fFUr iriTf* Itn? _ — T.f'TO XXVT — CKVA 1 DIV GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL' CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC OB ŽALSKEM PRAZNIKU ■ Sleherni praznik je prilož- nost, da ne ozremo nazaj in pregledamo kaj je bilo storje- no v minulem časti, prav ta- ko pa je potrebno da se ozre- mo tudi po nalogah za v bo- doče. Dobri gospodarski uspehi v preteklem letu in smelo za- črtami nadaljnji razvojni na- črt gospodarstva, veliki pre- miki v tehnologiji ter pro- d'uktimiosti dela in zdrave ambicije naših proizvajalcev, so nam prav gotovo porok nadaljnje rasti gospodarstva naše občine. To bo tudi v bo- doče omogočalo boljše zado- voljevanje skupnih potreb občanov. Na iem področju v ■preteklem letu, kljub temu, da nismo mogli zadovoljiti vseh potreb in želja, ni bilo storjenega malo. V teh prazničnih dneh otrarjamo noro osnovno šolo v Taboru, Savinov salon s hmeljarskim in gasilskim muzejem v zalcu, asfaltirani cesti Dolenja vas—šešče in Gorenja vas—Matice. Zgradili smo nov vodovod na Vran- skem. ob 8. marcu pa je do- bil Žalec nove prostore za otroško mrstveno ustanovo it! glasbeno šolo. Doseženi uspehi so odraz moč7ie soli- darnosti naših občanov, nji- hove pripravljenosti tudi ma- terialno prispevati k reševa- nju skupnih potreb, zelo raz- gibane dejavnosti krajevnih skupnosti in občine kot celo- te. Izredno uspel referendum za izgradnjo m obnovo os- novnih šol v naši občini, ki smo ga imeli konec lanske- ga leta, nam to kar najboli potrjuje. Zelo razgibano kulturno prosvetno življenje v občini dokazuje, da je novo ustano- vljena temeljna kulturna skupnost delo pravilno zasta- vila. kar potrjujejo tudi po- trebo njene ustanovitve in ureditve ustreznega -financi- ranja tega pomembnega po- dročja. v mnogih kulturno prosvetnih ruštvih je zelo ži- vahno delo, nekatera izmed njih pa s svojim kulturnim poslanstvom- posegla celo med zam.ejske Slovence. š:e zlasti je pomembno to, da se vanje aktivno vključujejo tudi mla- di ljudje, ki tod najdejo mož- nosti za svoje aktivno udej- stvovanje. Uspehi v gospodarstvu in negospodarstvu so močno po- v^ani z uspešnim ro,zvojem kvalitativno novih samouprav- nih odnosov. Te bo tudi v bodoče treba nenehno utrje- vati in poglabljati. Naloge, ki neposredno sto- je pred nami niso majhne. Pričenjamo z izgradnjo treh novih šol in to v Šempetru, Vinski gori in na, Vranskem. Tudi program komunalnih del je obširen in zahteven. Čas in razvoj terjata nadalj- nje integracijske procese v gosixxdarstvu. Pred nami je tudi ustanovitev temeljne te lesno-vzgojne skupnosti in tir edit ev njenega financira- nja. Hiter gospodarski razvoj, povezan z razšlo jevan jem kmečkega prebivalstva nujno zahteva združitev delavskega in kmečkega zdravstvene- ga zavarovanja. Smo pred javno razpravo o nadaljnjih spremembah zvezne in repu- bliške ustave, novim skup- ščinskim sistemom in volit- varni v naše skupščine. Pri vseh teh bodočih na}K)- rih pa bodo usi>eli, le z našo že izpričano solidarnostjo. V širofc splet družbeno politič- nih dogajanj moramo aktivnö Izključiti šarok krog občanov. Vsem občanom žalske obči- ne čestitamo za praznik! VLADO PLAS KAN Tisoči, kot ona dva, ANGELA BORŠIČ in ADAM TAVČAR iz žalskega gradbenega pod- jetja »GRADNJA«, odhajajo sleherni dan na svoja delovna mesta, da bi ustvarjali nove dobrine, nov dohodek. Tisoči širom naše regije v teh dneh načrtujejo svoje bodoče delo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in na osnovi ustavnih amandmajev. Med njimi pa so tudi delavci in občani občine Žalec, ki praznujejo jutri, v petek 7. julija svoj občinski praznik. Čestitamo! Foto: BERN! STRMČNIK SLAVJE NA PLANINI v soboto popoldne je bila na Planini velika svečanost, katere so se poleg najvidnej- ših družbeno političnih de- lavcev občine Šentjur in do- mačirov udeležili tudi pred- sednik skupščine SRS SER- GEJ KRAIGHER, podpredsed- nik skupščine dr. JOŽE BRI. Le J, bivši komandant Koz- janskega odreda MARJAN JERIN, sekretar medobčin- skega sveta ZKS Celje JA- NEZ ZAHRASTNIk, zvezna Poslanca LIPUZIC in BUČAR ter predsednika občinskih skupščin Šmarje in Laško, BENO božiček in MIHA PROSEN. Svečanost je bila Namenjena poimenovanju no. osnovne šole na Planini, ki sedaj nosi ime slavnega Kozjanskega odreda. Šola po- meni veliko pridobitev za Pla- nino in je pomemben uspeh Šentjurja. »To je samo prvi korak v našem razvoju«, je med drugim omenil predsed- nih občinske skupščine Sent, jur, ACI SVETINA. Ravnatelj ŽAGAR je zatem govoril o zgodovini šolstva na Planini in v Šentjurju, gradnji šole, njenem pomenu in sedanjem stanju šolstva v šentjurski občini. Otroci, folklorna sku- pina in pevski zbor Šentjur- ja so izvedli bogat kulturni program, nato pa so si ude- leženci ogledali šolo. MAR- JANA JERINA so zaprosili, da je odkril spominsko plo- ščo v šoli. Sobota je bila ta- ko za Planino zelo pomem- ben dan. Po obisku Franceta Popita v Celju Predsednik centralnega ko- miteja ZKS France Popit in sekretar sekretariata inženir \ndrej Marine sta prejšnji te- den končala celodnevni obisk v Celju na razgovoru z akti- vom neposrednih proizvajal- cev — članov ZK. Katere so bistvene ugoto- vitve in razmišljanja, ki so bila prisotna v razgovorih s predsednikom in sekretarjem slovenskih komunistov? Celjskim komunistom po- meni nedvomno pomembno priznanje predsednikova ugo- tovitev, da je sedanja politič- na usmeritev ZK v občini pra- vilna in da so tudi delovni rezultati dobri. Sedanji poli- tični in družbeni trenutek pa zahteva, da je delo ZK še konkretnejše, še bolj opera- tivno. V mnogih občinah in organizacijah združenega de- la, na primer, tožijo, da ne vedo.' kako bi začeli z ures- ničevanjem usta-mih do]x>lnU. Čakajo, namesto, da bi usta- novili posebne delovne skupi- ne, ki bi v nekaj večjih de- lovnih kolektivih sistematično analizirale razvitost samoup- ravnih odnosov in samoup- ravne akte postopno pa pre- udarno oblikovali glede na zahteve ustavnih dopolnil. Seveda ne moremo biti ne- strpni, ko gre za pripravo sprememb v samoupravnem sistemu in delu organizacij združenega dela. Ne moremo pa tudi biti le načelni ali pa čakati na že izdelane vzorce, kako k čemu pristopiti. Skoraj podobna ocena velja za integracijska gibanja. ZK je v zadnjih mesecih zelo konkretno spodbudila razgo- vore o večjem tehnološkem in proizvodnem povezovanju razdrobljenega slovenskega gospodarstva. Tudi v Celju to ugotavljajo. Na eni izmed zadnjih sej komiteja so zelo kritično spregovorili prav o kovinsko predelovalni indu- striji, o njenem zaostajanju, o preskromni povezanosti med delovnimi kolektivi, pa tudi o tem, da bi morali v skrbno izdelanih razvojnih programih predvideti prepo- trebne integracije. In ker je v vodstvenih strukturah pre- malo samopobude, je komite v neposrednih razgovorih z vodilnimi ekipami že nakazal nekatere rešitve. Celjani so v razgovorih s predsednikom Francetom Po- pitom opozorili tudi na na- daljnji razvoj srednjega in višjega šolstva v celjski regiji. Pri tem so bili kritični do re- publiških šolskih in oblastnih organov, ki že več kot leto dni zavlačujejo z odgovorom, kako bo z razporeditvijo viš- jih šol v Sloveniji. Celjska regija želi vneti oddelek j)e- dagoške akademije, oddelek višje ekonomske komercialne: šole (1. in 2. letnik), višjo tehniško šolo, verjetno pa bo v najkrajšem času izpostav- ljena še zahteva po višji prav- ni šoli. Kljub jasnim in teht- nim utemeljitvam republika, vztrajno in neodgovorno mol- či. Predsednik France Popit in sekretar Andrej Marine sta podprla prizadevanja re- gije pri oblikovanju višjega šolstva na območju, ki ima močno srednješolsko zaledje in velik kadrovski deficit. V ospredju razgovorov so bila med obiskom še tale vprašanja: Kako okrepiti sa- moupravljanje, kakšna bo vlo- ga političnih organizacij pri uresničevanju dopolnil, kako se mora ZK še bolje samoor- ganizirati, kako se naj v ZK še bolj čuti vpliv neposrednih proizvajalcev — članov ZK in druga. J. V. Vsem bralcem in bralkam, ki sodelujejo v nagradni igri Naše vprašanje — vaš odgovor moramo .sporočili, da je igra v današnjem tedniku zaradi tehničnih razlogov izpadla. Prihodnjič pa bo spet vse v redu. V redakciji se že občuti počitniško razpoloženje, saj že počasi kapljamo na dopuste. V teh dneh si bom oddahnil tudi sam in tuj- domeščal me bo Jure Krašovec. V uredništvu pa je začelo z delom nekaj praktikantov in ti nam bodo pomagali is zßdrege, ko nas bo premalo. Med nami so Darja Jejčič, Milojka Vovk, Boris Mlinar in Branko Jeranko. Na štiriindvajsetih straneh današnjega tednika smo precej pro- stora no,menili občinskemu prazniku v Žalcu, žalski občani praznu- jejo jutri, mi po, dajemo danes v našem časniku bogat prerez gospo- darskih uspehov žalskih delovnih organizacij. In kaj še morate prebrati? Začetek podlistka Spomini zlatega maturanta, intervju z Zvonetom Draganom o uresničevanju ustavnih dopolnil, zapis z iger bratstva in enotnosti v Tuzli, o vojaških mja}i partizanskih enot celjske in konjiške občine... pa še marsikaj! VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 27. — 6. julija 1972 PODRL SEMAFOR ADOLF DOLINAR, 34, iz Vojnika, je pripeljal z oseb- nim avtomobilom iz Žalca in na semaforiziranem kri- žišču na L^ borcev in voja- kov JLA, na DOti v Breze padel v zasedo, k< mu jo je pripravil mla- dinski vod občinske teritorialne enote iz Bre< '' Brezah so se mladinci lotili najprej udarniškega dela pri prenovljeni šoli. zvečer pa z domačo mladino priredili mi- ting z .daljšim kulturnim spore- dom. • PonedeljeK le bil v Laški ob-j čini posvečen dn^vu rudarjev Ru-> darji so že dopoldne imeli na Smo-j norju slovesnost, ki se je ves dan nadaljevala s piknJkom na pro- stem. Za rudar'e je letošnji prat nik edep od zadnjih, kajti še letos se bo večin; zaposlila v novi to- varni TIM Laško Mladinski bataljon »kozjanskega odreda 72« ie t ponedeljek odko- rakal na Planino, kjer je bil zbor mladine vsega kozjanskega obmo6 ja. -««• Mitja Umnih (13) v današnjem in še ne- katerih drugi sestavkih, ki mu bodo sledili, vam bom poskusil posredovati infor- macije o različnih možno- stih strokovnega izpopol- njevanja oziroma uspo- sabljanja za vrsto pokli- cev, za katere je potreben večinoma izredni študij ali večerno šolanje. Informaci. je se nanašajo na območje občin Celje, Šentjur in Ža- lec — t» je območje, ki ga pokriva Delavska uni- verza iz Celja. Oglejmo si najprej pod- ročje STROKOVNIH SOL. Program izobraževanja DU Celje zajema v svojih oddelkih za odrasle nasled- nje strokovne šole: lesno tehniško šolo, lesno delo- vodsko šolo, kovinarsko delovodsko šolo, elektro delovodsko šolo in admi- nistrativno šolo. LESNA TEHNIŠKA ŠO- LA: V to šolo se lahko vpišejo kandidati, ki imajo dokončanih 8 razredov os- novne šole ali poklicno šo. lo lesne stroke, šolanje traja štiri leta, oddelek pa deluje in izobražuje po programu ustrezne ljub- ljanske tehniške šole. Pre- davanja so v popoldan- skem času in to trikrat te- densko. Vpisuje se do 15. septembra; prijavi je po- trebno priložiti še rojstni list, šolsko . spričevalo in potrdilo o zaposlitvi. LESNA DELOVODSKA ŠOLA: V to šolo se lahko vpišejo kandidati, ki ima- jo dokončano poklicno šo- lo lesne stroke in najmanj dve leti prakse v tej stro- ki. šola izobražuje po pro- gramu in strokovnim vod- stvom ustrezne ljubljanske tehniške šole, traja dve leti in obsega 1296 ur preda- vanj. Predavanja so tri- krat tedensko, prav tako v popoldanskem času. Vpis: do 15. septembra. Pri prijavi je treba prilo- žiti — poleg omenjenega pri tehniški lesni stroki še dve fotografiji za indeks. S končano šolo si absol- venti pridobijo srednjo strokovno izobrazbo in na- ziv delovodja lesne stroke. KOVINARSKA DELO- VODSKA ŠOLA: Vpisujejo se lahko kandidati s kon- čamo poklicno kovinarsko šolo in tremi leti delov- nih izkušenj v kovinarskih poklicih, šola dela po pro- gramu Kovinarskega šol- skega centra v Mariboru, traja dve leti, obsega 1296 ur predavanj, je trikrat te- densko, vpisuje pa se do 15. septembra. Absolventi si pridobijo srednjo stro- kovno izobrazbo in naziv strojnega delovodja. ELEKTRO DELOVOD- SKA ŠOLA: Pogoji za vpis so podobni kot pri ome- njenih delovodskih šolah, šola deluje po programu Elektrogospodarskega šol- skega centra Maribor, šo- lanje traja dve leti in ob- sega 1296 ur predavanj, predavanja so trikrat te- densko, vpisovanje do 15. septembra. TEKSTILNA TEHNIŠKA ŠOLA: V šolo se lahko vpi- šejo kandidati, ki so uspeš- no zaključili osnovno šolo: Šola vpisuje v predilski, tkalski, pletilski in konfek- cijski oddelek ter deluje po programu in strokovnim vodstvom Tekstilnega šol skega Centra Kran i. Šo- lanje traja 4 leta, predava- nja pa so trikrat tedensko v popoldanslodročju lesne indu- strije. Lesna industrija »Bo- hor« iz Šentjurja, LIP iz Slo- venskih Konjic in celjska »Savinja« bi lahko našli mno- go skupnih stičnih točk ter se recionalno organizirali v asociacijo, ki bi lahko v bo- doče nedvomno predstavljala enega trdnejših gospodarskih dejavnikov celjskega območ- ja. Od prvih iniciativ do skupnih analiz ter iskanja možnosti ne bi smeU predolgo trajati, kajti zamujeni dnevi se nikoli ne vračajo. Preko občinskih meja pa bi pK)seglo tudi tesnejše sodelo- vanje med Aerom in Papirni- co iz Radeč. Tudi v tem pri- meru bi šlo za primer tako- imenovane vertikalne integra- cije, ko se surovinska indu- strija povezuje s finalistom. Trdneje kot doslej pa se kaže v bodoče povezovati tudi trgovini, ki sicer dosega dob- re rezultate. Zadnjo besedo bo moralo izreči tudi gostin- stvo, saj je stanje na tem področju že kar zaskrbljujo- če! Naj ob zaključku opozori- mo javnost še na nekatera pomembna dejstva, ki so se izkristalizirala na zadnjem sestanku. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno v smislu tez CK ZKS tudi v celjskem go- sp>odarstvu storiti pomemb- nejše premike pri trdnejšem medsebojnem povezovanju, V načrtovanju bodočih integra- cij je nujno potrebno upošte- vati poleg ostalih elementov tudi vse dosedanje že obsto- ječe študije in analize, še zlasti pa je treba upoštevati vse elemente in zahteve so- dobnega tržišča. Bolj kot v minulih letih se velja dogo- varjati o skupnih naložbah celjskih podjetij, saj bi to omogočilo še večjo zaposle- nost in s tem seveda tudi večji narodni dohodek. Sklenjeno je bilo, da bo pobude za nekatere konkret- ne akcije, oziroma razgovo- re, podvzel komite občinske konference ZMS Celje, nekaj zadolžitev pa so sprejeli tudi posamezni člani aktiva. Do- govorjeno je bilo, da bodo septembra pregledali _ kaj so med tem časom opravili na tem pomembnem področju. Tokrat ne sme ostati samo pri besedah! STRMCNIK ŠEST TOČK Ce bodo stališča, ki jih je občinski politični aktiv pred- ložil na devetnajsti skupni se- ji članov obeh zborov skup- ščine občine Velenje, v pe- tek, 30. junija, osvojena v vsakodnevni praksi, v uresni- čevanju nalog, ki zade^/ajo družbeno in gospKxlarsko živ- ljenje, pa tudi v medsebojnih odnosih, lahko pričakujemo, da se bo v šaleški dolini spet nekaj premaknilo, da bosta zavladala enotnost in drugač- no vzdušje. Občinski politični aktiv je v zadnjem času delal bolj kot sicer. K temu ga je prisilil ne samo odstop predsednika občinske skupščine Nestla Žganka, marveč tudi neka- tera različna gledanja na iz- vajanje koncepta družbenega razvoja občine. In tako je aktiv na zadnji skupščinski seji razgrnil to problematiko in pozval komuniste, odbor- nike in vse delovne ljudi k večji enotnosti. V tej zvezi je tudi predložil šest točk, ki so jih odborniki potrdili z gla- sovanjem. V prvi so zahtevali, da Nestl žgank ostane na svo- jem mestu predsednika ob- činske skupščine, v drugi, da je stalno delati na uresni- čevanju in izpopolnjevanju p>erspektivnega programa raz- voja občine, v tretji, da je treba sprejeti občinska si- stemska merila za zbiranje sredstev za financiranje grad- nje objektov družbenega stan- darda. V četrti točki so pred- lagali, da naj se spričo hi- trega ' gospodarskega razvoja občine odpre drugo me- sto podpredsednika občinske skupščine in da naj bi kot neprofesionalni podpredsed- nik za gospodarska vpraša- nja delal Avgust Jeriha. Peta točka stališč se nanaša na večjo aktivizacijo organov skupščine ter krajevnih skupnosti. In končno so predlagali, da naj se reelek- cija v občinski upravi izvede dosledno. Četrto točko stališč je kot nosilec volilnega programa še posebej podprla občinska konferenca SZDL, ki je v lej zvezi predlagala, da naj Av- gust Jeriha kandidira za od bornika zbora delovnih skup- nosti občinske skupščine pri nadomestnih volitvah v tovar- ni usnja v Šoštanju. Tu je namreč za razrešitev odbor- niške funkcije prosil Boris Lenček, ki je odšel v pokoj in odhaja izven občine. Občinski politični aktiv in skupščina so tako že drugič izrekli Nestlu Žganku za- upnico in hkrati zahtevo, da ostane na dosedanjem polo- žaju in da vodi uresničevanje programa razvoja velenjske občine tudi v prihodnje. Si- cer pa osvojena stališča od- pirajo tudi nove vidike raz- reševanja vseh nalog, zlasti pa utirajo pot večji enotno- sti. M. BOŽIČ JAVNEMU DELAVCU SPOŠTOVANI TOVARIŠ MIRKO KLE- MEN, predsednik delavskega sveta v Kovaški industriji Zreče V slovansiki sikupščini je imel ob dnevu samouprav- Ijalcev govor Sergeg Kra- igher. Govoril je 300 pred- sednikom delavskih svetov iz vse Slovenije. Med dru- gim je v govoru dejal: »De- janski položaj delavcev se prepK>časi usklajuje z u- stavnimi dopolnili. Delav- čeva vloga pri odločanju o najvažnejših zadevali družbene reprodukcije ter- ja bistvene spremembe v odnosih znotraj delovne organizacije in v odnosih med delovnimi organizaci- jami ... še vedno je ve- čina odločitev, ki so za de- lavce zeLo pomembne, pre- puščena najrazličnejšim upravljalskim strukturam, ki v njegovem imenu, ven- dar j>a ne tudi v njegovem interesu, razpolagajo s sredstvi, ustvarjenimi s skupnim delom« Vaše podjetje beleži v zadnjem času presenetljive re'zultate. Prodor na sve- tovni trg je skokovit ko- rak naprej. Afirmacija in razširitev podijetja je na dlani. Radi pa bi vedeli, kajio daleč ste z uresniče- vanjem ustavnih dopolnil. Ali ste že ustanovili komi- sijo ali odbor, ki je zadol- žen za ustvarjalni prenos dopolnil v vašo samo- upravno prakso? Kaj me- nite, ali so delavci v va- ši delovni organizaciji do- volj samoupravno dejavni? Kaiko se ra25polaga s sred- stvi, ustvarjenimi s skup- nim delom in kakšna je njihova delitev? O ustav- nih dopolnilih ste gotovo že razpravljali. Se do po njih uresničitvi, računa- joč pri tem tudj na obgeik- tivne težave, samoupraivni položaj in standard vaše- ga delavca (ki danes pri vas ni slab) še izboljšal in kako? ZDENKA STOPAH Pričakujemo odgovore Franca Jelenca, predsed- nika kadrovske komisije pri SOb Žalec za področ- je gospodarstva, Izvršnega sveta in cestnega sklada SR Slovenije, Rudija Hu- dovernika, načelnika od- delka za gospodarstvo skupščine občine Velenje, in Jožeta Deberška, pred- sednika občinske skupšči- ne Mozirje. Gostinci govorijo DOMAČI KRUH IN SALAME Marija Sevčnikar Irma Koštomaj Marija Culk V Celju smo obiskali tn Osebne gostinske obrate In ^rašali njihove lastnike, za- ^ imajo toliko gostov m ® kakšnimi specialitetami j'ßi lahko postrežejo. Gostilničarka IRMA KOŠ- ^Maj nam je povedala: "MisUm, da se pri nas ljudje ustavljajo zato, ker jih •^tro postrežemo, lahko si Mi rezervirajo posebne so- ^ m poslušajo plošče, ki jih '•"inesejo s seboj. Največ go- fov je ob sobotah in nede- ^^ in takrat, pa tudi med ^dnom, jim lahko postreže s specialitetami. Naša po ^^>nost so domače salame, ^avice in pecivo Povedati ^'^ram, še to, da naša gostil ^ letos slavi 50-letnico, us- tanovljena pa je bila še v splavarskih časih.« Tudi v gostilni MARIJE CULK so nas bili veseli, last niča pa je rekla: »Zelo se trudimo, da gostom kar naj- bolje postrežemo. Imamo dve sobi, kjer vsak teden sprejmemo le po eno večjo skupino ljudi. Delovne sile nimamo veliko, saj delam sa- ma z dvema natakaricama. Ob nedeljah je gostilna za- prta, ker drugače osebje m ma prostega dne, med ted- nom pa imamo dovoij obi- skov. Gostov bi bilo še več. toda že lani smo ukinili abo nentsko kuhinjo, letos pa ma- lico Naše specialitete smo še ohranili, saj lahko gost dobi domačo salamo, vrato- vm in piščančje zrezke na pariški način.« Gostilna MARIJE SEV- ČNIKAR stoji na cesti proti Slemenu, nad Šoštanjem, v njej pa je vedno veliko do- mačinov in tujih gostov. Od lastnice smo izvedeli: »Naša gostilna je zelo znana, ne sa- mo zaradi tega, ker imamo dobro postrežbo, ampak tudi zaradi dolgoletnega dela, saj slavi letos že stoto obletnico. Vedno imamo dovolj gostov posebno veliko jih je ob ne- deljah. Naročijo lahko doma- če salame, svinjski želodec, pozimi pa krvavice m pe- čenice, najbolj znan pa je domač kruh.« Tekst: Darja Jejčič Slike: Boris Mlinar Kriminal in prestopništvo Nekdaj je bila šmarska OD- čina znana po hudih izpadih posameznikov predvsem za- radi pijače. Ti izpadi so se dogajali največ na vsakome- sečnih in tedenskih tržnih dnevih, sejmih imenovanih. Pojav je bil enak v vseh pre- delih kjer so se prebivalci ukvarjali z vinogradništvom. Za kriminaliteto v šmarski občini lahko rečemo, da je klasičnega značaja, saj sodi- šče obravnava predvsem kaz- niva dejanja zoper življenje in telo oziroma zoper druž- beno in zasebno last. še zla- sti velja poudariti, da gre pri poslednjem za poškodo vanje zasebnega premoženja. V EK>rastu je tudi takoime- novana moderna kriminalite- ta-kazniva dejanja na p'>d- ročju prometa. Ostala kazni- va dejanja v šmarski občini so po obsegu omejena zgolj na posamezne primere in ne vplivajo bistveno na struktu- ro kriminalitete v občini. Mladinsko prestopništvo se več ali manj ne spreminja niti po številu prestopnikov niti po strukturi. Letno stoji pred sodnikom okoli dvajset mladih ljudi, ki odgovarjajo za svoja dejanja. Zadnjih pet let prevladujejo tatvine. Kriv- da za takšno stanje mladih ljudi je največ zaradi dolo- čenih dejstev, ki vplivajo na mladoletniški kriminal. Sto- rilci so mladi, ki so se težko učili, bili v mladosti bolni, tisti, ki nimajo enega izmed staršev ter tisti, ki izhajajo IZ neurejenih družin. Takšni mladoletniki so bili premalo nadzorovani, preveč prepu- ščeni sami sebi. Glede na čedalje večja pri- zadevanja odpraviti korupcijo in druge malverzacije, lahko rečemo, da je odstotek tak- šnih kaznivih dejanj v občini zelo majhen. To je najbrž rezultat nerazvitosti območja, ki ga pokriva šmarska obči- na in pa dobre notranje orga- nizacije gospodarskih organi- zacij, kar seveda znatno pri- speva k zmanjšanju in pre- prečevanju gospodarskega kriminala. Kjerkoli se pač pK>javljajo v občini takšni izpadi zoper javni red in mir ter družbe- no premoženje in človekovo varnost, lahko ugotovimo, da so storilci največ ljudje s po- manjkljivo izobrazbo, skoraj vedno z nepopolno osemlet- ko, kar pa ne velja za pro- metne prekrške. Pri mlajših storilcih gre največkrat za mladostno objestnost. Sklad- no z izobrazbenim nivojem je tudi način storitve kaznivih dejanj Storilci uporabljajo za svoja kazniva dejanja mo- tike, vile, palice in vse češče zopet nož. Precej spornih zadev v ob- čini se vrti okoli posestniš- kih problemov, žalitev časti ter nesporazumov okoli do- smrtnega preživljanja. Gotovo je, da se bodo ti problemi s ix>rastom štan- darda v občini, ki je glede na celotno rast življenjske ravni v republiki nujen, še povečali, zato je nujno po- trebno, da občinska skupšči- na občine Šmarje pri Jelšah ugotovitve sodišča upošteva v svojem načrtovanju ka- drovske ix>htLke. Dobro bi bilo, da skupščina čimprej sprejme družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrov- ske ix)litike pri pravosodnih organih, organih za kaznova- nje prekrškov in odvetništvu za obdobje 1972-76, katerega pobudnik je republiška skup- ščina SRS. Tako bo delo znatno olajšano, čeprav za- enkrat na čutiti pK>manjkanja kadrov. -mst- 4. stran NOVI TEDNIK St. 27. — 6. julija Beseda nagrajencev Kot že vrsto let doslej, so tudi leto« ob občinskem praz- niku občine 2alec, ki ga občani slave 7. julija, kot spomin na dan, ko so bile leta 1941 v SavinjsJti dolini izvedene prve množične akcije proti okupatorju, pB(>I).\ ŽALEC: Očinska nagrada pomeni za člane našega društva veliko priznanje. V društvu uspeš- no deluje sedem sekcij in si- cer dve dramski skupini^ dva pevska zibora, dva narodna ansambla in likovna sekcija. V minulem obdobju smo ime- li vrsto proslav in kulturno zabavnih prireditev. Poleg te ga pa je naše društvo naveza- lo stike tudi s Slovenci v zamejstvu. Nagrada nam po- meni veliko vz1: Prepričan sem, da je Občin ska zveza DPM občinsko na grado tudi zaslužila, saj na tem področju že vrsto let ak tivno deluje veliko število prizadevnih občanov, ki se ukvarjajo z odgovornim de lom V2^oje naše mladine. Na grada pa ni priznaje samo sedanjemu odboru, temveč tudi vsem iz prejšnjih, zelc plodnih in delovnih let. Na grada nas bo v naših pleme nitih prizadevanjih prav go tovo vzpodbudila k še večje mu delu. BERNARD CEPIN, ui><)ko .leiiec iz Matk, ta.jnik KS: S podelitvijo občinske nagrade sem dobil veliko pnz^nanje za vse moje dolgoletno aktiv- no družbeno politično delo v kraju in občini. Vesel sem te- ga priznanja, ki me obvezuje, da bom tudi v bodoče še na- prej aktivno delal v okviru svojih možnosti seveda. V do- ločenem smislu je ta nagrada tudi priznanje mojim števil- nim sodelavcem, ki so prav tako kot jaiz, vedno žrtvova- li svoj öas za napredek in dobrobit kraja. EMIL JUG, direktor Tek- stilne tovarne Prebold: Ob činska nagrada, ki sem jo dobil, )e prisnanje kolekti- vu in vsem mojim sodelav- cem, kajti, tudi njih zasluge je, da smo prebrodili vse te žave in postali eden najbolj- ših tekstilnih kolektivov v Jugoslaviji. Nagrade sem osebno vesel ^ denar pa bom razdelil, in si[cer 50 odstotkov Društvu inženirjev in tehni- kov, preostalih 50 odstotkov pa našemu gasilskemu dru štvu, ki je najboljše v Slove- niji, izmed tekstilnih delcv ruh kolektivov. IVAN BOžNIK, direktor Tovarne nogavic PolziMa: Priznanje skupščine občine Žalec je obraz stvarnega pri- zadevanja našega kolektiva v letih rekonstrukcije, ki je po- tekala vse od leta 1958 dalje. S to rekonstrukcijo smo si ustvarili pogoje za nadalj- njo ekonomično proizvodnjo. Prepričan sem, da bo prizna- nje pozitivno vplivalo na na- še bodoče delo, da si bo ko- lektiv še bolj prizadeval za dosego še večjih rezultatov pri razvoju podjetja, kraja in naše celotne občine. Taik» so torej povedali nagrajenci in dobitniki pri- manj. Veri ao bega veseli, vsi se zavedajo obvez, ki jih 8 tem prisananjem sprejemajo, vsi pa se tudi tem ix)tem, skiipööini javno zahvaljujejo za d^eljraio jim priznanje ta iBikao öeat. ' B. Strmčnik LETO USPEŠNIH SANACIJ # Problematike sanacij nekaterih podjetij v žalski občini so se predčasno lotili skrb- no, načrtno z največjo mero odgovornosti. Ravno na tem pomembnem področju se je po- kazalo kar najuspešnejše sodelovanje med podjetji ter ustreznimi strokovnimi službami pri skupščini občine 2alec. Tesno sodelovanje med oddelkom za gdspodarstvo, ustreznimi sve- ti, skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij in zainteresiranih podjetij, je pri- vedlo do tega, da je mogoče že pokazati ustrezne rezultate in pomembne dosežke. • Načrtovanje srednjeročnega razvoja občine ter načrtovanje razvoja vseh delovnih organizacij, (projekti so v izdelavi), bodo nedvomno pogojih še hitrejšo rast celotnega gospodarstva in industrije še posebej. Skladno z načrtovanjem razvoja gospodarstva, pa se načrtno ukvarjajo tudi s skrbjo za kadre. Dve posebni komisiji pripravljata, vsaka za svoje področje, vse potrebno, da bi v občini kar najuspešneje uresničili nedavno spre- jeto resolucijo o kadrovski politiki v naši republiki. Kadar smo v minulih letili govorili o gospodarstvu v žal- ski občini smo imeli takoj v mislih kmetijstvo. Kmetijstvo je postalo nekak sinonim za celotna gospodarska prizade- vanja v žalski občini. Takoj uvcxioma pa velja u.gotoviti, da se vedno močneje uveljav- lja tudi v tej občini industri- ja, ki ob naglem razvoju ne- katerih podjetij postaja vse pomembnejvši gospodarski de- javnik. Nekaj podjetij je v preteklih letih zašlo v polo- žaj, ki ni bil ravno zavidanja vreden. Ob teh primerih pa se je pokazalo, kaj lahko do- sežejo ob skupnih naporih ter načrtnem delu. Skrbno so se lotili sanacij. Podjetje za podjetjem je do- bivalo v roke sanacijske pro- grame ter ustrezna kreditna sredstva iz rezervnega sklada. S programi ter osnovnimi za- gonskimi sredstvi, res ni bilo težko stopiti pred banke ter terjati tudi njihovega ustrez- nega deleža, za dokončno ure- ditev odprtih problemov. Montana, Minerva, Gradnja, Garant in KIL Liboje ter dru- gi^ so postopoma urejevali svoje probleme. Zapisati ve- lja, da so se ob teh naporih močno angažirali tudi kolek- tivi sami. Marsikje so za bolj- ši jutrišnji dan zategnili jja- sove. Ni bilo zaman! Rezul- tati so že vidni. Delne pre- usmeritve, dopolnjeni proiz- vodni asortimani, povečana proizvodnja in večji izvoz, to so le nekateri dosežki kon- kretnih operacij, da seveda o večjih osebnih dohodkih in višjih skladih ne govorimo posebej. Sicer pa je celotna prizadevanja pri oživljanju gospodarske aktivnosti naj- bolje izrazil na zadnji seji zbora delovnih skupnosti ob- činske skupščine Žalec, na- čelnik oddelka za gospodar- stvo, Jože Cerovšek, ki je med drugim dejal: »Z zado- voljstvom lahko ugotavljamo, da v enem letu še nikdar od kar obstoji naša občina ni bilo vloženih v gospodarstvo toliko sredstev, kot v miim. leni obdob.ju!« Mar tako stanje ni odra^ načrtnih prizadevanj? Je nio^. no to doseči brez utemeljni}] razvojnih, oziroma sanacij, skih programov? V nobene^ primeru ne! Ravno uspešne sanacije nekaterih podjetij ^ minulem letu so pokazale ;ti potrdile hkrati, da je možno v pogojih blagovnih tržnih odnosov uspešno gospodariti le na osnovi realnih in ut«. meljenih programov in na- črtov. Primeri nekaterih p()neküd še pogojujejo relativno neza- dostno razvita gospodarska baza. Ni kao reči, rezultati so več kot očitni in uresničeva- nje postavljenih nalog je po- kazalo,, kaj je moč doseči, če s svojim deležem pri tein sodelujejo vsa podjetja in če svoje prispevajo tudi občani Sleherni dinar ki se je ste kel iz tega ali onega na.ilovs, je bil več kot umno uporab- ljen. ROK KOPITAR PIŠE: B. Strmčnik «TLE PA BO ZA BIT'« Po vrnitvi iz Brežic je poštna direkcija Roka Ko- pitarja poslala v Mursko Soboto, kjer je vozil do Doljnje Lendave in nazaj v Mursko Soboto. Imel je veliko domotožje in ni se mo.gel privaditi krajem in ljudi onkraj Mure. Neneh- no ga je vleklo nazaj in še isto leto se je vrnil na štajersko. V oktobrskem soncu se je kopala Zgornja Savinj- ska dolina, ko je leta 1925 prvič prišel v Mozirje mla- di ROK. Prva misel, ki mu je prišla na pamet, je bi- la: »Tie pa bo za bit' . . .« In zgodilo se je. Kraji so ga spominjali na rodno vas, ljudje so mu bili všeč in Rok je ostal. Ostal je vse do današnjih dni. Stanovanje -je dobil v Moziirju. Zjutraj je vozil na progi do Solčave, po- poldne pa do Šmartnega ob Paki in zvečer nazaj v Mo- zirje. Rok se še prav do- bro spominja tudi avto- busa, ki ga je takrat imel. Takole je spregovoril o njem: »O, to je bil pa že lep voziček. Opel je bil in podoben današnjim kombi- jem. Ljudje so vstopali od zadaj, kjer je bilo prosto- ra za 7 potnikov, nemalo- kdaj pa sem jih naložil tudi po trinajst, še na zunanjih stopnicah so sta- li. Ej, nekoč je bilo se- veda vse drugače. Za raz- liko od prejšnjega je imel že prva kolesa z zračni- cami, pa tudi potegnil je že na 50 kilometrov na uro.« Da je bilo Roku tod za- res všeč, o tem priča tudi to, da si je kmalu izbral dekle, in se naslednjega leta tnjdi poročil. Spomi- nja se, da sta to opravila kar »gredoč«, med službe- nim časom. Z avtobusom je Marijo Blažič, tako se je pisala nevesta, odpeljal skupaj s pričama v Solča- vo in v času, ki je bil na- menjen za kosilo, so opra- vili poroko. Troje matičnih dejstev je takratni solčav- ski župnik vpisal v matič- no knjigo: Rokovo poroko, neko rojstvo in še smrt. Kar preveč za tolikšen kraj kot je Solčava, še dolgo se to ni ponovilo, morda še do danes ne . . . Tekli so kilometri in te- kel je čas. Leta 1930 je celjska občina kupila 7 avtobusov in zopet so ga snubili, da naj pusti pošto in pride v službo v Celje. Celje ga ni mikalo, tudi nova služba ne, toda mika- li in zmikali so ga novi avtobusi! Pristal je! »Ja, kakšen voziček pa je to bil, ne morete si mi- sliti! Tatra pn 17 sedežev ie imel. Veliko več. po mislite!« je še pristavil in za nekaj ča-sa utihnil. Br- skal je po .spominu . .. In sedaj se je pravza prav začelo tisto, po čemer je Rok postal svojevrstna legenda v Zgornje Savinj- ski dolini. Pričele so se drobne usluge. Prvi so na- valili trgovci, ki jim je Rok dovažal blago iz Ce- lja. Avtobus je imel že na strehi takoimenovano »ga- lerijo« in ta ni bila nikoli več prazna. Spominja se, da je pi-vo »kišto« kvasa razložil že v Žalcu, nato pa vse do Logarske ni zmanjkalo trgovin, ki jih je oskrboval. Ljudje so ga prosili za vse mogoče stva- ri in Rok ni nikoli odrekel., Včasih ni vedel, kje se ga glava drži, toliko je bilo vsega. Toda kaj se hoče. Roku so bili kraji in ljudje všeč in tu je ostal. Odslej je živel le še z njimi in za njih . .. ("Se nadaljulp'' St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 5. stran ZLATA MATURA 12. junija so se v pro- storih motela Jezero v Mariboru zbrali učitelji- ščniki, ki so maturirali leta 1922. Ob tem jubileju se je zbralo 30 tovarišev in tovarišic, ki so prispeli iz raznih krajev domovi- ne in tudi iz tujine na proslavo zlate obletnice. Ob tej priložnosti je re- citirala svojo pesnitev Ani- ca Salmič. ZLATA MATURA 1922—1972 Spet prišla do naših vrat lepa, topla je pomlad. Rože pisane cveto, !^once boža vso zemljo. . Danes v Bresternici zbrani maturanti, nekdaj mladi, zdaj obujamo spomine. Joj, kako čas hitro mine! Kje so naša mlada leta, v cvetje in radost odeta, srca polna hrepenenja, %meha, zdravja in hotenja'' Petdeset je let minilo — zadnjič je tedaj zvonilo maturantom s šo'skim zvoncem, zadnjič pred pouka kon- cem. Po opravljeni maturi smo zaprli šolske duri. Segli še smo si v roko, težko je bilo slovo. Kmalu smo se razkropili vsi po domovini mili, ko smo pohiteli v šole polni nad in dobre volje. Znanja smo mladini dali. zdravo seme smo sejali. Kmalu s prvim srebrom las nas obdaroval je čas. Danes naj praznujemo zlato polstoletnico. Še so naša srca vneta, pa pozabimo na leta! Zal med nami so vrzeli: mnogih ni, ki onemeli so prezgodaj. Njim velja naša misel z dna srca! Dvignimo kozarce vsi! Naša skupnost naj živi! Naj prijateljstvo naprej veže nas do skrajnih mej! NISMO ŠE POZABLJENI v kratkem članku vam želim opisati, kako smo mi, slovenski zdomci, pre- živeli nedeljo, 18. junija, v Celovcu. Na ta dan so nas obiskali naši rojaki iz domovine in nas razveseli- li v domačem jeziku s pe- smijo in prozo. Zažarele so oči in pospe- šil se je utrip srca, ko se je v nedeljo dopoldan v Kolpinkovi dvorani v sre- dišču Celovca oglasila slb- venska pesem loškega ok teta. Na ulici pred dvora- no so Vitanjski fantje ubi- rali lepe melodije vseh mo- gočih slovenskih ansam- blov. Zadaj na dvorišču so stali avtomobili, s kateri- mi so se pripeljali igralci in pevci iz Loč ter fantje iz Vitanija. Med igralci se je neumorno • vrtel Emil Zupane, ki je s «vojo igralsiko skupino predsta- vil igro »Matajev Matija«. Z njimi sta prišla tudi »recl'ednik prosvetnega društva iz Slovenskih Ko- njic Konrad Sodin, repu- bliški poslanec Matevž Lu- bei in dirugi. Prireditev se je odvijala v prii-^-tnem vzdušiu in ob mnogih aplavzih. Na vpra- šsinje Dredstaivnikov konji- ške cbči^ne. kdo so ljudje. ki jih ob prihodu pozdra- vljajo s toplimi stiski rok, smo jim odgovorili: To so člani mladega kluba slo- venskih zdomcev »Triglav« na Koroškem. Povedali smo jim tudi, na kakšne težave smo naleteli ob us- tanovitvi. Klub je ustanov- ljen. Prostori so priskrb- ljeni. Ustavili smo se pred velikim vprašanjem — »de- nar«. Od kod in kaiko or- remiti naš klub, da bo pri- tegnil Čim več zdomcev in jim nudil zadovoljstvo in razvredrilo. Kako bomo us. peh pridobiti še kakšnega člana in ga rešiti tistih zakotnih in temnih gostin- skih lokalov, v katerih iš- čejo naši ljudje razvedri- lo. Na vprašanje Konrada Sodina, kdo je ustanovitelj tega kluba, smo mu pove- dali, da smo bili v za- četku sami Konjičani, saj nas je tukaj v eni tovarni okoli 40 iz konjiške obči- Namen kluba je — zdru- žiti čimveč naših delavcev iz zamejstva in se pričeti ukvarjati z najrazličnejši- mi dejavnostmi, kot so: šport, prosveta in drugo, seveda glsde na možnosti, ki nam bodo na razpola- go. Po končani prireditvi so si naši predstaraiki obči ne ogledali tudi klub in nekaj stancvanj naš^ih rJplavoev. S programom smo obu- dili našim zdomcem spo- min na rodno grudo in si ob slovesu s solznimi oč- mi dejali — Nismo še po- zabljeni. Leskova r Vid Celovec OdsTOvor: Želimo, da bi to vaše pismo še kdo pre- bral. Morda pa se bo na cpltskem območ.iu le našla kakšna d lovna organizaci- ja. ki bo še izdatneie nod- prla dpTo vpšp^jra k'liba. STRFLA v petek, 23. junija je med silniim nalivom uda- rila strela v Stimulakovo gospodarsko poslopje (ma- rof) na VeUki ravni nad Sooko, katero je pogorelo do tal. Zgorel je tudi sko- raj nov traktor. Na nesre- čo je bilo eno kolo sneto zaradi okvare na zračnici in ga niso mogli izvleči iz šupe. Da bi bila nesreča popolna, je živina zašla na njivo, da je napelo vso živino. Niso mogli rešiti niti enega goveda. Priden in skrben gospodar bo pač odvisen od dobrih src. Premzl Ivan, Strmec 55 pri Vojniku SOSEDI NAGAJAJO Podpisana Kugonič Rozi, roj. 21. 12. 1931, v Ločioi, sem vdova po pokojnem možu Ivanu Kugoniču, ki je bil zaposlen pri ŽTP Maribor, in se je pri opra- vljanju službe smrtno po- nesrečil 14. 10. 1964. Mož mi je zapustil štiri nepre- skrbljene otroke. Leta 1959 ie izgubila življenie v pro- metni nesreči tudi sedem- letna hčerka Danica. Pokojni mož le bil ak- tivni borec Tomšičex'e bri- gade, bil je tudi član ZK od leta 1946 in je bil po- polnoma zaveden držav- ljan. Moram pa povedati, da imam sedaj velike te- žave in mi nekateri sosed- je zelo nagajajo. Jože Ducman in Slavka m sestra Justa Hropot iz Ločice mi nagajajo že več let, a sem iz ljubezni do soseda do sedaj molčala. Zdaj pa se to ne da več. Pred enim tednom sem prezračiila posteljnino in mi je na jogi vložke so- sed nametal gnoj. Nič ni- sem rekla, ker sem zračila na njegovi zemlji, ker je nimam kie dru.gie. Stanu- jem namreč ob glavni ce- sti proti Polzeli. Dne 18. 6. 1972, v noči iz 18. na 19. nmija pa mi ie leseno razbil in polomil stebre, ne da bi bil toliko pošten, da bi pri- šel pwdnevi tn mi rekel, da moramo podreti. To je res čisto razbojniško. Ob 21. uri zivečer smo slišali, kako je grmelo, pa smo šli gledat. Kdo bi si mi- slil kaj takega! Potem je vse utihnilo, ob pol treh zjutraj pa je z razbijanjem nadaljeval. Poleg tega grozi mlajše- mu sinu, da mu bo zastru- pil psa. Sin pa. mu je res naizay odvrnili od gorja, če bo storil kaj psu. Zagrozil mu je, da mu bo vse ku- re zadavil. A moj sin ni mogel drugače, ker mu res ta pes pomeni vse. če je kdo od otrok kdaj sedel zadaj za hišo, so ga že preganuaU, da je na njihovi zemlji. Tudi zadaj za hišo so postavili kopi- ce sena, da je hiša čisto mokra, ker do nje ne mo- re sonce. Takole morajo otroci tr- peti, ko že itak nimajo, kar je najdražje — to je očeta, ki je moral tragič- no premir.uti. To se nam dogaja zafto, ker se je mož boril. že večkrat sem jih pro- sila, da mi naj prodajo vsaj meter zemlje za hi- šo. ali je vse zaman. Sosedi pa mi še druga- če nagajajo. Nikdar jim ni- sem nič žalega storila, tu- di zdaii ne, po tem .gnus- nem dejaniu na ne morem več troeti. Ali si to zaslu- žimo? Kdo na.m lahko po- ma.ga? ROZI KUGONIČ. Ločica št. 38. Polzela QTPOKF NAUČI. MO DELATI Sem že dolgoletni naroč- nik Novega tednika in zelo rad berem rubriko Bralci pišejo. Oglašam se k raz- pravi Možje so izkorišče- valci. Pravzaprav so že vse povedali drugi. Dodala pa bi, da je predlog A. K. do- ber in bi bilo prav, če bi ga uresničili. Posebno še zato, ker možje res ne vedo, kaj je njihova dolž- nost. Franc Vodeb iz Dramelj trdi, da je žena vsega kri- va, ker sina ni naučila delati. Noče priznati, da je še več kriv mož oziro- ma oče, ki je dal sinu slab zgled. Matere zares težko vzgajajo sinove, ki nimajo pravega vzgleda pri očetih. Po mojem je to velika laž. Starši, rjaj bo oče ali mati, morata otroke naučiti delati, do- kler so še majhni. Vsak otrok se mora učiti delati Od staršev.- Mož jih mora vaditi pri živini v hlevu. Mati pa v kuhinji. Oče mo- ra sina naučiti v hlevu kr- miti živino, gnoj kidati, na- pajati in nastiljati živini in podobno. Pa z lepo bese- do, ne zgrdo. če otrok na lepo besedo ne uboga, tudi z grdo ne bo ubogal. Mati pa mora tudi že majhne otroke učiti v kuhinji, da bodo vešči še gospodinj- skega dela. Če se otrok ne nauči delati, se tudi Sitar ne bo naučil. Če kmet ne bo mladega bika naučil voziW. ga tudi starega ne bo. žene oziroma deklleta se ne učiio kuhati ali peči knih, potem pa je veliko takih deklet, da se omo- ^-'i'O, pa ne znajo nič. Starši, učite svoje otro- ke delati, dokler so mladi. F. M., Dramlje KRITIKA Pišete o pomembnem in nepomembnem, ne lotite pa se zadeve o zastrupitvi okolja okrog tovarne ive- ric v Nazarjih. Kaj misli- te in čakate? Dolina pro- pada, vi pa stojite fcrižem- rok. Bralec Odgovor: To ste hudi! Vsega pa res ne moremo! Predlog je dober in ga ni- smo vrgli v koš. Drugič pa se podpišite! FRANC GUBENŠEK Ob 50-letnici gimnazijske mature Letos poteka: 164 let, odkar so odprli leta 1808 prvi razred (nem- ške) gimnazije v Celju, 160 let, odkar je bila ie- ta 1812 zgrajena gimnazij- ska stavba vštric opatijske cerkve, 121 let, odkar je bil teta 1851 prizidan gimnazijske- mu poslopju nov trakt proti Savinji, 110 let, odkar je bilo ustanovljeno leta 1862 Di- jaško podporno društvo, 86 let, odkar je bila leta 1886 ustanovljena Dijaška ..:uhinja za slovenske dija- ke, . 77 let, odkar je bila Leta 1895 ustanovljena Državna nižja gimnazija v Celju, to je slovenska gimnazija, 75 let, odkar je bila letu 1897 odpravljena Državna nižja gimnazija in so bih ustanovljeni Samostojni gimnazijski razredi z nem- ško-slovenskim učnim je- iikom, kajpak samo prvi štirje, 75 let, odkar se je leta 1897 pričel za Slovence po uk v Jezernikovi (Kukov- čevi) hiši poleg grofije na sedanjem Muzejskem trgu, 53 let od prve slovenske •nature leta 1919 in 50 let od humanistične mature mojega letnika'le- ta 1922, ko se nas je raz- šlo 24 zrelih (23 in ena) in nas jx)st tot discrimina verum živi še vedno štiri- najst (13 in enaj. S koncem decembra 1918 je prenehala delovati v Ce- lju nižja slovenska gimna- zija v Kukovčevi hiši na današnjem muzejskem tr gu. Področje, s katerega so nanjo prihajali mladi prvošolčki, je obsegalo predvsem mesto Celje sa- mo, v glavnem pa pokra- jino severno od Save (Bre- žice — Zagorje ob Savi), zahodno od So tie (Kozjan- sko), južno od Haloz (Ma- kolej, vznožje Južnega Po- horja (Slovenske Konjice do Viianja in še žep tja do Slovenjgradcaj in vso Savinjo. Mesto samo je dalo na leto kakih 10—20 dijakov, ostalo območje pa 25—35—40, skupaj ok- rog 50. Ta slovenska nižja gim- nazija je bila v mnogoCem neka posebnost, zlasti po svojem nastanku. Vsak prvošolec, ki je prišel na celjsko sloven- sko nižjo gimnazijo, je bil s tem rešen za slovenstvo, ker je prišel med same Slovence in se je s tem rešil neugodnega vpliva predvsem nemškega dijaš- tva in nemških profesor- jev. Tako je bilo v teh slovenskih dijakih po šti- rih letih šolanja ob pre- hodu na nemško gimnazi- jo slovenstvo popolnoma utrjeno. Boj za 7istavorntev te gimnazije ni bil lahek, ker je bil oster, trdovraten in dolgotrajen. Taajje je bil predsednik ministrskega sveta 14 let. V tem času je njegova vlada izdala (leta 1882) od- redbo o dvojezičnosti ura- dovaiija v uradih za slo- vensko ozemlje. Slovencem je tudi obljubila ustanovi- tev slovenske nižje gimna- zije, čemur so se Nemci zelo upirali. Dne 10. 10. 1893 je vlada predložila reformo volilnega zakona. Temu so Nemci nasproto- vali, zaradi česar je Taafje 29. 10. 1893 odstopil. Novi kabinet je sestavu Alfred Windisch-Graeiz, ki je 8. 3. 1894 sporočil koa- Hranim parlamentarnim klubom temeljne poteze volilne reforme, že sama ta reforma je grozila, da bo v koaliciji prišlo do krize. Pospesil jo je vlad- ni predlog o ustanovitvi slovenske nižje gimnazije v Celju, kar je Slovencem obljubila že Taaffejeva vla- da. Zoper to so se Nemci kar najostreje borili. Kljub temu je bila v proračun- skem odboru dovoljena vsota, ki jo je vlada za- htevala za celjsko gimna- zijo. Zaradi tega je (tako- imenovanaj nemška levica izstopila iz koalicije in na- slednjega dne je Windisch- Graetz podal ostavko. Na- slednik je bil Kielmansegg. pod čigar predsedstvom je bila s šolskim letom 1895/96 ustanovljena slo- venska nižja gimnazija, ki je delovala vse do 24. de- cembra 1918. Sprejemni izpiti mojega 'letnika so biLi L 1914 za J. razred prvo soboto v juliju se v Kukovčevi hiši. Za- radi izbruha vojne 26. 7. 1914 je te gimnazijske pro- store (kakor tudi prostore novega gimnazijskega po- slopja zadaj za takratno protestantsko cerkvijo) za- segla vojaška oblast za bolnico. Dijaki so se pre- selili v poslopje nemške gimnazije pri opatijski cer- kil, kjer so imeli. popol- danski pouk. To je trajalo do konca leta 1916, ko je vojska Kukuvčevo hišo iz- praznila m jo vrnila šol- sicim namenom. V njej se je spet vršil pouk od ja- nuarja 1917 vse do 24. de- cembra 191K. Od takrat dalje se ta zgradba za šol- ske namene ni več upo- rabljala. Tako je prenehala s po- ukom gimnazija, ki je pred svojo ustanovitvijo za toliko število let razbur- kala ne samo slovensko, ampak vse taicratno av- strijsko politično življenje in povzročila celo padec vlade. Za narodnostno živ- ljenje Slovencev celjskega območja je bila neprecen- ljivega pomena. Na njej je bilo v šol- skem letu 1913/14 najvišje število dijakov (203). Za- radi začetka vojne je mno- go podeželskih dijakov, ki so sicer že naredili spre- jemni izpit, nameravani študij opustilo, ker je od- hod očetov na fronto pač ponekod prinesel težko premagljive ovire. Druga posebnost je bila tudi njen učni jezik, če- prav so jo imenovali »slo- vensko«, se je na njej po- učevalo mnogo predmetov, lahko rečemo večji del — v nemščini. To zato, ker so bili ti štirje razredi ne samo predmetna, ampak predvsem tudi jezikovna priprava za prestop na nemško gimnazijo (poleg opatijske cerkve) z nemš- kim učnim jezikom in z nemškimi profesorji (ra- zen dveh: za slovenščino za Slovence in za verouk, ki ga je profesor učil v nemščini). Boj za predmetno pošlo- venitev te slovenske gim- nazije so Slovenci bili ne- prestano, prav do začetka prve svetovne vojne. Kon- čal se je s tem, da se je s šolskim letom 1914/15 začel pouk v I. razredu v slovenščini v vseh pred- metih. Prav tako se je s tem šolskim letom tudi v Go- rici popolnoma poslovenil L gimnazijski razred Žal je ta poslovenitev trajala nekaj manj ko dve šolski leti, ko je zaradi vstopa Italije v I. svetovno vojno v maju 1915 na strani an- tante proti Avstriji bila Gorica vojaško ogrožena. V- šolskem letu 1914/15 je bila na slovenskem o- zemlju še ena gimnazija, ki je tudi imela I. razred samo s slovenskim učnim jezikom: v Šentvidu nad Ljubljano. V Celju se je z vsakim nadaljnjim razredom pre- šlo na pouk v nemščini v enem ali več predmetih. Tako je v II. razredu to veljalo za zgodovino in zemljepis, v III. pa za fi- ziko, matematiko in gršči- no; v slovenščini so pou- čevali latinščino, verouk in seveda slovenščino. Tako so dijaki s IV. raz- redom bili dobro priprav- ljeni za prestop na čisto nemško gimnazijo in »o bili povsem udomačeni v nemškem izrazoslovju. V nasprotju s pravimi Nem- ci so bili seznanjeni le s slovniško nemščino, med- tem ko je bila govorica Nemcev obarvana z nareč- nimi oblikami, da, celo z napakami. Nemška gimnazija je po nastanku Jugoslavije (ko- nec oktobra leta 1918) ne- moteno nadaljevala s pou- kom v nemščini vse do konca decembra. (Se nodaljjijeJ 6. ttran NOVI TEDNIK St. 27. — 6. )uli)a 1973 Ust iz beležnice o,.domislicah'' ZAKASNELE CVETKE Zgodi se pač tako, da včasih kljub temu, da so vremenske prilike ugod- ne, ne vzcveti vse hkrati, kar bi vzcvetelo lahko. Že nekaj časa je minilo od takrat, ko smo pripravili naš vrt za pomladno cvetenje, pa vendar se je to vse skupaj nekoliko zavleklo. Nič hudega, kajti cvetke so cvetke, bodisi da zacvetijo pravočasno ali ne . . . Nekaj posebnega so tele naše cvetke, ki jih je dodobra ogrelo naše politično sonce, zato naj vam jih danes tudi pokažemo v vsej mavričnosti njihovih barv. Niso le rezultat na- šega dela, gojili so jih številni ljudje. Že manj številni so jih odkrili, mi pa smo jih z današnjim dnem postavili na razstavo. Oglejte si jih in sami presodite njih žlahtnost cvetov. Pa začnimo kar lepo po vrsti in oglejmo si cvetko za cvetko. Če vam katera ni posebno všeč, si lahko mirne duše naslednjo ogledate dvakrat! Vse kaže, da je ugotavlja- nje dohodka v naših delovnih organizacijah vse prej kot preprosta zadeva, kajti pri- merilo se je, da so računo- vodje za preteklo leto kar v H2 delovnih organizacijah na- šega območja izračunali pre- več dohodka, kot ga je pod- jetje v resnici ustvarilo. Vsi skupaj so ga naračunali več takole nekako za približno 227 starih milijonov. Nič boljše pa se ni godilo tistim raču- novodjem, ki so prav tako v delovnih organizacijah iz- računali za skoraj pol mili- jarde starih dinarjev premalo dohodka. Le koliko podjetij je imelo v redu bilance? Ka- že, da ne ravno veliko. Pa .še nekaj: računovodjem bo tre- ba »popraviti« plače, kajti kako pa bodo lahko organi upravljanja sicer še sploh zahtevali natančno delo ... * Vse kaže, da so potni stix). ski in dnevnice zelo primerna oblika »osebnih dohodkov«. Podjetja si »prihranijo« pri- spevke, iznajdljivim občanom pa ni treba plačati davka od osebnega dohodka. V nekem podjetju so 4 potnikom iz- plačali kar za več kot pet mi- lijonov starih dinarjev dnev- nic brez kakršnekoli doku- mentacije, ki bi dokazovala povračilo pK)tnih stroškov. V nekem drugem podjetju so si pomagali na drugačen .način. Potnikom so preko leta iz- plačevali akontacije, na kon- cu leta pa so izračunali de- jansko provizijo, ki pa je bdla veliko večja kot izplača- ne akontacije. Zaradi tega so vsem potnikom za vse leto za nazaj določili pavšalne dnev- nice za 20 dni v mesecu po 12 starih tisočakov, p>oleg te- ga pa še kilometrino v me- .sečnesm pavšalu za 4.000 lan po 1(X) starih dinarčkov. Tako je delovna organizacija po krila razliko osebnih dohod- kov s povišanimi dnevnicami J« kilometrino, družbo pa so" prikrajšali za prispevke . .. • Veliko bolj širokogrudni pa »o bifli T nekam trgo\T>kem podjetju, saj so za leto 1970 širokogmdno plačali za nič več in nič manj kot 162 mili- jonov starih dinarjev davka, ker niso upoštevali, da se plača davek le od plačanih, ne pa tudi od zaračunanih proizvodov in storitev. V dni- gem primeru pa .so bili zopet širokogrudni do potrošnuujv, saj so nepravilno obračunali davek pri nekih proizvodih, kar je ceno temu blagu zni- žalo pod nabavno vrednost. Pa naj še kdo reče, da se trgovcem potrošniki ne »smi- limo« .. . * Nimajo vsi delavci sreče, da bi bili zaposleni pri pod- jetju, ki lahko sv6jim delav- cem daje tudi nedinarske pla- če. Oprosti jih namreč lahko plačevanja uslug, ki jih sicer vsi drugi občani morajo pla- čevati, pri t«m pa »pozabi« družbi nakazati tudi prispev- ke, za več kot deset starih milijonov ... Važno je, da je bil kolektiv na boljšem, druž- ba je itak nekaj imaginarne- Neke -splošno obrtne delav- nice so med drugim gradile tudi stanovanjske hiše »ne- katerim« občanom ali pa so opravljale posamezna gradbe- na dela. V nekaterih prime- rih je bilo dobavljeno precej več gradbenega materiala, kot pa ga je bilo vgrajenega, ali pa je bil dobavljen tak ma- terial, ki ga podjetje ne bi smelo vgrajevati, ker za to ni re.gistrirano. V takih pri- merih je p>odjetje le nabavilo material, delo pa je opravil privatni obrtnik, s katerim pa ni bila sklenjena koopera- oijska pogodba. Neobračuna- nega davka, ki je znašal pre- ko tri milijone, graditeljem pač ni bilo treba plačati. Ha, ha, ha ... S poslovnimi partnerji je treba imeti dobre odnose. Kolikokrat smo že kiitizirali posamezna pKXijetja, ker ni- majo dobrih odnosov. Na dobre ixlnose so mislili tudi pri tistem trgovskem pKxijet- ju ko- so dobavili razen ma- terial kar osmim vodilnim delavcem pK>slovnih partner- jev brez obračunanega pro- metnega davka, fakture pa so izdali na ime njihove delovne organizetcije. Vendar pa so ti pametni voflilni ljudje doma v svojih podjetjih naročili svoj.im tajnicam, naj te ra- čune zadržijo in so jih po- ravnali z navadnimi položni- cami. Trgovsko podjetje je svoje dobilo, vodilni delavci poslovnih partnerjev tudi, družba pa je ostala praznih rok! Prav ji je, zakaj pa to dopušča ... Neko avtoprevozniško pod- jetje je tako širilo krog svo- jih uslug, da je najelo • *^udi privatne tovornjake. Del na- jemnine pa so lastniki dobili plačane na ta način, da so z naročilnicami podjetja, op- remljenimi z izjavami, da gre za reprodukcijski material (ta ni obremenjen s promet- nim davkom, ker ga plača le končni potrošnik, opomba pisca) kupovali rezervne dele za svoje avtomobile. Fakture pa je seveda plačevalo pre- vozniško podjetje. Zanimivo, ni kaj reči. . . * Neko lesnoindustrijsko pod- jetje je pod firmo reproduk- cijskega materiala nabavljalo tudi gradbeni material, seve- da brez prometnega davka, čeprav to podjetje sploh ni- ma gradbene enote. Gradbeni material je bil tu, ostalo pa je tudi preko pol milijona .starih dinarjev prometnega davka. Le komu so ostali . .. Velikemu industrijskemu podjetju na našem območju gre tako slabo, da ni obra- čunalo takole okrcalo za ne- kaj več kot 120 starih mili- jonov raznih družbenih obvez- nosti. Res je sicer, da je vsaj nekatere prispevke pod- jetje imelo obračunane, toda ni jih moglo nakazati. Hude čase živimo in nekateri se še dolgo ne bodo izkopali iz njih. Gvišono »o delavci »kri- vi« za to^ piwnalo delajo ... * V nekem podjetju so svo- jim (pa tudi nekaterim tujim) delavcem prodali kar 81 sta- novanj PK) knjižni vrednosti, pri t*emer pa tržne vrednosti sploh niso ugotavljali. Le kdo bi se ukvarjal s takim neza- nimivim in za člane kolekti- va nekoristnim delom. Tržna cena je bila nesporno višja, ker pa je od roka sklenitve pogodb poteklo več kot eno leto, preden je to bilo od- krito, pa pravobranilstvo ni moglo več izpodbijati sklenje- nih pvogodb. Znati je treba ... Nekemu trgovskemu p>otni- ku, ki je hkrati delal za dve pK>djetji (eno proizvodno in eno trgovsko) je šlo tako sla- bo, da je za isto blago obra- čunaval kar dvakrat provizi- jo, najprej je to storil pri proizvodnem podjetju, nato pa še pri grosistu. Siromak je v enem letu prejel le ne- kaj več kot 26 starih milijo- nov provizije, pa mu je to bilo premalo, zato je tudi dnevnice čestokrat za isti dan obračunal kar pri obeh pod- jetjih. Potne naloge je sploh »cenil«, saj si je v nekaterih primerih zaračunal potovanje celo do Skopja, iz sklenjenih naročilnic, o prodanem bla^ gu_ pa je razvidno, da je istega dne delal v okolici Ce. Ija. Juhuhvi, kolikor nam je znano, mu še do danes nihče ni skrivil niti lasu. Mogoče pa, pa mi ne vemo ... V nekem px>djetju so bili nekateri tako zagnani pri na- kupovanju strojev iz uvoza, da so kupovali tudi take »mašine«, ki jih podjetje ni- koli ni in jih predvidoma tu- di nikoli ne potrebovalo, pK>vrhu vsega pa so menda še presneto zastarele. Da bo ironija še večja, organi upravljanja sploh niso spre jeli ustrezaaih sklepov oziroma o nakupu sploh niso bili sez- nanjeni. Na koncu koncev, pa kaj bi delali problem, saj ne gre za več kot nekaj preko sto starih milijonov ... Stroje pa le imajo! In že smo pri koncu za- kasnelih cvetk. Upajmo, da bo letina za letos slabša od napovedi in da bo končno svoje opravila tudi p>ozeba. Preko poletja se nam sicer ni obetati kaj posebnega, morda pa bo le prigrmelo iz vrhov in dotolklo cvetke, ki so kar preveč pK>gnale ... Vse ob svojem času, včasih kljTib temu malce pozno, toda nikoli prep>ozno! BERNI STRMONIK HUGO BOSlO Ni mi bilo vseeno, ko sem ga, vsega izmučenega, bolega ga je glava, zaprosil za kratek pogovor. Je že tako] vsak dela zase, ka- kor ve in zna. 72-letni Hu- go Tli odklonil. Malo prej je med točil pri Muhatu, kot se tam reče po doma- če, v Lesičnem in potem sva se usedla kar pred hi- šo, on na stol, jaz na pruc- ko in začela in vedel sem, da moram čimprej konča- ti, da bo lahko odšel in se odpočil. Hugo je bil v svojem dolgem življenju masikaj in še danes je predsednik SZDL v Lesičnem. Vrsto let je opravljal pomembne funkcije pri gasilcih, bil je'pri ustanovnem odbo- ru za postavitev gasilske- ga da je cenejši. »In izleti v okolico?« »Krajši sprehod je že k razvalinam Pustega gradu v Šoštanju. Semkaj se je moč pripeljati tudi s fičkom. V Šoštanju je privlačno še ko- pališče, za goste, ki jih zani- ma kulturno življenje pa tudi Napotnikova galerija- ter Ka- juhova spominska soba. Pri- jetei-i je izlet do Topolšice, kjer se obiskovalci lahko ko- pajo v pokritem bazenu s termalno vodo. Tu pa je še savna.« Notranjost hotela Kajuh so preuredili že lani. Iz salona so dobili dva prostora in ju opremili s stilnim pohištvom. Letos pa bodo več prozorno- sti in sredstev namenili ob- ratu v Šmartnem t)b Paki. Tudi tu bo na voljo nekaj ležišč. Ob sobotah in nedeljah ima. jo v Šoštanju glasbo za ples. Žal pa morajo ob' nedeljah kmalu nehati, ker odpelje zadnji avtobus proti Velenju že ob 22.10 uri. -mlb Stane Dolar, direktor hotela Kajuh v Šoštanju Hotel Ka,fiih v Šoštanju. Tu se je pred petde.setimi leti rodil partizanski pesnik Kaji^. Danes je t« hotel s pet- indvajsetimi ležišči. (Foto: B. Mlinar) Prebold HIŠICE POLNE GOSTOV Plavalni bazen v Preboldu je oživel. Polne pa so tudi p>oč(itniške hišice v njegovi nep>osredni bližini, pod koša- timi smirekami. V gostišču, ki je pod novim vodstvom lani doseglo lepe uspehe, je prijazna lastnica povedala, da imajo tudi za letošnjo sezo- no vse kapacitete prodane, še vedno se aa letovanje v Preboldu najbolj zanimajo Za- grebčani E}nodne\'ni pjenzion je 55 di- narjeiv, kar vsekakor ni ve- liko. Hišice so pred letošnjo sezono uredili, prav tako tudi v kuhinji pripravljajo več specialitet. Začeli so s peče- nj ean postrvi. Ko bo doaorel kostanj, ga bodo pečenega ponvwiili s sladkim moštom. Do zime želijo zapreti š steklom dolgo verando, da bi pridobili prostor, ki bd ga lahko izkoristili tudi v zim- skem času. Pomanjkanje pro- stora je tudi zdaj, zlasti ob slabem vremenu, največja pK)- manijkljivost gostišča ob ba- zenu. Z zasitekJitvijo verande F>a bi se poslovanje gostišča podaljšalo na vse leto. Frankolovo BAZEN, IZLETI IN ŠE KAJ Tudi Frankolovo se z vso zjavzetostjo vključuje v turi- stična dogajanja. Prijazen kraj blizu Celja ima več po; gojev za soliden turistični razvoj. Tu je tennalno kopa- lišče, sicer manjši bazen o** glavni cesti, ki je redno od- prt. Temperatura vode je 1® stopinj Celzija. Kabine sO urejene, vstopnina za kopanj« pa od 2 din navzdol. Frankolovo premore t-udi ležišč, od tega 14 v gostišču Turist ter 12 v zasebnih s"" bah. Cena kompletnega p^' aiona je 70 din. V salonu g"" stišča Turist imajo vsako so- boto in nedeljo ples. V Frankolovo prip>elje vs^' kih dvajset minut avtobus celjske oziroma maribor&l^® smeri, od tod pa so možu' tudi lepi izleti. Naj omenim^ Crešnjice, kjer ima turisticn društvo svojo obiskano pos*^ janko, pa grad Lindek, g''"' bove talcev, ribnike s posM^' mi, Zičko kart.uzijo itd. Vse informacije za bivaJ^' izlete in drugo daje turisti'^ društvo na Framkolovem. $t. 27. t- 6. julija 1972 NOVI TEDNIK T.»tra» Kulturo delavcu Od 26. do 29. junija je bil škofji Loki seminar za taj- i};e občinskih svetov jipos. predsednike komisij J kidturo pri občinskih sin- ilcalnih svetih ter strokovne odje pri Delavskih unlver- jji. Osnovna tema seminar- , je bila »organizacija kul- iriiega dela v delovnih orga- izacijah in občinah«, S celj- tcega območja sta se preda- wn j in razprav udeležila dva ieleženca: tajnik občinskega ■:eta ZKPOS in predsednik ortvsije za kulturo pri celj- 'tem občinskem sindikalnem vetu. \r prvem delu so govorili o rjenju mreže specifičnih stanov za difuzijo kulturno- jnetniških vrednot in stvari- za prebujanje in razvija- le kulturnih in estetskih in- iresov, potreb in navad ter stetsko vzgojo in izobrazbo ajširših slojev delovnih kidi. Kol rdeča nit se je skozi es seminar vlekla misel o omanjkanju kvalificiranih, rofesionalno usposobljenih i tudi prostovoljnih kadrov fl razširitev kulture in orga- mcije kulturnega življenja delovnih organizacijah in omuni. Na osnovi dejanske- o stanja bi bilo prerano mi- liti ?ia to, da bi sleherna de- wna organizacija ali društvo obilo plačanega animatorja ulturne dejavnosti, zato bo- lo morali v bodoče bolj skr- >eti za usposabljanje prosto- oljnih organizatorjev. v nadaljevanju so mnogi worin o zagotavljanju sta- nlnih virov finančnih sred- tev za kulturne dejavnosti v lelovm organizaciji' (tovarm- ii sklad za kulturo, tovar- tišfca skupnost za kulturo.j iedtem ko smo v občinskem milu že veliko napravili dobro deluje celjska Kultur- la skupnost), bomo morali v mdoče prav v delovnih or- mzGcijah orati še trdo le- imo. Trdne vire in splošen Kinos delovne skupnosti do iuUure bi morali najti svoje nesto v določilih najvažnej- Sft aktov sleherne delovne «rganizacije. Kot se to zago- tavlja za oddih in rekreacijo, Idko bi moralo biti tudi za kulturo. Predlagali so^ tudi Klanovitev posebne komisije a to zvrst dejavnosti pri de- ^vskih svetih, vodil pa bi jo "ay strokovno usposobljen ielavec, ki bi se, ves posve- 'i! ugotavljanju kulturnih po- '»■eb delavcev ter jim preko kulturnih zavodov in društev omogočal aktivno in pasivno ^Udeležbo v kidturi. I^sa predavanja so temelji- ^ na idealno zamišljenih me- "odaft približevanja kulturnih dejavnosti tistim^ ki so jim v l^ivnem namenjene. Med ^ivažnejše prav gotovo spa- da pogojenost kulturnih po- ''■eb delavcev (socialno po- ^ekio, tradicije, stopnja izo- '"■flsbe, življenjski standard) 'f! stopnja razvitosti kultur- "''i jootreb; izražene in latent- kulturne potrebe. Analiza " tovrstnih potrebah je bila ' Celju že opravljena, vendar od ugotovitev žal nismo ^'šii. Sprejet je bil dogo- fO'', da bo treba v bližnji pri- ^dnosti obiskati sleherno '^^lovno organizacijo ter na- ^'^^^ti tesne stike s sindikal- vodstvi m upravami. ^e smo že ugotovili, da v smeri nismo dovolj napra- se pa lahko pohvalimo, ^ ie služila organiziranost ^turnih dejavnosti v celj- I'*^' občini za vzgled. Tako "Ionizirane samoupravne ^'^pnosti, urejenih odnosov profesionalno in amater- kulturno dejavnostjo m nikjer drugje na Slo- Posebno pozornost ^ ^zbudilo tesno sodelovanje gledališkimi delavci, od- za filmsko vzgojo in ^^o-podjetjem, urejeno fi- ^^^^tranje (v okviru objek- ^^^h možnosti) m ne nazad- bogata tradicija v ama- ^^^ih sferah ter skrb za vrednotenje. STEFAN ZVIZEJ V Šolstvo na celjskem obmo<*ju PODALJŠANO BIVANJE - BOLJŠI USPEHI Podaljšano bivanje se je v celjski regiji — kot nova — izredno pozitivna usmeritev učno-vzgojnega dela na os- novnih šolah lepo uveljavila. Res je, da še marsikje, v marsikateri občini, ni realnih pogojev (prostor, kadri) za ustvarjalno delo v teh obli- kah, res pa je tudi, da se povsod trudijo, da bi poda^- šano bivanje bolj razvih. Podaljšano bivanje — ne- kateri ga imenujejo kar krat- ko varstvo, je organizirano dopoldan in popoldan. V teh oddelkih je možno or- ganizirano učenje pod stro- kovnim vodstvom. Pod tem strokovnim vodstvom učenci osnovnih šol brez dvoma mnogo pridobe — slabši in boljši. Nekateri si napačno predstavljajo, da je v tem varstvu samo učenje. Tem je potrebno povedati, da temu ni tako. Bivalni čas je sestav- ljen iz razvedrila, prehrane, športa oziroma rekreacije in učenja, ki traja normalno 2 do 3 šolske ure. Staršem mora biti jasno, da s tem, ko je njihov otrok dopoldan v šoli, potem pa še v varst- vu ni zmanjašana njihova ob- veza do otrok v pK>znavanJu njegovih problemov, učno- vzgojnih rezultatov itd. Od- govornost staršev je neodtuj- ljiva! Težko je le, da za vse te oblike še niso izdelani bolj podrobni vzgojni in izobraže- valni načrti. Tudi enotnosti v celoti še ni. Ker pa se na tem intenzivno dela, lahko tudi tu pričakujemo kmalu lepše in boljše rezultate. Pa poglejmo, kako je s te- mi oblikami v nekaterih obči- nah celjske regije. V laški občini, kjer je pe- dagoško delo enako kot v ve- čini občin celjske regije so- financirano iz republiške izo- braževalne skupnosti, spadajo te oblike dela ix>d takoimeno- vani B program (neobvezno!). Imeli so šest oddelkov in to v Laškem dva ter v Radečah štiri. Jeseni bodo imeli v Rina- skih toplicah še dva. V vsa- kem oddelku je okrog 25 otrok in menijo, da je za zdaj vprašanje zadovoljivo reše- no. Starši prispevajo največ 60 Ndin vzgojnine, jeseni pa predvidevajo povišanje ria 70 Ndin. Tudi tu obstoja de- gresivna lestvica. V mozirski občini organizi- ranega podaljšanega bivanja ne poznajo. 2elje so, denarja ni in varstva ni. Neke vrste varstvo obstaja za »vozače«, skratka za tiste učence, ki so bolj daleč vstran od šole tn da ravno ne divjajo preveč so v oskrbi, za katero pa ra- zumljivo staršem ni potreb- no prispevati sredstev. V žalski občini so skoraj na enakem. Imajo pa to pred- nost, da imajo en organizi- ran 6'ddelek za varstvo nižje stopnje v Preboldu, kar je razumljivo glede na socialno strukturo otrok. Varstvo vo- začev v to kategorijo ne šte- jejo. Podobno kot v ohtiiij Vlo- '/irje .jc tudi v Šentjurju. Tu- di tu tega varstva ni, saj so omenili, da to nepravo obsta- ja v Slivnici, kjer učenci ča- kajo na avtobus. Izredno dobro pa je to var. stvo razvito v celjski občini, kjer je skoraj 10 odstotkov otrok zajetih v tej izredno kvalitetni obliki vzgo.je in izo bražcvanja. Vseh oddelkov je kar 31, pa še vedno primanj- kuje kapacitet. Nadvse po- membna Tia. vanstvo šolskih otrok je bila v Celju izgrad- nja doma Cvetke Jerinove ter izreden posluh celjske izobra- ževalne skupnosti in skupno- sti otroškega varstva, da sta povsod, kjer so bile možno- sti in potrebe pyomagali z de- narnimi sredstvi. Ob tem pa bi radi opozorili, da spozna- nja o pomembnosti tega var- stva hromijo nekateri ele- menti materialnega značaja. Menimo, da če že osvojimo tezo, da je varstvo potrebno vsem učencem za boljše učne in vzgojne rezultate, torej za boljše zaianje vseh prihodnjih rodov, kjer gre za organizi- rano družbeno pomoč, potem ne moremo zahtevati tako vi- sokih prispevkov, kot jih pred- videva pripravljena degresiv- na lestvica plačevanja, ki jo je pripravil izvršni odbor TSOV. StHlanji najvišji ma- teriahii ziies<'k naj ostane — /diferencira pa naj se prispe- vek navzdol, saj se lahko zgodi, da bomo šli v obrat- no smer, kjer daleč najvišji praspevki v sloveni,n ovirajo razvoj vzgojno-varstvenega dela šolskih in predšol- skih otrok. Na kraju naj omenimo še izglasovani sa- moprispevek, kjer tisti z viš- jimi osebnimi dohodki že itak plačajo več. Iz tega nepopolnega zapisa lahko vidimo, da je podaljša- no bivanje, ki zmanjšuje osip, koristno, toda zelo raz- lično razvito. Menimo, da bo tu sofinanciranim občinam republika morala izdatne,je priskočiti na pomoč, saj bo dru.gače tudi tu več resolucij in načel, kot pa de.janske po- moči in koristi. J. ZUPANOIC V Muzeju revolucije II. GRUPA ODREDOV V počastitev praznika bor- cev in letnice ustanovitve slovenskih partizanskih bri- gad in o slavni partizanski enoti, ki ima v Celju svoj domicil, je bila minuli teden v celjskem Muzeju revolucije otvoritev razstave II. grupe odredov. Slavnost je pričel direktor muzeja prof. J.>že Marolt, v nadaljevanju jtvo- ritvene svečanosti pa je go- voril prvoborec Boris Cižmek- Bor. Govoril je o pokxsaju med NOV na štajerskem in o ustanavljanju partizanskih enot. Poudaril je vlogo II. grupe odredov. Pri otvoritvi je sodeloval tudi pevski jjbor gaberske Svobode. Na sliki: Boris Cižmek-Bor govori o partizanski Štajerski. Foto: D. MEIDVED Loče pri Poljčanah PROGRAM POLETNIH PRIREDITEV 3. juli.ja: 19,30 uri OTVORITEV POLET- NIH PRIREDITEV, nato na. stop najboljših ansamblov in pevskih zborov iz konjiške občine; ob 20,45 uri PREMIERA JU- GOSLOVANSfKEGA FILMA »V CtORI RASTE ZELEN BOR«; po končanem programu se predstavijo ustvarjalci filma 7. julija: ob 19,30 uri nastop narodno — zabavnega ansambla »FAN- TJE TREH DOLIN«; 32, julija: ob 19,30 uri nastop »MLADI LEVI« s pevci iz Ljubljane; 5. avgusta: ob 19,30 uri Prosvetno druš- tvo »France Prešeren« Trnovo iz Ljubljane uprizori spevo -igro »PRI BELEM KONJIČ- KU«; 26. avgusta: ob 19,30 uri nastop kvinteta »BRATOV AVSENIK«; 1. septembra: ob 19 uri gostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane z igri- co »HUDOBNI GRASCAK«; 2. septembra: ob 19,30 uri Šentjakobsko gle- dališče iz Ljubljane uprizori ljudsko igro »SOSEDOV SIN« Obenem bodo odprh razne razstavo v prostoru TVD Par- tizan Loče. RISTO SAVIN NA FRONTI Žalec je domači kraj Fride- rika Sirce (1859 — 1948). V njem je ^preživel tudi 30 let kot upokojeni artilerijski ge- neralmajor. Z umetniškim imenom Risto Savin je med najpomembnejšimi slovenski- mi opernimi skladatelji. V času od leta 1922 dalje sem ga pogosto obiskal, ko sem sodeloval pri sestavlja- nju libretov za njegovi operi »Gosposvetski sen« in »Ma- tija Gubec«. Bil je razgledan, kulturen, plemenit in duho- vit mož. Njegov žalski dom bo letos postal kulturni mu- zej, posvečen tudi življenju tn delu velikega umetnika. Nanj me živo vežejo mnogi spomini. Eden teh je tudi tale: Nekega jesenskega večera leta 1924 sva krenila v gostil- cu je bil ta dan seyem pa so imenitno belo starino. V Žal- cu je bil ta dan sejem pa so kmetje napolnili gostilno. Med njimi je bil tudi močno priletni kmet Jakovec iz Lat- kove vasi. Slišal je, kako je Kimst nagovoril Savina z ge- neralom. Vznemirjen je vsfal in je tega vprašal: »Pa ste VI cares general?« »Ali je to kaj hudega?« se je zasmejal Savin. »Torej ste res general!« se je starec razvnel. »Pa tudi Žalčan in Savinjčan ste, kaj- ne? Jaz pa sem pred več kot petdesetimi leti bil za »pur- ša« pri generalu Knoblochu v braslovški graščini. In ko je umrl, sem ga umil in ob- lekel v generalsko uniformo, takp si je prej sam želel, tn ga položil v krsto, na pare. Pa sem z žalostjo pomislil: — (^neral Knobloch je umrl in zdaj Savinjska dolina ni- ma več svojega generala in ga gotovo nikoh več ne bo ime- la! Hudo sem se razjokal. Ampak poglejte: Minilo je dobrih petdeset let! Tale tre- nutek pa — kaj sem čul? To sem čul, da naša Savinjska dolina spet ima svojega ge- nerala! Pomislite! Ali je to mo- goče? Ne morem popisati, ka- ko srečen sem, ko vas gle- dam s svojimi očmi, gospod ge- neral, naše Savinjske doline general! Cast vam, slava vam! Pa vas lahko še nekaj vpra- šam? Ali ste bili tudi v voj- ni in na kateri fronti -ste se bojevali?« »Bil sem v Galiciji, v Kar- patih,« je veselo odvrnil Sa- vin. »O,« je zavzeto vzkliknil stari kmet. »Potem pa poz- nate mojega Tonča. Tudi ta je bil v Karpatih in sta torej bila skupaj!« Burno kakor zdaj se je Sa- vin le redkokdaj smejal. Še malo sva posedela, da mi je mogel povedati tudi tole: — Leta 1914 v začetku vojne so Rusi hitro prodirali v Ga- licijo in nas Avstrijce poti- skali k vanožju Karpatov. Mi smo se bojevali še na stari način, Rusi pa so se v svoji vojnd z Japonci deset let prej že naučili kopati strelske jar- ke, da so se v njih bolje za- varovali. Prve tedne so nas med premiki včasih celo pre- hitevali in se frontna črta ni dala vselej ugotoviti. Tako sem nekoč le za las ušel ujetništvu. Bilo je še kar idihčno. Ru- skim množičnim navalom tn granatam smo se umikali naj. več podnevi, ponoči pa smo kdaj tudi spali. Tako sem si neko noč — bil sem polkov- nik — s peščico svojih ljudi našel posteljo v praznem žutp. nišču tik cerkve in pokopa- lišča. Bilo je to v ukrajin- skem delu Galicije. Ob prvem svitu so me pre- budili neki klici zunaj, počili so tudi posamezni streli. Pre- vidno sem p>ogledal skoai okno ... Mimo župnišča se je jadrno umikala skupina avstrijskih pešcev. Večina se jih je izo- gibala pokopališču, nekateri pa so skozi vhod vanj pohite- li kar čez grobove, zarasle s plevelom. Vse to počivališče mrtvih je obdajal star zid, skoraj dva metra visok. Astrijcem tik za petami so sledili ruski pešci v rjavka- stih uniformah in a dolgimi bajoneti na puškah. Vendar na nasprotnike niso streljali in tudi niso uporabljali orož- ji. Verjetno na nobeni strani ni bilo častnika, ki bi silil k prelivanju krvi. Neki dolginast Avstrijec se je že približal zidu na koncu pokopališča. Moral ga je pre- lesti, da bi onkraj njega be- žal dalje. Trudil se je, da bi se povzpel na vrh zidu, a mu ni takoj uspelo. Zato je naj- prej čezenj vrgel vso svojo vojaško prtljago. Tedaj pa je za njim do zidu prihitel ruski vojak — droben možak z mandeljastimi oč- mi in krivim nosom, ne- dvomno Žid po rodu. Beže- čega Avstrijca je od zadaj zgrabil za nogo, ki jo je ta že hotel pognati na vrh zidu. Pri tem oviran se je nevoljno ozrl na nasprotnika. Rus je ponižno povzdignil roke in milo zajavkal v jidiš nemščini. Razločno sem ga slišal: — Gospod Avstrijec, poča- kajte! Prosim vas, ujemite me in vzemite s seboj! Vs« rublje vam dam, kar jilh imam. Pomagajite mi! Bežeči Avstrijec se je svo- jega zasledovalca usmilil. Z drugo nogo je bil že onkraj zidu in je roko ponudil Rusu — Židu p>od seboj. Tako sta oba premagala oviro in po- tem skupaj stekla naprej in hitro izginila za vaško cerkvi- jo. To je bil pravi prizor za bogove! Pri tem bi Rusi lah- ko ujeli tudi mene v župni- šču, a se jim je preveč mu- dilo za drugimi Avstrijci. Nji- hov napad je spremenil smer in tako sem se spet pridrur žil svojim artileristom pri umiku pod Karpate. Podob- nih idil na fronti pa je bilo kmalu konec. Nekoč je mimo mojega po- ložaja korakala v boj sveža, krepka avstrijska divizija in- fant eri je. Srečaval sem mra- kobne, kakor že mrtve pogle- de ljudi, hitečih pod težki so- vražni ogenj. Do dna pretre- sen sem že po nekaj urah zagledal bedne, krvaveče ostanke nesrečne divizije, ki se je vračala ... Leta 1917 je Savin dosegel svojo upokojitev s činom ge- neraLmajorja. Tako si je pri- dobil časa zja. obsežno glas- beno ustvarjanje v domačem Žalcu, vmes pa je nekaj let prebil tudi rja ženinem posest, vu Savinovo pri Ptuju. Rad se je posvečal tudi kmetova- nju. Prisrčno se je smejal, ko miu je nekoč nekdo rekel: — Ce ste dober skladatelj, potem ste morali biti slab general, ali pa narobe! Fran RoS 8. stran NOVI TEDNIK St. 27. — 6. julija 1972, O uresničevanju ustavnih dopolnil Uredništvo Novega tednika in Radia Celje se je odločilo, da pripravi širši razgovor o uresničevanju sprejetih ustavnih dopolnil, o pripravi na II. fazo ustavnih sprememb in o nekaterih družbenoekonomskih značilnostih in posledicah XX., XXI. in XXII. ustavnega dopolnila. V uredništvo smo povabili Zvoneta Dragana, člana republiške koordinacijske komisije za ustavna vprašanja, ki se je o celotni prob- lematiki ustavnih sprememb v dveh popoldnevih pogovarjal z nekaterimi člani redakcije Novega tednika jn Radia Celje. Pri tem naj omenimo, da smo iz obširnega in bogatega gradiva povzeli predvsem tisto, kar izraža dosedanja razmišljanja, ideje in predloge v delovnih telesih zvezne in republiške ustavne komisije, poskušali smo opozoriti na nekatere praktične vidike uresničevanja sprejetih ustavnih dopolnil in tudi deloma nakazati tiste novosti, o katerih bo stekla širša javna razprava proti koncu tega leta. Z naše strani smo se razgovora udeležili: Bernard Strmčnik, Milan Seničar, Milan Božič, Jure Krašovec in Jože Volfand. Za objavo je razgovor pripravil glavni in odgovorni urednik Novega tednika Jože Volfand. MNOGI SE NE POTRUDIJO NOVI TEDNIK: Čeprav je minilo še skoraj leto dni, odkar so bila ustav- na dopolnila sprejeta, tu- di na celjskem območju ugotavljamo počasno kon- kretno uresničevanje do- polnil. V mnogih delovnih organizacijah so šele usta- novili komisije in odbo- re, ki so zadolženi z ana- lizo o razvitosti samo- upravnih odnosov in za kakovostno, ustavnim do- polnilom primerno spre- membo samoupravnih ak. tov. Poleg tega pa opaža- mo še eno. Premalo so prisotna razmišljanja o tem, kaj pomenijo ustav- ne spremembe za samo- upravni položaj delavske- ga človeka. Da je to res, potrjujejo podatki, da je bilo premalo informativ- nih in pogodbenih razmiš- ljanj o ustavnih dopolni- lih prav med delavci. Kaj torej pomenijo ustavna dopolnila delovnemu člo- veku, kaj mu dajejo? ZVONE DRAGAN: U- stavne spremembe pome- nijo za današnji ali ju- trišnji položaj delovnega človeka v samoupravni bazi mogoče več kot pa navidezno kažejo razprave o ustavnih dopolnilih. Se posebno, če imamo pred očmi tisto, kar bi se mo- ralo spremeniti v celoten sistem, v sistemu družbe- noekonomskih in politič- nih odnosov, od baze do federacije, na podlagi že sprejetih in previdenih ustavnih sprememb. Ža- lostna resnica je, da mno- gi ljudje, pa ne le delav- ci, navzlic vsem razpra- vam, še danes ne vedo za vsebino sprememb, to, če- mu so dopolnila konkret- no namenjena, kdaj in kje jih naj uporabijo. Moram reči, da celo pri kreativnih, strokovnih šta- bih mnogim vidiki prak- tičnega uresničevanja ni- slo jasni. Ali drugače po- vedano — ne potrudijo se, da bi jim bili jasni. Ne napravijo tega, da bi se v domačem okolju sre- čali z dopolnili, ugotovili, kako je pri njih doma z razvojem samoupravlja- nja, kakšna je njihova sei-nonipravna zgradiba, kakšne sprememibe glede na dopolnila zahteva ta zgraba v temeljnem proiz- vodno samoupravnem od- nosu, v konkretnih samo- upravnih celicah. Ne smemo pa pozabiti, da so marsikje padli na i2ipitu že pri dopolnilu XV, ki je že pred dvema letoma saiitevala razvitej- šo samoupravno zgradbo, jasnejše odnose med de- lavskim svetom, kolek- tivnimi in individualnimi izvršilnimi organi itd. Po- glejte, z novimi dopolnili pa mnogo globlje in za- htevne je p>osegamo v po- ložaj delovnega človeka v združenem delu z vseh zornih kotov, torej smo postavljeni še pred težje izpite. Vendar je treba povedati, to sem ugoto- vil v razgovorih, ki sem jih imel po Sloveniji, da so marsikje v praksi že začeli načrtno in preudar- no uveljavljati dopolnila. Odbori, ki se pojavljajo na tej poti praktičnega prilagajanja dopolnil, po svoje kažejo, da delavski razred dobiva v roke pre- potreben instrument u- stavnega značaja. Delavec dobiva ustavno orodje, da se bo spopadel z vse- mi, ki so mu postavili ne- samoupravne meje 23 last- nimi in prozornimi izgo- vori, češ da ni mogoče kakovostno spreminjati samoupravne odnose in položaj delavskega razre- da. URESNIČEVANJE DOPOLNIL NI LE POLITIČNA NAIOGA NOVI TEDNIK: V na- ših delovnih organizacijah se pojavljajo trditve, da za počasno ureničevan.je dopolnil ni kriva le slaba obveščenost o ciljih ustav- nih sprememb, ampak v mnogi meri mnenje, da je izvazanje dopolnil v glavnem naloga amater- skega političnega dela oziroma naloga, ki jo morajo izpeljati politične organizacije v delovnih kolektivih. In še nekaj. Mnogokrat doslej je bilo že potrebno zaradi širših družbenih sprememb pri- lagoditi konkretno nor- mativno dejavnost tem spremembam. A zdi se, da nikoli ni šlo to prilagaja- nje tako počasi kot gre sedaj. Ali gre v tem pri- meru tudi za zavestni od- por določenih struktur in sredin do uresničevanja ustavnih sprememb? ZVONE DRAGAN: Za U- vod samo t£le: mi smo do- slej že mnogokrat rekli, da so v samoupravljanju potrebni čisti odnosi, čisti računi med obrati in celo to, pri urejanju ekonom- skih odnosov itd.. To so bile v dobršni meri naše p>olitične želje in priporo- čila. Marsikje smo jih ure. sničili, mnogokje ne, po- nekod je samoupravljanje stagniralo. Ne bi se spuš- čal v vzroke. Toda z ustav- nimi spremembami in s temeljno organizacijo združenega dela smo pred izredno zahtevno nalogo dejanskega uresničevanja že mnogih znanih stališč in pobud. Veste, jaz ne bi podcenjeval, npr. ustanav- Ijanje temeljnih organiza- cij združenega dela niti s storkovn^a, formalno pravnega, niti z ekonom- skega ali kateregakoli vi- dika. Ce se posebej poja- vijo centralistično narav- nane sredine, ki držijo ob- last v podjetju v rokah, ima delavec, z vsemi poli- tičnimi subjekti vred, pol- no instrumentov, ne le politične narave, da sta- nje spremeni. Ima ustavno možnost in samoupravno pravico in nalogo, da to stori, da terja čiste raču- ne v združenem delu. Po- udarjam — ni pa to eno- stavna naloga. Razumljivo pa je, da to ne more biti več samo po- litična naloga ali naloga le ZK ali sindikatov v de- lovni organizaciji ali ob- čini. Uresničenje te nalo- ge sodi v redno vsako- dnevno dejavnost in reše- vanje, köt na primer vpra- šanje nelikvidnosti, inve- sticij, razvojnih progra- mov, torej v vsakodnevno aktivnost notranjih in zu- nanjih sil in sredin, vo- dilnih ekip in strokovnih služb v delovni organiza- ciji, do občinskih skup- ščin, njenih pomožnih te- les in še naprej. Zlasti v delovnih organizacijah pa moramo prebiti nekate- re bariere, če hočemo na- prej. NE V EKSTREME NOVI TEDNIK: Kaj s tem konkretno mislite? ZVONE DRAGAN: Mi- slim, da ne smemo dovo- liti dveh ekstremov, ki se pojavljata. Prvi je tale: nekateri pravijo — če po- litično ne bomo uspeli, napravimo preobrat z de- lavci. Ce ne bo šlo, bomo potisnili vodilne, centrali- stične in'antisamoupravne sredine ob zid in nato za- čeli spreminjati sedanje stanje. Drug ekstrem pa vidim v tem, da nekateri želijo paktirati z vodilni- mi ekipami, da pristajajo na kompromise in mislijo, da bo že vse takoj amand. majevsko, če bodo samo- upravne akte malo popravil, dopolnil ali spre- menili. Prvo in drugo je praviloma nespremenljivo. Morda je v izjemnih oko- liščinah prvi sprejemljiv, če vsa ostala regularna sredstva odpovedo. Toda doseči moramo, da bodo delavci resnično vedeli kaj pomeni dosledno uresniče- vanje ustavnih sprememb. In pri tem imajo politične organizacije veliko odgo- vornost. Vse strokovne in vodstvene strukture pa moramo vključiti v isti voz bitke za uresničevanje ustavnih dopolnil. To tu- di pomeni, da se moramo z njimi pogovarjati, z nji- mi razčiščevati dileme. Dodajmo še nekaj. Ce pri uresničevanju dopolnil nočemo improvizirati, če hočemo oblikovati rešitve, ki bodo vzdržale strokovno in politično kritiko, če pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega de- la ne želimo delati istih napak, kot smo jih de- lali pri ustanavljanju eko- nomskih enot, potem se moramo dejansko vsi te- meljito zavzeti in ne čakati niti en dan več, v tem pro- cesu postopnega, nelahke- ga, a doslednega uresniče- nja dopolnil. Ustavne nor. me morajo postati delav- cu materialna resnica, re- sničnost v praksi, ne pa le formalna možnost. Ustav- na dopolnila dajejo delav. cu, dajejo vsem nam v roke orožje, politično in ustavno, da v celotni sferi združenega dela in družbe- no političnih in ekonom- skih odnosov zagotovimo višjo stopnjo razvoja sa- moupravljanja in proiz- vodnih odnosov. In da do- sežemo tudi to, da postane delovni človek in občan odločujoč faktor na vseh tistih področjih, kjer so bili doslej samoupravni odnosi premalo razviti (odnos med proizvodno sfero in bankami ter trgo- vino, odnos med samoup- njo ravno bazo in državo ipd.). DRŽAVA KOT SREDSTVO DELAVSKEGA RAZREDA, NE PA ODTUJFNA SILA NOVI TEDNIK: Ugotav- ljamo nerazvitost samou- pravnih odnosov med ba- zo in državo. Vemo, da po- skušamo s ustavnimi spre- membami uveljaviti samo- upravni način razreševanja družbenoekonomskih in po- litičnih vprašanjih, zlasti ' tam, kjer samoupravljanja še ni, kjer so samoupravni odnosi še nerazviti. Kak- šen bo torej položaj drža- ve po ustavnih dopolnilih? ZVONE DRAGAN: Drža- va mora biti postavljena ta- ko, da je tudi za tiste fun- kcije, ki jih mora nujno opravljati in to dosledno ter učinkovito, v celotnem sistemu stalno izpostavlje- na javni kontroli, samou- pravni bazi in njenemu vplivu. To bo omogočil delegatski sistem, vpeljan od občinske do zvezne skupščine. Taka država bo resnično država samou- pravno organiziranega de- lavskega razreda. Bo nje- govo sredstvo, ne pa nje- gova odtujena sila ali nad- vlada. Seveda ta država ne bo sprejela visoke od- ločitve z referendumom, bomo pa zato morali iz- redno učinkovito uveljav- ljati delegatski sistem in stalno izpopolnjevati celo- vito odgovornost države oziroma njenega delovanja pred samoupravno bazo. NOVI TEDNIK: Ali to pomeni, da bo lahko delov- ni človek vplival na vse sa- moupravne sredine, tudi na tiste, ki so doslej raz- polagale z velikim presež- kom ustvarjalnih sredstev (banke, trgovina, zavaro- valnice itd.), a na njihovo delitev neposredni proiz- vajalec ni imel skoraj no- benega vpliva. Znane so kritike na račun dragih poslovnih stavb, od katerih nekatere stanejo toliko, kot bi potrebovali za mo- derno tovarno, za moderno proizvodnjo. Ali lahko pri- čakujemo tu spremembe? ZVONE DRAGAN: Še preden bom povedal nekaj misli o delegatskem siste- mu, bi poudaril, da ustav, na dopolnila predstavljajo predvsem veliko jamstvo, zaščito, možnost in pravi- co delovnega človeka, da uveljavlja svoj odločujoč položaj. Toda v nobenem sistemu se tudi najna- prednejše ideje ne uresnL čujejo same od sebe.. Saj že dolga stoletja poznamo zapovedi — ne kradi, ne ubijaj in tako naprej — pa to se vseeno dogaja. Torej v konkretnih odnosih bo- mo vodili samoupravne bi- tke za najboljše, za to, da bo ustavna možnost po- stala uresničena praksa. Tudi na tem področju na novo izoblikovanih samo. upravnih odnosov med sa- moupravno bazo in med tistimi, ki razpolagajo z velikimi presežki dela. Toda najbolj zmotno bi bilo mišlenje, hudo bi po- enostavljali, če bi zdaj tr- dili, da bo delavec po amandmajih resnično sam neposredno odločal o ce- lotnem presežku dela in ga uporabljal le zase in za »svoj« TOZD. Ker je pov- sem jasno, da ta presežek dela tudi v našem sistemu deli za različne namene v sistemu razširjene materi, alne in in celotne družbe- ne produkcije, do države in celotne nadgradnje. Toda odločilno vpraša- nje je, koliko bo delavec odločal o presežku dela. O tistem, ki ga ostvari in porabi zunaj podjetja, o tistem, ki bo cirkuliral v blagovnem prometu, ki ga bo združeval v denarnih in bančnih zavodih. Pa tu- di o tistem, ki se bo zbi- ral v samoupravnih inte- resnih skupnostih ali pa, ki bo šel v družbeno bla- gajno. (Odločilno vprašanje je, ali bo imel delavec vpliv na to gibanje in uso- do presežka dela, na nje- govo odtujevanje in neod- tujevanje. Govorili bi pa o nekih idejnih vizijah, če bi rekli, da bo delovni člo- vek po dopolnilih sam ne- posredno odločal o vseh stvareh v družbi. Tega pre- prosto ne zmore. O ČEM MORA DELAVEC OniOČATi NOVI TEDNIK: Kaj pa je tisto, kar zmore, kar je za delavnega človeka najpomembnejše? ZVONE DRAGAN: Naj- pomembnejše je to, da se razčisti, kaj on odloča dnevno, neposredno ali pa posredno v svoji matični celici, v temeljni organi- zaciji združenega dela, ' svoji najbližji asociaciji in kako bomo na tej osnovi zagotoviU delavčev vpliv na vsa področja družbenega dela in odločanja. To je tu- di temeljno izhodišče de- legatskega sistema. NOVI TEDNIK: ZelimO- da o delegatskem sistein" več poveste. Začetek spre- minjanja novega skupščin- skega sistema sega v let" 1953, ko smo se odločil za zbor proizvajalcev, spre- membe leta 19(i3 pa so nov korak na poti k d®" mokratizaciji skupščinsk^ ga sistema. Kako bi oceni- li nadaljevanje te preoö* Zvone Dra.gan St. 27, — 6. julija 1972 NOVI TEDNIK 9. stran razbe na osnovi že dose- ženih in uveljavljenih od- nosov? ZVONE DRAGAN: Z razvojem samoupravnih odnosov v družbeni bazi so se pojavljale" dokaj močne težnje odtujevanja skupščinske oblasti in nje- nih nosilcev od družbene baze. V resnici smo imeli in še imamo predstavniški skupščinski sistem, ki je bil precej odtujen — ali drugače, ki ni zagotavljal tiste direktne povezanosti in soodvisnosti med samo- upravno bazo in celotnim skupščm&kim sistemom, ka- kršno smo želeli. Z ustav- nimi spremembami želimo zožiti ali odpraviti prepad med samoupravnim pro- dukcijskim odnosom v ba- zi in med vsemi tistimi strukturami, ki iz tega bazičnega odnosa izhajajo in bi morale biti podalj- šana roka temeljnega sa- moupravnega in proizvod- nega odnosa. Kako in na kakšen način — to je- stvar reforme skupščinskega si- stema z uresničevanjem delegatskega načela. NOVI TEDNIK: Ali ste lahko še konkretnejši? ZVONE DRAGAN: Neko- liko že, vendar je treba upoštevati, da gre za za- četne predloge, inačice, konstrukcije, ki se prav v sedanjem obdobju in- tenzivno strokovno-politič- no preučujejo, da bi jih lahko čimprej dali v širšo javno razpravo, želimo namreč oblikovati ustavno zgradbo tako, da se bo ne- posredneje izražal vpliv združenega dela in obča- nov ter njihovih osnovnih samoupravnih celic na ce- lotno nadgradnjo v skup- ščinskem sistemu. Mislim na tele temeljne samou- pravne celice: na temeljno organizacijo združenega dela, na samoupravne in- teresne skupnosti in na krajevne skupnosti. To so bazične celice samouprav- nega organiziranja delav- nega organiziranja delavca in občana. Vpliv in politič- ni interesi teh celic bodo v skupščinskem sistemu sedaj zagotavljale njihove delegacije. V občini, re- publiki in federaciji pa bo- mo morali tudi zagotoviti usklajevanje različnih in- teresov in iskanje skupne- ga interesa. S takšnim po- vezovanjem in usklajeva- njem interesov posamez- nih sfer združenega dela ali baze v nadgradnji bo- mo tudi preprečih odtuje- vanje presežka dela, eko- nomske in politične moči od samoupravne baze. Z izborom delegacije se za Čne vzpostavljati stalen kontakt med bazo in skup- ščinskim sistemom. Z me- njanjem razmerja baza— skupščina pa se menja tudi položaj in vloga po- litičnih subjektov. Delegacije naj bi z ne- posrednim in tajnim gla- sovanjem, volile osnovne samoupravne celice — ena ali več temeljnih organi- zacij združenega dela (več temeljnih organizacij zdru- ženega dela bi lahko iz- volilo tudi skupno dele- gacijo), krajevne skupno- sti in skupnosti delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi ter de- lavcev, ki jih zaposlujejo privatniki. Statuti občin, ^ko se razmišlja, bodo la- liko to zasnovo še dopol- "^jevali. ÖELO DELEGACIJ NA ŽIVAHNEJŠI V BAZI NOVI TEDNIK: Kakšen bo položaj samouprav- •Uh interesnih skupnosti? ZVONE DRAGAN: Sa- moupravne interesne skup. nosti naj bi v skupščini nastopale in delovale ne- posredno — v razpravi, ko se bo odločalo o vpraša- njih, ki zadevajo področje te interesne skupnosti, na primer šolstva, zdravstva, kulture itd. Razmišlja pa se, da bi s statuti občin in z republiško zakonoda- jo določili, kdaj in na kak. šen način bodo samou- pravne interesne skupno- sti nastopale v skupščini občine ali republike. To pomeni, da bi se skupšči- na samoupravne interesne skupnosti lahko pri dolo- čenih vprašanjih prelevila v enakopraven zbor v skupščini. NOVI TEDNIK: In kakš- ne bi bile pravice in dolž- nosti delegacij, kako bi de- lale? ZVONE DRAGAN: Po sedanjih predlogih naj bi delegacija redno spozna- vala svojo matično samo- upravno skupnost (eno ali več) z vsemi dejstvi, ki so potrebna za zavzema- nje stališč, s predlogi in stališči drugih skupnosti in delegacij; skupnosti bi dajala predloge za spre- jemanje aktov v skupščini, pojasnjevala bi sklepe, se. stajala bi se z delavskim svetom in drugimi organi, skratka dnevno bi morala ustvarjati kontakte s »svo- jo« samoupravno bazo. Clan delegacije naj bi bil odgovoren delegaciji in tistim, ki so ga izvolili. Bi- stvena sprememba bi bila, da delegacija ali njen član ne bi odgovarjala za svoje delo vsake štiri leta, am- pak vsak trenutek, kajti delovna komunikacija bo izredno zahtevna in stalna. OBČINA KOT SAMOUPRAVNA SKUPNOST NOVI TEDNIK: Ko go- vorite o samoupravni bazi in o delegatskem sistemu, so verjetno tudi vam pred očmi kritike iz prve faze ustavnih sprememb, češ da je bila v ustavni razpravi dana prednost federaciji in republiki ter na drugi strani temeljnim organi- zacijam združenega dela, da pa je komuna nekako izvisela. Komunalni sistem z vsemi njegovimi politič- nimi, samoupravnimi in ekonomskimi značilnostmi je bil premalo razdelan, kar velja deloma tudi za krajevno skupnost. Kaj naj bi prinesla druga faza ü- stavnih sprememb komu- ni? ZVONE DRAGAN: Ra- zumljivo in logično nada. Ijevanje ustavnih spre- mernb predstavljajo tudi nekatere korekture v celo- tni podobi komime in nje- nih notranjih samouprav- nih razmerij. Naš osnov- ni namen je, da bi občino v ustavnenr sistemu prvič izrazil kot sestavljeno skupnost, torej kot raz- vitejšo samoupravno skup- nost, kot temeljno druž- benopolitično skupnost m kot skupnost, ki združuje, kot se temu reče, samo- upravljanje in oblast de- lavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Morda se v komuni naj neposredne je izraža spreminjanje klasič- ne državne oblasti, ta pro- ces odmiranja države in kakovostno preoblikovanje njenih funkcij v samou- pravne funkcije. NOVI TEDNIK: Toda občina je vendar še vedno »oblast« in bi naj po no- vih ustavnih dopolnilih do- bila še nove možnosti za ukrepanje na materialnem in normativnem področju? ZVONE DRAGAN: Res je, da smo doslej spreje- mali občino predvsem kot instrument, kot sredstvo oblasti ali kot nekakšno mešanico oblasti in samo- upravljanja, seveda s po- udarkom, da je občina os- nova političnega sistema. Zdaj pa občino vedno bolj Izpostavljamo kot samo- upravno skupnost z vi- dika družbenoekonom- skih odnosov in kot te- meljno družbenopolitično skupnost. Ta opredelitev je pomembnejša. Izraža namreč, da v tej skupno- sti delovni ljudje, ne gle- de na to, kje so zaposle- ni, in občani preko temelj- nih organizacij združene- ga dela, krajevnih skup- nosti interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organi- zacij znotraj komunalne- ga sistema in preko dru- gih oblik samoupravnega združevanja ljudi ustvar- jaijo pogoje z!a svoje živ- ljenje, za delo, za nadalj- nji razvoj. Prav tako pa usklajujejo svoje interese, solidarno zadovoljujejo skupne potrebe in tudi iz- vršujejo politično oblast. NOVI TEDNIK: Katera pa so tista sredstva uresni- čevanja samoupravnih pravic in dolžnosti delov- nih ljudi in občanov v ob- čini? ZVONE DRAGAN: Mno- go jih je. To so zbori de- lovnih ljudi v temeljni or- ganizaciji združenega dela, zbori občanov v krajev- nih skupnostih, referen- dum kot najbolj neposred- na oblika samoupravrjega vpliva in razreševanja pro. blemov, dalje samouiprav- no sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in končno delegatski sistem, ki naj bi omogočil, da bi delovni ljudje in občand preko delegatov v občin- ski skupščini in drugih organih družbenega uprav- Ijanja razreševali mnoga skupna vprašanja. Sicer pa menim, da bi morali v ustavnem siste- mu opredeliti komuno ta- ko, da bo odprta samo- upravno organizirana, a kar največ dovzetna za'po- vezovanje navzven. Nam- reč tako, da ne bo pred- stavlja neke zaplankane samoupravne, družbeno- politične in ekonomske strukture. Ce bi to pred- stavljala, bi pomenila res- no zaporo za mnoge eko- nomske, socialne in druž- bene interese, ki daleč presegajo občinske meje in ki sploh ne poznajo in ne trpijo filozofije občin- skih plotov. Tu mislim na mtegracije v gospodarstvu, povezovanje pri razvoju šolstva, kulture idr., da ne govorimo o političnih od- nosih znotraj neke nacije ali znotraj Jugoslavije. NOV POLOŽAJ KRAJEVNE . SKUPNOSTI NOVI TEDNIK: Ugoto- vili smo, da je krajevna skupnost ena izmed te- meljnih samoupravnih skupnost v kateri delov- ni ljudje in občani sodelu- je,jo pri odločanju o vpra- šanjih, za katere so druž- no zainteresirani. Občani se seveda ne pojavljajo pri razreševanju le lokal- nih interesov, ampak di- rektno ali preko delegat- skega sistema vplivajo na »oblast« v občini. Ali bo- do ustavne spremembe dejansko utrdile kvalitet- nejši položaj krajevne skupnosti v celotnem ko- munalnem sistemu? ZVONE DRAGAN: Bo- do. Poglejte, predlaga se, da bi krajevno skupnost že v ustavi opredelili koi pravno osebo. Tako bo krajevna skupnost lahko nastopila kot nosilec pra- vic in obveznosti do tret- je osebe, močneje bo iz- ražena njem samostoj- nost, dane ji bodo mož- nosti, da bo pri reševa- nju problemov nastopala kot enakopravnejši part- ner z drugimi strukturami v občini. Sicer pa se z ustavnimi dopolnili tudi na novo kakovostno dolo- ča materialna osnova kra- jevne skupnosti. Vedeti pa moramo, ko razmišljamo o političnem, delu na terenu, da je po- nekod, zlasti v mestih, stagniralo samoupravno funkcioniranje krajevnih skupnosti. Med drugim tudi zato, ker je uveljav- ljeni predstavniki sistem p>otiskal krajevno skup- nost v reševanje manj po- membnih, drobnih vpra- šanj, ki niso dosti vpliva- la na celotno občinsko po- litiko. Z eno besedo — ra- ven kompetenc, ki jih je imela krajevna skupnost, je bila prenizika. Prav za- to bomo morali prav v krajevnih skupnostih raz- mišljati o modernejših sredstvih v ustvarjanju možnosti, da bodo občani kar največ soudeleženi v celotnem procesu odloča- nja, politike v kraju, kjer živijo, in v celotni komu- m. NOVI TEDNIK: Že da- nes je več razprav ali bo- jazni, da bi se po uvelja- vitvi ustavnih dopolnil okrepil republiški etati- zem. S kakšnimi nevar- nostmi se bomo spopad- li? Ali nam ne pove nekaj ena izmed zadnjih sej re- publiške skupščine, ko je izvršni svet predlagal v bistvu nestabilizacijsko razdelitev proračunskih viškov? ZVONE DRAGAN: Gotovo obstajajo večje nevarnosti republiškega etatizma, kot so bile kdajkoli prej v povojni graditvi jugoslo- vanske skupnosti in posa- meznih republik. Ne bi go- voril o tisti strani etatizma ki jo bo naravno zahteval nov ustavni položaj repub- like glede na večje samo- upravne, državne in za- konske pristojnosti. Bolj imam v mislih tisti etati- zem v negativnem pome- nu besede. Na etatizem, ki pomeni odtujevanje ob- lasti delavskemu razredu, ki pomeni monopolizacijo republike kot države nad osnovnimi samoupravnimi strukturami. Bičata mo- ramo tisti etatizem, in to z vsemi zakonskimi in po- litičnimi sredstvi, ki bi želel odtujevati višek dela delavskemu razredu. Vidim pa orožje proti. takemu etatizmu. Najprej, resnično bomo morali raz- vijati delegatski sistem z njegovim vzvratnim dej- stvom — z vplivom na republiko preko delegatov iz baze, z vpliivom na funkcije, ki jih bo ta »re- publiška država« oprav- ljala (tu gre za odgovor- nost, aa javno kontrolo, za vpliv in odločanje de- legatov, za odgovornost države pred celotno samo- upravno bazo). In drugič -— v celotni zgradbi poli- tičnega in samoupravnega sistema se bo izpostavila zahtevnejša vloga vseh po- litičnih organizacij. Te or- ganizacije bodo prav tako morale pKJStati sredstvo lastne baze in se tudi spo- padati s pojavi, kot je re- publiški etatizem. Kajti fonimski način dela poli- tičnih organizacij bo pra vi anahronizem celotnemu delegatskemu sistemu. To pomeni, da bodo morale tudi p>olftične organizaci- je doživeti vsebinske in organizacijske spremembe. In glede konkretnega vprašanja eno protivpra- šanje kdo vse je padel na izpitu? Ali tisti, ki je pred- lagal tako razdelitev pro- računskih viškov, ah tudi tisti, ki je tako rešitev sprejel. Mislim, da oba. DVE SKRAJNOSTI O DISLOCIRANIH OBRATIH NOVI TEDNIK:Ker smo skoraj na koncu te naše mini razprave o ustavnih dopolnilih, nas zanima še nekaj v zvezi z ustanav- ljanjem temeljnih organi- zacij združenega dela. Ali bo ustanavljanje TOZD temeljilo na načelu rela- tivne samostojnosti, ali bo vse organizacije združene- ga dela ustavno dopolnilo » obvezovalo«? ZVONE DRAGAN: V vsaki delovni organizaciji je treba ugotoviti, ali so ali niso osnove za ustano- vitev temeljne organiza- cije združenega dela. Si- cer pa je ustavna in neod- tujljiva pravica delavcev, da po strokovno in politič- no preudarni poti sprej- mejo akt o ustanovitvi te- meljne organizacije zdru- ženega dela. TOZD bo s svojim lastnim statutom, to bo tako imenovani mini statut, urejala vsa osnov- na vprašanja znotraj svo- jega okvira, znotraj pod- jetja. Statut celotnega podjetja bo samo izvede- ni samoupravni akt, ki bo konkretiziral temeljno vo- ljo, zapisano v samouprav, nem sporazumu. V sta- tutu temeljne organizacije združenega dela bo po- trebno točno opredeliti, o čem bo sprejemal odločit- ve delavski svet TOZD, o čem bodo delovni ljudje v TOZD odločali neposred- no. NOVI TEDNIK: Dislo- cirani obrati so bili do- slej navadno ekonomsko in samoupravno nesamo- stojni in zaradi tega tudi pri investicijah mačehov- sko obravnavani. V laški občini, na primer, pa ne le v tej, 40 % narodnega dohodka ustvarjajo prav taki obrati, a se v njih počutijo zaposleni neraz- vite samoupravljalce. V delavskem svetu na ravni podjetja jih predstavlja samo nekaj članov, navad- no pa v teh obratih tudi politično delo ni razvito. Kako bo torej z dislocira- nimi obrati v tem procesu uresničevanja ustavnih do- polnil? ZVONE DRAGAN: Ver- jetno bo imela velika ve- čina dislociranih obratov po Sloveniji pogoje za ustanovitev temeljne or- ganizacije združenega de- la. V trgovini, zlasti de- ta j listični, pa bo najbrž treba upoštevati teritori- alno in fimkcionalno na- čelo, da se bo več poslo- valnic združilo v eno TOZD. Vsaka poslovalni- ca, zlasti z majhnim šte- vilom zaposlenih, seveda še ne bo imela pogojev sa TOZD. V proizvodnji pa bo to drugače in bodo imele posamezne discipli- ne enote osnove za usta- novitev TOZD. Znotraj delovne organizacije pa moramo uveljaviti načelo enakopravnih partnerjev in je nemogoče, da bo imel dislocirani obrat, če je TOZD, glede na eko- nomske pravice in obvez- nosti, drugačen položaj, kot delovne ljudje v ma- tičnem podjeitju. Zoper- staviti se moramo centra- listični p>odjetniški lindji med matičnim podjetjem in obratom in odtujeva- nju dohodka, nečistim ra- čunom, kmjenju samo- upravnih pravic itd. Ta- ka pot ne bi bila skladna z dopolnili. Druga skrajnost pa bi bila, če bi v blagajni di- slociranega obrata videli le koš brez dna za na- pajanje lokalnih cest, ko- munalnih akcij ali skup- nih potreb .Ta lokalni ali občinski interes mora upoštevati, da ustvarja ta obrat za več namenov, zlasti pa za svoj lastni razvoj. Eno izmed temelj- nih načel, ki smo ga i>o- stavili, zahteva, da pri izdvajanju sredstev za sklad skupne porabe del sredstev iz dislociranega obrata praviloma ne rnore biti kot v matičnem pod- jetju. Naš interes pa je, da se število dislociranih obratov ne zmajšuje, saj so ti obrati eno izmed pre- magovanj med bol)j in manj razvitimi Slovenci. Člani redakcije Novega tednika in radia Celje v razgovoru z Zvonetom Draganom. Foto: B. Strmčnik 10. stran NOVI TEDNIK St. 27. — 6. julija 1972, Vrtiljak dogodkov CELJE Brez posebnosti Minuli tecU-ii sta st- sestala oba zbora celjske občinske skii|iš<-ine In razpravljalii o predlogih komisije za volitve in imenovanja. Komi- sija je pre4lla!;ala, tla skupščina imenuje nasleiinje kandifdatr za ravnatelje šol, domov in vzgojno varstvenih zavodov, (iimnazija Olje: prof. Ivan (Jrobelnik; izolski eenter za blagovni promet: intR. oec. I^udvik Relieušek; Šolski industrijsko kovln.ski center Sto- re: inž. Franc Zelič; kmetijsko izobraževalni center C-elje: ing. Anton Jenšterle; (iostinska šola Celje: Francka \ idovič; šola za zdravstvene delavce: prof. Franr 1'uncer; Osnovna šola »Franja Vrunča« Celje- liudinja: Marčič; Osnovna šola I. cel.jske čete: .lakob Majcen: IV. osnovna šola Celje: Drago Spendel; (Knovna šola »Frana Kra.jn ea« Celje: Milan (ionibač; II. osnovna šola: \era .Streliovec; Osnovna šola »Bratov Dobrotiškov« Vojnik: Miro Klančnik: ()snovna šola \IV divizije DobriK'i: Ciril Marinč«k; Osnovna šola Frankolovo: Olga IVjht; \zgojno varstveni /avod »Tončke Cečeve« Ck-lje: Vilma -Štu- cin; Vzgojno varstveni zavod »Zarja« Celje: Ivanka I>žešnič; Vzgojno varstveni zavod ».Xnice Cerne.jeve«: .\na Cetkovič. Osvojeni so bili tudi predlogi komisijje za vršilce dolžnosti ravnatel.jev naslednjih šol in domov: Šolski center »Rorisa Kidriča« Cel.je: Ivan l.eskovšek: Dom »Dušana Finžgarja« C:elje: Franc (iaj.šek. Kajuhov dijaški dom Ck-lje: Pavle Novak. Osvo.jeni so bUi tudi predl(>gi za podelitev letošnjih nagrad Slavka Slandra. Nagrajenci so: kolektiv .\erokruba Olje. inž. Srečko Clvahte iT Vodne skupnosti NH'O Celje in novinar Radia Ljubljana Srečko Pratnemer. Skupščina ,je soglasno osvojila te predloge, vendar je potekala razprava okoli zneska, ker ni bil povsem izkoriščen in se del tega prenese v nasledn.je leto. Skupščina .je tudi noilclila diniiicil borcem za severno me.jo 1918—19 v enoti nad|>oročnika Frana Mal- Riija. .Sprejeti so bili tudi vsi odloki, ki jih ,je predlagal svet za družbeni plan in finance, svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovan.jske zadeve in predlogi sveta za kmetijstvo in zdravstvo. Tako je bil dosežen sklep o izenačitvi zdravstvenega varstva kmetov in delavcev in obe skupnost' sts se združili v eno rizično skupnost /.«Iravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Celje. Naslednja seja celjske občinske sk)ipščine bo v .Storah, ker bo !»večana in bo v sklopu praznovanja občinsk^KH nraznika. ker bo osrednja prireditev tokrat v krajevni skupnosti Store. D. MKDVKD POLZELA 204 krvodajalcev Krajevna organizacija Rdečega križa na Polzeli je pripravila krvodajalsko akcijo, katero je izvedel Zavod za transfuzijo krvi iz l.jubl.iane. Akcija .je na Polzeli uspela zelo dobro, saj je kri darovalo kar 204 ljudi. Posebno sta se izkazali delovni organizaciji tovarne nogavic in Garant iz Polzele. To je v zaodaj: stoji.jo od leve — Franc .lelen (Žalec). Stefan Krumpak (C«lje), Anton Gros (Žalec) Franc Hlastef (SI. Konjice), Fran.jo Mauer (Cx»lje), sedi.jo: Karel Strahovnik Farčnik. Vinko .lordan (vsi 2ale< ), Vin Spat (C.elje). I). MF.DVKI) ŠMARJE Začetek sezone Na Kozjanskem .^e je usin-šno pričela turistična .sezona, ki bo tudi v te kraje prinesla nekaj napredka. C:este so polne avtomobilov naših in tujih registracij. Ne manjka tudi zdomcev. .Atomske Toplice, ki so na Kozjanskem največja atrakcija, so ob lepem vremenu vselej zasedene. Precej gosto» obišče letos tudi Olinije, kjer je na.fstarejša lekarna v Evropi, prav tako pa tudi druge turistične točke. Podčetrteška šola je od nekega kmeta odku- pila tipično obsotel.jsko hišo, v kateri boilo uredili etnografski muzej. .Slabše pa je s podčetrteškim gradom: navkljub vsem inter- vencijam nemoteno propada. BR.ANK JER.ANKO ŠENTJUR O ustavnih dopolnilih Danes po|)oldne se bodo sestali člani komite.ja občinske konfe- rence Zvez«' komunistov v Šentjurju ter se pogovorili o ure.sničevanju nalog, katere izhajajo iz ustavnih sprememb. Tako bodo govorili o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, o položaju dislo- ciranih obratov — kar je za .Sent,jur zelo iMmenibno, o izdelavi normativnih aktov iti podoonem. Materiale je pripravila posebna delovna skupina, uvodne misli pa bo podal IVA.N JA(.KR, pmLscd- aUi občin.skega .<(l«idikalnega »veta. MIMO POSTAJE V SMRT TOVORNI VLAK PRI RIMSKIH TOPLICAH TRČIL V DVE LOKOMOTIVI — STROJE- VODJA NAJVERJETNEJŠE ZASPAL Ob zjutraj bi mora- la pripeljati na postajo Rim. ske Toplice tovorni vlak z električno lokomotivo, ki jo je upravljal 25-letni strojevo- dja JANEZ SMRKE, doma iz Ivančne gorice. Zunaj posta- je sta na levem tiru čakali parna in Diesel lokomitiva zaradi prevzema tovornega vlaka. Ta je pripeljal ob 4.45. Toda, na postaji ni zausta- vil! Uvozni signal na postajo je bil odprt, izvozni pa zaprt. Prometnik, skladiščnik m kretnik na postaji v Rim- skih Toplicah so z rokami zaustavljali vlak. Pozneje so povedali, da so videli stroje- vodjo, kako sedi, nagnjen na- zaj, s prekrižanimi rokami na prsih. Pri čakajočih lokomotivah so bili: strojevodja parne lo- komotive EDVARD PERC, iz Maribora, kurjač STEFAN VLISIC, iz Teznega in stro- jevodja druge lokomotive VILI KOLOŠA. iz Maribora. Ko so slišali trušč bližajo- čega se vlaka, so z grozo v očeh opazili, da drvi po pro- gi proti njim. Rešila jih je prisebnost. Izskočili so zad- nji trenutek. Takoj zatem je silovito po- čilo. Tovorni vlak je poti- snil lokomotivi daleč naprej po progi. Trije tovorni vago- ni so se sploščini oziroma zarili drug v drugega, da je bilo videti, kot en sam va- gon.- Mesar JOŽE POZIN, Iz Strenskega "3, stanuje neda- leč od proge. »V spanju sem čul tresk, nato pa me je po- klicala mati in povedala, da na progi nekdo vpije na po- moč. Pohitel sem na kraj ne- sreče. S POLDETOM HOR- JAKOM sva splezala skozi okno na lokomotivi tovorne- ga vlaka, od koder so priha- jali klici. Zagledala sva stro. jevodjo in mu skušala po- magati. Bremena ni bilo mo- goče odnj^kniti. Kmalu za- tem je prihitel tudi zdrav- nik.« Frišli so tudi delavci z va- rilnimi aparati in rešili iz razbitin nesrečnega strojevo- djo. Odpeljali so ga proti bol- nišnici, žal zaman. Poškod- be so bile prehude. Tovorni vlak je prevozil po- stajo s hitrostjo 70 kilome- trov na uro in s tolikšno tu- di trčil v obe lokomotivi. Po. zneje smo izvedeli, da je Smr- ke sam povedal, da je zaspal. Vprašanje pa je, zakaj niso delale signalne naprave. Stro- jevodja ima na lokomotivi namreč napravo, na katero mora pritiskati vsakih nekaj deset sekund. Ce tega ne sto- ri, se oglasi signal, če tega ne stori zatem, se vključijo avtomatične zavore. Prizor po nesreči je bil strahoten. Prihiteli so delav- ci železnice, da bi progo čim- prej usposobiti za promet. Nepoškodovane vagone so od- vlekli, nato pa se je pričelo težaško in nevarno delo — spravljanje razbitin s proge. Parna lokomotiva rešilne kompozicije -je vlekla v vso močjo. Železo je bilo stis- njeno skupaj tako močno, da so se kolesa lokomotive vrte. la na mestu. Po hudih napo- rih jim je uspelo prevrniti vagone s proge. Zastoj je trajal vse do desete ure do- poldne. Nesreče na železniški pro- gi na žalost niso redke. Pok- lic strojevodje je težak m za- hteva od človeka, da prihaja na delo spočit. Preuranjeno bi bilo govoriti, zakaj je Smrke zaspal. Toda, so se vprašali mnogi ob pogledu na razbitine, kaj bi bilo, če bi to bil potniški vlak? tekst: M. Seničar foto: B. S. Strojevodja Edvard IVrc, 5ti je pravočasno izskočil Lokomotiva tovornega vlaka, «a njo pa razbiti vagoni TRAGEDIJA UBOJA V OBREŽJU ŽRTVI UMRLI, MORILEC SE JE OBESIL, NJEGOVA ŽENA PA UMRLA V BOLNIŠNICI Ljudi v Celju in daljnji okolici je močno presunila vest o strahotni in nerazum- ljivi tragediji, - ki se je pri- petila v nedeljo v naselju Obrežje pri Zidanem mostu. Malo po poldnevu je stopil v kuhinjo di-užine Audič so- sed Peter Kmetič. Oče, mati in vnuk so bili pri kosilu. Kmetič je na mizi zagrabil kuhinjski nož in skočil proti Adeli Audič. Z udarci ji je prizadejal rane po vratu in rokah, kljub temu ji je uspe- lo zbežati skozi pritlično ku- hinjsko okno. Zbežala je k sosedom^ kjer so ji sicer po- magali, vendar so bile rane prehude. Umrla je. Pobesneli Kmetič je potem, ko mu je ušla pi-va žrtev, na- padel Mihaela Audiča in ga prav tako napadel. Preplaše- ni vnuk je medtem pobegnil. Storilec je takoj po krvavem dejanju izginil. Hudo poškodovanega Audi- ča so takoj odpeljali v celj- sko bolnišnico. Zaradi hudih ran je umrl tudi on. S tem pa tragedije še ni konec. Strahotno dejanje je terjalo še dve žrtvi. Kot smo izvedeli, je Kme- tič v razburjenju vzel verigo in se z njo obesil. Ko je za vso tragedijo izvedela njego- va žena, jo je tako pretreslo, da so jo morali odpeljati t bolnišnico, kjer je umrla. Točnega vzroka smrti še ni- smo izvedeli. Čeprav bo vzroke tragedije v Obrežju pokazala preiska- va, je mogoče že zdaj trditi, da je šlo za prepire med so- sedi in zaslepljeno sovraštvo, ki je imelo tako strahoten epilog. M. SENIČAR IZROČITEV NA MEJNEM PREHODU BRANKO ANDJELKOVIČ, NEKDANJI POSLOVODJA TOPROVE TRGOVINE, KI JE OSUM- LJEN PONEVERBE PRIBLIŽNO DESET MILIJONOV STARIH DINARJEV, SPET V CELJU Potniki, ki so potovali sko- zi mejni prehod na Šentilju v sosednjo Avstrijo ali iz nje, so v četrtek zjutraj ra- dovedno opazovali novinarje s fotoaparati in »marico«, ki je bila očitno pripravljena za nekoga. Tudi na drugi strani se je ustavil kombi. V prostorih milice na naši strani so ure- dili »formalnosti« in ob 8.25 je BRANKO ARANDJELO- VIC mirno stopil v avtomo- bil celjske milice. Odpeljali so ga v celjske zapore, kjer je zdevo prevzel preiskovalni sodnik JANEZ STOJKOVIC Zanimivo je, da Andjelkovič zanika krivdo. Seveda se vsa- komur ob tem postavi vpra- šanje, čemu je bil potreben beg. Osvežimo si spomin. Kot povsod v trgovinah je bü tudi v Toprovi ob zaklju- čku leta izkupiček velik. To- da, na začetku novega leta poslovodje ni bilo več v slu- žbo. Zelo hitro so ugotovili, da je z Andjelkovičem izgi- nilo tudi okrog deset mili- jonov dinarjev. O tem, kod vse je hodil, še ni povsem jasno. Omenja, jo Trst, Cehoslovaško in se- veda Avstrijo, kjer se je nje- gova pot končala. Okrožno sodišče v Celju je razpisalo za poslovodjo Andjelkovičem mednarodno tiralico. Ko so naši izvedeli, da so ga Avstri- ci prijeli v Gradcu, so ta- koj vložili zahtevo po izvoči- tvi. Res je trajalo nekaj me- secev, preden je bila zadeva rešena, toda pretekli teden je tako Andjelkovič le prestopil mejni prehod v Šentilju. Se- daj je bila pot res končana. M. S. St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 11. stran NJIHOVO ŽIVI.IENJE JE MATERINSTVO KOZJANSKA MATI Nedaleč od kraja, kjer so partizani XXXI. srb- ske divizije na koncu voj- •^ne obračunali z us-taši, ki so Vedenikovi mami pov- zročili miogo gorja, živi danes srečna m zadovolj na in nič ji ne kali miru Dvanajst otrok je dala Ko- zjanski Marija Vedenik in enajst jih še živi. Miha, bil je pameten poba, pra- vi mati, je prišel v Košni- cd pod avto in izdihnil. Drugi so po svetu, doma je le Zofka z možem. Otroci so prihajali na svet in niso vprašali, kaj bodo jedli. Ko so malo odrasli, so se razkropili po gozdovih m nabirali gobe, borovnice, polže vse tja do olimskih host. Mati jim ni mogla dati denar za zvez ke, obleke, za vse tiste ma le stvari. Da bi bila stvar še hujša, jmi je 12-letna hčerka zažgala kozolec. Po stavJli so novega, prišla pa je vojna in jim vzela še tega. Bilo je natanko 10. novembra, dne, ki ga Kozjanci ne bodo nikoli pozabili. Vedenikova ma- ma je zbežala z vsemi dvanajst.mi otroki pred ustaši na Bistrico v bun- ker. Vojna je miniia, treba je >;lü postaviti kozolec. Mož, že 16 let pokojni, je pri- šel IZ partizanov, kjer se je prehladil in nakopal je- tiko in Od njega jo je do- bila še ona. Ob njegovi smrti je imela še štiri šo- larje, bila je brez denar- ja, takorekoč brez vsega. Potem je dobil« manjšo pokojnino po možu, ker je bil rudar. Otroci so odšli v svet. Slo je. Danes ima mama veliko veselje s či- sto majhnim tantičem. Sandi mu je ime m je šti- rinajsti mamon vnuk. »Ta ko sem srečna, pravi ma- ma. »Stimlemo« se, nič nam ne manjka. Tudi do- mov pridejo katerikrat.« Tista leta trpljenja in dni, ko so otroci sameva- li, prepuščeni svojim sta- rejšim bratcem in sestram v izbici v mali hiš; blizu Polane ali nekje na sredi med Virštanjem m Lesič- nim, so mami zapustila bolezen. Srce ne de^a ta- ko, kot bi moralo, krvn; pritisk je nepravilen, ma- ma je zaradi vsega tega 100% invalid. A kakor vsi Kozjanci, tudi Vedenikova mama ne toži. Kar naprej zatrjuje, da je srečna in da ji je lepo. M. STRASEK Splošni ljudski odpor v Slovenskih Konjicah Te dni je na Bogh na Po- horju vse v vojnem stanju. Vojaške vaje imajo teritorial- ne partizanske enote Sloven, skih Konjic Na vaje so se pripravljali že dalj časa, vr- hunec pa je bil v petek, ko so pripravili napad na tovarno usnja Konus v Konjicah 2e okrog trinajstih sla se z mariborske strani pritihota. pila dva aviona, nakar je za. čela zavijati sirena, aviona pa sta nekajkrat obletela to- varniški dimnik in se umak- nila. Sledil je napad na tleh. Po vsej tovarni se je razvnel boj, ki ga je spremljalo moč- no pokanje maneverskih na- bojev. Po vseh ulicah v tovar- m je bilo pravo vojno stanje. Končno so branilci premaga- li napadalce, ki so se začeli umikati vsi »preplašeni«. Iz. strelitev rakete je bil znak za prenehanje nevarnosti. Moč. no je zatulila sirena, s tem pa je bilo rečeno, da pridejo reševalci. Skozi vhodna vrata se je všulo gasilcev in rdeče- križarjev. Gasilci so pogasi U požar, ki ga je zanetilo ie. talo ob svojem napadu, re. sevalci pa so evakuiral: na varno vse prizadete in ranje- ne. V podjetjih, kjer teritorialci delajo, je vodstvo nudilo pol- no razumevanje in podporo ter dalo delavcem, vključe- nim v vaje, proste dni. Mno- go so pomagali tudi mladi Konjičani, saj so pred napa- dom na mesto spremenili vse napise na pomembnejših ustanovah. Prevzeli so tudi zvezo z bojiščem in zaledjem PIŠE MILAN SENIČAR —10. nadaljevanji Jaok je bil pravi Figaro. Figaro tu, Figaro tam, Figaro sem, Figaro tja. Pa so se čudili prijatelji, kako to, da ima vedno čas, da se udeležuje vseh se- stankov m sej, sestankičov in sejic, sre- čanj, piknikov, vsega, kar organizirajo v krogu, v katerem se gibije in za ka terega je zainteresiran. No, pa se je nekoč zaup^al prijatelju. /)To je moja živLjenjska modjcst. Ne inisU SI, da imam toliko časa, saj veš, da sem rad pri družim, dela je dovolj, ampak.... Poglej nase navaae. Ce se srečata dva, govorita o tretjem. KaOai nas je vec, govorimo samo o tistih, ki jih ni. Obiramo piščance in njih. Se spoanniš, ^o smo bili na skupni večer- ji, pa je kolega Franck oburai Georga, ko pa je ta prisei, je utihnil, ga pnja teljsko potrepljal po ramah, toliko, da inu ni 2iletel v rit. Aii pa zadnjič, ko so govorili, da Mary nj mogla na se staneik, ker je prišel k njej tjsti Bo sLončan in sta se odpeljala v »naravo«, iviisiiš, da je kaj pomagalo, ko je dirugi dan po resnici povedala, da Je njen otrok bolan. Viais, zato grem povsod, tako jim ne dam priložnosti, da bi se izživljali nad mano.« Ubogi Jack. Le kaj mu toliko seže JO govorice do srca Iiidi s tem sicer uspešnim načinom se jim ne more izo gniti, saj ne more «lest, s »prijatelj.« v posteljo, kjer z ženo razpravljajo, icakšen osel je Jack. X Ljudje se menjajo, tunkcije tudi. Vendar, kako je hudo, če po nazivu nisi več tisti, ki si bil včasih. Povsod te še vidijo takšnega, kot si bil. Ah pa ne. Odivisno, kako komu »paše«. Spo- mnim se, da tisti cestar, ki je naredil večerno osnovno in srednjo šolo ter postal uslužbenec sploh ni hotel vec čuti, da je cestar. No, vedno ni tako- Neke konjske dirke v sosednji državi se je udeležil tudi naš vicekonzul. K podeljevanju kolajn pa so povabili nje- ga in bivšega konzula, to pomeni, da zdaj m več konzul, pomeni pa še ve dno veliko. Morda je to organizator vedel, morda ne, ampak povedab so vseeno, da bo kolajna podelil konzul. Nič bivši, ampak konzul. Čudno, kako se ljudje v določenih primerih otepa- jo, da so bivši. Uživajo pa, če iz no vega avtomobila gledajo airugega — sta rega — in rečejo, to je moj bivši avto. Anonunka. Kaj je to? Pisnio, namreč! Možnosti sta dve. Da je to anonini KO pisal Popajna ali pa da nikdar n: obstojala. Izmišljena da je. V zadnjih mesecih je v Ceytoaiu prit va poplava anonunk. Ne samo ^ caso pisne rubrike o spolnih poaoivetjiii, dolžini in poraScencsti, ampak o aeiu posa^neznikov. Ta je prasica, om braiževalna skupnost je v letih od ustanovitve us- pešno delovala pri realizaciji petletnega programa sanira- nja šolst\'^a v oböini v obdob- ju 1968-1972. S tem so se sslastd iiZboljšali pogoji dela pedagoških delavcev na šo- lah, pa tudi učni F>ogoji učen- cev na teh šolah. Mnogo je bilo narejenega predvsem na področju vzgoje in izobraže- vanja. To velja še slasti za reorganizacijo šolskega om reäja, načrtno sanacijo šol- skega prostora in opreme, oi^anizaoijo pre\'0(2x>v učen- cev oddaljenih od šole nad .^tiiri kilometre, jsa štipendi- ranje vzgojiteljski!! in peda- goških kadrov, dopolnilno iziObraževanje odraslih, reali- zacijo družbCTiega dogovora s Ix)dročja osno\'nega šolstva ipd, V svojem petletnem ob- dobju je Izobraževalna skup- nost dobro sodelovala z IS SRS, Zavodom za šolstvo SRS, Zavodom za zaposlova- nje Celje ter z občinsko skup- ščino in drugimi tovrstnimi institucijami. Mnogo naporov je skupno.s.t vložila tudi v izg'radnjo novih izobraževalnih in varstvenih ustanov. V preteklem letu so bili izgrajeni (o tean smo v našem časopisu že poročali) otrošiki vrtoi v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini in sanirani še mnogi drugi ob- jekti s področja osnovnega šolstva. Precej sredstev, potrebnih za vse te dejavnosti, je zbra- la občinska sikupščina sama, nekaj pa iz posebnih skladov in od republike. Ne da bi hotel položaj Izo- braževalne skupnosti kakor- koli komentirati, pa je le po. trebno poudariti, da je bilo dovolj storjenega, če upošte- vamo, da je občina s sredstvi zelo na slabem in da je treba vsak dinar vložiti preudarno in tako, da se obrestuje, še vedno lahko ugotovimo, da so nekatere kapacitete še vedno preskromne ali pa jih celo ni, kar pomeni, da stoji šmarska IS pred novimi pro- blwni, ki bodo trd oreh v naslednjem obdobju dela. -mst- Ce/je NEODGOVORNO POČETJE Nekaj dnd ruiisaj so na pro- storih v Savinovi ulici v Ce- lju, kjer so pred nedavnim porušiiH več zigradb, da bi pripravili prostor novim gradnjam^ pričeli pobirati pri- .stx)jbino za parkiranje avto- mobilov. Nezaslišano! Zakaj? Poglejmo si nekaj dejstev. Spričo pomanjkanja parkir- nih prostorv v ožjem centru mesta so vozniki osebnih vo- zil dobesedno izsilili parkira- nje tudi na za gradnjo pred- videnih prostorih v Savinovi ulioi, ob mestni tržnici. Pro- stora sta popolnoma neureje- na. Polno je raznega odpad- nega gradbenega materiala, velikih kosov starega asfalta, ne manjka pa tudi velikih luž ob dežju in tu je morje drugih odpadkov, česitokrat tudi taiko velikih, da vozni- kom delajo težave. Ob dežju je blata, da se pameten člo- vek ne bo brez potrebe »pu- stil čez... In sedaj na lepem se na obeh prostorih pojavita na- pisni tabli (Parkiranje pod nadzorom!?) in tu je tudi mož, ki teka k enega prosto- ra na drugega in od začude nih voEnikov terja pristojbi- no. Zmešnjava je pK>polna! Kdo je izdal dovoljenje za to! Ce je to morebiti samovoljen ukrep podjetja Javne napra- ve, ki sicer pobira pristojbi- ne, i>otem je treba to takoj prepovedati, kajti početje je mestu v popolno sramoto. Kaj bodo rekM Inijci, saj je več kot ocitino, da gre zgolj za to, da se pobira denar (nekdo je zavohal, da se da dnevno toliko in toliko zaslu- žiti!) drug^a popolnoma nič. Ce pa je aa tako pobiranje na »novih parkiriščih« po- trebno dovoljenje ustreznega občinsk^a upravnega organa, potem je treba tist^a, ki je eventuelno tako dovoljenje iz- dal, takoj poklicati na odgo- vornost. Početje je mestu in njego- vim občanom v sramoto in posmehovanje vsem, ki si pri. zadevajo, da bi bilo mesto lepo in na dobrem glasu. Bo na ustrezno, nujno potrebno ukrepanje, ^eba dolgo čaka- ti? BBRNI STRMCNIK Vprašii.jo: .lUKK KHAsOVIX: Od.govarju: Profosor JO/K \IA.K:KN Znani slikar in 'profesor likovnega pouka na laški o- semletki, J02E M.\JCEN je eden od pobudnikov mnogih kvalitetnih likovnih priredi- tev in likovne ustvarjalnosti v kulturnem življenju v obči- ni. SU' bili presenečeni, da ste eden od dobitnikov leto- šnje občinske nagrade? Bil Zlasti še, ker sem zvedel za to le dan prej, ko sem dobil vabilo na svečano sejo. Kaj sami mislile o priznanju? Mislim, da sem ga dobil pre- zgodaj. Sem pravzaprav šele na začetku in še nisem ust- varil kdo ve kaj? Niste mal- ce preskromni? Ne. Mislim, da je takšna nagrada prizna- nje za dol.gotrajno če ne celo življenjsko delo. Seveda sem priznanja zelo vesel. Kaj so- dite o možnosti nadaljnjega razcveta likovnega živl.jenja v kulturnih prizadevanjih la- škega in občine? Sem opti- mist. Najbolj me veseli, da se občani zainteresirani za razstave, ki jih prirejamo, da je obisk ob otvoritvenih sve- čanostih boljši, kot bi priča- kovali. Precej si obetam pred- vsem od mladega rodu, ki raste že pri risalnih mizah v šoli. Sicer pa je tudi amater- ska likovna tvornost med od- raslimi zelo pomembna, tako med tistimi, ki so že orga- nizirali, na primer pivovar- rarji, kot tudi med posame- zniki osamljenimi avtodidakti. Vaša aktivnost je usmerjena tudi k miizealst\n. Kakšne si vaše želje in načrti v zvezi z muzejsko zbirko? Prostori so poglavitni. Ne moreva se z ženo pomiriti s tem, da zbir- ka ne bo v doglednem ča- su dobila bolj reprezentan- čnih prostorov, zlasti primer- nejših za Laško, ki je zdravi- liški rehabilitacijski kraj, ki ute.gne v bližnji bodočnosti doseči evropski sloves in po- men. Sami ste kreativni li- kovnik. Kaj porečete, če po- vem, da z zanimanjem priča- kujem vašo umetniško pred- stavitev v .javnosti? V zadre- go ste me spravili. Ne vem, če res nisem preveč kritičen do sebe, da doslej nisem pri- pravil svoje razstave. Toda to bom storil, a kdaj ne vem. Treba bo zbrati pogum za ta korak. Moram pa pristaviti, da zelo veliko delam, da mo- ja polanonimnost ne pomeni, da ne bi ustvarjal. KAR SE NAUČIŠ v organizaciji celj.ske podružni- ce Ljubljanske banke je bil ob zaključku šolskega leta v Vuze- nici dragi posvet mentorjev pio- nirskih hranilnic. Srečanje prosvet- nih, bančnih in družbeno politič- nih delavcev, pionirjev in drugih je potrdilo, da je zamisel bivše celjske kreditne banke, ki jo je osvojila tudi celjska podružnica Ljubljanske banke, padla na plod- na tla. Pri vsem tem ne gre samo za uspeh denarnega varčevanja, ne samo za zneske, ki jih posamežine pionirske hranilnice v šolah zbere- jo, marveč veliko bolj za vzgojni moment. Varčevanje, in zlasti de- narno, je tista vrlina, ki je cenje- na vselej in povsod, zlasti pri nas. Uspehi, ki jih je dosegla celjska podružnica Ljubljanske banke, so vzbudili i>ozomost in zato ni na- ključje, da bodo začeli pioninske hranilnice v šolah ustanavljati tu- di na drugih območjih naše re- publike. Celj^ primer je postal zgled za vse druge. In še nekaj; zaradi vzgojnega vidika se v to akcijo vklj,uöujejo ne samo bančni delavci, marveč veliko bolj kot doslej tudi prosvetni, zatem pio- nirska in miadin-ska organizacija in drugi. MB VEKTOR V NOVIH PROSTORIH Od konca prejšnjega tedna ima celjska podružnica po- slovnega združenja za cestni transport VEKTOR nove de- lovne in poslovne prostore. Vektor (sedež združenja je v Ljubljani) ima v Celju svo- jo poslorao enoto deset let. Sicer pa poslovno združenje povezuje 23 takšnih enot po vsej državi. Gre za kolektiv, ki oskrbuje in organizira to- vore za avtomobilske prevo. ze. Obseg je izreden, saj gre preko Vektorja vsako leto okoli lO.OOO voženj. Tudi za Vektor je značilna razvojna pot. Medtem ko je pred petnajstimi leti dosegel prometa za okoli 8{X) milijo- nov starih dinarjev, se je zdaj povzpel že na 42 mili- jard, prav tako starih dinar- jev. Na njegovo poslovanje so močno vezana transportna podjetja in tako pri celjskem Prevozništvu pravijo, da bi brez Vektorja težko poslovali. M. B. VISOKO PRIZNANJE v zvezi z odločitvijo zavo- da za šolstvo SRS, da bo ekonomski šolski center v Celju v prihodnje opravljal svojo učnovzgojno funkcijo kot metodično didaktični praktikum za knjigovodstvo, gospodarsko poslovanje, ko- respondenco in strojepisje, je bil konec prejšnjega ted- na na ekonomskem šolskem centru sestanek učiteljev omenjenih štirih predmetov z vseh ekonomskih šol Slo veni je. V posameznih skupi- nah učiteljev teh predmetov so se dogovorili zastran pri- lagoditve učne snovi novim zahtevam in zastran raciona- lizacije pouka pa tudi zara- di učnih pripomočkov in uč- nih knjig oziroma skript. Sprejeti sklepi bodo stopili v veljavo takoj z novim šol- skim letom. Ekonomski šolski center Celje naj bi kot metodično didaktični praktikum dal iz svojih učiteljskih vrst tudi mentorje za učiteljske akti- ve prej omenjenih predme- tov. Tako so bili predlagani prof. Drago Loibner za knji- govocJstvo, prof. Gustav Gro- belnik za korespondenco, predavateljica Poldka Prelog za strojepisje, medtem ko je mesto mentorja za gospo- dairsko poslovanje ostalo še odprto. PEDAGOŠKA GIMNAZIJA, DRŽAVNI PRVAK Takšnega u.speha ni nihče pričakova, zato je osvojeno prvo mesto toliko bolj prese- netilo in navdušilo. Bilo .je plačilo in_ priznanje za izred- no prizadevanje, za veliko po- žrtvovalnost. Šestčlanska ekipa prve po- moči s celjske pedagoške gimnazije je namreč na dr- žavnem prvenstvu ekip sred- njih, strokovnih in osnovnih šol zasedla med srednjimi šo- lami prvo mesto in niuslov državnega prvaka. To prizna- nje je dobila v ocenjevanju kvalitete, torej najvišje In najbolj cenjene vrline dela takšnih skupin. Tekmovanja je bilo v Ohridu Kkipo sta pripia\ Ijala Milan žuntar in viš.ii nntlj! cinski tehnik Ivan (iorjui). M Ii FRANC MARCUS SODNIK Na predlog komisije za volitve in imenovanja je bil za sodnika v Slovenskih Ko- njicah imenovan Franc Mar- guš, dosedanji sodnik v Slo- venski Bistrici. Za predsednika sklada y republiški skupnosti cest je bil imenovan ing. Franjo Te- pej. Odborniki občinske skup- ščine Slovenske Konjice so na zadnji seji potrdili obe imenovanji. ŠAHSSTI V NOVIH PROSTORIH Za 80 članov^ ljubiteljev le- senih konjičkov, se v Sloven- skih Konjicah obetajo lepši časi. Dobili so nove prosto- re v Narodnem domu. Uredi li so si prijetno sobo, jo opremili z dolgo mizo in me- rilnimi napravami. Tu prire- jajo vsak mesec brzoturnir, vsako leto se pomerijo za pr venstvo Konjic, v slovenski ligi pa zasedajo četrto mesto. Zelo veliko skrb posvečajo mladim šahistom po šolah, šahovski krožki niso bili le na centralnih šolah, temveč tu- di na podružničnih. Vso ,iti'o- kovno pomoč jim je nudil ša- hovski klub v Slovenskih -Ko- njicah. Vsako leto organizi- rajo občinsko pionirsko pr- venstvo, ki nudi mladim ša- histom možnost, da med se- boj pomerijo svoje moči ,in utrjujejo medsebojne prija- teljske odnose. SREČANJE BORCEV NOV Ob 30 obletnici vstaje slo- venskega naroda, prif)ravlja- jo borci NOV krajevne orga- nizacije Slovenske Konjice in Špitaliča dne 22. julija par- tizansko srečanje vseh borcev konjiške občine. Srečanja se bodo lahko udeležili tudi bor- ci ostalih brigad, ki so se v letu 1944/45 zadrževale na tem območju. Veliko partizansko, srečanje bo v Spitaliču pri žič-1 ki kartuziji. TELESNI INVALIDI NA IZLETU Čeprav društvo telesnih in- validov za velenjsko občino deluje šele nekaj let, se je pri djelu že izkazalo in zlasti pomagalo svojim članom, Ici niso vedno deležni p>otrebne pozornosti. Da bi se člani med seboj 1x>lje spoznali, je društvo pred kratikim organiziralo iz- let, ki se ga je udeležilo nad 200 invalidov. i Pod geslom v neanano je pet Izletnikovih avtobusov od- peljalo svoje letnike najprej v Rogaško Slatino, zatem pa še v Kumrovec. | Zvečer pa so se srečni zadovoljni vrnili domov z za- vestjo, da so tudi oni deležni družbene pomoči in razume-1 vanja. V. KOJC elaborat za sako kravo« je razložil na seji ob- e skupščine v Laškem ram razvoja kmetijstva ošnjem letu, je direstor ng. Jože Novak navajal težave, spričo katerih ibirajo oblaki tudi nad nmim načrtom vlaganj letijstvo. Med drugijn je ;anka zahteva za vsak it cel šop listin, pravi )rat, kot je morda po- >n za kakšno milijon- investicijo, le da zaen- recimo pri kreditu za ler.-sko kravo, ni pcrtre- načrt krave«. zjanski odred I v hudi jami petek popoldne je bila v jami v Laškem ob pol 1 krajša slovesnost ob iranju brigade »Kozjan- odred 72«. Brigada je .vljena iz .mladink, mla- }V, pripadnikov JLA in anjih borcev je krenila ude jame preko Sedraža, ikih Toplic na podr.>čje anskega. V brigadi so mladi iz pobratenih ob- Vrbovec in Trstenik. hodniki bodo po vaseh »no z vaščani priredili ižanske mitinge in obi- partizanske domačije. I koncu pohoda, to je 4. 1, so se udeleženci poho- •ripeljali v Zadobrovo pri iljani, kamor so prišle jde iz vseh slovenskih n. Tu je bila osrednja lava ob 30 letnici prvih ižanskih brigad na Slo kern. ii" sprejem četrtek, 22. junija 197:1, je T delavskem'klubu v Ve- lu, svečan sprejem za »'orje mladinskih aktivov, začetku je pogovor ste- o dosedanjem delu, o ločih načrtih in podob- I. 'ato so bila razdeljena tu- tri priznanja najboljšim Morjem, ki delujejo z Öino. Wznanja so prejeli: IARIJA SOVOR s šole tava Sililia Velenje za •letno prizadeviK) mentor- f delo in uspešno vod 9 planinskega krožka. ILKA koren za dolgo- fc vodstvo in v:^ojo mla- * j>ri Pai-tizanu v šošta- ' m za številne uspehe. barija POTOČNIK, kije 'ilj temu, da je prišla z šole k novi mladini, ^no prevzela mentor- <0,. 'sem iskrene čestitke! gradnja iz Samoprispevka l^tem, ko so se v velenj- ' občini odločili za »DA«, , Wo iz občinskega samo- ?Pevka zgrajenih že pre- tiel. Ravno sedaj je v za- 'y^ih fazah gradnja ceste ^vici. Del tega cestišča Asfaltirali že lani, drugi del na dolžini 1700 »m pa bo končan ta teden. Cesta bo stala 240.000 dinarjev ter bo široka tri metre. Mnogo so pomagali domačini tudi z u- darniškim delom, saj so vse bankine in obcestne jarke na- pravili sami. TABORJENJE V RIBNEM Tudi letos bodo taborniki odreda Pustega Gradu Šoš- tanj že dvanajstič priredili ta- borjenje v Ribnem pri Bohi- nju. Taborjenje bo trajalo od 25. 7. do 10. avgusta. Tu bodo taborniki lahko opravili razne veščine, se učili plavjmja, čol- narili, za nekaj dni pa se bo- do povzpeli tudi v Julijce in na Triglav. Enotna tabornina za člane je 2.50 dinarjev. T" TIHOŽITJA v avli poslopja občinske skupščine v Velenju je ureje- na razstava slik mladega umetnika Andreja Krevzla, dijaka osmega razreda osnov- ne šole v šmartnem ob Paki. Čeprav gre za dela mladega slikarja z vsemi začetniškimi potezami, vendarle vzbujajo izredno pozornost. Krevzel je za velenjsko razstavo izbral predvsem tihožitja, ki jih je postavil v domače okolje in življenje. OTROCI VSEGA SVETA Tiho in vztrajno se v Vele- nju pripravljajo na sprejem otrok z vsega «veta. V Vele- nju bo namreč prvič v Slo- veniji zaživela mednarodna otroška vas. Otroci naj bi se med seboj spoznavali in utr- jevali prijateljstvo. Za prijetno bivanje v Vele- nju se je že prijavilo deset skupin otrok iz različnih ev- ropskih, ameriških, azijskih in afriških držav. Mednarodno otroško vas v Velenju bodo odprli 11. ju- lija. LETNO 24 TON postrvi Malokdo ve za ribogojnico Kmetijskega kombinata Hme- zad, ki je na travnikih v po- toku Lava med Žalcem in Grižami. Vsako leto vzgojijo 24 ton rib, ki jih sproti pro- dajo. Največji odjemalci so zasebni gostilničarji. Veliko- krat se zgodi, da morajo no- ve stranke odsloviti, saj bi drugače zmanjkalo rib za stal- ne goste. Oskrbnica ribogojnice je povedala, da so v začetku ze- lo slabo prodajali ribe, med- tem ko je zdaj ribje meso po- stalo pravi modni gurmanski krik in ne zmorejo vseh zah. tev. Z ribami je veliko dela, saj jim mprajo hrano prekuha- vati in pasirati, eno genera- cijo rib pa je vzgojijo v pet- najstih mesecih. Zaenkrat imajo samo postrvi, ki jih več tisoč plava v lepo ureje- nih kanalih Lave. Ker je pK) ribah iz ribogojnice Kmetij- skega kombinata Hmezad vedno večje povpraševanje, že zdaj razmišljajo o razširi- tvi ribogojnice v smeri proti Celju. Velika prednost ribo- gojnice je v tem, da lahko deluje tudi pozimi, .saj Lava ne zamrzne. JEROMOVI IZ VASICE MATKE Del prireditev v okviru pra- znovanja občinskega praznika občine Žalec bo tudi v vasici MATKE, ki je stisnjena v dolinici med Homom in Go- lavo. Ta vasica, ki je bila med vojno med prvimi v po- maganju borcem za svobodo, je dala precejšnje število ak- tivnih borcev, dala pa je tudi žrtve, saj je samo Likovičeva domačija izgubila šest članov dmžine — je v letih po vojni napravila precejšen korak na- prej. Postavljene so bile nove hiše, zgradili so vodovod, asfaltirano cesto, - imajo svoj gasilski dom in prosvetno dvorano, v kateri vsako leto prirejajo igre. V razgibano življenje pose- ga veliko število vaščanov, med zelo aktivne pa spada prav Jeromlova družina. Go- spodar Ivan (Johan) je med vojno partizanu in bil ranjen v obe nogi, dolga leta je bil rudar, v vasi pa je pomagal — in še pomaga — povsod, kjer so pridne roke potrebne. Njegova žena Gelčka izhaja iz Likovičeve družine, v NOV ji je padel prvi mož, bila je zaprta, po vojni je bila dolga leta neutrudna delavka na vseh popriščih dela na vasi. Ce se ravnamo po pregovoru: zjgledi vlečejo — potem je pregovor dobil pri Jeromlovi družini še kako veljavo. Sino- va Ivan m Franci sta zagreta gasilca, rada igrata, pomaga- ta pri udarniških delih, k de- lu na vasi pa sta pritegnila tudi svoji ženi. Gospodar Ivan je naš obisk nekako takole zaključil: Zdra- vi smo in dela smo vajeni. Radi smo dobre volje in naše življenje je iz leta v leto bolj- še, lažje. Rad pa bi poudaril tudi to, da je takih družin v Matkah več, da so pravza- prav Matničani žilavi, veseli in delavoljni ljudje. S skupnimi močmi smo precej postorili, upam, da nam tudi v bodoče ne bo zmanjkalo dobre volje in da bomo še kaj koristnega ustvarili, koristnega za celot- no vas, za našo skupnost. d-dk- Gotov!je POTREBUJEJO SVOJ PROSTOR 5[a razširjeni seji KRAJEV- NE SKUPNOSTI GOTOVLJE je bil dnevni red precej ob- širen, najpomembnejše toč- ke pa so bile: postopno ure- jevanje pokopališča in mrli- ške veže, asfaltiranje cestnih odcepov proti ZALOGU in JEDRTI ter nekateri pereči socialni problemi. Najprej je bil govor o pro- stom (sobi), ki jo skupnost še kako potrebuje. Nekateri odborniki so bili mnenja, da delo v organizacijah in dru- štvih zamira v zadnjih letih predvsem zato, ker ni pro- stora, ni sobe, kjer bi se lah- ko ljudje shajali, kjer bi lah- ko organizacije in društva shranjevala dokumentacijo. Obljubljeno je, da bo zadeva kmalu rešena (če bo!), po- tem je upati, da bo delo na posameznih pKXlrofrjih spet oživljeno. Glede ureditve pokf>pališča in mrliške veže je bilo reče- no, da je skrajni čas pristo- piti k pravi načrtnosti, saj bo pokopališče kmalu zaradi ne- načrtnosti pretesno, nujno pa je tudi čimprej začeti z iz- gradnjo nove mrliške veže, kajti stara že dolgo ne služi svojemu namenu; Treba jo je porušiti novo pa postaviti na dopustnejšem mestu. Sesta- viti je treba pravilnik o pla- čevanju prostora (grobov) ter dobiti (in plačati) človeka, ki bo skrbel tudi za estetski vi- dez pokopališča. Kot prva večja akcija pa bo asfaltiranje cestnih odce- pov proti ZALOGU in JEDR- TI. Poudarjeno je bilo, da interesenti, kolikor je v nji- hovi (finančni in fizični) mo. čd sami prispevajo, potem pa bi zaprosili za pomoč še ob- činsko skupščino in vse tiste delovne organizacije, ki ta dva cestna odcepa potrebuje- jo. Nabiralna akcija mora bi- ti končana v treh mesecih, z delom pa bodo začeli takoj spomladi. Pri tem pa je nuj- no, da občinska skupščina Žalec pove svoje, kje bo končno speljana hitra cesta ter kako je s podvozi in nad- vozi. Navzoči člani KS so ntida- Ije spregovorili o nekaterih perečih socialnih primerih, ko ljudje nimajo najnujnej- šega, da bi živeli človeka do- stojno življenje. Ponekod se svojci ne brigajo zanje, pre- cej pa je tudi ostarelih in ne- zmožnih za vsako delo. Vse primere je treba preveriti in na prihodnji seji pripraviti dokončen sklep, kako tudi na vasi odpraviti tolikokrat izi'e- čeni besedi — socialni pro- blem! lik- MESA NI Največkrat se gospodinje prijemajo za glavo, ko je tu sobota in bo treba kupiti meso za nekaj dni naprej in vedo, da ga ne bo Meso je že, toda največkrat je kva- liteta takšna, da ga raje ne kupijo, poleg tega pa je še cena visoka. Mnogi trdijo; da ga imajo v skladiščih in čakajo, da se bo zopet podražilo, da bodo lahko še bolj zaslužili in ogulili narod. Zelo prav imajo tisti, žal jih je malo, ki se zgovarjajo na lansko sušo in pomanjkanje krme. Je pa tako. če bo mesa še tako malo, ljudje ga bodo hoteli in ga bodo tudi imeli. Vprašali smo nekaj po- trošnikov in prodajalcev mesa, kaj menijo o pomanjka- nju mesa v naših mesnicah? KAVČIČ MARIJA (gospo- dinjadinja, Prvomajska Ce Ije) Običajno kupujem v me- snici MESNINE Celje. Ker ni nonebe zaloge, sploh ni kakšne iebire. Kvaliteta mesa ni zadovoljiva, lahko bi nam pripeljali kaj boljšega, za spremembo. Potem so pa še cene tako visoke, za jfiekvali- tetno meso. Ne vem, kako je v drugih krajih, ker kupu- jem vedno v Celju, upam pa, da je bolje. Ne vem, kaj bi rekla še drugega. VALEK BISERKO (proda- jalec mesa v Celjski mesnici MESNINE) odkup je bil, ampak cena ni bila dobra. Zaloge ni take, kot bi mora- la biti in kot je bila prej- šnja leta. Stranke niso zado- voljne in tarnajo kot po na- vadi. Kvaliteta je še prav ta- ka, kot je bila in ni nobene spremembe pri tem. Seveda bi morala biti višja kvalite- ta, žal pa je letos že tako, da ni dovolj živine zaradi lan.ske suše. AIRAZ ANGELA (doma je iz Šentjurja, zaposlena pa je v Portorožu v enem izmed počitniških domov kot kuha- rica) Tudi v takih turističnih krajih kot je portoroški ko- nec, nam mesa hodi prema- lo. Kvaliteta je še kar dob- ra, včasih bolj, drugič pa zopet manj. Kako pa je dra- go, pa tako vsi vemo. Neka- teri pravijo, da ga sedaj drži- jo noter v skladiščih, da ga bodo potem podražili. Je že tako. TRBOVEC MIL.\N (poslo- vodja prodajalne mesa KK Hmezad Žalec) Za nas, ki smo difektJX) izpostavljeni strankam, je to še posebno težko. Naše cene so premajh- ne proti maloprodajnim Ln tu pridemo navzkriž. Pozna se, da je bila laneko leto suša in letos ni živine, ker jo dr- žijo na vzreji. Krava pač ne gre tako hitro kot prašiči. O kvaliteti je tiežko govoriti. Kar dobimo prodamo takoj. BRATKO MARIJA (starej- ša gospodinja doma izj Otoka v Celju)Ni nobene razlike, da bi lahko rekel — tisto'pa bo zame. Vsak dan imajo isto. Tudi kvaliteta se sploh ne izboljiša. Prijateljdca mi je pravila, kako so včeraj pri- peljali cel kamion živine v nek kraj. Posebno ob sobotah je hudo, ko je v vseh mesni- cah takšen naval, da če nisi prvi zjutraj, moraš vzeti, kar je. Torej kaj je na stvari? (jospodiiiije tarnajo, so neije- voljne, prodajalci pa morajo poslušati njüiove besede, iz- rečene na račim pomanjkanja mesa. Drage gospodinje, še bo mesa in krav in vsega, samo da bi bilo trave. Nikar • se ne jezite na prodajalce, saj niso krivi oni. Potrpite, vse bo minilo. Tudi vi, spoštovani prodajalci, mimo kri, če pade kakšna ostra na vaš račun. Mlinar Boris 14. stran NOVI TEDNIK St. 27. — 6. julija 1972, «Spet so skupaj Tone iz Celja, Ulja iz Titograda, Ana in ivica iz Vinkovcev, Marija, Jasmina, Mladen, Muhamed, Vladimir . . Prišli so, da se znova objamejo in pozdravijo s svojimi vrstniki, ki so jih preteklega leta pričakali in ki jih bodo še naslednja leta — z radostjo v srcu. Vsem je bilo skupno nekaj: spoznavanje, zbliževanje, širjenje bratskih vezi med narodi Jugoslavije. S tem namenom so, pred 19 leti, začeli z uresničevanjem teh srečanj. Rojevala so se poznanstva in pisma, te čarobne ptice z iskrenimi besedami mla- dih, spočetih v slogi, ustvarjanju za svobodo, mir in srečo v življenju, so leta in leta ro- mala domala po celi domovini. Namesto teh besed, ki bodo znova krožile, lahko rečemo samo to: »Dobro došll, dra- gi gostje. Bodite to, kar ste: mladost, Titov ponos.« (Iz uradnega biltena XVIII. jugoslovanskih mladinskih iger Slab začetek, dober konec Zbudil sem se tisti dan, ko bi bilo treba odrajžati v Tu- zlo na XVIII. mladmske Igre, natanko pet minut pred sedmo zjutraj, z drugimi be- sedami povedano, natanko pet minut pred odhodom vlaka, ki naj bi odpeljal ce- ljsko mladino v srce Bosne. Pozneje sem izvedel od »dobrih prijateljev«, da so nalašč, seveda glede na mo- je ustaljene navade, rekli, da gre vlak ob sedmih, ker so računali, da bom tako ah ta- ko zamudil. Kar je bilo, je bilo. Vkrcali smo se na vlak in začela se je vožnja do Zi danega mosta, kjer smo pre- sedli in se potem, s pričako- vanjem, z veselimi občutki, s pesmijo na ustih odpelja- li proti Bosr-i. Skoraj bi me kap Okoli petdeset mladih, zra ven so bili tudi spremljeval- ci, »ata« trener in nekaj res- nih ljudi, se je zagledalo skozi okna v svet, drveč mi- mo vlaka. In ker je pač temu bilo ta ko in ker je bilo med nami nekaj pevsko nadarjenih lju- di, smo se začeli tolažiti s prelepo slovensko pesmico, ki je milo zajokala med hrvat skimi polji in včasih s svo- jo hudomušnostjo zbudila ži. vopisane fazane med polji koruze. »Pozdravljeni na XVIH. jugoslovanskih mladin- skih igrah« Zares pozdravljeni. Iran. sparenti, zastave, tu m tam cvetje, »živijo Slovenci«, z zastavami mahajoča množica, džamije z minareti, kavarni- ce, v katere sem mimogre- de pokukal, ženske, zakrite s feredžami, turški duh, del- ček Onenta, ki mi je tuj in skrivnosten, cigančki, izteg- njene dlani in: »Daj!«. Vse to je Tuzla. Prvi vtis je bil lep. Odšli smo na štadion, kjer so se dan kasneje že začele odvija- ti trde in napete borbe za zma- go, za razliko. Razbiti nosovi in kolena so delala družbo pena lom in košem ter golom. Prija- zen, predvsem pa prisrčen je bil pozdrav domačinov nam, ki smo prišli v to vročino ne toliko da zmagamo, pač oa bolj zaradi te- ga, da sodelujemo, da pamagamo utrievati staro bratstvo in lju bežen, prekaljeno v ^.arodnoosvo- bodilnem boju Biii smo ueiežna toplega pozdrava in mimo lahko trdim, da je oriše! i/ srca DrugI dan iger sem šel na komite mladine, na posvet o zaposlenosti oziroma nezapo- slenosti mladine. Dobro so se sporazumeh tile naši ljudje iz Vinkovcev, Celja, Tuzle, Ti- tograda m Zrenjanma in na koncu je bilo jasno vsem, da ne bi bilo slabo, če bi nam Slovencem, dali svojo odveč do delavno silo, svoje medi- cinske sestre, ki jih imajo, kot je izrazil svojo skrb r.anje predstavnik Zrenjanina, na vagone. Škrjančki so vznemirili Tuzlo Prepevanju m bilo ne konca ne kraja. Da ne boste radoved- ni, kaj so to škrjančki Nič po- sebnega Bolje bo, da vam po- vem, da je bila to naša himna in konec koncev, da jo je zadnji nji dan iger znala že cela Tu- zia, m KO smo šli po iiieaitu, so klicali za nami: »Glejte, škrjan- čki gredo«. Resmca je bila seve- da čisto drugačna, ker je zna- no, da škrjančki sila lepo poje- |o . . Odnesli smo nekaj prav imenit- nih mest, le naša ekipa, vodja ekipe je bil hkrati tudi edmi tek- movalec v kvizu »Vzhodna Bos- na v NOB«. je razočaral Prav- zaprav, razočarali so nas priredi- telji, ker so spraševali samo vpra- šanja iz prve knjige. Naž tek- movalec je oreštudiral samo dru- go knjigo! v dneh igei smo skupaj z vse- rra predstavniki ekip ponesli ve- nec na čudov.to urejeno grobi- šče padlih partizanov, padlih v boju za osvoboditev Tuzle v letu 1943. Pred spomenikom je spre- govoril član predsedstva SUB NOR-a Sadik Habibovič in pove- dal tudi, da je bilo grobiščp ure- jeno in odprto 17. septembra 1965 Ekipa rokompta.ŠTC Celja skupaj z nekaterimi drugimi sodelavci iger. Sudik Habibovič can predsedstva ZZB NOV je spresrovoril pred spo- menikom pad!-"i Z8 osvoboditev Tuzle o veliki horbi aaših narodov. Poudari ,je. d^ moramo spošto- vati to. za kai so či netrzajni top, men- da ne ureže nobeno orožje), dim na nasprotni strani se je počasi razkadil in na mestu, kjer je stala približno meter široka in pol metra visoka tarča, ki je predstavljala strelno lino bunkerja, se je razletela v stotine koščkov. Zadetek v c>olno! Vsak po- Klicru vojak bi bil tega vesel- Več kot odlično! Se m še so grmeli topovi in tudi ostale posadke so iz preostalih trarč naredile same tresice. Stoilkovič Cvetan, vod- nik, je pridno vnašal v za- pisnik zadetke in oči so mu kar žarele od zadovoljstva (no, malce tudi od vroči- ne!)... Nič drugače ni bilo nasled- njega dne, ko sem se drugi enoti pridružil pri streljanju z ročnim metalcem in bazu- ko. Z viUčarjem so postavili tono In pol težko in 12 cm debelo jekleno ploščo, ki so jo zadetki min neusmiljeno prevrtali. Za nameček pa jo je s polnim zadetkom nek starejši rezervni kapitan še prevrnil... Ožarjenih lic in premočeni od znoja so se pripadniki te- ritorialnih enot zgrnili okoli provizorične kuhinje, v kate ri so njihovi sotovariši pri pravili kosilo. Ni kaj reči, okusno je bilo, tudi sam sem ga poskusil. Ker mi je glavni kuhar tega dne, sicer vete- rinar po poklicu, zatrjeval, da doma še kave ne skuha, ker pravi, da tega ne zna, ne bom izdal njegovega imena, da ne bo imel z ženo težav Za dob- ro makaronovo meso je treba znati več, ko skuhati kavo . Zadovoljni nad doseženi us- pehi so se proti večeru vra čali fantje in možje na svoje domove in naslednjega dne na svoja delo\-na mes^i. Za dovolj ni nad dosežki in uspe- hom pa so bili tudi odgovorni starešine, s polkovnikom Planincem na čelu. Nič manj pa ni bil zadovoljen Tone Žgur, ki je bil vse dni steber intendance in pripravljen za delo povsod, kjer je bilo tre- ba i>oprijeti. Celjski teritorialci so poka- zali, da znajo ravnati z zah- tevnim orožjem in da se ni bati, da ne bodo izpolnili vseh svojih nalog, če bi kdaj naneslo, da bo treba zgrabiti za orožje. Z dosežki na vajah so upravičili zaupanje, stare- šine, odgovorni za celotno delo pa so lahko ponosni, kajti trud in delo ni.sta bila zaman! Bravo, fantje! BERNI STF^iCNIK Polkovnik Franc Planine je imel polne roke dela. Kl.jub temu, da si ,je pomagal z megafonom .je v tednu dni izgubil glas ... Zadovoljen pa je kljub temu, saj so teritorialci resnično pokazali, da nekaj zna.jo. Medtem, ko ,je posadka pri orožju »preživljala« nai>ete trenutke, so preostali opazovali njih početje. Teritorialce pa je obiskal tudi spomeničar Ludvik Zupanc-Ivo. St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 15. stran ^ednikovi pomen ki s kmeti iU KAKO SO »MARKČEVI« V BISTRICI OB SOTLI RAZOČARALI VSE TISTE, KI SO ČEZNJE NAREDILI KRIŽ IN JIM SVAREČE OBETALI POLOM lonce je bilo v zenitu. V vu je živina polegla in pre- kovala dopoldansko pašo koši in račke so po trati ile kobilice ali pa si pn- čile obilo prašno kopel 1 kozolcem, čuvaj Cezar stražil traktor in celo mno linijo« ob njem ter vmes gasil žejo iz polne ede mleka. Na gospnadar m poslopju je rahlo bme- vetrnica velikega prevetro- nika za sušenje krme. V aži pred veliko novo sta- sanjsko hišo. ki bi se adala v vsako sodobno me- o ulico, je v senci čakal naslednjo vožnjo osebni o — karavan. Nekoliko posodobljena ečka idila . . . 'a ni bila idila tisto, kar o v tej pripeki iskali na •onku Bistrice ob Sotli. 5EŽEN POGLED V POSESTNI LIST ože Stadler ima v solast- tvu z ženo Marto v posesti etijo, ki obsega okoli 12 ctarjev. Dva hektarja je da, preostalo pa obdelo- na zemlja: 2 hektarja vino- da, pa njive, na katerih obari s poljščinami in nnimi rastlinami, sadov- k, travnike za košnjo in so. )b Bistrici ima mlin, ki že to let miruje, pa mu je, ; bomo še povedali, po- očil precej nevšečnosti in "bi. Oba vinograda v gri- čevju onstran Bistriške rav- nine proti Polju ob Sotli sta mlada, z žičnico opremljena in urejena za strojno obde- lavo. Na njivah je poleg hi bridne koruze, s katero tek- muje za najvišji hektarski donos, posejal še pšeniso, IX).sadil krompir in druge poljščine. Kmetuje . Jože Stadler ob pomoči žene, ki je zaposlena na Bistriški pošti, in svojih treh sinov. OSEM PITANIH GOVED JE ŽE ~ PREMALO... Ležišča v hlevu, kjer za razplod skrbi šest odličnih plemenic, so spet polna, če- ravno je pred kratkim šlo p>od nož četvero rejenih bik- cev, štirje pa bodo isto uso- do doživeli na jesen. Jože Stadler, ki je tudi vinograd- nik, meni, da je osem pita- nih mladih goved že premalo in da bo moral letnemu na- črtu dodati še vsaj dva bik- ca. Mehanizacija, ki jo iria zmore večje površine, kot ]e 10 hektarjev obdelovalne zf. n Ije. če bi ne imel vinograda, ki mu vrže več kot živina, bi bila njegova »norma« tri gla- ve na hektar. Tako pa je za- enkrat njegov stalež pod nor- mo, ki bi jo osvojil, če bi bil čisti živinorejec. Ker Jože Stadler vsak dan račima in tehta, je vsakoletni stalež od Visen od razmer, v primeru. da ima krma ugodno ceno, raje proda nekaj sena, če ne, dokupi teleta in redi več ži- vine. V AVTO PRELITA RDEČA PESA Dohodek mu daje tudi mle- ko. Ravnokar se veselijo no- ve pridobitve, molznega stro- ja. Stadlerjevi imajo komplet- no strojno linijo za proizvod- njo krme: traktor, trosilec umetnega gnoja, kosilnico, ob- račalnik, zgrabljalnik vgrajen v nakladalnik, puhalnik in prevetrovalno napravo za su- šenje. S sinovi je zmogel spraviti po dve toni krme na dan, ko je bila še lepo ze- lena, pr^ cvetjo. Njegova otava je že lepša in višja, kot je marsikatera trava pred prvo košnjo v soseščini. Traktor je pred leti kupil s kreditom. Mnogi so zmaje- vali z glavo, češ, v dolgove se bo zakopal in prodali ga bodo. še bolj je završalo, ko si je kupil avto. Kmet in osebi avto! Nezaslišano! To. da Stadlerjevi avto rabijo kot traktor. Marsikaj z njim spravijo na trg, predvsem jaj- ca, ki jih vsak teden peljejo v Trbovlje. In kako ga je kupil? Posejal je bil rdečo peso, ki mu je vrgla toliko, da je jx» oprav kih hiter, pa tudi v vinograd pride mimogrede. Za Stad- lerjeve je čas zlato. GOSPODARSKI NA- ČRT IN PRORAČUN »Računam«, pravi Jože Stadler, »da mi bo vinograd, čeprav še mlad, vrgel deset milijonov. Za prodano živino bo moralo priteči kakšnih šest milijonov, za mleko dva milijona, za jajca, krompir koruzo in podobne pridelke pa pričakujem tudi' kakšna dva milijona, če ne bo kak- šne nesreče ali smole na trži- šču, bomo obrnili okoli 20 milijonov.« A proračun? Stroški seveda ne bodo majhni. Umetna gno- jila, močna krmila, popravi- la strojev, pogonsko gorivo, tok, nakupi živine, davki . . . Stroški za življenje niso majhni. Dva dijaka, ki bivata oba med šolanjem v kraju šolanja, tudi staneta. In Stadlerjevi, kot smo že ome- nili. morejo s svojimi str:)ji obdelati več. Treba bo še zemlje, ki jo bi kupili ali vzeli v najem. Kako je vse to nastajalo, rastlo in se razvijalo? če bi vpraševali po Obsotelju, bi najbrž najpogosteje dobili od- govor, češ, Stadlerjevim je lahko, saj so Markčevi, tako se reče domačiji po domače, od nekdaj sloveli po svoji bogatiji! Toda to je le po- lovična resnica, o kateri pre- berite kaj več PRIHODNJIČ. Jože in Martina Stadler pred njuno hišo v Bistrici ob Sotli Na.jstarejši sin, .Marko, je pravi veščak za mehanizaci.jo, sicer pa gimnazijec, in najmlajši, Jožek, ki .je »priril« do položaja pastirja, čeprav še ni šolar Januš Goleč 35 Pomoč je bila med FKJtjo — zmaga ali pogin v božjih rokah. Bogve na ko- liko vprašanj je bilo treba odgovoriti, predno so se sli pokrepčali z jedjo in pijačo. Kapitelj jih je gostil kakor bogove. Šele drugo jutro 21. junija, so zajez- dili odposlanci svoje konje in jo ubrali za vojsko, ki je taborila pri Novem Gradu. V Zagrebu so bili povedali natančne podatke o moči krščanske vojske. Pa kaj je pomenilo 5000 konjenice in pehote proti več kot sedemkratni turški pre- moči! Med poveljniki, ki so bili namenjeni rešiti Sisak, so bile le te odlične osebnosti: Ban Tomaž Erded.i je poveljeval z bansko četo in z deželnimi bram bovci vred 1240 vojakom. Eggenberg je vodil Reitenauov polk in še nekatere druge nemške čete, približno 1600 mož. Grof Peter Erdedi je pripeljal 500 Usko- kov, Štefan Grasswein iz Koprivnice 400 mož, Andrej Turjaški 300 oklopnikov s tigrovo kožo. Manjše oddelke od 100 do 30 mož so vodili kapitani: Adam Ravbar s Krumperka, Krištof Obračan, Jurij žiga Paradeiser, Ivan Draskovic, Štefajn Tahi, Štefan Urslni Blagaj. Kot zadnji se je priključil krščanski vojski Melhijor pl. Roedern s 500 izurjenimi arkebuzirji iz Šlezije. Grospodje p>oveljniki krščanske peščice so se zbrali 21. junija v šotoru Andreja Turjaškega na dolgovezno bojno posvetovanje. Vsak od poveljnikov je imel svoje pomisleke in predloge, samo da so po slovanski navadi zapravljali z nepotrebno gostobesednostjo dragoceni čas. Nekateri so bili za to, da je treba iz novograjskega taborišča poslati patrulje, ki bodo ugotovile ter sporočile po- ložaj oblegane trdnjave in moč Hasanove vojske. Malo je bilo junakov, ki so bili za takojšnji udar na turško vojsko in za odločitev usode hrvatsko-slovenskih pokrajin. Med cincanjem glede opreznosti in nadaljevanja vojnega pohoda je stopil pred vojni svet Miha Toplišek z obema Hrvatoma. Predal je braniteljevo pismo, katerega je prečital naglas Andrej Turjaški. Odposlanci so opisali po ložaj Siska, moč sovražnega tabora in kje in kako bi bilo mogoče izzvati straš- nega Hasana na odločitev. Poročilo Toplišeka in tovarišev je napravilo na vse zborovalce najglobji vtis. Vsi so bili ganjeni od junaštva braniteljev, tudi naj- »preznejši poveljniki so sprejeli soglasno predlog bana Erdedvja in generala Turjaškega, naj pohiti vsa vojska takoj dalje in udari nad Turke. S tem je bil zaključen vojni posvet. Vojska je zasedla konje in krenili so ob desnem bre.gu Save proti jugu. Že smo namignili, kako je bil Hasan natančno poučen o krščanski vojski. Podal se je bil naproti na levi breg Kolpe z dvakratno premočjo. Kristjanom se je mudilo iz Novega gradu proti Sisku. Tudi njim je bilo znano, kako je raz- vrstil paša svojo armado in je ne bo treba prav nič izzivati. Na bojnem polju med Odro in Savo so se pojavili najprej hrvatski konje- niki in pešci pod banom Erdedyjem Prvim napadalcem bi naj pomagali kar- lovški oklopniki pK>d vodstvom generala Turjaškega. Za temi je bil Nemec E?.oedem s svojimi strelci, slednjič ReitenauOv polk in Montecuculijeve čete. Kristjani in Turki so si stali nasproti ob eni uri popoldne, 22. junija 1593. Do sicer običajnih izzivov na dvoboj s psovkami in kletvicami tokrat ni prišlo. Hrvatski jezdeci so pobesneli, ko so zagledali na bojni ples pripravljene Turke. Poveljniki jih niso mogli več zadržati, kar na lastno pest in brez povelja so zdirjali in udaril na sovražnika. Zemlja se je tresla od udarjanja konjskih kopit, s kriki sta se zakadila in zagrizla sovražnika drug v drugega. Ze pri prvem spopadu se je pokazala turška premoč. Silen naval Hrvatov turških vrst ni pre- tresel ali omajal. Turki so vzdržali naskok hrvatskih čet in jih začeli pritiskati proti Odri. S prodiranjem starega zvorniškega Memibega so zadeli Turki na kranjske strelce in kmalu okusili, kaj sta slovenski meč in krogla. Čete Andreja Turjaškega in Adama pl. Ravbarja so otvorile ogenj na že deloma zmagovito turško konjenicv. Na stotine turških jezdecev se je skotalilo zadetih s konj. Slovenskim strelcem je še priskočil na pomoč Roedern s šlezijskimi arkebuzirji. Kristjani so žnorali iz težkih pušk. po tesno strnjenih Turkih in redčili njih vrste od vseh strani. Pogubonosni toči svinčenk se Turki niso mogli ustavljati, njihove vrste so se zamajale, natančno določena razvrstitev je že bila skrhana. Turek je videl rešitev le še v taboru preko mostu, štiristo Turkov se je od- tegnilo od Memibegove sredine in jo ubralo čez most preko Kolpe. Nenadna sprememba položaja je požgala neugnano hrabrost kristjanov. General Turjaški je poslal k mostu grofa Štefana Blagaja in Jakoba pl. Franka, da bi zaustavila s svojimi strelci umik v turški tabor, kar se jim je tudi po- srečilo. Branitelji Siska pod poveljstvom kanonika Blaža Gurjaka so se pripravili takoj na izpad, ko so videli, da prede Turkom slaba in da hočejo pribežati za vsako ceno v tabor, kjer bi bili mnogo na boljšem kot na ot-oku. Kakor jastrebi so planili Blaževi vitezi in 300 mož iz utrdbe proti mostu, da preprečijo Turkom pobeg v utrjeno taborišče. Pribrzeli so preko mostu v trenutkih, ko so potiskali s streli Turke proč od mostu strelci pod Blagajem ter Prankom. Navala od spre- daj, od strani in še obenem od zadaj ttidi dvakratna turška premoč na otoku ni vzdržala. Most in tabor sta bila za Turke izgubljena. Preostal jim je le še pobeg proti kotu, katerega tvori Kolpa z Odro. Za daljše pomisleke pri najnujnejšem begu in splošni zmedi ter upadu poguma, ni bilo časa. Turški begunci so poska- kali v strahu za življenje v reko, da bi se rešili s plavanjem. Nastal je metež med pešci in jezdeci, vsak je skušal biti m.ed prvimi na drugem bregu. V pe- hanju za življenje so se Turki sami med seboj pobijali, večina jih je pa utonila. Glavni posel nad turško armado na otoku so opravili strelci. Meč in kopje nista prišla prav do veljave, ker je bila turška sila prenaglo strta, zatekla se je k rešitvi z dirom v reko, kjer jo je sprejela "hladna smrt. Vitezi so stikali po bojni ravni za poveljniki in begi, a niso naleteli nanje. Vrtinci popolne zmede in obu- pa so potegnili s seboj ttidi najvišje in najhrabrejše. (Se nadaljuje) 16. stran NOVI TEDNIK ^t. 27. — 6. julija IS?^ TRIM TEDEN, v zadnjem času največja organiz ana akcija za re- kreacijo odras'ili, je za nami. Prav je, da jo ocenijo tudi organizator- ji, saj jo marsikateri skušajo oce- niti samo s številkami. Ti prav gotovo niso bili seznanjeni z os- novnim namenom akcije: z organi- ziranimi oblikami (ne samo v be- sedi) spodbudit: abčane k rekre- aciji, spoznat' jih 7 mednarodnim gibanjem »špoit za vsakogar« z geslom TRIM Mdomačiti to novo besedo, ki pomeni ravnotežje teles- nega in duhovnega dela, dela in razvedrila, ravnotežja med spreje- timi in potrošenimi kalorijami (v pravem pomenu angleške besede — ravnotežje ladijske?; tovora). Če ocenjujemo Teden TRIMA iz tega vidika lahko trdimo, da je povsem uspel ki.iub »samo« 1500 udeležencem Rezultate lahko šele pričakujemo odvisni pa so od vseh organizatorjev delovnih in šport- nih organizacij t-r ostalih dejavni- kov, če bodo znali pripravljen te- ren izkoristiti Neka' »rezultatov Tedna«: O Oživela )t aktivnost odraslih v Vojniku Frankolovem. Dobrni, Ljubečni Škof M . asi • TRIM steza je za kopališčem in kegljiščem postala najbolj obi- skan rekreacijski objekt, seveda pa bi bilo potrebno Griček urediti do konca. • Plavalni tečaji za odrasle za- četi v tednu TRIMA se nadaljujejo • Nastop 20 novih sindikalnih nogometnih eki pomeni, da bi lahko imeli Celju 42 rekreativnih ekip, ob dobr organizaciji in za- dostnem številu <"-rišč bi to pome- nilo redno aktivnost 600 občanov! • TVD Part.zan Gaberje je z uspešno izvedeno rekreativno ak- tivnostjo na izle'u na Celjsko ko- čo dokaza' d^ ie sposoben razši- riti svojo dejavnost tudi izven telo- vadnice Prav gotovo bodo take oblike izlet: organizirale tudi vse druge organizaeiie, saj ne bi smelo biti več sindikalnega izleta brez TRIM vsebine O Preizkušena je oila tudi nova oblika rekreacijskega tekmovanja: TRIM štafeta, i bo uvrščena v program sindikalnih športnih iger. Ob vsem tem lahko trdimo, da veliki simbol TRIMA (ob cesti pri Ljudskem kopališču) v Celju lahko še upravičeno s+oji. TRIM poča.si toda vztrajno pri lira v zavest lju- di in jim postaja lomač. Ob koncu na.i še omenimo nekaj smernic razvoja in dela na tem področju iE ki ga narekujejo re- zultati Tedna 9 Organizir ne oblike so tiste, ki naj bi vzpo Ibudile vse tudi h kasnejšemu ind.v dualnemu vklju- čevanju v rekreacijo. Te oblike se ne bodo mogle izvajati samo pre- ko delovni. orgi.nizacij, preveč so odvisne od iniciative referentov za rekreacijo pomjgati pa bodo mo- rale še predvsem telesno vzgojne or- ganizacije in krajevne skupnosti. 9 Pomanjkan 2 rekreacijskih po- vršin za odrasie ie več kot očitno. 9 Veliko veo sredstev bo po- trebno vzgajati v kadre in propa- gando Ob 50-letn.ici zve.-ie združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije je ZŠAM Celje pri- redilo veliko mednarodno tekmovanje v i'allyju. V sklo- pu rallyja so priredili tudi spretnostno vožnjo tovornih vozil in avtobusov. Rezultati _ tovorna vozila: 1. Dobrove (CE-KA) V98 točk, 2. Naglič (Izletnik) 800, 3. Kranjc (Pre- vozn.) 820 itd. - avtobusi: 1 Lilek (Izletnik) 1134, 2. Naglič (Izl.) 1150, 3. Vengust (Izl.) 1200 točk itd. V avto rallyju, kjer je pro- ga potekala od spodnje po- staje žičnice Golte preko Gor- njega gradu, Kamnika, Litije, Celja, Velenja, so imeli največ uspeha Celjani. V razredu do V.'iO ccm sta w-oncrdr, Kranjc in Gradišnik (CE-KA), v kate- goriji do 1150 ccm Fridrih Drago in Marija (Avto Celje), v razredu nad 1150 ccm pa Gomze in Fink (CE-KA). Dviganje uteži JOŽE URANKAR POTUJE NA OLIMPIJSKE IGRE — PLODEN JUBILEJ DVIGOVALCEV UTEŽI PRI PARTIZANU CELJE-MESTO Celjan Urankar Jože je zad- nji hip ujel potni list za ude- ležbo na OI v Miinchnu. Na mednarodnem turnirju v dvi- ganju uteži je na domačih tleh pred svojimi zvestimi navijači prekosil samega se- be. Čeprav je nastopil s psi- hično obremenitvijo, ker je bil nastop zadnja priložnost za potrditev olimpijske nor- me 440 kg, je prav v tem nastopu pokazal vse svoje ve- like sposobnosti prekaljenega športnika. V lahko-težki ka- tegoriji je postavil kar 3 dr- žavne rekorde — v teznem ga je s 150 kg izenačil, v po- tegu je dvignil 125 kg, v sun- ku je s 167,5 kg ponovno po- stavil nov državni rekord, pa tudi v triatlonu s 442,5 kg je postavil nov državni rekord in drugič potrdil olimpijsko normo! Celjani smo tako za atleti in atletinjami in pred leti telovadcem Grilcem dobi- li olimpijskega tekmovalca v novi športni panogi. Urankar Jože je bil dol.^a leta aktiven atlet, odlič m šprinter in skakalec, kjer je kot mladinec prispeval ivoj delež tudi večkratni osvojit- vi ekipnega prvaka Jugosla- vije društvu Kladivar, je po osmih letih trdega d^la do- segel svoji največji športni uspeh. Kot delavec na težkem de- lovnem mestu je kljub temu žrtvoval ves svoj prosti čas za športno udejstvovanje, kjer je pod težkimi pogoji kot samouk brez trenerja in materialnih dobrin uspel pre- biti se med najboljše v dr- žavi. Omeniti velja, da Uran. kar Jože dnevno trenira po 2 in več ur in na enem sa- mem treningu dvigne nad 20 ton uteži!!!! Malo je športnih panog in iger, kjer je treba tako trdo garati, da se dr- žiš na kvalitetnem površju. Prav zaradi tega zasluži Urankar Jože vse priznanje športne javnosti, od mero- dajnih činiteljev, ki vodijo te. lesno kulturo v Celju pa več moralne in materialne pomo- či. Celjani smo lahko pono- sni, da imamo v svojih vr- stah enega olimpijca več. Ob tem njegovem uspehu pa velja podčrtati še zanese- njaštvo ostalih dvigovalcev uteži v Celju, ki so te dni slavili 10-letnico svojega ob- stoja pod , okriljem Partiza- na Celje-mesto. Skorajda iz anonimnosti je zrasla ta nova športna panoga v Celju, za katero ni bilo nikoli preveč razumevanja. Prva leta so si dvigovalci celo sposojali os- novni rekvizit za vadbo — ročke — iz sosednjega mesta Laškega! Danes domujejo v skromni garderobi 5x7 m z uničenim parketom, ki služi kot shramba za orodje. Ob zelo skromnih delovnih pogo- jih in finančnih sredstvih, saj celotno delo sloni na amater- skih temeljih in amaterski vadbi, so se dvigovalci uteži v kratkem časovnem obdob- ju prebili iz republiške lige preko osvojenega prvenstva v II. ligi v članstvo najvišjega razreda — v I. zvezno ligo! Njihova upornost nam je garancija, da bodo v tej hgi tudi vzdržali, saj imajo ble- steče uspehe v srednjih m težjih kategorijah, le v lahki bodo morali zamašiti svoje slabosti. Danes je v Celju že nad 40 aktivnih mladih šport- nikov v dvigovanju uteži, ki resno trenirajo in upajmo, da bomo po zaslugi trojice bra- tov Urankar in ostalih zvestih pripadnikov te sekcije, lahko pisali še razveseljiva poroči- la o celjskih dvigovalcih ute- ži. Jožetu Urankarju pa želi- mo, da bi na OI v Miinchnu potrdil svoj nastop z novim državnim rekordom! K. Jug Dokaj šte/ilna ekipa celj- skih pionirjev in pionirk se je koncem minulega tedna udeležila že tretjih tradicio- nalnih p-onirskih olimpijskih iger, ki iO bile tokrat v Grad- cu. To je prireditev, kj je bila prvikrat na sporedu pred štirirrj leti v Cellu, nato pa še predlanskim v Udinah (Ita_ lija). Gre za mednarodno sre. čanje pionirskih reprezen- tanc mest iz raznih držav v atletiki, plavanju in letos tudi v tenisu. Največ uspeha so imeli at- leti, ki so osvojili 9 kolajn. Po številu kolajn so bili bolj- ši le atleti iz Budimpešte. Zanimivo je, da so imeli Ce- ljani dvojni zmagi v skoku v višdno pri fantih in pri de- kletih. Poleg tega pa še tri srebrne in dve bronasti. V teniškem turnirju, ki pa za- radi slabega vremena ni bil končan, je imela ekipa Ce- lja dva predstavnika, ki sta izpadla že v prvem kolu, ven dar šele po častni borbi. Pla- valci so uspeli osvojiti ko- lajno pri fantih v štafeti 4x100 kravi, sicer pa je bila v pla- vanju konkurenca taka, da ne bi uspevala niti slovenska reprezentanca. Kot ilustraci- ja naj bo podatek, da so pionirji iz Madžarske in An- glije dosegali rezultate, ki ve- ljajo v Jugoslaviji celo za olimpijsko normo. Rezultati — atletika: skok v višino (pionirji) 1. Cop 186 cm, 2. Jurko 169 cm, pio- nirke 1. Petauer 146 cm, 2. Kolnik 140 cm: «kok v dalj: no pionirji 2. Kotnik 584 cm; pionirke 3. Sokač 483 cm: met krogle piorjirji 2. Lipov šek 11,06 m; tek 600 m pio nirke 3. Buzan 1;44,8; 5. Kuz man 1:48,5; tek 1000 m pio- nirji 8. Koštomaj 3:06, 8, 10 Rejc 3:19,8; met kopja pio- nirji 4. Jurko 38,88 m. Plavanje: 100 m prsno pio- nirke 11. Fridrih 1:34,9, • 13. Gaspari 1:37,7; pionirji — 10. Peter 1:31,6, 14. Kosi 2:10,0; Peter 1:34,5, 14. Krofhč 1:42,2; 100 m metuljček pionirke — 9. Novak 1:31,6, 14. Kosi 2:10,0; pionirji — 11. škafar 1:23,2, 12. Fazarinc 1:44,8; 100 m hrb- tno pionirke — 9. Boben 1:22,9, 11. Panič 1:33,6; pionir- ji — 10. Iršič 1:27,7, 12. Kra- šovec 1:37,5; 100 m kravi pio- nirke — 12. Seničar 1:22,2, 13. Aleksič 1:28,2; pionirji — 11. Stopinšek 1:11,5, 13. Jošt 1:24,4. Tenis: pionirji 1. kolo Spen- cer (Anglija : Pipan 9:4, pio- nirke 1. kolo Conti (Italija) : Godnik 6:4, 6:3. E.G. Ekipa mladih celjskih športnikov na olimpiadi v Gradcu. (Foto: EG) ŠfG 72 - ZA INORAO Dvamdvajsete športne igre gradbenih delavcev Slovenije so se ziaova končale z veli- kim zmagoslavjem ekipe celj skega Ingrada. Tokrat o tra- dicionalnem dvoboju med In- gradom in ljubljanskim Gra- disom skoraj ni bilo govora, kajti Celjani so osvojili vse- ekipno prvo mesto ž veliko prednostjo 22 točk Lani so si to lovoriko zaslužili samo s prednostjo dveh točk. Zmagal je torej Ingrad z 284 točkami. Drugi gradbem kolektivi s celjskega območ- ja so se uvrstili takole: 20. Obnova 111 točk, 22. Vegrad, Velenje 104, 28. Splošno grad- beno podjetje Rogaška Slati na 73, 48. Kliučnvničar. Celie 23, m 52. Opekarne Ljubeč- na 13 točk. Na igrah je sodelovalo 56 kolektivov z več kot 2.100 tekmovalci. Ingradov ponovni uspeh ni naključen. Je rezultat siste- matičnega in načrtnega dela na rekreacijskem in šport- nem področju. MB KOŠARKA ^ Odigrano je bilo že prvo kolo jesenskega dela telonovanja republiški košarkarsJti liga. Celje je z visoko zmago odpravju povprečno ekipo Trnovega iz Ljubljane z rezultatom 102:72 (42:3u Gostje, ki so pripotovali samo s sedmimi igralci, so se lahitj kolikor toliko uspešno upirali domačinom samo v 1. polčasu, ko ^ Celjani niso uspeli priigrati večje prednosti. V drugem polčasu p, so domačini diktirali oster tempo, kateremu gostje niso bili ^m kos in raalika v korist domačinov se je stalno večala. Pri domači^ik je bil najboljši Zmago Sagadin, poleg njega pa sta se še odlikoval Miloš in Tone Sagadin. Koše so dali: z. Sagadin 35, Tone Sagadj. 26, Miloš Sagadin 25, Jerič 8, Leskovar 4, Divjak 2 in Ramšalc 5 JANEZ CEPjj CELJE - BRAZILIJA Agilni košarkarski delavci pri ZKK Celje so za konec tedgj zopet pripravili prijetno košarkar.sko presenečenje. V soboto bo m igrišču ob III. osnovni šoli zanimivo mednarodno košarkarsko srečj, nje med ekipo Celja in mladinsko reprezentanco Brazilije, ki j, trenutno mudi na gostovanju v Jugoslaviji. Vemo, da Brazilci {.graj, lepo in atraktivno košarko in bodo poaobno verjetno igrali tudi mladj reprezentanti iz dežele kave. Zato se vsekakor obeta lepa košark«, ska prireditev, ki bo spet dobra propaganda za razvoj te igre , Celju. V kolikor pa bo celjskim organizatorjem uspelo, pa bodo saou en dan kasneje v Celju gostovali tudi najboljši jugoslovanski košat, kar ji, ki se trenutno pripravljajo v Sloveniji na olimpijske ign, NOGOMET ^ Enajsterica KLADIVARJA Je v nedeljo gostila nogometaše RAS. NIČKEGA iz Obrenovca, člana severne skupine srbske lige jj! gledalcem s sklepno tekmo minule sezone postregla z odlično igro, Gostje iz Obrenovca so v soboto odigrali srečanje tud; v Velenjii proti domačemu RUDARJU, vsled utrujenosti na potovanju pa so srečanje nesrečno izgubili z 1:2. Na GLAZIJI so gostje pokazat povsem drugo igro, tako, da so Celjani morali v obrambni vrsti posvetiti več pozornosti igri kril, iz katere so domačini prejeli d^i zadetka. Kljub temu je KLADIVAR tudi s svojo igro povsem opravičil zadnje uspehe v prvenstvenem tekmovanju in do odmori rezultat po HRIBEBNIKU in KUDRU izenačil na 2:2. V nadaljevanju sta obe ekipi nadaljevali z odprto in hitro igro, lepimi streli, uspešna pa sta bila še REBERŠAK in KUDER. Rezultal 4:2 za Celjane je zaslužen. Pohvaliti je celotno ekipo. Z redno vadbo nadaljujejo nogometa.?' KLADIVARJA 16 julija, ko bo prvi trening uvod v ncivo sezono Dolgoletni športni delava ie Celja Branko PAVISA je ponovno prevzel krmilo nad nogometafi in želimo, da bo novo prvenstvo uspešno. G. BADIUm ODBOJKA v počastitev praznika celjske občine prireja TVD Partizaj Celje-Gaberje v soboto, 8. t. m. zanimiv turnir v odbojki. Sodelovak bodo moške in ženske vrste Kamnika, Siska in Celja. Vtem ko se bo ženski del turnirja začel ob devetih dopoldne, bodo moški igraii od četrte ure popoldne naprej. ŠPORTNE VESTI IZ SAVINJSKE DOLINE v zadnjem kolu občinske rokometne lige Žalec so bili dosežed tile rezultati: Griže — Žalec 16:19, Partizan — Prebold 20:22, Bra- slovče — Petrovče 15:13. Končni vrstni red je naslednji: 1. Griže Ill_ točk, Žalec 9, ŠŠD Prebold 8, Šempeter 5, Petrovče 4, Braslovä«' 3 in Partizan Prebold 1 točko. ♦ Končano je tudi tekmovanje v II. republiški odbojkarski ligi vzhod. V zadnjem kolu sta oba predstavnika Savinjske doline igrala na domačh igriščih in srečanje izgubila. Šempeter je bil poražen proti Mežici 1:3, Braslovče pa s Turbino 0:3. Na le.stvici so Šempetram z 21 točkam- pristali na petem mestu, Braslovčani ps s 17 točkami zadnjem osmem mestu. * V okviru občinskega praznika občine Žalec je KK Žalec pripravi j prijateljski kegljaški turnir šestih ekip. Premočno so zmagali žalčaai , z 977 podrtimi keglji pred Tomosom iz Kopra 866, Celjem 852, i Radenoi 816, Bratstvom :z Hrastnika 815 in Cardo 811. V tem tednu: pa se bodo zvrstile prireditve še v šahu, nogometu, plavanju io : * - v nedeljo bo v Braslovčah otvoritev dveh novih asfaltiranji ; igrišč za rokomet in odbojko. V ta namen bcxio pripravili šport» prireditve pod naslovom »Dan šport in veselja v Braslovčah« T. TA val Naš razgovor „MLADOST" V REČICI Pred dneVi se je v našem ured- ništvu oglasi, sekretar športnega društva »Mlado't« iz Rečice ob Sa- vinji Janez Hren. Priznati moramo, da smo bili nekolike presenečeni, ko smo izvede! «portno dru- štvo, čeprav vemc da je bila pred leti športna dejavnost v- tem zgor- njesavinjskem kraju dokaj razgi- bana # »Kdaj ste ustanovili to dru- štvo?« »Po 18-letnem premoru je šport- na dejavnost v Rečici ob Savinji zaživela lani ko smo se zbrali mladi ljudje ir, ustanovili novo športno društvo, me društva »Mla- nost« že samo pove, kakšen je ta, seda že skora 190-članski kolek- tiv. Moram reč. da nismo začeli povsem znova, saj ie del objektov in precej oprema ostEil še od na- ših staršev ki so se pred toliko leti aktivno ukvarjali s športno de- javnostjo pri nas.« • »Katere bodo vaše glavne športne panoge?« »Nekaten nas- miadi ljudje igra- jo v nogometnih moštvih, na Ljub- nem in celo v štorah Dobro bi bilo, da se v posameznih krajih občine gov le 3na svalitetna šport- na panoga. Na Ljubnem naj bo to nogomet Mi m'^^l'mo glavno dejav- nost usmerit v sp ošno telesno vzgojo m rokomet, ;aj je bila na- ša generacij, včasih med najbolj- šimi v Sloveniji med osnovnošol- skimi ekipami Moramo pa seveda dobiti asfaltno grišče Pri tem moram omeniti da denarja za športne objekte v Rečici še nikoli ni bilo nič Imamo tudi močno šolsko portno drutvo, eden njego- vih članov je Hil oredlanskim celo republiki atlet,ski prvak, pa nima- mo atletsk' stezt V veliki meri je naše novo športno društvo zainte- resirano tud' za organizacijo re kreacije v podjetjih. Kjer je za ® zanimanje V svoje delo bi ^ vključili tudi starejše bivše nike. V, tem smislu želimo ^^ povezavo z drugimi kraji. UpaJ"®' da bodo delovn^ organizacije ^ akcijo podprle tako moralno, ^ materialno Že.imo pa tudi ^ povezave z občinskimi forumi-^ »Povejte nam še namen vas» obiska v naši redakciji?« > »Hote bi da obvestite ja^T^.' da bo naš- športno društvo dost« »uradno« startalo s s^"^ dejavnostjo v nedeljo, 9 julija,'^ poldne Tega dne bomo najprej .j svečam proslavi razdelili priz"^ in plakete nekaterim bivšim za» , nim telesnovzgojnim delavcet^ Rečici, nato pa priredili še metni tumii Upamo da bodo ^ ša začen prizadevanja naletel® ^ ugoden odmev v sami obči^ q tudi izven nje.« St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 17. stran KOPICA MAJHNIH TEŽAV Petnajst let sem stara visoka 161 cm, težka pa 60 kg. Imam zelenkasto sive oči m kostanjave la- se. Kakšm lasJe mi bolj pristajajo, dolgi ali krat- ki? Kakšne obleke raj nosim na večernih zaba- vah m kakšen kroj? ka- ko se naj *iranim, da bom shujšala, če sem predebela? Imam tudi pege že od devetega ieta. Uporabljala sem že vsa domača zdra- vila, pa ni nič bolje. Sla hi po zdravila tudi kam daleč, da bi se le pozdra- vila. Kje se dobi kakšno mazilo? Kako naj odpravim dlakr! po rokah, nogah in obrazju? Zaradi tega sem zelo nesrečna. Kje dobiti kakšno mazilo? METKA Draga Metka, kot vidiš, sem tvoje pismo malo skrajšala. »Bombardirala« si s to- likimi vprašanji, da bo kar težko odgovoriti. Tako mlada si še, da ti pristoji vse, karkoli oblečeš. Ce ti bo uspelo shujšati za pet kilogra- mov (ne jej sladkarij in močnatih jedi) pa bo tvoja postavica prenesla vse. Lasje so problem? Kje neki! Moderni so tlolgi in kratki Za poletje so zadnji praktični kar se da! Izbiraj svetle to- ne, kadar boš kupovala nove obleke, zadovolji pa se tudi s starimi in jih za spoznanje predelaj. Za trajno odstranitev peg ni mazila. Lahko jih samo obeliš in prikriješ. Bo tvoj mošnjiček pre- nesel obisk pri kozmeti- čarki? Tudi glede dlak ti bo ona najbolje svetova- la. Tak obisk ne stane preveč, se pa znaš po- tem trajno ravnati po nasvetih. Ne zardevaj, ko vstopiš Po svetu zaha.ja- .jo v kozmetične salone še manjše deklice kot si ti! NATAŠA IMPOTENCA MOŽA Jaz si hlačke slačim sama (zadnjič ste o tem pisali v vašem tedniku) a mož prihaja k meni malokdaj, ker ne zdrži do kraja, ker se mu prej zmehča, čeprav mu ku- ham takšno hrano, da bi bil bolj čvrst. Prosim, svetujte mi za moža kak- šne tablete, da bo lažje zdržal, ker jaz želim, da bi se imela rada več- krat in ne samo enkrat na mesec ZASKRBLJENA 2ENA Spoštovana tovarišica, edini nasvet, ki vam ?a lahko dam. je ta, da .se z možem odkrito in po- šteno pogovorite za nje- gov obisk pri zdravniku. Zdravniku ni potrebno na dolgo in široko razlagati težave, ampak mu na kratko poveste, kaj muči vašega moža. Premlad je še, da bi bil pri njem to normalni pojav, zato mora nujno poiskati po- moč. Splošni zdravnik ga bo napotil k speciali- stu, ki bo moža pregle- dal in odredil zdravlje- nje. To je bolezen in nič drugega, vi. draga mo.ja. pa morate pokazati me- ro potrpežljivosti in uvi- devnosti. Od vas je ve- liko odvisno, kako bo po- tekala moževa ozdravi- tev. Bodite strpni, lju- beznivi, skratka, resnična »boljša« polovica. Tudi v zvezi ^ hrano počaka.jte na zdravnikov nasvet. Še enkrat, morate poslati moža k zdravniku! NATAŠA Številne bodoče mami- ce se dostikrat sprašujejo, kar bodo oblekle. V spredaj nagubani ob- leki boste gotovo zelo ljubke. Ta obleka naj bo pod prsmi v loku rezana in do tod naj bodo gube zaSite. «3d tod naj se gu- be razpirajo.) Material naj vam ne dela preglavic. Iz- berete lahko tudi platno. Vašo ljubkost pa boste še bolj pudarili, če boste izbrale blago s pikicami ali pa s kvadratki. Tudi za druge obleke lahko izberete platno. Ob- leko boste rade nosile, ker jo lahko odprete spredaj. Obleka naj bo krojena v stilo plašča. Spredaj naj bo obleka nabrana z maj- hnimi gubicami, ki naj bodo do prsi zašite. Bla- go bo najboljše enobarv- no, da pa ne bi bila ob- leka prazna, jo spredaj poživite z majhnimi gum- bki v obliki src, kar, kri- žev... JANA VIZJAK 18. stran NOVI TEDNIK St. 27. — 6. julija 1972, SREČANJE OTROK V VELENJU Letos bo Velenje gostitelj otroli vsega sveta. Prireditev se imenuje mednarodna ot- roška vas, ki jo že dvajset let pripravljajo po vsem svetu. Letos je organizacijo te vasi prevzela Jugoslavija, še toč- neje skupščina občine Vele- nje, vse priprave pa vodi Zve- za prijateljev mladine Vele- nje. Enajstletniki iz enajstih držav bodo v gosteh v Vele- nju ob 11. julija do 7. agu- sta 72, istočasno pa še v de- | vetnajstih drugih državah v svetu. Iz vsake države bodo s svojimi vodniki pripotovali štirje. Uradni jezik je angle- ški, otroci pa se bodo spo- razumevali tudi z rokami ali kako drugače, na vse za svo- ja leta najboljše načine. Za spanje jim je namenje- nih triindvajset garsonjer v novem stanovanjskem bloku na Prešernovi v Velenju. Vse dejavnosti in prehrana pa bo na novi III. osnovni šoli v Velenju. Srečavali se bodo ob športu, tehničnih dejavno- stih in podobnem. Vse izdel- ke bodo razstavili 2. avgusta, ko jih bodo lahko prišli obi- skat vsi meščani. Hodili bodo tudi na celodnevne in pol- dnevne izlete po Sloveniji, da jo spoznajo po širini in dol- žini. Pripravili bodo otroški parlament, kdaj pozneje pa se bodo mogoče srečavali na kongresih, saj so prav otro- ci ti nekdanji otroci iz ot- roških vasi sedaj borci proti zatiranju, vojnam. Namen te- ga mednarodnega srečanja ot- rok je, da se navadijo na dru- žinsko življenje, živeti sku- paj. MLB kuiviina - carum carni Kumina je dvoletna rastlina z debelo, vretenastö, podol- govato korenino. Prvo leto požene iz nje samo šop pri- tličnih listov, drugo leto pa zraste še pokončno, golo, razvejano steblo, visoko do 1 meter. Steblo nosi nekaj podolgovatih, dvakrat perna- tih listov s pernato naceplje- nimi lističi. Na koncu vejic so drobni, beli cvetovi zdru. ženi v kobul. Plodovi so pu. dolgovati, prijetno dišeči ter visijo na tenkih plodonoscih. Kumina cveti od aprila do ju nija in raste pri nas po trav- nikih, senožetih, ob poteh, precej pa jo tudi gojijo kot kulturno rastlino. Nabiramo plodove, ki so v lekarni znani pod imenorn Fructus carvi tedaj, ko po- stanejo rjavkasti, in sicer v nižinah že junija, v višjih le- gah pa nekoliko pozneje. Ko- bule porežemo, povežemo v snope ter obesimo na suh zračen prostor, kjer do konca dozorijo. Ko so plodovi do- zoreli, snope omlatimo. Plo- dove nato shranimo v škat- lah, ki so dobro odpirajo. Kumina je zdravilna pred- vsem zaradi plodov^ ki vse- bujejo hlapno olje,' čreslovi- ne, smole, maščobne kisline itd. Glavna in najpomemb- nejša sestavina je hlapno olje, ki ima blagcxiejen uči- nek na prebavila. Njen far.- -makološki učinek je v tem, da pomirja krče in prepreču- je napenjanje. Zato kimiino zelo radi uporabljamo tudi kot začimbo in jo dodajamo jedem, ki rade napenjajo. Kumino, pomešano s ka- milicami, uporabljamo kot zdravilni napitek, ki pomirja krče in napenjanje pl'i otro- cih. ščep čaja, ki je sestav. Ijen iz kumine, poprove me- te, baldrijana in janeža, po- lijemo s skodelico vrele vode in pustimo, da se čaj nekoli-, ko ohladi. Pijemo ga po je- di, skodelico ali dve. BORIS JACK)DIC St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 19. stran ')TVORITEV ŠOLE V TABORU y NA PLANINI Ob navzočnosti predstavnikov sikiipščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ter več sto občanov, so svečano odprli novo šolo, ki je biJa zgrajena s sredstvi iz samoprispevka občanov. Priložnostni govor je imel JOŽE JAN, podpredsednik skupščine, ki je novo šoJo tudi odprl. Foto: Strmčnik R, vnaleij Žagar med obujanjem si>ominov na planinsko šolstvo PRISTRIŽENE Pred meseci smo veliko pi- sali o socialnem razlikova- nju, o krivicah, ki se dogaja- jo sirom naše domovine in o pomoči ljudem, ki ne mo- rejo ne živeti ne umreti. Z resolucijami smo hoteli na- praviti konec velikim social- nim razlikam, pa nam ni še čisto uspelo. Preuranjeno je tudi bilo pričakovati, da bo plašč dobrote in našega člo- veškega sočutja čez noč pre- kril socialne razlike in kri- vice. Nikjer na svetu ni ta- ko idealnega prostora, da jih ne bi bilo, zato ne smemo ter. jati tega od naše razvijajo- če se družbe. Pa vendar! Ne- kje se je zataknilo in še hu- je je, če ugotovimo, da je bilo to v republiki. Občinska skupščina v Slo- venskih Konjicah je bila med prvimi, ki se je konkretno lo- tila vprašanj socialnega raz- likovanja. Zavzela se je z vso ostrino, ki jo je terjala dru- žbena zavest in lastna vest ter obstala tik pred koncem. Ko so namreč delili sredstva za socialno šibke občane, so računali na minimalna sred. stva od republike. Tako je bilo že prejšna leta, kjer je republika prispevala 2 mili- jona starih dinarjev. Na te so računali tudi letos, ko so sredstva razdeljevali. Pa jih ni bilo, upali pa so spričo ve- likega govorjenja okoli soci- alnega razlikovanja, da jih bodo dobili več. Upali, ne pa zahtevali, zato jih je ukini- ter sredstev iz republike še bolj prizadela. Sedaj bodo morali dva stara milijona preskrbeti od kod drugje, enostavno vzeti, da bodo za- mašili pomanjkljivo vrzel. Ta je vsako leto večja, ker tudi starostno onemoglih lju- di je v občini vedno več. Ima- jo 36 nujnih primerov, kate- rim so namenili 35.000 dinar- rej, kar je tudi najvišja de- narna vsota, ki naj bi pre- življala ljudi. Zdaj pa je še ta pomoč postavljena pod vprašaj. Ali naj zmanjšajo že taTto borno vsoto ali jo naj nekaterim odtegnejo ali pa naj denar izkopljejo iz ral? To troje se zdaj postavlja pred občinsko skupščino, ka- ko pa se bo stvar razvozlja- la, pa bo prinesel čas. Na škodo pbčinskih podpirancev, upajmo, da ne! Obstaja pa dejstvo, da so bile v poletu realnega leta in prizadevanj, pristrižene peruti ljudem, ki so skušali stvari reševati z veliko me- ro zavzetosti in z lastno od- govornostjo!. ZDENKA STOPAR PRAZNIK V GABERKAH v nedeljo, 2 VII. 1972. so v Gaberkah pri Šoštanju pripravili formalno otvoritev ceste, dolge pet kilometrov Cesto zgrajeno iz sa- moprispevka, ie otvoril pred.sed- nik občinsk skuoščine Nestl 2gank. Hkrati z otvoritvijo so po- ča.stili.tudi praznik dan borca. MLB VLOGA HIŠNIH SVETOV . v četrtek, d julija, torej danes popoldne, bo v spodnji stranski dvorani Narodnega doma II. seja krajevne konfe-ence SZDL Otok. Na seji ,bodo sprejeli najprej eno- letni program dela, nato pa bodo razpravljali o delu in problemih hišnih svetov na Ot-oku, o povezo- vanju krajevne skupnosti s pred- sedniki hišnih svetov, o ureditvi okolja ob posameznih blokih in o drugem. Uvodne misli bosta poda- la Tone Rožman in Pavle Golma- jer; KRVODAJALSKA AKCIJA Za kritje vseh potreb po krvi je potrebno, da pride letno na od- vzem krvi v Sloveniji 70.000 ljudi, in sicer vsak odvzemni dan 200 ljudi. Ker samo kri- nadomesti kri, je razumljivo di- si jo z darova- njem zagotm-imo sebi in svojim najbližjim če bi jo potrebovali. Zato se vsako leto izvrši mnogo krvodajalskih akcij. Tako bo dne akcija tudi v Velenju, 20. in 21. julija pa v šentiurju. Občane va- bimo, da se je udeleže v čimveč- jem številu B. J. GRADNJA Žalec POMEMBNA PREUSMERITEV Kolektiv gradbenega po- djetja »GRADNJA« Žalec j« stopil iz anonimnosti pred gospodarsko javnost s proizvodno dejavnostjo, ki pomeni absolutno no- vost na našem tržišču. Za- vedajoč se vedno večje konkurence na področju • gradbeništva in splošne si fcuacije v tej gospodarski veji, kolektiv Gradnje s svojim vodstvom ni dr- žal križem rok. V okviru sanacijskega programa so postavili temelje tudi za proizvodno dejavnost, kar predstavlja za kolektiv v celoti novost za jugoslo- vansko gradbeniško trži- šče pa neizmerno pridobi tev. Pred dnevi so svečano odprli nov obrat za pro izvodnjo »schiedel« dim- nih cevi, za katere je za- nimanje na našem tržišču •zredno veliko. Napori ko- . lektiva so bili bogato po- plačani, saj so uspeli an- gažirati tudi sodelovanje tujega partnerja, to je koncema Schiedel iz Av- '^trije, ki bo, kot vse kaže, Pri nadaljnji razširitvi pro- izvodnje tega atraktivnega Programa v prihodnjem le- sodeloval tudi s po membnejšim deležem pn investicijah. Proizvodnja dimnih cevi je komaj do- dobra stekla, že je celotna letošnja proizvodnja pro dana. še več, naročila ab solutno presegajo možno- sti sedanje proizvodnje in kazno je, da bo treba raz mišljati o povečanju ka pacitet. Izkoriščujoč absolutno le domače surovine in še te v pretežni meri odpad- ke (zdrobljeno opeko in železarsko žlindro) pa bo kolektiv v bodoče ustvar- jal pomemben delež tudi pri izvozu na tuja tržišča, že letos bo kolektiv pred- vidoma dosegel 350.000 do- larjev izvoza, obstoje pa se- veda vsi pogoji, da se bo le ta z leti tudi močno po- večeval, saj bo skokoma rastel tudi dohodek podje- tja. V kolikor bo temu pri. zadevnemu kolektivu uspe- lo, da bo dobil nekaj sto milijonov dodatnih kredi- tnih. sredstev za razširitev proizvodnje, bo bruto pro dukt v letu 1975 že prese- gel štiri milijarde' starih dinarjev, pri čemer bo preko milijardo in pol do- hodka. To pa so nedvo- mno kazalci, ki vlivajo pol- no zaimanie v kolektiv, ki je v tako kratkem času do segel toliko pomembnih rezultatov in tolikšen na- predek. Proizvodnja tovrstnega asortimana je za jugoslo- vansko tržišče še toliko zanimiva, da je proizvod nja za nasledn^jih deset let praktično že prodana, saj je kolektivu uspelo an gažiratd trgovsko mrežo v tolikšni mreži, da si je na. stopanje na tržišču v celo bi zagotovil. Gospodarstvo žalske ob čine bo z dosežki Gradnje v prihodnjih letih nedvo mno veliko pridobilo, za to je razumljivo, da na pori in prizadevanja kolek- tiva uživajo tudi vso pod poro skupščine in drugih dejavnikov. Uspeh Grad- nje je tipičen primer hitre ga in učinkovitega preus- merjanja ob pravem času Sleherno odlašanje bi slej ko prej rodilo negativne posledice za kolektiv, ki pa ima ob sedanjih dosež- kih in ob predvidenem ra zvoju v prihodnjih letih v celoti zagarantiran uspe šen razvoj. Skladno z ras- tjo gospodarske moči po- djetja pa bo nedvomno rastel tudi osebni in dru žbeni standard članov ko lekbiva, ki so tudi z last nim odrekanjem doprine sli k temu. da bodo že ju- tri imeli sami in njihovi zanamci večji in boliši kop kniha. Ob že doseženih rezulta tnh kolektivu orav go tovo ne bo težko najti u.streznega razumevanja nri dejavnikih izven pod jetja, da bodo dobili us trezno pomoč za uresni čevanje vsesa, kar zajema niihov realni in ambicioz- ni načrt.. 20. stran NOVI TEDNIK §t 07 _ R , Uspešna rast v HMEZAD — Kmetijski kombinat Zakc UREJENA KMETIJ- SKA PROIZVODNJA Kombinat Hmezad je v svo- jem enajstletnem poslovanju z naporom delovn^a kolek- tiva, prizadevnih individual- nih kmetijskih kooperantov m s pomočjo družbene skup- nosti uspel organizirati so- dobno kmetijsko proizvodnjo. Ta se rezultira v strnjenih žičnih hmeljskih nasadih, ki prinašajo kakovostni hmelj, kateri slovi v domovini in ši- rom po svetu, žični nasadi hmelja se iz leta v leto širijo s savinjskim goldingom v zadnjem času pa tudi z no- vimi še donosnejšimi doma vzgojenimi sortami hmelja. Veliki uspehi so doseženi na področju živinoreje, tako v proizvodnji mleka, kot pri pitanju živine v lastni in ko- operacijski proizvodnji. Znat- no je porastla mlečnost, saj dosega v farmski proizvodnji že skoraj 5.000 1 mleka po kravi. Vrsta individualnih kmetijskih proizvajalcev ko- operantov se je speoiializirala v proizvodnji in tako posta- jajo pomembni blagovni pro- izvajalci. Tudi v sadjarstvu je postal Kombinat Hmezad pomemben proizvajalec kvali- tetnega sadja, ki ga proizvaja na sadnih plantažah v Miro. sanu in Šmarju. Skrbi tudi za razvoj te panoge in v ta namen ima svojo drevesnico, ki sledi tehničnemu napred- ku ter nudi najkvalitetnejše sadike družbenim in individu- alnim proizvajalcem. V avo- jem proizvodnem programu ima v naslednjih letih namen večje razširitve jagodičevega sadja (jagode, ribez, višnje, črešnje in maline) posebno v kooperacijski proizvodnji z individualnimi proizvajalci. Ze v letošnjem letu se predvide va zasaditev nekaj desetin hektarjev, katere površine bi se večale z namenom, da se doseže v naslednjih i>etih letih 3 do 4 tisoč ton teh proizvo- dov. Ta proizvodnja bi bila nov znatni dohodek marsika- teremu individualnemu kme- tijskemu gospodarstvu, po- sebno v področjih, kjer ni hmeljarske proizvodnje (p> dročje Šmarja in obrobni predeli Savinjske doline). Kombinat Hmezad s svojo razvito strokovno službo po- spešuje načrtno blagovno proizvodnjo, pripravlja in uresničuje ureditvene načrte za preusmerjanje kmetij, kar vodi k boljšemu in uspešnej- šemu gospodarjenju. Kombi- nat Hmezad razvija tudi cvet- ličarsko in zelenjadarsko pro- izvodnjo. Skrbi za proizvod- njo novih proizvodov, od ka- teriji je že uvedena nova /rsca delikatesne solate »Savinjski witloof«. Razen omenjene pro- izvodnje" se ukvarja tudi z go- jenjem rib, perutninarstvom, čebelarstvom itd kvalitetni proiz- vodi živilske industrije Glede na močno razvito pri- marno kmetijsko dejavnost v lastnem podjetju in sosednjih kmetijskih organizacijah je Kombinat Hmezad razvil pre. delovalno industrijo. Ta se je v zadnjih letih modernizirala in povečala svoje zmogljivo- sti. Osnovni- motiv preck>lo- valne industrije v Kombinatu Hmezad je odkup proizvodov od primarne kmetijske pro. izvodnje in predelave v kva- litetne izdelke, ki zadovolju- jejo potrošnika. Dosedanji razvoj je to potrdil. Na med- narodnih in jugoslovanskih razstavah ter ocenjevanjih proizvodov dobivajo prizna- nja in odličja. širšemu kro- gu potrošnikov so znani kva- litetni jogordi in siri Celeia, sadni sokovi Vital, gazirane pijače Sinalco, pakirano nie so, vakumsko pakirani .mesni izdelki in drugi proizvodi mesne industrije Kombinata. trgovinska dejavnost ' Kombinat Hmezad skrbi, da s svojimi proizvodi zadovolji potrošnika in da je pot pro- izvodov do njega čim krajša, hitrejša ter cenena. Zato os- krbuje potrošnike preko svo- jih prodajaln (delikate.sne trgovine, mesnice, kmetijske preskrbe, cvetličarne) in pre- ko trgovinskih organizacij Zgradil je sodobna skladišča za shranjevanje, pripravo in odpremo blaga. Tržne presež- ke blaga plasira v izvoz. Po- leg tr.govine na veliko in ma- lo ima razvito zunanjo trgo- vino. Opravlja oskrbo z re- produkcijskim, investicijsiji blagom in opremo za krjiel stvo. Oskrbuje individua'- proizvajalce, zadruge in ^t^J binate s kmetijsko opre,, domačega in tujega izvg, Zato zastopa več inozertis^ podjetij in ima za kmetijs^ stroje predvsem za individ alne proizvajalce konsigna^ ska skladišča iz katerih oprema takoj dosegljiva, ij tudi razvito lastno servi® dejavnost za pc^ravilo tijske mehanizacije. Kombinat Hmezad oprav; odkup kmetijskih in ostai proizvodov. Živinorejce o^ buje s kvalitetnimi močnj krmili iz svoje tovarne knj Kombinat Hmezad ima t, vito še hranilno kredij službo, preko katere nudi| sojila predvsem, svojim \ operantom in delavcem po jetja. gostinstvo v zadnjih letih posvs Kombinat Hmezad skrb dn beni prehrani zaposlenih 1; di. Preko svoje Samopostri ne restavracije nudi kvalite ne tople obroke delavce podjetja in ostalim kol^ vom celjskega območja. Kombinat Hmezad širi p slovno tehnično sodelovanjt kmetijskimi organizacijami trgovskimi podjetji. • Dolgoletna prizadevanja kolektiva Tekstilne tovarne Prebold so rodila obilen sad. Dolga leta odpovedovanja in usmerjanja proizvodnje ter investicij, je pripeljalo kolektiv do stopnje, ko ga danes upravičeno štejemo med najboljše tovrstne delovne organizacije v naši državi. _ # Poleg tega, da so v kolektivu skrbeli za modernizacijo proizvodnje, za stalno iz- popoinjevanje proizvodnega asortimana in za sprotno prilagajanje zaiitevam domačega in tujega tržišča, pa pri vsem tem niso pozabili na osebni in družbeni standard. Tudi na tem pomembnem področju so dosegli zavidljive rezultate, saj so med drugim s svojskim siste- mom stanovanjskega varčevanja že prišli tako daleč, da imajo na razpolago celo nekaj prostih sob. ob vseh rešenih stanovanjskih problemih v kolektivu. v obdobju med ,-)bema ob činskima praziikoiiiu se je v TT Prebold mar-ii kaj bistve- no spremenilo M;.H.iernizirdli so tkalnico, pri čemer so iz- ločili preko 30G (tiisio!) sta. rih statev in jih nadomestili z novimi brzočolničii-mi avto ■ mati. Pn teh modernih stre. jih dosega ena delavka pet. krat večje efekte, kot ;e to bilo v stari tkalnici Moder- nizacija proizvodnje pa je sprostila številno delovno si. lo, ki pa so jo znali dobro za. posliti. Nihče ob avtomatiza. ciji ni izgubil delovnega me- sta v podjetju. Za 150 žensk ki so prej delale v stan tkal niči so organizirali nfivo pro- izvodnjo, ženske nlačne noga vice. Proizvodnja je o!:; soüe. lovanju s tujim partnerjem dosegla lep razmah. Preurejena proizvodnja daje ;i6 odstotkov več dohodKa, kar pa je seveda omogočilo tudi bistveno vež ji izvoz, Ki bo od prejšnjih 600 tisoč do larjev narastel na milijon in pol Pri tem velja še zlasti opozoriti na to, da je cSiOteri omenjeni izvoz u.snierjen na konvertibilno območje, nsro kar izvažajo na vzhod tu sploh ni zajeto. Med pomembne dosežke kü. lektiva pa velja zapisati tudi skrb za delovne ljudi. V ob. dobju med obema prazniko- ma je bilo nočno delo žensk zmanjšano kar za 12 odst<3t. kov, istočasno pa so bila od. prta številna nova delovna mesta. Spričo dejstva, da se je med novimi delavci, ki so prišli v kolektiv, zaposlilo največ mladih ljudi, se je tu. di starostna struktura kolek- tiva od poprejšnjih 32 let zni žala na sedanjih 25 let. Ta po- datek pa kolektiv tekstilne tovarne iz Prebolda uvršča kljub dejstvu, da je tu zajx)- slenih 1200 delavcev, med najmlajše delovne kolektive ne samo v žaNki občini, tem. več v celjski regiji na sploh Skrb za čimvišji standard članov kolektiva pa se kaže tudi v tem, da so uvedli šte- vilne avtobusne proge, tako, da se delavci lahko tudi iz odročnih krajev vozijo na de. lov tovarno. Mnogim pomeni delo v kolektivu edini vir do. hodkov za preživljanje, zato nd čudno, da so ob rasti pro- izvodnje in dohodka, uvedli tudi nov sistem nagrajevanja katerega rezultati se kanejo v tem, da ni v kolektivu niko. gar, ki bi zaslužil manj kot 1100 in v povprečju so oseb. ni dohodki že dosegli višino 1700 dinarjev. To pa prav go. tovo ni majhna reč! Tresnutno pa je v kolektivu zelo živahno tudi na politič- nem področju, saj imajo v razpravi teze za realizacijo ustavnih dopolnil. Zaposleni delavci imajo možnost izbire med tremi variantami glede bodoče organizacije temelj: organizacij združenega aa Sicer pa imajo v bodoče mnoge načrte, katerih .cilj nadaljnje povečevanje pn vodnje, še večji izvoz, i daljnja skrb za še fS družbeni standard, predvs pa si v kar največji meri I zadevajo za čim večjo povei vo med kolektivom in B jem, ki družno z rastjo sv« tovarne doživlja svojo tativno rast in hiter razvo .Med novimi statvami se le redko gibljejo ženske, kajti stroji so avtomatični in le pf)trebuje,fo pomoč človeških rok. Kar te^o je verjeti, da lahko ena delavka tolikim strojem . .. St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 21. stran NOVA HALA- tako pravijo v tovarni nogavic polzela, z dogradit- vijo nove hale, ki ima 2000 m^ površine, bo bistveno spremenjen tehnološki postopek, zvišana storilnost in še boljša kvaliteta izdelkov Letx)šnje leto praznuje ko- lektiv tovarne nogavic Polze- la 45-letnioo obstoja. V to- varni sicer pravijo, da tega jubileja ne bodo hrupno pro. slavljali, čeprav so ponosni na svoje dosedanje delo. To še bolj opravičuje dograditev največje faze dograditve nove proizvodne bale. Zaiadi nje bo nastala velika tf^hnoioška sprememba, saj bo v njej združena enotna pletilnica. Skladno s tem proizvodnim procesom se bodo moderni- zirali tudi ostali obratni pro, stori in se prilagodili novemu načinu dela. Nova pletilnica predstavlja v popolnem po. menu besede novi temelj teh- nologije, predstavlja nove možnosti in razširitev kapaci. tet. Želja kolektiva je specializi. rana izdelava ženskih noga. vic, predvsem pa hlačnih no- gavic. Intenzivnejši razvoj tovarne se je pričel šele po letu 19b'2. v zadnjem deset letju pa je bil napravljen ve- lik tehnološki skok! če vza- memo za primerjavo samo en podatek. Pred desetimi leti je 500 ljudi naredilo letno 3.000,000 nogavic, v letoš- njem letu pa enkrat, večje število ljudi 18.000,000 noga. vic. Se pravi, ob enkratnem povečanju števila zaposlenih je proizvodnja porasla kar za šestkrat. Kdo nosi glavne zasluge takšnih rezultatov? Prav go. tovo sodobna tehnologija in pa seveda odlična organizaci- ja dela, vse skupaj pa je plod dela prizadevnega kolektiva. Kot je že bilo omenjeno, je proizvodnja močno usnierje. na na izdelavo ženskih hlax". nih nogavic. Na splošno pa v POLZELI izdelujejo 70 od sitotkov ženskih nogavic, 30 od- stotkom' pa mosk'h. Pri izde- lavi moških nogavic se vedno bolj ogrevajo za mešanico naravnih m umetnih vlaken. Zato precej uvažajo surovi- ne, vendar sami dom^ veliko pnxiajo in položaj na doma- čem trgu ni slab. Vendar v POLZELI tudi izvažajo. Imajo obiat za pre. delavo materia^.a in delajo največ za Zahodno Nemčijo. O kvaliteti izdelkov pa dovolj zgovorno .govori velika po- trošnja izdelkov te doljro znane tovarne. Nova hala bo gotova pri. bližno prve dni julija. Po. vsem razumljivo jc. da bo kolektiv s to pridobitvijo do- stojno praznoval svojo 45-let- nico obstoja in dela. Nov obrat pa ni samo simbol do. sedanjih poslovnih in proiz- vodnih rezultatov, je pogoj, vzpodbuda in garancija za nove, še boljše uspehe. Nova hala — nove pridobitve, novi uspehi! Z(io- slovm enoti Ljubljanske ban- ke, odprli obnovljeno sejno sobo. Dogodek bi si sam po sebi ne zaslužil posebne ^ po- zornosti, 5e bi ne bil z njim vezan lep delček celjske zgo- dovine. »Ta prostor,« je v uvodnem govoru dejal direktor celjske podružnice Ljubljanske ban- ke Zdravko Pudgar, »jle bil zgrajen 1887. leta m je vse- skozi služil kot sejna soba takratni mestni hranilnici Da pa bi poznejšim rodovom ohranili spomin na delo za- vednih gospodarstvenikov, smo pričeli z načrtnim zbi- ranjem starih arhivskih ma- terialov, ki jih tu razstavlja- mo. Tudi »Zgodovina hranil- ništva na Celjskem« izpod pe- resa prof. Janka Orožna je pred tiskom. Tako bo naša podružnica zadostila tudi po- slanstvu dolgoletne tradicije denarništva v Celju in oko- lici.« Slavnost so združili s po- delitvijo srebrnih hranilnih knjižic Faniki Severjevi v ak- ciji milijon tega varčevalca ter Miki Nosanovi v akciji radij- skega radarja. Posebni spo- minski priznanji pa sta dobi- la predsednik in podpredsed- nik odbora varčevalcev, dr. Aleksander Hrašovec in An- ton Fazarinc. MB ČLOVEČNOST MED UUDMI Pod tem geslom-so se pred kratkim zbrali številni krvo- dajalci v velenjski občini. V občini je registriranih okoli 8000 krvodajalcev, kar daje slutiti izreden humanističn: čut do soljudi. Zlasti velja pohvaliti tovarno gospodinj ske opreme Gorenje, ki daje vsakemu krvodajalcu-delavcu ob oddaji krvi dela prost dan Z iepimi uspehi pa se lahko pohvali tudi krajevna organi- zacija Rdečega križa v šmart- nem ob Paki. Na slavnosti so podelili 235 srebrnih odličij, zlatih pa 74. Za več kot 15-kratno daro- vano kri so izročili 38 pri- znanj, za več kot 24-kratro. in nad 25-kratho pa 9 priznanj in posebnih plaket. Posebnega priznanja pa so bili deležni krvodajalci-heroji, kot jih je imenoval predsed nik občinskega odbora RK, Jože Medved. Tako je Mirko Zirovnik daroval kri 45-krat. Ivan Podgoršek 34-krat, Mar- tin Mulej 32-krat, Bruno Tre- bičnik 30 krat, Albert Kočevar m Alojz Tišlei po 28-krat, Franc Oštir 26-krat ter Pavia Tučman in Alojz Spitalm po 25-krat. V. KOJC St. 27. — 6. juliia 1972 NOV! TEDNIK 23. stran To je geslo tega sorazmerno mladega podjetja v Polzeli. Zraslo je iz malega obrtnega invalidskega podjetja v velik kolektiv, ki dnevno proizvede sto spalnic po zelo dostopnih cenah POHIŠTVENA INDUSTRIJA POLZELA A danes lahko zapišemo, 5 bo GARANT praznoval r^odnje leto svojo 25-letm- ^ öela. Takoj po vojni je bi- majhno invalidsko pod- ki je izdelovalo pohišt- 'la najbolj enostaven na- Pozneje je bilo integri- ty s celjskim podjetjem Savinjo, 1965 leta pa se jj Ponovno osamosvojilo in ^.,®P®cializiralo za izdelavo in kosovnega pohišt- S' '^evno izdela ta tristo- kolektiv 80 do 100 za domače tržišče, v načrtih pa imajo tudi izvoz. To jim bo omogočila pred- vsem nova proizvodna hala, v katero bodo namestili nove stroje, pa tudi ostali delovni pogoji bodo bistveno spreme- njeni. Dnevno tako velike serije spalnic jim omogoča sodobna tehnoiogiija m cene so dostop, ne vsakomur. Ravno zaradi tega ima GARANT zelo širok krog kupcev f>o vsej Jugosla- viji. Proizvodnja teče v dveh izmenah, kapacitete pa so maksimalno izkoriščene in en sam delavec potrebuje 14 ur, da izdela spalnico. Le-te iz- delujejo v dveh variantah: klasične nizke in sodobne vi- soke. Veliko izdelajo tudi kosov- nega pohištva in to omogoča potrošnikom široko izbiro za dopolnjevanje stanovanjske opreme. Program pa zajema tudi izdelovanje kombinira- nih omar, ki jih bodo izdelo- vali predvsem za Vojvodino, ležišča pa za opremo privat- nih penzionov v Primorju. GARANT ima veliko število kooperantov, skoraj polovico proizvodnje je namenjeno iz- delavi artiklov za kooperan- te. To so predvsem hrbtišča za omare in obdelava lesnih površin. Vse te artikle so druga podjetja prej v veliki men uvažala, zdaj i>a to iz- deluje GARANT in je tako neposredno to podjetje vpli- valo na zmanjšanje uvoza. Sčasoma bodo prešli ^e na široko obdelavo lesnih pa tu- di kovinskih površin. Posebna zanimivost in naj- večja pridobitev za podjetje pa bodo novi proizvodni pro stori. To je velika hala s pri- bližno 3000 kvadratnimi metri površine in predstavlja pri- bližno milijardno investicijo. Zanimivo pa je predvsem to, da podjetje sodeluje s 70 od- stotki lastne udeležbe, 30 od- stotkov pa so krediti. Velik delež ima zavarovalnica SAVA iz Celja, ki je močno ziainte- resirana za izgradnjo nove hale, ki bo močno zmanjšala njihov rizik v GARANTU. To podjetje je pravzaprav prvo v žalski občini, ki je uspelo ta- ko angažirati neko zavaroval- nico pri svojih investicijali. Pri kreditiranju sodeluje tu- di Ljubljanska banka in pa rezervni občinski sklad. Kolektiv se srečuje s pro- blemi cen, nelikvidnostjo in kadrovskimi problemi. Te re- šuje predvsem z internim izobraževanjem pa tudi z raz- pisi štipendij. Zelo važno je to, da bodo imeli dovolj usposobljenih kadrov, ko bo začela obratovati nova hala. Za razširjeno proizvodnjo in večjo kvaliteto. Investicija, v kateri sodeluje podjetje s 70 odstotki lastne udeležbe. Med obiskom predsednika Cktivom neposrednih proizvajalcev — člaiu ZK. Delavci — komunisti iz več celjskih delovnih orga- ni7.acij 5»o kritično spre^jovoriK o ra7,viu»sti samoupravl.ian,ia in o delu ZK. Fott»; B. Strmčni^i 39. junij .je bil za vo.jake cel,|ske .garnizi.jc prav gotovo na.jpomembne,jši dan. Komaj so st((, pili skozi vrata vojašnice in oblekli uniforme in komaj spoznali le majhen delček vojaškeg," življenja, jim je že bilo zaupano orož.je. In ob tem svečanem trenutku so se postavili f vrste, pozdravili zastavo in prisegli, da bodo vretlni sinovi svoje domovine. Prisegli so, d» bodo dali tudi svo.ja življen,ja, če bo treba. S tem trenutkom so postali »del stroja, itj nikoli ne sme zatajiti,« kot .je de.jal ma.j<»r Slavko Žel.jezič. Foto: O. >leUve<| KJER GOSPODARI ČAS To je prav gotovo v soteski proti Vitanju, kjer je bilo še pred nekaj leti veliko mlinov, zdaj bi pa lahko na prste prešteli tiste, ki so uspel! ohraniti vsaj kolo, ne da bi se tudi to vrtelo. Tako stojijo vsi, ki so obstali, drugi pa so prezidani ali pa popolnoma porušeni. Hudmja si je utrla pot po oz!ki soteski, ce- sto so stisnili pod skale in na belem kamenju je zrasel smrekov gozd, ki da- je videz, da so kamnite stene še višje, že pred Vitanje pa je na desni strani ob cesti v Socki mlin Henrika Majcna, še pogumnega šestdesetletni- ka, ki pa je pred dvema , letoma iistavil mlinska ko- lesa, ker je pač mlin do- trajal. Začuda pa je de- jal, če bi imel denar, da ga popravi in obnovi, bi še rad mlel in da bi imel več kot dovolj dela. Henrik se je rodil očetu Francu in materi Alojziji. Mlin je ku- pil oče Franc že leta 1887 m sicer od štigelcov. Henrik pa je mlin prev- zel 1928 in je mlel do voj- ne. Takrat je bil v jugo- slovanski vojski in ujet. Ko se je rešil nemškega ujetništva, je odšel v par- tizane, kjer se je po osvo- boditvi vrnil domov in mli- naril ralje. Mleli so vse vrste žita in to noč in dan. Kakšnega posebnega vese- lja niso poznali, v mlin pa so mu nosili celo iz Šentjurja. Med vojno, ko je bil v partizanih in v ujetništvu, sta mlela brat Polde in žena. Zdaj je mlin zapuščen, kolesa so prhlena, voda pa .se iz ra ke zliva v prazno če v Vitanju krenete proti farm cerkvi, zavijete na desno pri veliki lipi mi- mo gostilne pri Kuzmi, pa pridete po nekaj sto me trih do domačije, kjer ži vita Polde in Ivanka Creš- nar z mamo Rozalijo in ot rooi. Najstarejši je Poldek, pa Nejči in Ivica. Cela dru žina, ko je še živel oče Matija, je živela v Hudi- nji pri Vitanju. V dolino so se preselili 1939, v Pa ko št. 3. Tukaj sta se tudi pred šestnajstimi leti po ročila Polde in Ivanka. V letu preselitve je oče Matdja z ženo Rozalijo tu di kunil mlin kjer so mle li vse do letošnje pomladi. Zdaj pa je že kolesa pre rasel mah in ob raki se igrajo le še otroci in ver jetno postavljajo tiste svo je male mlinčke, izrraljane iz vrbove palice s .spret.n(j otroško roko in ostrim očetovim pipK-em. Tudi tukaj so mleli med vojno. Gospodinja Ivan ka je dejala, da je bilo v tistem njihovem koncu .še kar mirno. Le kdaj pa kdaj so prišli partizani po moko, Nemci pa so jo itak jemali povsod, kjer je bila. Mli sam mora imeti vi- soko starost in domačini predvidevajo, da ima če? tristo let. To bi se dak» sklepati po zidovih in obli. ki hiše. Sicer pa pravijo . da zdaj to ni važno, kajti mlin je utihnil za vse čase kot eden izmed zadnjih Mladi gredo v svet, v to varne, nihče se noče vezati na hišico ob vodi. Pa tu di dela ne bi bilo in ne zaslužka. Tako bo nujno, da bodo počasi vsi ti ro mantični samotarji ob šte vilnih vodah in strugah iz- ginili, kot so izginili črni oglarji !5 .svojimi kopami. Ivanka Crešnar pripove- duje o mlinu z nenavadno mirnostjo, kot da nikoli niso imeli doma mlina. č-as je šel dal.je, kolesa pa so obstala Nizka dolga zgrad])a .}e stoletja dajala kruh ... Henrik Majcen je bolj redkobe.sedien in hudo nui je, ker ne more jM^praviti svo,jega mlina. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, i-aško, Slovenske Ivoojice ' Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina m oglasi; Trg | V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič , EJdi Goršič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko StraSek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek " j Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posameane številke | 1 din - Tekoči račim: 501-1-167/2 CGP «DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28 00 J