Mormonki Telefon PaJtnfna pfaffana ¥ gotovim. Cefta 1 Din Leto III. (X.), štev. 24 Maribor, torek 29. januana 1929 »JUTRA« tu* nedelj« in prašnikov vsak dan ob 15. uri Rafiaa ptk jkAmim 4vfc« tsv« v Ljudmi §1» 11/106 Vat)* mtmtm*. v apMHl di po peM 10 Okt, e>e»<|>e e« 4ew patt Ote Uradaittvo i« uprava: Maribor, Aleka&adrova tNtaill OgM p* Mto ‘ v I Mihi iH( Vprašanje diplomatskih odnošajev z Rusijo Včeraj smo poročali o glasovih italijanskega časopisja z ozirom na vesi da je za poslanika Jugoslavije v Moskvi imenovan naš bivši poslanik .v Madridu dr. Sniodlaka. Dostavili smo. da je to imenovanje le formalno, ker je mesto poslanika v Moskvi pač kreirano v proračunu, niso pa se še vršiia pogajanja za upostavitev medsebojnih diplomatskih odnošajev med obema državama. Da je italijanska javnost že ob sami vesti o imenovanju poslanika Jugoslavije v Moskvi postala nervozna, je dokaz, kako velike važnosti bi bila za Jugoslavijo obnova odnosno upostavitev diplomatskih odnošajev z veliko Rusijo. Vprašanje diplomatskih stikov z Rusijo je že dolga leta na dnevnem redu v našem političnem življenju in neprestano so se oglašala v naši javnosti mnenja za in proti. Na eni strani so bili politični naivneži, ki so živeli v spominih na staro caristično Rusijo kot mogočno zaščltnico malih slovanskih državic na Balkanu in ki so vedno pričakovali povratka carja na prestol velike in silne Rusije. Ti se niso mogli vživeti v to, da bi se naj sklenile diplomatske zveze z današnjo sovjetsko Rusijo, ki jo smatrajo samo za prehodno tvorbo. Drugi zodpet so se bali, da bi diplomatski stiki z današnjo Rusijo otvorili na široko vrata boljševiški propagandi v naši državi, in so rajo privolili, da smo se obdali napram Rusiji' s pravcatim kitajskim zidom, ter nismo niti od daleč pomišljali na obnovo trgovinskih, kaj šele diplomatskih stikov. Na tretji strani so pa bili oni, ki so gledali nekoliko dalje čez domači plot in ki so dobro Videli, da mora naša država poleg zvez z Malo antanto In Francijo dobiti še močnejše zaledje, to zlasti z ozirom na neprestano stremljenje politike Mussolinija in fašistične Italije, da Jugoslavijo na vseh koncih in krajih Izolira. Ce je toraj ob sami vesti o imenovanju našega poslanika v Moskvi italijanska javnost planila po koncu, je to samo dokaz, da bi obnova diplomatskih stikov z Rusijo pomenila popoln neuspeh in zlom izolacijske politike Italije napram Jugoslaviji ter velik preokret v političnem življenju evropskega kontinenta. Zakaj diplomatske zveze z Rusijo bi pomenile za Jugoslavijo ne le okrepitev našega stališča napram Italiji in Madžarski, ampak tudi okrepitev našega stališča napram Angliji, ki vjaj ni pokazala posebnih simpatij 1,1 naše države, marveč jc celo ponovno podprla politiko Italije proti nam. Interesi naše države", tako v zunanji politiki, kakor tudi' v pogledu našega gospodarstva, naše trgovine nujno velevajo, da se to, kar se je z imenovanjem dr. Smo-dfake za poslanika v Moskvi formalno ukrenilo, člmpreje tudi dejansko izvrši in da se sklene z Rusijo nujno trgovinska in dinlomatska nogodba. Nove vrste kazni KATERE PARALELNE IN KATERE NOVE VRSTE KAZNI UVAJA NOVI KAZENSKI ZAKON V JUGOSLAVIJI. BEOGRAD, 29. januarja. Novi kazenski zakon za vso državo določa sledeče vrste paralelnih kazni: ječa in konfinačija, ječa in zapor. Tako je omogočena kar najširša individualizacija kazni. Sodniku ne bo treba upoštevati samo kaznivega dejanja, marveč more presojati tudi po pobudi in osebnosti krivca. Svobodno presojanje gre tako daleč, da lahko sodnik neglede na kazenske določbe, obtoženca oprosti vsake kazni, ali pa izreče drugo ostrejšo kazen kakor jo normira zakon. Smrtna kazen je določena za najtežje zločine in se izvršuje z obeše-njem. Poleg smrtne kazni obstojajo še sledeče vrste kazni: dosmrtna ječa, kon-finacija, začasna ječa, strogi zapor, zapor in denarna globa. Pri odmeri denarne globe more sod nik izreči razsodbo, upoštevajoč premoženjsko stanje in življenske razmere obtoženca, np da bi se moral držati meje, predvidene v zakonu. Nftsrc&a mat® eos&dke na Triglavu PRI ALJAŽEVEM STOLPU JE SNEŽNI PLAZ PRESENETIL 4 VOJAKE NAŠE POSADKE NA TRIGLAVU. LJUBLJANA, 29. januarja. Koncem preteklega tedna so divjali na Gorenjskem, posebno v Triglavskem pogorju, strahoviti snežni Viharji. Padal je suh in rahel sneg in ga je zapadlo nad dva. metra. Iz 8 mož obstoječa naša vojaška obmejna straža v Vratih, ki ima utrjeno postojanko 400 rti od Aljaževega tioma, je bila več dni popolnoma odrezana od ostalega sveta. Okoli 10. dopoldne so odšli 4 Vojaki po vodo v vodnjak v bližini Aljaževega doma. Ko so bili približno 200 m oddaljeni od stražnice, je nenadoma prihrumel velik plaz, ki je za- sul dva vojaka- Tretji vojak se je okle-n 1 bližnje skale in je šel plaz čez njega, ne da bi ga poškodoval, četrti pa je zbežal; toda zračni pritisk ga je na begu podrl z vso silo na tla in je dobil vojak pri tem mečne poškodbe. Rešeni vojak je pričel takoj odkopavati svoja dva zasuta tovariša, obenem pa je poklical še svoje ostale tovariše na pomoč. Oba zasnta vojaka so kmalu odkopali še živa in zdrava, onega, ki je bil težko ranjen, pa so spravili po silnih naporih na smučeh v Mojstrano, odkoder so ga odpeljali z vlakom v vojaško bolnico v j Ljubljano. Ureditev samouprav BEOGRAD, 29. januarja. Po obvestilih iz dobro poučenih krogov se namerava vlada v kratkem baviti z vprašanjem samouprav. Samouprave ne bodo ukinjene, temveč se dela na njih ureditvi, da bodo mogle usmeriti delo za čim večji napredek prebivalstva v soglasju z državno politiko. Namera finančnega in notranjega ministra obstoja v tem, da se samoupravne korporacijo spravijo v novi tir tako, da bodo lahko delovale v novih smereh in razvijale svoje akcije. Pustila se jim bo gotova svoboda, bodo pa odvisne od velikih županov in finančnega ministra, da se tako preprečijo spori med samoupravnimi in državnimi oblastmi. Pčdpis trgovinske pogodbe 5 Francija PARIZ, 29. januarja. Včeraj je prispel semkaj jugoslovcnski trgovinski minister dr. Mažuranič. Pri tej priliki so francoski trgovski minister Cheron, dr. Mažu-ranic in jugoslovanski poslanik v Parizu dr.. Spalajkovič podpisali trgovinsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo. — Francoski zunanji minister Briand in poslanik dr. Spalajkovič pa sta včeraj podpisala konzularno konvencijo med Francijo iu Jugoslavijo. BEOGRAD, 29. Januarja. Nova trgovinska pogodba s Francijo vsebuje med drygim tudi določitve, ki se nanašajo na zaščito znanstvenih* kulturnih in umetniških tH in umotvorov. Ker doslej v c niso znane te določbe. izražajo tukajšnji umetniški krogi bojazen, da bo nova pogodba omejila našo prodajalsko književnost in da se bodo publikacije iz francoske literature podražile. Deputacija gospodarskih krogov iz Ljubljane v Beogradu BEOGRAD, 29. januarja. Davi je dospela semkaj iz Ljubljane večja deputacija zastopnikov gospodarskih krogov, med drugimi: za Zvezo industrijcev inž. Šuklje, predsednik Društva hišnih posestnikov g. Frel h, za Zvezo obrtnih zadrug g Jvan Rebek, dalje zastopniki Gremija trgovcev itd. Deputacija hoče posredovati pri notranjem ministru, da dobe gospodarski krogi primerna zastopstva v sosvetih oblastnih in občinskih komisarijatov v Ljubljani in Mariboru. Deputacija je prinesla s seboj že tudi imena vseh onih, ki naj bi jih vlada imenovala v sosvete. i Po poteku prijateljske pogodbe z Italijo RIM, 29. Januarja. Razpravljajoč o ugasnitvi prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, naglaša »Gior-nale d’ Italia«, da Italija ravnotako kot Jugoslavija v tem dogodku kljub ten-dcncijoznira namigavanjenj nekaterih listov ne vidi nič razburljivega. Italija sc nikdar ne namerava vmešavati v notranje stvari Jugoslavije in tudi ne išče nobenih pustolovščin. Upa Pa zato, da bo Jugoslavija priznala korektno in prijateljsko postopanje Italije in pravilno cenila vrednost dobrih odnošajev med Rimom in Beogradom. ..španska** v Ljubljani ponehuje LJUBLJANA, 29. januarja. Influenca po tukajšnjih srednjih šolah ponehuje. Na ženski realni gimnaziji se od £on-deljka naprej vrši zopet reden pouk. Od 700 gojenk na tem zavodu jih je zbolela polovica. Na realki je ukinjen pouk v 4 razredih, na humanistični gimnaziji po v celoti. PRAGA, 29. januarja. Epidemija hr«-pe polagoma popušča. Mestni fizikat objavlja, da je doslej obolelo v Pragi nad 20.000 ljudi. Prizadete so vse banke, industrijska podjetja in vsi javni uradi. Pri policiji je obolela nad polovica moštva. Politiki fn potni listi ZAGREB, 29. januarja, šef zagrebški policijske direkcije je poslal 10 potttf-kom, ki bivajo v Zagrebu, pismeno obvestilo, da so njihovi dosedanji potrt listi, v kolikor so še veljavni, po naloga velikega župana razveljavljeni in da morajo za eventualna potovanja v inozemstvo zaprositi za ponovno dovoljenje hi nove potne listine. Novinar Deučič pride pred Državno sodišče ZAGREB« 29. januarja. Banski stol je sklenil, da se zadeva odgovornega urednika bivšega dnevnika »Narodnega Vala«, Krešimirja Devčlča, odstopi Državnemu sodišču v Beogradu. Devfiič ja torej prvi novinar, ki pride pred Driav-no sodišče. Ueliki fašistovski svet RIM, 29. januarja. Veliki faustovski svet je sklican za 25. februarja. Pri tej priliki bo imel Mussolini eks-poze o splošnem, notranjem in zunanjem položaju, glavni tajnik pa bo poročal o položaju,v fašistični stranki. Spomenik gospej Pankhurst LONDON, 29. januarja. V Westm)n-stru bodo postavili gospej Pankhurst, znani pobornici za žensko volilno pravico, velik spomenik. PankhursAova se jc v propagandi za žensko volilno pravico posluževala zelo energičnih sredstev, vsled česar je prišla ponovno v navskrižje z zakonom. V svetovni vojni je opravljala samaritanska dela. Spomenik bo odkril ministrski predsednik osebno. Ie Puščave. Puščavski lovci so priredili dne 20. tm, zelo dobro obiskano lovsko veselico v gostilni Kores v Puščavi, katere Čisti dobiček je bil namenjen ubogim šolskim otrokom. Kljub velikim prireditvenim stroškom je ostalo še 505 Din čistega dobička. Tako so šolski otroci dobili razne potrebne šolske potrebščine, katere so se nabavile za podarjeni denar. V tej ostri zimi je priskočil našim šolskim o-trokom dalje na pomoč z velikim vozom premoga splošno znani dobrotnik gosp. Friderik Kieffer, lastnik tovarne kos in srpov iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Za vse te darove se v imenu šolskih otrok najlepše zahvaljuje šolski upravitelj v Puščavi. — f pomlnlalte it CMD Strar t. Kako sa rasšfrja hripiH Mariborski V f: C E R N i K Jiur« v Maribora, dne i9.M. Letošnja epidemija hripe nastopa vsaj v naših krajih v razmeroma mili obliki in obstojajo njene žrtve po večini le v tem, da morajo tičatt tisoči in tisoči po en teden ali nekaj dalje v postelji, da so prisiljeni zavživati znatne količine aspirina in saUcila ter popiti ogromne količine čajev. Toda kljub nepreveJiki nevarnosti bolezni se vendar vsakdo z vsemi silami brani neprijetnega gosta in nje govUi posledic. Obramba je pa le tedaj uspešna, ako se človek varuje prehlaje-nja in stika, vsaj neposrednega, z bolnikom. Prehlajenja se pa človek v letošnja zimi le težko ubrani, osobito ako ga poklicne dolžnosti silijo v meglo, blato in sneg in sicer morda ceio večkrat na dan. Hvala bogu pa prehlad ne znači še hripe, ampak je treba zanjo še stika in tega se človek žal še težje ubrani kakor prehlajenja samega. Kavarna, gostilna, kino, gledališče, šola, urad in vsako sestajanje, ki se mu more človek dandanes le težko v polni meri umakniti, povzroča možnost, da se človek lahko naleze bolezni. Tako nekako brez hotnega sodelovanja, primoran po življenjskih o-kolnostih, se Človek bolezni ponuja, s čemer se ta razširja-Mnogo lažje je vsekakor bolniku, da poskrbi za to, da naravnost direktno in vedoma ne pripomore k razširjanju te skrajno neprijetne bolezni. Bolnik naj v lastnem interesu in v interesu svojih dotlej zdravih sožiteljev ostane doma in v postelji. Vsakdo je svojega lastnega zdravja in življenja gospodar in če hoče riskirati svoje zdravje in življenje, je to njegova popolnoma zasebna zadeva, ki nikogar prav nič ne briga. Vprašanje pa je, sme-li tak bolnik iz kateregakoli vzroka med druge, zdrave ljudi, ki jim more, v tem slučaju skoro mora, vcepiti hripo? Na to nrašanje se da odgovoriti edinole s kategoričnim »ne!« in vendar je vse polno takih, ki lahkomiselno in vedoma ogrožajo zdravje drugih ljudi, ki s svojo navzočnostjo ogrožajo telesni dobrobit svojih bližnikov. Pri tej priliki bodi omenjen prizor, ki se je pred par dnevi odigral v vlaku iz Ljubljane v Maribor. V oddelek, namenjen za osem oseb, v kaiterem je že sedelo sedem zdravih ljudi, je vstopil, po zunanjosti sodeč, izobražen mladenič, ki je med hudim kašljem in neprestanim vsekavanjem s hripavim glasom sopotnikom razodel, da mu je že bolje, češ, da ima le še 39 stopinj vročine napram 40, s katerimi je bil oblagodarjen še pred dvema urama. Učinek njegovega razodetja je bil ta, da so se trije potniki takoj umaknili v drug oddelek, drugi so ostali in pomilovali reveža, a danes naj-brže ležijo, ali pa* pridno razširjajo hripo dalje- Tako postopanje je najmanj brezvestno in osebno izobraženca nevredno. Nič manj naravnost kaznjivo je postopanje onih »korenin«, ki jim je pred nekaterimi dnevi vence spletal in slavo pel ugleden slovenski časopis. Te »korenine« namreč hodijo v urad in šolo in bogve še kam in delajo nepretrgoma in s hvalevredno vnemo kljub hripi in njenim 39 stopinjam vročine, verno služeč domovini, a pozabljajo pri tem, da izpostavljajo uradniki nevarnosti okuženja vse stranke, ki pridejo z njimi v neposreden stik in istotako učitelji vse svoje tovarišem in vso šolsko deco-Nikakor se ne čudimo, da se na podlagi takega postopanja bolnikov more razpasti bolezen v taki meri, kakor ravno sedaj v Ljubljani; za rekordne številke bolnikov, ki gredo v desettisoče, se ima zahvaliti prestolica manj prehlajenju >n nalezljivostu hripe, kakor pa brezvestnosti in nepremišljenosti bolnikov, ki jih diči vrh tega precejšnja količina brez obzirnosti. Čuvajmo Maribor s pametnejšim ravnanjem! Hannibal ante por-tas! (Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 29. januarja ob 20. uri »Učiteljica«. ab. A. Kuponi. Znižane cene. »LumpaclJ vagabund« na marib. odru. Že pred leti je izredno ugajala ta za pred pustni Čas prav posebno primerna burka s petjem in godbo. Pripravlja se tudi letos in bo premijera za svečnico. Plesni večor Erne Kovačeve. Znana slovenska plesalka gdč. Ema Kovačeva priredi v prvi polovici februarja svoj plesni večer v mariborskem gledališču, na kar že danes opozarjamo. ranfear — pesnik hrepenenja (Ob priliki Cankarjeve proslave dne 30. t. m. v Narodnem gledališču.) In pokazal nam je Cankar Marka. Potepuh je po naravi, vedno dalje in dalje hrepeneči potnik, umetnik z neugasno vero v sanje, a ko zagleda Črne, globoke oči mlade ciganke, spozna, da je bilo vse njegovo življenje, ki se mu je zdelo tako bogato, le romanje v kolobarju. In zdaj šele vidi, da je vse svoje življenje hrepenel po njej. In koprnenje, ki ga je bilo nekoč tako polno njegovo srce, ugasne v poljubu in objemu mlade ciganke. In Marko je ostal pri ciganih. Vzgled nam je vztrajnega hrepenenja in vere vanj. Ni pa se hrepenenje utešilo Poljancu, Mrvi in Damjanu, kajti podobni so listu, ki se je bil spustil v Tolmun, pod vrbe; tam se ziblje, trepeče, ne more nikamor, val ga nosi od brega k bregu... neprestano od brega k bregu, brez cilja... Eno samo hrepenenje mu nazadnje ostane, temu listu v Tolmunu; po spanju, hrepenenje po dolgem, dolgem spanja. Njih hrepenenje je bolno. Kakor tisti hromeč so, ki mu je Bog pokazal strmo pot: na, hodi — berglje pa mu ni dal. Le Dioniz je zdrav in silno je njegovo hrepenenje: Ne zbogom, Vida! Če pojdejo tvoje lepe sanje do samih zvezd, jaz pojdem z njimi- In dosegel je dan brez večera. Brez hrepenenja? I. D- Cankarjeva proslava. Dijaško napredno društvo »Napredek« priredi 30. t. m. ob 20- v gledališču Cankarjevo proslavo z bogatim sporedom: Prvo dejanje »Lepe Vide«, deklamacije, pevske in orkestralne točke. Častni člani ljubljanske Glasbene Matice. Glasbena Matica v Ljubljani je na svojem občnem zboru v pondeljek imenovala skladatelje Aniona Lajovica, Oskarja Deva, dr. Antona Schwaba in Emila Adamiča za zasluge na glasbenem polju in za Glasbeno Matico — svojim častnim članom. Brazilija ca letošnjem velesejmu v Ljubljani. Braziljski konzulat v Beogradu je z upravo velesejma v Ljubljani obvezno sklenil udeležbo večje skupine brazilj-skih tvrdk kot razstavljalce na letošnjem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Skupina bo razstavila v posebnem paviljonu. — Medsebojna pomoč državnih uslužbencev in vpokojencev! Mnogokrat pridemo v zadrego, iz katere si zaman trudimo najti izhoda. Kie naj Iščemo pomoči? Odgovor se poda sam od sebe: Pri stanovskih tovariših! Kajti le oni poznajo naše težnje in nadloge, njim se lahko brez oklevanja zaupamo. To plemenito dejo je prevzela novoustanovljena »Kreditna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Mariboru*, katere delokrog se razteza na vso mariborsko oblast in katera ima namen pomagati članom s krediti pod jako ttgod nimi pogoji in sprejemati njihove prihranke pa tudi nečlanov ter jih običajno obrestovati. Nova zadruga je včlanjena pri »Savezu v Beogradu« in pod njegovim stalnim nadzorstvom. Nje uprava je v absolutno zanesljivih rokah. Začasno uraduje na Rotovškem trgu št. 1 v pisarni društva stanovanjskih najemnikov, kjer dobi vsakdo potrebna pojasnila ali pismeno, če priloži znamke za odgovor, ali osebno v uradnih urah vsak pondeljek in četrtek od 1'7. do 18. ure- Vsak, stanovsko zaveden in vnet za lastni blagor, pristopi kot Član! Tujci v Mariboru, Sinoči se je priglasilo v naših hotelih in javnih prenosih r° ♦«wv na n0vo. Iz inozemstva so to po večini trgovski potniki iz Budimpešte, Gradca, Dunaja, Trsta itd. — V zasebnih stanovanjih je prijavljenih na novo 8 oseb, Mariborski in dnevni drobil fFkiriborska podporno čruštuo za odpuščene kaznjence je imelo preteklo soboto popoldne ob precej dobri udeležbi zlasti iz pazniških krogov svoj letošnji redni občni zbor O društvenem delovanju v zadnjem poslovnem letu so poročali društveni predsednik g. višji ravnatelj Vrabl, tajnik g. nadučitelj Cizelj in blagajnik g. preglednik Zavodnik. Podporno društvo je z razmeroma skromnimi sredstvi, ki jih je imelo na razpolago, podpiralo take odpuščene kaznjence, o katerih je po njihovem vedenju v kaznilnici bilo pričakovati, da so se poboljšali, in ki so bili podpore res potrebni. Podporo so dobivali v obliki obleke in obutve, posamezni tudi kot denarno podporo in eden kot posojilo. Sredstva za to si je društvo skušalo pridobiti z nabiralno akcijo in s prireditvijo javnega koncerta, na katerem so pod vodstvom društvenega tajnika g. Cizlja nastopili izključno kaznjenci s pevskimi in godbenimi točkami ter z deklamacijami- Preteklo leto se je dne 21. oktobra vršil že tretji tak koncert v kaznilniški centrali, obiskan od najodličnejšega mariborskega občinstva. Dosegel je vsestransko priznanje in simpatično odobravanje v naših dnevnikih. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so bili poleg neznatne članarine glavni društveni dohodki razne podpore in prostovoljni darovi ob priliki javnega koncerta. Med podporami je predvsem omeniti 1000 Din kot dar mariborske mestne občine, 130 Din mestne občine Ljutomer, 100 Din mestne občine Kranj in 69 Din trške občine Rogatec. Nadaljne podpore so poslali: višje državno pravdništvo v Ljubljani 100 Din, okr- sod. v Gor. Radgoni 160 Din, deželno sod. v Ljubljani 147 Din, okr. sod. v Konjicah 125 Din, Sv. Lenart v Slov. gor. 100 D*n, okrožno sod- v Mariboru 90 Din, okr. sod. Slovenj gradeč 83 Din, Ljutomer 75 Din, Slovenska Bistrica 65 Din, Murska Sobota 60 Din, Kozje 54.50 Din, Lož 50 Din, Brežice 35 Din, Vransko 15 Din, Kostanjevica m Dol. Lendava po 10 Din, okrožno sod v Novem mestu 38 Din in policijska direkcija v Ljubljani 30 Din. Izmed zasebnikov so poslali darila; in sicer iz Maribora tvrdka A. Podliessnig 200 Din, Mar tin Gajšek 160 Din; po 100 Din: podruž. Narodne banke, podruž- Ljubljanske kreditne banke, Gustav Bernhard, A. Plat-zer, Josip Rosenberg, Franc Filipič, Karol Scherbaum & sinovi, Doctor in drug, Leopold Gusel, Straschill & Felber, Pivovarna Union, dr. Boštjančič in dr-Snuderl, dr. Škapin, dr. Kimovec, dr. Stor, dr. Ravnik, dr. Faninger, dr. Ju_ ritsch, dr. Marin ter oskrbništvo graščine v Marenbergu; 80 Din Ivan Kravos; po 50 Din: gremij trgovcev, tovarna Zlatorog, Ludvik Franz, Vilko Weixl, Franc Tomažič, Anton Macun, Herman W8gc-rer, notar Ivan Ašič, lekarnar Ivan Vidmar, odvetnika dr- Franjo Lipold in dr. Ferdo Lašič. vsi iz Maribora, Jakob Zadravec iz Središča, Lazar Dajič iz Varaždina in Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani- Manjše zneske so poslali razni drugi podporniki iz Maribora in od drugod. Pri volitvah je W1 izvoljen dosedanji duišiveni odbor v celoti. Med slučajnosti se je govorilo še o delovanju odbora v bodočnosti. Društven predsednik se je spominjal še pred božičem umrlega Alfreda barona Kossrnamtha, ki je bil od ustanovitve 1. •SJ. *“*tveni član ter od leta 1900 do 19-6 tudi društveni odbornik ter se Je zlasti prva leta zelo zanimal za društveno deiovanje in društvo podpiral. Na cesti se je zgrudil. IJavi je 24ietni pevkovski pomočnik danju snega, na koncu Meljske ceste 27 letm delavec Franc Vuser. Takoj pozvani rešilni oddelek ga je odpremil na njegovo stanovanje. — Nogo si je zlomil. Davi je 24Ietnl pevkovski pomočnik Drago Svarcbartl v Magdalcnskem pred mestju padci čez oledenele stopnjice in si zlomil levo nogo. Prepelian je bil v bolnico. — Avtobusna čakalnica, ki jo je mesto zgradilo nasproti Veliki kavami, res da še ni dovršena, pa bi kljub temu že danes lahko vršila svoj namen. Nič za to, ako ni ometana in ni opremljena s stoli in voznimi redi, tudi ne žkedi, ako se ne da kuriti in je morda pod nepopoln, streha je tu, okna so in in vrata,tudi in bi koiifeica prav dobro služila kot zavetje vsem onim, ki na tistem križišču, kjer tako neprijetno veter zavija, po deJj Sasa čakajo na avtobusno zvezo- Sicer pa tudi'*ob mirnem vreme iiu, naj sneži ali dežuje, ali pa tudi ne, nikakor ni prijetno čakati na zamrzlem ali mokrem pločniku- Vsakdo bo z veseljem pozdravil tudi provizorno otvoritev čakalnice v tej hudi zimi. Prosimo! — Čiščenje snega po mestu kljub silni snežni masi vspričo pravcate mobilizacije snežnih kidačev zelo razveseljivo napreduje. Nekaj uiic je že rešenih ogromnih snežnih kupov, a po nekaterih ulicah so še-le včeraj mogli vleči snežni plug, zlasti v Magdalenskem predmestju. Odvažanje snega v Dravo se nadaljjue s podvojeno pridnostjo, a snega je še vedno preveč. Prav zanimiv prizor, nenavaden za normalno zimsko dobo — smo davi gledali na koroški progi: 48 vagonov dolg vlak, katerega so vlekli trije hlaponi — je peljal samo — sneg In zopet sneg. Gledalci so bili mnenja, d ani ne zadnji, ne prvi v tej sezo-ni--. — Temperatura pa je danes — v pondeljek — kakor vsikdar, kadar zapade večja količina snega, le nekoliko okrog zimske ničle. Vendar pa prerokujejo, da bo pritisnil v kratkem prav čuden mraz, ki bo baje posekal tisti nedavni rekord od minus 23 stopinj... Bomo videli, če je res kaj na tej strašni prerokbi! — Brezplačno zabavo za včerajšnjo opoldansko pavzo je priredil pasantom Aleksandrove ceste 50 letni Gustl Wosala, samski slikar brez posla, ki'živi večinoma na nemškem Koroškem, a je pristojen v neko našo obmejno občino. 2e v delikatesni trgovini Kukovec je nadlegoval goste in razbijal po mizi, radi česar ga je moral neki gost potisniti na hladno. Po Aleksandrovi cesti je v silnem razburjenju na ves glas molil takele litanije: Einen deutschen Bruder tuen sie einsperren, wenn er betteln geht, diese jugoslavi-seben Schweine verdammiten! Dieses jugoslavische Gesindel wird den Deu* tschen noch nicht umbringen! So eine Rauber-pakasch! Ich bin ein deutschcr Bruder und bleibe auch! — Ker pa so take komedije pri nas prepovedane, so morali Gustla zapreti k Grafu, sicer najbrž ne bi bil miroval celo popoldne,* Maske iz vseli strani sveta se že pripravljajo na veliko pustno rajanje v Moulin rouge 9. II. 1929. Miss Turčija in miss Amerika in druge krasotice vseh dežel obiščejo to mednarodno revijo lepotic. Pravkar prihaja vest, da je uprava »Rdečega mlina« povabila na ta večer tudi člane slavno, znanega cirkusa Fumagali, ki pridejo s svojimi damami, seveda inkognito. Gotovo nam pripravljajo nova presenečenja. — - (,6 Telovadno društvo »Sokol« v Slovenski Bistrici priredi dne 1. februarja ob 8. zvečer v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici svojo letno maškerado. Vstopnina za osebo Din 10- Prijatelje društva, ki mogoče po pomoti vabila niso dobili, vabimo tudi tem potom, da sc naše prireditve udeleže. Odbor. 186 Gasilno društvo delavnice drž. žel. v Mariboru priredi dne 1. februarja ob 20. (8-) v dvorani gostilne R. Gačnik veselico. Čisti dobiček je namenjen bolnim članom gasilnega društva. Odbor- 190 Ne zamudite, sl priskrbeti vstopnice za »Planinski ples«, ki se bo vršil 1. februarja v dvoranah pivovarne »Union« že v predprodaji, katero so iz prijaznosti prevzeli go* spodje: Kosi, trgovec, Kralja Petra trg; 7. Majer, trgovec, Glavni trg; I. Baloh, trgovec, Vetrinjska ulica; I. Kravos, trgovec, Aleksandrova c. 13. Vstopnina v predprodaji Din 15, pri večerni blagajni pa Din 18- Poscrite planinski ples po možnosti v planinski ali narodni noši! — 185 E3GS3K21i.či' : m o : n, u.iO i. wmmmmnmmaaaBBnaK53BBam i' C f' •' i -.v aaasBEggamBgapEEiiB *»fi r .j r^SESaS5r^g^37gg T EKJHWyS!¥m,2 BabjevsrnosS ja i« zalo razširjena MED NAJBOLJ PRAZNOVERNE LJUDI SPADAJO DANES ANGLEŽI, ZLA- STI NJIHOVI ŠPORTNIKI. Neverjetno je, kako globoko v krvi je ostala tudi današnjemu v prosvitljenem času živečemu človeku nagnjenost do praznoverja. Domala vsak poklic, vsak stan ima svoje posebne praznoverne nazore- Zlasti trdno je vkoreninjeno praznoverje pri takih poklicih — če smemo to tako imenovati — pri katerih je uspeh odvisen poleg resnega dela tudi več ali irianj od naključja. Tako so pogosto Športniki neverjetno babjeverni- Oglejmo si danes nekaj primerov iz vrst športnikov. Med najbolj praznoverne športnike štejemo nedvomno lahko jahače. Med njimi zavzemajo prvo mesto Angleži. Kolikokrat vidiš pred dirko, kako šepiče angleški iahač svojemu konjičku tik pred pričetkom tekme v uho, naj dobro pazi,' da pride prvi na cilj- Ako pa bi kdo za temi čarovniškimi besedami pred tuktno konju še kaj drugega rekel, je po mnenju Angleža zgubil ves uspeh prejšnji opomin živalici. Koliko jih je. ki nosijo na svojih prsih razne amulete, s katerimi si pridobivajo naklonjenost boginje Fortune- Ta nosi s seboj košček podkve, oni jc vtaknil v žep mrtvega hrošča, tretji ima dobro spravljen v Ustnici komadič nohta nekega tatu ovit z rdečim ženskim lasom, četrti ti'bo pravil, da prinese največ sreče posušen gre-benček belega petelina. Skoro ga ni angleškega jahača, ki ne bi imel s seboj takejca aii podobnega svojevrstnega predmeta kot nosilca sreče. Včasih je bilo tudi tetoviranje po telesu prav važno sredstvo za dosego čim večje steče. Pri tem ni šlo le 2a predmet, ki ga je slika predstavljala, temveč tudi /:a pravilno kombinacijo barv. V dobi, ko je bila zlasti ta vrsta praznoverja silno razširjena, so živeli ljudje, ki so se pečali samo s tetoviranjem, v katerem poklicu so zaslužili ogromna bogastva. Stari zapiski trdijo o nekem zeli) odličnem angleškem jahaču, da je plačal za tetoviranje, ki je imelo po"f-'i-110 simbolično ime »Oko božje«, nič maij kot 10-000 Din. Pajki in njihove mreže takrat zlasti priljubljene slike pri tetoviranju. Precej praznoverno je ponekod tudi ljudstvo umetnikov. Če doživi umetnik pri svojem delu smolo ali neuspeh, jc mož orepričan, da je temu krivo kakšno čarodejno sredstvo znanega ali neznanega nasprotnika. Lahi na primer zlasti verujejo v zle posledice ostrega pogleda. Prav otročji strah jih navdaja, da jih ne bi zadel pii njihovem delu takšen oster pogled- Da pa bi se zavarovali proti neprijetnim posledicam takega pogleda, nosijo laški umetniki bodisi v gumbnici bodisi na klobuku ali čepici to ali ono svetlo bleščečo stvar. Pravijo namreč, da takšen bliščeč predmet pritegne nase hudobni pogled, ki zgubi radi tega bistveno svojo nevarno sugestiv no silo. Nič manj praznoverja ne najdeš med rokoborci. Njihove silne postave Her-kulesov imajo pogosto neverjetno mehka in dobrotljiva srca. Če pripoveduješ takemu orjaku, c’a si videl v sanjah njegov voisz v predstoječi tekmi, bo često Goljat že na podlagi tega prepričan o zmagi nasprotnika. Ta strah ga bo za-sledovl neredko ves čas borbe, radi česar zgub> prisotnost duha, ne pazi dovolj na gibčnost nasprotnika in se mora pogosto .esrično udati. Da se rokoborec i?ogne takemu neuspehu, se po-služi pogosto naravnost neverjetnih »čarovnij«. Prav radi na primer gredo s ponarejenim novcem v samoto in ga med tajinstvenimi ceremonijami zakopljejo na križpotju . • . Zelo znatno vlogo igra v praznoverju •oti’r5>ov še danes — vrv Obešenci. Komad'č te čudodelne vrvi te ne bo obvaroval le vsake nezgode ali nesreče, temveč ti dosegel nedvomni uspeh. Zato je razumljivo, da prejemajo rablji prav znatne vsote pri prodajanju vrvi, ki je upihnila življenje obsojenca. Podobno kakor razne vrste športnikov imajo seveda tudi drugi stanovi svoje posebnosti v praznoverju. To so ostanki onih časov, ko človek še ni imel pravega vpogleda v svet in njegove pojave in je morala domišljija nadomesto-vati pravo poznavanje stvari. OKUŽB Koga ljubijo ženske? Malo je vprašanj, na katera bi sc v splošnem ne moglo odgovoriti- Ljubezen pa je kočljiva zadeva in izvira iz tolikih okolščin, da se vzrok ne da takoj ugotoviti. Ljubezen posamezne ženske zavisi cd mnogih individualnih lastnosti, fizioloških in intelektualnih, da je skoraj izključeno normirati pravila. SploSni kriterij je zelo različen in težko je določiti, kakšni moški ženskam najbolj ugajajo. V vsakdanjem življenju srečujemo slučaje, da $e lepotice zaljubijo v naravnost odurne moške. Toda, kjerkoli si učenjaki starejših civilizacij belijo glave, tam najdejo ameriški učenjaki, sinovi dežele neomejenih možnosti, vedno izhod. Njih volja in želja sta močnejša od konstatacije »nemogoče«. Tako tudi v vprašanjih ljubezni. Profesor dr- Dunlop iz Baltimora pra- vi v svojem delu o gorenji temi, da priznava, da je ženski okus v pogledu naklonjenosti in ljubezni napram moškim ^ndividualnejši kakor kjerkoli drugje. Vendar prihaja do zaključka, da je mogoče fiksirati vsaj relativna pravila. Precejšnji odstotek žensk ceni bolj velike, stasite moške, kot pa srednje ali majhne, kar ie zadnja podedovana sled iz prastarih časov, ko so ženskam ugajali samo krepki vojščaki in drzni lovci. V primitivni dobi oblasti in pravic močnejšega. je pač bil ob vsakem času sposoben braniti svojo ženo in otroke. Torej so močnejši imeli prednost. Zanimivejše tolmačenje tega ženskega nagona pa jc tolmačenje neke ameriške pisateljice, ki je polemizirala z avtorjem dr- Dunlopom. Ona pravi, da sc ženske zavedajo, da je mnogo lažje ugnati velikega in krepkega moškega, kakor pa elastičnega, malega možiclja. Psihološko je pojasnjeno, da se človek. M je krepak in močan, torej fizično bolj razvit, zaveda razlike, česar posledica je, da pazi in ščiti ženo, ki je nežna in šibka. To je glavni razlog, ki dopušča ženam, da vedno bolj uveljavljajo svoje pravice in želje. Zgodbe stare zaveze navajajo klasičen primer v spisu o Samsonu in Dalili. Toda tudi med nami ni drugače. Kdo izmed nas ne pozna vsaj enega modernega Samsona, ki je za vse življenje obsojen pod copato? Romanje u fTleko Odkar je Mohamed razširil svojo vero na vzhodu, romajo množice islamskih vernikov na božjo pot v Meko, kjer se klanjajo svetemu kamnu. Desettisoči pravovernikov se zbero na kraju, ki ga je zaznamoval Alah. Mnogi potujejo tjakaj, a sc nikdar ne povrnejo na svoje domove. Nizozemski časopisi poročajo, da je samo iz Nizozemske Indije romalo letos v Meko 35.000 otočanov islamske vere, vrnilo pa se jih je le 31-000. Od 4000 pogrešanih romarjev jih je 2500 umrlo med potjo, dočim jih je 1500 izginilo brez sledu. Nizozemska vlada je nastopila proti verskemu faiiatiziranju mas, kar zahteva toliko žrtev. Odredila je, da se povodom romarskih ekspedicij strogo varujejo higijenski predpisi in da se ukrene vse potrebno v zaščito romarjev, ki so na takih skupnih potovanjih izpostavljeni Številnim neprilikam in zlorabam. Francoska vlada je v to svr-ho vzgojila kader specijalnih zdravnikov domačinov, ki potujejo z alžirskimi romarji in jih spremljajo na potovanju v Meko. Kjo dobiš nahod. — Kie pa si dobil tak nahod, Lipe? — Sinoči sem jedel tirolski sir. — Od tega še ni nikdo dobil nahoda! — Pa še kako! Skozi njegove luknje je namreč strašno vleklo ... 1903 — rojstno leto auijatike Prvi pilot, Bleriot pripoveduje. »Nad 25 let je minulo, odkar .se je prvo letalo dvignilo nad zemljo,« — je pripovedoval novinarjem prvi pilot, ki je preletel Rokavski preliv, Louis Bleriot. — »Leto 1903 lahko imenujemo rojstno leto moderne avijatike, čeprav je ideja težjega letala kot zrak, znatno starejša* Z avijatiko in konstruiranjem aeroplanov sem se pričel baviti že leta 1900. Takrat sem ogledoval na pariški svetovni razstavi model letala, ki ga je sestavil francoski konsirukter Clemsnt Ader- — Čeprav sem bil takrat inženjer elektrotehnične stroke, me je model tako zavzel, da sem se odločil izdelati lastno letalo. Najel sem majhno delavnico in pričel z delom. Prvo letalo sem gradil po principu ptičjega leta, to se pravi, da je imelo mesto sedanjih fiksnih kril, gibljiva krila. Pri Voisinu sem naročil motor, kakršnega je uporabil genijalni inženjer tudi pri izdelovanju Farmanove-ga letala, s katerim je izvedel uspele poizkuse. Njegovo letalo je postalo osnovni tip za vse kasnejše dvokrilce, dočim je moje, razen nekaterih detajlov, postalo osnovni tip za kasnejše enokrilce* Moj »Bleriot 9«, s katerim sem preletel prvič Rokavski prelic, je docela isti, kakor letalo, s katerim je Lindberg preletel Atlantski ocean. Moderna Junkersova prometna letala pa se razlikujejo od mojega modela le po materijah, ki je uporabljen za gradbo. Leta 1907. so bili izvršeni prvi ofici-jelni poleti- Kot prvi se je uveljavil Santos Dumond, čeprav so njegovi leti u-speli le na zelo kratke razdalje in v neznatni višini. Tega leta je zaplavalo tudi moje letalo. Začetkom naslednjega leta je Farmanu uspelo zvečati razdaljo na nekoliko kilometrov na Voisin-dvokrov-niku, kar me je vzpodbudilo, da sem pričel proučevati problem dolgih distančnih poletov. Leta 1907- sem zmagal na letalskem mitingu v Douaiu v izredno o-stri konkurenci s smelim Breguetom. V 22 minutah sem preletel rkordno razdaljo. Pri poletu pa se mi je pripetila resna nezgoda* Radi defekta pri motorju me je po nogi oblil curek vročega bencina* Šele, ko sem pristal, sem opazil, da mi je bencin prežgal hlače, nogavico in meso mestoma 3 centimetre globoko Radi močnega vetra in vznemirjenih živcev med vožnjo niti opazil nisem, kaj se mi je pripetilo. Kasneje pa sem moral v bolnico, kjer sem ostal dolgih šest mesecev. Ko sem ozdravil, sem vršil zopet poizkuse. Zadržal sem se v zraku 40 minut. Brzina aparatov, ki so imeli slabe motorje (10 konjskih sil), ni presegla nikdar 60 km na uro. Wright je letel samo 50 km* Vendar sem smatral, da je tudi šibek motor dovolj močan za let čez Rokavski preliv. Z isto idejo pa se je bavilo več letalcev. Resni konkurenti so bili Delambert z Wright letalom in La-tham na aparatu Antoniette. Kljub temu mi je uspelo iztrgati jim primat v poletu čez La Manche. V naslednjem letu sem izvršil mnogo daljših poletov po srednji in vzhodni Evropi, prav do Carigrada. Ze takrat je postala avijatika središče splošnega zanimanja. Spert 3e!en in automobil Med Kladnom in Rakonicami na Češkem sc je pripetila te dni nenavadna avtomobilska nesreča. Med vožnjo skozi neko sotesko se je pojavil nenadoma pred avtobusom velik jelen. Ker mu je močna luč avtobusa popolnoma zapirala pogled, jo korakal direktno proti avtobusu. Šofer ni mogel več pravočasno voz ustaviti- Avtobus je podrl žival t>a tla in jo vlekel več metrov s seboj. Končno se je avtobus prevrgel in obležal v iarku* Od 26 potnikov je bilo pri tem 8 težko in 9 lahko ranjenih, jelen pa je plačal svojo neprevidnost s smrtjo. Težko razumei. Trgovski potnik ni mogel kljub vsej svoji zgovornosti prodati pri neki firmi blaga. Ko je videl, da vztraja trgovec pri odklonilnem stališču, se je pričel potnik odpravljati in je vzdihnil: »Takih odjemalcev kot ste vi, bi pač rad imel tucat!« — Kako pa to misPte?, sc začudi trgovec. — Zal imam takih odjemalcev preko dve sto . ., Občni zbor MOLNP. v Drevi se bo vršil ob 20. v zadnji sobi kavarne »Jadran« občni zbor tukajšnjega Medklubskega odbora, katerega se udeležijo delegati ISSK Maribora, SK Rapida, SK Svobode, SK Železničarja, SK Ptuja in SK Mure. Delegati morajo imeti točno izstavljene poverilnice, ki morajo glasiti na ime delegata- — Dnevni red občnega zbora je sledeči: Poročila funkcijonarjev, volitev novega odbora in slučajnosti. Za občni zbor vlada med tukajšnjimi klubi veliko zanimanje, kajti MO je postal važna športna instanca, ki ima za lokalne siportne razmere v?žen pomen. Radi tega zavisi tudi njegovo poslovanje od vestnosti funkcijonarjev, uspehi pa so zagotovljeni le, ako je MO sposoben vedno in povsod ščititi interese klubov, ki jih zastopa. Upamo, da bodo gg. delagati tudi na letošnji skupščini izbrali odbor, ki bo jamčil za brezhibno in nepristransko poslovanje. Druga zmaga naših smučarjev. Na smuških tekmah za prvenstvo Rn-munije je tudi na progi 15 km zmagal naš prvak Joško Janša. V času 1:35 je dosegel prvo mesto, Janko Janša in dr. Kmet pa sta zasedla deveto, oziroma dvanajsto mesto. Mariborski smučarji na PlJešivici. V nedeljo, dne 3. februarja se bo vršila na Plješiviti pri Zagrebu smuška tekma za prvenstvo Hrvatske i Slavonije, ki jo priredi Zagrebška zimsko športna podzveza. Kakor doznavamo, se bo poleg odličnih zagrebških smučarjev, udeležilo tekmovanja tudi šest smučarjev ISSK Maribora, ki bodo odpotovali v Zagreb pod vodstvom načelnika zimsko športnega odseka g. Goluboviča. Agilnim smučarjem želimo čim več uspehov* Rnekčote Znana pariška igralka Madeleine Bro« han, slavna posebno radi svoje duhovitosti in dramatične nadarjenosti, je nastopila v glavni vlogi veseloigre »Zoper-ni svet«. Pred nastopom je govorila z maršalom Canrobertom, ki je umrl leta 1895 in je bil slovit po svojem izrednem pogumu. Sicer vedno mirna Madeleine je postala nenadoma precej nervozna in se ji je poznalo, da se je prisiljeno smejala* Maršal jo to opazil in jo vprašal* ~ »Za božjo voljo, kaj vam je?« — »Kaj mi je? Moj Bog, Čisto navadna stvar, bojim se!« Maršal jo je nato začudeno vprašal: »Kaj pa je to: bojim se?« Madeleine še bolj začudeno: »Ali res ne veste, kaj je strah? Ali je mogoče* da vi tega ne veste?« Maršal: »Vsa Francija ve, da maršal Canrobert ne pozna strahu!« Nato so poklicali gledališkega vratarja. ki je takoj prinesel besednjak francoske akademije ter so prečitali maršalu, kaj je strah. Maršal se je ljubeznivo nasmehnil in pripomnil: »Prvič v življenju sem sedaj slišal, kaj je strah.« * Nekoč so se vsi diplomati francoske« ga dvora predstavili kralju Ludoviku XVIII. Prišel je tudi znameniti državnik Taleyrand- Znano je o njem, da nikdo ni znal tako imenitno ribariti kakor on* Neprestano in jako resno je opazoval diplomata Broglie, znanega kot izvrstnega sabljača, ki je imel zelo tanke noge« Nekdo je vprašal Taleyranda: »Kaj pa ste opazili na njem tako nenavadnega, da ga neprestano gledate?«- Taleyrand je odgovoril: »Čudno je, gledam in gledam, pa ne morem spoznati, ali ima Broglie tri noge ali tri sablje!« • Med sabo. Milika: »Pomisli, včeraj me je hotel poljubiti neki neznan gospod. Joj, kako šem jo pobrisala!* Tilika: »No in ... si ga dohitela?« Ko razgraja hrlpa ... Gospod ošteje smrkavca na cesti: »Kaj pa ti pade v glavo, da mečeš kamenje tja preko ceste na fantka?« — Ne smem bliže iti, ker ima poba Uripo .,. wmx WrrlHW8«! v C C CTNT K Jflfff. V Mariboru, dne 29. I. 1929. —— — —B BH HHBffiggaBH Teple Thurston: Sovražnikova zena DRUGI DEL. »Nevarno je- Iz Lismore so prišli, če ne bo nazaj, jih bodo iskalu Moje liu-morava dohiteti, ki so že naprej. Fo-leya spravijo v kočo, da obvežejo njegove rane- Potem se vrnemo. Nocoj se ne da tu ničesar opraviti. Ko se stvar enkrat zve, bodo Angleži kakor roj sršenov.« Še vedno ni spregovorila in ni se ganila. Ni se ji zdelo mogoče, da bo konec objema, da bo naenkrat konec vsega. Govoril je o varnosti. Njej je bila to prazna beseda. Čakala je, čakala še vedno. Občutil je, da io »pravi proč le, če jo dvigne in odnese- »Proč morava,« je ponavljal- »V sni uri bo tu že polno Angležev. Proč morava! Saj vendar ne misliš, da je s tem vse končano? Povej!« Ni vedela, kaj je govoril. Njegove ustnice so bile Je vedno blizu in poljubila jih je- Do tedaj ga ni poljubila. Smejal se je. To je bil smeh moškega triumfa-Potem je govoril, a je vse le napol razumela. Govoril je o noči, ki bo tej sledila-Orožja se ne bo dalo prevažati. Eden od vozov je bil poškodovan. Potem je zopet razumela, da je govoril nekaj o obali pri Ardogini. Prihodnjo noč- O polnoči. Tam bo stal in čakal na njo. Ni bilo potrebno, da mu potrdi z besedami. »Naj se sedaj zgodi karkoli,« je nadaljeval- »Če jim padem tudi v roke. Nisem verjel, nisem mislil, da bom kedaj tako hrepenel po kaki ženi, dokler nisem Tebe ljubil. In nekaj časa še potem ne- šele ko sva bila tu skupaj in je smrt plavala nad nama, sem mislil na to. Ob vsakem strelu sem na to mislil-« Vse je razumela, kar ji je hotel pove-da■ bm*ilO p. MjmMjtt M*Mk Dta fr— Mali oglasi ai trgevekega a> hMmnihi cmtatai b«w4( N p. V hotelu Kosovo na dvorišču je na novo otvoriena kuhinja In zajtrkovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način popravljene jedi. Abonenti se spreje-nfcjo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menu- Izborna dalmatinska vina. Se priporoča Radilovič. restavr. 98 Tri ali štirisobno stanovanje v novi vili, z vsem modernim komfor-tom, centralno kurjavo itd. oddam v najem. Naslov se izve v upravi »Ve« černika«. 179 Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da VaŠa kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom- 2519 solz in teh solz ni hotela pokazati za nobeno ceno. »Zakaj še stojiš tu?« je vprašala iz svojih blazin. Stephen je slučajno opazil njene blatne čevlje na tleh pred posteljo- Obleko je previdno shranila, na čevlje je pa v svoji utrujenosti pozabila. »Kar tako, draga moja,« je odvrnil-»Samo v skrbeh sem radi Tebe. Ali res ne morem ničesar storiti za Tebe?« Zatrdila je še enkrat, da ničesar ne rabi in odšel je. Bila je sama, kakor si je želela in bilo jo je strah. Postelja se ji je zazdela tesna kakor rakev in vroče ji je postalo- Mislila je na Johnu dano obljubo in nehote je štela, koliko ur ji še preostaja od štiriindvajsetih. Louisa je prinesla zajutrek in tudi ona je takoj opazila blatne čevlje. Ker jih je pozorno ogledovala, je Jana rekla: »Čevlje bi bili lahko videli že sinoči, Louisa. Tu so bili.« »Tu so bili, milostljiva gospa?« »Da, da, samo videli jih niste.« »Pa sem vendar vse pogledala po sobi, predno sem šla spat-« »Sergeanta imate v glavi, Louisa-« Ko je Louisa zopet odnesla komaj dotak njen zajutrek, je Jana vstala- Samota >i je. bila neznosna. Ljubša bi ji bila celo družba očeta Hanrahana-Spodaj ji je Stephen pravil, da je šel duhovnik v Ardmoro. »Sam?« je vprašala. »Zakaj nisi šel z njim, Dicky?« »Rekel je, da ga želi tam nekdo videti.« »Njega želi nekdo videti? Čudni ljudje so na svetu,« je dejala s pretirano šaljivim začudenjem-Sama se je čudila svojemu razpoloženju. Bila je bojevita in frivolna. Stephe-nu je ponudila lice v poljub. Tedaj se jc pojavil Draper. Tudi njemu se je zdeia Jana spremenjena. Po obedu je Draper predlagal sprehod proti Whitingbay-ju, da bi videl svojo ladjo v pristanu .Jotig-hala. Čudil se je, da je bila Jana tako navdušena za ta sprehod. 15- Tudi pri večerji je bila Jana nekam čudna. Očeta Hanrahana je hotela na vsak način pripraviti do tega, da bi ji pripovedoval o vilah in o duhovih iz ir- skega bajeslovja. Razdraženosti njegovih kratkih odgovorov na videz ni niti opazila. Včasih je bil celo surov, ona pa ni ničesar vzela za zlo. Jana ni igrala. Bila. je daleč proč in ko je duhovito zavračala duhovnikove opazke, je slišala svoj glas od daleč kakor odmev glasu nekdanje Jane Carroll, »V ljudeh tiči več zla kot v vseh škratih sveta,« je dejal oče Hanrahan. »To bo videlo, ko bo ta doba v Irski enkrat končana.« »Jaz na Vašem, mestu,« mu je odvrnila, »pa ne bi ignorirala duhov Irske, — pa naj so dobri ali slabi. Vsaka stvar se ne da razložiti z izvirnim grehom-« Stephen ni posegal v razgovor. Jana je opazila, da jo pozorno motri. Ko je po večerji prva vstala ter odšla v drugo sobo, je bil duhovnik takoj za njo. »Menda vendar niste prišli, da bi me zabavali?« je vprašala- Molče je zaprl vrata za seboj. Sedla je- V njenih očeh je bil nasmeh, ki pa gotovo ni izhajal iz radosti. On ni hotel sesti, stal je pred njo, da bi ji tako še bolj predocil resnost razgovora. »Svaril sem Vas nedavno, da ne bi vtikatiprste v stvari, ki Vas ne brigajo«, s tem js začel. »Spominjam se,« mu je ljubeznjivo odgovorila- »Ali boste boljše razumeli, če Vam povem, da je vsako vmešavanje zelo nevarno?« »Ne verjamem, da bi boljše razumela. Že davno mi je dobro znano, da se vsi, ki se za Irsko brigajo, kakor na primer jaz, igrajo z ognjem. 2e prvič sem dobro razumela, kar ste mi povedali.« »Od tedaj je pa že par tednov.« »S tem hočete povedati, da dogodki ne mirujejo.« »Ničesar ne miruje, ne dogodki, ne ljudje.« »Zakaj tako skrivnostno? Kaj hočote pravzaprav povedati?« »Mislim - -.« je začel in umolknil- »Mislite stvar s puškami,« je naglo pristavila. »Zakaj ne priznate, da ste o stvari poučeni? Zakaj se obnašate, kakor da bi mi hoteli dajati samo očetovske nasvete?« • Ni se zganil. Niti ena mišica njegovega obraza ni vzdrhtela. (Dalle prihodnjič.) Več gospodov sprejmem na stanovanje in hrano- — Vprašati: Slovenska ulica 16. 137 Izvošček na prodaj. Davek za leto 1929 plačan. Pojasnila pri Ferdo Kosem, kasarna kralja Petra- 183 Strojepisna soba H- Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. za stranke celi dan odprta- 181 IMATE ZE SLOVENSKI PREVOD ŠVEJK V SVETOVNI VOJNI AKO NE, NAROČITE GA iE DANES PRI TISKOVNI ZADRUGI V MARI-BORU, ALEKSANDROVA 13 BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POSTI 2 DIN VEG Vila, velika, elegantna, z vsem modernim konfortom na prodaj. Naslov se izve v upravi »Vcčernika«. 178 Sobo meblovano s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, iščem za takoj-Naslov pove uprava »Večernika«. 154 Damske rokovlce so se našie v parku. Zgubitelj naj se zglasi v upravi, kjer se mu pove naslov. — 191 Dobra kuharica se sprejme v večjo kuhinjo. Izve se v upravništvu »Večernika«- 183 Električne inštalacije popravila, svetilke, likalnika, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. * 117 Malo sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Cvetlična ulica 23, priti- \ ?5 Sobo- in črkosiikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno HI*-njo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Kože zajčje, lisičje, vidrine i.t.d. kupuje po najvišji dnevni ceni K. Gr8n>tz, Gosposka ulica 7 Sprejema tudi vse vrste kožuhovine v strojenje in barvanje. <*orn£N 'Štampiljk'1 {T. SOKLIČ i Zastopniki M Ilitja! Podpisani Franc Deželak prekličem žaljivko, ki sem jo v razburjenju izrekel na-pram g. Alojzu Duhu ai. tm. popoldne ob 2, uri na Koroiki cesti kot neosnovano ter se zahvaljujem g. Duhu, da je odstopil od kazenskega postopanja. Maribor, dna 28. januarja I929 Franc Deželak 186 *ofer pil Mestne« avtobusnem podjetju. Zračni kruh (Luftbrot) za dijabetike, sladkorno bolne Slmonsov kruh pri Hartinaar In drug pekama belega, črnega in luksuznega pecivu v Mariboru. 146 fcdaia Konsorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Pr*n Broiovifii Maribora. Tiska Mariborska tiskarn* d. d., predstavnik Stanko DeteUv Maribor«