*o*mine oiafana v gotmhd.
Leto LXI1
V Ljubljani, t četrtek 4. januarja 1934
Štev. 3 a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno l' Din. zo inozemstvo «0 Din — nadel jika izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
llredniitvo je » Kopitarjevi «16/111
SEOVEHEC
Telefoni aredalltrat dnevna slniba 209« — nočna 2996. 2994 ia 2050
ček račun: Linh-I iiiiia št. 10.690 ia 10.344 za inserate; Surajevo štv 7563 Zagreb «t*. 34.011, Praga-Dunnj 24.74"
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2442
lahaja vsak dna sjatraj, razea ponedeljka ia dneva po prazniku
Klic po Boga
Stotieočkrat, milijonkrat so tiskarniški stroji ob božičnih praznikih in ob prehodu iz starega v novo leto v vseh človeških jezikih ponavljali m zopet ponavljali besedo mir, ki je v tem vsakoletnem plebiscitu, ko se človek pod silo starodavnih in vedno mladih krščanskih tradicij vrne iz običajnega »hoclistapler-stva< nazaj k iskrenosti, skromnosti in resničnosti otroškega čuvstvovanja, ki je v tem ljudskem glasovanju, smo rekli, postal najsilnejši 17raz skupne težnje živečega človeškega ob-ceetva.
... Križem po veemirju eo se križali na božični večer in v Silvestrovi noči govori, izjave in vzpodbude človeških vodij, v vseh jezikih iu po vseh deželah naše ljube zemlje, in od povsod je prihajal vedno isti, najmočnejši odmev o miru, po katerem hrepeni človeški rod in ki ga bi rad v novem nastopajočem letu užival v najpopolnejši meri.
Celo iz dežel, kjer so v starem letu zažigali knjige, ki so si usodile pisati o miru, in kjer so zapirali in kaznovali kot javnemu redu in miru nevarne oznanjevalce pacifizma, celo iz krogov, kjer je dobila miroljubnost sramotilni pečat mehkužnosti in duhovne lenobe, so v prošlih praznikih prihajale mehkejše besede
0	miru kot dokaz za to, da človeške narave, ki io ie izoblikoval Bog po svoji podobi in ji vdihnil ljubezen kot gonilno silo napredka, ni mogoče trajno prepleskati s protinaravnimi lažigesli in da se vedno, včasih preje, včasih pozneje, prerije skozi šaro najrazličnejših go-nov, ki oklepu jo človeka, njegova najbitnejša lastnost ljubezen in da se izza raznih odurnih mask. ki si jih človek naveže na svoj obraz, vendar le zopet in zopet pokaže njegovo pravo obličje, pod katerim se nahaja božji podpis. Poglej sliko in podpis pod njo...
Ako prebirain6 vso to natiskano literaturo in vse te govore o miru, dobivamo vtis, da nikdar niso odgovarjali tako dejanekemu razpoloženju in dejanskemu položaju, v katerem se nahaja človeštvo, kakor letos, ko gledamo nazaj na »leto razočaranj«, kot je zgodovina že krstila leto 1933. Kot ošabni, vase zaljubljeni in praznoglavi sinovi smo lani 6 topi I i v novo leto! Velika gesla so počivala v naših prsih! Veliki načrti so napihovali naša srca! Svet bomo obnovili, narode bomo pomladili, krizo bomo odslovili, stare razvaline bomo razkopali in vsadili mlado zrno novih idej, ki bodo obrodile na svojih vejah žlahtne sadove sreče in napredka. Kot izgubljeni sinovi smo se vrnili v razbitih čolnih in z razcefranimi jadri in prapori nazaj v pristanišče novega leta. Vse svoje bogastvo načrtov, zamisli, idej in podvigov smo razmetali in zapravili večinoma v slabih veseljaških družbah, ničesar ni ostalo od vseh vi-sokoletečih programov in pokretov kot otožna misel na izgubljeni čas in trpek občutek razočaranja in srčnega gneva po prekrokani noči.
Evropa je razočarana. Razočaranje na političnem polju, kjer smo s polnimi rokami razsipa vali iu veseljačili s papirnatimi načrti in s hinavskimi modrovanji. Razočaranje na gospodarskem polju, kjer snio brezskrbno klepetali po mednarodnih konferencah in se opajali z besedičenjem. Razočaranje v stanovskih problemih, ki smo jih mislili rešiti z retoričnimi poleti in v zraku visečimi teatralnimi pokreti. Razočaranje na duhovnem polju, kjer ustvarjajo notranje tvorne sile, a кјег smo si domiš-ljevuli, da zadostuje nekaj našopirjene saino-Ijubnosti in našminkane poliuidarjenosti. da se neizmerna sila človeškega duha premakne iz blagoljubja proti višjim etičnim vrednotam. Razočaranje na polju nadnarave, kjer smo sicer imeli na razpolago neizčrpne zaklade, a smo rajši fantazirali o puhlih, po zemlji dišečih lastnih modrostih, s katerimi naj bi korigirali ekonomijo božjih milosti.
Tako smo skozi razvaline svojih v saino-
1	juliju in sanioprecenjevanju spočetih načrtov prišli na prag novega leta in tuKrat se nuni je, mogoče zavestno, mogoče tudi samo podzavestno. izvil iz najglobljih globin, kjer še vedno in tudi pri najslabšem izmed nas tli žrjavica pozitivnega krščanstva, globok, a iskren vesoljni vzdihljaj po miru...
Stara evropska kultura se inaje, to je mor-du najbolj solidna resnica, ki se mora zabli-skuti pred očmi izgubljenega sina, ki je prita-val domov po enoletnem silvestrovanju me<l političnimi, gospodarskimi, kulturnimi in nadnaravnimi problemi prošlega leta. In kadar se vse maje, kadar ničesar okrog nas več ne stoji trdno in tudi ničesar več ne drži, kar smo smatrali za nezmotljivo, kadar je človek prišel s svojo modrostjo na kraj, potoni se instinktivno vrača nazaj v očetovo hišo. Žival, kadar je spe-hana in ne najde več izida, opusti borbo in mirno pričakuje svoje usode. Človek pa zmerom najde še ena skrivnostna vrata, skozi katera se reši pogibeli ... k Bogu.
In letos, poudarimo še enkrat, po teh brezupnih razočaranjih v preteklem letii, se nam zdi, da je človeštvo bolj kot kerlnj poprej z obema ramama podrlo ta odrešilna vrata, ker se je od enega konca sveta do drugega tako enoglasno razlegal klic po miru, po tistem miru, ki je kot evangelij izšel med človeški rod iz davne prve božične noči.
A bre.z Bogu ni obnove! Brez Boga v Ženevi ne bo olistojala Zveza narodov, brez Boga se razorožitvena konferenca ne l>o nikdar končala, brez Boga tudi lx>j med revizionizinom in antirevizionizmoni ne 1к> nikdar nehal, brez Bogu ne bo obnove podonavskih dežel, brez Boga ne bo mirnega Balkan . Brez Boga so nučrti o stunovskjh državah prazen zrak in dim, brez Boga ne bo nobena konferenca našla dela in kruha za brezposelne in brez Boga bodo vzhodne agrarne države ostale še nadalje v bedi. Brez Boga ne bo noben pokret očistil in utrdil narodov, brez Bog« so fašizmi le smešno napihovanje človeških pritlikavcev, brez Boga eo demokracije nesmisel. Brez Boga človeka ne bomo nikdar dvignili na višjo ploskev nravnosti in kreposti, brez Ikigu ne bo nove umetnosti in literature. Brez Bogu ne bo nobena mladina niovln zmagati in prenoviti staro v novo. Vse t«, nervozno letanie sem ter tja IX) svetu,
Srečno novo leto 1934...
Bojni grom iz daljnega vzhoda
Sovjetski vojni komisar napoveduje vojno z Japonsko kot neizogibno
Pariz, 3. jan. tg. Na Daljnem vzhodu postaja položaj jako nevaren. Nankinška vlada in ves Kitaj sploh je jako razburjen, ker je mandžurska vlada, ki ne predstavlja ničesar drugega kakoi japonsko dependanso na kitajskem kontinentu, sklenila, da proglasi dosedanjega predsednika mandžurske vlade Pu-Jia za mandžurskega cesarja. To je vsekakor zelo dalekosežen dogodek, ker se s tem po 22 letih vzpostavlja dinastija, ki je svojčas vladala vsemu Kitaju. Japonci zasledujejo s tem brez dvoma namen, da ustvarijo pred vratmi Pekinga položaj, ki mora neizogibno vesti prej ali slej k anek-siji vsega severnega Kitaja in tako zvane notranje Mongolije po novem mandžurskem cesarstvu. Že sedaj vlada v pekinški provinci
popolna anarhiia
Tam se namreč vršijo borbe med četami osrednje kitajske nankinške vlade in med četami generala ] Liu Kven Tana, ki se je kitajski vladi uprl in se nahaja že 50 km vzhodno pred vrati Pekinga. Brez j dvoma podpira to gibanje, ki meri na odcepitev pekinške province od Kitaja, Japonska. Obenem j divja državljanska vojna v južnem Kitaju, kjer so komunisti zavzeli važni mesti Fučou in Hanoj. NankinSka vlada je poslala nadnje veliko armado, ki sedaj obe mesti bombardira. Ker pa se v Fučou-u
nahaja velika japonska kolonija, bo med Kitajsko in Japonsko gotovo prišlo do konflikta, ako bi bilo po bombardementu ogroženo življenje in imetje japonskih državljanov. Splošno prepričanje je, da Japonska nalašč noče evakuirati svoje kolonije, zato, da bi izzvala konflikt in poslala svoje ladje v fučovske vode.
Pa tudi konflikt med Japonsko in Rusijo je postal napet do skrajnosti. Rusija je prepričana, da japonski vojaški krogi delajo mrzlično na to, da bi Japonska nemudoma zasedla vse rusko Pri-morje od izliva Amurja do Bajkalskega jezera, da na ta način odvzame Rusiji vsako možnost letalskega bombardiranja japonskega otočja. Zato so-vjeti sedaj naravnost ultimativno zahtevajo od tokijske vlade, da sklene z Rusijo pakt o nenapa-danju in da od Rusije odkupi vzhodnokitajsko železnico, zato da bi se preprečili vsi konflikti, ki na tej progi dan za dnem nastajajo med mandžur-skimi oblastmi in rusko upravo železnice. Toda Tokio ima za pogodbo o nenapadanju čisto gluha ušesa, za železnico pa ponuja 50 milijonov jenov, to je samo eno četrtino tega, kar zahteva Rusija (250 milijonov zlatih rubljev). Prav sedaj vlada v ruskem časopisju veliko ogorčenje, ker je mandžurska policija zopet zaprla celo vrsto ruskih železniških uradnikov, radi česar so Sovjeti kot proti-
ukrep zaprli 25 mandžurskih državljanov v ruskem Poamurju.
Vorošilov napoveduje vojno
Na XVII. kongresu komunistične stranke v Moskvi se bodo o odnošajih z Japonsko temeljito razgovarjali in se bo prebralo poročilo, v katerem vojni komisar Vorošilov napoveduje bližnjo vojno z Japonsko. Vojna nevarnost med Japonsko in Rusijo je postala tako grozeča, da se o njej razpravlja v vseh evropskih kabinetih, posebno pa v Parizu. »Matin« trdi, da je rusko-japonska vojna neizogibna, ker Japonska nikakor ne more opustiti svoje aziatske politike. Na eni strani čuti nujno potrebo gospodarske ekspanzije v Mandžuriji in Mongoliji, na drugi pa mora pobijati komunistično nevarnost v Mandžuriji, kjer Sovjeti rujejo proti mandžurski, oziroma japonski vladi. Neki diplomat, ki je te dni prišel iz Tokia, kjer je delj časa bival, pravi, da niti najmanj ne dvomi o tem, da mora vojna že v kratkem izbruhniti Misli pa, da bo ostala omejena na Japonsko in na Sovjete, ker se evropske države ne bodo vmešavale in ker b< tudi Amerika pustila, naj se dogodki razvijajo, kakor hočejo (?). Japonski vojaški krogi odlašajo samo zato, ker se še pripravljajo.
Rim kliče London
Sir John Simon pri Mussoliniju
'J. jauuana.
Prišel je dolgo napovedani urenottk: angleški zunanji minister sir Simon je došel na hidroaviouu v Ostio, od koder se je podal v Rim. Sir Simon je bil že danes sprejet od Mussolinija, s katerim je imel popoldne dolg razgovor. Jutri bo imel s šefom italijanske vlade rano zjutraj drugi razgovor. Da je angleški obisk v Rimu velikega pomena za mednarodno politiko, se razvidi tudi iz tega, ker se bo sir Simon mudil v Rimu cele tri dni in ne bo prišel v London prej kakor v nedeljo zvečer. O namenu njegovega potovanja pišejo svetovni listi že cel teden, pri čemer se opaža tako v italijanskem kakor v angleškem časopisju tendenca, da bi se dosegel med Anglijo in Francijo sporazum, ki naj vpliva na Francijo. Ali pa se bo tak sporazum v Rimu res dosegel, to je še vedno vprašanje. Na vsak način je zanimivo, da je fašistični tisk prepričan, da Francija kljub spomenici, ki jo je izročita Hitlerju, ne bo zavzela končnoveljavnega stališča v vprašanju razorožitve in tudi glede ostalih evropskih problemov, dokler se ne bodo izvedeli rezultati razgovorov med sirom Simonom in Mussolinijein. Glasilo italijanskega zunanjega urada »Giornale d'Italia« pa kot uvod k tem razgovorom poudarja, da Italija in Anglija popolnoma soglašata v tem, da je mednarodni
položaj zelo resen
tako da ne zadoščajo meritorične izjave, ampak da morajo odgovorni voditelji evropske politike storili energične in pravočasne ukrepe. Italija in Anglija nista vezani po nobenih zavezniških pogodbah in obveznostih in zato lahko najdeta skupno formulo, po kateri bi se dosegla sprava v Evropi z resnično evropskega in univerzalnega stališča. Nekaj se mora storiti, kajti evropski narodi glasno zahtevajo razjasnitev sedanjega nevzdržnega položaja. Sicer so pa italijanski listi zelo molčeči, tako da se iz njihovega pisanja absolutno ne da razbrati, kako si Mussolini konkretno zamišlja razplet sedanjega položaja v Evropi. Nekoliko bolj zgovorni so pa angleški listi. Ti pravijo, da bo Mussolini Simonu predložil konkreten predlog
reforme Zveze narodov
Kako pa naj bi ta reforma izgledala, tega tudi angleška javnost še ne ve. Zaenkrat se za tako reformo poteguje najboli laburistični »Daily Herald« v uvodnem članku, v katerem pravi, da je po trinajstih letih izkušnje reforma ženevske Zveze postala nujna in da ta reforma mora biti radikalna. Bilo bi po mnenju tega lista nespametno, upirati se reformi zato, ker je kritika prišla od strani Italije in Nemčije. Baje tudi Amerika in Sovjetska unija stojita na
Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Naraščajoča nagnjenost k nevihtam. Temperatura bo zaenkrat malo spremenjena. V enem ali dveh dneh bo najbrž pritisnil mraz.
Zagrebiku vremenska napoved: Preležno oblačno, megleno s padavinami, hladneje.
to tlrenjnnje. razgovar janje konference, posvetovanja, pogajanja, izjave, načrti, protinačrti, pakti, resolucije, vsa Ia nervuznost. ki je tako značilna za človeka I. 1933, je podobna obnašanju norca, ki v svoji zamreženi celici rešuje človeštvo. Brez Boga ni obnove!
Stara evropska kultura se inaje, to jc rep. in človeštvo menda letos jasneje vidi, zakaj? Kajti navzlic veemu in nasproti vsemu s<> bo v času. ki je orožje, ki se ga poslužuje Bog. da vodi človeški rod. uveljavilo tudi v revoluciji. ki jo preživljamo, geslo, da se bosta na;n kultura in njen družabni red obnovila le na trdni skali krščanstva — ali pa se ne bo niti rešila, niti obnovila nikdar. Ali bomo šli zapravljat še eno leto — brez Boga, ali pu ž njim isradit aicčo. ki bo — ostala?
i stališču, da ne moreta vstopiti v Zvezo narodov, dokler bo ostala taka, kakršna je. Ostalo angleško j časopisje pa je glede tega vprašanja bolj rezervira-i no, pač pa poudarja, da je poleg vprašanja oborožitve ali neoborožitve Nemčije najvažnejši problem
problem Podonavja
o katerem se bosta Simon in Mussolini gotovo temeljito razgovarjala. Mednarodni dogodki zadnjega časa, predvsem pa izstop Nemčije iz Zveze naro-
dov, so bili vzrok, da se je nekoliko pozabilo, da je Mussolini pretekle jeseni predložil v Ženevi spomenico o gospodarski rekonstrukciji podonavskih držav. V tej zvezi nekateri angleški listi, ki od nekdaj delajo propagando za popravo »krivic«, ki so se prizadele Madjarski, objavljajo članek grofa Be-thlena, ki zopet izjavlja, da ni mogoč noben podo navski blok, ako se ne vpoštevajo življenjski interesi in zahteve Madjarske. S tem misli seveda revizijo frianonske ix>godbe in meni, da bi ta revizija nikakor ne škodovala francoskim interesom. Ekonomska zveza Male antante se mu pa zdi absurdna. Vendar pa v merodajnih krogih temu pisanju ne posvečajo pozornosti in so prepričani, da se 1» podonavski problem mogel rešiti pravilno le v sporazumu med vsemi državami, ki so pri tem prizadete in čisto naravno je. da morajo imeti pri tem glavno besedo ravuo države Male antante.
Mussolin : „Ne bojim se vo;ne!"
»Popolo d'Italia« prinaša danes izjavo šefa italijanske vlade Mussolinija, v kateri razlaga svoje poglede na leto 1934. Mussolini pravi med drugim:
»Kar se tiče usode Zveze narodov, je veliki fašistični svet že vrgel kocko: ali se bo Zveza narodov reformirala ali pa bo vzela konec. Ideja reforme bo zmagala tudi zategadelj, ker ni nobenega povoda za sumničenje, da bi italijanske ideje pomenile zapostavljanje malih držav. Italija se zavzema za stalen sporazum med velikimi državami tudi zato, da bi se boljše zajamčii mirni razvoj malih držav. Kar se tiče razorožitve, mora Evropa in sploh ves svet začeti popolnoma iznova, ako naj se dosežejo konkretni rezultati. Treba je z drugimi besedami. da se države, kojih spori bi mogli ogrožati mir, med seboj spravijo, kajti v nasprotnem slučaju bo Zveza narodov zmrznila in se bomo vrnili k sistemu ravnovesja velesil, kakor je vladal pred vojno.«
Ne bojim se vojne — tako izjavlja Mussolini dalje — vsaj ne zaenkrat, in sem mnenja, da se medtem ko je mednarodni položaj nadvse zapleten in poln neznank, notranja situacija mnogih držav razvija tako, da se kaže trak upanja. Stare ideologije se podirajo druga za drugo, vsak se zaveda, da zahteva vodstvo javnega življenja veliko odgovornost in svet, ki ga je trapila liberalna in marksistična demokracija, pričakuje zgleda velikega moža. Vrh tega so izginila mnoga praznoverja na gospodarskem |X)lju in so se opustili izvestni nevarni eksjperimenti, s katerimi naj bi se jx>magalo industriji, trgovini in financam. Toda to, kar je najbolj vredno, je ta da se po vseh državah kaže ojačenje korporativne ideje.
Mussolini na koncu poudarja, da bo Italija s svojim novim Svetom italijanskih korporacij nu-
dila svetu v novem letu najbolj radikalno reformo v zgodovini modernega časa. »Ako sem v Milanu pred nepregledno množico dejal, da bo svet postal fašističen ali pa vsaj fašizmu podoben, ponavljam danes s še trdnejšim prepričanjem, da bo leto 1934. na tej poti pomenilo odločilen korak naprej.« — (Brez komentarja.)
„Svobodne" horporacije v Ila i ji: Komisarji, komisarji, komisarji..,
Rim, 3. januarja, b. Komisarji, ki jih je Mussolini postavil v vseh fašističnih poslodavskih in delavskih zvezah, so prevzeli vodstvo teh zvez, medtem ko so dosedanji upravniki odstopili Danes je državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Piaggi sprejel komisarje fašističnih delodajalskih in delavskih zvez ter jim dal potrebna navodila, kako naj delajo, da te zveze pripravijo teren za organizacijo korporativne ustave. Potem je komisarje sprejel v avdijenco še šef italijanske vlad« Mussolini.
Italija bo branila Avstrijo
Rim, 3, januarja, c. »Lavoro fascista« piše v članku o novoletnem govoru Dollfussa, da se na Bavarskem vršijo velike priprave za aneksijo Avstrije. List piše, da se v slučaju nasilne priključitve Avstrije k Nemčiji Italija ne bo dala voditi po nobenih ozirih prijateljstva do Nemčije. Italija bo do skrajnosti branila nezavisnost Avstrije, ker za Italijo mora Avstrija ostati nezavisna država. Nemčija mora s tem mnenjem Italije računati.
Baltik se otepa Nemcev
Rusija proti nakanam hitlerjevskega imperijalizma
l
London, 3. januarja (a) Reuter poroča: Iz vseh baltskih držav prihaiajo poročila o drastičnih ukre-ih proti prevratni akciji nacionalnih socialistov, ■itva je izgnala nad 100 nacionalno socialističnih agentov. Mnogi teh so bili zaposleni kot učitelji, uradniki in celo kot državni uradniki. Estonska vlada je takisto aretirala voditelje nacionalno socialistične bratovske družbe in zaplenila pri tej priliki listine, iz katerih izhaja, da so nacionalni socialisti imeli po vseh baltskih državah podrobno razpredeno organizac'jo z nalogo, da pripravi bodočo združitev teh držav z veliko Nemčijo. Podobno je ravnala tudi Latvija. Tudi ta država je izdala proti nacionalno socialistični poplavi ostre ukrepe.
Nemška stremljenja se naslanjajo na nekdanje pravice nemškega viteškega reda. Ia red je v tistih časih združil vse baltske pokrajine z vzhodno Prusijo. Za združitev pa |e bila začasna Obletnice tistih dni še zdaj praznujejo v Vzhodni Pruaiji.
Prodiranje v vzhodne pokrajine spada med stare načrte nacionalno socialistične zunanje politike. Glavni vodja te politike je dr. Roscnberg, ki
vodi zunanji oddelek nacionalno social'st'čne stranke.
Semkaj spada tudi govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve I.itvinova, ki jc v em svojem govoru poudarja, kolikšne važnosti je za Rusijo popolna neodvisnost baltskih držav in kako se je treba odločno postaviti prot, nemškim strem
ljenjem po osvojitvi vzhodnih pokrajin.
★
Kmetijska stranka v Ameriki
Pariz, 3. januarja. Iz New Yorka poročajo, da se je v zadnjem času v USA, zlasti v kmetijskih predelih Srednjega zapada začel pokret za ustanovitev nove politične stranke z naprednjaško in socialno tendenco. Na čelu tega pokreta je zveza ameriških poljedelskih delavcev, katere predsednik bo imel v New Yorku javno zborovanje in tam podal program nove stranke, ki bi bila tretja politična stranka v USA. Novi predsednik newyorški' občine l.aguardia, ki so ga povabili na današnji zborovanje, je povabilo odklonil, češ da je obljubil. da se za dobo, dokler bo trajalo njegovo iu-panovanje, ne bo mešal v politiko.
Notranja kriza v Romuniji
Bukarešta, 3. januarja, b. Kralj Karel je v
teku današnjega dopoldneva sprejel v Sinaji več voditeljev političnih strank. Med drugim so bili sprejeti v nvdijenco tudi notranji minister Insuletz, državni podtajnik Tatarescu in minister Viktor Antonescu. Ministrski predsednik Angelescu jc prišel popoldne v Sinajo in bo zvečer sprejet v avdi-jenco pri kralju. Obenem z Angelescom je prispel tudi finančni minister Konstantin Bratianu. Pogajanja v Sinaji se nanašajo v glavnem na izvolitev novega šela liberalne stranke. Kriza v liberalni stranki postaja vsak trenutek hujša. Liberalni krogi poudarjajo, da je kralj imenoval Angelesca za predsednika vlade in mu pri tej priliki izrazil svoje zaupanje kot bodočemu predsedniku liberalne stranke. Nasprotno pa se v enem delu stranke smalra da Angelescu ni prava osebnost za prevzem vodstva v trenutku, ko je potrebna energična akcija v zamotanem notranje-političnem položaju.
Kakor kaže, je bila kriza v Romuniji nepričakovano hitro rešena. Sedaj je jasno, da je zunanji minister Tilulescu umaknil svojo demisijo, ki jo je podal v protest proti slabosti vlade, ki ni bila sposobna, da prepreči umor šefa liberalne stranke in vladnega predsednika Duce. Seveda pa sedanji vladi ni zagotovljeno dolgo življenje že sanin zaradi tega, ker se predsednik vlade dr. Angelescu boji maščevanja »Železne garde« in želi sam odstopiti, na drugi strani pa tudi radi tega, ker ga tudi ostale stranke ne smatrajo kot pravega človeka, ki naj bi vzel v roko vajeti romunske notranje politike. Radi lega ni izključeno, da bo v kratkem prišel na njegovo mesto dosedanji finančni minister Bratianu. Tu pa se pojavlja zopet zapreka od zunaj. Inozemski upniki namreč nočejo Bralianove konservativne finančne politike. Radi tega ?e splošno misli, da bo človek bodočnosti v Romuniji sam zunanji minister Tilulescu; samo zaenkrat še ni prišel njegov čas.
Nove aretacije
Bukarešta, 3. januarja, c. Urednika >KaIvendu-rula« Nikofor Zalinitis in generala Cantacuzena, ki sta bila aretirana, bodo prepeljali v Ploesti, kjer se bosta zagovarjala hkrati z atentatorjem pred posebnim sodiščem. Danes so pripeljali v Bukarešto urednika »Cuvgnlula« Noe Jonescua in je bil zelo dolgo zasliševati. Ugotoviti so hoteli, v koliko je tudi on odgovoren za organizacijo atentata. V svojem listu je namreč zadnii čas vodil zelo močno propagando za železno gardo.
Odstop vlade
Bukarešta, 3. jan. AA. Rador poroča: Vlada je i odala, oalavko. Minister :a trgovino in industrijo g. Tatarescu je dobil mandat za sestavo nove liberalne vlade. Djordje Tatarescu pripada mlademu pokntjenju liberalne stranke, študiral je v Parizu in tamkaj promovira! za doktorju prava. Po vojni jc bil tlun vseh romunskih narodnih skupščin, kol parlamentarec se je odlikoval s svojim govorniškim darom. Г vladi Jona Bratiana je hit ilriovni podla jnik oil leta 1922 do 1112(1. Tudi v vladi Vintile Bratiana jr l>it držtrvni podla jnik. r vi ml i Dure pa trgovinski minister, Tatarescu rrljn zri odtočnega in zelo spretnega driarnika. Nora rmivniska vlada bo sestavljen,, nocoj.
Titulcsca hočejo ubiti
Pariz, 3. januarja. AA. Današnji »Echo de Pariš« prinaša pa londonskem >.Daily Heraldu« vest, da sta ndpotovala v St. Moritz dva člana romunske organizacije »Železea garda«, da ubijeta romunskega zunanjega ministra Titulesca. Po tej vesti stražita dva detektiva noč in dan hotel, v katerem stanuje Titulescu.
Zanimivosti iz Nande Novakovega procesa
Koroški Slovenci in avstro-nemški spor
»Volkischer Beobai-liter<; z dno 3. januarja 1934, štev. 3, piše pod naslovom: Dollfuss, upanje slovenske iredente na Koroškem — Inž : Reichspoete« in resnica bledeče:
Vodilni list krščansko socialno stranke v Avstriji »Roichepost« je dne 22. decembra 1933 objavila na prvi struni pod naslovom ■Narodnoeo c i a 1 i stično izdajstvo na d o b m e j n i m i \ e m c L senzacionelno napihnjeno vest, da so krogi na rod nosocia listič-
----r-----J ~....	■	.............. ....... •
nega zunanjepolitičnega urada, ki ga vodi M Гге<1 Rosenbcrg. baje izrazili, da se odrečejt
J"
Sii ko j i koroškega deželnega zbora, ki se jc sestal nekaj dni pozneje, so podpisali vsi koroški deželni poslanci, i/.v/.emši nacionalne Slovence, .spomenico na koroškega deželnega glavarja dr. k e r n m e i o r j a , v kateri vprašujejo o vesti Reichspoele«. Kajpada je pri lej priložnosti koroški deželni poslanec Leer r>l>rokov,il zunanjepolitični urad narodnosocia-listične stranke iti sramotil tudi narodni šoeia-li/cm, kakor pač /e odgovarja krščansko socialni demagogiji.
Isto vest lleielisposte« je priobčil tudi • Kiirlner Tag-blatt'. ki ga vodi inoneignore Pit ti I i t s c h . bivši državni poslanec in to lie da bi se potrudil prinesti kakšnih dokazov za to lažnjivo vest, akoravno je bila resnica o tej In/njivi vesti takrat že javno znana.
Zunanjepolitični urad narodnih socialistov je k te j lažmji\ i vesti - Reichsposte« zavzel sledeče stališče:
Kakor smo izvedeli, se razširjajo na Dunaju in po Celovcu lažnjivc v osti, ki zasledujejo samo politične obrckovalne namene, češ, (In so je vodja našega urada Alfred Rosen-li e r g baje izjavil. da bi
prišla v postrv m da l>i bilo tudi mogoče, da se
K I c m u
i z i a v 1 j a m o . da s o v s e te trditve p o p o 1 n o m ii i z m i š 1 j e n e.c
incd tem prišla nedvoumna izjavil, M zavrača te namenoma lažnjivc .osti in v kateri med drugim beremo sledeče: K članku v Reichsposti« se izjavlja, da o
kiikšnih tam navedenih posvetovanjih ni ničesar znanega in da jih zalo tudi ni treba de-mantiroti.	' - ima že
od nekdaj svoj trden pravec-. da «o namreč mirovne pogodbe nedotakljive. Ta politika se tudi v bodoče ne bo spremenila.
ima za cilj utrditev miru v srednji
Evropi.t
Izmišljena vest Reicli.sposte«. ki je čisto podobna oni lažnjivi vesti pred nekaj časa. da se namreč nemške vojaške čete zbirajo na bavarski meji in da nameravajo vpasfi v Avstrijo, zasleduje seveda gotove določene namene.
Prvič naj bi so obmejno nem št v o v Avstriji n n Ii u j s k a I o p r o t .i 11 a r o d -11 e 111 11 ,s o c i a 1 i z 111 11 in drugič na j bi se
ozemlju zopet znova oživile, каг na, 131 povzročilo večjo napetost z JM e in č- i -jo. s katero se	' " danes nahaja v
dobrih oilnošajili. Uspeli pa bo samo ta. da se bo	Avstriji le Je bolj odtujila.
Na Koroškem se nahaja namreč slovenska iredenta, ki narodni socializem z vsemi sredstvi pobija. Glasilo te iredente > K o r o š k i Slovenec« je še pred kratkim pisal v članku o notranjepolitičnem položaju Avstrije sledeče:
»Z nastopom kanclerja Dollfnssa se je položaj naše manjšine na Koroškem brez dvoma moralično utrdil... Manjšina je na svojem ozemlju celo zastopnica smernic, ki jih zasleduje vlada ...«
To je torej resnica. Slovenska iredenta. ki «i ničesar bolj ne želi. kot združitev koroškega
j e z a -
stopnica vladnega programa Dollfnssa. Ona tega gotovo ne dela iz rodoljubnega navdušenja, ampak zaradi tega, ker ve, d a njene želje i z. <1 a j a I s k a v I a d а najboljše z a s t o p a.	dr.II.
To izjavo uradnega glasila nemškega liille-riziiiii smo smatrali potrebno, da jo prinesemo v zvezi s člankom, Ki smo ga pred božičnimi prazniki o tem vprašanju že objavili. Debeli in razprti tisk je že \ originalnem članku. — Op. umi.)
Strašna radarska nesreča
Praga, 3. januarja, k V rudniku Nelson se je danes zgodila velika katastrofa. Nastala je v rudniku velika eksplozija, od katere so v bližnjem mestu popokale vse šipe. Vse zgradbe rudnika na površini so razrušene. Misli se, da jc prišlo do iksplozije v rovih. V rudniku se je ob času nesreče nahajalo 150 rudarjev. Nobenega še niso rešili. Sklepajoč po učinku eksplozije zunaj rudnika, se splošno misli, da so vsi rudarji mrtvi.
Izgoni iz Koroške
Dunaj. 3. jan. b. Kakor znano, so avstrijske oblasti aretirale na Koroškem kneza Bernharda Saxen-Meiningena, ki je bil radi narodno-sociali-slifne propagande obsojen na zapor in interniran na koncentracijsko taborišče v NVoellersdorfu. Princu pa so je v mesecu decembru posrečilo pobegniti skupaj s svojo soprogo v Italijo. Te dni se je v rnil '7, Nemčijo in dospel preko Salzburga z. ekspresniui vlakom na Koroško. Njegov prihod je bil aviziran. Na Silvestrovo so ga avstrijske oblasti na Koroškem aretirale. Saxen-Meiningen je bil obenem s svojo soprogo takoj obsojen na dosmrtni izgon iz Avstrije. Oba so odpremili na nemško mejo.
Kriza v belgijski vladi
Bruselj, 3. januarja, c. Nenadno jc nastopila icvarnost, tla izbruhne vladna kriza. Vlada je namreč nedavno sklenila, da odpusti 80 uradnikov, ki sn bili nastavljeni za časa nemške okupacije. Kmetijski minister Sap jc zagrozil hkrati z nekaterimi flamskimi poelnnci, da bo izvajal proli vin d i vse posledice, če bi vztrajale na tem, da odpnsti teh £0 uradnikov. Večina vlade se je na seji strinjala s kmetijskim ministrom. Belgijska javnost pa je bila na to zadevo opozorjena z velikim protestnim shodom patriolične organizacije bojevnikov, ki zahteva odslovitev teh uradnikov. Vojni minister je dane« zagrozil z demisijo, ako vlada ne odpusti teh uradnikov. V četrtek bo odločilna seja belgijske vlade, ki bo morala rešiti to vprašanje.
„Rešilna armada" v Podonavju
Dunaj, 3. jan. b. »Rešilna urniadac od danes naprej ni več pol vrhovnim vodstvom Berlina. Na čelu rešilne armade v Avstriji in Madjarski je poplavljen angleški polkovnik Bovver. Polkovnik Ko-,\er ima naloco. da organizira posebne skupine ludi v Juooslavtji in Romuniji.
V	par vrsticah
število smrtnih žrlev, ki jih je zahtevala po-vodenj v .lužni Kaliforniji je naraslo na več ko slo. Do zdaj so našli 40 trupel. Pet tisoč ljudi dela noč in dan in čisti ruševine v poplavljenih krajih.
h NVashingtona poročajo, da je vest o ostavki ameriškega poslanika v Parizu Slrausa neresnična. Straus bo odpotoval v Pariz 13. I. m.
Predsednik Roosevelt jo prvič pu VVilsonu csob-110 otvoril kongres. V svoji poslanici je navedel, da znaša primanjkljaj državnega proračuna več ko 4 milijarde dolarjev (200 milijard Din).
Na švicarskih visokih šolah je bilo v študijskem letu 1932-33 imatrikuliranih še '2.003 ino-zrmcev, med njimi 290 šludentk.
Francoska vlada razpiše danes posojilo /.a vsaj in milijard frankov, kolikor je izglasoval parlament.
DNU poroča: Letošnjo zimo se bo z.ačela gradnja avtomobilske ceste iz Slullgarta v IJI111. Pri delu bo zaposlenih okoli 15.000 delavcev dve loti.
Italijanska posianska zbornica in senal sla so danes prvič sestala po božičnih počitnicah.
V	Zala Kgerszegu so včeraj nacionalisti priredili velike demonstracije proli Judom. Napadli so nekatere sinagoge ler motali v okna polena in kamenje.
V	poučenih krogih se pričakuje, da sc bodo francostko-nemška pogajanja v kratkem nadaljevala.
V	Parizu ,ie umrl zgodovinar vojvoda de la Kor re. član akademije v 98. letu .starosti.
Sovjetske oblasti so obsodile nekaj šoferjev v Moskvi na fi mesecev- zapora zaradi tega, ker «0 od iiroz.eineev sprejemali napitnine.
U. Otlavo poročajo, da je požar uničil glusovil > -liko van Dycka, ki se ceni na 150000 dolarjev.
Nalivi zadnjih dni so povzročili v Macedoniji veliko povodenj. Ponekod je uničen ves pridelek. Vlada je organizirala pomožno akcijo za prizadete pokrajine.
Listi poročajo, da bo dr. Benes obiskal Sofijo po vsej priliki 18. januarja. Iz Sofije bo češkoslovaški zunanji minister odpotoval v Alenc.
l'o vesteh iz Poljske in Ukrajine se nam približuje nov val mraza. Pričakujejo velik padec temperature.
Med južnoameriškimi državami se pripravljajo nove napetosti. Zopet se ie začelo pogrevati vprašanje Leutieiie. ki je sporno med Kolumbijo in Perujem.
Ljubljana, 3. januarja.
»Slovenec« je že v današnji izdaji kratko po-( ročal o procesu župana g, Nandeta Novaka iz 1 Nevelj pri Kamniku, ki jc bil ohtožen po zakonu o
1 zaščiti javnega reda 111 miru v državi. Senatni pred-I sednik g. Ivan Kralj je uvodoma pripomnil: »Danes sta druga sodnika. Treba je, da se vsa razprava kratko ponovi.* Nato je nadaljeval: »Ali imate kaj pripomniti? Ali se čutite krivega?«
Obtoženec Nandc Novak: »Ne. Nisem govoril. Kaj takega nisem niti slišal. Če bi, bi nastopil proti. Razgovarjal sem se pač o težavnih razmerah gospodarstva.«
Prečitale so se nalo izpovedbe prič, ki so bile zaslišane na razpravi 5. decembra lani. Senatni predsednik: »Zadnjič zaslišane priče niso vedele dosti povedati.« Priča Hočevar Fran je najprej v Kamniku zelo obremenilno izpovedal za obtoženca, pozneje pa je preklical, češ, da ni točno, kar je bilo zapisano na policiji. Branilec dr. Ž v o k e I j : Hočevar je rekel, da v Kamniku tisti gospodje kar oišejo, pa nič ne vprašajo.«
Druga priča Osenar Franc jc pozneje iz;avil: Sem star, malo gluh in se za politiko snloh ne brigam. Mi pamet peša.« Priča Lakner Vinko je poudarjal: »Obtoženec je zelo priljubljen med ljudmi. Vsakemu gre na roko, če je njegov pris-laš I ali nc.« Priča odvetnik dr. Potokar Ivan je izjavil: Povedal mi ie g. Novak, da je odločen nasprotnik vladne stranke, udan pa je državi in ljubi svojo : domovino. Slovenija je mogoča edino le v Jugoslaviji.«
j Glavna nriča vet. svetnih Ravtar
Senatni predsednik jc nato odredil, da se po-j zove pred senat glavna priča, veterinarski svetnik i Ravtar Josip. Branilec je še pred zaslišanjem na-, vajal mnoge vaine okolnosti, ki naj pojasnijo razmerje med vet. svetnikom in obtožencem. Navajal j je med drugim, da je bil obtoženec vedno zaveden j Slovenec in Jugoslovan, pač pa tudi človek, ki je ! odkrito povedal svoje mnenje. Pokazal je to tudi napram generalu ministrskemu predsedniku Petru Zivkoviču, ko mu je na znanem banketu pojasnil 1 vse pritožbe in težave kmečkega naroda. Gg. Rav-I tnr in Ccrar sta večkrat vabila obtoženca, da bi vstopil v JRKD. V prejšnji razpravi (proti g, L. Sparliaklu) je dejal poštni ravnatelj dr. Tavzes: Taki ljudie, ki nc spreminjajo svojega mnenja, niso slabi ljudje!« Tak je obtoženec! Vet. svetnik Ravtar jo leta 1927 knndidir.il pri skupščinskih volitvah. Moral bi bil oditi v Macedonilo. Obtože-j r.cc pa je zastavil ves svoj vpliv, da ni šel tja doli. G. Ravtar je pozneje prišel k obtožencu, se mu zahvalil in ga prosil, da sprejme pobratimslvo. Od takrat sta si bila vedno priiatelja. G. Ravtar je ' kasneje prevzel vodstvo JRKD za kamniški okraj.
Priča Ravtar, ki sporazumno z državnim tožilcem in branilcem ni bil zaprisežen, ie nato očrfal vsebino političnega razgovora z obtožencem. Senatni predsednik: »V Kamniku ste bili zaslišani. Sami ste diktirali zapisnik Poveite, kakšno je vaše razmerje do obtoženca in od kdaj se poznata?«
Priča: »G. Novak je bil dalj časa predsednik okrajne blagajne. Pozne'e je bij tudi predsednik okrajnega kmečkega odbora. V obeh institucijah i sem bil jaz tajnik. Tam sva se zelo dobro spoznala. Pozneje, kn so bile 1927 volitve, sera kandidiral. Nato sem bil premeščen. Takrat je on, kot ie meni I -rekel, interveniral, da se me ni premestilo. Ne vem, j če je to res. Mogoče! Smatram pa, da je bila re-i paracija prizadejanih krivic Ie dolžnost. Drugače sva se dobro razumela. Prihajal je v mojo pisarno. Vsakokrat sva sc lepo razgovarjala.«
Branilec: »Ali sta se tikala?«
Priča: »Da. Saj jaz ga tudi nisem naznanil. Stvar bom pojasnil.« Priča je nato obširno skušal opisati razvoj dogodkov. V Kamniku so se širile govorice, da dobimo Trst, Gorico in Primorje. Ob priliki je meni obtožencc izjavil, da je bil dr. Korošec v Rimu in da je dejal: »Samo to naj še doseže, potem gre rad v penzijon.«
Predsednik: »Kaj naj dr, Korošec doseže?«
Priča: »To jc združitev vseh Slovencev! — odvrnil sem obtožencu: »Moralo bi se reči v okviru Jugoslavije.« Obtožencc me je začel spraševati, kaj bi bilo, če bi se ustanovila vmesna država. Odvrnil sem mu. da o tem ni govora, ludi ne, da bi bila Slovenija pod italijanskim pro-te-kloratom; naj nc bo tako naiven, kajti Mussolini ne bo nič dal, kvečjemu nam še lo vzel, kar imamo. Tak je bil v splošnem najin razgovor.«
Predsednik: »Kako je vse to povedal?«
Priča: »Vse, da mu je povedal dr. Korošec.«
Predsednik: »V kakšnem smislu?«
Priča: »Iz celega razgovora sem posnel, da bi bili pod italijanskim protekloratom.«
Predsednik: »Važno je, kako je vam vse tole pravil?«
Priča: »On mc jc le vprašal, če bi se tak& vmesna država ustanovila. Povedal mi je obtoženec, da se jc razgovarjal z dr. Korošcem, da gre za združitev vseh Slovencev in da, čc dr. Korošec samo to še doseže, potem da rad umrje.« Priča je nato pripomnil, da dobesedno vsega razgovora ne more navesti.
Predsednik: »Torej sta govorila, da se združijo vsi Slovenci. Ali je pri tem rekel, da bi bilo dobro, če sc ustanovi vmesna država, ali vas je samo vprašal, če bi bilo to dobro?«
Priča: »Vprašal me je samo, kakšno stališče zavzemam jaz, kakšno mnenje imam o tem.«
Državni tožilec: »Ali vam jc holel vse lo povedati samo kol dobremu znancu?«
Priča: »Samo kot znancu. Govorila sva o tem v Kamniku.«
Državni tožilec: »Ali je holel na vas vplivati?«
Priča: »Ne. Takrat se je splošno govorilo, da se bo ustanovila Slovenija.« Priča je nada-1'е navajal, da je načelnik okrajne organizacije JNS,
Branilec: »Pri zadnjem zaslišanju v Kamniku sle povedali, da ste hoteli izvleči od Novaka za kakšno važno zadevo dr. Korošca.«
Priča: »To je bilo napačno diktirano,«
Predsednik je nalo prečital izpovedbe še drugih prič, loko kamniškega župana Kralncnja, učitelja Pera Ilorna, sodnika Josipa Gruma, ki pa se nanašajo na nebistvene okolnosti in dogodke.
Državni tožilec je zahteval sodbo v smislu obtožbe, poudarjajoč, da je režim pač temeli, na katerem se mora v vsaki državi vladati. Če se ta režim spremeni ali nc, to v procesu ne igra nobene vloge.
Branilec dr. Ž v okel j je v daljšem govoru utemeljeval oprostitev. Analiziral je v podrobnostih rezultate razprave. Mestoma je prišlo do prav živahne kontroverze z državnim tožilcem. Navaial je tudi značilne dogodke in vzroke, kako je prišlo do procesa proti obtožcncu. Dotaknil se je tudt -'omačih političnih razmer.
Predsednik ga je prekinil;) »Politika spada na zborovania. To je političen govor, ne pa zagovor.«
Branilec je ugovarjal in kmalu nato zaključil govor: »Predlagam, da se obtoženca popolnoma oprosti.«
Po kratkem posvetovanju je bila objavljena oprostilna sedba. V, razlogih je predsednik poudarjal, da je priča Hočevar vse preklical in zato odpade prva točka obtožbe. Kar se tiče druge ločke 'samostojna Slovenija), smo danes slišali, da je ob-I totfeni vse to priči g. Ravtarju govoril kot prijatelju. Ni imel namena ga za to pridobiti. Vprašal ga ie le. kaj misli o vmesni državi, ne da bi nar.f vplival. Da se dela propaganda proti državi, ic pa treba za to namena in zavesti.
Državni ložilec je prijavil revizijo.
Osebne vesti
Belgrad, 3. jan. m. Za višjega veterinarskega pristava v 7. pol. skupini je postavljen na državnem posestvu v Karadjordjevu Kranj o MaruSič, veterinarski pristav 8. pol. skup. istolam. — Sprejeta je ostavka na državno službo, ki jo jo podal dr. Mirko černič, šef kirurškega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani, v 4. pol, skupini I. stopnje. — Za pristava 8. pol. skupine pri okr. načelswife v Dolnji Lendavi je postavljen Karel Prah, prietiv iste pol. skupine pri okr. načelstvu VKamniku. Za poverjenika finančne kontrole 9. pol. skupine je postavljen Radovan Perovič v glavnem oddelku na Sušaku.
Vpokojen je dr. Fran Pajtler, sodnik na okr. sodišču v Mariboru v 3. skupini 1. stopnje.
Izpiti za elektrotehnike
Belgrad, 3. januarja. AA. Minister za trgovino in industrijo je,'ker se je pokazala potreba, iz.pre-menil pravilnik o izpitih za osebe, ki vodijo elektrotehnične naprave, 7. dne 16. junija 1933. Po leh iz-preinembah morajo te osebe delali izpile pred izpitno komisijo pri kraljevski banski upravi. Te iz-premembe stopijo v veljavo, ko se razglase v >Slu-Z benih novinnh«.
Sloni - živi zgoreli
Pariz, 3. januarja. Preteklo noč je nenadoma nastal ogenj v zoološkem vrtu v Vincenskem gozdu blizu Pariza. Pri tem je več slonov, ki predstavljajo glavno bogastvo vincenskega zoološkega vrta, živih zgorelo. Čuvarji vrta pripovedujejo, da je bilo strašno poslušati tuljenje nesrečnih živali, toda nemogoče jih je bilo rešiti, ker je ogenj olijel ves de! vrla, kjer so bili sloni zaprti.
JJtrinki.
i Leteča družina.
i
Na pobudo trgovske zbornice se je pred nekaj dnevi vršila v Londonu konferenca skupno z zastopniki angleških zračnih družb, na kateri so o i lem razpravljali, kakor organizirali živahnejši ; zračni promet nad Anglijo. Glavni govornik ni bil nihče drugi, kakor preslnolnaslednik, ki je po-■ udarjat nujno vaino.ft. da Anglija čimprrje pve-preie svet s trnovskimi zračnimi linijami. IValeški princ jr. znan kot vnet Irlulcc in. ima. lastno letalo in lastno pristajališie na svojem posestvu.
Dragi glavni govornik je bil angleški zračni minister I. o r d hondonderry, ki. skupno s sroio družino dela чajživahnrjšo propagando za I zvukoplovstvo. Kakor čitamo v . Daihf Telegraphr, bo za božične praznike z vso svojo družino letel ; v Kairo. Čeprav je star 00 let, si je šele pred i , meseci pridobil letalski izpil. Njegova žena se i pravkar režba v isti stroki. Tudi njegova najstarejša Itčrrka. ima že letalski izpit. Toda rekord v j družini ima najmlajša hči Marg. Čeprav je šele I:] let stara, kaže tolikšno spretnost r pilotiranju, da. bi imela brez dvoma že spričevalo, ko bi ve bila še premlada, čakati bn morala še polna I leho, če se med lem seveda ne — tibije.
\EMSKO ČASOPISJE NEKDAJ IN SEDAJ
i
j ('EPS poroča: Od prejšnjih 2700 dnevnikov v Nemčiji jih sedaj izhaja le ie 1200. D> še pri teli jr strašno padla naklada, ker ljudje nimajo veselja, do komandiranega. in cenznriranega časopisja. Prej se. ju dnevno tiskalo skoraj 1 milijardo elcsemplnr-jrv, toda 1. oktobra letos le še Ml milijonov. Ste-; vilo urednikov se je od. W:2tK) skrčilo na 6300.
Bertiner Morgenpost , ki je prej dosegal naklado ТЖ000, se tiska sedaj v 200.000 izroditi. > Bertiner lageblalt jc od 230.000 padel na 2X000. II. /.. u>n Miting jr šla od 2Q0.000 nnzaj m, 60.000. To so le nekateri berlinski tisti, fe tinjii> nazadovanje ie sereda v provinci, kjer cen: aru enako drži (n-
HOjtisje,
MOŠKO JE POVEDAL!
Za praznike so n arndno-socialisl/čni listi v Nemčiji napadli katoliške Ušle in sicer radi. vsakoletnega poziva: Katoličani, berite katoliške liste! Ker so tudi protestanti na svoje vernike izdali podobne razglase, rirli Hitlerjevo časopisje v trm izdajstvo nad narodom-., češ. da se s tem >poglob-Ijuje verski razdor v nemški družbi!,
Na to odgovarja Irierski škof Frane Rudolf sledeče: *Sedaj še prav poiebvo kličem: Katoličani, čitajte katoliške lisic! če sem radi lega že narodni izdajalec, separatist 'in zločinec, presodile bkofljiivi sami. saj sem med remi že 1:l let.
Ako naj bo driara krščanska i v katoliška Cev-t;ev svobodna, potem je (udi upravičena, da je v posesti katoliškega tiska. Ne mislim nabožnega tiska, ampak listov, t,i z dnevnimi novicami podajajo svojim čilateljrm tudi katoliškega duha in ki dogodke, dnevnega življenja osvetljuje pod vidikom večnosti Cerkev se temu najbolj modernemu dušno-pastirskemu sredstvu ne more odreči, in mora zalite-vati zase vsaj tolikšno svobodo, kakor jo imajo brezrerski, framnsovski ali vsaj versko indiferenlni listi. Ravno katoliški lisk se je vedno in povsod izkazal kol najbolj državotvoren, ker poudarja liste principe, na katerih sloni javni ved in država sama.
če„rav no smejo več nekateri listi nosili napisa katoliški dnevniknič ne de. Ni naslon ampak duh in vsebina, ki Ivi hi. kaloiicizitni kakega lislo, y.alo katoličani, ohranile zvestobo katoliškemu tisku. Katoličani, berite katoliške listeU
Knkor znano, fe Hitlerjeva vlada prepove dala listom za noro leto ■nabirati norih naročnikov. Seveda prepoved ni zadela lastnega strankarslceija čas opisja. Hitlerjevce jezi. da Nemci njihovega tiska nočejo čitati, zato duše iz narodnih konkurenčnih nagibov zlasti katoliški tisk. Pod tem vidikom je pogumna izjava Irierslrga škofa t' prilog kaloli-ikr.j.j f.'.Jv? šc posebno značilna.
V župniji slovenskih tazarislov
na Čukarici
Nevihte in povodnji ob Vardarju
Iz Gjevgjelije poročajo, da so tam zadnje dni imeli velike nevihte in nalive. Deževalo je pred novim letom tri dni noč in dan. Ni čuda, da je vsa okolica pod vodo. Zaradi deževja »o narasli tudi gorski potoki, ki divjajo v ravnino.
Na novega lela dan ob dveh popoldne se je za-. čelo bliskali in treskali. Med silnim grmenjem je . neprestano lil dež. Okrog 4 popoldne pa je grmenje postalo naravnost strašno, ker ga je spremljalo za-; inolklo podzemsko bobnenje, kakršno so slišali ob i strašnem potresu leta 1031.
Zvečer na novega leta so bile skoro že vse ulice v Gjevgjeliji pod vodo. Voda je prodrla do železnice. Ljudje so morali do kolena bresti blatno
vodo. Vardar je začel naglo naraščati, kakor tudi Suhovska reka. Vardar je narastel za 2 metra nad normalo. Vode iz Vardarjn so zalile rodovitna polja in vasi Bogorodica, Stajkovec, Bogdanovec, l)ja-val, Mr/.enico in še mnogo drugih. Okolica Gjevgjelije je kakor veliko jezero.
Na novega leta zvečer je voda izpodjedla že-rezniški most med postajama Milakovo in Miroč. Iz Gjevgjelije je odšla pomoč. Prihitelo je tudi vojaštvo, katero je delalo vso noč. da je bila škoda popravljena. Belgrajski brzovlak, ki bi bil moral priti v Gjevgjelijo na novega lela ob 10 zvečer, je privoail na postajo šele 2. januarja ob pol 0 zjutraj
Sem in tja po Zagrebu
Župna cerkev sv. Cirila in Metoda na Čukarici z misijonsko hišo slovenskih lazarislov.
Belgrad, meseca decembra 1933.
Na prijaznem gričku Čukarici, po katerem so se v začetku svetovne vojne vršili najhujši boji, na gričku, kjer je skoro vsak kvadratni meter na-poj*n s krvjo in ki je še dandanes ograjen s trnjem ©pletenimi strelskimi ijarkji, te veselo pozdravi Slomškova relikvija, cerkev sv. Cirila in Metoda, srce obširne in prostrane župnije, ki se razteza proti jugu do Mladenovca in Arancljelovca (60 do 80 km) proti zahodu in jugozahodu pa do Obre-novca in Lajkovca (81 km). Z župnijo Kristusa Kralja jo meji železniški most čez Savo, meja gre dalje na Senjak, Topčider in Dedinje.
Malo preje sem dejal »Slomškova relikvija«. Stvar je namreč sledeča. Ko je bilo določeno, da bodo to župnijo prevzeli slovenski lazaristi, se je takoj izrazila želja, da se naj postavi pod varstvo in idejo sv, Cirila in Metoda. To idejo je prvi izoblikoval v bratovščino sv. Cirila in Metoda Slomšek, naš največji venski, prosvetni, vzgojni in narodni velikan, ki je tudi prvi mislil na zbližanje z našimi brati na jugu. Ker je pa tedaj vsakabra: tovščina imela svoj oltar, je Slomšek določil tej svoji bratovščini oltar sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jožefu nad Celjem, kamor je povedel prve duhovnike iz reda sv. Vincencija Pavelskega v Sloveniji in bivši Avstriji. Ti so zaupani biser čuvali in ko se je odprla pot na jug, so vzeli sinovi sv. Vincencija Pavelskega od Slomška blagoslovljene kipe sv. Cirila in Metoda z oltarja bratovščine in jih postavili v glavni oltar v cerkvi prve svoje župnije na srbskih tleh. Ko se je cerkev še gradila, je prišel takratni pomožni in sedanji lavantinski škoi dr. Ivan Tomažič na obisk. Ko je tega prvo-borca za Slomškove ideje in njegovo kanonizacijo tedanji župnik opozoril na Slomškovo svetinjo in ga zaprosil, da bi naj lavantinska škofija dala tej ideji, ki je bila izražena v Slomškovih kipih, tudi primeren okvir v obliki glavnega oltarja, je Slomškov naslednik navdušeno sprejel to prošnjo, la naloga je bila nato takoj poverjena ljubljanskemu umetniku Pengovu st., ki je dal Belgradu dosedaj najlepši oltar. Slovenci, Slomšek še živi med nami.
Ko sem prestopil prag gostoljubne hiše slovenskih lazaristov na Čukarici, me je ljubeznivo sprejel sedanji superior in župnik g. dr. Zdešar. 0 svoji župniji mi je v glavnem povedal sledeče. Delo je težko, revščina, revščina. (Čukarica je proletarski del Belgrada.) Imamo Vincencijevo konferenco, gospejno društvo, ali za vse to je treba sredstev, da bi se tem revežem lahko kaj pomagalo. Naše sestre imajo malo zavetišče, kjer sprejemajo dnevno 20—30 otrok. So to katoliški, pravoslavni, židovski in protestantski otroci. Vsi so enako postrežem. Življenje s pravoslavnimi se giblje vedno v mejah medsebojne vljudnosti. Ker je bil g. dr. Zdešar zaposlen s strankami v pisarni, me je naprosil, da naj stopim h g. T u m p e -j u, ki ima sedaj določeno delo po vsej obsežni diaspori župnije. Kot starega znanca sem ga takoj »popokal« in mu zastavil kar prvo vprašanje.
—	G, Tumpej, kakšno fe Vage delo? Koliko vernikov imate v diaspori?
—	Ja, na to je zelo težko odgovoriti. Naša župnija se razlikuje od slovenskih doma v tem, da posebno v diaspori ne morete sestaviti status ani-marum, ampak samo fluctus animarum. Recimo, pred tremi meseci smo imeli v Vlaškem polju (v bližini Mladenovca) petdeset katoliških družin, danes nimamo nobene. Saj so Vam znane socijalne razmere po teh krajih. Brali ste v »Politiki« od 13. decembra t. L, da so prišli rudarji peš od Pi-rota v Niš in iz Niša zopet peš in vsi raztrgani, premraženi in lačni v Belgrad, da zaprosijo mero-dajne kroge za zaščito, da se jim izplačajo službeni prejemki. To je bil samo en slučaj, ki je prišel v javnost.
S takimi reveži nosimo križe in težave. Kakor vidite, je v naši župniji poleg fluctus animarum tudi fluctus lacrimarum. Vendar pa imamo na večjih krajih stalnejše skupine, ki jih stalno duhovno oskrbujemo s službo božjo in redno z veronaukom. To so kraji: Obrenovac, Lajkovec, Lazarevac, Ba-roševac, Rudovci, Arandjelovac, Kopljare, Mlade-novac, Sopot, Ralja in Ripanj.
—	Kako pa imate organizirano duSebrlžništvo v navedenih krajih?
—	Po možnosti. Večje skupine obiščem po možnosti večkrat, manjše pa vsaj za Bcžič in Veliko noč. V Lajkovcu smo ustanovili že celo podružnico. Kupili smo hišico, jo preuredili v kapelico m stanovanje za duhovnika. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda nam je kupilo krasen kip sv. Jožefa, oltar in zvon pa belgrajski nadškof g. Rodič Tu imamo službo božjo vsako prvo nedeljo v mesecu za 45 katoliških družin. Drugače pa mašujem vsako nedeljo na drugem kraju. Po dogovoru se tberemo v kakem zasebnem stanovanju. Med tednom imam pa veronauk na raznih krajih. En torek v Arandjelovcu in v dve uri oddaljenih Kopljarih, drugi torek v Lajkovcu in Rudovcih, kamor pridejo tudi otroci iz Baroševca. En četrtek v Rarošev-cu, drugi četrtek v Sopotu. Vsako soboto pa v Obrenovcu.
—	Od kod so pa ti katoličani?
To j« pa zelo pestra slika. So Slovenci, predvsem iz Gorice in Koroške, pa tudi iz Slovenije, Hrvati, in to iz vseh krajev, Madžari, Nemci m nekaj Francozov.
—	Kje pa imajo delo?
To so rudarji, delavci po mlinih in žagah, uradniki, železničarji, učitelji, manjši podjetniki in slično.
—	Kako se počutijo v teh krajih?
Če imajo delo in zaslužek, so v glavnem zadovoljni. Vendar pa vsak od njih nosi v duši in srcu globoko domotožje po domačem kraju. Z drhtečo roko sežejo po domačem časopisu in knjigi. ki nato preroma vse družine, tako, da bi r:a zadnje lahko tehnična policija na njih študirala odtise znojnih in žuljavih rok. Zato sem pa tudi iz globine srca hvaležen oni ljubljanski duši, ki mi navrže kake časopise ali pa bukvice. Če bi
Glavni oltar v župni cerkvi Sv. Cirila in Metoda na Čukarici. Delo ljubljan. umetnika Pengova st.
videla, kako je pogosto Bogoljub in Domoljub po-sijal kot solnčni žarek v takole siromašno stanovanje, bi tudi on čutil, kako resnične so besede sv. Pavla: Bolje je dajati kot pa jemati in »Lačen sem bil, pa ste me nasitili in žejen sem bil ter ste me napojili. Tu gladujemo in trpimo žejo po domačiji. Kako srečna je bila zamisel Mohorjeve družbe, da se sedaj vsako leto spomni naših raztresenih udov. Saj Vam je znano kako »šnofam« po Belgradu pri znanih družinah po vseh »štela-žah«, če bi mogel kje »zmakniti« kake knjige, časopise in podobno, da jih nato >razkrošnjarim« lačnim dušam.
—	Kako se pa ljudje odzivajo k verski službi?
Razmeroma dobro. Doživljamo tudi mi razočaranja, pa tudi mnogo tolažilnih ur Marsikaterega, ki je bil v domačem kraju versko brezbrižen, je tukajšnja verska puščava privedla k božjim studencem Posehno žele starši brez izjeme, da imajo otroci redno in temeljito verski pouk. V tej točki so naši katoličani najbolj občutljivi.
—	Kakšno ie pa razmerje domačinov do naših ljudi in do Vas ter obratno?
Zelo dobro. Preprosto ljudstvo ne pozna ne verskega ne narodnega sovraštva. Na potu se mi večkrat zgodi, da me sreča čisto navaden človek-domačin. lepo se pozdraviva Kmetič me takoj vpraša »odakle si, gospodtne? Odgovorim mu »Katolički sveštenik iz Beograda«. On mi pa odurne: ».Teli si za rakiju ili vino?« Odgovorim mu: »Za to nišam ali sam 7a svaku dobru i poštenu reč,« Tn se lepo pomeniva o vseh stvareh Kakor rečeno, preprosto ljudstvo ne pozna ne verskega ne narodnega sovraštva, Posebno ne v Srbiji. Srbsko ljudstvo »poznava, da smo tudi mi kristjani, da imamo iste praznike in lep vzgled naših vernikov dostikrat ugodno vpliva na domačine Če kakšen izobraženec ali bolje kakšen napol izobraženec govori o nekem fanatizmu ali o naši propagandi, biie ored narodom v praznino. Mi imamo pri svojem delu to načelo, da po možnosti v teh izredno težkih razmerah pastirovanja preskrbimo duhovno svoje vernike.
Danes ste me r>a »zapeliali«. Navadno nikoli np govorimo in pijemo v javnosti o našem delu, ki ni posvečeno javni radovednosti, ampak Bogu in dnšnm.
Zunaj na hodniku je nastal pravcati vrišč in krik Na dan nedolžnih ot>-očifev so prihiteli semkaj I udi volarji ter »o '.udi našega Tumpeja pošteno »našeškali«.	J, K,
Božič je potekel v Zagrebu v znamenju snega kakor malo kako lelo. fte sedaj ga leži cele grmade po ulicah. Le glavne prometne ceste so izpraznili. Kdo bi ga tudi mogel toliko odpeljati in kam bi ga spravili. No pa temu bi se že pomagalo, ko bi bilo denarja. Pravijo, da je treba tudi v mestnem gospodarstvu varčevati. Sneg se sedaj na moč joka, pa za slovo je zahteval tudi nekaj žrtev. Marsikoga je zadel sneg, ki je padal z visokih streh, eno osebo je sneg pobil pelo do smrti.
V nedeljo, na Silvestrovo ob 10 je zagrebška duhovščina čestitala nadškofu za srečno novo leto. Pozdravil je v imenu kapitlja in druge duhovščine pomožni škof Salis-Seevvis. V odgovoru je nadškof povdaril, da je bilo preteklo leto leto trdega in težkega dela, pač v duhu besed Jezusovih, ki je napovedal, da čaka njegovo Cerkev trpljenje, a je dal obenem tudi tolažbo: zaupajte, jaz sem svet premagal.
Pomožni škof in generalni vikar Premuš je obolel in njegovo stanje ne obeta nič dobrega.
Na južni strani Jelačičevega trga je bila pred nedavnim velika bolnišnica, ki se je morala umaknit: s lega mesta, da bodo v središču Zagreba zra-4}ie velike palače. V tej bolnišnici je bila tudi kapela, katero so v novonastalih zgradbah ohranili, oziroma nanovo zgradili ter bo kar najokuenejše in najprimernejše prilagodena duhu časa in okolice, v kaleri stoji. Za dovršilev ie določenih 560 tisoč dinarjev. Tujec bo to kapelo kar težko našel, ker ie čisto skrita v veliki palači. Le velik križ jo označuje pri dvojnem vhodu, šaljivci so napravili dovtip, da je Kristus prišel tu med dva razbojnika, namreč med lekarno in hiralnico.
Prosvetno delo slovenskih zagrebških društev se lepo razvija. Slomškovo prosvetno društvo pri-
Mani avtomobilov
Po novem zakonu so motorna vozila podvržena večjim davkom. Lastniki motornih vozil pa so se mogli izogniti davku, če so do pretekle sobote, 30. decembra 1933 odpovedali vozilo pri oblasti in ga dali plombirati. Te ugodnosti se ie poslužilo veliko avtomobilistov. Samo v Zagrebu je dalo 200 lastnikov plombirati svoja vozila. Kakor poročajo zagrebški listi, se je na zagrebških ulicah zadnje dni že občutno poznalo, da je manj avtomobilistov.
Kakor poročajo iz Čakovca, je bilo lam odpovedanih 10 luksuznih avtomobilov in • več motornih koles.
Zaradi leh odpovedi so hudo prizadeti poklicni šoferji, ki so s tem izgubili svoj kruh. Prizadete pa bodo seveda tudi banovine in država, ker bodo dobile manj taks.
Preprečen požar
Ptuj, 2. januarja.
V Ljutomerski cesti št. 20 v trinadstropm tiiši g. Adamiča iz Ljubljane bi skoro prišlo do usodnega požara. Nekdo je namreč pustil v sobi še tleči i»e|>el, ga postavil preblizu pohištva in nato zapustil stanovanje. Kmalu se je radi vročega pepela vnelo pohištvo ili pričelo goreti. Vonj po dimu, ki je začel siliti na hodnike hiše, je opozoril stanovalce na nevarnost. S silo so s pomočjo straža nika Pestotnika vdrli v stanovanje in pogasili ogenj. Stražniku, ki pa je še ostal v stanovanju, se je kmalu zdelo čudno, da postaja ena stena v sobi. v kateri so pravkar požar pogasili, kljub temu čimdalje bolj vroča. Poklical je dimnikarja, s katerim sta steno razdrla in prestrašena opazila, da je stena votla in da iz nje švigajo plameni. Urno sta se lotila <?ašenia, kar se jima je tudi po precejšnjem trudu posrečilo. Prepričala sta se. da je bila stena lesena z le tankim ometom in se je vnela skozi špranjo v ometu. Pazljivost in duha-prisotnosl stražnika Pestotnika je preprečila, da se ogenj ni razširil na vso hišo. v kateri biva devet družin z mnogo otroci.
pravlja veseloigro Pri kapelici, ki jo bo uprizorilo v nedeljo popoldne ob 4 v Jeronimski dvorani. Čitalnica '"'a /4i svoje ninogobrojno članstvo sestanke vsako sredo. Sedaj v praznike pa je imel največ dela in ludi največ zaslug za našo misel cerkveni pevski zbor sv. Roka s prelepimi božičnim: pesmimi, ki so večno le[>e in sveže doma in toliko bolj v tujini.
Kriza stopa čini dalje bolj na ulico. Če greš sedaj po mestu, vse povsod vidiš nabita vabila: lokal v najem, stanovanje v najem, sobo v najem, sprejme se na hrano... Na nekaterih ;vratih kar cela vrsta takih opozoril, kar jasno priča o begu iz dragih stanovanj — ven v predmestja ali kdo ve kam v revščino in bedo... V zadnjem letu je najemnina padla v Zagrebu za 40 odstotkov, novo leto jo bo zopet vrglo nazdol — kar pa ni na škodo, ker je še vedno previsoka. Le kaj bodo počeli Zid-je, ki so si v vzhodnem delu zgradili razkošnih palač z upanjem, da jim bo najemnina vrnila denar, ki so ga v skrbeli, da ga izgubijo, zazidali, sedaj Pa že mesece in mesece vabijo najemnike... pa se menda kar nič ne oglašajo. Pri vsem tem je pa mestna občina vendarle izplačala v preteklem letu 19 milijonov svojih dolgov. Pa pravijo nekateri, da lo ni iz dobrega gospodarstva, ampak je bila le okoliščina taka, da je prišlo do tega plačila. Sicer pa ima mesto obilo dobičkanosnih podjetij, tako da že ima s čim gos|xidariti.
Na knjižnem trgu se je za božični dar pojavila 7,birka liričnih pesmi mlajših, večinoma katoliških pesnikov. Tudi radio ie moderni liriki posvetil fe dni pol ure časa. S kakim uspehom, ne vem. Omenjena kniiga nosi naslov: Hrvatska moderna lirika in stane 55 Din. .le vsega zastopanih 48 pesnikov s 190 pesmimi.
tr
En srečn nov tet!"

Šiškarji so imeli na Novega leta dan pravo senzacijo. Na vrtu male hišice na Celovški cesti blizu milnice so začudeni ogledovali pravo umetnino iz snega. —■ Vidite jo na sliki. Na visoki prisekani piramidi sloji lepo oblikovan možakar, ki predstavlja Novo leto. Čez prsi nosi širok Irak /. napisom »En sreč'n nov' let'«. Prisekana piramida j spodaj pa predstavlja grobnico. V njej je pokopani i »Staro leto«. Na plošči grobnice je velik črn križ I nad leni pa napis: »Tu leži en' star' let'. * t. 1. 33.. j t 31. XII. 33. Dob'r preč.« Ves spomenik, ki je nad I 6 m visok in vztrajno kljubuje južnemu vremenu. I napravlja vtis, da je i7, kararskega marmorja. Ra-I zumljivo je, da ima vedno dovolj gledalcev, ki hva-i lijo vztrajnost in sprelnost gg. Poldeta in Janeza M., ki sta tako umetniško izvršila spomenik slare-j mu letu v nadi, da bo novo leto 1934 boJjše kot je bilo staro.
iz starega v novo teto
(Kralho premišljevanje)
Na dnu slehernega človeka vedno tli vsaj drobna iskrica upanja. Velika moč je dana s to iskrico človeku, saj življenje ima poleg svojih lepot tud,i take strani, ob katerih bi se moral človek /.groziti do konca in obupati, ako ga ne bi vzdržala njegov«, čeprav še tako skrila vera, da nekaj mora priti in da nikoli niso časi in ni svet tak. da ne bi moglo biti kdaj boljše. Človek ne ve. kaj naj pride, kaj naj si prav za prav želi, toda to mora priti in ie žo na poti. Danes, jutri, morda čez en mesec, morda čez lela. pride pa zanesljivo. To ve sleherni. Ni ga takega črnogleda, ki ne bi na tihein vsaj malo upal v izboljšanje sveta.
Na dnu človeškega srca skrito upanje se živo vzbudi nn Silvestrov večer, ko človek pričakuje one ure. v kateri napravi čas novo koleno in odhaia staro leto kakor izrabljena cunja z vsemi razočaranji ler prihain novo mlado leto. nedolžno kakor novorojeni otr'>k Saj vsi vemo. da je tudi 'o leto le neznaten delček večnega časa in ne vemo točno, kaj prinaša. Kot otroci se radujemo samo dobrih darov novega leta in mor<la še pritrjujemo temnim prerokom, ki že groze: »Nič dobrega ne prinaša to letolr Saj si mislimo: »Saj ne Tovore 'ako, kakor mislijo saj se tudi sami vesele le dobrega v novem letu!«
Ni nam dano. da bi motrli le ja treno'ek naprej točno vedeti, kakšno bo. morda ie to naša *reča. toda veselimo se pa le vsesa neznanega dobrega.
S smehom. 7. radostio. 7. dobro besedo in dobro mislila je oordrnvljeno vsako novo leto. NnVnterl 7n prčakaio s plesom in neljem. dnttri » priletnim krnmlian'em v družinskem krogu modrec se zapre med knjiee in nremlšljuie minliivost vseh stvari. !"i pn se nazadnje v>r obnavljalo. Pobožen mož dvigne swojo гшче.1 k Botru in se mu priporoči za
milost v prihodnjem lelu, praznovernež pa si vliva svinec in kavino zmes z željo, da bi iz skrivnostnih oblik vsaj nekaj prihajajočih dogodkov in resnic izvedel naprej. V vseh živi slutnja, kako zelo smo na bregovih večnosti in prehod od slarega na novo leto ta slutnja najbolj govori v človeku. Mladina napne svoje mišice in dvigne glavo ter bi naji%je r vriskanjem in l zastavami pozdravila novo leto. Onim v srednjih in resnih letih se upre pogled nekoliko v preteklost in napravijo bežen pregled, morda celo s številkami |>odprl, na preteklo lelo in napravijo sklepe za prihodnje leto, ki naj bi jih varovali napak in neprijetnosti v preteklosti, starci pa premislijo še zadnji konec sladke bodočnosti, ki jim je še dan in le malo od njih se zave, da je ta kratka bodočnost prav za prav že sedanjost.
Ne izpolni se vse, kar človek pričakuje od novega leta in marsikaj pride, česar človek ni pričakoval. Saj je res, da so prav vsi dogodki v človeškem življenju nekoliko umazani od vsakdanjosti, toda okrasilo jih je pričakovanje. Na pričakovani sreči pa je vedno najlepše tisto, kar da človeku zavest, da srečo že ima. Na konju jo v resnici najlepS povodec, s katerim se človek konja drži. In obratno, na nesreči je najljubše ono, kar človeka šele zdrami, da je nesrečo doživel. Ni rana že nesreča sama, bolečina šele napravi nesrečo. Zalo pa tndi izostane za človeka toliko sreč. ker se jih ljudje ne zavedo, ker so te sreče prišle in se jih je človek počasi navadil, da jih sploh ne loči od vsakdanjosti in zato je človeštvu prihranjenih toliko nesreč, ker niso vse tako občutne.
Saj vemo vsi: novo leto bo najbolj bogate vsakdanjosti. Toda radujino se vsaj onih sreč ki jih bomo v novem letu prav gotovo doživeli, čeprav se bojimo tudi /la, ki г isto zanesljivostjo prihajit. vendar pa u|>aimo. da ne more biti takšno, da b na« strlo.
Pozdravljeno novo leto /. vsem, kar prinaša?!
0. R.
Ljubljanske vesti:
Mariborske vesti:
Bakteriološki zavod bo ukinjen? Mariborski avtomobilizem
I. jiibljunn, V jnniuirju.
širši jii\ iirvs(i ji' le malo /imiio. kako važno i di lo opni\ I ja (li/iiviii veterina rsko-bukteriolo- ! š k i /i i vod v Ljubljani /n živinorejo 1Ш>с dežele in tudi /o pobijanje ra/.uih bole/.ni, predvsem živalskih, od bolezni \elike živine, -lekline, pa j do bole/u i perutnine in čebel. Sedaj grozi re.sna I nevarnost, da ta zavod sploh ukine svoje ptodo- I nosno delovanje ter bi bila s tem povzročena j naši deželi ogromna škoda. Bakteriološki zavod | je le slabo subvencioniran oil države ter se bori s precejšnjimi te/kočami, Svoje prostore, ki niso prav nič prikladni, ima zavod v šent-peterski vojašnici. Odkar je mestna občina j prevzela to vojašnico, je bakteriološkemu za- J vodu odpoved«la. l a odpoved je že pravotnoč- j na in se bo moral zavod konec februarja i/se- '
lili. Ni i/ključcno. du lo i/selitev ne bo prostovoljna. ker je meslna občina že vložil« predlog /a delo/acijo. ki naj bi bila že meseca februarja. Ni /nano, /akiij se je mestna občina odločila /a ta korak. U /na biti usoden /u \ so deželo. O odpovedi je obveščeno tudi kmetij--ko ministrstvo. poil katerega resor bakteriološki /«\od spada. Kmetijsko miui.str.stvo pa .se je postavilo nn -tališče, če bakteriološki zavod ne dobi v Ljubljani primernih prostorov, bo ta zavod preselilo v kakšno drugo banovino, k jer so taki zavodi tudi potrebni, na pr. v donavsko banovino. O veliki izgubi /a slovensko živinorejo, ki je visoko ra/.viiu, ni potrebno dalje razpravljati, /di pa se nam, da bi bila predvsem dolžnost banovine, da se za stvar zainteresira tako, da bo la /uvod ohranjen Sloveniji.
Kriza ludi v avtomobilizmu • Letos iretiino avlotnohilot manj
naj bi se po novem davčnem načrta povišala za lastnika osebnih avtomobilov kar za !0J'.< Drugi zopet ne zmorejo taks, ki so z novim lelom povišane za 10% pridobninskega davčnega iznosa ter dragega pogonskega sredstva. — Pa tudi lastnike tovornih avtomobilov in motociklov ;e zirjda kriza. Tovornih avtomobilskih vozii jc v Mariboru 3; odjavljenih je 10. Motociklov it bilo -19 letos jih bo 18 manj. Vsa odjavljena vozila se bodo plombirala v njihovih garažah ter se ne bodo smela več uporabljati v prometu. Zanimivo je, da je med objavljenimi osebnimi vozili največ velikih luksuznih limuzin, ki plačujejo najvišje takse, manj pa cenili, malih avtomobilov.
Novo leto so menda najslabše pričeli mariborski avtomobilist^ Še lani je brzelo po mariborskih ulicah skupno 189 osebnih avtomobilov; v novem, letošnjem letu, pa jih bo cela tretjina mani. Skupno je bilo odjavljenih s koncem preteklega lela v Mariboru samem 60 osebnih avtomobilov, Največ zadnji dan termina, 30. decembra, ki je odjavilo kar 51 lastnikov svoja vozila. Bil je drenj v referentovi pisarni na policijskem komisarijatu, kakor ga menda v teh prostorih še ni bilo. Med od-javljalci so bili tudi ljudje, ki jih sicer poznamo kot zelo petične ter bi kljub visokim taksam in dragemu bencinu lahko še zmogli vozilo. Pa jih je ustrašilo obljubljeno povišanje dohodnine, ki
Nova bežigrajska župnija
Že v nedeljo, zadnji dan leta, je zaplapolala zastava v zvoniku cerkve sv. Krištofa. Drugi dan so pa ludi sosedni posestniki okrasili svoje hiše /. zastavami, kar je slopnjema dvigalo radost lieži-grajcem. Vsa okolica je, kar naenkrat posiala veselo razpoložena. Medlem pa je prišel še drugi, nič manj razveseljivi glas, da je imenovan za župnika novi fari njihov dosedanji duhovni vodja g. pater Kazimir Zakrajšek. Ko jo ob 10 krenil v cerkev sprevod med gostim spalirjeni, je novega župnika pozdravila mala Berganlova, obkrožena s to-varišicanii v belili oblekah s primerno deklamaoijo ter mu izročila šopek belili in rdečih nageljnov v znak ljubezni in zalivale. Za nio ie pozdravila g. župnika predsednica ženskega krožka ga. Truš-novič in nazadnje pa predsednik društva katoliških mož K. A. g. Košir s prav lepim in primernim pozdravom:
Novi gospod župnik, bodite pozdravljeni! A ko je kdaj pesem vredno pozdravila božjega poslanca, veljaj danes la pozdrav za Vas, novi gospod župnik, prav posebno. Gospo 1 Vas jo poslal, da pripravite nov cvetoči vrt božjemu kraljestvu. Trudapolno je bilo to delo. V zahvalo daj Večni, 'da bi la novi vrt bežigrajski obrodil tisočeri sa;l.
In žo so zabučale orglic v cerkvi pod spretnimi prsti pevovorl.jp gospoda Puša in pevci so peli kakor v potrjevanje ravnokar govorjenim besedam.
Novi gospod župnik pa ni samo skrbni duhovni oče, temveč pni v gotovo v isli meri tudi zelo skrbni socialni ni'/. Oče ubogih, zalo ni čudno, da je ob redkem veselju mislil ludi na svoje najbolj uboge, na sestradane v mrzlih stanovanjih. Njegovo skrb so podprli nekateri ljubljanski trgovci in nekatere I gospe iz njegove fare, da jo bilo mogoče že popol- I dno obdarovati ros le|>o število gladnih.
Tako ie nova župnija sv. Cirila in Metoda firi i sv. Krištofu pokazala, da je to verska in socialna i ustanova.	,
„Tri e kralji" гш rokodelskem odru
Tradicija Rokodelskega doma je, da na svojem odru lolo za lotom praznuje na novega lela iu svetih Treh kraljev dan svojo božičnico, za katera vedno poskrbi za primerno igro. Medtem, ko so na Štefanovo s (.'vrčkom za pečjo- prešli v božično ubrani s!, so jo na novo leto stopnjevali s Tremi kralji . božično legendo v treh zgodbah, ki je najmočnejše Tiinmermansovo odrsko delo, v katerem je z Ve-lernianom obdelal isto snov kot v svojem »Tripti-bouu o svetih Treh kraljih . katerega poznamo iz prevoda v predlanski Mladiki-. Misterij so pričeli pred leti uvajati k nam na svojih prireditvah naši dijaki in > Slehernikom pred Nunsko cerkvijo je doživel svoj triurni'. Poslej ljudski odri kaj radi segajo po lakih igrah, ki občinstvu prijajo in jili rado obiskuje. To smo videli na novo leto ludi v Rokodelskem domu. Že zlepa ni bila dvorana lako j natrpana in polna pričakovanja. Predsednik društva I g. kanonik Al. Stroj .je pred predstavo pojasnil i igro in njen pomen, kar je bilo potrebno in prav, ker legendarna snov, podana mešano s čisto navadno realnostjo, bi utegnila sicer vplivali namesto božično — pustno. Režiser dr. Fr. Baje, ki je sam igral tudi berača Tinača, je igro prav lepo insce-niral, priredil in jo s svojimi igralci tako našlu- I diral, da so svoje vloge prav lepo podali, pa naj so 1 bili v gostilni krčuiarice Pepe, na kolerlovanju ali ! v legendarnem svetu čudežnih dogajanj. — Na praznik svetih Treh kraljev popoldne ob pol petih ! bodo igro ponavljali.
0 Vzajemna pomoč v konkury.it. Zaradi konkur/a Vzajemne pomoči -.tu se pojavili dve stru,ji. Prva bi rada izvedla konkurz do konca, druga pa skuša vplivati, da bi se prijavilo čim manj upnikov in bi se nn' ta način dosegla likvidacija konkurza. Po novem letu je kon-kur/na uprava pričela pošiljati na vse upnike posebne prijavne lonmilarje, v katerih so tudi navodila, kako formul« rje kolknvati. Takih formu I« rjev je bilo razposlanih nad 20.000. \ dravski banovini je pri trgovskem oddelku registriranih 19 pomožnih blagajn, organiziranih po avstrijskem zakonu iz I. IS92. Hnnska uprava namerava nad vsemi temi pomožnimi blagajn« ini postavili komisarje.
Q Mestno načelstvo v Ljubljani jc zaposlilo iz bednostnega fonda večje število brezposelnih oseb, zlasti iz intelektualnih poklicev. Ta zaposlitev jc samo začasna, to je za dva meseca. Zaposlenim osebam se izplačuje mesečna nagrada od 4C0 do 800 Din in to po potrebi in številu družinskih članov. Ker se razširjajo glasovi, da dobe nekateri • protcžiranciu nagrado po Din 1500 mesečno, nam sporoča mestno načelstvo, da je lako razširjanje grdo natolcevanje, ki je popolnoma neopravičljivo, Ker je bednostni fond izčrpan in nima meslna občina nobenih sredstev za nadaljnje sprejemanje, se tem potom obveščajo vsi prosilci, da je vsak na-daljni sprejem tudi za začasno zaposlitev popolnoma izključen. Ker je vsa akcija začasnega zapo-slenja predvsem socialnega značaja kot skromna pomoč, je vsako suinničenie in razširjanje lažnivih vesti vse obsodbe vredno. — Tiskovni referat mestnega načelstvo v Ljubljani.
tt
Nocoj imaš zadnjo
večerjo
n
Ljubljana, 3. januarja.
Kriminalna statistika dravske banovine, ki | bo /a lansko leto v glavnih obrisih kmalu .sestavljena, bo pač morala / globokim obžalo- ! van.jem ugotoviti. <la s<> se (lelikli proti človc-•koniu življenju silno razmahnili in škodljivo j razpasli. Splošni pregled kriminalne statistike l>o vojni kaže. <ia se pojavljajo gotove dobe, ko /ločini <lo.se/ajo svoj v rhunec. V letih 1922 (In 1925 te zločinstvo bilo na višku, nnto je kriminaliteta začel« padati vse <lo predlanskim. Najhujši /ločini so uboji, umori, težke poškodbe. I n igra jo vlogo alkohol, no/ in kol.
Pred ljubljanskim okro/. sodiščem zadnje nioM-co skoraj ni razprave, d« ne bi prišli na \i-io po I Mi j i. prelepi, uboji in s lični delikti. 1'red mali,ni senatom se jo danes odigrala prav /načiliia d rumu krvavega kmečkega /cnilovunj«. Is sreči jc žrtev še ostala pri življenju. V neki vasi talil v Tuhinjski dolini so 14. novembra lani praznovali svatbo. Mnogo fantov je prišlo n i prežo. \ pijanosli so se začeli pretepati. 1 i i: ' je ko na fronti. S koli. noži in |Mileni so s-.- obkladali. Na bojišču je že nastal mir. Neki fain. Smolnikar, je šel domov, ko ка je pri neki hišj napadel V. I). ter ^a sunil / nožem v levo stran hrbta tako, da je sunek segel do pljuč. Rana je bila snirtiionevarnu.
Mali senat je V. I)., ki je vsako krivilo zanikal, obsodil zaradi težke telesne poškodbe mi 10 mesecev strogega /upora. Na razpravo po/vane priče ,-o nočno va-ko bitko opisovalo na drastičen način. Neka priča ie slišala klic: »Nocoj imaš zadnjo večerjo! ... Kri mu je odtekla!... Joj, je že konec!« Bitka je bila tako strašna, <la se je kar hiša, kjer so ženitovali, pot res la.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Frani Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Samouki knjigovez ali kako se naučim knjige sam vezali. Knjižica ima 24 strani in slane 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pomanjkanje golovinc je zadelo žc marsikako obrt in tudi privatniku ni bilo prizanešeno. Za vezavo svojih knjig in če jc teh precej, zmeče ljubiiclj knjig ma-rsikak dinar. Kdor hoče priti poceni do vezanih knjig, se bo naučil knjige vezati sam. To vam pove in pojasni knjižica, potrebno jc, da jo dobro preštudirale, predvsem pa morate parkrat opazovati izu-čenega knjigoveza pri njegovem delu, da vam bodo nasveti iz knjižice umljivejši. V knjižici najdete ludi nekaj slik, ki ponazorujejo razne prt-prave-orodje, ki so samouku neobhodno potrebne. Opisane so najprej knjigoveške potrebščino, brez katerih si ne moremo misliti lega obrta, dal e. kako pripraviš knjigo za šivanje, kako jo sešiješ in kako zvežeš (oplatiš), kako broširaš, vezeš v pol-plalno, celoplatno ali usnje. To delo je samo na sebi jako zanimivo, veselje in zadovoljstvo pa bo še večje, ko boš imel knjigo, katero si sam zvezal, pred seboj.
Ltudsko gibanje iefa 1933
Vrhnika, Rojenih je bilo dečkov 54, deklic 48, skupaj 102. Od teh je bilo mrtvorojenih 2, nezakonski 3. Umrlo jih je od teh že 6. Šlevilo rojstev je bilo letos najmanjše v rojstni knjigi, čemur jc pač vzrok kriza, predvsem duhovna. — Oklicanih je bilo 46 parov, od teh doma poročenih 28 parov, v Ljubljani 2, Drugi so bili poročeni v krajih svojih zaročencev! — Umrlo jih je 57. Od teh 30 moških in 27 žensk. Od teh jih jc bilo v starosti .nad 70 tel 21, po'd 7 lel 15, 2 mrtvorojena. Previ-denih jc umrlo 37. neprevidenih 6. — Obhaiil >e bilo okro-g 43.000, 8000 več ko lan:-.
Ptuj. V področju mestne župnije se je poročilo v letu 1933 13 parov, rodilo se je 56 otrok, od tega je bilo 10 iz mesta, 34 iz okolice, 12 iz bolnišnice, nezakonskih je bilo 17, 7 otrok je bilo mrtvorojenih, Umrlo je 128 oseb, od tega 61 v bolnišnici, 36 v hiralnici. — V področju župnije sv. Petra in Pavla se je poročilo 53 parov, rodilo se je 175 otrok, umrle pa so 103 osebe.
Trbovlje. Župnija ima po zadnjem ljudskem štetju 17.166 duš. Rojenih je bilo 320 otrok; 105 dečkov in 134 deklic. Nezakonskih 32 in 5 mrtvorojenih. Pred vojno je bilo skoraj pri istem številu duš nad 600 krstov. Poročenih je bilo 00 parov, oklicanih pa 132. Drugam je šlo k poroki 6 parov. Umrlo je 183 faranov: 114 moških in 70 žensk, med njimi je 66 otrok pod 7 letom. Vzroki smrti: Samomor 2, rak II. jetika 19, srčna kap li. mo danska kap II, pri otrocih: življenjska slahosi 21 smrtna ponesrečba pri rudniku 1
Svetinje. Čc pogledamo ub novem letu v župnijske matične knjige, so. nam kaže, da smo povsod napredovali. Poročilo se jc 23 parov, leta 1932 r.amo 10 parov, revni delavci se nič nc boje zakonskega jarma, veliko bolj premožnejši, čc smemo v svetinjski župniji govorili o premožnih, saj imamo dobri dve tretjini viničarjev. Krstna knjiga je zabeležila 72 rojstev, lela 1932 le 54, torej napredek. in sicer 38 fantkov in 34 deklic, ki so se vsi živi rodili. Mrtvaška knuga nam pove. d i smo imeli celo lelo 60 mrličev, I". 1932 pa 39, od teb je bilo 29 moški'n in 31 žensk; smrt ni prav nič izbirala, pobrala je 12 olrok v prvem letu prišla po eno šolarico, ugrabib mladeniča Jožefa fomn-žiča, u pihnila luč življenja mladi samski gospodinji Angeli Munda, razvezala dva mlada zakona, posebno pa je gospodarila med starčki, 29 starčkov nad 60 let je peljala k Bogu, zatkonske, vdove in vdovce, med njimi jc najstarejši Ivan Polak, star 85 lel, na staro lelo smo pokopali najstarejšo ženo Cecilijo Trop, staro 92 let, ki je obenem bila najstarejša faranka. Pred božičnimi prazniki so nam ničvredneži umorili 64 letnega viničarja Antona Bnlažiča. Napredek pa smo pokazali tudi pri oblvajilni tnizi. leto« jc bilo namreč 23.324 sv. obhajil, lani 20.540; župnija šteje 2069 duš.
□	Zanimivo pregrupacijo je opažati v mariborskem občinskem cvetu. Zastopstvo gospodarskih krogov v občinskem svetu se vedno boli oblikuje v celoto, ki enotno nastopa v raznih komu-nalno-političnih vprašanjih ter je tudi pri sestavi in v debatah o proračunu zavzemala svoje stališče. — Lastno linijo, ki so jo gospodarski krogi zavzeli v občinski politiki, nameravajo v bodoče še izgraditi ter kažejo na tem področju veliko agilnost. Že s februarjem nameravajo baje preos-novati svoje glasilo »Razgled-« v dnevnik, pri bodočih občinskih volitvah pa bodo nastopili z lastnim programom.
□	Popravek volivnih 'menikov. Mestno načelstvo razglaša, da se bodo v smislu tozadevnih določb popravljali stalni volivni imeniki za mariborsko občino v času od 10. do 31. januarja. Radi lega se bo vršil sprejem strank v konskripciiskem uradu v času od 10. januarja do 5. februarja le od 11. do 13.
□	Oskrbnišnica pripravljena. Novi oddelek oi.krbnišnice, ki se je preuredil iz prostorov nekdanjega dečjega doma, je že urejen ter pripravljen za sprejem 60 novih gostov, ki bodo našli v njem tople strehe in zatočišče.
Q Poročili so se v mariborskih farnih cerkvah: Leben Bogomir, ključavničar drž. žel. in Habcrl Psvla, viagalka; Žižek Jernej, tkalec in Furman Neža, tkalka; Gril Avguštin, ključavničar drž. žel. i:i Hude Emilija, špularica; Prmožič Alo;z, delavec in Lorbek Pavlina, delavka; Korošec Ivan, ključavničar in Breznik Angela, predica; Gornik Avgu-šiin, sedlarski mojster in Cotlak Ana, služkinja; Zelenko Martin, usnjarski pomočnik in Štante Frančiška, zasebnica; Novak Ferdinand, barvar in Stuhec Marija, tkalka; Sekler Arnold, trgovski potnik in Voglar Pavla, kontoristinja; Čelofiga Jožef, mizar in Žunko Štefanija, viničarska hči; Papov Jožef, ekonom in Shur Jožefa, trgovska pomočnica; Žunko Franc, čevljar in Deutschniann Ana, delavka. Mladim parom obilo sreče in zadovoljstva!
U D'cember v tujskem fjometu. Bivalo je v Mariboru 989 tujcev, od lega 257 inozemcev, med njim največ Dunajčanov, namreč 85.
□	Mariborski krim:nal. V minulem letu je izvršila mariborska policija skupno 1289 aretacij, od tega: 139 radi vlačugarslva, 3 radi žalitve časti, 7 radi špionaže, 4 radi razžaljenja državnih organov, 500 radi prestopkov zoper mir in red, 2 radi uboja, 2 radi težke telesne poškodbe, 5 ponarejevalcev denarja, 3 radi posilstva, 490 radi tatvine, 18 radi utaje, 3 radi razbojnišlva, 52 radi prevare, 129 radi drugih prestopkov. Poleg lega je bilo v Mariboru v minulem letu >11 samomorov s smrtnim izidom ter 13 slučajnih smili (nesreče in nagla smrt]L
□	Mali trg je bil včeraj bolj »mali«. Slabo vreme je preprečilo večji dovoz .Navzlic temu pa so cene celo nekaj nazadovale. Tako so se prodajale zeljne glave že po dinarju, karfijol 1—5, ohrovt 1—1.50, glavnala salala 1—2. čebula 1, česen 2—3, jajca 1 —1.25. Dražje je sadje: hruške 6—8, jabolka 4—8.
□	Premalo pralnic se je napravilo pri zasilni stanovanjski zgradbi v Metelkovi ulici. Radi tega ne pridejo vse stranke pravočasno na vrsto, kar umevno povzroča spore in prepire. Potrebno bi bilo, da se postavi še toliko pralnic, da bo to zadostovalo za vse stanovalce.
П Muzikalni tat. Zadnje čase se je pojavil v Mariboru dolgoprstnež, ki so mu prirastli k srcu zlasti gramofoni. V noči od ponedeljka je sunil enega na Tržaški cesti iz gostilne Karncr, naslednjo noč pa ga je ukradel trgovcu Lcpoši iz njegove trgovine na Aleksandrovi 39. Prisvojil si je lep nov aparat v kovčeku in zraven 40 novih plošč. Policija pa je temu muzikalnemu talunu že na sledi.
□	Tri nože v hrbet. Pri Devici Mariji na Brezju je prišlo do fantovskega spopada. Žrtev je postal 27 letni čevljar Rudolf Benčič, ki je dobil tri zabodljaje v hrbet .Iz pobreškega pokopališča so telefonirali po mariborske reševalce, ki so ranjenca prepeljali v bolnišnico
□	Poledica, Kljub jugu in dežju so še ccsle spolzke. 46 letna Marija Žcleznik je zdrsnila na cesti ter si zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Trbovlje
* i
Лesreie pri rudniku. V jami zapadnega okrožja se je med tem, ko s!a si rudarja skušala zava-.uvati strop nad seboj, vsul premog in je že napol vložen stropnik udaril delavca Lapuha in mu polomil dve rebri. — Malo pozneje se je na istem mestu zopet vsul premog na delavca Kralj Karla; k sreči mu je samo stisnil in nalrl kosti.desne noge. — Na zapadnem okrožju si ^o tudi v jami pri obsekavanju lesa za strop odsekal srednji prst na levici Horvat Anton. Na separaeiji pa jo v soboto zvečer cirkularka -odrezala desno roko v zapestju z vsemi prsti vred delavcu Pozniču pri izdelovanju posebnih patentiranih zabojev, v katerih zadnji čas razpošiljajo premog.
Obupn! jc in se obesil 45-lelni delavec Cvetko Anion. —■ Vso plačo, ki jo je potegnil ob zadnjem plačilnem dnevu, jo zapil, potem pa se v stanovanju obesil, ne da bi speča žena kaj opazila. Živel je v žalostnih razmerah.
Uradni dnevi sodišča bodo v Trbovljah v novem letu v občinski hiši — pri Parašuhu — sledeče dni: 13. in 17. januarja. 10. in 2-1. februarja in 10. in 24. marca vsakokrat ob pol t) rfo 12 in pol 14 do 10. 7.a Hrastnik pa bodo ob istih urah v ta-mošnii občinski pisarni 20. januarja, 17. februarja in 17. marca.
Slovenj gradeč
Krstna predstava Meškovegn. Henrika, tjoba-roga vituza . Na Štefanovo jc dramatični odsek v Slarem trgu pri Slovenjgradcu vprizoril kot krslno predstavo božični misterij Henrik, gobavi viteze. Dvorana je bila veliko oremala, da bi mogla objeti vse poslušalce, tako se je vse zanimalo za la misterij, delo našega ljubega Fr. Ks. Meška. Igralci so se potrudili ua vso moč in so uprizorili misterij, kolikor so jc le dalo, dostojno in lepo. Nekateri igralci so se v igro resicčno poglobili, da si nismo mogli misliti, da so lo preprosti kmetski igralci. Igra je ljudi ll žgal a in prevzela. — Meškov 'misterij" je veliko in mučno delo. Nekatera mesta so res globoka in pretresljiva, da človeka popolnoma prevzamejo. Snov ie zgodba mladega vileza-križarja in slavcspev zvesle ljubezni in hvaležnosti. Jezik je izpiljen do skrajnosti. Taka dela zore le v sa-in iti in premišljevanju. Marsikatero dušo ho dvignilo lo delo. Komaj čakamo > Doma in svelac, Id ga bo priobčil. Gospodu pisatelju Mešku pa želim.. la bi ga Bog ohranil Se dolgo čilega, da bi ondoril slovenskemu odru še kaj tako lepega, kakor jo in njegov novi umotvor.
Peter juri Maribora
Umrla ie v Sloveifski Bistrici v samostanu šolskih sester s. Pulherija Ploder, stara 71 let. Kajnu sestra jc dolgo dobo blagodejno delovala v tuk. samostanu in to c!o časa, ko jc bil sedež provincije prenesen v Slov. Bistrico. Reveži, bolniki so od blizu in daleč iskali pri rajni sestri pomoči, pa ie ludi bila vedno pripravPena pomagal: potrebnemu in trpečemu. V letu 1932 jc sestra Pulherija praznov ala 50 letnico svojega redovnega / i vli';iiia Šentpeterčani bomo s PuJhcrijo ohranili trajno v hvaležnem spominu. — Pri Št. Petru — razen majhnih iz eni — ni hiše, ki ne bi bila naročena na vsai en katoliški časopis. So pa danes ludi časi in razmere, da je nujno potrebno, da naročamo, podpiramo in čitamo katoliško časopisje. _ Šolske seslre so ludi letos otvorilc gospodinjski lečai, katerega vodi sestra Gabrijela kakor pre šn a lela. — Za božič je bilo obdarovanih 40 revnih šolskih otrok z obleko in obutvijo. Šolske sestre pa so pripravile za to priPku mično igrico, katero so prednašale učenke dekliške šole. — Na novega lela dan so imeli naši fnnlie svoio cerkveno pobožnost. S par izjemami so vsi pristopili k mizi Gospodovi.
Celje
Tujski promet narastel. Doeim je lela 1952 obiskalo Celje 8767 tujcev, se je ta številka v letu 1935 dvignila na 11.125. io.so mora gotovo ugodno poznati tudi v gosiVdilar-stvii Celja in njegove bližnje okolice. Meseca decembra 1955 je po obiskalo Celje 810 tujcev. Po narodnosti je bilo največ Jugoslovanov, po poklicu pa trgovcev in trgovskih potnikov.
er Umrla je v celjski javni bolnišnici Be-nedičič Marija, 74 let. žena posestnika iz Trno-velj. N. v m. p.!
.& Brezposelnost še vedno narašča. V zadnji desetini meseca decembru se je pri celjski ekspozituri- javne Borze dela na novo prijavilo S5 oseb. V evidenci je ostalo konce meseca 985 delovnih moči in sicer 939 moških in 46 žensk, napram 924 dne 20. decembru. Drlo je na razpoltigo: I poslovodji, I brivcu. I hlapcu 5 služkinjam in t postre/niei.
ar Triletni otrok padel na peč in se opekel. Pav lic Filip, 3 letni sinček rud. vdove i/ Brnce, Dol pri M lastniku, je 30. decembra padel doma ua peč in se opekel po obeli nogah. Otroka so morali prepeljati v celjsko javno bolnišnico.
.©• Luč na Dečkovo eeslo. Prebivalci ob Dečkovi cesti, kjer je nastala v zadnjem času cel« kolonija novih iiiš, prosijo, naj se namesti na Dečkovi cesti nekaj novih električnih luči, kar je nujno potrebno žc i/ varnostnih ozirov
Ptuj
Prijava nebornih obveznikov. Mestno načeUlvo poziva vse mladeniče rojene 1914, ki stanujejo na področju ptujske mestne občine, da se javijo pri mestnem načelstvu kot naborni obvezniki najkasneje do 31. januarja 1934, Ako se obveznik na more iz kateregakoli vzroka osebno javiti, co ga dolžni javiti njegovi slarši ali de'ođajalec.
Meroizkusni urad. Pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so za uradovanje v mesecu januarju, februarju in marcu 1934 določeni naslednji dnevi: januarja dne 22., 23., 24., 25., 26. in 27.; februarja dne 21., 22., 23., 24., 26. in 27.; marca dne 23., 2t„ 26., 27., 28. in 29.
Novi občinski proračun pride v pre'rcs ie na prihodnji seji, za katero vlada upravičeno z.-ni-manje med meščani. Zaradi splošnega padca dohodkov na vseh straneh je pač težava postaviti primerno ravnovesje, ker so izdatki še vedno z-.do veliki, čeprav so skrčeni na minimum. Ker išče občina novih virov dohodkov omenjamo, da a bila že lani predlagana davščina na uvoz kruha in brezalkoholnih pijač (šabese in sodavice), vendar pa se predlog sredi leta ni mogel izvesti. Zdaj bi bil najprimernejši čas, da sc le predlagane davščine uvedejo, kar bi bilo tudi v zaščito domačim obrtnikom, ki žc tako hudo občutijo konkurenco »-od zunaj«.
Prav lepo božičnico so priredili letos kamniški gasilci v svojem domu. Obdarovali so nad 70 revnih kamniških občanov z živežem in raznimi priboljški za božič. Sredstva so zbrali pri meščanih in razdelili 350 kg moke, 120 kg mesa, 50 kg sladkorja, 7000 kg premoga itd. Človekoljubni akciji gasilcev zasluženo priznanje!
Naznanilo otvoritve. Znana gostilna pri Gre gorju Repanšku na Homcu je po 8 mesečni prekinitvi z novim letom zopet odprta, нкишкигнввнпвмвпивнккмнавнвннап
Zahvala.
G. dr. Tone Cizelj-nu se na tem mestu naj iskreneje zahvaljujem za uspešno zdravljenje moje žene.	Dolinšek Jernej.
'■■■*S!!!!!S!!!!S:SSSSSSS!!Ssasssss
Štev. П.
-SLOVENEC;, dno 4. januarja 1934.
Stran 5.
Boj z vjetim volkom
Iz Kuršumlije v Srbiji poročajo listi:
Kmet Jure Diinilrijevič v vaei Mirnica vsako zimo naslavlja zajcem in lisicam po gozdu in polju železne pasli. Vsako jutro pa je pošiljal enega izmed svojih nečakov, Miladina ali Miloša, po vlovljcni plen. Nekaj dni pred koncem leta je moral iti Miloš gledati, kaj se je vjelo čez noč v pa-ti. Fant je bil zelo začuden, ko je videl, da pasti nikjer ni. Pač pa je v globokem snegu opa/il sledkove volčjih tac. Takoj je vedel, da sc je v železno pasi vjcl volk, ki je past odnesel senoi. Fant ja hitel za sledjo v gozd. Tu jc že o (J daleč slišal volka, ki je s'rahovito tulil. Z zadnjo no.;o je zver zašla v železno past ter zato seveda strašno trpela.
Ko je od bolečin ves razbesneli volk zagledal fanta, se je takoj pognal vanj. Dečko pa ni čakal, ampak je zbežal kar so ga noge nesle. Volk pa, čeprav mu je eno nogo železna past držala v
kleščah, je bil le urnejši in je dečku skočil na hrbet. Dečko je začel na vse grlo klicati na pomoč: »Volk me bo požrli Pomagajte mi!«
Miloševo vpitje je slišal njegov brat Mila-din, ki je stal na dvorišču pred hišo. Brez orožja je planil bratu na pomoč. Ivo je prihitel bliže, je videl, kako se brat trudi, da bi se olresel volka. Zalo je tudi on začel na vse grlo klicati na pomoč. Besna zver je pustila Miloša in planila na Miladina. Sedaj sta se drla na pomoč oba.
Končno ju je slišal stric Jore in s puško v roki skočil iz dvorišča. Pa ni mogel streljati, ker se je bal zadeti kakega fanta. Ko je stric prihitel bliže, je volk pustil Miladina in planil proti stricu. Ta je ustrelil in zver ubil. Oba dečka pa sta nezavestna padla v sneg.
K sreči volk ni imel več zob, ker si je vse polomil, ko je grizel železno past. Zalo sla fanta ranjena le od volčjih škrbin. Rane pa niso hude.
Sasnanila
Speti
Kaj pravite?
Ko talcu prebiram »Slovenski Narod« in Jutro«, s p prav čudim. Ni še dolgo lega, kar sta oba lista vnelo zabavljala irez ljubljansko radijsko postajo in vse vprek kritizirala. Zlasti »Narod« je bil vedno prav hud in niti kukavici ni prizaneseI, kaj šele programu, najbolj hud pa je bil na plošče. Malo katera zadeva, je bila tolikokrat skritizirana in toliko grajana, kakor radijska postaja,
['a zopet fiovorim z naročniki in povprašujem: ■i-Kuj sp je program toliko izboljšal, da la dva lista nič reč ne (/rajala programa? Kaj nič reč ne vrle plohi? Kaj je 'sedaj vse v najlepšem redu in vse vzorno??, •
■Kaj še. mi Ogovarjajo naročniki. Niti za las se ni proriram izboljšal, prej bi rekel nasprotno. Samo ne vem, zakaj je radio našel sedaj bolj milostne kritike. Stare napake niso odpravljene, pridružile so se jim še nove. zlasti umetniški in pre-iitvuleljski program zasluži prav .pošteno kriti*".
Tako so mi rekli naročniki.. Zato sedaj ирац) da birm kmalu bral. r •Narodu■ mesto reklame tudi enkrat zopet kakšno krepko zabavljanje irez ljubljansko radijsko postajo, tako kakor včasih. In upam, da. bo tako zabavljanje od Ušle strani bolj držalo in več zaleglo,
лшичааиичж^чвллич^вчч^чииааии
Ugoden posel za trafikante!
Ne potrebujete nikakega denarja, zaslužite pa lahko 'epo. Pošljite nam svoj naslov na sledečo adreso: Ugoden posel, Maribor I., poštni predal 73. ■аниашнанав^виаивааавнвипнанааши
Nesrečna đružma
Središče ob Dravi, 1. jan.
V	vasi šalovci. ki leži med gozdovi, kako uro hoda od Središča, je živela na srednje velikem posestvu družina Hudinova. Vdova Munda s štirimi otroki, se je poročila po vojski s Hudinom, čeprav so ji drugi branili. Mož se ni hotel resno oprijeti tlela, ker ni bil sopoeestnik, rajši je popival ali delal drugim. Zato je bil v hiši večen prepir, olpei, ki jih jc bilo več tudi v drugem zakonu, pa so rasti i zapuščeni.
V	četrtek, '28. decembra 1933 se je napil Hudin žganja pri nekem posestniku v vasi. kjer so ravno žgali. Še isto predpoldne je pretakal svojo šntar-nico in jo tudi pil. Grozil je, da se bo isti dan pri njih nekaj zgodilo. Tisto strašno se je zgodilo zvečer.
Mož jo prišel domov vinjen, zopel robantil in vzel v roke nabrušen nož. Pastorek. 21 letni Alojzij Munda, je zahteval od očitna, naj da nož iz rok in stopil za njim v drugo sobo. Ta pa se je obrnil, zabodel Alojzija v trebuh, mu razreza! drob in tudi želodec, da se je fant zgrudil. Ko je mali zaslišala krik, je planila v vežo in že dobila sunek z nožem v prsi, ki je prerezal pljuča. Mož jo je ranil tudi v desno roko, skoro odrezal dlan in prerezal žile.
Sosedje so kmalu po leni slrašnem dejanju oba ranjenca odpeljali v Ormož, kjer je fant umrl še listo noč. Ženi je po operaciii že bolige m upajo, da ostane"pri živlienju. Mož je odšel še tudi po dejanju na žganjekuho. Ko se je že drugič vrnil domov, so ga čakali orožniki in odvedli v zapor. Doma eo ostali nesrečni otroci, nais'arejša hči ima 10 let. Nesrečni alkohol, kako dolgo boš še zahteval lake žrtve?
Koledar
Četriek, 4. januarja: Ti t, škof; Angela Folinjska. !
I
Novi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj zjutraj ob 5 mirno v i Gospodu zaspala gospa Kristina J a k i 1, posest- : niča. Pogreb bo danes ob 'A4 popoldne.
+ V Savljah pri Ljubljani jc umrl posestnik Franc V e 1 k a v r h , rojen lela 1865. Bil je kremeni! značaj, kakršnih ni mnogo med nami. Ntegovo življenje je bilo polno trpljenja. Utehe je iskal vedno v molitvi. Leta 1010 je romal v Sveto deželo, leta 19|2 pa je bil na evharističnem kongresu na Dunaju. V javnem življenju se je mnot»o udeislvoval. Bil je načelnik kraj. šol. sveta, občinski odbornik, odbornik posojilnice in hranilnice in cerkveni ključar na Dobrovi. član Mohorjeve družbe je bil dolgo vrslo let. Bil je tudi naročnik »Slovenca«, > Domoljuba« nt mnogih drugih katoliških listov. Pogreb bo v pelek ob 9 dopoldne s sv. mašo.
T V Sevnici je 2. januarja umrl v 55. letu starosti g. Andrej R o ž m a n , slarešina-preglednik finančne konlrole. Pokopali ga bodo v peiek na pokopališču v Vidmu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno šožalje!
Osebne uesli
— Upokojen je na laslno prošnjo ravnatelj drž. žel. v Subolici g. ing. Maks Klcdič. Odličnemu že-ler.iišketmi strokovnjaku, ki se je zlasti zelo veliko trudil da bi dobila Slovenija zvezo z morjem, želimo, da bi v zasluženem pokoju preživel še tnnogo zdravih in srečnih lel.
= UmeSčen je bil na novega leta na župnijo Borovnico g. Ciril J c r i n a , doslej kaplan v Zagorju ob Savi, Novemu g. župniku želimo obilo božjega blagoslova.
Odllkovnnje. Naš belokranjski ro:ak g. Janez Stariha, pehotni podporočnik I. kolesarskega batal'ona, je bil odlikovan z medaljo za vojaške vrline. Ker se redkokdaj zgodi, da dobe mladi častniki tako odlikovanje, moramo mlademu rojaku iskreno čestitali. — G. Dejan Š u j d o v i i je napredoval po strokovnem izpilil iz pehotnega narednika v pehotnega podporočnika.
SKROFULOZNE RANE
spačijo človeka, ker mu celo po ozdravljenju puste vidne nelepe brazgotine. »Fitonin« hitro pozdravi rane tn lo tako da ne ostanejo nikaki nelepi znaki Steklenica 20 Din v lekarnah. Po povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 15 rošlje brezplačno dr. s. o. j, Zagreb 1-78.
Ostale vesti
—	V Mostarju se sprehajajo brez sukenj. Z
novim letom je nastopilo v Hercegovini lepo pomladansko vreme. Po Mostarju se meščani sprehajajo brez zimskih sukenj.
—	Kiparski izdelki 12 letnega dečka. Znano je, da mno^ge talente, posebno med otroci, odkrijejo le slučajno. Tako so te dni v Melkoviču odkrili cel atelje kiparskih izdelkov ma'ega Marija Tri-pala, ki je star šele 12 let. Vsa dela tega mladega umetnika so izdelana iz gline ter pričaio o veliki nadarjenosti za kiparstvo. Med njegovimi izdelki sc posebno odlikujejo dobro pogodene glave domačih živali in nekateri doprsni kipi, ki so izdelani silno natančno.
—	Bela-Motniška premogokopna družba v Celju nam z ozirom na naš članek o novem premogovniku v Motniku sporoča da tvrdka Westen ni soudeležena pri tem podjetju.
—	Požar. V Britofu pri Kranju je v noči od lorka na sredo okrog ene začelo goreti pri posestniku Štucu. Pogorel ie pod. drvarnica, šupa, oslrcšie hleva z vso krmo. Škoda je velika, zavarovan pa je bil pogorelec baie samo za 9000 Din.
—	V »Službenem listu« kr. hanske uprave dravske banovine št. 1 od 3. januarja ie objavl en »Zakon o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madjarsko«, dalje »Na-redba, s katero se predpisuje dovolilev za proizvodnjo koncentrirane ocetne kisline«, »Uveliavitev trgovinskega sporazuma z Brazilijo«. »Ratifikacija mednarodne konvenciie o pobijairu trgovine z ženskami in otroki i-.. Braziliji«, »Ratifikacija repub-
I like Čile glede konvencije o prisilnem ali obvez-j nem delu«, »Ratifikacija konvencije o brezposelno-! sti po republiki Čile«, »Ratifikacija konvenciie o : poklicnih boleznih po republiki Čile«, »Ratifika-cja konvencije, s katero se določa najnižja starost za otroke, ki sc pripuščajo za mornarsko delo, po republiki Dominikanski«, ».Ratifikacija konvencije o enakosti postopka s tujimi in domačimi delavci glede odškodnine za nezgode pri delu — po Kolumbiji«, »Ratifikacija zapisnika o prepovedi, da sc uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni aH podobni plini in bakteriološka sredstva — po Litvanski«, »Ratifikacija zapisnika o podpisu slaluta stalnega mednarodnega sodišča — po republiki Paragvaju« in »Uporaba konvencije pariške unije za zaščito industrijske svoiine in madridskega aranžmana o 1 mednarodnem registriranju tvorniških in trgovskih i žigov na francoska prekomorska posestva«.
—	Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjjitrai na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuie zanesljivo in brez
] vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice.
—	člani občinske uprave v Bihnču — v zaporu. Po nalogu državnega tožilca so odpeljali v zapor okrožnega sodišča v Biliaču člane občinske uprave v Biliaču: načelnika Omerja Jusufliodžiča, blagajnika Dane čubeliča, knjigovodjo Omerja Hadžiakiča in inkasanta pristojbin za vodovod in elektriko Muhameda Medica. Ker je načelnik Jitsufhodžič bolan, so ga namesto v zapor prepeljali v bolnišnico. Po tne^tu se je že del j časa šušljalo, da na občini tli vse v redu, govorilo se je. da aretirani uradniki niso delali, kakor bi bilo treba, da so se kn jige vodile površno in nostrokovnjaško, govorilo so je dalje o primanjkljaju 200.000 dinarjev, tako da je vse to spravilo občino pod eekvester. upravo pa je prevzel okrajni načelnik llič. še pred meseci je banska uprava poslala sfrokovnjako. ki so pregledali blagajniške knjige in našli trmo tre nepravilnosti. Nato je daš In kontrol« finančnee« ministrstva iz Bel-grada. ki je funkcijonnrjem občine stavila rok. v katerem morajo kriti primanjkljaj. Ker sr niso držali tega roka. je upravitelj »ekvestra zahtevni, da iili zapro. knr se je tudi zgodilo.
_ Pomiloščen morilec. Nedavno ie bil v Ogu-
linu obsojen na smrt na vešalih kmet Ivan Domi-trovič, ki je umoril svojega brata Marka. Proti smrtni ka?ni je vložil njegov zagovornik revizijo in priziv. Stol sedmorice v Zagrebu je zavrnil revizijo, uvaJeval pa ic priziv in spremenil smrtno kazen na 18 letno ječo.
—	|*ri slabi prebavi slabokrvnosti shiiišanju bledici ohololosti žlez izpuščanju nn koži tvorih uravnava »Franz Jone!« voda izlmrnn toli važno dplovnnie črevesa
_ Poizkušen romarski umor. Muslimansko milijonarko Sumrulo Had?ihali1ovič v Bania Luki ie neznan zloiincc napadel zvečer v njenem stanovanju, ko jc ravno opravliala svoie molitve. Zadal ii je šest udarcev s sekiro po Glavi. Ko je žena klicala nn pomoč, jc zločinec pobegnil, sekiro pa je pustil v stanovanju. Ženo so prerekali v bol-niVi^o, kjer sc bori s smrtjo. Zločinca še niso izsledili.
_ Knj'ž.icn »Presveto Srce Jezusovo«, naznanjena v nekaterih verskih listih, sc dobiva <-aien rri župneni uradu IW/iro tudi nn Nicmanu v ljub Ijani, pri Str.mSknvi zadrugi v Celju in v Cirilovi v Ma-iboru.
Ljubljana
I »Trije kralji« na odru Rokodelskega doma.
Rokodelsko društvo bo na praznik sv. Treh kraljev ob pol 5 popoldne ponovilo krasno igro »Trije kralji«. Vstopnice v predprodaji v petek od 18 do 20 in na praznik od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega 12.
I »Grafični prosvetni večer« bo v ponedeljek, 8. januarja ob 20 v dvorani »Delavske zbornice«. Na sporedu so orkestralne in pevske točke orkestralne in pevske »Grafike« ter enodejanka »Dediščina«. Vabilo s sporedom, ki velja 2 Din in služi za prost vstop, se dobi pri »Zvezi grafičnega delavstva«, palača »Grafika«, IV. nadstropje, Masa-rykova cesta.
1 Kino Kodcljevo. Drevi ob 8 »Peklo vojnih ujetnikov«. Čisti dobiček je namenjen za obdarovanje revnih otrok pri božičnici, ki bo v petek ob 17 v Salezijanskem mladinskem domu.
1 Iz mornariške sekcije kraj. odbora Jadranske straže. Drevi pri »Šestici« mesečni sestanek članstva. Predava Janko Bedrač o borbi jugoslovanskih mornarjev za osvoboditev. — 11. januarja ob 20 bo v dvorani OUZD skioptično predavanje: Pomen Jadranskega morja v jugoslovanski zgodovini. Predava dr. Alujevič.
Nočno službo iinala lekarni: nn. Trnkoczy de-deči. Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
Maribor
m Š'rči odbor Pomožne akcije bo imel svojo sejo v petek na mestnem načelstvu.
m V sludenški Ljudski univerzi predava drevi ob 19 dr. Vilko Marin o perečem mladinskem vprašanju. Mladini vstop ni dovoljen.
m Izobraževalno društvo na Košakih priredi v soboto ob 15.45 bogato božičnico potrebnim otrokom društvenih članov.	j
in SSK Maraton. Drevi ob 18 seja upravnega odbora.
, m »Maribor« nadaljuje z rednimi vajami. Opozarja vse članstvo, da se jih ločno udeležuje, m Magdalcnci imajo drevi sestanek na odru.
Celie
c Združenje obrtnikov gostilniških podjetij v Celju bo imelo občni zbor 15. lanuana ob 14 v j hotelu »Pošta«.
c Smučarska tekma celjskih zimsko-sporlnih i klubov bo v nedeljo s starlom ob 9 na Spodnji Hu-dinji pri Celju.
*
Moste pri Ljubljani. Drevi ob pol 8 bo v ka-
i pelici Salezijanskega mladinskega doma na Kode-Ijevem govor za fante in može.
Vrhnika. Na sv. Treh kraljev dan bodo na odru Rokodelskega doma vprizorili Vombergarjevo »Vrnitev«.
Jesenice. Prihodnja nedelja je posvečena do-1 bremu katoliškemu tisku. Ob šestih in ob osmih bo na Savi govor o dobrem tisku. Zvečer pa bo i v Krekovem domu skioplično predavanje o katoliškem tisku.
Cerkveni vestnih
Duhovniki bodo imeli svojo navadno duhovno : obnovo v petek, 5. januarja ob 4 popoldne v Domu duhovnih vaj. Posebna vabila se це bodo poslala, i — Vodstvo Doma
Nočni častivci presv. Srcu Jezusovega opravijo \ noči na prvi petek (<xl 4. na 5. jan.) eclonočno češeenje v ljubljanski stolnici. Iz »Večne molitve« bomo molili uro: Za praznik rojstvu Gospodovega. — Nočno češčenje se prične zvečer ob 9 in traja do -t zjutraj. — Danes od 8 do 9 zvečer običajna skupim molitvena tira.
IF. Vnanja kongregaci ja pri liršulinkali v Ljubljani ima jutri na prvi petek zjutraj ol> •K na " skupno s\. obhajilo. Prosimo polno-! številne udeležbe.
— Duhovne vaje za profesorice, zdravnice in druge akademsko izobražene žene sc prično v petek, 5. jan. ob 0 zvečer z uvodnim govorom v kapeli ltršul. zavoda v Ljubljani in se zaključijo v ponedeljek, 8. januarja zjutraj. Ker se vrše duhovne vaje vprav ob obeh praznikih, bo mogoče udeležili so jih tudi tistim, ki jih sicer zadržuje poklicno delo. Iskreno imvabljeni, da se teh dni I duhovne poglobitve po možnosli udeležite. Vhod i pri porli desno od cerkve.
Dom duhovnih vaj pri sv. Jožefu nad Celjem. Tridnevni tečaj zaprtih duhovnih vaj zn dekleta se bo začel v torek. 16. jan. ob 6 zvečer. Konča se v sobolo 20. jan. zjutraj. Pridite in se obogatite v samoti. Vzdrževalnimi za ves čas 75 Din. Prijavi priložite znamko za odgovor.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20. Čelrlek, 4. januarja: Kulturna prireditev v Črni
mlaki.c Red A. Petek, 5. januarja: -Raj potepuhov
Ope ra
Začetek ob 20. Četrtek, 4. januarja: »Tičar Pelek, 4. januarja: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
četrtek, 4. jan. ob 20: Alala Floramye . Red A.
Svetovno nogometno prvenstvo
FIFA sporoča v svojih zadnjih oflciolnih obvestilih v zadevi svetovnega nogometnega prvenstva naslednje:
1.	skupina: V le,j skupini se ji' slvorila e м podskupina; v enem kolu igrajo med seboj liani. Kuba in Meksika. Zmagovalec igra proti Združi' nim državam severoanieriškitn v maju 1031 lela v Italiji.
2.	skupina: Brazilija in Peru se še ulsia odločili za termin.
:l. skupina: Argenlinija in Čile se še pogajala gledo termina.
I.	skupina: Vrstni red tekem med Kgiploni. Turčijo in Palestino še ni fiksiran.
Л. skupina: Švedska ,je zmagovalka \ skupini nad Estonsko (0:2) in nad Litvo'(2:0).
(i. skupina: Tekmi med Španijo in Portugalsko se vršita 11. marca 198-1 v Madridu in 18. marca 193-1 v Lizboni.
7. skupina: Grčija in Italija se srečala meseca marca 103-1 v Italiji.
S. skupina: češkoslovaška je dobila prvo bilko proli Poljski z 2:1. Hevanžna tekma se odigra v maju 1931 v Pragi.
!). skupina: Madjarska igra proti Bolgariji 11. februarja 1931 v Sofiji; če zmaga Madjarska. j je izločitev v tej skupini že izvršena, kajti Avstrija j in Madjarska pojdela potem v Italijo. Ako izgubi Madjarska, se odigra v Budimpešti še ena tekma.
K), skupina: Jugoslavija in Švica sla Igrali neodločeno (2:2). istolako Švica in Romunija (2:2). Jugoslavija in Romunija se bosta spoprijeli 15. aprila 1034 v Bukarešti.
II.	skupina: Določene so naslednjo tekme: Lukseniburška proti Nemčiji II. marca 1034 v Luk-semburgu in Lukseniburška proti Franciji 15. aprila 1034 v Luksemburgu.
skupina: Proti odločbi Fifinega izvršilnega odbora so se zedinile llolandska, Belgija in Irska na sledeče termine: Ifolandslca proti Irski 2. aprila 1934 v Amsterdamu; Belgija proti Holandski 20 aprila 1084 v Bruslju ali Antvverpnu; Irska proti Belgiji v Irski (datum še ni določen).
Kulturna prireditev i Izven.
Red Čelrlek.
Trsat
Nedavno jc bila v frančiškanski baziliki Matere božje na Trsatu velika katoliška slovesnost, katere se ie udeležilo v ogromnem šlevilu ljudstvo s Trsata, Sušaka, Reke in iz vseh okoliških župnij štirih dekanii. Tudi Slovenci, ki bivamo na Sušaku in Reki, smo imeli svojo posebno skupino. Proslavili smo 1900 letnico Kristusove smrti in sveto leto. Proslava sc je začela s slovesno tri-dnevnico, pri kateri so nastopali naiboljši cerkveni govorniki. Slovesnost sama sc je začela s nočnico, katero je služil kanonik senjskega ka-pillja dr. Anton Golik Zjutraj je imel slovesno sv. mašo dr. Teofil Karapin, profesor vseučilišča »Anloniana« v Rimu, pridigoval pa ie frančiškan ski provincijal o. Avgušlin Šlibar. Ob 10 je imel ponlifikalno sv. mašo prevzvlleni g. dr. Ivan Star-čevič, škof senisko-modruški. Slovesnost jc poveličeval cerkveni zbor frančiškanskih klerikov-ho-goslovccv pod vodstvom skladatelja Slovenca br. Filipa Oštirja, katerega so zadnji čas zelo s1tvili hrvatski časopisi. Višek vsega slavja pa le bila nopoldne slovesna proccsiia s presv. Rcšniim Telesom, katere so se udeležile ogromne množice liudstva Procesijo ic vodil prevzv, g škof dr. Slarčcvič, ki jc imel tudi zaključni
Razpis smučarskega prvenstva Jugoslavije za leto 19'54. Kakor vsako leto, priredi tudi letos J. A. S. O. akademsko smučarsko prvenstvo Aleksandrove univerze in prvenstvo jugoslovanskih univerz. To tekmovanje eestoji iz štirih delov in sicer: I. <lel: led v dalj; II, del: l skoki; III. del: smuk; IV. del: slalom. — Dne j S. in 9. januarja se vrši I. in II. del te^a tekmovanja v Ljubljani. Prvi dan lek v dalj nu Ki km in sicer na Rožniku in okolici s startom ol> 9Л0 dopolflne pri Čadu. kjer je tudi cilj. Drugi dan skoki n« skakalnici pri Mostecu z I začetkom ob 14.л() popoldne. Pruvico do teknio-1 van.ja imajo vsi akademiki smučarji, organizirani v J. A. S. O. Tekmovanje izven konkurence se ne dovoli. — Prijave se sprejemajo v sport-nih trgovinah J. Gore na I vrševi cesti in Kolb j et Predalič v Šelenburgovi ulici do petka zve-j čer. Naknadne prijave za tek v dalj najkae-' neje do 8 zjutraj pri čadu, kjer se vrši žre-j banje. — To tekmovanje je obenem izbirno za : državno akademsko reprezentanco, ki bo sodelovala na mednarodnih tekmah univerz v Švici, j - J. A. S. O.
Razpis smučarske klubske tekme, ki jo pri-j redijo v nedeljo 7. januarja vsi celjski zimsko-sportni klubi, namreč SK Olimp, SSK Celje, Sin. K. Celje. SPD Celic in SK Jugoslavija. I Proga je dolga 18 km. Start ob 9 zjutraj pri i trgovini Zidanšek \ Spodnji Iludinji pri Celju. : Cilj istotam. Prijave sprejemajo vsi zgoraj označeni klubi, vsak za svoje člane, do sobote ! t>. januarja! Prijavnimi k tekmi znaša 3 Din. i Prijaviti se je mogoče tudi v nedeljo pred i tekmo, najpozneje do 8.30, vendar proli dvojni ! prijavnim. Žrebanje tekmovalnih šlevilk točno j <il> 8.30 zjutraj. Vsak izmed zgoraj označenih I klubov nagradi 3 svoje najboljše tekmovalce, i Za nagrndo so določena praktična športna da-I lila in diplome. V skupni konkurenci vseh ; celjskih klubov prejme prvak mesta Celje v ; kombinaciji šo posebno darilo. Objava rezul-! tatov in razdelitev daril bo na dan tekme ob 8 i zvečer v dvorani hotela Kvropn v Celju.
Alp. športni klub »Gorenjec« nn Jesenicah
i je priredil prošlo nedeljo mcdkliibsk sankaško 1 tekmo s Črnega vrha. Udeležili so se trije klubi s 17 tekmovalci. TK Skala, Jesenice, DKD Knakost iu AKS Gorenjec. Proga je bila dolga 2300 m, višinska razlika зоо m. Doseženi rezultati: I. Langus Anton (Gorenjec) 2:57 3 pet.; 2. Čop Avgust (Gorenjec) 3:04: 3. Rogel Anton (Gorenjec) 3:13. Kljub temu, da je bila proga mehka, so bili doseženi dobri časi.
Nova knjiga Roberln Kiimpa. Pravkar je izšla dolgo pričakovana smuškn knjiga »Skic, od znanega slovenskega alpinskega smučarja Roberta Kiunpa. Knjiga je bogato ilustrirana z dvobarvnimi slikami in je tiskana na finem [uipirju. Vezana je v sivo surovo platno. Oprema je zelo okusna, razkošna. Knjiga se dobi v vseli knjigarnah /a ceno 80 Din in jo vsakomur, zlasti pa smučarjem, loplo- priporočamo.
Vremensko poročilo J7SS in SPD telefonično.
A. Telefonično slaniu dne 3. januarja zjutraj. Bistrica-Boh. jezero l-1°, zelo oblačno, mirno. oOcni južnega snega, smuka manj ugodna. Bled-iezero: —3", oblačno, megla, 40 cm snega, mirno Raleče-Planica: —2°. barometer pada, pooblačilo, velrovtto. 160 cm južnega snega. Kočevje: —1", sneži. — B Pismeno po slaniu 2. januarja. Smučarski dom na Pokljuki —3", vreme tnirno, 50 cm novega snuga na podlagi 150 cm, sneg južen, smuka dobra, strni ka v planinah izvrstna.
("las Thunherg, večkratni svetovni mojster v hitrostnem drsanju, je že zopet v dobri lor-tili. To je dokazal pri zadnjem mitiiiarii v I lel singforsu, k jer je zmagal nn 500 m v času U'> in na 1000 m v času 1:43.7.
V Dnvosti se vrši (3. iu 14. januarja mednarodno tekmovanje v hitrostnem drsnnjn. v katerem se bo bila ostra borba Doslej so se munrcč prijavili Norvežani: J ngnestangen. Ila-Inngrud, Mnthirsen in Staksnid ter I inec rhnnberg.
Svetovni prvaki so it v formi. To je dokazal tudi svetovni prvak Lngncst >ngen v Konigsbcrgu, kjer je zmagal v hitrostnem drsanju na 500 m s časom 47.3 in na 5000 tn s časom 8:58.2.
Bivši svetovni prvak v boksu Schtneling se bo boril 31. januarja v Newyorku oroti toughranu in 22 februarja pa v Minrrv "rrti Paerti
Težko а1И oliiurijcc \Vestcrgrfen (Švedska) je bil v Geteborgu od Finca NiemHla premagan, teden kasneje sc mu ie pa revan/iral in je v Malmo on poslal zmagovalec nad Fincem
Nov polet oholi sveta
Gospodična, mag. pharm. -Židinja po očetu ...
Osem ameriških pomorskih lelal se v najkrajšem času dvigne iz San Diego v Kaliforniji na [velel okoli sveta. Ameriško vojno ministrstvo je že odobrilo načrt. Polet se po vsej verjetnosti začne 10. januarja. Na sliki vidimo drzne letalce, ki se pripravljajo na pot. Najprej odletijo v San Fran-cisco in 12. januarja odplujejo čez Tihi ocean na Havajske otoke. Ta proga je dolga 2156 morskih milj in letalci jo morajo prelete')i v 24 urah. Priprave za polet so že dolgo v teku. Lelala so preskrbljena s prvovrstnimi motorji, 7. radijem. Posadka za vsako letalo šteje (i mož in sicer so 4 pi-
| loti in dva radiotelegrafisla. Med poletom bodo le-' tala neprestano v stiku s postajami in vojnimi j ladjami, ki so razdeljene na progi. Nadaljnji program poleta še ni bil objavljen.
Oholi sveta brez pristanka!
Na Angleškem se pripravljajo na polet okoli sve-ta brc/, pristanka. 15.596 milj naj bi lelala prevozila. ne rla bi kje pristala. V zraku bi morala ostali 8 dni, ako bi vozila s hitrostjo 125 milj, kakor je letel slavni Post.
Sedanja proti židovska politika obrodi vedno bolj nepričakovane posledice, ki jih vestno beležijo nemški tisti. Berlinski uradni ijuridični preglede je prinesel besedilo zakonskega načrta prepovedi .mešanih zakonov«. Znani strokovnjak Wehrmann trdi v obširnem komentarju, da sme zdaj arijski zakonec takoj zahtevati ločitev mešanega zakona, »ker se ni poprej zmenila zakonodaja za to edino zdravo načelo.« Berlinska univerza obvešča slušatelje, da bodo dobivali »normalne« rjavove-zane indekse samo arijski slušatelji. Za druge so vpeljane rumene izkaznice. To načelo velja povsod v zasebnem in javnem življenju. Zato prinašajo dnevniki oglase kol ta: »Gospodična, mag. pharm., 26 let stara, vestna, vajena posla, po dedu (očetovem očetu) Židinja, išče službe.« Če bi zamolčala svojo po-kolenje, bi bila kaznovana z delodajalcem vred. še general v. Lissingen, stari pruski častnik in graščak, je moral upoštevati pod novimi razmerami, da je lahkomiselno vzel njegov rled Židinjo za soprogo. Kot pokorščine vajen vojščsk, je takoj vložil naslednjo prošnjo pri »Zvezi židovskih udeležencev svetovne vojne«: — Prosim, da me sprejmete za člana Zveze, ker sem bil označen za Žida in sem s tem izgubil pravico do članstva pri Zvezi arijskih vojnih udeležencev«. Nove razmere so obrodile novi poklic, raziskovalca rodovnikov. (Eamilienfor-scher.)
Krištof Kolumb ni bil ItaUian
V Pasadeni praznujejo novo leto i posebnim obhodom, ki je podoben karnevalu. Na sliki Američanka, kraljica tega pohoda. Plesnih kraljic se je občinstvo naveličalo, upamo, da se bo tudi te.
i,a švicarsko mladino
Švica je izdala novo serijo znamk »za mladino« (PRO JUVENTUTE), ki se prodajajo po višji ceni. Izkupiček je namenjen pomoči potrbnim.
Amerike ni odkril slučaino
Francoski zgodovinar Maurice Pri vat je napisal nov življenjepis o Krištolu Kolumbu. Prival je spisal svojo študijo ne glede na dosedanje mnenje o Kolumbu in v marsičem postavlja popolnoma na glavo dosedanje ugotovitve. Maurice Privat trdi, da ni samo sluča j zanesel Kolumba v Ameriko in da je Kolumb tudi gledal s celine Tihi ocean. Doslej so splošno menili, da se je Kolumb na svoji če rti vožnji leta 1502 zadovoljil s leni. da je plul na vzhodni obali srednje Amerike, temveč je panamsko ožino tudi prehodil in da je od zapadne obali današnje Kolumbije uzrl zapadno obal Amerike in morje.
Legenda o ubogem in malo izobraženem Geno-vezu ali ligurskeni, oziroma korsiškem trgovcu, ki se je napravil na pot iz gole strasti po dogodovšči-nah, je povsem pokopana. Maurice Prival trdi, da je bil Kolumb iz Mallorce, mož španske rodovine.
Za nežni spol pač to ni f
I X
ludi ženske sc na Japonskem navdušujejo za vojno, kakor nam priča taje slika. Zbrale so namreč toliko denarja, da so lahko kupile armadi novo prisluševalno napravo, ki naj opozori na sovražno letalo.
plemeniilaš in zelo izobražen človek. Ha vi i se je z ladjedelstvom, z astronomskimi, astrološkimi in matematičnimi nauki. Bil je tudi v mornarstvu sploh pravi mojster. Že v svoji mladosti ni priplul samo do bližnjega vzhoda (levanla) in na drugi strani do Islandije, temveč dvakrat, to je 1. 1477 in 1479 se je približal Groenlandiji. ki jo je tudi videl. Vse njegove ekspedicije so bile skrbno pripravljene in ludi na drugi vožnji je točno dosegel svoj smoter, to je San Salvador. Nikakor ni imel namena potovali v kraljestvo Kana, ne v Indijo, temveč namenil se je v deželo Salainonskih zakladov, ki je bila |>o takratnem splošnem mnenju celina na zapadu Atlantika. Premišljeno je Kolumb iskal Ameriko in .jo tudi našel.
Prival trdi, da ni bil Kolumb Italijan, temveč .Španec. Kolumb je izvrslno obvladal kastilščino, to je španščino, poleg tega tudi latinščino, katalan-ščino in portugalsko; njegovo znanje italijanščine je bilo nasprotno zelo pičlo.
Kita'ec - katoliški učeniah
Dne 10 .novembra 1933 je zapustil svoje profesorsko mesto na kolegiju Propagande dr. Pavel Vupin in odšel na novo službeno mesto kot kitajski član sinodalne komisije pri apostolski delegaturi v Pekingu.
I>r. Vupin je doma iz apostolskega vikarijata Kirin v Mandžuriji. Kot mlad profesor se je odločil za duhovniški poklic in njegov škof ga je poslal leta 1923 v Rim, kjer se je posvetil študiju filoeo-1'ije in teologije. Prav kmalu je zaradi izredne nadarjenosti zbudil splošno pozornost. Po šestletnem Sludiju v kolegiju Propagande je 1929 že kol duhovnik poslal na islem zavodu profesor za kitajski jezik in književnost. Istega leta je potoval kot člai, papeške komisije v Abeainijo. Ko je nato dovršil š-ludij kanonskega prava, se ie podal v Perugio. kjer si je pridobil doktorsko diplomo v državnih nanostih. Sijajen uspeh, ki ga je pokazal pri tem izpitu, ko je v gladki itali janščini odgovarjal na vsa 'a i težja vprašanja, je zadivil vse člane komisije.
Dr. Vupin si je tudi v Rimu pridobil splošne vi i upati je v vseh rimskih krogih. Mnogo ie storil za kitajske romarje, ki so prihajali v s ve, o mesto, tako da je vzbudil pozornost italijanske in kitajske lade.
Na predvečer njegovega odhoda iz Kima mu ie bil prirejen v slovo intimen večer, ki se ga je udeležil kitajski |k>slanik in mnogo drugega odličnega občinstva. Tako se je Pavel Vupin poslovil od Rima kol trikratni doktor: doktor teologije, prava tn državnih ved.	(Fides.)
Eno pridigo prenaša
Iznajdljivost podežefskega žuoniha
Iz mesta Roya! Oak v ameriški državi Michi-gan poročajo o izredno spretni organizaciji pastirske službe katoliškega duhovnika. Coughlin je bil do 1. 1924 župnik majhne cerkve pri Defroitu. ki je bila poleg tega še lesena Občina ie štela komaj 30 družin. Bila je tako uboga, da je moral ! sam opravljati tudi službo cerkovnika Niti last j nega stanovanja ni imel, pač pa je spal v zakristiji. Kdo bi si mislil, da bi bil to začetek vprav senzacionalnega dviga tega dušnega pastirja In prav ta revščina je dala župniku Coughlinu mnogo premišljali o sredstvih ki bi omogočala čim uspeš nejše pastirovanje. Na misel mu je prišel radio in po njegovem mnenju se radio niti zdaleč dovolj ne izrablja za širjenje Kristusove besede. Coughlin je sklenil, da bo sam postavil radijsko postajo in po njej širil svoje pridige vsemu ameriškemu ljudstvu. Seveda je bilo za to potrebno mnogo truda in izredne varčnosti. Končno pa se je župniku posrečilo posU viti majhno oddajno jr^taio To je bil začetek. Iz lega začetka se je razvil pravi sistem
25 radiiskih poslat!
dušnega pastirovanja po radiu. Danes ima ta podeželski župnik 25 oddajnih postaj po vsej Ameriki! To je znamenje, da ni bil Coughlin samo pobožen služabnik svoje cerkve in izvrsten pridigar, temveč tudi prvovrsten radijski režiser m spreten organizator. Poslušalstvo si je pridobil s svojim razno-ličnim programom, v prvi vrsti pa s svojimi pridigami, ki so bile polne aktualnosti. Drzno in spretno jc posegel v dnevna vprašanja.
Coughlin je v pridigah tako spretno in drzno posegal v najbolj 9odobne probleme, da je vzbudil l>ozornosl vsega ameriškega sveta. V svojih pridigah je bil vprav napadalen in njegova beseda je pričela čedalje bolj vplivati na politično življenje. Danes že prinašajo listi dolga poročila o njegovih [>ridigah. Župnik prejema na tisoče pisem iz vse Amerike Da bi lahko na vse odgovoril, je nastavil nad sto tajnikov, ki dopisujejo. Dohodki njegovih oddajnih postaj so izredno visoki, tako da lahko Coughlin z lahkoto plača vsak teden 8000 dolarjev za razne pristojbine. Prebitek porablja za najboljše verske namene. Tako je lahko postavil nov oltar v neko cerkev, ki je stal 750.000 dolarjev.
francoski letalec Demotte je postavil nov svetovni rekord za športna letala. Letel je s hitrostjo 352 kilometrov na uro.
Kadar pravimo, da ima kdo več denarja, kakor razuma, s tem še nočemo reči, da je bogat.
Z letalom skozi viharno noč na operacijsko mizo
Iz Houstona v državi Texas poročajo o drznem letu rekordnega letalca Jamesa Warle!| skozi meglo in snežni uielež. Wedell je moral rešili življnje pet mesecev staremu otroku. Otrok ,je zbolel na možganih in nujno ga je bilo treba prepeljati v bolnišnico v Ballimore. Med vožnjo je otroka držal ded, ki se ludi ni ustrašil nevarnega leta, samo da bi otroku rešil življenje. V burji in snegu se je le'alo dvignilo iz Houstona v popoldanskih urah in srečno prispelo v Baltiniore ob dveh ponoči. Tam je moralo pristati na zasneženem in zmrznjenem letališču. Od tu so otroka v bolniškem vozu prepeljali :ia kliniko. Zdravniki so ugotovili, da je bil zadnj' čas za nevarno operacijo možganov. Otroku je lorej rešil življenje drzni letalec. Wedell je pripovedoval časnikarjem, da je divjal med vožnjo silen vili-ir S svojil letalom bi bil lahko vozil s hitrostjo !(tO milj, toda radi viharja se je letalo le počasi pomikalo naprej. Ako bi bil moral zasilno kje pris nti, bi prispel v Baltimore prepozno in otrok bi bil moral umreti.
'Kfl* hn hi *Vr<»lfO ft#» |»*f#> T<riinr*f>7inirtin '
Španska vlada je stalno pripravljena na nove nemire. Anarhistična nevarnost še ni popolnoma , odstranjena. Dan za dnem romajo v zapore anarhisti Na podobi vidimo uradnika v brzojavnem
Ц..Ј.Ј y Cordchi, ki opravlja svojo službo pod varstvom policije. _ Na desni prei*kuie artilie-
rijski častnik bombe, ki so jih položili anarhisti.
AbMinski kralj Rac Tnfari j« naroči! v Švici tri motorna letala. Pri poskuinji je marala IctaU za.s''no pristati in sicer na jezeru St. Morit/., ki je zamrznjeno. Letalo se je samo malo poškodovalo.
Štev. 3.
3.SL0VKNEC-:, dno 4. januarja 1934
Stran 7.
Mladika" oh Fmžgarjevem slovesu
99
»Mladika« jc začela izhajati pred 14. leti v Gorici in sicer kol nabožno giasilo, dobivala pa je polagoma vse bolj sveten značaj in ko ga jc nekdanja celovška Mohorjeva družba prevzela, je bila že pravi družinski list. Leta 1923 je izhajala še pod dvojnim uredništvom v Ljubljani in v Gorici, dokler je ni zaradi političnih ovir Družba sv. Mohorja z letnikom 1923 prenesla v našo državo. S tem letom se je tudi pričel pravi razvoj lista.
Za glavnega urednika je bil postavljen pisatelj F. S. Finžgar, ki je bil tudi glavni urednik vseh mohorskih izdaj. Njegova naloga je bila težavna. Da je mogel ohraniti — bolje rečeno — ustvariti vzoren družinski list, je moral obdržati zlato sredino in budno skrbeti, da sc list ne izneveri trojni nalogi: vzgojni, poučni in zabavni, da je pa hkrati tudi resen, strogemu estetskemu merilu ustrezajoč mesečnik. Če pregledamo teh zadnjih enajst letnikov — doslej je bilo vseh štirinajst — opazimo ostro začrtano smer, ki vodi od začetka Finžgarjevega urejevanja do naših dni.
V	teh letih si je Mladika ustvarila tesno povezan krog sotrudnikov, ustvarila si pa tudi svoje občinstvo, ga umela prikleniti in ga množiti od letnika do letnika. Tako moremo govoriti že o duhovnem krogu mladikarjev, ki predstavlja z urednikovo osebnostjo med seboj povezano ldeino družino bravcev in urednikovih sodelavcev.
Kdor pregleduje zadnje letnike ali posamezne številke, ki so izšle letos, bo priznal, da Mladika i izpolnjuje svojo nalogo vestno in lastnemu izročilu zvesto. Ugotovil bo, da je list v vseh de ih urejevati 1 z enako skrbnostjo in ljubeznijo. Morda |e ta ali oni prispevek šibkejši od drugih, morda se list po opremi ne more kosati s tem ali onim, po dosledni notranji resnobnosti, nravstveni odličnosti in po stremljenju za poslednjo dognanost^ pa prekaša vse slovenske družinske liste. Od ovoia in zaglavij, od uvodne povesti do zadnjih dronnam, namen]e-nih gospodinji, vrtnarju, kuharici in otrokom, od tiskarske opreme do ilustracij je vidno streml]en)e, dati najboljše. Ta naloga je pa izredno težka, sat je Mladika list, ki je namenjen najširšim plastem bravcev: bero ga z enakim zanimanjem na kmetih kot v meščanski sobi, v njem najde dojemliivega branja razumnik, preprosta kmetska mati, zreli moz in študent, mladina se ob njem uči in zafVav?' ljubitelj umetnosti uživa ob objavljenih slikali. Mladika je res list za vse in vsak o g a r. Vsem ustreči, vse zadovoljiti ie pa najtežje. Koliko poučnega branja je že razširila Mladika med Slovenci, koliko vzgojnega dela je že izvršila, koliko je med našim ljudstvom poglobila smisel za lepoto v oblikujoči umetnosti, na kratko ni moči izmeriti.
V	imeniku njenih sodelavcev so zbrana najboljša imena leposlovcev, med njimi so prvaki znanosti, mojstri likovne umetnosti in strokovnjaki z vseh preraznovrstnih polj, ki jih list goji. Tako ni čudno, da se je krog njenih naročnikov razširil po vsej domovini in da je list dosegel zavidanja vredno naklado.
Letnik 1933 kaže že po zunanjosti čas, v katerem živimo. Prav je napisal urednik, da so letošnja zaglavja pomenila krizo. Telesno in dušno. Ovojne slike in zaglavja je narisal slikar
Slavko Pcngov.
Med leposlovjem zastopajo pesnistvo nekatera že znana imena: Ivan Albreht, Draga Krainc, Joža .Likovič, Ksaver Meško, V. Sejavec, V. Wmkler in '^.'Žitnik. Uvodno povest »Čez steno« je napisal mlad, še. neznan pripovednik Ivan Bučer, ki je podal z njo živahno in toplo pisan popis naših gorskih velikanov. Zastopani so nadalje še France Bevk, Mara Husova, B. Magajna, M. Malešič, J. Plestenjak, V. Smolej in V. Winkler. — Prevod P. Ackerjevega romana Ljubezen in dolžnost« je oskrbel J. Kotaik.
Med poljudno znanstvenimi spisi zavzema odličen položaj zbirka razprav »Iz anatomije«, katero je nadaljeval prof. dr. J. Plečnik. Mimo globokega strokovnega znanja je v teh, tako osebnostno pisanih člankih, premnogo jezikovnih zanimivosti. Pomembna jc tudi razprava dr. Fr. Steleta »Kje smo s cerkvenim slikarstvom«. Za razčiščenje neverjetno pogostnih zmotnih nazorov o nalogah cerkvene umetnosti je ta razprava prevažnega pomena, za naše cerkvene upravitelje pa pravi umetnostni katekizem. Iz bogate zdravniške prakse opisuje z lepo, domačo besedo svoje spomine Bo'klan Kazak. O slovanskih prestolnicah jc napisal niz"poučnih člankov J. Šedivy. Omenil bi še osmrtnici knezoškofu Karlinu in prelatu Kalanti, pa Sovrčtov priložnostni članek o Phokionu.
V poglavju Pisano polje je izšla vrsta življenjepisov, kjer se je Mladika spomnila nekaterih zaslužnih pokojnikov in raznih še žiVečih kulturnih delavcev in oblikujočih umetnikov. Mons. Tomo Zupan je prispeval dva članka iz svoje še neobjavljene »prešemine«. O gledališču je poročal J. Pogačnik, o Stični v zgodovini in književnosti pa Ivan Zoreč. Več člankov s področja upodabljajoče umetnosti, zlasti o naših mlajših umetnikih ie. objavil K. Dobida, ki je stalno opisoval tudi objavliene slike in kipe.
Mladika je redno poročala o novih knjigah, objavljala č'aiike za družino, med njimi poljudno pisana Zdravstvena vprašanja za družino in dom« dr. Mnlke Simec. Gospodinjske razprave je objavljala Štefanija Humekova, za kuharico je skrbela Marija Remčeva. Vsaka številka je objavljala smešnice, uganke in razne družabne in otroške
Mladika ne bi bila to, kar je* če ■ bi ne bila tuko bogalo ilustrirana. Če pregledamo reprodukcij? po umetniških delih, katere je lir.t dos'ej že r' iavil, bi bila to prava zakladnica slovenske in ti umetnosti, bogata galerija sodobnih in klasič-r:1i mojstrovin, resnična visoka šola umetnosti za vr.c ljudstvo. Brez števila malo znanih starejših i rviUiin je list oživil bravcem, uvedel je pa v slovensko javnost vrsto mladih talentov. V letniku 1033 so zlasti številno zastopani slovenski umel-n'ki. S celimi zbirkami nam predstavlja Mladika delo Ivane Kobilčeve, Svet. M. Peruzzija, Fr. Mi-heličn in Maksima Sedeja, ki sc je v nji prvič l.ivno predstavil. Zastopani pa so še sloviti klasik Fr. Kavčič, kiparja Tine Kos in Tone Kralj, s cerkvenimi slikami Miha Maleš,' s' oro nepoznani kipar Jakob Znider, ter SI. Pcngov, kipar B. Kalin M drugi. — Med ilustracijami so priznanja deležni tudi posnetki fotografij Frana Krašovca. Njegove nežno občutene pokrajine in neprisiljeni žanrski prizori s polja, z mestnih ulic in iz kmetske izbe so živa, umetniško občutena in tehnično dovršena kronika ns*ega časa.
F.naist letnikov
Mladike je uredil Finžgar. Ves čas se јг zavedal, da pri takem listu ne gre za enodnevno aktualnost, temveč da je njegov namen globlji in trajnejši, in da obvelja le, kar jc zdravega. Zato je mogel s svojo čebelično pridnostjo, bogato življenjsko izkušenostjo, z modro, skoro nagonsko skrbnostjo in bogatim znanjem ustvariti Ust, kakršen je Mladika danes. Ko se je F. S. Finžgar s koncem letnika 1933 ooslovil od uredništva Mladike je razposlal nad 130 sotrudnikom zahvalna pisma. Irt to so biti samrt poglavitni nje-
govi sodelavci, ki jih je imel zlasti v enajstih letih okrog sebe, odkar je prevzel list, ki je bil ves reven in zapuščen. Vzgojil si je pa ta vzgledui . urednik tudi naslednika v osebi dr. Jožeta Po - J g a č n i k a , ki je prevzel z letnikom 1934 uredniške posle. Tako se bo mogel F. S. Finžgar po opravljenem delu z mirno vestjo in zavestjo, da ves napor in trud nista bila zaman, posvetiti svojemu pisateljskemu poklicu in trdno upamo, da napiše svoj veliki tekst«, katerega pričakujemo od njega in ki ga bo pokazal zrelega moža-umet- I nika na višku tvornosti in življenjsko modrosti. I
Mladika pa bo tudi poslej po vsebini in po zunanjosti mogla služiti domačim in neštetim tujim družini :n mesečnikom za vzor.
Prva številka »Mladike« za leto 1934 prinaša med drugim prvi dve poglavji celoletnega Bevkovega teksta, »Huda ura«, ki obeta zopet lepo
kmelsko povest. Med leposlovnim delom eo zastopani šc J. Jalen (Obnošena ogrinjača), Anton Komar (Mojdunajl), V. \Vinkler (Voz pod cesto), Janez Rožencvet (Večni kamen), vsi s posrečenimi črticami. Tudi poezija jc lepo zastopana. Med poljudnimi spisi srečamo zopet lanske znance: Steleta, ki nam je dal lani načelno razpravo o cerkvenem slikarstvu, zdaj pa nam hoče razviti »Zgodovino slovenskega cerkvenega slikarstva«. Na podlagi te nam bo pokazal tradicijo našega cerkv. slikarstva ter pot za preporod te panoge slikarstva. Dr. Janez Plečnik piše o raznih sodobnih problemih, ki so »samo ob sebi umevni« —- in vendar prepotrebni, da se o niili govori Bogdan Kazak tudi letos prijetno kramlja o svojih zdravniških spominih. V zaglavju »Pisano polje« so posebno zanimive »Ivane Zadn:kar-Wohlmulhove povesti o Prešernu«, ki jih je prired i znani prešerno-slovec Tomo Zupan. Sledi sodoben sestavek o Univerzitetni knjižnici, Dobidov članek o slikarju I Jožefu Petkovšku in poročila o novih knjigah. Tudi ostali del, ki obravnava zlasti družinska vprašanja (kuharstvo, zdravstvo, ki ga poljudno obravnava dr. Malka Šimenc itd.: tu je tudi zanimiv članek >-0 duševni in telesni kulturi — v premislek«), ie prav praktično urejen in nudi sleherni družini svojevrstnih zrn. Kakor se vidi, stopa tudi nova »Mladika« po poti dosedanjega urednika Finžgarja.
Ljubljanska drama:
Raj potepuhov
Na Silvestrovo se je ljubljanska drama predstavila s tretjo »denarno« igro in v resnici privabila toliko občinstva, da so morali za gledavce uporabiti celo prostor v orkestru. »Raj potepuhov«, šala v treh dejanjih iz znane delavnice Engela in Horsta je obrtniško delo, ki mu gledaš v teatralično zgradbo od začetka in konca že vse vnaprej. Zanimivo je, da tak obrtnik večkrat zna bolje graditi kot prizadeven umetnik, saj ga ne ovira noben pomislek, nič ga nc boli in ne zanima preko že danih oblik, in njegova spretnost je povprečnjakti že mojstrovina. Tako si lahko razlagamo zadovoljnost velike večine občinstva in vse njegovo povprečnosti željno zadoščenje. Tako se je danes preokre-nil boj s pošastjo krizo; pokazalo se je, da ta kriza ni samo denarna, ampak kar prav v gledališču vidimo, resnično duhovna kriza. Ljudje nočejo več resnobe ampak v dejanju kažejo svojo voljo, da nočejo ničemer več razmišljali. Za gledališče so ta znamenja odločilnega pomena, zakaj razmere same in krik po kruhu ogroža o zvestobo do umetnosti. In naš igravec, ki je gotovo resnobnejši človek kakor so gledališki krmari, doživlja resnično bridkost svojega poklica. Že davno je nehal biti burkež, ki na robu življenja in družbe prodaja samega sebe za prikričano vstopnino — danes se zdi, kakor da se sredi dobre družbe in rednega življenja mora razkazovati v pustni šari, zato ker naša dobra družba tako hoče. Prav zaradi tega nečastnega pritiska na današnjega igravca ni mogoče v takih primerih govoriti o igravčevi tvornosti in najrajši zamolčimo tudi njegovo uslužnost in slučajno spretnost v jarmu gospodarske in duhovne krize. Mislim, da smo s tem krivični samo tistemu, ki se je zaradi svojega srečnejšega temperamenta prej vživel v glumo kot njegov občutljivejši tovariš, ki hoče ostati zvest svojemu notranjemu gospodarju.
Da se preko načel častno izmotamo iz zadrege, v katero nas silijo nižje sile, moramo vendarle ohranili čast šale in po skati njepo splošno vrednost. Smeh v resnici človeka sprošča in osvobaja celo pred lastnim notranjim mrkom — sumo komedijanlsko porogljiv ne sme biti. Tudi vsakdanja burka potrebuje oblikovne kulture in tvornega duha, da ogreje. Naše predstave, ki jih dajejo najširšemu občinstvu, pa se 'dijo improvizirane in postavljene v prevelik hrup. Tudi »Raj potepuhov« si lahko mislim kot gledališko šalo, katero igrajo ljudje s suverenim razmerjem do svoje snovi, kot pravo lehkotno igro in ne kot okoren boj z besedami in kretnjami. Brez žlahtnosti ni umetnosti. Sicer pa delo eamo kar kliče po Milčinskega »Ciganih«, ki bi z nekaterimi nebistvenimi črtami prav dobro poskrbeli za domačo šalo in vsaj taka šablona niso, kakor je Raj potepuhov.	F. K.
Gospodarstvo
Enotna ureditev obrestne mere za
VSe vloge pf*	*n regulativnih hran'lnicuh
V 4. številki »Drame«, kjer je več poljudno strokovnih člankov v smislu odrske izobrazbe, moramo zlasti imenovati lepe uvodne besede pisatelja in dramatika F. S. Finžgarja, ki nazorno razgrinja pomen »teatra« no deželi. Po začetnih poizkusili z raznimi Kralji Herodi se je razvijalo dramalsko življenje pri nas z neodoljivo silo. Zraslo je nad 300 odrov. Toda na teli odrih ni bilo več Herodc/.ev, marveč »kulturno razgibajoče življenje, ki je lilo v množice naroda. Premnogi ti podeželski odri so bili tehnično tako odlični, da hi bili v čast mestu. Igravci niso več po šolsko dcklamirali, premnogi niso več podajali le sebe. svoj naravni karakter: so že ustvarjali. In čc sc jc še režiserju posrečilo, da je vloge določil takim, ki jim je som Bog že napisal take vloge v življenje, je tudi najpreprostejši oder dal toliko srca in duše, da si ga bil vesel . ..«
K nastopa gdč. Mezetove v naši operi. V sobotnem kulturnem o-bzorniku je naš dopisnik ome- , nil, da je pevka študirala na našem konzervatoriju, hrepenenje po popolnejšem i/oblikovanju glasu pa jo je privedlo k privatni pedagoginji. Kmalu nato pa jo je po trpkih preizkušnjah našega tipičnega liboštva in nerazumevanja vendar vodila pot na Dunaj k pri*"311' pedagoginji in pravi umetnici. Tudi naš glasbeni poročevalec v včerajšnji pohvalni kritiki pevkinega opernega debula omenja zopet le dunajsko šolo. Opozorjeni, da smo vzbudili upravičen videz, d.i omalovažujemo domači glasbeni zavod, pojasnjujemo prijateljem ljubljanskega konservatorija, da tako nikakor ne mislimo, temveč njegovo umetnostno delovanje visoko cenimo liclj od tujega. Pevka sama je pet let študirala tu in /nrrvt jo ip odlično klnsifirjrnl Golovo je l'.1 ' dobila temelj izobrazbe, ki io js v nadalinih šiudiiah
Obe zadružni zvezi v Ljubljani: Zadružna zveza in Zveza slovenskih zadrug poživljala svoje članice, da naj velja pri njih za vloge tale obrestna mera: nevezane 4, vezane na trimesečno odjioved 5%. Ravnotako so regulativne hranilnice določile obrestno mero za stare vloge, plačljive brez odpo-
Zahon o popustih
v Nemčiji
Dne 1. januarja je stopil v veljavo tudi zakon o rabatih, ki odpravlja umazano konkurenco na tem polju.
Tako ne sme skonto za takojšnja plačila presegati 3% cene blaga ali službe. To velja le za prava takojšnja plačila. Kdor dovoli skonto, mora to odbiti od cene ali pa izdati dobropise, ki se morajo vnovčiti v gotovini. Promet blaga, ki je odvisen od izplačila dobropisov, ne sme bili višji kot 50 mark. Če se pri konzumnem društvu deli dobiček članom, ne sine znašati popust več kot 3%.
Blagovne hiše. konzumna društva in podjetniški koiizumi ne smejo dovoljevati skonta za takojšnja plačila v gotovini.
Popusti pri množini blaga s? smejo dovoljevati v običajni meri ali s tem, da se da golova količina blaga aii pa znižana cena. To velja tudi za večkratne obrtniške storitve ali pri prodaji stalnih ali vrstnih kart.
Posebni popusti se morejo dovolili osebam, ki rabijo blago za izvrševanje svojega poklica, velikim odjemalcem in uslužbencem lastnega jiodjetja.
Za kršitev predpisov so določene denarne kazni. Kdor pa je bil že večkrat denarno kaznovan, lahko dobi tudi zaporno kazen.
Sferne Narodne ban^e
Dne 31. decembra je bilo stanje Narodne banke naslednje (v milij. Din, v oklepajih razlika v jjri-meri s prejšnjim izkazom):
Aktiva: zlato 1794.5. valute — (—0.7). devize 111.2 (+4.4), podlaga skupaj 1906.2 (+3.7), devize izven joodlage 54.5 (—14.3). kovani denar 240 (—34.2), posojila: menična 1808.7 (—13.1). lombard-iia 293.1 (—12.1), drž. dolg 1715.6 (—4.7), začasni predujmi državi 600.0, efekti 11.8 (—1.6), ef. fondov
66.7	(+12.8), nepremičnine 153.7 (—8.5), razna aktiva 115.1 (—116.9).
Pasiva: rez. fond 84.3 (+14.8)- ost. fondi
13.8	(+5.2), bankovci 4327.2 (+150.0). drž. terjatve 7.3 (—0.2) žiro 474.4 (—174.8), razni računi 519.3 ( + 13.8). skupno obv. jx> vidu 1031.0 (—161.2). obveznosti z rokom 1106.3 (+13.0), razna pasiva 222.9 (-210.7).
Odstotek kritja 35.57 (35.43), od tega samo v zlatu 33.50 (33.43)%.
Bo? za z'ato v letu 1933
Naslednji pregled nam kaže pregled zlatih zakladov jx>sameznili emisijskih bank na koncu leta 1933. (v oklepajih so podatki za konec leta 1932.; vse vsote so v milijonih mark):
USA 16.847 (16 978). Francija 12657 (13.653), Anglija 3.869 (2.447), Šnanija 1.831 (1.829), Švica 1.618 (2.001), Belgija 1.592 (1.515). Italija 1.565 (1.290), Holandiia 1.553 (1.742), Nemčija 391 (877), Švedska 292 (231), Romunija 247 (239). Pobska 223 (236), CSR 212 (212), Danska 149 (149), Norveška 133 (133), Jugoslavija 132 (130) Portugal 130 (97), Avstrija 111 (83), Madjarska 57 (57), Latvija 37 (28). Finska 34 (32), Gdansk 24 (17), Litva 21 (20). skupno 43.763 (44.024) milijonov mark. Zlati zakladi emisijskih bank so se zmanjšali, ker so zasebniki jx)kiipili velike vsote za tezavriranje.
Rrcmet novosadske borze v le'u 1933. ie znašal 15.170 vag. (1932 14.130). Največ prometa je bilo v keruzi 9836 (8630), v pšenici 3237.5 (2707.5) vag., v mlinskih proizvodih 15(4) (1000) in raznih vrstah blaga 596.5 vag. V drugi polovici lani je imela borza samo 5 senzalov. Razsodišče je imelo manj tlela, vloženih je bilo 1213 (1684) tožb; povečale pa so se eksj^eitize od 235 na 376 slučajev.
Nova delniška družba. Banska uorava je dovolila osnovan;e delniške družbe »Automontaža«, delavnica d. ti. v Ljubl'ani. Glavnica znaša 500.000 Din (500 delnic po KJ00 Din noininala). Ustanovi-lelji so: ing. Bloudek Stanko Oraner Ilinko jun.. Tichomil Jenko in Ljubič Josip.
Nova tekstilna tovarna. »N. Fr. I'r.« |X)roča iz Prage, tla se pogaja družba Cošimiuos z jugoslov. tekstilnimi tvornicami Mautner o ustanovitvi nove liskarije, ki bo zalagala ves Balkan. Cosmanos bi dala firmo in stroje ter uvedla produkcijo. Dve tovarni od le družbe stojila že dalj ČKSti;
drugod nadaljevala, smotrno razvijajoč uspešno doma dobljeno osnovo.
Ivan B u n i n : Gospod iz San Francisca. Založba »Hram«, Ljubljana, 1033. — Ker je bil Bunin vprav letos nagrajen z Nobelovo nagrado, jc prav, tla smo Slovenci dobili eno izmeti njegovih najlepših novel, »Gosjjoda iz San Francisca«. Z zrelim realizmom in hladno ironijo riše Bunin pot »Gospoda iz Francisca« v Evrojvj; življenje bogalcev in kurjačev na ladji s tislo znano socialno raznolikostjo, življenje v Neajjlu in končno na Cajiriju, kjer je živci s svojo rodbino v sobanah knezov; a ko je nenadno v obednici nastopila kap, ga jc služinčad prenesla — da ne bi s smrtjo molil gostov — v najslabše prostore, kjer je izdihnil, nato pa ga je skrivaj dejala v zaboj za sodo (bogataša prve vrste!) in ga z isto ladjo, ki ga je zdravega pripeljala iz Amerike, vrnila v San Francisco. Zgoraj je šumelo življenje, spodaj, v drobu ladje, jia se je vračal v Ameriko bogataš, tlo katerega ni imela smrt najmanjšega spoštovanja! Kakor v vseh svojih delih je B. tudi tu do bolečine hladen realist, ki brezobzirno razkriva najslabšo stran človekovo. Tutli v ostalih dveh novelah (»Sin« iu Ignaf«) jc B. razkril človeka s slabe strani, zlasti v poslednji jc toliko grobega naturalizma, da ni primerna za mladino.
Ocena »Levstikovega Zbornika- v slovaškem liter, kritičnem časopisu, l.ektor jugoslovanskih jezikov na univerzi v Pragi dr. J. Stanislav pri-občuje v »Elanu-. (št. za december 1933) kratko oceno zbornika razpravo, ki eo ga izdali pod jc.sen ljubljanski študentje slavistike. Najprej na kratko označuje Levstikov pomen v zgodovini slovenskega slovstva in slovenskega naroda ter preide na posamezne prispevke v knjigi, ki jim nakaže v nekaj besedah problem in vsebino. Zaključuje s sodbo, da celotni zbornik mladih slavistov napravlja najlepši vtis, je pisan s pridnostjo in treznostjo ter tako Ivpri lep priuos slovenski literarni zgodovini in ie lepa počastitev чрот n:i veliko I pvuliLnve osebnosti.
vedi na 4, na odjioved pa na 5%. To pomeni tako pri zadrugah kot pri regulntivnih hranilnicah zin zanje za 1%.
Poleg tega plačujejo regulativne hranilnice v Sloveniji za nove vloge j>očenši s 1. januarjem 1931 največ do 6% obresti.
Borza
Dne 3. januarja 1934.
Denar
Berlin, Curih, London in Ne\vyork so ostali ne-izpremenjeni. Popustila sla Amsterdam in Praga Narasli so |Vt Bruselj, Pariz in Trst.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen |H) 9.12, na zagrebški po 9,05. Grški boni so notirali v Zagrebu 34 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2302.07—2313.43, Berlin 1365.14—1375.94, Bruselj 796.07- 800.01, Curih 110S.35-1113.85, London 185.86-187.40, Newyork 35?6.05—3614.31, Pariz 224.49-225.61. Praga 170.12 -170.98, trst 300.57 —302.97.
Promet na zagrebški borzi znaša brez kompenzacij 51.528 Din.
Curih. Pariz 20.26, London 16.80, Newyork 325.75, Bruselj 71.825, Milan 27.17, Madrid 42.50, Amsterdam 207.50. Berlin 123.30, Dunaj 72.80 (58), Stockholin 86.60, Oslo 84.40. Kojienhagen 75, Praga 15.35, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.505, Bukarešta 3.05.
London. Newyork 5.165, Pariz 83l,/ie-
Zlato v Londonu 127/6.
Vrednostni papirji
Vojna škoda in begluške obveznice so se danes učvrstile, dočim so drugi državni papirji ostali v glavnem neizpremenjeni. Promet je znašal: vojna škoda 1000 kom., 7% invest. pos. 50.000, begluške obveznice lOO.OCO, PAB 100 kom. jio 233, 235, 237.
Ljubljana. 1% inv. |xis. SI den., agrarji 26 d., vojna škoda 206 den., begi. obv. 37 den., 8?Z Bler. pos. 38 den. 1% Bler. |}os. 35 den., lc/o pos. DHE 52 den.
Zagreb. Državni papirji: 1% Inv. ix>s. 53—54 (52), agrarji 26.50—27.50. vojna škoda 297—298 (297), 2. 290— 291, 3. 288-291 (288), 4. 287 den., b% begi. obv. 37.75—38.50 (37.50, 38), 8% Bler. pos. 38-39, 7% Bler. pos. 35- 36, 7% pos. DHB 53-56. — Dclnice: Narodna banka 1800 den.. Priv. agrar. banka 235- 237 (233. 235, 237), Imjiex 50 den..' Isif 10 den., Trboveljska 125—130.
Belgrad. Narodna banka 3850 den., Priv. agr. banka 232-234 (234), 1% invest. pos. 54.50 - 55, agrarji 26.50—29, vojna škoda 297.50—298.50 (298. 206.50), 2. 290 zaklj., 3. 290 tlen (290), 0% bed obv. 38.65—38.75 (38.75, 37.75), 8% Bler. pos. 37.50 —39 7% Bler. jx>s. 35— 36.
Žilni trp
Domači trg je miren. Cene so neizpremenjene, vendar izkazujejo lahno tendenco k popuščanju. Za koruzo je edino povpraševanje iz inozemstva."
Živina
Ljubljanski živinski sejem 3. januarja 1933. Prignanih je bilo (v oklejiajih število prodanih glav): 82 (9) konj, 100 (30) volov, 31 (16) krav, 16 (7) te-| let, 13 (10) prašičev in 67 (52) prašičkov za rejo. 1 Cene so bile sledeče (v Din za kg žive teže)- voli 1. 4-4.59, 11 3.50 4, lil. 3 3.50, krave debele 2.50 ! do 3, klobasarice 1.50--2.50, teleta 5—6. prašiči 7 do 8.50; nadalje so bile cene za komati v Din: konji 500- 3500 in prašički za rejo 125—200. Cene ne iz kazujejo nobenih znatnih izprememb.
frofSmmt ftadio-Liubliartat
Cetrlek, •/. januarja: 12.15 Reproduc. citraški koncert, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, Operne fantazije ua ploščah, 18.00 Mokva in kvas, različna testa (ga. Svetelcva), 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel), 19.00 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj), 10.30 Plošče po željah, 20.00 Klavirski koncert prot'. Mihovila l.ogara, 20.30 Narodne pesmi v tercelu (sestre Stri-tar), 21.00 Radio orkester: Valčkova ura. 22.00 Če,-, jKiroFila, Radio-jazz.
Petek, 5. januarja: 12.15 Reproduc, koncert
slov. narodnih v duelih --- 12.45 Poročila _ 13.00
Čas, cigani svirajo v reproduc. glasbi — 18.00 Zabavno predavanje (Viktor Pirnal) — 18.30 Ob Erjavčevi 100 letnici (dr. Slodnjak) — 19.00 So-kolslvo — 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf An-drejka) — 20.00 Prenos iz Zagreba: Koncert — 22 00 Čas, poročila, reprodukcija Smetanovega godalnega kvarteta »Iz mojega življenja«.
Drugi programi i
Četrtek, 4. januarja: nclffrad: 16.00 Koncert učeucev osnovne .šole, 20.00 Jugoslovanske pesmi, 20.30 Simfonični koncert (radio orkester in solisti). — Dunaj: 17.80 Pesnii in arije, 10.00 Lahka gla-sba radio orkestra. — Iiudimpe.ila: 12.05 Koncert vojaškega orkestra, 13.30 Koncert ruskih balalajk, 17.30 Narodne pesmi ч spremljavo ciganskega orkestra, 10.00 Violinski koncert. — London: 20.00 Orkcsler, 21.00 Vojaška godba. — Praga: 16.00 Orkeetr. konreit — 17.2Г-VokaJni komcert, 21.15 Koncert v proslavo J. Suka. Rim: 17.00 Vokalni in inslrum. koncert, 20.10 Vokalni koncert. 20.40 Koncert vojaške уо-lbe _ Varšava: 1G.53 Klavir, koncert, 20.00 Lahka glasbil
Petek, 5. januarja Belgrad: 16.00 Samospevi — 20.00 Prenos koncerta iz Zagreba. — Zagreb: 20.00 Schivma; nov konccrt za čelo in orkester — 20.30 Vokalni koncert St. Ivelja — 21.00 Aktovka, dram. prizor — 21.30 Jugosl. narodne pesmi. — Dunaj: 12.00 Кд-dio orkester — 17.15 Petje in klavir — 19.05 Koncert dunajske glasbe. — Budimpešta: 13.30 Ciganska kapela — 18.30 Klavirski koncert — Ј9.30 Prenos iz drž. opere. — London: 20.00 Plesna glasba — 21.00 Angleška glasba, solisti in orkester. — Milan: 17.10 Komorna glasba _ 21.0"
Simfonični koncert. — Miinchen- 16.00 Orkc.tralu konccrt — 17.50 Vokalni koncert — 20.10 Sinlo nični koncert — 21.15 San Olafa Astefona. rt tativ in zbor — 22.35 Koncert šlesike filhaimonrt - Praga: 17 05 Godalni kvartet — 19.40 Poljuden glasba — 20.55 Vokalni konccrt. — Rim: 20 10 Vokalni koncert — 22.30 Simfonični koncert. — VimSavji- 17.30 \riip in pesmi — 20.15 Simfonični koncert.
MALI OGLASI
V malth oglasih velja *aaka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pltmene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZlH znamko.
•IV
Kmečko dekle
išče službo k boljši družini. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a)
Kovaški pomočnik
vojaščine prost, 23 leten, išče službo. Nastopi takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a)
Za hlapca
bi šel 20 letni mladenič, vajen vsega kmetskega dela. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 65. (a)
tlužbodobe
Trgovski pomočnik
se sprejme v trgovino na deželo. Ponudbe z zahtevkom je poslati na upravo »Slovenca« pod »Nekadilec« št 75. (b)
II
Stanovanja
Trisobno stanovanje
takoj oddam. Riharjeva
Ш1
Krojaškega vajenca
sprejmem; prednost dam tistemu, ki ga obenem veseli pomagati cerkovniku. — Menard Franc, St. Vid.	(v)
Pekovskega vajenca
z nekaj plače mesečno in z vso oskrbo v hiši takoj sprejmem. Naslov: Ivan Rozman, Videm, Dobre-polje.	(v)
Dijaki
Dva dij'aka
iščeta v centru stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »250 D« št. 61.	(D)
Ženitbe
Bodočnost
ulica št. 6.
(č)
Opremljena soba
komfortna, v bližini glavnega kolodvora — 300 do 350 Din — se odda gospodu. — Kolodvorska ulica 28/11, Fels. (s)
Veliko prazno sobo
pripravno za stanovanje ali obrtnika (-co) odda takoj Ciglič, Mestni 11/1.
Dobro vpeljana trgovina išče mladeniča s primernim kapitalom za nadaljevanje. Eventuelna možitev z mlado inteligentno hčerko ima prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sreča« št 15167.	(ž)
II
Pohištvo
i
Ženinom, nevestam!
Pohištvo iz zaloge kupite vsled solidnega izdelka najceneje edinole pri Avgustu Černetu, Zgornja Šiška, Vodnikova 122, postajališče Heinrihar. (š)
Posestva
Hišo
z dobro vpeljano gostilno — v Kozjem — prodam ali dam v najem. Pirhov Žani.	(p)
•I«
lilij
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroim pletenje in ročna dela p> nainižiih cenah pri tvrdk Kari Prelog. Ljubljana Židovska ul. in Stari trg
Cvetlični med
garantirano naraven, 10 kg 156 Din, 30 kg 400 Din, franko kupčeva postaja, razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Jabolka
5.-
Redka prilika!
Kratek klavir, izredno dobro ohranjen, naprodaj za 3000 Din. Cerkvena ulica 21/1, vrata 13. (g)
ПИШ
чСлЛ'- -A'' 'I-.. ■:■ ■Љ.
3 • ■ Z
+
Umrl mi je moj nadvse ljubljeni mož, brat, svak, stric,
gospod
Andrej Rozman
starešina-preglednik finančne kontrole
danes, dne 2. januarja 1934, v 55. letu starosti, po muka-polnem in dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega se bo vršil po prevozu iz Sevnice na Videmsko pokopališče v petek, dne 5. januarja ob 16. uri. Sevnica, Videm, Brežice, dne 2. januarja 1934.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
Kupimo
Reducirna pipa
z manometrom za stisnjeni zrak oziroma kisik se takoj kupi. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« št. 91 na upravo »Slovenca«.	(k)
Vsakovrstne
ZlatO napote
no aalviliib cenah CERNE. tuvalii. Llnbliana.
Wolfova ulic« it Ж
Voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 30. (k)
Galoše
popravlja najboljše Gumi-klinika, Tyrševa 9. (t)
Koruzo za hrmo
oddajo na jceneje
veletrgovine žita in moke
A VOLK, LJUBLJANA
Telefon 2059

1'reiiiog «uha drva
i namizna, zbrana po kanada po 6.— Din kg. Razpošiljam v zabojih 30 in 50 kg franko skladišče. Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 23. (1)
Šivalni stroj
pogrezljiv, poceni naprodaj. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje, levo. (1)
Pogačnik, Bohoričeva alica 6
Inserirajte v
»Slovencu4! ■■■■■■■■■■■■
Vsem, ki so blagega pokojnika poznali, naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož, stari oče in tast, gospod
VELKAVRH FRANC
posestnik v Savljah
danes opoldne v 69. lelu starosti.
Delo je dokončal, vero ohranil, daj mu plačilo, o Gospod, saj Tebe imel je zmerom najraje.
Pogreb bo v petek dopoldne ob 9 z mašo. S a v 1 j e , dne 3. januarja 1934.
Žalujoči ostali.
Obvestilo
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani otvori dne 5. januarja 1934 v zgradbi Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 25 (preje hotel Tratnik) za člane zadrug včlanjenih v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev
zadružno prenočišče
Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Cene: Soba s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od 16 Din do 22 Din za osebo.
Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. — Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču.
NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI.
ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, gospoda
Valentina Voisha
hišnega posestnika in pleskarskega mojstra
se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo društvu pleskarjev in ličarjev, obrtniškemu društvu v Mostah, ki so izkazali svojemu članu vse poslednje časti, čč. duhovščini svetega Petra, zlasti gg. zdravnikoma dr. Kačarju in dr. Osolniku za ves trud ob njegovi bolezni, zahvaljujemo se načelniku moščanske občine g. Paučiču ter spremstvu moščanskih gasilcev, Kolu jugoslovanskih sester Moste—Sv. Peter, Zvezi bojevnikov in zastopnikom mestne elektrarne z višjim referentom g. Jarcem. Iskrena zahvala pevskemu društvu »Zvezda« za ▼ srce segajoče žalno petje in vsem za poklonjene krasne vence in šopke in mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem!
Maša zadušnica se bo brala v petek ob pol 8 v farni cerkvi sv. Petra.
Moste pri Ljubljani, dne 3. ianuarja 1934.
Žalujoča rodbina VOJSKATOVA.
Aleksandra Ratmianova:
Dijaštvo, ljubezen, 70 Ceha in smrt
Ljubov Vasiljevna, zdravnica, danee zdrava zapušča barako. Pri odhodu nas je še prosila, naj pazimo na Nemko Greto, ker sicer ne bo z njo nič. Toda samo Fekljuša je zmožna skrbeti za Greto. Že hodi po sobi in v njenem dolgem halatu, s svojimi dolgimi udi spominja nu oblečeno opico. Zelo sva postali prijateljici in kramljava |K> cele ure. Silno mi je všeč zaradi otroških sodb in naivnih nazorov. Danes mi je popolnoma resno pripovedovala, da živi v njeni vasi čarovnica, ki zna ljudem petelina v trebuh včarati. Nesrečnež, ki ga začara, potem samo kikirika in mora bedno poginiti. Imena domače vasi se )xi še vedno ne more spomniti in revica se boji, da bo morala vse življenje prebiti v tifusni baraki. Začela sem jo poučevati v branju.
Tudi s Tasjo se prav dobro razumeva. Večkrat mi provi:
Oh, Alječka, ko bi mogla biti samo en dan na Vašem mestu! Imela bi starše, stanovanje, dobre znance 1 Pol življenja bi dala za en vaš danit
Večkrat se obrne in jol«i v blazino, če vidi, ko moji starši skoz okno gledajo na me.
»Alja in če me kdaj srečate na ulici, me golov« ne boetu hoteli poznati!« je rekla nekoč; posebno jo trapi misel, da bi bili moji starši zelo nezadovoljni, ko bi vedeli, kakšna ženska leži poleg mene.
10. februarja 1019.
Danes je prišel k oknu Saša Govorov. Težko sem ga prepoznala v visoki papahi in uniformi. Vstopil je kot dobrovoljec v belo vojsko. Žalostno me je gledal. V pismu, ki mi ga je izročila stre-žajka, mi piše, da ga je »belo gibanje« razočaralo.
da tudi Beli uganjajo krutosti, da zaledje noče j utrpeti nikakih žrtev, da eni popivajo, ljubimku- j jejo in se razuzdavajo, d očim drugi življenje tve- i gajo. Pismo je bilo brezupno. Bobyljeva, ki že lahko hodi po hodniku, govori, da Rdeči kmalu zopet pridejo, in mene je danes zjutraj takole nagovorila:
»Dobro jutro, golobičica! Ne boš se več dolgo potikala po svetu! Rdeči že prineso zopet red v mesto! Zdaj ne bodo več tako neumni kot prvič! Zdaj bodo sploh vsakega ustrelili, kdor ima bele i roke in bel ovratnik!«
Njene besede me silno straše. Moj Bog. ali res zopet pridejo Rdeči? Ali bo zopet grozno »streljanje« vladalo Rusiji?
11.	februarja 1919.
Vera Ivanovna je zelo slaba. Noče se ji vrniti ■
zavest in v vročini neprestano govori o svoji bedi. Moškim očitu, da ne znajo ljubiti, ampak samo ' jemati, in svojemu možu, da anatomijo bolj ljubi nego ženo. »Zdaj bom umrla in ti ostaneš tu s svojo anatomijo!« je kriknila. Njeno blodno govorjenje nas vse napravlja otožne in obupane.
Danos so privedli k nam, trgovčevo ženo: nalezla je na kupčijskein potovanju v Onisk. Tudi ona zmešano govori, рл ne o pokopani ljubezni, ampak o čokih sladkorja, sodih zmeta in prekajeni ribi.
12.	februarja 1919.
Tasja je danee slabe volje.
>Oj, saj sem ljubega Boga vendar samo na-lagcila!« pravi. »Saj ue pojdem kot delavka v tovarno I«
Tudi parfumira se zopet in si je koketno ovila glavo 7. ruto iz rdeče svile.
»Oh, da som poginila! Poboljšati se ne morem, kazni božji pa tudi ne morem uiti. Prej ali slej me bo izplačali« je rekla, ko ae je oštrkala z vijoličnim parfumom. Vera, da ni mogoče ubežati kazni božji, me je zelo genila.
13.	februarja 1919.
Danes so bila vrata na hodnik napol odprta in
Bobyljeva mi je pokazala vojaka, ki je sedel tam in se grel ne solnčnih žarkih.
»Tega bodo Beli kmalu ustrelili!« je rekla.
»Kako to?«
»Služil je v rdeči vojski in nekega buržuja v mestu ubil. No, zato ga bodo ustrelili. Prišli so že parkrat ponj, pa zdravnik pravi vselej, da še ni čisto okreval po tifusu. Šele ko bo zdrav, ga lahko vzamejo s seboj.«
Čudita sem se, da je Bobyljeva to pripovedovala čisto mirno, skoraj dobrodušno. Ko sem jo vprašala, zakaj je tako mirna glede tega slučaja, je rekla:
»No, to je vendar čisto jasno! Beli so za to, da streljajo Rdeče, in Rdeči, da streljajo Bele!«
Zrak v naši sobi postaja vedno slabši. Vera Ivanovna moči, prav tako trgovčeva žena in Nemka in sester kar ne moremo pripraviti do tega, da bi se vsaj včasih kaj pobrigale za nas. Posedajo v kuhinji in se zabavajo z okrevajočimi vojaki. Pravijo, da jih ne veseli, skrbeti za buržujke, saj pridejo kmalu Rdeči in nas itak postrele.
Danes sem poskusila malo vstati, pa sem morala takoj zopet leči.
Glaša nam je danes vsem odvzela zvonce in rekla, naj jo pustimo v miru. Od vseh sester je ostala samo ena, ki za nns skrbi, Letonka Meta, tiho, skromno dekle; žal, da je samo vsak drugi dan tu.
14.	februarja 1919.
Vera Ivanovna je vedno slabša; ima že gnojne
rane od ležania. So-stra Glaša jo je danes udarila, ker moči posteljo. Prvič v življenju sem videla, da človek tepe slabotnega človeka, ki se ne more braniti.
»Glaša!« sem se zgrozila. »Ali ste ob pamet?«
»Hm, zakaj mi pa inaliči postelj!« je odgovo-
rila in jo še enkrat močno udarila po licih. Vera Ivanovna je začela jokati kot malo dete.
Pri viziti je zdravnik povedal Tasji, da jutri že lahko zapusti bolnišnico. Namesto da bi se veselila, kot vsaka druga, ki doživi zaželjeni dan. je v hipu začela tuliti.
»Kam naj pa grem? Saj nimam doma in nikogar na svetu! Pustite me, da ostanem tu, vsaj kot sestra!«
Zdravnik ni bil nič kaj voljan, obljubil pa je, da bo premislil.
Ko je bila vizita končana, je Tasja neprestano govorila, kako srečna bo, če postane strežajka. Uboga Tasja; mislim, da samo vara samo sebe: težko }i bo Se kako delo ugajalo.
15.	februarja 1919.
Vse sertre pravijo, da imajo mene najrajši, ker
ničesar ne zahtevani in sem z vsem zadovoljna.
16.	februarja 1919.
Danes se je nenadno razlegnilo iz rnošk. ga
oddelka strašno rjovenje in nekdo je hitro stekol mimo odprtih vrat naše sobe.
»O, golobček moj!« je rekla Bobyljeva. »Oh. ali je zdaj vendar dojel, d« ga hočejo Beli ustreliti! Včeraj sem mu povedala; kako se zdaj razbu>>\ Mala, debela Bobyljeva z bledim obrazom in s pegasto mreno v očeh je bila ko živi zlodej.
Vojak Alfjorov je tekal ko blazen po hodniku sem in tj«. Sanitejei so tekli za njim, ga zgrabili in ga s prisilnim jopičem z dolgimi rokavi privezali na postelj. Zdaj leži tam in neprestano kriči:
»Nočem umreti 1 Nočem umreti!«
Nehote mislim, kako je nedavno sedel na hodniku na solnru in se zdel srečen, ker je okreval. Takrat je obraz razodeval neumnega, dobrodušnega kmečkega fanta; nisem si mogla misliti, da bi ta človek koga ubiL
V.a »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj. Ivan Ututvvus.
Urednik: Lotic Golobi«.