroganco. Toda dolgo ni ostal na Dunaju. Že po dveh letih se je odpovedal j mandatu, da bi tem gorečnejše deloval na j domačih tleh. V kaki smeri deluje, to je najbolje pokazal govor, ki ga je imel 19. t. m., in v katerem je polemizoval proti govoru dvornega svetnika Šukljeja. Klerikalni petelin Šušteršič se je v svojem govoru divje poganjal za uvedenje splošne volilne pravice. Drugo po njegovi sodbi danes ne more nič p*o*ftffig&ti' parhnitentu in Avstriji, kakor socia-liziranje notranje' politike. Socijalizem ima torej moč, da potisne v ozadje narodno vprašanje. Tako je govoril sin najzatiranejšega slovanskega naroda v tej državi, sin naroda, ki šteje 1,200.000 duš in se ima, razcepljen na pet skupin, boriti proti dvema velikima sovražnima narodoma. Takšen je bil g. Šušteršiča narodni čredo, a kako se je glasila njegova politična izpoved ? S1 o-venski narod se mora kakorjeden mož zavarovati proti katerimkoli a vtonomistiškim eksperimentom. Glejte ga moža iz one državnozborske desnice, ki je zbrala svoje zahteve v znani državnopravni adresi, v kateri je pred vsem zahtevala dva postulata, narodno ravnoprav-nost in avtonomijo. A bivši člen te desnice, ki je giasoval za to adreso, kliče danes socializem, naj ubije nacionalizem, in kliče centralizem, naj ubije avtonomijo. Treba bo izvedeti, če je govoril g. Šušteršič samo v svojem imenu ali v imenu klerikalne stranke. V tem drugem slučaju bi se ta žalostna izjava ne mogla ignorirati, Klerikalna stranka je v slovenskih zemljah dosti močna, a če bi se pridružila programu g. Šušteršiča, bi to nič drugega ne pomenilo, kakor kapitulacijo pred nemško-centralistično mislijo..... Spominjamo se izjave slovenskih rodoljubov, ki so v dobi, ko so nemški listi najbolj napadali škofa Missijo, češ, da podpira Slovence, nam povedali, da je on hudobni demon slovenskega naroda, g. Šušteršič pa Je njegov služabni duh". Dalmatine! na Ruskem. — V svojih poročilih o bitkah v Mandžuriji na Kitajskem hvali ruski general Gribski posebno hrabrost in neustrašenost Dejana Subotiča iz Srijema v Dalmaciji. Tudi o Aleksandru Jugoviču, inženirju sibirske železnice, se je general laskavo izrazil, Jugovičev oče je bil rojen v Dubrovniku in stopil za časa krimske vojne v rusko službo., Bil je mnogokrat odlikovan, kakor tudi njegov sin. Aleksander Jugovič je odlikovan z najvišjim ruskim redom, to je red sv, Jurija, katerega je dobil za časa rusko-turSke vojne pri vzetju Geok-Tepe. Kadar se je začela graditi sibirska železnica, je ruska vlada vzela Jugoviča za glavnega inženirja, on si je izbral sam druge inženirje in priče! delo. Začetna plača njegova je bila 50.000 rubljev, a sedaj ima (55.000 rubljev v zlatu. Ko se je pričela kitajska vojna, se je podal v Mandžurijo. V Harpitm ga je obkolilo 15.000 Kitajcev, kateri so eblegali mnogo časa. Branil se je s svojimi tovariši in delavci mnogo časa, ne da bi se bil udal. Zastonj so bili vsi pozivi Kitajcev, naj se uda, on se je hrabro branil s svojo peščico ljudij, dokler ga ni rešil general Saharov. Car Nikolaj je ukazal, naj se javi Jugoviču popolna zadovoljnost in zahvalnost njegova za junaško iz.olnovanje svojih dolžnostij. Hrvatski spor v Dalmaciji, —¦ »Narodni lisi" piše o hrvatskemu sporu v Dalmaciji tako-le: Naloga stranke prava je, da dovrši svoj program v Dalmaciji, ali zato ni treba, da zatira pristaše narodne stranke, ker hitra in nagla zmaga bi bila pravašem le v škodo. Pravaši morajo počasi delovati in gotovo se jim posreči, da s časom bo vsa Dalmacija v njihovih rokah. Želeti je, da oni stari in zaslužni možje narodne stranke, kateri so se borili pred leti za obstanek narodnosti v Dalmaciji, končajo svoje dni veselo, da vidijo, da je njihovo delovanje obrodilo sad in da je njihovo potomstvo ravno tako odločno in hvaležno, kakor se bili oni. Ko pride čas, da se spojita v Dalmaciji narodna in stranka prava, tedaj je dosegla Dalmacija svoj cilj in ne bo več mogoče, da se govori o njej, da je »un lembo di terra italiana*. Izzivanje prodancer Iz Pomjana. — Iz Marezig pišejo »Naši Slogi", da so prošlo nedeljo imeli v vasi Gentur Veliki javni ples. Došlo je tja nekaj renegatov iz Pomjana, oboroženih s samokresi in noži. Prišli pa so v Gentur samo, da bi se tepli s poštenimi vaškimi fanti in sploh, da bi preprečili hrvatsko veselico. No, orožnikom se je posrečilo izgnati izzivače in tako preprečiti vsako prelivanje krvi. Pomjanski razsajači so bežeč iz vasi streljali na domače mladeniče in orožnike, k sreči pa niso nikogar zadeli. To je zopet plod italijanske »brutture", katera misli poživinčiti celo Istro. Koperski »signori* so lahko ponosni radi tolikega vspeha v širenju toliko opevane ,latinske kulture". Vzroki anarhizma. — Italijanski listi pišejo še vedno o zločinslvu, katero je učinil Bresci. Vsak premotriva na svoj način vzroke, kateri so napeljali razbojnika, da je ubil Um-berta. Vsaki hoče sebe in stranko, kateri pripada, opravičiti. Liberalci pravijo, da je ob-strukcija in socijalizem kriv; socijalisti krive zopet liberalce in klerikalce, da so oni vsega krivi, ker hočejo vse pod svojo povelje spraviti in da so s tem obudili anarhizem. Vsi pa so v tem jed »ni, da se mora gmotno stanje nižjih slojev poboljšati, drugače se bo anarhizem vedno bolj širil. Klerikalci hočejo, da se polovi vse glavne agitatorje socijalizma, da se pleni njihove liste in da se razpuščajo njihova društva. Priznati se mora, da so socijalisti sokrivci anarhistov, ker se je baš anarhizem iz socijalizma izcimil. Največ kriv pa je italijanski narod sam. Nobeden narod ni tako obožaval različnih zločincev, kakor italijanski. Istina je, da oni obsojajo zločince svoje narodnosti, ali to le takrat," kedar delujejo njim v škodo. Ali ravno taka gorka istina je, da jjhjprosljavljajo, kedar jih zločin oslobodi kakega neprijaTelja in pospešuje njih narodne aspiracije. Za časa »lutto nazionale" so se dogodila dejstva, katera bi bila neverjetna, ako jih ne bi bili videli z lastnimi očmi. Leta 1856. je poskušal Agiselao Milani ubiti napoljskega kralja Ferdinanda II. Italijanski osvoboditelji so zvali tedaj Ferdinanda „okrut-nika", ker se ni hotel podvreči njihovim zahtevam. Njihova zahteva je namreč, odreči se kraljestvu in jim dati vse, kar je imel. Komaj je bilo čuti o poskušenem umoru, je proslavljal ves italijanski narod Milanija kakor uzor Italijana. Ali to ni še dosti, Kedar je Garibaldi postal diktator v Napolju leta 1860., je naredil zakon (Vidi »Giornale Ufflciale di Napoli N.o 19"), po kojem se daja dobra mesečna plača materi in sestram Milanijevim: »koji je s hrabrostjo brez primere žrtvoval sebe na oltarju domovine, da jo oslobodi od okrutnika* I! J Vsak ve tudi, da je drugi oslo-boditelj Italije, Mazzini, nagnal Antona Gal-lengo in mu dal bodalo, da umori kralja Karola Alberta. Znano je, da Gallenga, kakor tudi drugi razbojniki - morilci Gtro Mescotti, Angelo Gicervacchio, Felici Orsini in Gu-Ijclmo Obcrdank imajo spomenike v Italiji. Razumeti je vendar lahko, da iz takšne šole se mora izcimiti anarhizem in da takšna šola mora poslati v svet može kakor so: Gaserio, Angiolillo, Acciarito, Luccheni in Bresci. I oni so videli v kraljih tirane in okrutnike i oni so hoteli »modre santamente", Kdo je tedaj kriv italijanskega anarhizma, komu se ima pripisati umor italijanskega kralja ? Italija ne more kriviti nikogar: naj krivi sama sebe. To smo priobčili po »Narodnem listu", da ho tudi naš narod vedel, kaki so ti ljudje, ki kričijo o svoji »žalosti" v svet. Burska vojna. — Iz Pretorije javljajo, da je število vseh še se bojujočih Burov 20.000. Po zadnjih res izvrstnih operacijah Deweta število Burov vedno raste. Misli se, da Dcwet namerava napasti mesto Johannes-burg, Angleži se tega seveda boje, ker je samo ob sebi umevno, da bodo v mestu bivajoči Buri svojim bratom' pomagali. Lord Roberts je popustil lov na Devveta, ker ako bi ga še malo Časa lovil, bi izgubil vso svojo armado. Združil seje sedaj Roberts z generali Buller, Polecarew in Frchch. Kaj bodo sedaj počenjali, se ne ve. General Ilamilton je vloVil v bližini Pinaasriverja 13 Burov; res velika zmaga!! — Iz Venterspruita javljajo 24. t. m.: general Policarevv je zasedel mesta Belfast in Delin, ne da bi se mu bil kdo postavil v bran. Armada generala Bullerja, katera se je malo preveč približala Burom, tako da so je ti napadli, je imela še precej izgub. Buri so obkolili angleški oddelek in vlovili 33 vojakov. Jeden angleški častnik in 12 mož je mrtvih, 4 častniki in 57 mož pa je ranjenih. Kitajska vojna. — (Poročilo 27. in 28. t. m.). — General Trey, poveljnik francoskega oddelka na Kitajskem, je brzojavi) 20. t. m.: Zavezniki so spodili Kitajce iz vseh krajev, kjer so se držali. Vsi zavezniški vojaki so postavljeni okoli cesarskega dela mesta. Princ Tuan je v rokah Evropejcev in čaka na razsodbo, katero izrečejo zavezniki. Oddelek angleške konjiče zasleduje cesarico, katera je sedaj najbrže v mestu Gi-nan-fu. Kitajski cesar je tudi ujet. Zbežal je bil sicer tudi on, a ujel ga. je oddelek Japoncev, ko je bil 80 milj od Pekinga. — Japonci so obkolili najsvetejši del Pekinga, katero se zove »prepovedano mesto*. Niso pa še vstopili v mesto, ker pričakujejo iz Tokija ukaze svoje vlade. Misli se, da sla princa Cing in Wang-Weng skrita v tem delu mesta. — V Mandžuriji prodirajo Rusi vedno naprej. Kitajci so popolnoma izgubili ves pogum. Orožje svoje oddajajo Rusom in jih prosijo, ali se smejo povrniti k svojemu delu. Seveda so jim Rusi to dovolili. Rusi ne mislijo pošiljati več vojakov na Kitajsko, ker je ravnokar izšel ukaz, da se ne spremljajo več prostovoljci in reservisti za vojno na'Kitajskem. — Avstrijske vojne ladije »Aspern" in »Cesarica Elizabeta" ste došli v Hongkong. Otod odplu-jejo v Sangaj in Taku. V Taku izkrcajo moštvo, katero je namenjeno v Peking, da se združi z zavezniško armado. — Zavezniki pošiljajo večje oddelke vojakov daleč v okolico Pekinga, ker se je bati, da vsak trenutek se pokažejo veliki oddelki Kitajcev pred mestnimi vrati. — Iz Petrograda prihaja vest, katera sloji v protislovju s sedanjimi. Fiusija namerava namreč poslali še jeden oddelek na Kitajsko. Že 2. septembra odrine iz Kijeva 1S00 mož pešcev in 300 topničarjev. V obče se sploh misli, da Rusija namerava vzeti Mandžurijo za-se. Drugače ne bi bila tako hitro mobilizirala svojo armado, kar jo je stalo 2VS milijarda rubljev. Japonci nimajo nič proti temu, ako si Rusija vzame Mandžurijo, a oni zahtevajo, da se jim da za-to polotok Korea. Narodno gospodarstvo. Razstava sadja. — Kmetijsko društvo naznanja, da se otvori na dan 19. septembra na tukajšnjem pokritem trgu Sv. Antona velika razstava sadja. Pet gospodov je bilo izvoljenih, da v raznih krajih to stvar uredijo, in sicer so ti gospodje ti-le: G. Ferrantza mesto Goriško, Alpi za Furlanijo, Jakončič za Brda, Klavžar za gore in Dorainko za Vipavsko dolino. Oni, kateri razstavijo najlepše sadje, dobe" diplome, kolajne in darove v denarju. K poglavja o Izseljevanja z Avstro-Ogerskega. — Kakor avstrijsko-ogerski konzul v Antverpnu v Belgiji poroča, so je izselilo iz antverpske lufce v letu 1899. — 26.835 evropskih prebivalcev v Ameriko, mej katerimi je 12.697 avstrijsko-^ogerskih državljanov, in sicer 7851 mož ter 4854 žen. Od teh avstrijsko-ogerskih izseljencev se jih je izselilo 12.6«/7 v severno, a 8 v južno Ameriko. Izseljenci- nvstro-ogerski so bili iz sledečih stanov: 10.018 delavcev, 352 kmetov, 102 različnih poklicev, 3 pa dosedaj še brez poklica. Z ozirom na leto 1898. je stopilo število avstro-ogerskih izseljencev preko Ant-verpen prav značno, za celih 6825 oseb. Avstrijsko-ogerski konzul je preiskal tudi vzroke izseljevanja. V njegovem poročilu či-tamo glede delavstva sledeče: V Ameriki je mezda večja nego v Evropi, kajti tam se je industrija prav mogočno že razvila. Tako je na pr. v Ameriki v poljedelstvu, v premogo-kopih in pri železnicah sorazmerna letna mezda delavca 1740 kron, dočim znaša na Angleškem le 1024 kron in v Avstriji -750 kron. Glede na take mezde so avstrijski delavci od svojih sorodnikov in od svojih . znancev vedno vabljeni in vspodbujevani, naj se preselijo tja. Razne paroplovne družbe poročajo, da dobi veliko množtvo izseljencev vozne listke kar že iz Amerike. — Mej av-strijsko-ogerskimi izseljenci se je lansko leto nahajalo največ Zidov iz Galicije, potem Slovanov z Ogerskega in Jugoslovanov, Židje v Ameriki se pečajo glavno s trgovino, drugi so pa delavci, kjerkoli jih potrebujejo. Vsega uvaževanja vredna in pa prav zelo karakteristična je opomba konzula, da je izseljencev nemške narodnosti iz Avstrije prav malo, — Na koncu poročila pravi c, in kr, avstrijsko-ogerski konzul: »NaSi izseljenci so večinoma iz nerodnih pokrajin. Izseljenci-delavci pripadajo k najrevnejšemu razredu, V Ameriko ne nesb ničesar, V Ameriki si pa vsled svoje vstrajnosti in pridnosti prihranijo malo premoženje; ker so od doma že prav zeld skromni, malo porabijo za jelo in pitje. Ko si torej opomorejo, jo pa skoro vsi mahnejo nazaj v staro domovino. Želja po domovini in pa varčnost sta dve karate-ristični znamki slovanskega delavca. Dokazano je, da se more poleg velikega izseljevanja v Ameriko zaznamovati tudi precejšnje izseljevanje iz Amerike v Evropo. Z ozirom na to, ne vidim v izseljevanju — v kolikor je iz lakih-le živcev — nikake nevarnosti." Naj bo mnenje gospoda konzula tako ali tako, avstro-ogerski državi ni prav nič v Čast dejstvo, da morajo njeni državljani iskati dela za »veliko lužo*. To dejstvo kaže, da naša država ne koraka z duhom časa, temveč, da zaostaja i obrtno i kulturno. Za nas Slovane tudi ni ona skromnost slovanskih delavcev, ki je gosp. konzulu v Antverpenu tako zelo pri srcu, prav nič veselo znamenje. Skromnost je sicer lepa čednost, ali tam prav gotovo ni na mestu, kjer škodi. In skromnost naših slovanskih delavcev, priseljenih v Ameriko, je prečesto prav v veliko škodo tamošnjega delavstva, bojujočega se z velikimi kapitalisti. Naš slovanski delavec v Ameriki, kakor je citati v ameriških slovanskih časopisih, kakor »Spravedlnost* in drugih, je neredko takozvani stavkokaz. Ne pozna tamošnjih razmer po nobeni strani, ali videč boljšo plačo kot doma, kar ne more razumeti, kako to, da tamošnji delavci z njo niso zadovoljni. In posledica tega je, da ne glede na stavko gre na delo. S tem seveda prav mnogo škodi delavskim koristim v obče. In taka skromnost je seveda c. in kr. konzulom všeč, nam kot naprednim ljudem pa ni. V državo Sao Paulo seje v letu 1899. priselilo 11.309 oseb. Od teh je 5993 moških, 7176 otrok nad 12 letom in 4123 pod 12 letom, izseljenci so: iz Italije 6460 oseb, s Španskega 2395, s Portugalskega 2141, iz Avstrije 104, z Ogerskega 105, iz Nemčije 97, iz Anglije 5 in iz Rusije 2. — V državo Parana se je lani izselilo 1024 oseb, in sicer 1011 Avstrijcev in 13 Rusov. 62 Avstrijcev se je pa lansko leto vrnilo iz Parane domov. — V Rio de Janeiro se je iz Avstrije izselilo lani 227 oseb. Zanimive številke 1 Vzorni sistem zavarovanja za starost In invalidnost ima po poročilu »Pr. Lidft" Novozelandsko v Avstriji. V ti državici ne plačujejo ničesar zavarovanci, ki so vsi reveži v deželi, kajti ves denar plača država sama. Vsaki revež ima, ko doseže šestdeseto leto starosti, na dan i šiling, kar znači po naše 60 kr. Seveda tako more delati država, ki ne vzdržuje nikake vojske. Na Novem Ze-landu se ves oni denar, ki bi se imel potrošiti v vojenske švrhe, da v svrho zavarovanja za starost in invalidnost. — Pri tem-le. seveda moramo pripomniti, da se v Avstriji ne dela niti priprav za kak projekt zavarovanja za starost. Druge države so vsaj že nekaj naredile. Pri naš v Avstriji za take reči nimajo niti časa niti zraisla. Seveda, narodnostni prepiri morajo biti vedno na prvem mestu. Ko bi se naša vlada vsaj jedenkzat odločno odločila! Izvede naj se jednakoprav-nost vseh avstrijskih narodnostij skozi in skozi. In potem bo mir l Potem bo še-le mogoče pristopiti k delu, katerega je še toliko m toliko. Zlasti šocijalno polje je neobdelano. Plevel je preraSCa, da je groza 1 Kedaj ga izrujerao! ? Stavka raznašaleer premoga t Be-rollmt. — Minuli teden je v Berolinu ustavilo delo 20.000 raznašalcev premoga. Zahtevajo deseturni delavnik in pa večjo mezdo. Kartel veletržcev premoga ni vsprejel njihovih zahtev. Napeto se pričakuje, kako ta stavka skonfia. V Nemčiji so velike strokovne organizacije in krasna solidarnost delavcev. Odkod taka odločnost in samozavest ? Vse strokovne organizacije v Nemčiji imajo 596.419 členov, ki se potem v času stavek mej seboj podpirajo. . Poročilo ravnateljstvu »Trgovsko - obrtne zadruge« v Gorlel z neomejenim jamstvom za opravilni mesec julij 1900. 1. Število zadružnikov dne 1. julija t909. . . 1538 Naraslo tekom meseca za........ 8 Padlo tekom meseca........._^L__Z Štev. »orožnikov dne t.avg. 1900. je znaSalo 156« 3. Število deležev dne 1. julija.......3110 Priraslo deleiev tekom meseca...... 3» Odpadlo , . . • • • • • • — , . 3142 Kron 295861*8* . 13201-86 . 1581- -307483-7» Število deležev dne 1, avg. je znašalo . 3. Svota vplačanih deležev do !. julija . tekom mesec« , izplačanih Svola vplaeanih deležev dne 1. avg, _________ Svata podpisanih deležev po 300 kron dne 1. avgusta............942600- 4. Predujmov je bilo izplačanih do 1.julija 69746747 Priraslo tekom meseca........31015-76 Odplačalo , , ......... 9256*39 Stanje predujmov dne 1. avg......71922684 5. Dopolnilni zaklad je znašal 1. julija . . 6 535*68 Tekom meseca se je doplačalo .... . 4195*98 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. avgusta 72731-66 6. Do konec meseca je prosilo 1683 prosileljev za predujme v znesku.......1347218-43 Dovolilo se je v znesku.......1003113*03 Izplačalo , ........97601793 7. Hranilne vloge so znašale dne 1. julija . 254342-75 Vložilo se je tekom meseca..... 14909- - Izplačalo » , , ..... 17613-76 Stanje hranilnih vlog dne 1. avgusta 8. Gotovine v blagajnici dne 1. julija Svota prejemkov tekom meseca . . , izdatkov , . • • Saldo v blagajnici dne l. avgusta 9. Denarnega prometa blagajnice v mesecu juliju..........172783-47 Lastna glavnica v uplačanih deležih . . 307482-7O Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . 25! 632'99 Razmerje . . . . ,......... 30:25 Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/«*. —Predujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih z Obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši ČaS na menjico se obrestujejo po dogovoru. — Seja ravnateljstva je vsak petek ob Sesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan. 251632-99 6977-48 89225*46 83558*01 5667-45 Dva dijaka z gimnazije ali realke iz slovenske družine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Ponudbe je pošiljali na naše upravništvo. gL Salame, ^S pristne ogerske, najfineje vrste, izvrstnega okusa, razpošilja v zavojih a 5 klgr. po g! d. 1*35 kilogram tovarna salam Nagy-Sandorutza, Kispest Ogersko. NM ta Marice išče solidnih agentov za prodajo novih, povsod rabljivih izdelkov. Visoke provizije, oziroma zagotovljena fiksna plača. Ponudbe na J. Klimescli, Praga št 1134/11. H [i 'A Anton Gerbec, gostilničar »Vnarstegai*sadjarskega društva za Brda" s sedežem t Gorici t ulici sv. Klare št. 15, naznanja slavnemu občinstvu, da loči prava pristna društvena nijboijša bela In črna vina, Puntig.imsko pivo, mineralne vode za okrepča nje želodca, izvrstna jedila v vsakem dnevnem času, vse po jako nizkih cenah. —_ Ima tudi obširen hlev za živino, lepo dvorišče za igralce na kroglje ter lepo senco za pivce, vse v bližini mesta. — Za vse to naj-bohVjamci lastnik gostilne sam, ker ga ^e društvo imenovalo svojim uradnikom, da sam izbira vino za krčmo in društvo. Zagotavljaje, da se bode trudil vsestransko, da svoje častite goste postreže z vsem najbolje, se nadeja obilega obiska ter se toplo priporoča svojim rojakom iz mesta in z dežele. i^^^^^mrijK^nnnriT t Zeta 188). v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, t Hnnski vlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima velike zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voifieno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSaje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo S. cl.) tiskarno črt na perilo. (P. ti. Anton Pečenko Vrtna ulita 8 — GORICA Via (Siardino 8 priporoča briških, dal matlnsklh in Isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ">fi litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Caaa zmaraa. Posfražba aeitaaa. l^arol prašni^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štev. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po poŠti od 5 klg. naprej. Obljnbnje točno Ju hitro postrežbo. Mirodilniea v Tržni ulici, poleg kritega trga (poslopje c. kr. okrožn. sodišča) ima vafilko zalogo najflnejoga žvepla v kosih, katero prodaja po najnižji eeni. Ima tudi vsakovrstnih, najboljih pripomočkov za čiičonje vina.___ Priporoča se p. n. občinstvu Ant Jeretič. Dobi -, • povsod Prave in edine želodčne kapljice, (Varstvena ana-1«. Zdravilna mog teh kapljie je nepre-kosljiva. —Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Gkrape po-Sv. Anton Padov. kvarjeni želodec storž, da zgine v kratkem času omofiea in živofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raji je. _.—9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narofiitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. —• Mihael Potočnik - Gorica •— Židovska ulic« 3 (vla Ascoll 3.) VELIKA ZALOGA PEČU VSAKE VRSTE, iz majolike in porcelana. V zalogi so vedno tudi ognjišča vsake vrste, stavbeni dimniki, ilovnate cevlj i. t. d. vse po najnižjih cenah. Postavljam ognjišša, peŠij in izvršujem osa v to obrt spadajoča dela solidno in po zmernih cenah. Wr Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za islodtc ?S -«<| fx lekarno B. FRAGNER-ja v PRAGI je splošno. že 30 let znano domača zdravilo, katero j-o.spešujr- tek, olajšuje prebavo in U.hko odvaja. Pri redncmiM porabljanju ojačuje prebavne, organe its i(r;.i v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. je M aro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdihuje eisle rane in jih tudi obvaruje nerislobe ter ublažujofe deluje nn vrotino ter bolefine V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Pozor! VV| ,Mi Zilh(,y-X M.MznamovaiHHZravg "^*^JBBf natisnjeno in z.ikoni'0 (tiizn.iiio 7..iLt')lnn smunlo. Glavna zaloga: litem B. FRAGKEB-ja, c. kr. ivinsega zatagatelja „pri imeni triu" v Pragi, Mala strana, na vagii Spiraerive ulice, 13= potem v frorid v lekarnah CristofolMti, Gliubieh, Pontoni in *>I. (Jironcoli. Dneuio razpošiljanje po pt>^ti. — Zalosra v vaeh lekarnah Avritro-Ogrerske. ***»J( !! Važno aea vsakega !! Razprodaja za novprjrtn./ nizko ceuo: ' 12 knisnili komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 jubilejna ?epuft ur j j J?idro-Hernon'o'r iz niklja s krasno vdelanim pokrivalom -in h podobo cesarja Franca • Josipa I. ali Svetega Ofeta. Ima točno regulirano se- ! kundarico. Ura se jamii tri leta. (Ni nnzulna ura, kakor žil pošiljajo mnopi bazarji meslo pozlačenih) 1 veiižicu za uro, sestava <>klepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna i^Ia l.« zaviat-nike za gospode iz amer. doublezlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 pur lepih zapestnili gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. I par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata {» komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiljatvi denarja pri naroč-Ha za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej o gM.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dny radovoljno nazaj E. Holzep zntagalelj zveze c, kr. avstrijskih državnih -uradnikov in zaloga ur In zfatenine na debelo. Krakovo - Slradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. ^ Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici © Konjedic & Zajec w (prej G. Darbo) ® prtMl iia«lškofijo živ. 5. Podružnica konec Kuštela šiv. 2. ® Zaloge v ulici Morslli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. yLf PriporoGa po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega |g| fttajorskega železa, železne, elnkaste, pocinjene in medena plo- %5f š&evine, orodja za razne obrti in pohiinega, etedilna ognjišča, JL pači, cevi in predpečnik«, nagrobne križa. Vt# Vsakovrstne okova za pohištvo in atavbe. Prev/omata vse |J| narocbe za vsakovrstna stavba in druga podjetja. jpav Glavna zaloga za Gorico In okolico Jg[ Izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro zelezje in kovino po najvišji dnevni ceni. 5M3>