IZDAJA ZA GORIŠKO I\ BF^E^IJO * ra PHIhuHSKI DHEVMIK QLASiImO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ClTATELJl IN NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za l. 1953 v znesku 3.200 lir pred 31. t. m. prejme v dar lepo slovensko knjigo! Leto IX Ste v. 7 (2317) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon post 1. er TRST, četrtek 8. januarja 1953 Cena 20 lir TIHOTANOVO POROČILO O POLOŽAJU ZD A M KRIKE 5 v svoji poslanici kongresu je Truman podal celotni pregled svoje politike v zadnjih osmih letih - Med drug m poudarja okrepitev načela kolektivne Varnosti in potrebo mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo 7' — Pred- svečen zunanjepolitičnim ukre. i podpirala te kolektivne ukre-slanic^ .man v svoji po- j pom njegove uprave, odkar se! pe. Pomoč, ki smo jo nudili j -..—* ° stanju v državi obraz-je začela pomoč Grčiji in Tur- narodom, odločenim nastopiti lot i Svo^ načela in dal ce-! lčji do intervencije na Koreji, v obrambo svoje svobode, je tni prrgieti svojega dela v Pri tem omenja pakt v Rio pogosto odločila glede uspeha«. Do. Pos.anicajde Janeiro, Marshallov načrt, | Truman pripisuje izredno žai]Vet? mnogo Prostora polo- j atlantski pakt, pomoč Indokini, važnost gospodarski strani svo-tovn' - nasta* P° drugi sve-, Malaji in Filipinom in poudar-i je zunanje politike in pobija 1 vnJDi> in pravi med dru- ja na koncu, da morajo ostati ( tezo Kremlja, da mora v za- izhodišče ameriške politike hodnem svetu priti do gospo- J ’ *** FtdVl 1UCU UJU- * ■ Qa je ta vojna radikalno Premenna razmerja v svetu, tpo •*! sp.remenjenega, razbi-83, Kaotičnega stanja so izšle fflnii.Piie države in Sovjetska 52* ^Ve naj večji velesil. Vpft' • 'mata strahotne člo-tpn«6!111 narsvne vire ali po-vn !?*. v klikom obsegu, ka-EolJi^>en,druS narod. Pri tem S ]Va * 2a sedanjo 2S?v od8°vorna politika vjetske zveze. »£'kaVa0"daria tudil da 3e votu ir, j ost v pomem raz-aovo ra7^K° atomski poizkusi ikf »I! • v razvoju atom- pomnil ri^V Pri tem je pri" mislilo’ * 1)udie, ki pametno ske vrvi« mo«jo začeti atoni- ®omni to 'lemo’ je pri' ho •; j man, toda ne more- vali da ’ da bi domne- skuinjavrin® ,bi. drugi padli v nost nudjj sedaj zna’ Parati !Zjavlia Truman, da je preriS^11 Podpirati novega 6ko n II in poziva ameri-v "r*bivaistVo, naj stori isto na- So- Združeni narodi ter pravi med drugim: «Odkrito moramo priznati, da je bila Sovjetska zveza v določenih primerih sposobna onesposobiti ustroj kolektivne varnosti. Vendar pa ni bila sposobna oslabiti načela kolektivne varnosti. Svobodni narodi sveta so ostali zvesti tej ideji. Našli so mož- darske krize. Pri tem omenja prizadevanja za utrditev enotnosti zahodnega sveta. Truman poudarja tudi potrebo, da pride do učinkovitega nadzorstva mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo, ki da ga sovjetska vlada stalno odklanja. «V povojnih letih so si Zdru- nosti, da nastopajo kljub so-1 žene države prizadevale, da bi en del poslanice je po- vjetskemu zaviranju, in to po Združenih narodih samih in z izvajanjem tega načela v obliki regionalnih in drugih varnostnih sporazumov, ki so popolnoma v skladu z Ustanovno listino in izražajo njene namene. Načelo o kolektivnih ukrepih proti napadu si je našlo izraza v riodejaneirski pogodbi,, v severnoatlantski pogodbi ki je zdaj razširjena, tako da vključuje tudi Grčijo in Turčijo, ter v raznih drugih pogodbah, ki so bile sklenjene z namenom, da bi okrepili varnost n tihomorskem področju. Naša dežela je vodila ali Gospodarska delegacija URI odpotovala v Turčijo Dodatna ameriško pomoč 20 milijonov dolarjev Jngosla I* * 43 katoliških duhovnikov v Sloveniji pomroščenih ja šteje 8 *veznB * J0 v°di predsednik Stal • g0vinske zbornice. n*lc v oVMUf0s^0van!sk' zastop-Včeraj Leo Mnfps ta netilu "ro.i,e poverilnice glav-dov tv?, u Združenih naro-bo zactnSVf Lieu. Leo Mates sP°darskpm JuSoslavi.io v Batu 07V t ln soc>alnem sve-ilvoljena' “Soslavija je bila *kega h« Za c.!anico gospodar-2adniem socialnega svet na češčine zasedan->u glavne y , VanskpaZi°t1’, Prezidija jugoslo-Sl n v J“?ske skupščine in ja inpj 6j1',e je bilo 1. januarji 40 drugim pomiloščenih Sipvenii atol*ških duhovnikov niki »„ ^orniloščeni duhov. 2dru7^«-Dos^’ maršalu Titu, kov si katoliških duhovni-siji nri0Veni'e in verski komi-venno Predsedstvu vlade Slo. 'ienemi?1Sma’ v pismu naslov-iatolišk; ^aršalu Titu pravijo Eliti. 0j1- duhovniki med dru. tisto ta *eliwo popraviti še teklost sm° naoravili v pre-!°vari4l ’n se Pridružiti našim iitni oni?. ter. v soglasju z na- V2»ostn, -1^enim' predstavniki JjudskpV1ft iskren odnos do Ham ° ‘n naroda' jugoslovanskega Vla(iov;?'‘ ■ ministra Veljko ^eriši^e® sPrejel danes a- Beograj, veleposlanika v Zdržal u 9?°rga Allena in se Sovoru‘ njim na daljšem raz- Y*‘tUoPo.®laniJtvo ZDA ie ob- ?\lnistr«. gosl°vansko zunanje 2na J«go> ?a ^ MSA dode-foj^ilijuh izredno pomoč m-1"e tr^ciV dolarjev poleg *lhionov ganske pomoči 99 arr>-n;en dolarjev. pomoC je i.0s,Podari;/3 delno olajšanje aJe 2ar^h *ežav, ki so na- ah°dnon tuše-Prosila j etnška vlada je za- nes jugoslovansko škega poslanika Hansa Krolla. Dr. Kroll je bil doslej šef urada za trgovino z vzhoononemškirni državami v ministrstvu za gospodarstvo v Bonnu. Veliki francoski dnevnik «Figaro» je začel danes objav, ljati podlistke iz življenjepisa maršala Tita, ki ga je napisal član CK ZKJ Vladimir Dedijer. V uvodnem članku, ki je posvečen temu življenjepisu, pravi list, da spada spor mr>d Jugoslavijo in Sz iz leta 1948 po svojem značaju med velike politične dogodke prvih let po zadnji svetovni vojni. «Vla-dimir Dedijer, — nadaljuje list — prikazuje klice tega spora in nam osvetljuje izredno osebnost maršala Tita. Delo nam pomaga razumeti — po. udarja «Figaro» — kako se je mogel maršal Tito zoperstaviti dogodkom, ki so se odigrali leta 1948 Pisanje Dedijerja ruši za vedno trditev, da je Sovjetska zveza močno podpirala odpor v Jugoslaviji pro. ti Nemcem in Italijanom. List zaključuje: «Dedijerovo pisa- nje nam dokazuje, da je Sovjetska zveza v začetku poma. gala Draži Mihajloviču. Za najvernejši dokaz tega nam s’i>ži pos'amca moskovskega radia konec leta 1941, v kateri se Draža Mihajlovič, ki je bil za «čakrnie». nm«"'’ kot vodja odpora v Jugoslaviji«. B. B. njihovi prijatelji v svetu po stali njihovi partnerji in ne podložniki, medtem ko je Sovjetska zveza ubra;a prav o-bratno smer«, je naglasil Truman proti koncu svojo poslanice, ki dodaja: ((Osnovna vprašanja, s katerimi smo imeli opraviti v teh zadnjih osmh letih, se postavljajo znova. Taka je pač naša družba. Okoliščine se spreminjajo in tekoča vprašanja leto za letom dobivajo različno obliko in nove zaplete«. «Toda pod vsem tem ostajajo neizpremenjena velika vprašanja prospeh, blaginja človeške pravice, dejanska demokracija in nad vsem - mir». V petek bo Truman predložil kongrssu načrt proračuna za leto 1953 - 54. V pristojnih krogih sodijo, da bo novi proračun določal 80 milijard iz-1 datkov in 69 milijard dohod-1 kov, kar pomeni primanjkljaj približno 11 milijard dolarjev. Medtem so javili, da se je prvih šest mesecev poslovne dobe zaključilo s primanjkljajem 9,3 milijard dolarjev. Vendar pa so izvedenci mnenja, da bo celotni primanjkljaj obračuna, ki se zaključi 30. januarja, približno 6 milijard dolarjev in ne 10,3 milijard, kakor se je predvidevalo v proračunu, to pa zaradi ker se je rmanjšal ritem izdatkov za oboroževanje in ker je davčni dohode> v drugi polovici leta navadno večji. kakor v prvi polovici. Bodoči ravnatelj za proračun v Eisenvowerjevi vladi, Joseph M. Dodge. je včeraj na tiskovni konferenci napovedal da bodo predložili člani nove vlade kongresu vrsto novih predlogov in popravkov v zvezi s proračunom za bodoče proračunsko leto, ki se začne s 1 julijem Dodge je nadalje iz avil časnikarjem. da se je zadn:e tedne zanimal za prora un samo kot «opazovalec» in da ne pozna pred'aganih številk v celoti, niti kar se ti.e dohodkov, niti kar se tiče izdatkov Na tiskovni konferenci so razdelili časnikarjem tudi nje- govo izjavo, v kateri je med drugim rečeno, da hoie nova vlada vnovič pretresti politiko, programe in operacije na katerih temelji novi proračun, ter vse podrobnosti sedanjih in verjetn h bodočih stroškov, pri čemer bo upoštevala tudi učinek nameravanih izpre-memb. V izjavi je nadalje poudarjeno, da je novi proračun, ki ga bo predsednik Truman predložil v petek, sestavljen in pripravljen samo po presoji dosedanje vlade. Člani bodoče vlade niso sodelovali pri sestavi proračuna ali pri politiki, katere izraz je proračun Prvi proračun, ki ga bo v celoti pripravila nova Eisenhowerje-va vlada, bo šele proračun za naslednje proračunsko leto ki se bo začelo s J. julijem 1954 in ki bo predložen kongresu v januarju 1954. LONDON, 7 — Zunanje ministrstvo javlja, da je stališče britanske vlade do sprejema Španije v OZN nespremenjeno. Ministrstvo dodaja, da je po mnenju britanske vlade najmanj prezgodnja vsaka pobuda v tem smislu, da pa želi olajšati razumevanje in sporazum med Španijo in drugimi državami ter je naklonjena sprejemu Španije v vse mednarodne organizme tehničnega ali kulturnega značaja. Skupščina „ad hoc“,IZJAVE TOV. EUGENlfl LflURKNTIJA DOPISNIKU BEOGRAJSKEGA RADIA razpravlja o ,,evropski ustavi" STKASSBURG, 7. — Danes se je sestala skupščina «ad hoc», ki bo razpravljala o načrtih za ožjo evropsko politično federacijo. Pri delu skupščine, ki je nekoliko razširjena skupščina Schumano-vega načrta, sodeluje 87 dele- Nujnost borbe tržaškega delavstva za okrepitev socialističnih pozicij Premagati je treba mrtvo točko sedanjega položaja in uresničiti razredno enotnost držav Beneluxa. Razpravljali bodo o načrtu »evropske ustave*, ki bi urejala odnose v nekaki evropski federaciji, obsegajoči omenjene države in združeni z evropsko skupnostjo premoga in jekla in z evropsko obrambno skupnostjo. Načrt ustave je pripravila ustavna komisija, ki je zasedala prejšnji mesec v Parizu. Zasedanje skupščine «ad hoc» bi po računih moralo trajati tri dni, vendar ne kaže, da bi v tem času lahko dokončno in v celoti odobrila ustavo. Ze na prvi seji so prišla do izraza nesoglasja v stališču posameznih držav. Nekatere države — predvsem Zahodna Nemčija in Italija — se zavzemajo za čim širšo federacijo s precejšnjimi pooblastili, Francija je za čim manjše obveznosti posameznih držav do federacije, Belgijci pa zastopajo mnenje, da je načrt »evropske ustave« v nasprotju z njihovo ustavo. Poleg tega prihajajo tudi v tem okviru do Izraza stara francosko -nemška nasprotja. Sekretar KP STO tov. Eugenio Laurenti je dal te dni dopisniku beograjskega radia nas:ednje odgovore na njegova vprašanja: VPRAŠANJE: Pred volitvami v jugoslovanski coni STO je poskušato ko.ninfor. ovsko vodstvo skupaj z iredentističnimi in kapitalističnimi tria -/cimi krogi sprauiti delavski razred v politično stavko, ki naj bi služila za obrekovanje so ednje jugoslovanske republike Kakšen je bil rezultat? ODGOVOR: V Trstu |e stavka z zaporo podjetij, ki je časovno zelo omejena, možna zaradi sedanjega položaja pasivnosti in dezorientacije delavskega razreda Omenjena «stavka», ki so jo proglasili iredentistični in kominformistični krogi s pomočjo vodstva Delavske zbornice in Enotnih sindikatov v znak protesta proti volitvam v jugoslovanski coni, se je vršila ob splošni indiferentnosti vsega prebivalstva. Manifesta-tivni del akcije (prekinitev dela za petnajst minut, prekinitev dela v javnih lokalih itd.) je bil neznaten. Dejansko ni bilo prave prekinitve dela v majhni in srednji industriji, v veliki meri pa niti v velikih tovarnah, ker je bilo delo prekinjeno samo tu in tam in v določenih sektorjih, površnost manifestacije je razvidna tudi iz tona prizadetih krogov in tiska, zlasti «Uiornale di Trieste#, ki o stvari skoraj ni govoril. To je v veliki meri posledica sedanjega psihološkega stanja velike večine, delavcev, ki se ne zganejo, kadar čutijo da jih hočejo izrabiti za politične špekulacije, ki pa kljub temu na žalost ne reagirajo in ne zavzemajo aktivnega nasprotnega stališča proti tem špekulacijam. VPRAŠANJE: Mi lahko poveste kaj o odmevu jugoslovanskih predlogov za rešitev vprašanja STO; ali točneje: kako presojajo tržaški delavci jugoslovansko politiko do rt-žaškega vprašanja? Kaj mislite o možnostih za sporazum med Italijo in Jugoslavijo? ODGOVOR: Predvsem je treba upoštevati, da so na an-gloameriškcm področju STO prebivalstvo in sami delavci zavzeli različna staluča v skladu z raznimi mnenji o rešitvi vprašanja STO. Razlogi za ta Schuman odklanja sodelovanje v novi francoski vladi 1/jai/il j«, da sh ne mori: podrediti patfojem« ki jih poslavlja njegova »Iranka v zve/,i 'i evrapHlio obrambno skupno Ijo - Bidault njegov naslednik? - Adenauer se strinja z Maserjevimi izjavami PARIZ 7. -■ Pii nočnem nalogo pri podržavljenju glasovanju za investituro je francoskih železnic in je ostal Maver dobil 389 glasov, proti v izvršilnem odooru železnic pa je glasovalo 205 poslancev, po njinovem podržavljenju. V iJariamentarna skupma iMiU't zacetKU diugc .jvae vojnj je sklenila glasovati za inve- je Dil član neke vojaške ko- stituro po odločilnem razgovoru med Schumanom in Al-phandom. Schuman pa se ni udeležil glasovanja. Mayerja je danes zjutraj sprejel predsednik republike, popoldne pa je novi ministrski predsednik začel razgovore z raznimi političnimi osebnostmi in s predsedniki parlamentarnih skupin. Predsednik golistične parlamentarne skupine Diethelm je na vprašanje, ali bo skupina RPF eventualno stopila v novo vlado, odgovoril: ((Gotovo ne. Držimo se formule, ki smo jo izrazili včeraj: lojalna in budna podpora«. Ren“ Mayer ima 57 let in je član državnega sveta. Pred zadnjo vojno je imel važno Danes sestanek Truman -1'hurclii II Zanikane vesti o vojaških kreditih Nemčiji BONN, 7. — V ameriških u-radnih krogih v Bonnu zanikujejo vesti nekaterih nemških časopisov, ki pravijo, da bodo ZDA dovolile Zahodni Nemčiji kredite in oboroževanje za milijardo dolarjev, če bo pogodba o evropski obrambni skupnosti ratificirana pred 30. junijem. Včerej /e imel E>senhower nov razgovor s Churchillom - Reakcija na izjave o Koreji WASHINGTON, 7. — Bela | podal ob svojem prihodu v hiša javlja, da bo Churchill New York glede vojne na Ko-nrišel jutri popoldne v Wa- reji, shington s predsedniškim ' talom «Independence». le- Ob prihodu na letališče bo Churchilla sprejel državni tainik Acheson. Nato ga bo sprejel Truman v Beli hiši ob navzočnosti Achesona finančnega ministra Snyderja in drugih osebnosti. Zvečer (ob , 30 v petek zjutraj) se bosta Truman in Churchill udeležila banketa v britanskem poslaništvu v Washingtonu Danes popoldne je Eisenho-wer imel nov dolg razgovor S Izjave,** ki jih J« Churchill 6?:^ 33bog .. ~ Se*tane/c med Churchillom, Eisenhowerjem in Baruchom v New Yorku. (Radiofoto). so povzročile neugodno reakcijo med nekaterimi člani senata. Ko je omenil možnost, da bo Churchill govoril pred ameriškim kongresom, je republikanski senator Sty-les Bidges izjavil novinarjem: ((Američani so vedno zadovoljni, da počastijo velikega inozemskega državnika. Toda mnogi od njih — in jaz sem med njimi — so zaskrbljeni zaradi Churchillovih izjav o korejskem sporu«. Republi-kansKi senator VVatkins pa je izjavil: »Lahko je za Chur- chilla reči, da podaljšanje sedanjega položaja na Koreji ni preveč huda stvar, dokler mi Američani pošiljamo potrebne čete za vzdrževanje sedanjega stanja. Morda ne bi on videl nobene neprilike, če bi korejska vojna trajala leta. Toda jaz ne verjamem, da bi večina Američanov hotela, da bi se taka eventualnost uresničila«. Kakor je znano, je Churchill na svoji tiskovni konferenci v ponedeljek izjavil da podaljšanje korejskega spora ne bi bilo najhujše zlo, in da je Velika Britanija nasprotna razširitvi vojne. Včeraj sta se s Churchillom razgovarjala bodoči zunanji minister Dulles in novi ameriški poslanik v Veliki Britaniji VVinthrop Aldrich. Po razgovoru ni hotel Dulles podati nobene izjave, pač pa je samo dejal da je bil razgovor s Churchillom zelo zanimiv in se je nanašal na številne argumente. Eisenhower ni bil navzoč pri razgovoru. Reuterjev dopisnik v New Yorku pravi, da je Churchill v ponedeljek izročil Eisenho-werju svoje še neobjavljeno poročilo o jaltski konferenci in o dogodkih, ki so privedli do te konference C urchill je izročil Eisenhowerju prepis zadn;ega zvezka svojih vojnih spominov, ki se nana a na razdobje 1944-45 in na dogodke, ki so pripeljali do zaključka vojne. Nemški kancler Adenauer opremljal ameriški veleposla- misije v Londonu in je nato odšel v Severno Afrino, kjer je leta 1!H3 sodeloval z generalom Giraudom. Pozneje je v Severni Afriki sodeloval z generalom De Gaullom in je postal nato minister za promet v prvi De oaullovi viadi leta l$*a. Leto pozneje je bil izvoljen za poslanca^ leta 1947 pa je postal finančni minister. Bil je pozneje obrambni in pravosodni minister. V Ple-venovi vladi, ki je padla v začetku leta 1952, pa je bil finančni minister. Kakor javljajo obveščeni krogi, je bivši zunanji minister Scnuman baje izjavil nocoj med razgovorom z Mayer-jem, da se rajši odpove svojega mesta v novi viadi, kaiior da bi ga prevzel pod pogoji, ki jih postavlja njegova stranka. Pozneje je Schuman poročal o svojem razgovoru z Mayerjem članom svoje parlamentarne skupine. Isti krogi dodajajo, da je Mayer predlagal MRP imenovanje Bidaulta za zunanjega ministra namesto Scnumana. Domnevajo, da bodo ljudski republikanci na to pristali. Današnji francoski tisk le malo komentira izid glasovanja v narodni skupščini zaradi pozne ure. «1? igaro« samo pripominja, da je RPF «dala prav golističnim odpadni-Kom». Dalje pravi list, da bo moral sedaj Mayer »znova sešiti, kar je parlament s tako brezvestnostjo 22. decembra razparal«. (tCombat« poudarja prednost, ki jo je Mayer dal izdelavi statuta za Gosarje pred vprašanjem evropske vojske, ter ugotavlja, da se je razpravljanje o investituri koncentriralo na zunanjo politiko in zlasti na pogodbo o ev ropsKi obrambni skupnosti. «Franc Tireur« pravi, da pomeni novo stališče golistov konec «odločnega zaničeva-nja», ki ga je svoj čas De Gaulle izrekel glede strankarskega režima. List pravi tudi, da je treba nujno revidirati ustavo, ki naj predvsem ukine glasovanje o investituri. ((Parisien Liberč« je zaskrbljen zaradi kočljivosti zadnjega dela krize, to je zaradi razdelitve ministrstev. «Auro-re» ugotavlja, da je vprašanje ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti postavilo vsa druga vprašanja v ozadje, in da je RPF zavzela stališče samo tedaj, ko je Ma-yer pristal, da se ne bo o o-menjeni pogodbi razpravljalo dokler ne bo sprejet protokol, «ki naj določi položaj Francije do evropske vojske«. «Le Monde« pa pravi med drugim: »Zdi se. da je načrt o evropski vojski pokopan, ker so bili v novo parlamentarno večino vključeni elementi, ki imajo odločno nasprotno stališče o udeležbi Nemčije v evropski vojski«. Predstavnik glavnega stana atlantskih sil v Evropi je danes izjavil, da so oblasti SHAPE že jasno povedale svoje stališče o evropski vojski, «ki jo imajo za potrebno«. V zavezniških vojaških krogih v Parizu sodijo, da bo novi razvoj francoske politike povzročil novo zakasnitev glede nemškega prispevka k zahodni obrambi, vendar pa ne kažejo prevelikega pesimizma. pa je po radiu izjavil, da se strinja z idejo, da je treba z dodatnimi protokoli spopolni-ti pariško pogodbo o evropski obrambni skupnosti in o-brambni dogovor z Veliko Britanijo. Pripomnil je, da je že poudarjal potrebo spopolnitve pogodbe z dodatnimi protokoli, in da so ga tedaj obtožili «revizionizma». Zato je sedaj zadovoljen, da se Mayer strinja z njegovim mnenjem. Dodal je. da je glavni namen nemške zunanje politike nuditi zvezni republiki možnost sodelovanja pri priprav-zahodne »janju in izvajanju politike in obrambe. «Zato je bolj ko kdaj koli potrebno, je ,^ t zaključil Adenauer, da se po- ra2govore ki jih je začel vo-gajanja vodijo z naso udelez- “ ’ nik v Londonu Walter Gifford. V britanskem zunanjem ministrstvu so dodali, da bodo pogajanja uradno nadaljevali. Britanski uradni krogi zaenkrat ne omenjajo podrobnosti teh razgovorov in se n-mejujejo na izjave, češ da zadevajo splošen položaj na Srednjem vzhodu. Diplomatski dopisnik ((Manchester Guardiana« meni, da gre predvsem za obrambo Srednjega vzhoda in za spor zaradi perzijskega petroleja. Kar zadeva perzijski petrolej, misli dopisnik, da so pojasnili Byroadeu, kakšna je prva reakcija britanskih krogov na bo in da se ne sprejemajo _________ sklepi o Nemčiji brez sodelo- Teheranu, mr. Loy H^nderson, vanja zvezne republiRe na s perzijskim ministrskim pred. podlagi enakopravnosti«. j sednikom dr. Mosadekom in o ___________________ ; katerih stalno obvešča ameriško zunanje ministrstvo angleško vlado. I Britanski uradni krogi samo potrujejo, da je Hendersoiv stopil v stik s perzijskim ministrskim predsednikom v smislu sporazuma med ameriško in britansko vlado in da se z njim pogaja v okviru skupnega anglo-ameriškega predloga z dne 30. avgusta lanskega leta. V Londonu niso objavili nikakega uradnega pojasnila v zvezi s poročili iz Washingtona, češ da pogajanja v Teheranu potekajo «precej povoljno*. diti ameriški veleposlanik v Angloa Miški razgovori o zadevah Srednjega vzhoda LONDON, 7. — V britan- skem zunaniem ministrstvu so izjavili, da je britanski zunanji minister snoči skupaj s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra za vzhodne zadeve, Henryjem Byroadeom. ki že od preteklega tedna pretresa s funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva vprašanja Srednjega vzhoda, pregledoval dosedanji potek razgovorov. Pomočnika ameriškega zunanjega ministra je različna stališča so mnogi in zapleteni; potrebna bi bila mnogo širša in podrobnejša analiza da bi lahko odgovoril. Zaradi tega lahko samo rečem, da smo za uresničenje STO z jamstvi za njegov obstoj in za njegovo socialno vsebino. Smo torej v sploinem okviru in kot za osnovo za diskusijo, soglasni z jugoslovanskim predlogom za izmenično in skupno upravo. Mishm pa, da lahko zatrdim, da, razen kominformovskega vodstva in neofašističnih krogov, prebivalstvo v svojem lastnem interesu želi sporazum med Jugoslavijo in Italijo. VPRAŠANJE: Ker žiuite med dvema državama, ki še nista vzpostavili prijateljskih odnosov, sodim, da m in tržaški delavci težko občutite obstoječe ozračje. Kakšne težave morate premagovati pri vašem delu? Kakšni so vaši pro-hlemi in kako jih poskušate rešiti? ODGOVOR: Dejansko na po litično, gospodarsko in socialno življenje v Trstu negativno vpliva pomanjkanje normalnih in prijateljskih odno sov med Italijo in Jugoslavijo, kot tudi dejstvo, da vprašanje STO še ni rešeno. Ner'jšenost teh zelo važnih vprašanj nudi izredno ugoden teren za špekulacije reakcionarnih krogov, vključno kominformovsko vodstvo, ki jim ta položaj nudi obilo možnosti, da ohranjujejo razdelitev delavskega razreda ob narodnostnih vpraša-niih in ob vprašanju državne pripadnosti Trsta, kar je vse v izkliučno korist gospodujočega razreda Zaradi tega sodim, da je naša glavna naloga v interesu delovnih množic, da se borimo proti šovinističnim tendencam in za enotnost vseh delavcev, za rešitev njihovih konkretnih socialnih vprašanj. Ta enotnost je potrebna vsaj glede posameznih problemov, ki se postavljajo pred delavski razred, in bi morile biti uresničena ne glede na ideološke, politične ali celo strankarske razlike. Ce poskuša delodajalski razred razdeliti delavski razred ob narodnostnih in ozemeljskih vprašanjih, pri čemer špekulira z vsemi možnostmi ločevanja, bi morali delavci to občutiti in preprečiti špekulacije ter najti enotnost za socialne zahteve 'io je ena izmed glavnih težav v našem delu. Za svojo naiogn in dolžnost imamo terej raz-čiščevalno akcijo med delavskimi množicami, ki naj on-pomore k uresničenju te e-uot. nosti. To je eno izmed naših vprašanj in obenem tudi pot za njigovo rešitev. VfiiASANJE; Kakšne so bi. le politične posledice v Trsi* po izvajanju sklepov londonskega sporazuma? ODGOVOR: Rimski in do- mači iredentistični krogi so si gotovo obetali od izvajanja londonsicih sklepov zanje mnogo bolj pozitivne politične posledice v irstu. S prihodom funkcionarjev italijanske republike v naše mesto so ti krogi morda upali demobilizirati željo po neodvisnosti velikega dela tržaškega prebivalstva. To pa se ni zgodilo, kar so dokazale zadnje volitve. PRED DE GASPERIJEVIM POTOVANJEM NA URADNI OBISK V BRSKO PRESTOLNICO Italijanski tisk odkrito nttmiguje. da ho poskušal razbijati sodelcvanie balkanskih narodov/ - Zbornica je začela s podrobno razprai/o o volilnem zakonu - Kongres !JS1 v znamenju vse močnejših avtonomističnih težmj Gronchiiu tudi predstavniki MSI in monarhistov. Na pritožbe opozicije javno ni od- (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Danes je italijanski parlament obnovil disku , s,jo o volilnem zakonu in pre- 1 e°vor>l Gronch. - o njegovem šel na podrobno razpravljanje o edinem členu zakonskega načrta. Na vrsto so torej prišli popravki k besedilu zakonskega nažrta, ki jih je skoraj 2000. Ponovno se je vnela proceduralna bitka, ki jo je sprožil predsednik zbornice s tem, da je precejšnje število popravkov razglasil, da jih v diskusiji ni mogoče predlagati, ker se ne tičejo neposredno zakonskega načrta. Ze prej so bila pri predsed. niku zbornice Gronchiju daljša posvetovanja. Prva sta se s predsednikom posvetovala predsednik in podpredsednik demokristjanske parlamentar. ne skupine, Bettiol in Moro. Nato sta Gronchija obiskala Togliatti in Nenni, ki sta mu izročila protest svojih skupin proti kršitvam pravilnika in proti temu, da je bila v primeru tajnega g-sovanja poslancem odvzeta možnost, da podajo izjavo o glasovanju Podoben protest so izročili 1 osebnem mnenju v teh zade vah se širijo najrazličnejše vesti — temveč predsednik demokristjanske parlamentarne skupine, ki je kar v Gronchi-jevem imenu zatrdil, da pravilnik nikjer ni bil kršen in da so vse pritožbe neosnovane. Do pozne ure v zbornici ni prišlo do nobenega pravega zaključka. Medtem se italijanski listi že obširno ukvarjajo z jutrišnjim De Gasperijevim potovanjem v Atene. Pri tem velik del tiska kar Odkrito namiguje, da bo De Gasperi v Grčiji poskušal razdirati sodelovanje med balkanskimi narodi, ki se je v zadnjem času začelo zelo ugodno razvijati in o katerem je včeraj tudi Eden dejal da spada med «najbolj spodbud, ne dogodke zadnjega časa«. De ^asperi bo prispel v Atene jutri, vrnil se bo v tore. Poročila iz Aten pa kažejo, da njegovo poslanstvo v tistem svojem delu, ki bi naj destruktivno vplival na sodelo- vanje med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo, ne more upati na mnogo uspeha. Grški listi v svojih člankih ne gredo dalje od običajnih vljudnostnih fraz, večinoma pa tudi ne pozabijo omenjati italijanskega napada na Grčijo. Jutri se bo začel kongres Nennijeve socialistične stranke. Propagandistično se kongres predvsem uvršča v borbo proti volilnemu zakonu (ki je tudi v naslovu glavnega poročila), politično pa bo zanimiv predvsem zaradi vse močnejših avtonomističnih tendenc, ki se pojavljajo v stranki. Ni sicer verjetno, da bi na kongresu prišlo do presenečenj, vendar sodijo, da bo že sam ton in način nastopa vodstva dober barometer za dejanski položaj v stranki. Vzporedno s kongresom bo tudi zborovanje avtonomistov ki se ga bo udeležilo, kot poročajo, 500 delegatov. Vsekakor drži, da se v PSI vedno boli pojavlja prepričanje o škodljivosti povezave s KP1 in podreditve moskovski politiki, in da to prepričanje tudi vedno bolj prihaja do javnega izraza. A. P. Earadi izvedbe londonskih sklepov se je nedvomno še bolj okrepila povezanost krajevne uprave z italijansko vlado. Neizbežno je sledil večji politični vpliv ane’:sioni-stičnih krogov. Toda obseg tega uspeha — če ga sodimo po izidu poDud in manifestacij iredentističnega značaja, ki so sledile prihodu omenjenih funkcionarjev — nikakor ni odločuj oč. Nasprotno, v potrebni meri moramo upoštevati dejstvo, da so prav z imenovanjem novih funkcionarjev pri ZVU interesi in ljudje rimskih vodilnih krogov prišli v dokaj odkrito nasprotje z interesi :n ljudmi tržaških iredentističnih krogov. Zaradi teh nasprotujočih si interesov je bilo imenovanje funkcionarjev pri ZVU opravljeno z zamudo poldrugega meseca po dnevu, ki je bil predviden in sklenjen v Londonu. Spor med temi krogi se je končal na škodo tržaških interesov, kajti od 21 funkcionarjev sta samo dva Tržačana. To je povzročilo nezadovoljstvo v krajevnem političnem taboru in zagrenjenost zaradi gospodovalne politike italijanske vlade. VPRAŠANJE: Mnogi tuji novinarji, ki obiskujejo Trst, verjamejo, da uživajo slovenski otroci v šolah popoln« prauiee. Poučen pa sem, da delajo šoIs e oblasti v Trsti* posicuse. da bi odvrnile slovenske starše od pošiljanja otrok v slovenske šole. Mi lahko poveste kaj o tem in o položaju slovenskih šol? ODGOVOR: Na pogoje slovenskega šolstva v Trstu vpliva že sama politična situacija ki postavlja Slovence v položaj državljanov druge vrste. Znano je, da Tržačan slovenske narodnosti, ki je obiskoval slovensko šolo, nima dostopa do državnih in sploh upravnih služb. Oospodarrko diskriminacijo do nb5olventov slovenskih šol v Trstu pa pro-pagiraio tudi na vseh ostalih aoJi-o£}ifc gospsdarsfep/t* življenja in to vse iredentistične politične skupine, od neofaši-stov do kominformistov. Preganjanje slovenskega jezika, ki ga poskužajo iz javnega življenja pregnati celo s podporo ZVU, vpliva tudi na slovenske starše. Zaradi mo-ranega in gospodarskega pritiska, ki ga izvaja vladajoča ua ijanska buriiazija, pom-,ni vpij slovenskega otroka v slovensko šolo do.kaz visoke na. rodne in demokratične zavesti slovenskih staršev. .Slovenske šele (ki jih u-pravljajo italijanski, nikakor demokratični elementi, v nasprotju z zahtevami Slovencev, naj se ustanovi samostojno slovensko šolsko ravnateljstvo) v Trstu niso zakonito sistematizirane in to zaradi iz-va:ania italijanskih zakonov. Iz tega razloga tudi še ni ure. j;;n pravni položaj učiteljev, ki so razen redkih izjem nameščeni le začasno. Ta negotovi in začasni položaj škodljivo vpliva tudi na razvoj šolstva. Omrežje slovenskih šol še ni popolno, niti za najnujnejše potrebe. Navedel bom le dva primera. Ze pet let Slovenci brezuspešno zahtevajo otvoritev dveh otroških vrtcev v središču mesta in sam general Winterton se postavlja na stališča italijanskih šovinistov, ko odgovarja negativno na zahte. ve Slovencev, naj_ se odpre srednja tehnična šola, opravičuje to stališče z obstojem italijanske srednje tehnične šole in svetuje slovenskim učencem, naj se vpišejo v to šolo. Slovensko šolo zanemarjajo v primerjavi z italijansko tudi z materialnega stališča, tako glede šolskih prostorov, ki so neprimerni, kot glede denarnih dotacij, ki so nezadostne za opremo šol in za ustanovi, tev in razvoj učnih zbirk. Poleg italijanske šole, ki uživa vso podporo iz javnih fondov, slovenska šola samo životari. VPRAŠANJE: Fašistični zakoni, ki ie veljajo na anglo-ameriškem področju STO, one. mogočajo Slovencem, da bi se posluževali svojega materinega jezika, medtem bo uveljavlja mirovna pogodba z Italijo slovenščino za uradni jezik. Kakšen zakon naj bi po ya*em velial za dvojezične napise? ODGOVOR: Sedem iet po zmagi nad fašizmom ne bi smelo tako vprašanje več obstajati. V angloameriški coni STO pa je še vedno aktualno in se je prav v zadnjih dneh zaostrilo zaradi absurdnega u. kaza generala Wintertona občinski upravi v Nabrežini, naj se odstranijo dvojezični napisi vasi. Mislim, da je slovensko pre. bivalstvo tega področja, ki je skupno z italijanskimi protifašističnimi množicami dalo znatni prispevek v borbi Zdru. Ženih narodov proti fašizmu in njegovim sistemom, priborilo pravice do narodne enakopravnosti. Poleg tega je ukinitev rasističnih fašističnih za. konov vprršanje politične morale; za njihovo ukinitev se je civilizirani svet odloino boril in se ie bori. Razveljavljenje fašističnih zakonov ni stvar, ki se tiče samo Slovencev našega področja, temveč vprašanje demokracije in anti« (Nadaljevanje na 4, strani) — 2 — 8. januarja 193S K SLOVENCE Danes, četrtek J. januarja Severin, Bogoljub Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 0.12 in zatone ob ll.M-Jotri, petek 9. januarja Juli.ian, Nikoslava NALOGE NOVEGA OBČINSKEGA SVETA V GORICI VEČ SKRBI ZA POTREBE SLOVENSKEGA ŽIVL JA Uzakonitev slovenskega Šolstva - gospodarska kriza -zapostavljanje okoliSkih vasi - problem proste cone GORICA, 7. — Z izvolitvijo ln potrditvijo svetovalcev goriškega občinskega sveta ie nastopila zanje štiriletna u-pravna doba. v kateri bodo morali rešiti celo vrsto upravnih vprašanj, med katerimi so številna prešla na novo občinsko upravo zaradi demokrist-janske politike kot dediščina njihove politike obljub. Prejšnji občinski svet je po zaslugi demokristjanske politike skrajnega nezanimanja za potrebe slovenskih vasi kakor tudi za splošne goriške potrebe zanemarjal važne zahteve meščanov, medtem ko je bil vedno pripravljen ustreči, kadar je bilo treba nuditi podporo vplivnim magnatom in njihovim zahtevam. V zvezi s to občinsko pristranostjo moramo predvsem naglasiti dosedanje poslovanje goriške proste cone, ki je pod nadzorstvom Trgovinske zbornice. Prosta cona je bila ustanovljena z namenom, da nudi pomoč goriškem prebivalstvu na splošno, ki je bilo z novo politično razmejitvijo močno prizadeto. Toda kaj kmalu je p. stalo javnosti razumljivo, da od nje najširši sloji ne bodo imeli nobene koristi, ampak di se bodo s prejemanjem in prodajanjem kontingentov proste cone okoristili trgovci na debelo in v veliko manjši meri trgovci na drobno, medtem ko se navadnemu potrošniku sploh ne bo poznalo, ako bo plačal nekaj lir manj za koligram kave ali sladkorja. Prosta cona se je tako izneverila svojemu pravemu namenu in samo še bolj obogatela majhno število goriških trgovcev na debelo, izdelovalcev likerjev in avtoprevoznikov, kakor je na primer Ribi, ki vozi z bencinom proste cone, ki je več kot za polovico cenejši. Vendar pa so njegove vozne cene enako visoke kot da bi uporabljal bencin kupljen v prosti prodaji. Se vedno je nerešena gospodarska kriza. Občinska uprava je nekajkrat posredovala pri delodajalcih v podgorski predilnici in drugje, vendar preprečiti odpustov delavcev in delavk. Drugače tudi ni moglo biti, kajti nemogoče si je zamisliti, da bi se občinska demokristjanska uprava, ki je po svojem bistvu zagovornik zasebnega kapitala in ga v državnem merilu ščiti in podpira, v Gorici ravnala drugače in napovedala gospodarski in politični boj kapitalistični kasti Kot povsod drugje v Italiji, je morala krščanska demokracija tudi v Gorici zaigrati vlogo branilca interesov izkoriščevalcev in potrditi politiko gospodarskega izkoriščanja delovnega človeka skupaj s pojavom brezposelnosti, prekomernega izkoriščanja z uvajanjem nadur itd. Se prav posebej so okusile pristranost prejšnje občinske uprave okoliške slovenske vasi. Kljub številnim protestom in zahtevam si občinski odbor ni prevzel naloge zgraditi vodovod na Oslavje in podaljšati vodovod v Standrež, čeprav sta oba nujno potrebna. Nič bolj skrbna se ni pokazala občinska uprava s sloven-skim šolstvom, ki je še vedno r.euzakonjeno in niso demokristjani poslali v Rim niti ene resolucije ali zahteve, da bi italijanska vlada slovenske šole uzakonila. Slovenska šolska poslopja so še vedno potrebna nujnega popravila, medtem ko slovenski dijaki nimajo na razpolago primerne telovadnice, o katerih v našem mestu ne moremo trditi da primanjkujejo. Primanjkujejo samo slovenskim dijakom. Število slovenskih otroških vrtcev je še vedno nezadostno. Ugotovljena je bila njihova nepravilna razmeščenost. Predvsem še vedno primanjkuje otroški vrtec pri pevm-skem mostu, v katerega bi pošiljali svoje otroke prebivalci Drevoreda XX. septembra, ki sedaj pošiljajo svoje otroke v otroški vrtec v Ul. Croce in Ul. Randaccio. Našteli smo samo nekaj zahtev, ki so jih slovenski občinski svetovalci stalno poudarjali v prejšnjem občinskem svetu in ki bodo slej ali prej postali na predloge sve Ker večine njihovih zahtev, saradi šovinistične diskriminacijske politike klerikalne večine, prejšnji občinski svet ni sprejel, upamo, da v novem občinskem svetu ne bodo nadaljevali s staro politiko zapostavljanja slovenskih za-ntev. L n i ta molči GORICA, 7. — Kominfor-mistična U-nita je v svojem poročilu o prvi seji goriškega občinskega sveta popolnoma prezrla nastope slovenskih občinskih svetovalcev z zahtevami po spoštovanju naše enakopravnosti v splošnem goriškem političnem in gospodarskem življenju. Slovenske nastope so izpustili zato, ker se oni ne zmenijo za borbo za slovenske narodne pravice, ker se v prejšnji štiriletni dobi niso mogli pohvaliti z nobeno drugo stvarjo kot z izjavo kominformista Pustetta, ki je pred približno štirimi leti podprl italijanske šoviniste, ki so preprečili slovensko govorico svetovalcu tov. Paglavcu, in ker so se v vsem tem času spomnili na neuza-konjeno slovensko šolstvo šele pred občinskimi decembrskimi volitvami z izjavo na rimski parlament, ki je tamkaj imela svoj žalostni konec. Pisanje Unita zato samo še bolj potrjuje naše trditve_ kako malo marksistični so kom- tfilite in PlimcMki dnevniki ljati po okoliških dohodnih goriških cestah in ulicah znamenja, ki prepovedujejo uporabljanje zvočnih signalov na piometnih vozilih med 23. m 6. uro. S prepovedjo uporabljanja zvočnih znakov v nočnih urah bodo meščani prav gotovo zadovoljni, kajti marsikdo ve povedati, kako nemogoče je spanje ob prometnih ulicah zlasti v poletnih mesecih, ko spijo pri odprtih oknih, medtem ko po cestah drvijo in trobijo vsakovrstna vozila. Ukrep oblasti toplo pozdravljamo, neprevidne vozače pa opozarjamo, da jih bo kršitev cestnih predpisov brez usmiljenja privedla do pravične kazni. Zato bodite pozorni* ' MOTIV Z BREGA V BENEŠKI SLOVENIJI ZANIMIVOSTI IN STARI OBIČAJI »Maša z mečem" v Čedadu Posebna maša s svojevrstnim obredom, ali amaša z mečema na praznik sv. treh kraljev v baziliki v Čedadu privabi vsako leto številne tujce iz raznih krajev. Stvar je zanimiva. zato jo bomo na kratko opisali, ker je ostanek starinskih obredov in običajev. Ko duhovnik prečita evangelij naroči diakonu naj ga glasno prečita vernikom. Diakon se pokrije s čelado in pre-pasa z mečem, pozdravi z mečem kanonike in civilne oblasti, obrne se k vernikom in jih pozdravi s trikratnim dvigom meča, nato prečita evangelij in ob koncu ponovno pozdravi vernike tn predstavnika cerkvene ter civilne oblasti. Maša se nadaljuje, diakon pa medtem v latinščini oznani začetek postne dobe. Ni še točno ugotovljeno, od kdaj je ta običaj in kako je nastal. Mnenja so različna in razne legende. Nekateri pravijo, da je ta maša ponovitev Ulovi prefekt nastopil složbo Na sprejem tiska niso bili pohabljeni slovenski novinarji st bila njena posredovanja tcvalcev DFS predmet raz- j brezuspešna in niso uspela | pravljanja občinskega sveta, i KAJ NAM NUDI V NOVEM LETU s ovenska knjižnica in čitalnica v Gorici GORICA, 7. — Slovencem v Gorici in v okolici je prav gotovo znano, da obstaja v Ulici ^ A coli št. 1 slovenska knjižnica in čitalnica, kt nudi na posodo ljubiteljem dobrega čtiva knjige vseh vrst, leposlovne xn študijske. V svoji zbirki ima do sedaj približno 3.000 leposlovnih in pa okrog 1.000 študijskii knjig; poleg tega pa različne slovenske revije kot so. Nova obzorja Priroda, človek in zdravje, Proteus’ Beseda. Tovariš in druge. Ob koncem decembra je slo-vens a knjižnica dobila lepo število novi i knjig, ki bodo prav gotovo pravo presenečenje slovenskim čitateljem. Sedaj smo v takem letnem času, ko vsa'do najraje seže v do’gi i večerih ob topli pečki po najbol šem razvedrilu, kakršno je knjiga. Ogledali smo si to zadnjo zbirko knjig in ugotovili, da je dokaj pestra in vabljiva. Za ljubitelje leposlovne knjige, kateri,i je naj- \ brt največ v Gorici, so imena svetovno znanih pisateljev Thomasa Manna, ki se nam predstavi z romanom uSmrt v | benetka »; Steinbecka, ki je veliko doprinesel svoji slavi | t romanom uBisern katerega . je mehikanska filmska proizvodnja prenesla tudi na filmsko platno. Poleg ostalih leposlovnih knjgi je tudi Treche-rayeva «Koza in prstan», potem Tolstojeva knjiga »Cernu# Turgeni.evi mlzbrani spisi« Za ljubitelje pu.tolovščin pa ima knjižnica sedaj na razpolago Dofoeva miombinzonati pa veselo pngi dbo Jeromina »Trije možje v čolnu«. Slovenski pisatelji pa so zastopani, Jurčič s «Zbronimi spisi«, Tavčar z «Povestmir>, pa tudi sodobni, kakor France Bevk, katerega knjižna dela dobimo zbrana v «Izbranih spisih« dosedaj izdanih v 2 knjigah. Prav tako imamo na razpolago l. in 11. zvezek zbranih del Frana Levstika, Za ljubitelje literarne kritike in esejev pa ima knjižnica sedaj že tudi od Ivana Prijatelja mlzbrane eseje« tn pa Josipa Vidmarja gl.iterarne kritike«. Zadnji dve knjigi so Slovenci sprejeli z velikim navdušenjem, saj imamo na tem polju še vedno premalo delavcev. Naši otroci pa bodo najbrž veseli Vandotove knjige »Kekec«, njo naj si preči-tajo m z veseljem si bodo ogledali istoimenski slovenski film Film aKekecn je bil namreč nagrajen kot najboljši film za otroke od 8 do 14. leta lani na Beneškem festivalu Kupilo ga je tudi eno italijansko in neko ameriško filmsko podjetje; razni pedagogi pa *o te o njem zelo pohvalno izrazili. Za one, pa, ki radi spremljajo razvoj zunanjepolitičnih dogodkov bo prav ,gotovo zanimiva knjiga, ki jo je napisal jugoslovanski novinar Jakov Levi »Jugoslovan v Koreji», On se je namreč leta 1952 približno mesec dni mudil na Koreji in v Vzhodni Aziji ter je svoja doživetja opisal v imenovani knjigi, ki jo dobite v slovenski knjižnici Knjižnica je odprta od 8 do 12 zjutraj m od 14.30 do 18 zvečer. V tem času so Goričanom na razpolago tudi slovenski dnevniki in tedniki; te dni pa je prilika tudi za ogled razstavljenih del primorskega slikarja Jožeta Cesarja, ki nudi obiskovalcu ve( svoji ) del katerih tematika je zanimiva in človeku ostanejo dolgo v spominu. informistični časnikarji in voditelji ki ne nudijo stvarne podpore zatirani narodni manjšini. Ce bi bili pravi marksisti in bi se držali Leninovih naukov o zatiranju enega naroda po buržoaziji drugega naroda in vlogi delavskega razreda v tem narodnem boju, potem bi morali na občinskem svetu tudi nastopati v tem smislu Vendar danes vedno bolj pozabljaj o Leninove nauke in zato tudi njegove pravilne koncepcije o borbi zatiranega naroda in jih pri kominformi-i sti:ni partiji zamenjujejo s stalinskimi pojmi o zapostavljanju malih narodov, njihovemu izseljevanju in iztrebljanju, o čemer ve mnogo povedati sovjetska praksa, ! Zato smo Slovenci v Italiji dočakali tudi to razočaranje, : ki nas ravno nasprotno na-I vdihuje, da še bolj strnemo naše vrste in pokažemo tako imenovanim voditeljem italijanskega delavskega razreda, da stojijo do vratu zasidrani v italijanskem šovinizmu GORICA, 7. — Novi goriški prefekt je včeraj položil vence na grobove padlih v prvi svetovni vojni, V spremstvu predstavnikov goriškega javnega življenja je položil cvetje k spomeniku na Spominskem trgu, potem še v Redipulji in v Oslavju. Okrog poldneva se je prefekt De Zerbi predstavil goriškemu nadškofu Am-brosiju in se z njim zadržal del j časa. Popoldne je sprejel predstavnike goriškega tiska, ki so prinesli novemu prefektu pozdrave in voščila za uspešno delo v novi pokrajini. Slovenski novinarji niso bili prisotni, ker niso dobili povabila. Prefekt Renato De Zerbi je rojen v Neaplju 1906. leta. Diplomiral je prav tu v pravu in političnih vedah. V upravno službo je stopil 1930. leta na rimski prefekturi, potem pa je bil komisar na prefekturah v Capri ju, Sorreatu in Vjareg-giu. Premeščen je bil v glavni personalni oddelek, nato v urad za tisk, prireditve in turizem pri predsedstvu ministrskega sveta v Rimu. Pred nekaj leti je bil zaradi uspehov, ki jih je dosegel, imenovan za generalnega podtajnika predsednika republike De Nieole, potem pa pri predsedniku Einaudiju do danes. Avtomobilska nesreča goriške družine Zaprta cesta GORICA, 7. — Goriško županstvo sporoča, da zaradi del, ki jih je pričela državna železniška uprava za napeljavo vode od goriške železniške postaje do Rubij, bo državna cesta, Ui. Montebello v zvezi s podvozom km 34—972 zaprta za promet v petek 9. t. m. v dopoldanskih urah. Zdravje živine GORICA, 7. — V drugi polovici preteklega decembra se je stanje obolele živine v naši pokrajini znatno zboljšalo. Zadnji vestnik, ki ga izdaja ži. vinozdravniški pokrajinski u-rad je beležil samo en pri. mer slinavke pri goveji živini. Šn to v obciM Marijan, GORICA, 7. — Na cesti Videm - Gorica v bližini Bu-trija ie v torek popoldne avtomobil znamke «Fiat 500« zavozil v jarek in sta se pri. tem ponesrečeli dve osebi. V torek se je družina Sif iz Gorice, Ul. Arcadi odločila odpeljati se na izlet v Furlanijo. Ob pp-vratku je Antona Sifa, ki je sedel za krmilom, tako oslepela luč neznanega avtomobila, da je mož izgubil kontrolo nad vozilom in se je avto preobrnil v obcestni jarek. V avtu Brzostrelka za oltarjem GORICA 7. — Orožniki iz Krmina so izsledili v cerkvi sv. Antona v našem mestu br. zostrelko, ki je bila skrita pod lesenim podstavkom pri oltar, ju. Orožje je bilo dobro ohranjeno, kar priča, da se ga je neznani lastnik iznebil pred nedavnim, ko je uvidel, da ni varno imeti ga pri sebi. Brzostrelko so orožniki odnesli v vojašnico. Pričeli so preiskavo, da ugotovijo drznega lastnika. je bila še Sifova 48-!etna žena Roza in dva njuna otroka. Ponesrečena sta oba zakonca, o-troka pa sta na srečo odnesla zdravo kožo. Brž je neki avto odpeljal oba Goričana v gori-ško bolnico Brigata Pavia, za oitroke pa je poskrbela prometna policija. Zdravniki so ugotovili, da si je Anton Sif verjetno zlomil vretence v hrbtenici njegova žena pa dobila , hujše poškodbe in sicer večkraten zlom reber. Oba bosta morala zdraviti mesec dni. maše, ki jo je bral za božič oglejski patriarh Bertrand pred Gorico, ki so jo njegove čete takrat oblegale. Drugi pravijo, da izvira ta obred iz leta 1366. Patriarh Morguardo sc je baje ravno na praznik sv. treh kraljev zmagovito vračal iz boja proti Slovanom in je dospel v Čedad ravno med mašo, ko so brali evangelij; pustil je konje pred cerkvijo, vstopil in blagoslovil vernike z mečem, ki ga hranijo še danes. Od takrat se ta obred ponavlja vsako leto. Nekdo spet opozarja, da je bila v starih časih navada, da je Cerkev počastila najhra-brejšega vojščaka s tem, da mu je za praznik sv. treh kraljev dovolila, da je bral med ■slovesno mašo evangelij z mečem v roki, poleg tega pa da so kralji in cesarji morali na omenjeni praznik prisostvovati maši v mestu, v katerem sn bili ta dan, in da so lahko brali evangelij. In še eno tolmačenje; kakor vidite jih je dosti in so zelo različna. Pravijo namreč, da je na praznik sv. treh kraljev ves čedadski kapitelj prisostvoval slovesni maši, da so se je udeležili vsi duhovniki iz okolice in da so bili povabljeni tudi zastopniki Svetega rimskega cesarstva in goričkega grofa. Mašo je pa bral papežev delegat. ki je imel pravico, da je ob tej priložnosti nosil čelado in meč med obredom in s tetn. poudaril moč svetne oblasti v zvezi s cerkveno. Tatovi koles GORICA, 7. — Tatovi koles so si za praznike želeli pribolj. ška. Pretekli večer so se pedali v Stražice, kjer so pred društvom CRAL opazili večjo število zapuščenih koles. Prežali so približno do 23. ure in ko se jim je zazdelo, da ie primeren čas so ukradli dve kolesi, kar tudi kaže, da sta bila dva tatova. Lastnika koles, ko sta se pozneje odpravila domov sta s presenečenjem ugotovila, da jih ni bilo več. Oškodovanca sta dva delavca iz livarne Safog, in sicef Peteani in Calligaris. Tatvino sta nemudoma javila policiji. ki je začela s poizvedovanjem. KINO VERDI. 37: nCrna peresa«, C. Pilotto. VITTOR1A. 17: aSvet v mojem objemu«, A. Blyth in G. Peci. CENTRALE. 17: »Okrvavljeni tir», R. Scott in J. Carter, barvni film. MODERNO. 17: «Grof Br*- chard«, A. Nazzari in L. Fe-rida. KRATKE VESTI IZ BENESKiH VASI Beg v Jupslaviio GORICA, 7. — Pred dnevi so obmejni organi na italijanski strani opazili dva neznanca, ki sta se sumljivo kretala v bližini obmejnega prehoda pri Ceglem in nato prestopila državno mejo Enega je policija spoznala, gre za 38-letnega Guida Breganta iz Lofnika. Do danes niso oblastem javili nobene vesti v zvezi z dvema skrivnima prestopnikoma meje. Brdo Občinski svet se bo te dni ponovno sestal, da bo odločal glede prošnje prebivalstva vasi Breg, ki hoče biti priključena naši občini. Upati je, da bo prošnja ugodno rešena, kakor si želijo vaščani z Brega. Rezija Na dan matere in otroka so razdelili brezplačno 12 paketov revnim družinam v naši okolici. Zal, je tod mnogo revnih dTužin. ki potrebujejo r pomoči »8 je število darilnih paketov, ki so jih razdelili premajhno. IZ TRŽAŠKEGA PIE ENA IZMED POSLEDIC PRIHODA RIMSKIH FUNKCIONARJEV? 5 TEDNOV PO URADNIH ZAGOTOVITVAH še vedno ne izplačujejo posojil „Aldisio“ Prepoved ivočrvh signa'ov GORICA, 7. — Goriška občina je pričela danes postav- SPORTNE VESTI Kako je s Fro Glorizio Z nedeljsko tekmo se bo končala prva polovica letošnjega prvenstva, to je zimskega prvenstva. Pro Gorizia mora igrati še eno tekmo in sicer z ekipo iz San Doni, s katero pa ne bo imela težkega posla, saj je San Dona na zadnjem mestu v lestvici in je podlegla takim ekipam, ki so jih Gori čani z lahkoto odpravili. Ce obrnemo svoj pogled nazaj, na štirinajst tekem, ki so jih Goričani odigrali, moramo ugotoviti, da je bila bilanca za Pro Gorizio aktivna, čeprav se je nekako v sredini prvenstva darovala točke drugim, vendar bilo prav lahko ublažiti. V začetku prvenstva so vsi mislili, da bo letošnja Pro Gorizia slaba ekipa, ki bo samo daroval točke drugim, vendar so se te misli pokazale za neresnične. Trener Vale je znal izkristalizirati iz mladih in povečini neizkušenih igralcev z vztrajnim treniranjem v dobre in izkušene igralce, ki skupaj tvorijo jedrnato in tehnično dobro izvežbano moštvo, ki je znalo posebno v zadnjih tekmah čvrsto braniti goriške barve proti renomiranim ekipam Prva tekma je našla Goričane nepripravljene in zato so tudi doživeli poraz. Sledili sta dve zmagi, nato pa dve izenačenji. Ze v tekmi s Saici, ki se je končala neodločeno, je bilo opaziti, da nekaj ni v redu. Naslednje tri tekme so Go ričani izgubili in tedaj so »e začele kritik® na vodstvo ekipe in igralce še večati. Tekmo z moštvom Trieste so Goričani nato zmagali, izgubili pa so proti prvakom. Sledilo je izenačenje s Pordenonom, nato dve zmagi, preteklo nedeljo pa izenačenje z ekipo iz Dola. Kot vidimo imamo pet zmaganih tekem, pet izgubljenih in štiri izenačene. Vendar moramo prznati, da je v zadnjih časih znala Pro Gorizia čvrsto držati svoje pozicije, saj je izenačila le z najboljšimi ekipami prvenstva, vse druge pa je premagala. Od zadnjih mest v lestvici se je povzpela za sedaj na deveto mesto. Upajmo, da se bo pozitivna serija tekem za goriško enajstorico nadaljevala tudi v drugi — spomladanski polovici prvenstva. Trener Vale in progoriški nogometaši so nam porok za to našo ?eljo. Lestvica Pordenone Mestrina Laneross' Dolo CRDA Cerea Portogruan SAICI Pro Gorizia Belluno Libertas Legnago Thiene Trieste Ponziana San Don& na je naslednja: 14 9 3 2 30 18 21 14 8 4 2 27 13 20 14 8 4 2 32 18 20 14 8 4 2 27 IR HI 14 6 4 4 21 13 u; 14 7 2 5 20 13 1« 14 6 4 4 17 13 16 14 6 3 9 22 16 15 14 5 4 5 19 21 14 14 7 0 7 22 29 14 14 5 3 6 16 20 13 14 3 7 4 17 23 13 14 5 0 9 19 25 10 14 3 2 9 14 30 1 14 1 3 10 17 :t:i 5 14 0 4 10 e 26 4 Prekinjena gradnja 850 stanovonj po zakonu „A disio," zaradi česar je brez dela okrog 900 delavcev. Za dostop zakona „Aldisio" širšim množicam je treba vpeljati 85% posojila Potem ko je prišel na dan znani škandal gradbenega podjetja »Lombardo Veneta«, katerega delovanje je slonelo na gradnji stanovanjskih hii po tako imenovanem «zakonu Al-disio«, saj se je pod tem naslovom «Lombardo Veneta« predstavila tržaški javnosti, so se mnogi Tržačani začeli spraševati, ali ne bodo morda goljufije »Lombardo Venete« imele posledice na nadaljnje izplačevanje posojil za gradnjo stanovanjskih hiš na podlagi »zakona Aldisio«. To vpra. šanje je dobivalo vedno bolj resno obliko proti koncu me. seca novembra preteklega leta, ko so oblasti, ki odločajo o izplačevanju omenjenega poso. jila, to izplačevanje začasno prekinile. Zgodilo se je, da je ostalo mnogo hiš v gradnji nedokončanih in da - so morala gradbena podjetja, ki so ostala brez denarja, začasno od. pustiti zaposlene delavce. To dejstvo je zbudilo med prebivalstvom še večji sum, da na tem področju gradnje nekaj ni v redu. Zaradi pisanja nekaterih tr. žaških listov in razburjenja, k' je zavladalo med prizadetimi podjetji in predvsem med prizadetimi osebami, katerim je bilo posojilo že odobreno, je bila pred mesecem dni sklicana posebna tiskovna konferen. ca na kateri so nekateri funkcionarji Zavezniške vojaške u-prave, predstavniki finančnega oddelka, oddelka za javna dela in urada za informacije, dali pomirljiva zagotovila m poudarili, da so vse skrbi nepotrebne, ker bodo posojila še nadalje redno izplačevali. Set Finančnega oddelka dr. Sartori je osebno zagotovil, da bodo vsa zaostala izplačila poravnana v teku tedna in najkasneje prihodnjega tedna. Na tej tiskovni konferenci je bilo s strani ZVU zagotovljeno; 1. Izplačevanje posojil, ki so bila že odobrena in ki so bila že delno izplačana, se bodo normalno nadaljevala, 2. Zažasna posojila, čeprav ne predstavljajo uradno obvezo ZVU za takojšnje izplačilc, se bodo sproti proučevala takoj. ko bodo predložena ko. misiji 3. Sprejem in proučevanje novih prošenj se nadaljuje. Poteklo je že pet tednov odkar so bila dana ta zagotovila, toda to vprašanje ie vedno ni rešeno. V zvezi s tem moramo poudariti, da so posojila na podlagi »zakona Aldisio«, čeprav ne favorizirajo najširših delavskih množic, z zadovoljstvom sprejeli predvsem tisti ljudje, ki so v zadnjih letih utegnili prihraniti nekaj denarja z namenom, da na en. ali na drugi način, pridejo do stanovanja. Kakor je znano, so omenjena posojila dolgoroč-na in znašajo 75 odst. celotnih stroškov za gradnjo primernega stanovanja. To nam tudi dokazuje dejstvo, da je sedaj v gradnji okrog 850 stanovanj pri čemer je zaposlenih okrog 900 delavcev. Gradnja teh stanovanj pa je sedaj prekinjena zaradi zapore izplačevanja o-dobrenih posojil. Jasno je, da se prizadete osebe in podjetja vsak dan pritožujejo pri odgovornih uradih. Dosedaj pa so bila ta pritoževanja zaman. Odgovarjajo jim, da naj potrpijo, da bo vse v kratkem rešeno itd Vse pa kaže, da ni pričakovati takojšnje rešitve. Zaradi tega stoji danes križem rok na stotine delavcev gradbene stroke, ki so bili zaposleni na gradbiščih stanovanjskih hiš «Aldisio». Ravno tako so prizadeti obrtniki in mala industrija, katerim so gradbena podjetja zaupala mizarska, in. stalacijska, kovaška in razna drug dela. Dejstvo je, da do sedaj nihče ni še dal pojasnila, zakaj vsa ta gradbena dejavnost stoji in kje tičijo vzroki tega zastoja. Nekateri so mnenja, da je to posledica nastopa rimskih funkcionarjev. Ni izključeno, da je tudi pri tem nekaj resnice. Ce pogledamo, kako deluje iczakon Aldisio« v Italiji in če pomislimo, da novi italijanski funkcionarji pri ZVU skušajo na vsak način vskladiti vse delovanje oblasti v Trstu z ustrezajočim delovanjem v Italiji, ai izključeno, da so ta mnenja osnovana. Med tem ko je bilo delovanje komisije, ki v Trstu sprejema prošnje za posojila po zako nu Aldisio, precej ekspeditivno m so prosilci dobili odgovor, jd nosno posojilo, v sorazmerno kratkem času, se je to delovanje v Italiji razvijalo zelo Za obtožence «1 tožilec visoke i Lege« zahteval denarne kazni Vsota skupnih predlaganih gob na podagi zakona o tihotapstvu znaša nad 20 miinono? lir Za enega obtoženca predlagana tudi zaporna kazen • Obsodba bo verietno izrerena 12 t. m konca meseca oktobra izplačali celotno vsoto posojila samo ■J41 prosilcem za skupno vrednost okrog 10 milijard 246 mi. tijonov lir, s katerim gradijo 4392 stanovanj. Pomisliti pa moramo, da je bilo do konca junija preteklega leta vloženih 11.600 prošeni za skupno vrednost posojila 76 milijard lir. Te številke najbolj zgovorno dokazujejo birokratski posto- pek oblasti, ki so odgovorne za dodelitev teh posojil. Sicer želimo vsem tžaškim prosilcem posojila po »Aldisiu« da bi se tudi v Trstu ne uveljavili^ takšni dolgotrajni in zavlačevalni postopki, ker bi v tem primeru morale osebe, ki se sedaj zanimajo za omenje. no posojilo, čakati na rešitev prošnje vej let in ne, kakor dosedaj, nekaj mesecev. Kakor vidimo, so se začele tudi na področju gradnje po «zakonu Aldisio« nove težkoče in ovire. Ker je stanovanjsko vprašanje še vedno eno najbolj perečih, bi morale oblast; pospešiti in ne ovirati vsako možnost in vsak način gradnje stanovanj. Zato naj oblasti poskrbijo, da vsaj tista posojila, ki so bila že sprejeta In delno izplačana, čimprej izplačajo, da bodo 850 stanovanj, ki so sedaj v gradnji, končali! kar bo vsaj delno prispevalo k omiljenju stanovanjske kri. ze. Poleg tega pa je nujno, da" se P.osojiia na podlagi «zakona Aldisio« še nadalje dodeljujejo. Da pa bi bila dana možnost posojila tudi širokim delavskim množicam želimo da bi bil izveden načrt o katerem se je pred meseci govorilo in sicer, da bi ZVU odobrila posojila, ne več v višini 75 odst ampak najmanj v višini 85 i odstotkov. !UAStOD!P m ŠTUDIJSKA KIMlŽMCa Danes *. januarja ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani univerzitetni profesor ANTON MELIK o temi: „ GEOGRAFSKE POTEZE JUGOSLAVIJE" Predavatelj bo ponazoril svoje predavanje s skiop-tičnimi slikami. ifDa bo zgradba »Dijaške Matice« trdna, mora zrasti iz srca ljudstva*-Taiio je napisala «Ed’-noi-tM pred trideseti*0* leti. Vsakodnevni Pri' spevkl za »Dijaško Ma-ticon kažejo da se Je uresničila takratna napoved. Nafemu ljudstvu je što-ftraloča mladina pri »rcD in zato podpira »Dijaško Maticon. Slovenski trgovci obrtniki, ne nozafcite »V nabaviti koledar Dijaške Matice ! ADEX IZLETj 17.. 18. !N 19. JAN. 1953 TRIDNEVNI IZLET NA Bi,ED Vpisovanje še danes 8. januarja 1953. 24. IN 25. JANUARJA DVODNEVNI IZLET > PAZIH 25. JANUARJA ENODNEVNI IZLET V PODGRAD DUTOVLJE Vpisovanje do 10. januarja pri »Adria-Express»> Ul. Fabio Severo tel. 29243. 5-b LEGINA SLADKORNA AFERA PRED KAZENSKIM SODIŠČEM trpi)*' los*’ Včeraj se je - po dolgi od- | milijon m 243.340 lir. Isto glo- I p0 tožilčevem novoru sn no-lozitvi zaradi praznikov - na- Ibo je tožilec predlagal tudi za I vzeli besedo odvetniki in sirer dalievala nred kazenskim so- Glanna __--------- •_ „ uavetniKi in sicer je prvi spregovoril odv. Sadar + 7. t. m. je po kratkem nju preminula Ivana Guštin in zapustila v globoki žal } moža Jakoba, vnuka Alt>e ^ soprogo Bogomilo ter praVj^ Konrada, Dušana ln Iv*c® « ostale sorodnike, ki sp°r0 ( žalostno vest. pj Pogreb bo danes 8. t. _***• t 15. uri iz glavne bolnice pokopališče pri Sv. Ani-Trst. 8. ianuarja 1953. daljevala pred kazenskim so diščem razprava v zvezi s sladkorno afero «Lege Nazio-nale«. Ker ni bilo ve£ prič, je takoj prevzel besedo državni tožilec, ki je zahteval, da se vsi, razen D’Osma, Janežiča, Remigia Urizia in Piščanca, obsodijo na denarno kazen kot jo predvideva zakon v primerih tihotapstva. Vsi obtoženci razen enega so namreč obtoženi tihotapstva in da niso plačali davka IGE. Za D‘Osma je državni tožilec predlagal, aplikacijo formule, da ni izvršil dejanja, medtem ko je za ostale tri predlagal formulo, da dejanje ni kaznivo. Za Zennara ki je bil obtožen tatvine izkaznice LN in da je ponaredil imena je predlagal 7 mesecev zapora in 9.000 lir globe. Za vse ostale pa je zahteval kakor sledi; Francesco Zoppo-lato. Amerigo Ghersina Rodol. fo Pison, Edoardo Gemmari in Ermanna Busan — plačilo globe v višini 1 milijona in 963.170 lir Giorgio Vesel in Luigi Jogan na plačilo 2 milijona in 290.365 lir globe. Gen-naro Pucillo 327.192 lir globe. Quirico Di Bari 147.240 lir, f-iordano Flego 32 721 lir Nadalje bi moral Zoppolato, v počasi in z veliko birokracijo, i primeru, da bo sodiS e spreje-Po dveh letih, odkar je bil ta , lo tožilčev predlog plaoati za-zakon sprejet, so v Italiji do (radi drugega prestopka še 1 Glauca Gaberja in za France-sca Primija Za ostale je bil predlog sledeč; Adolfo Susani 156.909 lir globe, Angelo Susa-n> 122.156 lir, Giovanni Zam-polli 45.586 lir, Angel Turnšek 85.072. Silvio Urizio 1.308.780 in končno Silvio Codiglia, ki je odsoten na globo v višini 392.634 lir. Tožilec pa je predlagal sodišču, da bi vsem obtožencem znižali denarno globo za 300.000 lir kakor predvideva št. i ZVU izdan 1950. leta. Po treh dneh v bolnico z zlomljeno stegnenico Nekaj minut pred 20. uro so morali sprejeti na ortopedskem oddelku v bolnici 79-let-no Pavlino Černe, stanujočo v Ul Ginnastica, ki so ji ugotovili zlom stegnenice desne nege. Starka je po prevozu z rešilnim avtom v bolnico izjavila, da je pred tremi dnevi, ko je vstala s postelje, nerodno padla na tla in se udarila v nogo, vendar ni mislila, da je stvar nevarna. Sele včeraj, ko ji bolečine niso dale miru, se je zatekla po zdravniško pomoč. Zaradi nevarnega zloma je stanje Černetove zelo resno. ki brani obtoženega Zoppola- i3 ?°> ^°^em govoru, ki se je končal pol ure po poldnevu je zagovornik zahteval, da njegovega klienta oprostijo vseh obtožb. Med popoldansko razpravo so spregovorili še drugi odvetniki, vendar niso prišli še vsi na vrsto. Obsodba bo verjetno izrečena 12. t m Predsednik — Zulmin, tožile Pascoli, zapisnikar — Ma-gilacca, obramba — odv. Sadar. Pancrazi, Uglessich, Mu-saffia - Tiberini, Poilucci, Mor-fiera, Antonini, Coen, Borgna, Jacuzzi in Illesi letu starosti je Pr V 56. nul Albin Bomizelj ki je posvetil vse svoje ž*v nje delu in družini. . ^ Težko izgubo naznanjajo^ trta žena Marija sin A< f hči Emilija s soprogom, čakinja in ostali sorodnik-^ Pogreb bo danes 8. t. ^- 15.15 od cerkve na Opč>n3^ Družine Gomizelj in L Trst, 8. iannrla 1953. »ADRIA - EXPKESS» ORGANIZIRA ZITIOVAVJi: na Bledu, Pokljuki, r Planici in KranjNki gori l>epi smučarski tereni — vzpenjača — drsanje na Hoteli in domovi Informacije pri «Adna Express», tel. 29243. Ul. F. Severo 5-t> kolt iboll : ? pre v# KoW 3>' Tri srečanja Molotovom z l. Ko Ne vem, če bom kdaj pisal sPomine na srečanja in razgovore v diplomatskem svetu v tem povojnem času, in mi je Včasih žal, da nisem pisal vsaj ® nekaterih spominih, ki so an®s zanimivi in aktualni, in 1 bodo s časom izgubili na fvojem pomenu. Zdi se mi, da le Predvsem važno zabeležiti nesatera srečanja in razgovo-re s sovjetskimi diplomatski-mi Predstavniki, ki so obravnavali vprašanja ki so mednarodnega pomena še danes, ne-aal let po sovjetskem napadu Da našo zemljo * O smo leta 1946. ob prili-*■ zasedanja sveta ministrov p }_aP° Imenovanih štirih veli vi) ( S1l’ je reševalo vpraša-i f ?J® mirovne pogodbe z Italijo. bili s tovarišem Kardeljem v Parizu, je bil Molotov šef sovjetske delegacije. Pogosto smo diskutirali z Molotovom 0 vprašanju Trsta, in v glavnem smo imeli vtis, da so Ru-. Pripravljeni podpreti nas ls“5eno, in da poskušajo vskladiti svojo taktiko z našo; * drugimi besedami, da so pripravljeni taktiko določati sporazumno z nami. . Tržaško vprašanje je bilo krat v fazi, ko smo mi od-P no zahtevali, da pripade a!!i30Slav^i' PoleS Zadra in [II "ajmatinskih otokov, tudi Kanalska dolina. Beneška Slove-krai' ^°rica. Tržič in vsa po-wi(i nreaTi3 vzhodllo od omenjenih si v ’ ^ vsa Istra. In Ru_ vo °npodPlrali to našo zahte-tski predstavniki teenilf Pa so ^ot je znano po-tenh ,„VSak svojo črto, od ka- J L. SK1 cioP črt« , ameriška in angleška nad- tev®la P°1 Istre. Ne- d(mo so se pojavili Francozi Svr>;" zatrjevano kompro- ti*! da pf si> : f 0 oti> stol* tv« * sv°jo _____________________ __________ ■Eutra- atrnf zasedaniu sveta mini-Na SPrx6Jel francosko črto. tJ, zak Vprašanie tQv Kardelja, iflj/ Prt.^ to storil, je Molotov rt 5?r08t° rekel da ie d°bil toVariPaV°dila' Seda) se je še ftami k Kardeli sprehajal z t Don a *n neštetokrat „rf Ifj ‘'Kako so mogli stari- ET t' neka, podobnega?» Čat ° Sm° i'lr imeli priliko sre-tisf1' Slri0 °Pazili. da so bili n1’ e dni presenečeni tudi di-z 111atski predstavniki Zaho-a eltd° izmed njih mi je pr®* z Zneie rekel, da ni nihče ra-S-l> s lm®l te sovjetske poteze, da j® bibče ni nadejal, da bo Mo-_JL v Pristal na francosko čr-h! je dodal; «CE BI MOLO-VZTRAJAL SAMO SE En DNI, BI VI BILI DO-;m v °‘Lf VSAJ GORICO * "sem je znano, kako so 6e 0 tem razvijali razgovori na 1 "fovni konferenci. Večina ki l£rVfiib dežel ni jemala našega Alt/JP>ranja proti »r»Vplrania. ki so ga mlačno pod-jvit 1® ' francoski črti. vzhodne države — kot Posebno resnega, ker je ■ "iR predhodno pristala na t j rancosko črto. oln^ho,.68611' istefia leta smo se po-Api'N'(> n° ,srečali z Molotovom v 953. Y°rltu na zasedanju Or-n'zacije Združenih narodov. me je zagledal, me je pri-Pod pazduho in vprašal; °. °li ste zadonoljni z meje RtiuP j0ti Odvrnil sem L. * Smo clohnkn raTfi^arn. zeli bi in smo globoko razočara-«Zakaj?» — je vprašal hefg® delal kakor da je prese- ^it®! sem mu. da s® ’°ie temu, da oni ne razu- lo j *tvari ker se mi je zdela ian^ Vži]a srn° Jo temeljito obraz-tnv ^ Pjim i svetu. A Molo- sin '°*®l dohroe Ponovno vprašal: «No ’rod I V*** pa ni v redit v tej S' fl Tl*1 " Primer - sem re- Op 8l°v*ns>remo navesti to, da kmia Julijske krajine 195J-K0tCei mest, a Slovenija ^sthR odrezana od svo-btov ortEa morja. Nato je 0o«Orite dgovori]. "Pa kaj t’i st>®jo ' P^domu sjezdu da-aj v..,.b*orje_ Sto H? (Ali av°je bodo 0t..c,r3e?, in .1' •i tedaj vedno smo stri Toda v diskusiji o palestinskem vprašanju je prišlo med nami do nesoglasja. Jugoslavija je sodelovala v palestinski komisiji, kjer so nas predstavljali tovariši Vlado Simič in Jože Brilej. V tej komisiji je naša delegacija, skupno s še nekaterimi delegacijami, med njimi tudi z iransko, predložila neki poseben predlog za rešitev palestinskega vprašanja. Jedro tega predloga je odražalo naše stališče, namreč, da bi se palestinsko vprašanje moglo rešiti na podoben način kakor je rešeno vprašanje odnosa med jugoslovanskimi narodi v Jugoslaviji, t. j. na načelu ži-dovsko-arabske federacije v Palestini Kot predlagalci take rešitve smo, jasno, nameravali braniti tako stališče na generalni skupščini. Toda ruska delegacija, ki jo je tokrat vodil Višinski, je prišla iz Moskve z direktivo, da se zavzame za popolnoma židovsko Palestino, ki bi kot država bila ločena od arabskih področij na tem ozemliu. Ruska delegacija je živela kot v samostanu izven mesta, na nekem velikem posestvu, imenovano «Miller estate«. Od časa do časa so se tu sklicevale seje in sestanki šefov delegacij vzhodnoevropskih dežel. Kakšno je bilo ozračje na teh sestankih, nam more lepo pojasniti neki majhen primer. Ko se je, pred to diskusijo o palestinskem vprašanju, nekoč govorilo, da se nisem strinjal z nečim, kar je predlagala sovjetska delegacija in se izjasnil osebno proti Višinskemu v vprašanju neke manj važne resolucije, mi je eden njegovih tajnikov, ki je sedel za njim, začel dajati znake z rokami in z mimiko na vse mogoče načine, kakor da bi me hotel spomniti na nekaj, česar se nisem mogel spomniti. Po seji, ko sem ga vprašal na kaj me je hotel opozoriti, mi je rekel, da me je hotel le opomniti, da naj ne nasprotujem Višinskemu. Ni si mogel niti zamisliti, da bi se nekdo ne strinjal s šefom! Lahko si mislite kako je bilo takrat, ko smo mi v nekem važnem političnem vprašanju kratko in malo zavzeli drugačno stališče. Vsi, od Višinskega dalje, so nas gledali z nekim nerazumevanjem. Tudi prej so med nami nastali speri o nekih trgovskih in podobnih vprašanjih, a da bi v nekem političnem vprašanju, ki se nahaja pred skupščino Združenih narodov, bila stališča različna, — to jim kratko in malo ni šlo v glavo. Cez nekaj časa pa so vendar razumeli, —da je treba poskusiti z metodo prepričevanja. Začele so se velike diskusije. Od teh se najbolje spominjam ene, in to s šetom ukrajinske delegacije Manuilskim. Razvil sem svoio tezo o palestinskem vprašanju, ln med drugim rekel, da razumem taktični značaj njihovega stališča, ker ta verjetno temelji na pomenu, ki ga imajo zanje simpatije v židovskem svetu ne le v Palestini, ampak predvsem v ZDA; da pa, z druge strani, ne razumem zakaj so v tej smeri odšli do tako skrajne pozicije, s katero odbijajo za vedno simpatije a-rabskega in muslimanskega sveta, in da se ta svet sestoji iz zaostalih kolonialnih in pol-kolonialnih narodov, ki so. brezpogojno, objektivno, v svetovni borbi za socializem, zavezniki tistih družbenih sil na Zahodu, ki jim je socializem naravna težnja. Nato je Manuilski rekel: «Kakšen zaveznik je to. Kakšna revolucionarna sila naj bo to? DVE SOVJETSKI DIVIZIJI SO VEČJA REVOLUCIONARNA SILA OD VSEGA MUSLIMANSKEGA SVETA. Današnji čas je čas, v katerem odloča samo sila.n * * * Poleti 1948., ko so bila že poslana pisma ČK VKP(b) našemu Centralnemu komiteju, se je pripravljala Podonavska konferenca V aprilu ali začetku maja smo dobili sovjetski načrt nove podonavske konvencije Ko smo proučevali ta načrt, smo seveda našli vrsto členov, ki bi mogli postati neprijetni in celo nevarni za suverenost naše dežele na našem delu Donave. Tu se ne morem spuščati v vse tehnične in pravne podrobnosti, a hočem navesti neki primer. Ker visokofrekvenčni televizijski valovi ne morejo prodreti wa’eških hribov med novim orjaškim jezom v Cla*rwenu in mestom Birminghamom, so morali urediti tri začasne vmesne prenosne postaje, da so v Birminghamu lahko sprejemali televizijsko oddajo svečane otvoritve novega Jeza. Slika kaže prvo vmesno televizijsko postajo na vznožju velikega jeza v Clearwenn. Politični položaj Anglija je ena tistih redkih držav, ki se neustrašeno in odločno zavzema za svojo lastno državnost. Z obema nogama stoji v taboru Zahoda, izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela atlantska skupnost, toda ’ nikakor pa noče žrtvovati svoje neodvisnosti ali vsaj dela iste. Zato je še danes njen zemljepisni položaj simboličen za njeno stališče, ki ga lahko izrazimo s temj besedami: Anglija je otok, ki spada k Evropi, ki pa jo najdemo najrajši ob robu Evrope. Morje tega naroda pomorščakov ne loči, marveč združuje, toda povezuje ga z državami Commonwealtha, z njegovimi prekomorskimi deželami in z «ameriškimi bratranci«, kakor Američane Angleži tako radi imenujejo. Evropa je bila Britancem vedno nekoliko tajinstvena. Najrajši so se zanesli na same sebe, že strankarska pestrost kontinenta jih je vedno od- vračala od tega, da bi se na primer v vojaškem pogledu docela stopili v neko evropsko vojsko in prav tako se njihova jeklarska in težka industrija upirata temu, da bi si pustila ukazovati od evropske rudarske industrije. London pošilja svoje opazovalce na zasedanja v Strass-burg in nič več. Angleške koristi preveč prepletajo svet. angleške zveze so preveč tesne z lastnim Commonweal-thom, da bi se močneje hoteli vezati z evropskimi narodi. Zato*pa Anglija tembolj misli na to, da okrepi in konsolidira svoj lastni položaj, da vzdrži v svoji samostojnosti in da ji pridobi ugled in spoštovanje. Leta 1940 se ni samo Francija čutila zapuščeno, ampak je tudi Vel. Britanija imela občutek, da jo je Francija pustila na cedilu. Zaradi tega noče dopustiti, da bi bila tako v obrambi, kakor tudi v gospodarstvu odvisna od (Nadaljevanje sledi) ................................................................................... Tudi Jugoslavija sodeluje z drug Ženevski mestni svet je odobril iniciativo evropskega sveta za atomsko fiziko (Belgija, Danska, Francija, Italija, Jugoslavija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Švica in Zahodna Nemčija), da se v tem mednarodnem središču zgradi največja centrala za atomska raziskovanja na svetu. Svet je sklenil, da da zavodom in poizkusnim ustanovam te centrale na razpolago zemljišče v mestnem predelu Meyrin in električno centralo Verbier, od katere bodo novi zavodi dobivali velikanske količine električne energije. Z gradnjo laboratorija bodo pričeli že letos. Za dograditev vseh laboratorijev bo potrebnih šest do sedem let. Gradnja in montaža aparatov, ki bodo večji od onih v ZDA, bo terjala dolgo ter precizno delo. Tako bodo tudi manjše evropske države z združenimi močmi zgradile novo središče atomske fizike, s katerim bodo pomagala miru in tehničnemu napredku. « * S Sli smo mimo fotocelice in vrat enega krila nove moderne kantonalne bolnice v Zue-richu in vrata so se sama odprla. — Fotocelice na vratih, skozi katera je velik promet, preprečujejo prenašanje okuženj, ki bi se lahko razširjala, če bi občinstvo odpiralo vrata z rokami — je rekla predstavnica bolniške uprave —. Ta in druga moderna sanitarna ureditev nam omogoča, da ne izoliramo oddelka bolnice z nalez- V \ ^ ". ■ »...A , (■'■j • Kr v * Ijivimi boleznimi — ’n ta Psl' hološki činitelj je važen sodelavec pri zdravljenju takih bolnikov. Znanost in tehnika sta o-mogočili, da ima ta bolnica o-premo (dokončana je bila leta 1951), o kateri trdijo strokovnjaki, da je «višek znanosti sedanje dobe«. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, ima zueriška kantonalna bolnica v svojem radioterapevtskem zavodu najmodernejši betatron — laboratorij. Zavod vodi pro. fesor dr. Krayenbuehl. Omenjeni laboratorij izžareva z napetostjo od 32 milijonov voltov beta žarke, ki prodirajo v človeški organizem mnogo globlje od ((navadnih« rentgenskih žarkov. Da hi videli «le malo« od vse te čudovite opreme, smo morah hi globoko v podzemske prostore bolnice, do bunkerja, ki je pokrit z debelimi platmi betona, do težkih vrat iz svinca in betona, do »linice«, kakor jih vidimo pri vojaških utrdbah, do linice skozi katero strokovno osebje spremlja vsa dogajanja v celici. Povsod v bunkerju stoji pred vami opomin: «Ne mudi se več kot pet minut!« In povsod se izvaja stroga kontrola, že so aparati priklopljeni oziroma odklopljeni. Naša spremljevalka'nam je rekla: «To so najnovejši rezultati raziskovanj naših učenjakov ter rezultati sodelovanja s tehnično visoko šolo. Torej znanost je v službi zdravstva. Nekaj več o vsem tem vam bo lahko povedal profesor Paul Scherrer, ki je pred krat. kim predsedoval konferenci fizikov evropskih držav, kjer so govorili o raznih vprašanjih v zvezi z izgradnjo evropske centrale za atomska raziskovanja v Ženevi.« Doktorja Scherrerja smo nagli v fizikalnem zavodu ETH. Bil je zaposlen s pripravljanjem predmetov za eksperimentiranje pred dijaki v veliki moderni predavalnici za eksperimentalno fiziko, ki je bila dokončana pred kratkim. »Jugoslavija — je rekel — kaže veliko zanimanje za izgradnjo novega središča atomske fizike in drago nam bo. če se tudi v jugoslovanskem tisku objavijo podatki o teh naših skupnih naporin, ki bodo. kot ste že videli v naši kantonalni bolnici, služili izključno napredku in miru.« Doktor Edvard Fueter, naš zueriški spremljevalec, predstavnik . švicarske centrale za visokošolstvo ter urednik švicarskega visokošolskega lista, je označil izgradnjo mednarodnega središča za atomska raziskovanja v 2enevi kot podvig zgodovinskega pomena ter ga primerjal z izgradnjo Sueškega in Panamskega prekopa. Tu se ne bodo izdelovale atomske bombe in niti gradile uranske peči. Evropske države želijo zbrati vse svoje napore in sredstva izključno za raziskovanja v povsem znanstvene namene in v korist napredka ter miru. Doslej je bilo mogoče edino velikim silam (Ameriki, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi) baviti se z atomskimi raziskovanji v večji meri. S skupnimi močmi bo sedaj deset evropskih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, zgradilo močne naprave za atomska raziskovanja. Tako postaja Ženeva ne samo središče mednarodnega Rdečega križa, raznih ustanov Združenih narodov in mednarodnega urada za delo, ampak tudi znanstveno središče Evrope za atomsko znanost. Doktor Scherrer ter drugi evropski fiziki so pred kratkim na konferenci v Amsterdamu prikazali tudi podrobne načrte o gradnji novih laboratorijev. Poleg mnogih pomožnih aparatov bodo zgradili v 2enevi tudi velik proton-synchroton za 30 milijard e-lektrovoltov. To bo največji aparat za atomska raziskovanja na svetu, kajti veliki syn-chroton v Brookhavenu v ZDA daje energijo «samo» dveh milijard in pol elektrovoltov. V načrtu je poleg tega grad-nia aparature synchrocyclo-trona za 600 milijonov elektro. voltov. Pri izdelovanju načrtov za te velikanske stroje dela skupina znanstvenikov v Kopen-hagnu pod vodstvom profesor- ja Nielsa Bohra in še tri dru- I niji proučuje možnost sodelo- ge delovne skupine. Stroški za gradnjo raznih laboratorijev so ocenjeni od 16 do 19 milijard lir. V teh nekaj besedah smo komaj nakazali pomen bodočega središča za atomska raziskovanja. Uspehi teh raziskovanj so zelo velike važnosti za biologijo, za medicino, za kemijo in za raziskovanja materije. Pričakovati je, da se bo našla razlaga za mnoge doslej nepojasnjene prirodne pojave in procese. Predvidevajo, da bo v ženevskem središču delalo od 40 do 60 najbolj znanih evropskih znanstvenikov, ki bodo imeli še okoli 300 sodelavcev Vsi ti strokovnjaki bodo imeli v Ženevi popolnoma enak diplomatski status, kakor, ga ima znanstveno osebje UNESCO. Zavod bc» delal se\ecia v .naj državnimi, uaJapgvarpi sličnega značaja v Belgiji, Danski. Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Nizozemski, Norveški, Švedski ter Zahodni Nemčiji, toda v sami Švici bo povezan z zavodom na Jungfraujochu (nad 3600 m visoko) za raziskovanja kozmičnih žarkov in z zavodom zvezne visoke tehnične šole v Zuerichu ter tudi z drugimi znanstvenimi ustanovami. Pred kratkim je neki predstavnik Velike Britanije izja- vanja v tem velikanskem načrtu. Poleg zavoda za raziskovanje strukture materije v Vin-či, sta v Jugoslaviji v gradnji še dve važni ustanovi za jedrno fiziko; zavod za fiziko «Ru-džer Boškovič« v Zagrebu in fizikalni zavod v Ljubljani. Oftalmološki kongres v Kairu Dne 19. februarja se bo začel v Kairu 10-dnevni oftalmološki kongres, ki se ga bodo ude.eži 1 s»e .v . < zo-m c.-, zdravniki/udeležbo so že pri-1 v-sebino, ki je v skladu s ča- tujih držav. To mišljenje nam pojasnjuje, zakaj je Churchillova vlada že na konferenci atlantskega sporazuma v Lizboni po svojih predstavnikih izrekla pomisleke, da bi mogla izvesti prevzete obveznosti ter je odločno povedala, da je pripravljena prispevati k skupni obrambi Evrope, toda le v okviru njene gospodarske in finančne zmogljivosti. V resnici je Anglija v kratkem izvedla poseben načrt, po katerem je skrčila izdatke za obrambo in ta načrt izvaja še danes. Obrambni proračun za leto 1952 je znašal 1462 milijonov funtov, ki naj bi znašal pri cenah ob koncu leta 1951 vsoto 1650 in bi se letos dvignil na 1800 milijonov funtov. Toda Churchill je že ukrenil, da bo Anglija izdelovala mnogo manj novega orožja in da bo cesten znesek izdatkov za oborožitev mnogo nižji. Vojaško tehnično opravičuje konservativna vlada zavlačevanje svoje oborožitve s tem, da je bolje, če počaka Vel. Britanija na moderno orožie in n« nova bombna letala, ki jih bodo proizvajali v velikih množinah šele v prihodnjih letih. Del teh najnovejših tovarn in sred;šč za vojaško vežhanje ni več v Angliji, temveč v deželah Commonwealtha. ki postaja s tem vedno bolj strnjena vojaška enota. Kljub borbi med obem« glavnima strankama priznavata vlada in opozicija osnovna načela angleške obrambne in zunanie politike, tako da je nemogoče trditi, da zastopa konservativna stranka to in laburistična stranka drugo politično linijo. Ce se tu in tam nrineti, da oč’ta onozicija vladi razvoj njene zunanje politike, ootem se didene v parlamentu navadno Cburc,'ill in s nravo naslado ironično pripomni: «Gospodje laburisti, ki sedijo danes na k'opeh opozicije, dobro vedo, da nadaljuje moja vlada samo tisto politiko. ki jo je vpeljala že laburistična stranka...« Povezava s Commomveal-thom je tesna kot še nikdar prej, čeprav so vezi morda rahle in komaj vidne, Anglija se trudi, da daje temu državnemu organizmu obiiao m javili profesorji harvardske, kalifornijske, dunajsae m londonske univrm. Tudi o-^s”! som m njegovimi zahtevami Tako ie postalo docela narav- ,, , . , , up, da sprejema angleški : V£‘°.,a Commomvealth v svojo skup- bodo številno zastopani, da iz-1 „ J.Tsv- j . ~ro. -s.t r -rmenjalo poročila o najnovei- * « neangleske dežele m aj.ozji zvezi , s posameznimi- šom ofUlmc'0tke-n ramom I rode rumene in črne polti; ta- ['zavnimi. ustanovami slične- ...... bo nbšiaia v Aoeliin rolo ... ... 1------- —* * v Združenih na vil, da se tudi v Veliki Brita- , ročlih • * * »RALPII J. BUNCHE — BOREC ZA MIR« Amer.ški časnikar Alvin Kugeimaiss je v Združenih dr-žavun izua 1 ... znanem ameriškem črnskem državniku z naslovom «Ralph J. Bunche t or u . 1 V knjigi je opisano življenje Buiirbsjevih otroških let, polnih revščine — vse do njegove slave, ki si jo je pridobil kot borec za mir V “ Mm Britanski avto »Jaguar XK 120» je letos na dirkališču Montlhery blizu Pariza v sedmih dneh in nočeh prevozil nad 28.000 km s povprečno brzino 161 km na uro. ko bo pbšiaia v Anglijo celo Indija, ki je ostala po svoji ustavi republika h kronanju cesarice Elizabete II. svojega ministrskega predsednika Neh. ruja. In prav to kronanje je dalo povod, da so modernizirali Angleži celo kraljičin naslov in zavoljo Commoniveal-tila prilagodili poseben naziv. Tako bo v naslovu Elizabeta tl. najprej omenjena kot kraljica Vel. Britanije, nato Južne Afrike in Kanade in podobno, končno pa še kot «glava Commonwealtha». S tem bo izginil nekdanji pojem kolonialne države in na njeno mesto bo stopil naslov državne skupnosti, ki jo veže več ali manj svobodna odločitev. Očitno je, da je utrdil angleški Commonwealth vedno večji pritisk obeh velesil: 'prijateljske severnoameriške republike in lahko rečemo — so. vražne Sovjetske zveze. Toda dasi je zavzel Commonvvealth položaj, ki je odločno nasproten vzhodnemu bloku držav, je nenaklonjen vsaki akciji, s katero naj bi zapadna Evropa osvojila zopet nekatera ozemlja na vzhodu. Na zunaj izpričuje torej Commonvvealth konservativen značaj ter je bolj stabilen kot pa agresiven činitelj. što li? okraju damo °S^41*I(*‘ Te besede mi Vedno v spominu Nasl«dnje % * skUDl?evn®tnlet° 1947 3® bil° Vnr « Zh redu generalne hfih PauUženih narodov 5 S9V e,Vnem ve* Nacijo, in j ona dejansko utrditev miru. Hitro razkladanje v modernem pristanišču. ................................n................................... ......................................................................................................................................................................................................................... jugoslovanskim Politična vsebina zahtev, da Italija premakne svoje me. je na stare meje, je v tem, da želi Italija ponovno priključitev Julijske krajine svo. Jemu ozemlju in to ne samo v imenu vojaških, ampak tudi zaradi zgodovinskih, narodnostnih in celo gospodarskih pravic Fantastičnost teh neupravičenih zahtev bi bilo danes z naše strani skoraj ne. potrebno dokazovati. Da so to povsem jugoslovanska področ. ja in da so Italijani v času svojega 25-letnega vladanja nad našim življem upravljali nad temi področji po metodah, ki niso dostojne XX. sto. letja je - da ne citiram jugoslovanskih virov — obširno ter dokumentirano prikazal angleški zemljepisni strokovnjak A. E. Mudi v svoji monografiji o italijansko • jugoslovanski meji. Jugoslovani, poznani po svo dentistično gonjo in žalitvami našega ljudstva, žalitvami, ki niso dostojne Italije. Danes so narodi zelo občutljivi za svo. jo nacionalno čast in prav posebno naše ljudstvo, ki ga je v tem duhu vzgojila zgodovinska borba proti vsakemu suženjstvu. Ta propaganda ne koristi ničemur, niti kreplje-nju italijanske obrambe, niti sporazumu o skupnih vpraša, njih obeh držav in še najmanj uresničenju aneksionističnih teženj Posebno žalostno je to, da so se v to gonjo vključili tudi neki vojaški voditelji italijanske vojske, med katerimi vidimo tudi generale in celo samega ministra Pacciardija, torej ljudi, od katerih bi po pravici pričakovali nekaj več smisla za realnost in treznost. Pri sedanjem razvoju nacio. nalne zavesti vseh narodov na svetu bi prav gotovo noben narod na svetu ne pristal, da bi na račun obrambnih polo. žajev svojega soseda odstopil TRST Gen. - polk. Dušan Kveder kot strateško vprašanje potre- ji širokosrčnosti, bi bili že po- j temu del svojega nacionalnega zabili na ta Žalostni del svo- ozemlja. Francozi bi na pr. daje zgodovine in je ne bi več očitali svojemu sosedu, če se ne bi v Italiji posebno v zadnjem času zrušil kar cel plaz zahtev, naj se ta krivica nad našim ljudstvom ponovi. In ta novi iredentizem je postal nrav Ust. činitelj, ki moti da — odnose med tema dvema nes zaman prepričevali Nemce, da je za zavarovanje strateškega položaja Francije nuj. no pomakniti njihovo mejo na dolnji tok Rena. V Veliki Britaniji bi se osmešil, kdor hi proglašal, da je za preprečitev invazije na otok nujno razširiti britansko nacionalno o- državama ter preprečuje spo- zemlje na mostobran, ki b. razum o celi vrsti obnjestran- obsegal pomorska področja skih problemov s skupnimi in | Franci,e Belgije m Holandske tereši J0* Ch®rbpurgu do Amsterda Rkraini čas je. da se na oni ma Vsa naPredna javnost Poneha s to ire-iv svetu obsoja danes dejanje Sovjetske zveze, ki je *zbzISj’ la z zemljepisne karte Vzho no Prusijo s Koenigsbergom, kakor tudi premaknitev P° I ske meje na Odro ter Niso >• to zaradi »potrebnega pre ka svoje strateške meje« n, račun tujih nacionalnih oze melj. Danes se meje ne Preny Itajo kakor pred sto ali dve s leti in bodočnost bo kaznova la vsakogar, ki bi jih “a čun strateškega in terl ne varnosti želel prema ne glede na voljo in že jo p bivalstva, ki v nažem primeru nima popolnoma nič s up-nega z italijanstvom. prasa-nja teritorialne obrambe m varnosti se danes lahko rešujejo med dvema državama s skupnim, interes, na povsem drug. kulturnejsi način. S to razlago na vsak način še ni izčrpan pomen Trsta v suhozemni strategiji v tem de. lu Evrope. Trst ni samo ob. jekt katerega je potrebno o-čuvati, on je tudi baza, ki lahko in ki mora v primeru na pada pomagati pri morebitni obrambni vojni. Toda postav lja se vprašanje, kateri od ne- štetih sil je za obrambo najpotrebnejši? Trst je moderno pristanišče z veliko kapaciteto. Iz Trsta vodi pet glavnih železniških prog, ki se v notranjosti raz- členJUje se v nekoliko kra- Tr^t Jugoslovansko zaledje Trsta vodijo tri proge. v cen. rom najvazne^a' z dvojnim tirom prot, središču Slovenije. z odsekom od Sent Petra pro-! Rekl- Pr°ga ki se v Ljub-J razcepi v vse pravce v Sloveniji, toda z glavnim svojim podaljškom vodi k severovzhodnim mejam; južno od e proga Trst—Pula; sever, no pa proga Trst—Nova Gori. ca- Jesenice. V dosedanji zgodovini je šel p0 teh progah vedno največji del transporta iz tržaške luke (1912. leta je Mo. po progi Trst—Ljubljana, ■z Trsta 55.8 odst. vsega transporta; po progi Trst—Jesenice 37,9 oust., po progi Trst—Pula 2-7 odst.; po progi Trst- Benet ke pa vsega 3.6 odst. Leta 1925. je šlo po isti progi. Trst — Ljubljana, 57,5 odst., po progi Trst Jesenice 24,9 odst. trans, porta. Leta 1938. je šlo v sme- ri italijanskega nacionalnega ozemlja vsega 5 odst. tržaškega transporta.) V komunikacijski coni enega dela jugoslo. v-nskega obrambnega dispozitiva proti morebitnemu sovražniku bi Trst s svojimi progami v smeri vzhoda mo. ral postati velikanski činitelj in bi verjetno odstotek, ki smo ga prej prikazali, bil še mnogo večji Po pomorski poti skozi tržaško luko bi se lahko v zaledju vršil promet strateških rezerv čet materialnih sredstev iz ostalih pre. delov države. — Skozi to luko bi se lahko organiziral dotok morebitne pomoči iz inozemstva na slovensko-hr-vatski sektor. Trst bi v takem primeru postal najprirodnejša baza za dobavo vsemu temu pravcu. Zaradi tega je Trst s svojimi prometnimi sredstvi, ki že po svoji prirodi težijo k Sloveniji, potreben pred. vsem jugoslovanski obrambi. Proti severu vodi proga Trst - Cervinjan - Videm - Tr biž, ki je zelo važna komunikacijska zveza za dobavljanje zavezniškim četam v Avstriji ter celo v jugovzhodni Nem čiji. Da zavezniki potrebujejo to komunikacijsko linijo, je jasno. Kapaciteta tržaške luke, pri popolnem izkoriščanju za potrebe jugoslovanske made, je dovolj močna tudi za zavezniške potrebe ter bi s tem niti malo ne bili ogroženi interesi zaveznikov v luki. niti na železniški zvezi, ki hi jo oni izkoriščali. Proti zahodu vodi iz Trste ena železniška proga, in sicc Trst-Benetke, ki pa ima nekoliko vzporednih in transverzalnih odcepkov v globljem italijanskem zaledju. Kakor smo že prikazali je bil vedno na tej progi promet neznaten v primeru s prometom na že prej navedenih linijah. Italija ima dovolj luk za svoje dobave, Poleg tega v vojni praksi ni v navadi, da se nabave vršijo v pravcu fronta-zaledje, ampak v pravcu *a-ledje-fronta. Zaradi tega, v primeru vojne, bi Trst kot luka bil Italiji le malo potreben. Njenim majhnim potrebam v tržaški luki bi lahko vedno ugodili, ne da bi to šlo na škodo bam. Ce se vživimo v ravnokar obrazloženi značaj in pomen Trsta v suhozemni strategiji, bomo z lahkoto izvedli tudi potrebne zaključke v pogledu njegove zračne ogroženosti. Z gotovostjo moramo računati, da bi morebithi sovražnik, v primeru vojne, skušal s silo svoje aviacije nevtralizirati ta važen objekt, ki je na poti njegovim suhozemnim silam. Z močnim zračnim napadom, predvsem z atomsko bombo bi sovražnik lahko zelo zmanjšal ali celo popolnoma uničil ves doslej opisani strateški pomen Trsta. Obramba Trsta iz zraka predstavlja torej ravno tako veliko nalogo, kakor njegova obramba s kopnega. Delež Jugoslavije v proti-avionski zaščiti Trsta je važen in vsako izključevanje ali celo zmanjševanje tega deleža gre lahko samo na škodo Trsta. Kakor dejstvo jugoslovanskih suhozemnih sil na severovzhodu naše države avtomatično ščiti tudi Trst, tako tud: moč jugoslovanskega *.rako-plovstva na tem področju, s tem da ščiti zadnji košček svojega bojišča in svoje objekte v zaledju, s samim tem ščiti tudi področje Trsta. Zaradi tega, čim močnejše bo jugoslovansko zrakoplovstvo na tem pravcu, tem močneje bo obvarovan Trst sam. Pri tem ne bi smeli podcenjevati še nekega detajla. Jugoslovanska radarska služ- ba, pomaknjena čim globlje, bi ne pripomogla samo našemu zrakopiovstvu, da pravočasno stopi v akcijo za zaščito svojega zaledja in s tem tudi Trsta, ampak bi bila celo koristen eiement za proti-avionsko artilerijo okoli Trsta ter za dajanje pravočasnega alarma v mestu samem. Italijanski lovci s furlanskih letališč bi tudi mogli imeti pri tem očitne koristi. Zaradi vsega tega in tudi z gledišča av acije ostaja nam. jugoslovanskim vojakom, nerazumljivo Pacciardijevo kategorično odbijanje vsakega sodelovanja z našo državo. Pomorske zveze Trsta vodijo v glavnem po sredini Jadrana in vzdolž zahodne obale Istre. Zahodna obala Tržaškega zaliva je plitva in v navigacijskem pogledu težko dostopna ter brez globokih luk (razen Tržiča v neposredni bližini Trsta) in je zato primerna samo za lokalno plovbo. Vzhodna obala pa, ki je na strani jugoslovanskega o-zemlja, je globoka ter pristopna ladjam vseh vrst. in ima poleg tega mnoge zalive z večjimi in manjšimi lukami. Zaradi tega so primerne za pomorske akcije proti Trstu vode, ki gravitirajo na jugoslovansko obalo, medtem ko so manj primerne obale vzdolž italijanske obale. (Nadaljevanje sledi) i jK>ii * b- Vremenska napoved za danes: II y L K A L Se vedno vetrovno vreme z V r\r/Yir vmesnimi pooblacitvami. — Temperatura brez večje spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.9; najnižja pa 3 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 8. JANUARJA 1953 fe-nt-gs-jj-gš t® J! :: t:|:jnn|:H|:;::h:. ll ff m _+ ■> % ililisiin L. ii .!• “/ ii:::::: i I! H:::: :: ::i! RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.40: G. Verdi v godalnem kvartetu. — Trst II.: 19.00: Slovenščina za Slovence. 23.00: Chopinovi valčki. — Trst I.: 18.00: Mozart, Šostakovič, Debussy, Turina. Slovenija: 18.40: Koncert violinista Uroša Pre-vorška, pri klavirju Vida Majcen. 21.00: Iz del Franza Schuberta. odgovori e. l au renti j a Položaj v Boliviji Normalizacija odnosov kino dopisniku beograjskega radia zopet normalen nieil lanonskn in Južno Bšorajo? (Nadaljevanje s 1. strani) fašizma, ki mora zanimati vse delavce in ves civilizirani svet. VPRAŠANJE; Nedavno je tržaško sodišče na osnovi veljavnih fašističnih zakonov obsodilo dva protifašistična borca na dosmrtno ječo. Kaj mt lahko poveste o tem? ODGOVOR: Ni točno, da sta bila oba protifašistična borca pred tržaškim sodiščem obsojena na dosmrtno ječo samo na osnovi fašističnih zakonov. Bolj točno je, če rečemo, da sta bila obsojena — in obsojeni so bili štirje drugi — kot posledica duha maščevalnosti in revanže neofašističnih kro. gov; tega duha podpira politika določenih vlad in pogosto se pomočjo nekaterih sodnikov pretihotapi celb v dvorane ne. katerih sodišč. VPRAŠANJE; Kaj predstavlja demokristjanska stranka v Trstu in kaj mislite o njenem nedavnem kongresu? ODGOVOR: ((Demokristjan, ska stranka je sestavljena iz odvisnih ljudi (kar izhaja iz gospodarske sile, iz pozicij v upravi in v podpornih ustano. vah) in iz ljudi, ki gojijo verska čustva. Dejansko Trst nima klerikalne. demokristjanske tradicije. Prebivalstvo, tudi vemo. ni klerikalno, temveč liberalnega duha in tržaški delavski razred je bil vedno izven kle. rikalnih strank v Trstu. Demokristjanska stranka je krajevna organizacija, ki tolmači rimsko politiko. Kar se tiče zadnjega kongresa, je bil to «miting» za poli-tično-diplomatsko agitacijo; v središču je bilo vprašanje Trsta, cone B in Jugoslavije. Socialna vprašanja so se pojavila samo površno, da bi dali vsaj borno zadoščenje neštevilnim delavskim članom stranke. VPRAŠANJE,- Kako presojate zmanjšanje glasov komin-formistiine stranke od leta 1949 do danes? ODGOVOR: To je logična posledica politične linije vod-stva kominformistične stranke; ta politična linija, sicer počasi, vendar vedno bolj razkriva, da je nasprotna težnjam in in. teresom tržaških delovnih množic. Ta izguba glasov je deloma tudi posledica teženj po neodvisnosti velike večine tržaških delavcev, pa tudi naših akcij politično.ideološkega razčiščevanja pojmov. Končno je treba upočtevati razvoj socializma v FLRJ in vlip tega na de!avce ostalih dežel. VPRAŠANJE: Angloame-ri- ška cona STO je bila udeležena pri Marshallovem načrtu, od katerega je dobila velike količine blaga in surovin, po-trebmh za njen gospodarski razvoj. Tudi Italija je bila udeležena pri Marshallovem načrtu; toda med svojim bivanjem v Trstu sem z več strani slišal, da italijanska vlada odvzema Trstu velike količine blaga, kupljenega za dolarje, n. pr. derivatov nafte. Je to točno? ODGOVOR: Trst v današnjem položaju ne more svobodno kupovati blaga v ino. zemstvu in ga plačevati v trdni valuti, ker ne more razpolagati z nobeno količino te va. lute. Dolarski nakupi v tujini so možni samo, ker dodeljuje italijanska državna blagajna vsako tromesečje določeno količino dolarjev, s katerimi iah. ko Trst kupuje n. pr. surovo nafto, ki jo po predelavi večinoma prevzema Italija. Lahko bi torej rekli, da daje Italija dolarje Trstu, da jih Trst uporablja za nakup blaga v tujini in da to blago nato prodaja Italiji za lire. Praktično bi šlo za začaran krog, ki gre skozi Trst namesto skozi kakšno rafinerijo na ozemlju italijanske republike Vendar je vprašanje precej drugačno. Zakaj daje italijanska vlada Trstu dolarje za nakup določenih proizvodov v tujini? Preprosto zato, ker je z valutnim, finančnim in carinskim sporazumom iz marca in aprila 1948 prevzela to obveznost; v za- j soč ton), v veliki večini obno-meno pa si je zagotovila vso vile stare vezi. Kasneje pa je trdno valuto, ki jo zasluži co- | bil Trst podvržen stalnemu iz- na A STO ki jo mora od stopati italijanski državni blagajni. Tako dobiva italijanska državna blagajna vso tujo valuto ki jo Trst zasluži z ladijskimi vozninami, pristaniškimi in železniškimi uslugami, s prodajo izdel-rov v tujino da, celo dolarje in funte šterlin-ge za vzdrževanje angleške in gubljanju svojih linij in svojih ladij, ki so se selile v Benetke, Genovo. Neapelj in Bari. Trstu je ostalo danes približno 90.000 ton trgovskih ladij in nekaj slabih, redkih vezi z deželami nekaterih kontinentov. Proge proti Ameriki, proti Daljnemu vzhodu in mnoge ameriške posad. e, Del te va- , levantinske linije so prevzela lute dodeljuje potem državna italijanska blagajna coni A. ki s tem kupuje v tujini surovine in jih potem po predelavi v Trstu prodaja v Italijo za lire. Bistvo je v tem, da Trst ne more prosto razpolagati z zasluženimi devizami in da torej ne more kupovati tega, kar potrebuje, na tržiščih, ki so ugodnejša od italijanskega. Jasno je povedano: Ce proda Trst ladjo, denimo, Indoneziji, ne more s tako zasluženimi devizami kupiti na tem ali na drugih tržiščih potrebno blago po ugodni ceni. V najboljšem primeru bo kupnina za ladjo prepuščena italijanski vladi, ki bo s tem kupila blago po ugodnejših cenah in ga potem prepustila Trstu za ceno v kateri bo vračunan zaslužek posredovalcev, veletrgovcev itd. Skratka, dogaja se, da Trst ne more kupovati določenega blaga, ki bi ga lahko dobil v drugih deželah tudi za polovično ceno od tiste, ki jo mora plačati na italijanskem irgu, kajti vse devize, ki jih naše mesto zasluži, gredo v italijansko državno blagajno po odredbah zloglasnih sporazumov iz marca in aprila 1948. ki so med drugim tudi nasprotne izrecnim odredbam in duhu mirovne pogodbe. VPRAŠANJE,- Kaj mi lahko poveste o prodiranju italijanskega velekapitala v Trst? ODGOVOR: Praktično je Trst v roki italijanskega kapitala ki prevladuje s posredovanjem ladjedelnic. ILVE. tr-žaš..ega Lloyda. drugih plovnih družb, kreditnih in zavarovalnih ustanov, bank itd. in nadzi.ruje vse gospodarsko življenje. Italijanski kapital se je najbolj razvil med fašistično vladavino. Trenutno poskuša o-hraniti svoje monopolne pozicije in se braniti z vsemi sredstvi pred vsako možno konkurenco, da bi obdržal svojo gospodarsko prevlado, ki pomeni končno tudi politično nadvlado VPRAŠANJE: Kakšni gospodarski odnosi bi bili po vašem mnenju koristni tržaškemu prebivalstvu Kakšne so ovire za razvoj teh odnosov? ODGOVOR: Možnost gospodarskih odnosov Trsta so ne-ome ene. V režimu gospodarsko—finančne svobode bi se tržaški gospodarski odnosi la ,-ko razširili v vseh smereh. Italija Jugoslavija, Avstrija, CSR, Bavarska. Madžars-a, Švica so v celoti ali delno tržaško zaledje. V prekomorju n, izključena nobena smer. odnesi pa se najbolj koncentrirajo proti Bližnjemu in Srednjemu vzhoau. Sredozemlju in afriški vzhedm obali. Ovire za razvoj? V Prv| vrsti nedoločeni gospodarski položaj tega ozemlja, v drugi vrsti valutni - finančni in gospodarski sporazumi z italijansko vlai o. VPRAŠANJE: Je res. da je Trst izgubil mnoge pomorske proge in da so se z njimi okoristila pristanišča italijanske republike? ODGOVOR; Res je. Trst je bil do prve svetovne vojne s svojo lastno trgovinsko mornarico tesno povezan z vsemi petimi deli sveta. Velike in srednje plovne družbe z več kot 200 parniki dolge plovbe, potniškimi in mešanimi, in z mnogo stotin letnih odhodov, so Oskrbovale znatno število rednih pomorskih prog Leta 19.’9 so velike tržaške plovne družbe, katerih mornarice, vojna skoraj ni prizade- Po uradnem poročilu je bila zarota naperjena proti ministrom levega krila revolucionarnega gibanja - Poskus maščevanja nacionaliziranih rudarskih družb ? pristanišča italijanske republike Posledice so za Trst in za tržaš-e delavce zelo hude. VPRAŠANJE: Kako komentirajo pomorščaki, pristaniški delavci in tržaški delavski razred sploh preseljevanje tržaških trgovskih ladij v italijanska pristanišča« ODGOVOR: Velik del tržaškega prebivalstva je tesno povezan s Domorskim prometom in pristaniščem: naravno so to v prvi vrsti pomorščaki in pristaniški delavci. Ko se je izvajalo preseljevanje ladij v razdobju fašističnega režima, je i bil protest nem, podtalen, to- i da splošen, Po vojni ni bilo več kaj preseljevati: skoraj vse ladje, vpisane v tržaškem pristanišču, so bile med vojno izgubljene. Zato pa se je začelo delno premeščanje upravnih uradov plovnih družb, pa tudi premeščanje nekaterih preostalih ladij (Saturnia in Vulcania) in nekaterih obnovljenih ladij. Protesti zaradi teh primerov so bili in so močni, s širokim sodelovanjem prizadetih delovnih kolektivov, z zborovanji pomorščakov in upravnih u-službencev plovnih družb zborovanji pristaniščnikov, z resolucijami in protesti, z javnimi manifestacijami (uradniki «Lloyda» in »Italie« so demonstrirali na trgu), z ustano. vitvijo odbora za obrambo de-la v pristanišču in z diskusijami in resolucijami v občinskih svetih ki so zahtevali, v različnem tonu in v različni meri, naj italijanska vlada vrne pomorske proge in ladje, ki so nujne za življenje tržaškega delovnega ljudstva. VPRAŠANJE: Ali mi lahko končno poveste še kaj o borbi tržaškega delovnega ljudstva za svoj obstoj in za rešitev svojih gospodarskih in socialnih vprašani? ODGOVOR: Kot smo že videli pri obravnavanju posameznih problemov, je tržaški delavski razred,' ki je bil pred resolucijo Kominforma leta 1948 strnjen in borben, trenutno razdeljen na stranke in gibanja, ki imajo različno stališče glede narodnostnega vprašanja, glede vprašanja STO, pa tudi v ideoloških vprašanjih. Posledica tega je znatna dezorientacija in pomanjkanje zaupanja med delavci. Tisti, ki jim gre v račun povečanje obstoječih razdelitev, na vso moč razpihujejo vprašanja narodnostnega značaja in vprašanja državne pripadnosti. Po tej poti ne bodo mogli priti delavci iz sedanjega položaja. Za osamosvojitev delavskega razreda je važna rešitev vprašanja STO; prav tako mu ne more biti vseeno, kakšna bo ta rešitev. Toda osnovno je, da na to rešitev vpliva borba delavskega razreda za o-krepitev socialističnih pozicij v Trstu. Socialistična težnja je občutena med tržaškimi delavci, vendar je trenutno preveč abstraktna. Treba jo je torej okrepiti in konkretizirati prav z borbo za rešitev posameznih gospodarskih in socialnih vprašanj. Ko bodo tržaške demokratične množice na ta način konkretizirale svoje socialistične težnje ali ko se bodo odločno napotile po tej poti takrat bo premagana mrtva točka sedanjega položaja in LA PAZ, 7. — Danes je po ponesrečenem poskusu državnega udara položaj v Boliviji zopet normalen Poročilo predsedstva vlade zatrjuje, da je vlada popoln gospodar položa-:a in da je v vsej deželi mir Poročilo navaja tudi, da so zaprli devet vojaških in deset civilnih osebnosti Med njimi so gen. Rodriguez, polk. Lopez. načelnik glavnega stana letalstva. polk. Delfin Cateldi. načelnik glavnega stana vojske, in kapetan Busch. poveljnik gospodarske policije. Med aretiranimi civilisti so vidni člani bolivijske falange, milita-nstično-fašistične organizacije, kot Hugo Roberts, bivši minister za propagando, Alfre-do Candia Guehera, načelnik v gospodarskem ministrstvu, Luis Penaloza in drugi Poročilo dodaja, da še niso znane vse podrobnosti o ozadju zarote, da pa jo je poskušala izvesti neka desna frakcija narodnega revolucionarnega gibanja; državni udar je bil naperjen proti Lechinove-mu krilu in proti «delavskim» ministrom, ki jih desnica obtožuje «komunizma». Bolivijska diplomatska predstavništva v svetu so izdala poročila, v katerih zatrjujejo, da zarota ni bila naperjena proti predsedniku republike Victorju Pazu Estensoru, temveč proti «delavskim» ministrom Poročilo nadaljuje da poskus državnega udara ni naletel na podporo ne pri vojski ne pri prebivalstvu in da je bil zadušen v dveh urah. Nato zatrjuje poročilo, da utegne biti glavni povzročitelj poskušanega državnega udara skupina rudarskih podjetij, ki so bila nedavno nacionalizirana in ki so poskušala doseči da bi se razbila pogajanja med Bolivijo in ZDA za dobavo kositra. Kaj je s Thorezom? NEW YORK, 7. — Revija «Newsweek» naznanja, da se je v Parizu razširila govorica, da Maurice Thorez. francoski kominformovski prvak, ni več med živimi. Thorez se že dve leti «zdravi» v Moskvi. Sigman Ri odpotoval iz Tokia - Nov incident v ujetniškem taborišču Koiedo - Razkritja o vojaški nepripravljenosti ZDA ob izbruhu korejske voine - Število omeriških dezerteriev TOKIO, 7. — Sigman Ri je danes odpotoval iz Tokia in se vrnil na Korejo. Na letališču so se od njega poslovili general Mark Clark, vrhovni poveljnik zavezniških sil na Daljnem vzhodu, japonski zunanji minister Katsuo Okazaki in Robert Murphy, ameriški veleposlanik na Japonskem. Arne- i/ninčlrn in 13* odnosi dobrega sosedstva.« Dodal je da je obvestil Jošido, da bi icz veseljem sprejel sklicanje japonsko-korejske konference«. Dejal je tudi, da si je težko zamisliti trajen mir na Daljnem vzhodu, če ne bo prišlo do dobrih odnosov med Korejo in Japonsko. Kot je znano, so bila poga- riška vojaška policija in ja-jjanja med Korejo in Japonsko ponska policija sta podvzeli — ---- vse varnostne ukrepe, da bi preprečili incidente. Pred odhodom je Sigman Ri iziavil, da je bilo zanj ((tolažilno zvedeti da japonski ministrski predsednik Jošida zelo ceni predlog, da se med obema državama vzpostavijo n-SHi MEDNARODNI TURNIR V ViAREGGlU 00 7. 00 16. FEBRUARJA »PARTIZAN" IN »HAJDUK" med udeleženci turniria VIAREGGIO, 7. — Petega | pravi Steiner, da je prvo me- mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareg-giu od 7. do 16. februarja se bodo udeležila naslednja italijanska moštva: Bologna, Ata-lanta, Milan, Fiorentina, Ju-ventus, Lazio, Udinese, Samp-doria in mladinska reprezentanca iz Viareggia. Za udeležbo inozemskih moštev so se končala pogajanja s Partizanom iz Beograda, ki je že na prejšnjih turnirjih igral odlično vlogo, ter s splitskim Hajdukom, ki je nedavno postal mladinski prvak Jugoslavije. Nadalje bodo sodelovali Au-stria z Dunaja, ki je avstrijski prvak. Stade iz Reimsa (Francija), ki bo imel v svojem moštvu tudi reprezentante Le-bloda, Bliarda in Giraudoia in Kickers 01 iz Offenbacha (Nemčija). Niso pa še zaključena pogajanja za po eno špansko in madžarsko moštvo in j za drugo nemško. Malo pa je verjetno, da bi se turnirja udeležilo tudi kako angleško mo- | štvo. sto Ellisa izven diskusije, saj je vodil s hvalevredno pravičnostjo najtežje tekme v preteklem letu. Harcing je bil odkritje olimpiade v Helsinkih: mlad, inteligenten in miren. Danko je star, toda še vedno odličen sodnik. Latišev pa je med vsemi najbolj hiter. ‘ i ", ■ . Prvi nastop profesionalcev Sedgmana in Mc Gregorja LOS ANGELES, 7. — Frank Sedgman in Ken Mc Gregor sta danes prvič nastopila kot profesionalca v Pan - Pacific Auditoriumu pred 6.500 gledalci. Sedgman je premagal Kramerja v 3 setih s 3:6, 6:4, 6:4, medtem ko je imel Mc Gregor manj sreče ter izgubil proti Seguri v dveh setih: 6:3, 7:5. V igri dvojic pa sta Avstral- nje bo 18. januarja. Smučar- pre.iinjene lani aprila Glavni sporni točki sta bili vprašanje japonske lastnine na Koreji in japonske pravice do ribolova v korejskih vodah. Medtem poročajo z otoka Kojedo. da je bil včeraj ubit neki kitajski ujetnik, ko je poskušal izročiti skozi žično pre-grajo ne..emu drugemu ujetniku tajno poročilo. Ugotovili so, da gre za petdnevno poročilo »borbenega odbora« v nekem bloku. Poveljstvo ujetnnkega taborišča zatrjuje, da dokazuje ta dogodek, da poskušajo ujetniki se vedno organizirati akcije proti redu v taborišču. Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo da je od začetka korejske vojske dezertiralo 46.00U vojakov, vendar so jih razen 11-000 vse našli ali pa so se sami vrnili. Po zadnjih poročilih znaša trenutno število de. , . , , , T - r- -■ „ zerter.ev iz vojske, mornarice ski klub »Joža Gregorčič« z m letalstva ^790 To uradno Jesenic bo poslal Jožeta Km- p0r0^ij0 zanikuje obenem vest fica. Toneta Pogačnika in Zvo- ameriškega Usta «Kentueky neta Huterja, ki bodo branili Times«, ki je pisal, da je med pokal, ki so si ga osvojili la- ameriškimi vojaki na Koreji Rossetti. 16.30: «Psi in mačke«, T, De Filippo, U. Spadaro. Ezielsior. 14.30: »Odrske luči*, Charles Chaplin. Nazionale. 16.30: «Grešnica Iz ». Francisca«, Y. De Carlo, Fenice. 16.30: »Poštni voz smrti«, R. Cameron, W. Morris. Filodrammatico. 16.00: ((Oddaljeni bobni«, G. Cooper. Arcobaleno. 15.30: «Pesmi pol Stoletja«, Rascel, Pampanini. Astra Rojan. 16.00: «Grof Monte-cristo«, E. Zacconi. Alabarda. 15.30: »Mala kneginja*, Shirley Temple. Ariston. 15.30: «Vsi poznajo Suzano«, E. Cantor, J. Davis. Armonia. 15.30: «Maščevalec 1* Manile«. Aurora. 15.00: «Mirni mož«, »• Wayne, M. 0’Hara. Garibaldi. 16.00: «Bedniki», M- Rennie, D. Paget. Ideale. 16.00: »Lincolnovo pismo*, H. Duff. Impero. 15.00: »Mirni mož«, * Wayne, M, 0’Hara. Italia. 16.00: «Reka», P. \ValterS- Viale. 16.00: «Fanfan la Tulipe*, G. Lollobrigida. G. Philipe. Kino ob morju. 16.00: «Dekleta * Trga Španija«, L. Bose, Moderno. 16.00: »Greh«, Betu Davins. , Massimo. 16.00: »Streljanje opoldne«, G. Cooper. Savona. 15.00: «Dolina orlov«, “ Gray, J. Warner. Secolo. 16.00: «Gospa Bovarp, J. Jones. Ferroviario. (S. Vito). 16-0**-«Visoko izdajstvo«, R. Taylof- Vittorio Veneto. 16.00: «Tri Pr£" povedane zgodbe«, E. R. Drag8, Azzurro. 16.00: «Nancy gre v R*°’> J. Povvell, A. Sothern. Belvedere. 16.00: »Belčevo boo* lo», R. Scott. ni z veliko zmago v tekmovanju z najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi smučarji. Ta štafetni tek je čisto svojevrsten: tako so morali tekmovalci preteči 10 km dolgo rav- ca premagala Kramerja in Se- | ninsko progo, nato v drugem guro po napeti borbi z 11:9 in PRAGA, 7. — V CSR je bil pred kratkim sprejet nov zakon za reorganizacijo športa. Odslej bo vrhovni športni forum «državni komite za fizično vzgojo in šport« po sovjetskem vzorcu. Športniki ne bodo razporejeni po posameznih športnih disciplinah, temveč po raz- | nih kategorijah produkcije, ka. ‘ terim pripada vsak posamezni 6:3. Jutri bodo ponovno igre posameznikov, nakar se bodo vsi štirje igralci odpravili v New York, kjer bodo v soboto in nedeljo nastopili v Madison Square Gardenu. Mednarodna tekma v Trbižu Slovenski smučarji se bodo športnik. Tako bodo ustano-! tudi letos udeležili štafetnega vili 9 velikih špbrtnih organi- te’ a za pokal železniškega sin-zacij. I dikata iz Trbiža. To tekmova- Dunaiski »Rapidi) je premagal v Bogoti kolumbijsko moštvo «Sportivo Kalif« s 5:2. »Austria« pa je v Mexico City premagala moštvo «Puebla» tudi 5:2. V nadaljnji tekmi pa je včeraj dunajski Rapid premagan po klubu Santa Fe’ z 2:1. Ellis * ';ši nogomet' sodnik Mihal ič spet zmaga na 10.000 m v Sio Paolu 25.000 do 30.00o dezerterjev. List »Boston Globe« pa poroča, da so v ponedeljek postavili pred vojaško sodišče polkovnica Voornessa. ker je brez odobritve cenzure objavil nekaj člankov o korejski vojni. Za ta prestopek bi ga lahko odseku premagati vzpon iz j obsodili na 20 let prisilnega 2abnice (Camporosso) na vrh ; dela, kar pa se zdi malo ver-Višarij, tretji član štafete pa j jetno, kei je ameriško vojno se je spustil z Višarij v doli- j ministrstvo izjavilo da njego-no. V ravninskem teku je v : v* članki niso ogrozili državne ostri konkurenci Jože Knific \ varn°sti. dosegel drugo mesto, v vzpo-1 Polkovnik Voorhess. bivši nu pa je žilavi Tone Pogačnik ] načelnik vojaške cenzure na naskok še povečal in prav ta-1 Je v clankl(i. ki so iz- , , , . , r, sli v listu «Boston Globe« za- ko dosegel drugo mesto. Zvo- trjeval> da ob zaietku korej. ne Huter pa je z mojstrsko ske vojne ZoA niso bile pray vožnjo in z drugim najboljšim nič bolje pripravljene kot časom v smuku priboril moštvu prvo mesto, V tekmovanje je uspešno posegla tudi ekipa smučarskega kluba »Enotnost« iz Ljubljane. Ce bi Jeseničani tudi letos v tem tevmovanju zmagali, bi prešel pokal v njihovo trajno last Franjo Mihalič zmagovalec | stva Francije v namiznem te- v letu 1952 Tudi za nogometne sodnike so možne lestvice. Tako je Erich Steiner v svojem listu Sportschau (Dunaj) objavil lestvico najboljših nogometnih sodnikov na svetu v preteklem letu. Po tej lestvici je deset najboljšh sodnikov razvrščenih takole: 1. Ellis (Vel. Brit.); 2. Harcing (Franc.); 3. Danko (Madž.); 4. Latišev (SZ); 5. .„,1.1, Best (ZDA); 6. Evans (Vel. razredna enotnost bo postala _ . . _ TTy. . . .. deistvo Dobro ve- 7- Wielsing (Švica); novoletnega teka v Sao Paolu je včeraj nastopil ponovno v tem mestu na progi 10X00 m. Mihalič je ob veliki mednarodni udeležbi dosegel prepričljivo zmago in prišel prvi na cilj v času 30:33.3 pred Švedom Jansonom, ki je pretekel to progo v času 31:29.8. Na 1.500 m je zmagal Finec Urho Julin v času 3:58.1; na 3.000 m Braziljanec Laudionor Rodriguez v 8:49.6; na 5.000 m Japonec Chishi v 15:19.2. Drugi je bil Italijan Peppiceili. konkretno dejstvo. Dobro vemo, da vsega tega ni mogoče doseči od danes do jutri, toda la (štela je približno 600 ti- treba je začeti po tej poti. 8. Podupski Mlljenko (FLRJ); 9. Lif (Vel. Brit.); 10. Bernardi (Italija). V svojem komentarju Viljem Harangozo zmagovalec v Parizu Jugoslovanski državni prvak Viljem Harangozo je danes ob ogromnem zanimanju Parižanov permagal v finalnem srečanju Marinka, ki igra za CSR. Harangozo je zmagal v štirih setih z rezultatom 21:11, 21:12, 14:21, 21:8 in tako postal zmagovalec mednarodnega prven- Š A H IX. kolo furnirja na Dunaju DUNAJ, 7. — Rezultati IX. kola. Bisguier-Soluh 1;0 (peta zaporedna zmaga Risguierja), Paoli-Rabar 1:0, Nedeljkovič-Stockl remi; Griinfeld-Mendes remi; Beni-Kopecky, Rellstab-Kinzl prekinjeno. Rezultati prekinjenih partij prejšnjih kol; Soluh-Paoli 0:1; Bisguier-Kinzl 1:0; Rellstab-Paoli remi; Soluh-Griinfeld remi; Nedeljkovič-Kinzl 1:0: Griinfeld-Faoli 1:0. Vrstni red po IX. kolu: Bis-guier 8, Nedeljkovič 6, Stockl, Paoli pet in pol, Rabar, Kriin-feld 4 in pol itd. PARIZ. 7. — Kolesarska dirka po Maroku v letu 1953 bo od 18. aprila do 1. mam z 12 etapami; dva dneva sta določena za po*itek. Ostre kožni za ilo ljaoske nogometaše MILAN. 7. — Precej stroge kazni so pada'e na današnji seji italijanske nocometne zveze. Kaznovani so bili (nava- Franclja leta 1948. Takoj po napadu na Koreji se je generalu Walkerju, specialistu za tankovsko vojno, posrečilo najti na Japons..em samo 90 tankov, od katerih pa nobeden ni funkcioniral. Za silo so lahko spravili v pogon samo tri tanke, ki so potem odigrali vazno vlogo v bojih pri Pusa-nu Medtem so morali v japonskih tovarnah naročiti razne sestavne dele. na primer tudi transmisijske pasove za ventilator e. Kljub tej s..rajno pomanjkljivi opremi pa je Pentagon na vse zahteve po boljši oborožitvi odgovarjal z neštetimi podrobnimi vprašanji, kar je pomenilo samo izubo zasa Marconi. 16.00: »Sinovi mušketir jev«, C. Wi’de. Novo cine. 16.00: »MaščevalčeV* krinka«, J. Derek, A. Quinn. 06con. 16.00: «Ana», S. Mangan0' R. Vailone. Radio. 16.00: «Gasconjski kadeti*) W. Chiari, C. Campanini. RADIO ČETRTEK, 8. januarja 1953 Sadčikov želi razgovor z Mosudekom . , . ... TEHEKAN, 7. — Sovjetski jamo samo igralce in klube veleposlanik v Te1 eranu je serije A): Cecconi (Palermo) | danes obiskal iranskega zuna-z zabrano igranja za tri dni; njega ministra Fatemija in Bacci (Bologna) za dva dni; mu izrazil željo, da bi rad čim Angeleri (Atalanta), Rebuzzi nrej govoril z Mosadekom. (Pro Patria). Venturi (Fioren-| ^adčikov se je šele pred krat-.. . . . j. I kim vrnil v Teheran po vec- tma) za en dan. Opomin je do- ............... bil Travia (Pro Patria). De- nesečni odsotnosti. name kazni pa so prejeli: 12.000 lir Chiapella, Magli (Fiorentina), Formentin (Na-poli); 8.000 lir Zorzin (Triesti-na); 6.000 lir Mariani (Fiorentina) Klubu Genoa so zmanj- . . ... • * ,j » ii ....a; petrolejski rafineriji v Shen- šali kazen 100.000 lir zaradi „rp^no„ „ri5i„ Hanm? Velik požar v rafiner.ji SKER1DAN, 7. V veliki jugoslovanske U O N K 'I' lt * V’ A 254.6 m an 1178 kc 7.00 Poročila. 7.15 SlovensK* narodne. 13.30 Poročila. 14.20 Triglava do Jadrana, 14.40 Do111 či zvoki. 17.30 10' v svetu sna0«; melodij. 17.40 Pesmi jugoslov« . skih narodov. 18.15 Klavir-kvarteti. 18.30 Iz ljudske revol* cije. 18.40 Giuseppe Verdi v 6* dalnem kvartetu. 19 00 Večerll vesti. 23.10 Glasba za' lahko o0'’ l it N I U. 306.1 m ali 980 kc-seK 13.00 Zabavna glasba. 13.30 Razn* solisti. 14.15 Ritmična gl3sba' 17.30 Plesna glasba. 18.15 Glas^ no predavanje. 18.45 Vesela 8la ba. 19.00 Slovenščina za Slovenc*-19.20 Pestra glasba. 20.00 Peslt> operetna glasba. 20.30 Ok00,« svet. 20.45 Lahke melodije. 2l-Radijski oder — Constrnt: ral Friderik. 23.00 Chopin0’ valčki. J II N I |. 11.00 Šolska ura. 11.15 Cigani' ansambli. 11.30 Operna glas0*-17.30 t lesna čaja.-ka. 18.00 zart, Šostakovič, Debussy, Turi*1* 21.00 »Lov za zakladom«’ glasb, na veseloigra. 22.30 Simfonl°‘ slike Chabriera, Eorodina, HiP° mva, Stravinskega In Straussa- S I, « 4 r: N I J A 327,1 m. 202,1 m. 212.4 to 12.00 Opoldanski orkestra^ spored. 12.30 Poročila. 12.40 Sk1 be za naše malčke. 16. Koncermjj željah. 17.25 Oddaja za žene. ,i» Kongres partizanskih kuUur^j delavcev v Semiču 1. 1944. 1 oeiavcev v oemicu i, iy»«. Hrvatske, srbske in makedo°3j( narodne pesmi. 18.20 Novosti . literature — Harry Martin50, Grška tragedija. 18.40 K°nC -j violinista Uroša Prevorška, ” n , . .lanu v Texasu je prišlo danes tekme z Brescio na polovico. do hude ekspiozije. Nastal je Napoli pa bo moral plačati p0Zar, ki še vedno divja. Do-75.000 lir; Milan in Inter po. slej poročajo o treh mrtvih, 50.000; Bologna 25.000 lir. . I štiri osebe pa pogrešajo. klavirju Vida Majcen. 19.09 n dijski dnevnik. 19.40 Slovenj i narodne pesmi. 20.00 Domače J tualnosti. 20.10 Zabavne mel00- 21.00 Iz del Franza SchubCk; 22.00 Poročila, 22.15 Plesna glaS Challeb UJLckmfi 176. Prevedel pruf. dr. Fr. Fradan ! »Kaj bi me bili,« je rekel gospod Roker. «Edem od njih iz- | Mene, drugi spet, ker so bile polne im vro£e, večina pa, fceT so «Tu je tista soba, mladi mož,« je pripomnil gospod Roker. <(Vidm,» je dejal Sam to mirno pokimal. «Tega si n ste mislili, da najdete tako sobo, da bi boljše ne našli niti v Farringdonskem hotelu, kaj ne?« je rekel gospod Roker ln se prijazno smehljal. V odgovor na to je gospod Weller samo brezbrižno ta neprisiljeno zamežikal, kar je lahko pomenilo, da si je to mislil ali da si ni mislil ali da sploh n ti premišljal ni o tem, kakor si je hotel opazovalec to razlagati. Po tem umetn škem timu je gospod Weller spet odprl oko in vprašal, katera je tista slavna postelja, o kateri se je gospod Rckeir laskavo izrazil, da se v njej spi, kakor fe bi človeka v vodo vrgel. »Tale tukaj,« je odgovoril gospod Roker in kazal vso rja sto posteljo v kotu. »Na tej bi zaspal vsakdo, te bi hotel ali ne.» «Tu 8 m slem,« je rekel Sam. opazujoč ta del pohištva z največjim odporom. «Tu je bulš ket mak.« »Cisto gotovo,« je rekel gospod Roker. «In upam.« je rekel Sam in gledal s strani na svojega gospoda da bi videl, ni li njegovsga sklepa omajalo to, kar je videl, »in upam, de sa ti gspudi, k tlela speja, prou ta prau gspudi.« pije dvanajst pint piva na dan to neprestano kadi, tudi pri jedi.« »Tu mora bt čuden patrom,« je rekel Sam. »Kajpak,« je odgovoril gospod Roker. Toda niti to sporočilo ni ustrašilo gospoda Pickwicka zakaj rekel je na to, da hoče torej za nocoj poskusiti moč te uspavalne postelje; nato mu je gospod Roker povedal, da lahko leže, kadar se mu bo zljubilo, brez vsakega naznanila in brez vsake formalnosti. Potem je odšel in ga pustil s Samom na hodniku Mračilo se Je že; namreč; tam, kjer ni bilo nikoli svetlo, so prižgali nekoliko pltaovih plamenov kakor iz vljudnosti do večera, ki je zunaj nastajal. Ker je bilo nekoliko vroče, so imeli nekateri preb valci tistih številnih sobic, ki so bile na obeh straneh hodnika, na pol odprta vrata. Gospod Pickwick je hodil okrog in pogledoval vanje z veliko radovednostjo im z zanimanjem. Tu je četvero ali petero velikih, zarobljenih možakov, ki jih je b lo videti le skozi oblake tobakovega dima, kričalo nad pol izpraznjenimi vrčki piva ali pa so igrali »vse štiri« z zamaščenimi kartami. V sosedni sobi je bilo videti o-samelega jetnika, ki se je sklanjal pri motni luči lojeve sveče nad umazanim, raztrganim papirjem, ki je zarumenel od prahu in razpadal od starosti, ter p sal menda že stotič povest svojega trpljenja, namenjeno nekemu velikemu možu, katerega o 'i se ne bodo nikoli zmenile za to in katerega srca ne bo to nikoli ganilo- V tretji sobi Je mož z ženo in kopico otrok pripravljal na tleh revno ležišče to na stolih ležišče za najmlajše. V četrti, peti, šesti in sedmi sobi spet hrup, pivo dim in karte. Po hodnikih in še bolj po stopnicah je pohajkovalo mnogo ljudi; nekateri so prišli, ker so bile njih sobe prazne in zapu- bile hrupne in neudobne im ker niso vedeli, s čim bi ub-li čas. Bili so razni sloji ljudi, od dninarja v barhamtovem jopiču do bankrotnega zapravljivca v flanelasti domači halji, a z luknjo na komolcu; vsi pa so imeli isti izraz — izraz neke malomarnosti, potrtosti to brezskrbne bahavosti, neke vrste klateži, ki se boje svojega trpljenja. Tega trpljenja ni mogoče opisati z besedami, a vsak bi ga takoj razumel, če bi stopil v prvo ječo za dolžnike to si ogledal kar prvo skupino ljudi, k’ gre mimo njega, s takim zanimanjem kakor gospod Pickwick. »Pravzaprav mi prihaja na misel, Sam,« je rekel gospod Plckvrtck, opiraje se na železno ograjo stopnic, «pr haja mi na misel. Sam, da Ječa zaradi dolgov sploh ni kazen.« »Mislte, gspud?« je vprašal gcuspod Weller. «Poglej, kako tl zamikrneži tamle pijejo, kadijo in rjovejo,« je odgovoril gospod Pickwick, »ne jemljejo si tega preveč k srcu.« «In tu je raun, gspud,« je odgovoril Sam, »ti si s tga nč na delaja; tu je zajne navadn praznek - sam pivo in keglji. Ampk ta drug sa pa uničen; ti malodušn, k na morja ne piva pt, ne keglat; ti, k b si rad plačal, Ce b mogl. im izgublaja volja. ker sa zaprt. Praum vam, kokr Je tu, gspud: tl, k se sam valaja po oštarijah, ti nimaja nubene škode, in ti, ki garaja do onemoglost, ti maja grozna škoda. Tu je nepravičn, kokr je zmeri pravu naš oče, kedr ni imou groga akorat do poluvlce z voda- - Tu je nepravičn — to tu je tista napaka.« »Mislim, da Imaš prav, Sam,« je rekel gospod Pickvrck, ko je nekoliko pomislil, «popolnoma prav.« «Morbet je tu pa tam med temi. k sa tuki rad, tud kaksn pušten člouk.« je pripomnil gospod Weller. «ampk kulkr se spuminam, še nism sli?u niti o enem, če izuzamem enga melhnga, umazanga mužlčka u rjav sufcn, pa še tu je iz navade.« »Pa kdo je bil to?« je vprašal gospod Pickvrck. »I no. raun tu je tist. Cesar ni nubedn vedu,» je odgoV°r Sam. «Ampak kaj je naredil?« »Naredu je holt tu. kar Je delal že pred mim dost dobr ^ neh Idi, gspud,« je odgovoril Sam. »ni znou holt pametn dobr računat.« .. »Torej z drugimi besedami, mislim.« je rekel gospod p j wick. »zašel je v dolgove.« »Tku Je.» je odgovoril Sam. »in čez neki časa Je P^rf zavle tega srn. Tea ni blo dost - eksekucja devet libr to ) vrh pet libr za stroške, pa je biu vendr tuki sedmnajst 1^- ^ Je imou na ubraze gube, sa se mu gotov izraunale od nosti, kajti oboje, ngava rjava sukna kekr ngav umazan u jj Je ustal. kokr je srn pršou. Biu je miren, skromen čiuveče« ^ zmeri letou za druge, al pa igrou, pa nkol dubiu: nazaduj imel ječari rad ta je biu usak večer pr neh. se pegu\ i tv™ 9ivii Fnknt. thiU .a \ ga z nime, jim kej puvedu ln tku je ž:vu. Enkat zvečer je biu ^ tam, kokr zmeri, s sojem starem prjatlam, k je mou in mu je nagel reku: .Bill. msm vidu odzumi tržnice E'asov Za vsak mirt vtšme v Strini I stolpca trgovski 60 flnat.fno npravnt 100, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mn- širine 1 Stolpca »a vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica lil S Pelllco l-II Te' 33-82 - Rokoolsi se ne vra{ajo. NAROČNINA Cona A: mesečna 359, četrtletna 900, pol etna 1700 celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub. Jugoslavija: »vod Ut postni tekoči račun za ST« ZVU ZaiožnStvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana Tre revolucije .9 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska O ZOZ %