CEUr., 15. JIÎNf.tA 197R — ŠTEVILKA ^ — LETO XXXîI — CENA I OINARIE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Po krajšem predahu smo v иге0л18^и zopet pričeli z našimi ak- cijami. Tokrat jo je izpeljal novinar Janez Vedenik, in to pod naslo- vom »Kraljestvo za parking«. Parkiranje je v Celju vse hujši pro- blem, parkirišča so neurejena, kljub temu da so pod tako imenova- nim nadzorom. Ta nadzor pa pravzaprav ne zagotavlja ničesar dru- gega kot prostorček za jeklenega konjička. Še najtežje se nam je zdelo, da morajo parkirni dinar p'ačevati tudi tisti, ki iščejo zdrav- je v celjskem zdravstvenem domu in parkirajo na dvorišču za njim. Smo resnično pripravljeni plačati povsod in karkoli? Menimo, da je naša akcija pokazala, da je žal včasih res tako. Sicer pa, na svidenje do prihodnje akcije! MILAN SENICAR SREČANJE NA LISCI DOLG DO ZGODOVINE ODKRILI SPOMENIK PARTIZANSKIM BORCEM — KURIRJEM Na prostranem travniku, tik pod planinsko kočo na Lisci, se je v lepem, sonč- nem, nekoliko presopamem sobotnem opoldnevu zbralo nekaj tisoč ljudi posavske in celjske regije na proslavi v spomin na dogodek pred šti- ridesetimi leti, ko se je v tem kraju sestal tovariš Ti- to s sodelavci na znanem sestanku (in pozneje še dru- gih) začasnega vodstva KP J, Icjer so med drugim razprav- ljali o utrditvi in akcijski sposobnosti Partije pred bli- žajočo se vojno nevarnostjo, je kmalu zatem tudi dejan- sko preplavila ves svet. Lisca je bila odeta v praz- nično obleko. Množica nek- danjih' aktivistov OF, kurir- jev in vezistor kozjanskega Okrožja, borcev Kozjanskega Odreda in drugih enot, ki so v teh previharjenih časih l^rižarile po Kozjanskem, se j« kot en sam velik val, zdru- žil v spominih, prelivala po Poljanah Lisce. Z odlikova- odeta prsa, nasmejani Obrazi, stiski rok nekdanjih soborcev in prijateljev, vse ^0 je bil le del velikega in slavnostnega dogajanja pred tribuno. Med gosti, ki so prišli na ^o, je bil tAidi nekdanji Udeleženec tega posvetova- '^Ја, prekaljeni revolucionar borec, Franc Leskošek-Lu- to prijetno planinsko Postojanko pa so obiskali ^di Sergej Kraigher, Lidija ^ntjurčeva, France Popit, Jože Brilej, Mitja Ribi- generalmajor Miha Pet- komandanta legendarnih Koz lanskega odreda in udarne diiHzije, Marjan Jerin in Tone Vidmar-Luka ter mnogi predstavniki druž- beno političnega življenja posavskih občin in celjske regije. Zbrane goste, predvsem pa nekdanje' borce, aktiviste in kurirje, je poîsdràvil v ime- nu odbora Kozjanskega odre- da njegov predsednik Marjan Jerin ^ v imenu OKZKS Sev- nica pa sekretar, tov. Pipan. Pozdravna beseda Edija Gol- ea, predsednika odbora slo- venskih kurirjev in vezistov je veljala borcem, ki so s svojim nemalokrat iznajdlji- vim junaštvom mnogo pripo- mogli k razvoju NOB. Zgodovinske dogodke pred štiridesetimi leti, še zlasti pa je poudaril pomen kon- ference na Lisci, je osvetlil Miloš ProsCTic, član CK ZKS in sekretar republiške kon- ference SZDL. Miloš Prosenc je govoril o boju naših ljudi, o nemajh- ni vlogi Kozjancev v tem boju, ki je pustil v pokraji- ni težke sledove in med dru- gim omenil tudi nemajhno solidarnost vse domovine do občanov, ki jih je priza- del potres. Četudi so posle- dice še vedno ostale, nam je vendarle uspelo večino odpraviti, vsekakor pa bomo obnovo izpeljali do konca, je dejal in še poudaril, da bo treba poiskati še nove oblike za čimprejšnjo odpra- vo manj razvitosti na tem območju. Večji posluh za probleme manj razvitega območja bi morale pokazati tudi bližnje delovne organi- zacije. Miloš Prosenc je sprego- voril tudi o današnjem poli- tičnem in gospodarskem tre- nutku ter se dotaknil smi- sla in velikega pomena da- našnje frontne SZDL, ki je zrasla iz OF in je tudi njen naslednik v pravem pomenu besede. Opozoril je na vča- sih kar negospodarno ravna- nje nas vseh in dejal, da velikokrat zajemamo več, kot smo SF>osobni prigospodariti. Svečan pečat, v katerem je živela potem Lisca še ves dan, je slavju dal tudi kul- turni program, ki so ga pri- pravili pevski zbori in reci- tatorske skupine, oktet Bo- štanjskLh fantov, član lju- bljanske drame. Danilo Be- nedičič in druge skupine iz Posavja. Mnogo pozornosti sta vzbudili razstavi NOB na Kozjanskem in Slovenski kurirji in vozisti, ki so ju domiselni organizatorji po- stavili kar v dveh ogromnih šotorih. Ni treba posebej po- udarjati, da se je v šotoru trlo obiskovalcev, še posebej tistih, ki so upali, da bodo v razstavljenem gradivu zagle- dali tudi sobe ali koga od svojcev. Tako so se končale sloves- nosti, ki so se začele že v petek z odkritjem spomenika šestim partizanskim boicem- kurirjem, ki so padli na Okroglicah. MILENKO STRASEK NA XI. KONGRESU ZKJ IZ DELEGATOV S CELJSKEGA OBMOČJA Sekretariat MS ZKS je na svoji nedavni seji, ki jo je vodil sekretar Jaaieiz Zahrast- nik, ocenil pokcxngresna pri- zadevanja občinskih organiza- cij za spremembe orgajiizira- nosti ter oblik in metod dela Zveze komunistov. Ob tem je bilo ponovno, poudarjeno, da morajo biti vsi praktični organizacijski ukrepi narav- nani tako, da bodo pospeše- vali ustvarjalno in enotno idejno ter politično akcijo vseh članov in organizacij Zveze komunistx>v. Občinske konference m komiteji mora- jo biti usmerjeni k proble- mom samoupravne družbene prakse in usposobljeni tako, da bodo na vsako vprašanje. Ici zahteva idejnopolitično oceno in akcijo, hitro reagiira- Li. Za večijo učinikovitost v tej sim^ri pa največjo odgovor- n<>st preivzemajo osnovne or- ganizacije in občinske konfe- rence zašLS, komiteji pa se morajo organizirati tako, da bodo delovali kot »štabi« ak- cij Zveze komimistov v obči- nah. Ob teh vsebinskih vpraša- njih delavanja Zveze komu- nistov je sekretariat pozitiv- no ocenil vse dosodanje na^ pore občinskih vodstev ZKS na našem območju, da bi svo- jo organi2¿Tanoet in metode dela prilagoditi sprejetim dogovorom na VIII. kongre- su ZKS. Tako bodo občinski komiteji v bodoče šteli do 15, občinske konference pa naj- več do 55 članov. Obîikovan.h bo večje šitevilo rywih osnov- nih organizacij, v vseh kra- jeivnih skupnostih, kjer so za to pogoji, pxa bodo ustanov- ljeni sveti Zveze komunistov. V delovnih organizacijah, kjer je večje število osnovnih organizacij, bodo občinske konference zagotovile v smi- slu metod svojega dela ustrezno koordinacijo delova- nja Zveze komunistov prek akcijskih konferenc in drugih oblik dela. Hkrati pa je bilo tudi ugo- tovljeno, da so vodstva Zve- ze komunistov na vseh rav- neh že dopolnila svoje delov- ne usmeritve s sktepi VIII. kongresa ZKS in upoštevajoč pri tem sivoje lastne di-užbe- nopolitičme in dnjžbeno elco- nomske razmere. V nadaljevanju saje je se- kretariat skupno s 17 delega- ti, ki bodo ssastopali 8 občin- skih organizacij ZKS, sprejel njihove delovne usmeritve na kongresu in opredelil osnov- ne naloge v zaključni etapi predkongresne aktivnosti. Ta- ko se bodo v naslednjih dneh sestali vsi občinski komiteji z razpravo o referatu tovari- ša Tita in predlogu kongres- ne resolucije. Medobčinski svet ZKS pa bo organiziral tudi specializirane razprave. ŠENTJUR V SPOMiNU MILOŠA ZIDANŠKA v počastitev praznika občine Šentjur se bo v po- letnih mesecih zvrstilo v šentjurski občini več prazno- vanj. Tako bo 23. juli.ja osrednja proslava ob odkritju spominske plo.šče na rojstni hiši narodnega heroja Mi- loša Zidanška. IVIilo.š Zidanšek je imel v revohicionarnem gibanju In pri partijskem delu pomembno delo na širšem ma- riborskem, koroškem in celjskem območju, zato ni naključje, da bo proslava medregijsltega značaja. V ta namen se je v ponedeljek popoldne zbral Šentjurju pripravljalni odbor in dogovoril vse potrebno v zvezi Л slovesnostjo ob odkritju spominske plošče Milošu Zldanšku. MP CELJE OLGA VRABIČ PREDLAGANA ZA ČASTNEGA OBČANA Prihodnji četrtek, 22. juni- ja, se bodo na tretjih loče- nih sejali sestali delegati vseh zborov celjske občinske sku- pščine. Po predlogu dnevne- ga reda bodo delegati raz- pravljali in odločali tudi o predlogih za podelitev novih celjskih občinskih družbenih priznanj. Gre za tista, ki jih p>onavadi podeljujejo za praz- nik občine, za dvajseti julij, v spomin na ustanovitev Celjske partizanske čete. Tako občinska konferenca SZDL predlaga, da se aktiv- ni družbenopolitični delavki in revolucionarki Olgi Vrabi- čevi F>odeli naslov častnega občana občine Celje. Sicer so pobudo za to proglasitev izrekle družbenopolitične or- ganizacije Krajevne skupno- sti »Kajuh«. Utemeljitev za to najvišje celjsko občinsko družbeno priznanje opozarja, da se je zlasti revolucionarna pot Ol- ge Vrabičeve pričela v Šo- štanju in Celju, da je bila tista, ki je stopila na čelo družbenopolitičnega dogaja- nja v Celju že takoj po к..л- cu druge svetovne vojne in potem s presledki, ki so jo vodili na odgovornejša mesta v republiko in zvezo, ostaja- la na čelu SZDL, Zveze ko- munistov in občinske skup- ščine dolgo vrsto let. Tako je s svojim delom, kjerkoli je bila, prispevala velik delež k razvoju naše domovine in še p>osebej mesta ob Savinji. Tokrat bodo delegati odlo- čali tudi o letošnji podelitvi Slandrovih nagrad. i\> pred- logu posebne komisije naj bi ta odličja dobili: Delovna organizacija Aero, Pedagoški šolski center, Ckxlba na pi- hala ŽPD »France Prešeren«, Krajevna skupnost »Slavko Slander«, dipl. inž. Jože Ger- šak, ravnatelj Tehniške šole in dipl. inž. Anton Zimšek, predsednik kolegijskega po- slovodnega organa Razvojne- ga Centra. In končno sodi v ta krog še predlog za podelitev de- setih Priaaianj samoupravljal- ca. M. BO2I0 2. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! IGRE BIE: letos tuzla Najstarejše igre mladih v Jugoslaviji so igre »Brat- stva in enotnosti«, кј se jih poleg Cedjainov udele- žujejo tudi mladi iz Vin- kovcev, Tuzle, Ohrida, Ва^ ra in Zrenjanina. Organizatorji letošnjih, triindvajsetih, iger so Tu- zlanci. Igre bodo od 29. junija do 2. juilija. Osrednji del iger so Športna teltmovanja v ro- kometu, košarki, atletiki, plavanju in namiznem te- nisu. V tekmovalnem delu se bodo pomerili tudi mia- di taborniki. V Celju so že bili razgo- vori s predstavniki Šport- nih društev, na katerih je tekla beseda o tem, kate- PO društvo bo pripravilo kakšno ekipo. To so se- veda AD Kladivar, Košar- karski klub Celje, TVD Partizan Gaberje, PK Ne- ptun in šolstoo športno društ\''0 na SkonomsM šo- li, ki bo dalo ekipo roko- metašic. Vrsta tega dru- štva Je namreč na tekmo- vanju srednjih šol v roko- metu osvojila prvo mesto. V času iger bomo udele- ž€osamezna področja dela, člani konfe- rence pa za povezovanje os- novnih organizacij ZK z ob- činskim vodstvom. Na posvetu v Laškem so udeleženci raspravljah tudi o usposabljanj« komimistov. Pri tem so menili, da postaja Zveza komunistov vse bolj številna organizacija, ki mo- ra zaj-adi svoje avantgardne vloge skrbeti za praktično uresničevanje in nadaljnje raz- vijanje sistema idejnopK>litič- nega usposabljanja. V vseh ob- činah so slednjemu namenili veliko pozornost, saj je prav idejnopolitično usposabljanje eden od pogojev za oblikova- nje kvalitetnih članov. Kljub temu pa se še \'edno pojav- ljajo nekateri problema, ki so vezani predvsem na vpraša- nje učinkov, ki jih daje us- posabljanje članstva ZK. V zvezi s tem je v razpravo na posvetu posegel tudi Loj- ze Briški, član predsedstva CK ZKS in dejal, da je pri nas usposabljanje članstva ze- lo razvito. Kljub temu pa premalo vemo, je dejal Lojze Briški, kakšni so učinki us- posabljanja in kako se tispo- sabljanje kaže v praktičnem političnem delu. Ko bomo odgovorili na ta vprašanja, bodo osnovne organizacije tudi lažje kadrovale svoje člane v politične štde. Vsi so namreč moramo 2avedati, je dejal Lojze Briški, da je usposabljanje komimistov v funkciji političnega dela. To je toliko bolj pomembno prav v času, ko v naši družbi izgrajujemo sistem samou- pravne socialistične demokra- cije. To delo in ta akcija pa zahtevata uspK>sobljene in vsestransko raagledane ko- muniste. Posvet o razvoju, organizi- ranosti in usposabljanju Zve- ze komunistov ni oblikoval nekih novih stališč, saj so le ta jasno izražena tako v resoluciji 8. kongresa ZKS, kot v predlogu resolucije za 11. kongres ZKJ. Njegov na- men je bil predvsem v tem, da so komunisti celjskega ob- močja in iz revirjev pregle- dali opravljeno delo ter iz- menjali izkušnje za akcijo, ki jo je pričel kongres sloven- skih komunistov in ki se spa- ja v akcijo komunistov v vsej Jugoslaviji. DS OK ZSMS ŠENTJUR NA X. KONGRES ZSMS Mladi v šenitjur£.ki občini se z različnimi akcijami in nalogami že pripravljajo na 10. kongres ki bo v jeseni. Pred kratkim so že ustanovili pripravljalni od- bor, ki bo spremljal vse na- loge v TT/ezi s pripravami na kongres po posameznih os- novnih organizacijah. Potreb- no gradivo Za kongres, ki so ga prejeli od RK ZSMS so že cdposliili na teren, tako, da bodo imeli mladi resnič- no veliko časa za razprave. Poleg razprav o kongresnih materialüi pa bodo mladi zlasti v času poteka kongre- sa pripravili več tekmovanj na športnem in kulturnem področju, oziroma na vseh področjih mladinskega delo- vanja. MP OBMOČJE KJE SO PROBLEMI? Območna Poslovna skup- nost za malo gospodarstvo »Formator« je odločno sto- pila na svojo delovno pot. Problemov je veliko. Ti čaka- jo in silijo k reševanju. To ne velja samo za usklajeva- nje razvoja malega gospodar- stva, manreč tudi za skupne nastope na domačem in tu- jem ■ trgu, za skupno prevze- manje določenili del, še pred- vsem zaključnih v gradbeni- štvu. Prav takšna obveznost velja tudi za druge dejav- nosti v okviru malega gospo- darstva, za avtomontažno službo, za storitvene dejavno- sti in pwdobno. Nova Poslovna skupnost bo morala odigrati svojo vlo- go tudi v nuđenju pravne po- moči svojim članom, v orga- nizaciji varstva pri delu in še marsilije. Sicer pa, kaj člani skupno- sti pričaliujejo od njene stro- kovne službe, bodo povedali sami. Tudi s pomočjo poseb- ne ankete, vprašalnika, na katerem bodo zapisali, kaj bi radi, kaj naj zanje opravi po- slovna skupnost in podobno. Ne glede na te odgovore, je na dlani, da bo dela dovolj. Celo zelo veliko. In to odgo- vornega. In še to, že prva seja iz- vršilnega odbora je pokazala, da gre Za delo ki zajema več občin celjskega in mari- borskega območja, da gre to- rej za širše območje, ki se mu bo treba prilagoditi in v okviru občinskih načrtov tudi pomagati pri razvoju malega gospodarstva. Na prvi seji izvršilnega od- bora so za njegovega pred- sednika izbrali Staneta Jur- ka iz Steklarja, za njegovega namestnilca i>a Štefana Frasa iz Poiiištva. MB fmiBßlM v SVET PIŠE IVAN SENIČAR ohlajevanje afrike AFRIKA je nemima in vse bolj vroča. Tu se vsak dan kaj dogaja. Ne presenečajo nas več dižavni uüan, spori in ¡^>opadi med deželami, v državah pa nifd plemeni Ne presenečajo apetiti, ki jih črni kontinent vzbuja v drugih delih sveta. Pri tem gre uredvsem za stare »gospodarje« nekdanjih zamorcev, kot so Fran- cozi, Belgijci, Nemci in Angleži. Iz zamorcev pa so se razvili narodi ali njihove skupine, ki so se v veči- ni že organizirali v svoje države. Te nove dežele raz- polagajo s precejšnjimi prirodiiimi bogastvi, z mlado delovno sUo, z dolgovi in z različnimi razvojnimi pro- blemi ter se mučijo z vprašanjem svoje neodvisnosti. Jasno je bilo že iz časov, ko so se afriške dežele osvobajale, da bo postala Afrika grozljivo »lovišče« za stare lovce, ki tam lovijo rude, zemljo, ljudi in i^letajo mrežo svojca vpliva zaradi želje po privile- gijih in oblasti ali pa zaradi tega, da nasprotujejo svo- jim sovražnikom, ki so tam že vrgli svojo vabo ali pa laso. Afrika je najbrž eno od področij v svetu, kjer se neafriške države največ vmešavajo v notranje zadeve dežel, ljudstev, plemen in posameznikov. Pn tem uma- zanem in zgodovinsko škodi ji rem delu pa imajo s\T>j delež seveda tudi Afričani sami. Ti pa se delijo pred vsem na dva dela: na tisto - veliko večino, ki si brez dvoma želi, da naj bd Afričani sami odloikli o svojih zadevah, in na tiste, ki kličejo k sebi tujo pomoč, to je tujo vojsko, ker se brez nje ne bi uspeU obdržati na oblasti. Ta stara igra se torej večno ponavlja, lju- dje pa vedno znova trpijo. Pisali smo že, da so se v državi Zaire uprli prebi- valci v pokrajini Shaba, prej Katanga, da so jun naj- brž pomagali ali celo zanetili upor »katanški žandar- ji«, ki so prišli iz Zambije m Angole. Zairski predsed- nik Mobuto je poklical tujo pomoč: takoj so prišli francoski in belgijski padalci, zdaj pa še maroški vo- Jaki in še čete nekaterih afriških držav. Vendar zahodu to ni bilo dovolj. Pod zelo pripravnim izgovorom, da se Sovjetska zveza in predvsem Kuba odkrito mešata v notranje zadeve več afriških držav in da tako ogro- žata tiste režime, ki so naklonjeni zahodu, so se pred- stavniki ZDA. Francije, Velike Britanije, ZR Nemčije In Belgije sporazumeli o ustanovitvi reševalnih »vse- afriških sil«, ki naj se postavijo po robu vsem tistim, ki ogrožajo zahodne interese na tem kontinentu. I^h- ko pričakujemo, da SZ in Kuba ne bosta ostali dolžni za tak zahodni manever. Tako smo priča ohlajevanja dobrih odnosov, čemur pa lahko sledi še večje oboro- ževanje in še večja politična nestabilnost na konti- nentu in vpliv tega na svetovni mir. SREČKO PRATNEMER Kljub temu, da smo no- vinarji družbeni delavci in da s svojimi razmišlja- nji ter zapisi posegamo na vsa področja družbene, ga dogajanja, je med na- mi—žal — 5e premalo takih, ki »voje znanje in informiranost spajajo 2 druibenopolitično aktiv, nosijo. Srečko Pratnemer, novinar Radia Ljubl-ane, je med nami, ki delamo na celjskem območju, go- tovo na najbolj vidnem mestu. Za svoje novinar, sko delo in vsesiran^Jco družbenopolitično aktiv- nost je pred kratkim pre. jel visoko odlikovanje predsednika repuolike to- variša Tita. Rodil se je v Velikem Lipoglavu le nekaj let Po prvi vojni. Oče je bil železničar in njegovo sluz. bovanje je vso družino za. neslo v Makedonijo. Tam so živeli nekaj let, nato pa so se vrnili nazaj v Slovenijo. Železničarski poklic je oče prenesel tu- di na Srečlca, ki se je v njem tudi prvič srečal z novinarstvom. »Pravzaprav sem se v začetku ubadal s publici, stiko in ne z novinar- stvom, saj sem pisal raz. lične članke o zgodovini razvoja železnice. Leta 1950 pa sem postal novi- nar Radia Ljubljane, kjer delam še danes,« je dejal Srečko Pratnemer. »Zakaj pa ostajate г/чг. iti radiv?* »Moram reči, da me ra- dijsko delo veseli. Poleg tega se mi zdi, da ravno radio ohranja tesne, stike s poslušalci. To pa je za vsakega novinarja zela pomembno.« »Novinarji se pri svo. jem delu srečujemo z mnogimi problemi, piše. mo o njih, jih koraentira- mo. Kaj menite, čemu bi morali dati poudarka mi vsi, ki pišerr.o s celjskega območja?« »Nedvomno morama bi. ti pozorni do razvoja go- spodarstva, kajti Le trdna materialna baza je pogoj га vsestranski razvoj dru. ébe. Ob tem pa moramo ustvarjalno pisati o na- šem okolju in vzpodbuja, ti vse odgovorne za vse- stransko rešitev tega pro. blema. Srečko Pratnemer pobe- ga s svojim pisanjem tn poročanjem v najbolj ak. tualna družbena dogaja, nfa. Pri tem išče vzpod. bud v življenju in v lju- deh. »Novinar mora biii ved- no v središču življenja,« pravi Srečko Pratnemer. »Kajti če življenja ne си- ti, če ne spozna proble- mov, M jih življenje nosi s seboj, potem o teh pro. blemlh ne more pisati. 2ivo je le tisto, kar je življenjsko, ostalo je le goli papir in obrtwSico delo. Zaradi tega z zavze- tostjo spremljam delo Zve- re komunistov, ki resnič- no posega na vsa pudroč- 'a hašega življenji' Poli- tika zveze komunist crv je tista, ki se ne menja in ki ostaja vseskozi podre, jena interesom delavcev. Smisel mojega dela v .dim zato v tem, da po eni strani spozrmvam ljudi in interese, ki jih n-tsijo v sebi, po drugi strani pa politiko ZK in uresniCeva. nje v njej sprejetih sta- lišč. Le tako lahko pre- pričljivo in ustvarjalno poročam o problemih, ki se v naši dinamični druž- bi vsakodnevno porajajo. D S CELJE □STRA STALIŠČA IZVRŠNEGA SVET/ Poročilo sveta za urbani- zem o poteku letošnje grad- nje stanovanj v občini Celje je naletelo na seji izvršnega sveta celjske občinske skup- ščine na ostro kritiko. Pov- sem upravičeno, kajti predvi- deni načrt se izmika. Kaj to pomeni, ve le tisti, ki leta in leta čaka na stanovanje. Zaradi zastoja pri gradnji stanovanj v minulih dveh le- tih — znašal je 208 stanovanj — bi morali letos v občini zgraditi 765 stanovanj v druž- beno usmerjeni gradnji. Tak je bil načrt. Takšna je tudi letošnja r^olucijska obvez- nost. Celjska občinska skup- ščina je že lani novembra opozorila vse nosilce in ude- ležence v stanovanjski grad- nji na to obveznost. In to zelo resno, sicer pa — seje občinske skupščine in njeni sklepi ter priporočila niso šala. Vse je kaaalo, da bo načrt izpolnjen. Takšna so bila zagotovila. Razgovor ob koncu maja pa je opozoril, da je načrt prezahteven in da bo gradbena operativa sp>osobna zgraditi le 660 sta- novanj. Torej spet umik in spet prenos bremena na po- znejše obdobje. Po zadnjem zagotovilu naj bi Ingrad zgra- dil 453, Gradiš 157 in Obnova 50 novih stanovanj. Po poro- čilu nadzorne službe pa je tudi ta številka, torej že zananjšana, vprašljiva. Obno- va bo v cetoti izpolnila svo- jo obveznost. Zatika se pri Gradisu, slike pri Ingradu pa izvršni svet ni mogel natanč- no ugotoviti, ker povabljene- ga predstavnika kolektiva ni bilo na sejo. Kot kažejo nekateri zadnji podaäci котшиОпа vtrejenost zemljišč ni več prooiem. Ze- mljišča so baje pripravljena. Kot nov problem pri griuinji družbenih stanovanj se po- javlja pomanjkanje denarja. Tega bo zmanjkalo že letos. Posojila bodo nujna. Precej denarja in s tem veliko pre- več stanovanj požira inflaci- ja. če bi hiteli pri gradnji stanovanj, pa tudi pri dru- gih gradnjah, bi gradili do- sti ceneje! Nekaj stanovanj jemlje tudi gradnja zaklo- nišč. Tu mislimo predvsem na reševanje starih obvezno- sti, ki seveda zmanjšujejo ali naj bi zmanjševale tekoča sredstva za graditev stano- vanj. Skratka, cel spiet vpra- šanj, da ne opozorimo na pomanjkanje gradbenega ma- teriala, zlasti cementa in dru- ge okolnosti, zaradi katerih se gradnja podaljširje in po- či ražu je. Izvršni svet je ob koncu te razprave sprejel zelo os- tra stališča, ki ne poznajo imnika nazaj, marveč le izpol- nitev sprejetih obveznosti. Za- to bo terjal od gradbene ope- rative, predvsem pa od Ingra» da in Gradisa, da ga sezxiHr ni, kaj je storila, da bo delo izvršeno v celoti in v polnem obsegu. Izvršni svet je tudi priporočil enoti Gradisa, de problem, ki je za Celje ve¿ kot pereč, rešuje v okviru de- lovne organizacije. Da bo to vprašanje dobilo svoj odme* v okviru delovne organizacije Gradisa bo poskrbel tudi i»" vršni svet. Skratka, gre z» stališče, da je treba sprejet« obveznosti izpolniti, sicer, če- mu plani, čemu letna in sred- njeročna načrtovanja! M B02IÖ ц. 23— 15. junij 197В NOVI TEDNIK ~ stran 3 PRISPEVNE STOPNJE V ŽALCU ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI PREDLOG BOSTA POTRDILA ŠE ZBORA KS IN ZD Na ponedeljkovi seji Izvrš- nega sveta žalske občinske jfcupščine je beseda tekla tudi o osnutku predloga od- loka o višini prispevnih sto- penj Za financiranje družbe- nih dejavnosti v občini za gas od 1. julija do konca tega leta. Prispevne stopnje oaj bi seveda veljale tudi za zavezance, ki z osebnim de- lom in lastnimi sredstvi opravljajo samostôjno gospo- darsko ali negospodarsko dejavnost ter pri njih zapo- slene delovne ljudi. Osnutek predloga predvideva naj bi za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na pod- ročju družbenih dejavnosti znašale stopnje prispervkov ja letos takole: I2 bruto osebnega dohodka za zvezo skupnosti otroškega varstva SR5 2,74, občinsko skupnost otroškega varstva 0,77, izobra- ževalno skupnost 4,94, kul- turno skupnost 0,75. telesno- kultumo skupnost 0,30, skup- nost socialnega skrbstva 0,71, zdravstveno skupnost 7,56 in skupnost pokojninskega in ¡invalidskega zavarm'anja 10,60. Skupaj torej 28,37. Temeljne organizacije zdm- ienega dela naj bi iz bruto osebnih dohodkov prispevale 1,84 odstotka za občinsko zdravstveno 'skupnost, skup- nosti za zaposlovanje 0,24, za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS 0,80 če mislimo na ne- sreče pri delu In poklicne bolezni, za primer zavaroval- ne dobe Pa 3,5, 5,2, 7,0 oziro- ma 10,5 odstotka. Za skup- nost starostnega zavarovanja kmatov SRS pa bi naj prispevale TOZD 0,26 odstot- ka bruto osebnih dohodkov. Tu gre za prispevek TOZD, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organizacije in delovne skup- nosti, ki izplačujejo osebne dohodke. Iz naslova korigirane davč- ne osnove bodo TOZD pri- spevale za izobraževalno skuponst Slovenije 9,47, re- publiško raziskovalno skup- nost 1,72 ter skupnost sta- rostnega zavarovanja kmetov Slovenije 0,46 odstotka. Pri zadnjem mislimo na prispe- vek tistih TOZD, ki so zave- zanci za davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom opravlja- jo gospodarsko dejavnost in se jim zagotavlja doho- dek. Iz poslovnega sklada pa naj bi TOZD prispevale za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS 0,27 ali Pa 1,27 odstot- ka. Prispevki kmetov bodo odvisni od katastrskega do- hodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva in р>а od pav- šala na kmetijsko gospodar- stvo. Seveda bodo morali vse to sprejeti še delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti na eni izmed svo- jih prihodnjih sej. JANEZ VEDENЖ ŠENTJUR POTROŠNIŠKI SVETI ŠE NISO ZAŽIVELI V POLNI MERI Na vprašanje, kako so v šentjurski občini zaživeli po- trošniški in poravnalni sve- ti, je odgovoril sekretar OK SZDL Šentjur Slavko Slejko: »Potrošniški sveti so for- mirani v šestih krajevnih skupnostih in so se že več- krat sestali, vendar pa v pol- ni meri še niso zaživeli. V času, ko teče po krajevnih skupnostih javna razprava o organiziranosti krajevnih skupnostih, evidentiramo tudi člane za poraivnalne svete. Del članov bodočih izravnal- nih svetov naj bi biU sodni- ki-porotniki temeljnega sodi- šča, ki jih istočasno eviden- tiramo. Tako bi bili poravnal- ni sveti strokovno zasnovani, kar je pogoj za dobro delo. Tam, kjer so poravnalni sve- ti že ustanovljeni, le-ti dob- ro delajo in rešijo več kot 70 odstotkov vseh sporov med občani. Zdaj samo želimo, da bi bolj zaživeli še potroš- niški sweti in da se bodo po posameznih sredinah znali lotiti problemov in dela s prave plati. Da bo res tako, bomo poskrbeli za ustrezno izobraževanje predsednikov in članov potrošniških sve- tov. V jesenskem obdobju bomo pripravili več semi- narjev.« MP GOSPODARSKI KRIMINAL PORAST ALI NE? POSVETOVANJE NA OKROŽNEM SODIŠČU V CELJU Za vsakoletni že tradicio- nadni obračun z gospodarsico- kriminaktimi problemi je Okrožno sodišče v Celju pri- pravilo obširno poročilo, se- veda v tesnem sodeiovanju z občinskinM sodišči, občinskim in okrožnim javnim toillst- vom. Upravo javne varnosti In Okrožnim gospodarskim sodiščem v Celju. 2al to po- ročilo ne vsebuje dovolj pri- merljivih podatkov, na osno- vi katerih bi lahko zaneslji- vo odgovorili na vpiašanje v naslovu. Kljub temu pa po- nuja trdne ugotovitve za na- ša globja razmišljsnja o dru- žbeno pomembnih negativnih poja\'ih in predvsem o naši volja in usposobljenosti za njihovo zatiranje. Po podatkih Uprave Javne varnosti v Celju je bilo v lan- skem letu obravnavanih in prijavljenih 212 kaznivih de- janj gospodarskega krimina- V primerjavi z letom 1976 ?re za 12 dejanj več ah, za 6 odstotni porast. Predvsem so porasile poneverbe, nevest- no gosjxxlarsiko poslovanje in goljufije v službi, ostala kazniva dejanja so v primer- javi z letom 1976 upadla. Zanimiv je podatek, da je precej porasel delež organi- zacij združenegra dela pri od- 'oivanju vseii kaznivih de- janj, lani je znašal torej že ^^"'u, predlani komaj 18,50/0. Nespodbudno je dejstvo, da ®^nK)upravna delavska kont- ^la pri tem ni sodelovala, ni prijavila nobenega ka- ®^vega dejanja. Ugotovljena škoda na druž- "^em premoženju znaša več kot štiri milijar- in |x)l starih dinarjev. S '^'^erjaram letom 1976 se je povečal skoraj 25a tri ''Milijarde. To škodo oziroma porast grre v glavnem Riposata nevestnemu gospo- ^^emu poslovanju in каг- ^«B dejaíxiem sklenitve áko- , dajivih pogodb. Komentinamo lahko, da funikcija delavske kontrole v združenem delu ni uresničena. Okrožno gospodarsko sodi- šče ugotavlja porast gospo- darskih prestopkov od 121 v letu 1976 na 166 v letu 1977. Pri tem pa sama statistika ne zajema vseh dejanskih kr- šitev, kax sicer lahko vsako- dnevno opažamo zlasti na i» dročju oblikovanja cen v tr- govini, gostinstvu, siboritvöti dejaviKieti, glede kako>vosti i2)delkov v prodaji, še poseb- no živil in podobno. Prime- rov kršitev zakona o družbe- ni kontroli cen, zaJoona o ju- gc«lioivanskih standardih in normah kakovosti proizvodov In zakona o zdravstveni neo- porečnosti živa In predmetov splošne rabe je neprimerno več, kot je prijavljenih in obravnavanih. Pri t-eh kršit- vah gre predvsem za zdravje ljudi, 2ato je nujno okrepiti družbeni nadzor nad delom vseh tistih organizacij zdru- ženega dela, ki se ukvarjajo s prehrambenima proizvodi. Naj za zaključeik citiram stavek iz poročila: PRI TEM PRESENECA DEJSTVO, DA JE NA PODROČJU DRUŽBE- NE KONTROLE CEN, KO VIDNO OPAZEN PORAST CEN PROIZVODOV IN STO- RITEV N.AJBOLJ PRIZADE- NE OBC.\NA POTROŠNIKA IN TUDI VPLIVA NA IN- FL-^CIJO, PRAVZAPRAV NAJM.\NJ ALI SKORAJ NIC STORJENEGA. MITJA UMNIK ŠENTJUR schreinerjev dan v osnovni šoli v Šentjur. Д1 se je v soboto dopol- dne zbralo več kot lOO proevetaiih delavcev iz šentjurske občine, ki so počastili spcMnin na velike, ga slovenskega pedagoga in šentjurskega rojaka Henrika Schrednerja. Le- tošnje srečanje je bilo že tretje zapored. Gostitelji so medse povabili tudi Slavka Pevca, sekretarja Republiškega odbora sin- dikata vzgoje in izobraže. vanja, ki je prisotnim pre- daval o marksistični za- snovanosti vzgoje in izo- braževanja na naših šolah in o akcijah, ki čakajo prosvetne delavce še v tem šolskem letu. Sobotno praznovanje je organiziral Ot>činski od- bor sindikata vzgoje in iz- obraževanja Šentjur in os- novna organizacija sindi- kata šole Šentjur. V kulturnem delu pro- grama je prisotne navdušil Koroški oktet, nato pa so si udeleženci tega sreča- nja skupaj ogledali osnov- no šolo Šentjur. V času, ki je bil odmerjen tovariš- kemu srečanju, pa so si prosvetni delavci izmenjiili delovne izkušnje na svo- jem področju. MP SLOVENSKE KONJICE VEDNO VEG JIH JE SOCIALNIH PRIMEROV IN PROŠENJ TUDI v konjiški občini je v leto- šnjem letu močno narastlo šte- vilo prošenj za socialno pod- poro. Vedno več je ostare- lih ljudi, med njimi tudi ma- lih kmetov, ki zaradi staro- sti ne morejo opravljati de- la in radi ali neradi p>ostane- jo socialni podpiranci. Takih, ki so odvisni samo od socialne pomoči, je v ko- njiški občini 72, prejemajo pa socialno pomoč v višini 990 dinarjev. To je samo denar- na pomoč, za obleke in obu- tev pa za te socialne podpi- rance poskrbi Rdeči križ. Sto občanov v konjiški ob- čini je takih, ki prejemajo samo dopolnilno denarno po- moč v višini 500 dinarjev. En- kratno družbeno pomoč od 500 do 1500 dinarjev pa v konjiški občini nudijo tistim, ki so trenutno v stiski in jim je to takrat edini denar- ni vir. Tudi rejništvo v konjiški občini raste. V reji imajo trenutno 42 otrok, odraslih pa 12, vendar jih imajo ne- kaj v reji tudi v mariborski občini. Največje rejnine so za prizadete ali odrasle in si- cer v višini 1500 dinarjev, do- čim se vse ostale vrtijo oko- li 1000 dinarjev. Višina rej- nin je odvisna od starosti ot- rok, že omenjene prizadetosti in od izdatkov, kjer prihaja v poštev predvsem šolanje. V vsej konjiški obôiai je doslej samo ena poklicna rej- nica, ki je izpolmla pogoje, vedno več pa je ponudb za rejništvo. Raste pa tudi šte- vilo otrok, ki bi bili ix)trebni rejniškega varstva, kajti dru- žinske razmere so ponekod takšne, da bi bilo bolje, če bi otroke odvzeli. Najhujše so družinske razmere tam, kjer je doma alkohol, ta pa po izjavi socialne delavke v Slovenskih Konjicah Tilke Felici j anove, vedno bolj pe- sti konjiško občino. Po nje- nem mnenju je zato tudi ved- no več socialnih primerov, alkoholu pa se pridružuje še starost in tako problematika socialnega varstva v konjiški občini narašča. Z. STOPAR PREJELI SMO DIMNIKARJI ODGOVOR NA PISMO IZ TRNOVELJ Odgovor na pismo bralke iz Tmovelj bomo skušali dati nekako po vrstnem redu vprašanj in kritike. Glede na plačila za opravljene dimnikarske storitve smo že v naših odgovorih bralcem pojasnjevali, vendar bomo še enkrat in to malo obširneje. Predpisi glede opravljanja dimnikarske službe so določeni z Zakonom o dimnikarski službi. Pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimovo- dov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali dru- ge emisije kurišč in Odloku o rokih čiščenja in pregledo- vanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Celje. Omenjeni zakon. Pravilnik in odlok določata, da se kurilne in dimovodne naprave čistijo v kurilni sezoni me- sečno ter da je vsak uporabnik kurilnih in dimovodnih na- prav dolžan omogočiti dimnikarju čiščenje ali pregled teh naprav. Ravno tako je v občinskem odloku in ceniku za dimnikarske storitve določeno, da mora vsak koristnik ku- rilnih naprav in dimnih vodov plačati p» določeni tarifi tudi, če je v predpisanem roku odklonil čiščenje aU pre- gled po pristojnem dimnikarju. Primeri, ki jih bralka opisuje v pismu za leta nazaj, izhajajo po izjavi vodje Okoliša iz razlogov, ker nekateri koristniki diminkarskih uslug ne spoštujejo določenih pred- pisov in odklanjajo čiščenje z namenom, da ne bi bilo treba plačati ter nekateri dimnikarjev, ki ne da bi pravilno poja- snjevali predpise in obveznosti koristnikov, tolmačijo le posledice, ki sledijo kršiteljem teh predpisov. Vodja okoliša, ki je dolžan reševati vse probleme na svojem okolišu, je prišel tudi k navedeni stranki ter ji pojasnil, da je dolžna dovoliti čiščenje ali pregled ter da je kljub temu, če ne do- voli čistiti, dolžna plačati. Ko mu je stranka pojasnjevala, da ne dovoli čiščenja in tudi ne plača zaradi male pcrfcoj- nine, ji je v izogib sporu predlagal, da naj v bodoče dovoli čiščenje ali pregled kurilnih in dimovodnih naprav ter da bo plačevala nižji znesek, kar je stranka tudi sprejela. Od tega Časa do pred kratkim je bilo vse v redu. Tokrat se je zopet zataknilo in to res po krivdi dimnikarja, delno pa tudi stranke. Dimnikar, ki je sicer invalid III. kategorije. Je upravičeno odklonil plezanje na podstrešje po zabojih In kovčkih zaradi svoje invalidnosti, nima pa opravičila, da je zahteval od starejših ljudi, da mu lestev pripwavijo, ker bi jo on vsekakor laže prinesel do vhoda na p>odstrešje, čeprav je tudi to res, da bi dostop na podstrešje moral biti varno urejen. Sigurno pa do tega in podobnih sporov In pisem ne bi prišlo, če bi stranke pravočasno reklamirale oz. sporočale podjetju nepravilnosti dimnikarjev, ker bi zadevo podjetje pravočasno uredilo. Kvaliteto dela in osta- lih odnosov dimnikarjev na terenu ni mogoče v vseh pri- merih sproti ugotavljati, zato bi bilo prav, da koristniki na- ših uslug pravočasno reklamirajo nepravilnosti. Glede spora z računom, ki ga je dimnikar izstavil in stranki dal v roke, za katerega kritje pa ni dobil denarja, je seveda zahteval račun nazaj, ker mora dimnikar pri obračunu blcrfca oddati toliko denarja, kolikor znesejo njegovi izdani originalni računi. Dimnikar v svoji izjavi pravi, da je račun stranki res iztrgal iz roke, da pa pri tem ni delal nobenega dru- gega nasilja, da pa je to storil zaradi tega, ker se je bal, da bo moral pri obračunu dati svoj denar. Ko je prišla hčerka bralke na podjetje in povedala, da mama ni plačala dimnikarju računa zaradi že navedenih odnosov oz. spora z dimnikarjem, ji je bilo pojasnjeno kot že zgoraj rečeno, da mora dimnikar imeti za izdani račim pri obračunu de- nar, zato je tudi zahteval račun nazaj. Glede odjave nadalj- ne uporabe dimovodnih naprav pa ji je bil pKxìan odgovor, da bo dimnikar ob začetku prihodnje kurilne sezone opra- vil pregled o dejanskem stanju ter jih brisal iz seznama obveznega čiščenja. Delovna organizacija bo v izogib takih in podobnih po- javov povečala kontrolo nad delom, uvedla večjo disciplino, zoper dimnikarja pa uvedla disciplinski postopek. Dimnikarsko podjetje »Dimnikarstvo« Celje sprejet program Pred dnevi se je prvič sestal Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito no- vega mandata. Na sestanku so poslušali poročilo o uresni- čevanju akcijskega programa na področju obrambnih pri- prav v OZD in organiziranosti civilne zaščite. Sprejeli so tudi nov program dela sveta za LOVDS za v prihodnje ter program praznovanja dneva civilne zaščite, kateri se letos prvič praznuje 20. junija. Med drugim pa so na seji poslušali tudi poročilo o var- nostnih razmerah in v razpravi opozorili, da varnost in ob- ramba danes nista več le stvar oboroženih sil ali organov milice, temveč pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. V vsaki KS in TOZD imamo ustrezne samoupravne or- gane, odgovorne za obrambne priprave ter razvijanje DS. Organizirane imamo enote narodne zaščite, CZ in TO v ka- terih je vključenih več tisoč občanov. Zunanji izraz te or- ganiziranosti pa pomeni širino sistema splošnega ljudskega odpora v katerem mora vsak najti svoje mesto. V organe in razne oblike odpora ter samozaščitnega delovanja so vključeni najodgovornejši občani in delovni ljudje, ki tudi zagotavljajo, da bomo lahko kar najodločneje obračunali z raznimi antisamoupravnimi silami in bili vsak trenutek pripravljeni braniti pridobitve socialistične sćunoupravne družbe ter priskočiti na ix>moč ob raznih elementarnih ne- srečah. Vse to pa ne pomeni, da smo lahko z doseženim sta- njem zadovoljni, temveč mora dejai-nost na področju ob- rambnih priprav in razvoja varnostne kulture, postati naša vsakodnevna skrb in prizadevanje v vseh sredinah, kjer delamo in živimo. Se zlasti pa se morajo v to prizaderanje vključiti družbenop>olitične organizacije in samoupravni or- gani, brez katerih si ne moremo predstavljati učinkovitega podružbljanja obrambe ia varnosti. VIKI KRAJNC 4. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! INTEGRALNI TRANSPORT SMELO V JAVNIH SKLADIŠČIH RAZGOVOR Z ZVONKOM PERLIČEM, DIREKTORJEM JAVNIH SKLADIŠČ CELJE IN PREDSEDNIKOM ODBORA ZA INTEGRALNI TRANSPORT NOVI TKDMK: Večkrat sli- šimo o intesralneni transpor- tu, vendar morda še premalo poznamo to področje in nje- govo problematiko. S tem pa, ne nazadnje, tudi delo <м11)о- ra za integralni transport. Kaj lahko poveste o tem? Zvonki) PERL.IC: 2 al je ve- liko resnice v tön vprašanju. Veliko besed smo že doslej spre>govorili (še več zapisali) o integralnem transportu — o pretoku blaga, o premešča- nju blaga, o blagovnih toko- vih ... Veliko študij imamo o tem izredno pomembnem področju, pa mcKielov... Ni slabo, če se znaš postaviti s tem, da veš nekaj več od drugih o integralnem tran- sportu. To pa je čestokrat tudi vse! Velja ponoviti sploš- no ugotovitev, da smo storili na področju racionalizacije pretoka blaga, od izvora su- rovin. do proizvodnje in končnega potrošnika dosti, vendar z doseženim še zda- leč ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Zato naj ne zveni preveč neskronmo, če vendarle na vaše vprašanje skušam odgovoriti tudi s tem, kaj je v bistvu integralni transport? Namreč, p>ojav in- tegralnega transporta izvira iz potreb blaga oziroma upo- rabnikov transportnih stori- tev, ki zahtevajo novo kvali- teto in kompleksnost tran- sportnih storitev. Faktorji in tegralnosti transportnega prt> cesa se kažejo v potrebah po- trošnikov po večji hitrosti pretoka blaga, po neprekinje- nosti transporta, po boljšem manipuliranju z blagom, po večji varnosti in elastičnosti, po nižjih stnj.ških transpor- ta in drugem. Navedeni fak torji so povzročili, da se je začel proces integriranja raz- ličnih transportnih storitev na prevozni poti v enoten transportni proces. Proces in- tegralnega transporta namreč v bistvu pomeni oblikovanje transportne verige, v kateri •se povezujejo in kombinirajo vsi delni prt>cesi posameznih in različnih storitev, od na- kladanja v kraju proizvodnje, do pretovora, različnih mani- pulacij, skladiščenja, paleti- zacije, konteinerizacije, čuva- nja, do razkliidanja v kraju p>ot,rošnje, v enoten transport- ni proces. Bistvo integralnosti je torej v oblikovanju tran- sjx)rtne storitve za njenega uporabnika. Razvoj koncepta integralne- ga transporta je povzročil na- stanek in uporabo novih sred- stev, načinov in tehnik v pre- toku blaga, kot so fxilete, kontejnerji, viličarji, prewz vagon:;v na pi>sebnih vozilih, prevoz težkih vagonov po že- leznici, skladiščenje v viso- koregahia skladišča ipd., kar vse je prineslo nove in bolj- še ekonomske uoinke иа upo- rabnike in proizvajalce tran- sportnih storitev. Poleg tega I pa se z razvojem integralnega transporta začenjajo tudi pro- cesi medsebojnega povezova- nja in kooperacije med no- silci oz. izvajalci transprotne- ga pnx^esa ter procesi verti- kalnega povezovanja z upo- rabniki transportnih storitev. Pri Medobčinskem odboru gospodarske z^mice za celj- sko območje deluje poseben Regijski odbor za integralni transport, v katereun se ak- tivno udejstvuje preko dvaj- set izi-edno delavnih strokov- nih sodelavcev, poznavalcev problematike integralnega transporta v regiji in širšem prostoru. Osnovna naloga od- bora v tem trenutku je, da s svojo aktivnostjo (xlpira najširšo fmnto na področju izvajanja programa in pospe- šene racionalizacije pretoka blaga v na.šem regijskem pro- storu, da širi krog sodelav- cev in prične s konkretnimi akcijami v OZD. Integralni transpoirt ni »nxxina muha«, to je potreba sodobnega go- spodarstva, to je nujnost, ki jo terja učinkovitejše gospo- darjenje. NOVI TEDNIK: Prav zdaj tečejo v našem prostoru d(»- govori o konceptu dolgoročne- ga razvo,)a Sklarii.ščno trans- portnega in blagovno distribu- tajskega centra v Celju. Kak- šno .je zdaj stanje na področ- ju Izkori.ščenostl obstoječih kapacitet in kakšen nadaljnji razvoj predvidevate? Zvonko PERIJC: Ideja o oblikovanju sfxlobnega skla- diščno-transportnega in bla- go\TX)-dist.ribucijskega centra v Celju, z ustrecnimi prostor- skimi kapacitetami, ni nova. Res pa je, da so šele zdaj ustvarjeni pogoji za resnejši pristop k nadaljnji izgradnji. Namreč, sedanje kajjacitete STC Javna skladišča v Celju še zdaleč ne zadoščajo za po- krivanje vedno večjih potreb OZD v regiji in prav tako za p>otrebe vhoda in kasnejše distribucije blaga v našem prostoru. Torej pomeni seda- nji obseg skladiščnih prosto- rov, manipulativne opreme, ti-ansportnih sredstev, in šte- vila ter strukture zaposlenih v Javnih skladLščih Celja, le začetek snovanja bodočega centra. Zato ima DO Javna skladišča skupaj z drugimi' organizacijami združeiega de- la, ob prizadevanjih za for- miranje centra, neposredno odgovornost in pomemnbo mesto. Prizadevanja morajo iti v smeri oblikovanja enot- nega skladiščno-transportne- ga in blagovno-distribucij- skega centra v Celju, poveza- nost s špediterji, prevozniki in z drugimi organizatorji premeščanja blaga pa mora zagotoviti tak poslovni red in celovit servis storitev, da bo omogočeno izvajanje ra- cionalizacij v pretoku blaga. V skladu z 2>ačrtanim progra- mom storitev in z vlogo tega centra pri pretoku blaga v SR Sloveniji, celjski regiji Ln sami občini Celje bo cen- ter obsegal, jwleg ža obsto- ječih 11.000 m^ zaprtih povr- šin, še več kot 40.000 m^ skla- diščnih površin in nad 20.000 m^ zunanjih manipu- cijskih prostorov. Ob tem se bodo iskale vse možnosti iz- icoristkov za gradnjo v viši- no. Izgradnja novih objektov bo potekala fazno in bo ken- iana leta 1983. Istočasno bo- lo zgrajeni in urejeni tudi Irugi vzpooslovne stavbe. V prvi nadaljnji fazi izgrad- nje bomo po programu pri- čeli že konec leta graditi več- namensko skladiščno halo v izmeri 14.6(X) m^ z železni- škim in cestnim priključkom. S tem bo le delno zmanjšan j primanjkljaj v kapacitetah na področju hrambe in distribu- cije blaga in bo omogočeno vključevanje pretoka blaga celjskih organizacij združene- ga dela, preko novih kapaci- tet, že v letu 1979. I širjenje prostorskih kapa- ; citet za skaldiščenje (doma- ¡ če in carin.sko blago), pred- vsem Za pretovor in distri- I bucijo ter oskrbo mesta Ce- ' Ija in industrije s potn>šnim in reprodukcijskim blagom, je predpogoj za obvladovanje blagovnih tokov v našem pro- storu. Zato se neposredno vključujemo kot organizator- ji skladiščne, pretovome in distribucijske dejavnosti v iz- gradnjo dodatnih kapacitet na kompleksu rezervata »jav- na skaldišča« po programu, ki ga je izdelal Razvojni cen- ter Celje. S tem konkretno podpiramo prizade\'anja širše družbene skupnosti, da v pri- hodnje oblikujemo sodoben, tehnološko osposobljen, teh- nično opremljen, enoten Skla- diščno-transprotni in blagov- no-distribucijski center v Ce- lju, ki bo služil gospodarstvu našega območja. PRIPRAVIL: M. SEN. TOVARNA NOGAVIC POLZELA NOVA BARVARNA TUDI ZA ČISTEJŠE OKOLJE Tovamia nc^avic na Polže li je med tistimi organiza- cijami združenega dela v žalski občini, ki iz leta v le- to dosegajo dobre poslovne rezultate. Tak uspeh je ne- dvomno pripisati tudi neneh- ni skrbi tega kolektiva za razširitev in modernizacijo strojneg parka in delovnih postopkov. Pred nekaj leti so zgradiU sodobno pletilniško halo in skladišče, pozneje novo upravno sitavbo, sedaj p>a dokončujejo novo baivar- no. Stara barvarna ima ne- zadostne zmogljivosti, pa tu- di delovni pogoji v njej so dokaj težki. Nova barvama bo merila 1800 kvadratnih metrov, na- mestili pa bodo najsodobnej- še aprate za barvanje in ob- likovanje nogavic. Ob njih bo delalo kakih sto delavcev. Ta investicija znaša okrog 24 milijonov dinarjev. V to- varni nogavic pa imajo v načrtu še dva nova objekta. Z gradnjo skladiščne hale za surovine so že pričeli, pripravljajo pa se tudi na izgradnjo plinovoda, saj bo ta tovarna med prvimi po- trošniki tega goriva v Savinj. ski dolini. Ko bodo prešli na nov način kurjen.]a. sebo bistveno zmanjšalo onesnaže- vanje zraka, za čistost vode in okolja pa bodo poskrbele tudi čistilne naprave, ki bo- do vgrajene v novi barvami. Iz vsega tega je jasno, da ta kolektiv resnično skrbi za dobrobit svojih članov, za varstvo okolja in smotrn gospodarski razvoj. T. T celje: kultura v ks V ti>rek je bil v Celju delovni pogovor z vtxlji po- sebnih delegacij za kulturo iz krajevnih skupnosti, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL. Na njem so govorili o aktualnih nalogah kulturne dejavnosti v Celju ter o razvoju kulturnega življenja v krajevnih skupnostih, opredelili pa so tudi naloge za boljšo po- vezanost delegacij za kulturo s samoupravnimi in po- litičnimi organi v krajevnih skupnostih. Na pogovoru so spregovorili še o pripravah na ustanovitev stalnega seminarja Človek, delo, kultura. DS VELENJE CELIČNA GRADNJA IZREDNI REZULTATI V GORENJL Kako je s celično gradnjo, smo se lahko prepričali v minulem tednu v Tovarni go- spodinjske ofpreme Gorenje v Velenju. Prizidek k nm^emu obratu TOZD Zamrzovalniki so de- lavci Vegrada »zložili«, kljub slabim vremeinskim razme- ram, v štirih dneh. Za pri- pravo celic v tovam;i na Selu pri Velenju so porabili dva meseca, »hišo v paketu« so postavili v slabem ' tednu, ne polni mesec pa bodo porabi- li še za končno ureditev, za priključke in drugo. Prizidek ima površino 1.700 kv. metrov, prostori pa bodo služili garderobam in sanita- rijam. V nadstropju bodo laboratoriji in pisarne. Za ta objekt so porabili 52 celic, prevoz je opravil TOZD A-vtopark Goi-enja, na pomoć pa so dobdli tudi avtodvigaJo z gradbiišča nuklearne elek- trarne v Krškem. H. JERČIC gt. 23 — 15. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran S o tom, alii je Celje turistič- ni kraj, teče v Novem tedni- ]cu polemika s tega ali diru- g^a zornega kofta, tako ali drugače, že nekaj mesecev. Tudi mene je povabilo ured- ništvo, da o tem kaj napá- бепг. Zdi se mi, da je treba to problematiko osvetliti le z malo bolj strokovne plati. Najprej naj nai>išem, da v naši državi nj splošnih pired- pisov o tem, kateri ki-aj je turistični, prav tako pa niso predpisani pogoji, ki bi jih kak kraj moral spolnjevati, da bi dobil naziv turistični kraj. Takšne predpise imajo v sosedtiji Avstriji, v Švici, deloma v Italiji, Franciji, Španiji in Grčiji, pa še kje. Pri nas imamo na voljo sa- mo kategorizacijo krajev, ki jo je izdelal Zvezni zavod za statistiko, uporablja pa jo tu- di naš slovensiki statistični zavod. Po tej kategorizaciiji se delijo naši loraji v zdra- ▼ilišJce kraje, obmorske kli- matske kraje, druge turi- stične kraje in v neturistič- ne kraje. Statastična in naša edina uradna definicija pra- vi, da smatramo za turistični fcraj tisti kraj, ki ia^wlnjuje neuslednje pogoje: 1. atrakGi\-ne pogoje (na- ravne leipote, acJravilni vrelci, fcultumozgodovinsiki spomeni- ki, kulturne, 23a;bavne, šport- ne prireditve itd); 2. komunikaciijske pc^je (moežniost dostopa, prometne uveze itd); 3. receptivne pogoje (na- mestitveni objekti s sprem- ljajočimi trgovskimi, obrtni- škimi in PTT storitvami, sprehajališča, parki, nasadi, športni in rekreacijski objek- U). Ta definicija se ujema tudi s stališči vseh vodilnih jugo- slovanskih in evropskih tiui- stičnih strokovnih m znan- stvenih delavcev, poudariti pa želimo še, da je turizma več vrst (ialetniški, kulturni, sta- cionirani itd). Ker Celje vse navedene tri pogoje izpolnjuje, ga uradna statistika v SRS in SFRJ uvršča med turistične kraje, in sicer v skupino »drugi tu- ristični kraji«. Poglejmo še, kako Celje te pogoje i2ip>olnjuije: — Zagotovo ležrf Celje na feredno lepem naravnem ob- tnočju, ima čudovito bližnjo in daljno okolioo z zdravili- šči. planinami, gorskim kli- matičnim svetom in številni- mi kulturnimi in zgodo\ànski- oii spomeniki. V Celju ima- DK) zares pomembne kultur- PROF. ZORAN VUDLER, PODPREDSEDNIK TD CELJE UVRŠČAJO GA MED DRUGE TURISTIČNE KRAJE no zgodovinske spomenike profane in sakralne umet- nosti od Rimljanov naprej do ÏXMnembntih pooimikov velike najTodnoosvobodiilne borbe z dvema imenitnima muzeje- ma. Še posebno atraktiven je Stari grad, ki ima zdaj že nad 130.000 obiskovalcev vsa- ko leto in siF>ada med najbolj obiskana izletišča v JugosJa- vijii. Računamo, da obišče C^lje vsako leto okoli 100.000 zu- nanjih izletnikov, od tega po- lovica šolske mladine. Ta utrip močno čutimo pred- vsem meseca maja in junija. Celje ima le(po število kul- turnih, športnih, gospodar- skih, zabavnih in drugih pri- reditev. Naštejemo samo naj- pomembnejše: predstave v poklicnem gledališču, koncer- te, Mednarodni mladinsiki pevski festival, ki je kulturna manifestacija mednarodnega slovesa, atlet'iika, ki tudi v evropskem merilu nekaj po- mer»i, obrtni in drugi sejmi ter prireditve v dvorani Go- lovec, znane družabne prire- ditve, rokomet I. zvezne li- ge, pa še in še bi lahko na- števali. Na pnireditivenem po- dročju se Celje zagotovo uvr- šča med vodiHna jugoslovan- ska mesta. — Celje ima ustrezne ko- munikativne pogoje: železni- ca, avtobusi — kar okoli 300 vsak dan, ceste, do letališča na Brniku je okoli 70 km, do mariborskega okoli 50 km. Tudi velika mestna m indu- strijska sredi'šča so v lahko dosegljivem radiusu in so po- membno zaledje našemu tu- ri2imu. — Celje ima relati^rno dob- re receptivne pogoje. Danes premore v hotelih in gosti- ščih nad 200 ležišč, ki so stalno zasedena. Letos prične z generalno adaptacijo Evro- pa, prihodnje leto Mene, pa menda tudi C^eia, tako da smemo upati, da bomo imeli čez dve leti 400 ležišč, kar pa je že številka, vi-edna spo- štovanja. Ocenjujemo, da bo- mo imeli letos v Celju okoli 70.000 nočL'tev, od tega dobro četrtino inozemskih. Imamo urejeno gostinstvo, ki premo- re v 10 večjih in urejenih obratih okoli 1000 sedežev rn v kuhinjah zmogljivost blizu 2000 opoldanskih obrokov dnevno — brez samopostrež- be, ljudske in restavracije Pošta. Z njimi vred se ta šte- vilka dvigne na 5000 opoldan- skih obrokov, v sili pa še ce- lo več. Меагипо, da je z ozi rom na to, kar smo napisali, odveč vsaJîo razpravljanje ali je Ce- lje turistično mesto ali ne. Nekaj drugega pa je, kaj je v Celju predvsem ekodoško ali p>a kako drugače narobe, da je značaj celjskega konti- nentalnega turističnega mesta včasih omajan. CELJE ATRIJ V STAVBI NA TOMŠIČEVEM TRGU Stavba na Tomšičevem tr- gu številka sedem, zdaj že v novi obleki, bo kmalu spre- jela svoje prve oziroma nove stanovalce. Ne gjre za stran- ke v pravem pomenu besede, marveč za družbene organiza- cije, ki bodo pod to streho m v novem okolju dobile svoje poslovne prostore. Med nji- mi bodo tudi domače Turi- stično društvo. Celjska turi- stična zveza in prav tako Poslovna skupnost naravnih zdravilišč Slovenije. Na krat- ko torej — turizem. »Kot vse kaže, bomo r novih prostorih pričeli z de- lom meseca julija. Prostori so primerni, niso boljši od sedanjih, boljša je le loka- cija. Sicer pa menimo, da bomo s svojo dejavnostjo pre- cej oživeli tudi Tomšičev trg. Z novimi prostori in v nji- hovem okviru oživljamo tudi dvorišče, tako imenovani at- rij, na katerem bomo imeli že letos nekaj zanimivih in kvalitetnih poletnih kultiir- nih prireditev,« je v razgovo- ru dejal podpredsednik celj- skega Turističnega društva, prof. Zoran Vudler. V novi stavbi bo tmeLo Tu- ristično društvo lepo urejene poslovne prostore oziroma tu- ristični urad, kakor koli f>ač to imenujemo. Načrte za te prostore je napravil inž. arh. Janko Hartman. Tu bodo na voljo vse turi- stične informacije za širše celjsko območje, zbirali bo- do prijave za ti-adiclonalne društvene izlete, prodajali vstOfpnice Za turistične prire- ditve, prodajali originalne celjske spominke in še kaj. MB Pogled na Tabor, krajevno Veliki Tabor . ČEZ DRN IN STRM v ATOMSKE TOPLICE Na društveni oglasni deski v Rogaški Slatini lahko be- remo, da bodo rogaški pla- ninci 22. julija na Knežcu slavili 10-letnico »male brat- ske transverzale«, uradno — štajersko-Zagorske krožne poti. S te razgibane planin- ske poti, ki se začne in kon- ča na Kidričevem Knežcu, je možen prav lep enodnevni izlet v Harine Zlake, na osve- žitev v zdravilnih toplicah. Ob 7. zjutraj vstopimo v »Izletnikov« avtobus za smer Krapina, izstopimo pa v Pre- gradi. Tisti, z dnevnikom štajersko-Zagorske krožne poti, se bodo v tem živah- nem zagorskem trgu oglasili zastran štampiljke (kontrol- na točka 8) pri frizerskem mojstru Storjaku (salon »Dušanka«), sicer pa krenil: mimo klasicistične, dvostolp- ne župne cerkve iz 1. 1818, skozi hrastov gozd. na šib- ke pol ure oddaljeni griček Kuna gora (planinska koča). Tu se ne bomo predolgo mu- dili, temveč se bomo, sle- deč markaciji, usmerili na Vinagoro. 2e od daleč jo bo- mo zagledali in prepoznali: vrh grić^ visoka cerkev, ob- dana z baročnim obzidjem s stolpiči, arhitektura, ki spo- minja na manjšo trdnjavo. Na goro bomo dospeli po dveh urah: mimo sv. Lenar- ta, mimo Sopota (ob glavni cesti), po vaških stezah le- gendarnega »pohoda bratsitva in enotnosti«. Tu si lasluže- ni odmor privoščimo v pri- jaznem zadružnem gostišču »Zagorac« (kontrolna tč. 9). Nadaljnji debeli dve uri podobne p>oti, kakršna je že za nami, velja na nekdanjo graščinsko posest, po kateri so Celjski postali tudi Za- gorski grofi: Desinič-Tabor. Tabor-krajevno Veliki Tabor, je impozanien grajski objekt z gotsko-renesančnimi in ba- ročnimi detajli, viden že od daleč, kakor da je pribodel naravnost iz plečatega hriba. S Tabora (kontrolna toč- ka 10) se je najenostavnejše vrniti v Desinič (pol urice!) in tu sredi popoJdneva, oko- li 15. ure, počakati avtobus, ki nas odpelje v Podčetrtek, bližnj jn toplicam v blagode- jen objem ... G. G. OiüOCJE: turistične рв1ве0!Т¥е Ob Iconcu prejšnjega tedna je bila seja članov predsed- stva Celjske turistične zveze, na kateri so sprejeli pro- gram razgovorov v nekaterih občinah. Gre za uveljavljene pomenke o nalogah in pro- blemih občin in seveda tudi turističnih društev na tem področju. Vrh tega so ocenili prve priprave na letošnje turistič- ne prireditve, kajti bliža se čas, ko bodo na vrsti turi- stične prireditve, ki jih že dolga leta zapovrstjo prire- jajo kraje'ma turistična dru- štva. MB bogaska slatina: veder pesmi in plesa Rogaška Slatina je dobro zasedena. Skoraj bi lahko zapisali, da je polna. V ho- telih imajo te dni malo pro- stora. Zabo so rezervacije več kot nujne. Več možnosti za prenočišče .'e pri zaseb- nikih. Izredno razgibano je tudSl kulturno in zabavno življe- nje. Tako bo danes, v četr- tek, ob 20. uri, v zdravili.škl dvorani Večer jugoslovanskih pesmi in plesov. Nastopil bo folklorni ansambel Emona iz Ljubljane. Sicer pa je glasbe za raz- vedrilo vsak dan v restavra- ciji Pošta, na njenem vrtu, v kavami hotela Donat, na izletniški točki Bellewue itd. -Hnb 6. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! KRAJEVNA SKUPNOST LAŠKO USPEHI TREH LET NAJVEČ JE NAREJENEGA NA PODROČJU KOMUNALE Od leta 1975 do danes je bik) na fK>dTočju krajevne skupnosti v Laškem storje- nega zelo veliko, tako v me- stu, kot tudi v okolici, ki sodi v meje krajevne skupno- sti. Ze dejstvo, da je svet krajevne skupnosti imel v tem triletnem obdobju 20 sej, ki so bile vse izredno pro- blemske. Svet krajevne skup- nosti je imel na zborih kra- janov osvojen program dela, ki je obsegal predvsem: iz- gradnjo in modernizacijo cest, izgradnjo vodovodov in kanalizacije, ureditev javne razsvetljave naselij in ulic, stanovanjsko izgradnjo, re- kreacijo, urejevanje okolja in drugo. Kot vse krajevne skupnosti je tudi laška bila vselej na tesnem z denarjem, zlasti, ker sprejete obveTnosti zdru- ženo delo ni pravočasno in v celoti izpolnjevalo. In ven- dar so v minulih letih storili veliko: urejena je bila cesta T Polžnico, izîdelani propusti in gramozirana cesta v Rifen- gozd, zgrajeni so bili vodovo- di v Polžnici, Dobatini, Strm- ci, Jagočah in Smihelu, pla- čati je bilo treba zaostanek za izgrajeno ž-alnico v Laš- kem, kupljen je bil smetar- ski voz in nov traktor, sode- lovali so pri izgradnji zdrav- stvenega doma, pri asfaltira- nju ceste v Rečico in Marija- gradeč ter obnovili oporni zid na cesti na stari grad. Tudi Laško samo je dobilo novo podobo. Z asfaltiranjem Otoka, Spodnjega Rožnika, Podšmihela, Kraigherjeve ulice, Stegenškove in Trsteni- ške ulice, ceste na S\'et:no, v Podgrad in proti Jagocam je Laško z novimi 12.400 kv. metri asfalta praktično kon- čalo modernizacijo cest in ulic. Veliko delo, ki je v prid lepšemu izgledu in varnejši vožnji v Laškem, je tudi ob- novljen, z nasadi, t.lakovani- mi in asfaltiranimi površina- mi opremljen Aškerčev trg, ki te dni dobiva tudi okusno javno razsvetljavo. Nadalje je bilo opravljenih precej del pri ureditvi kana- , ILzacije, sanacije plazov v okolioi, popravilu mostov itd. Z иге311л4јо Aškerčevega tr- ga je izvršena 50 "/o progra- ma, predvidenega v dokumen- tu o osnovah sprejetega sa- moprispevka, od katerega gre pol odstotka krajevnim skup- nostim za njihove komunal- ne ix>trebe. Seveda komunalne zadeve niso bile edina skrb sveta krajevne skupnosti, ki ga je uspešno vodil Jože Sadar. Za- radi pK>manjkanja kadra, bo- lezni ioi podobnih zadev se je dostikrat ves svet krajevne skupnosti ukvarjal z vpraša- nji, ki so zahtevala dnevno prisotnost, pa če naj gre za čistočo, c^voz smeti ali za opravljanje zadev glede po- grebov. Poleg tega so bile tu še druge naloge na področju socialnega skrbstva, ljudske obrambe in družbene samo- zaščite, na področju kulture in na drugih področjih dela. Tuli v Laškem si od usta- novitve komunalne skupna sti obetajo veliko, predvsem to, da bodo v krajevni skup- nosti rešeni skrbi za funkcio- nalno in izvršilne dolžnosti na področju komunale in da se bodo lahko lotili tudi dru- gih, prav tako perečih prob- lemov v mestu in njegovi okolici. JTJRE KRASOVEC Jože Sadar, predsednik sveta krajevne skupnosti Laško, ki je uspešno vodil svet tri le- ta in bo nasledniku izročil urejene,jše mesto, kot ga je sprejel. KONJICE IZGUBE V USNJARNI v korvjiški občini so v pr- vih mesccih letošnjega leta zabeležili dokaj ugodne re- zultate gospodarjenja. Tako so pcvečali fizični obseg pro- izvodnje za okoli 20 od^íot- kov v primerjavi z istim obdobjem lani, izvozna de- javnost pa je narasla za do- mala 55 odstotkov. Slednja je odraz prizadevanj delov- nih organizacij s področja industrije, da si s povečano blagovno menjavo s tujino zagotovijo dinamično rast proizvodnje ter da prispeva- jo k izboljšanju zunanje trgo- vinske bilance. Ugodno je tudi doseženo razmerje med izvozom in uvozom, saj zna- ša 77,5:22,5 v korist izvoza. Izvozna dejavnost konjiških delovnih oi-ganizacij je bila v tem času usmerjena pred- vsem v razvite zahodne dr- žave, saj znaša delež izvoza v te dežele skoraj 68 odstot- kov celotne izvozne dejavno sti. V socialistične dežele so konjiške organizacije izvozile 31 odstotkov izdelkov, v de- žele v razvoju pa le en od- stotek. Prav temu podatku bi morale konjiške delovne organizacije nameniti več pozornosti in temeljito pre- gledati možnosti izvoza na tržišča tretjega sveta. Ob ugodnih rezultatih, ki so jih na področju gospodar- stva dosegli v konjiški obči- ni, pa je treba omeniti tudi nekatere slabosti oziroma te- žave. Največje se gotovo рк) javljajo v tozdu Usnjame v delovni organizaciji Konus, ki je v pretečenih mesecih letos ponovno posloval s precejšnjo izgubo. V Konusu so zaradi tega pripravili ob- sežen sanacijski program, ki bi predvsem s postopno pre- usmeritvijo proizvodnje do- prinesel v naslednjem obdob- ju k rentabilnem poslo-\'anju Usnjar ne. DS žalec: danes o kmetijstvu Danes dopoldne se je v 2alcu pričela seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupšči- ne občine. Osrednja točka dne\-nega reda bo veljala po- ročilu o problematiki kmetij- stva v občini v lanskem letu. Ob konou seje bo sledila še razprava o realizaciji investi- cijskega neičrta žalsicega go- spodarstva. J, V. ŠENTJUR OCENA SKLEPOV Občanska konferenca SZDL Šentjur je pred kratkim skupaj s pred- stavniki temeljne orgam- zacije kooperacije KK Šentjur pripravila posvet, na katerem so prisotni ocenili uresničevanje skle- pov lanske problemiske konference v kmetijstvu, razpravljali pa so tudi o štirih novih zakonih na pvodročju kmetijstva. Uvodoma so izpostavi h vprašanja iz področja pro- izvodnje in samoupravne organiziranosti v občini, pri čemer so izhajali iz sklepov problemske kon- ferenece v kmetijstvu. Kljub temu, da je bilo na tem področju veliko narejenega, je treba v tej smeri delati tudi v pri- hodnje, so ugotavljali pri- sotni in zato sprejeli več ?klepov in ugotovitev. V prvi vrsti je treba iz- delati proizvodno-finančni program po proizvodnih enotah in program pospe- ševanja in drugih aktivno- sti v sm-slu povečanja proizvodnje po krajevnih skupnostih. Do konca sep- tembra je potrebno pri- praviti oceno o izvajanju srednieročnega programa raTTvaja kmetüs+^^va v obči- ni Šentjur. Bolj moraio zaživeti aktivi mladih za- družnikov. tam pa, kier j'h ni, jih je treba orga- nizirati. ATentorstvo nad nümi bodo prevzeli kme tiiski ix>sne^eva1ci. Ena od pomembnih nalog je tiTdi i^obrašpvanip kmetij- skih pro'z\'aialcev. kakor t.iTdi doseganje večie kva- litete nri v^^ph'ne «îamoimravne in politične organÍTrranosti kmetov. CELJE 91 PRIZNANJ ZNANJE BOGATI ČLOVEKA Občinska konferenca SZDL Celje je na petkovi prireditvi v Nanxlnem domu v Celju podelila 91 priznanj najbolj- šim učencem osmih razredov v celjski ocsnovni šoli. V mladini je bodočnost drža- ve in njene revolucije — pod to Titovo misUjo se je odvi- jala z bogatim kulturnim pro- gramom popvesitrena priredi- tev. Slavnosni govornik, pred- sednik Občinske konference ZSMS Celje Rihard Majcen, je mladim med drugim de- jal: »Danes se niste zbrali le zaradi svojega uspeha v šo- li, temveč tudi zaradi tega, ker zaiate svoje znanje, kakr- šnokoli je že, uporabil v praksi, kar ste prikazali z va^ šim delom v vseh sredinah ži- vlj^ya, v družbenih organi- zacijah, društvih, krajevni skupnosti in podobno, kjer ste iziraaili svoje mnenje in zadovoljervab svoje interese. Vaša prvenstvena naloga je da se učite in da vaše znanje uporabljate v praksi. Kljub vaši mladosti se zavedate dej. stva, da je le delo tiso, ki la- hko da človeku srečo in da le delo obikuje pravega mladin, ca. Danes je velik dan za vse nas, kajti ta prizaianja pome- nijo nove kamne v mozaični graditvi гагллоја Celja in na- še samoupravne socialistične graditve domovine. Dćmašnje pri2aianje naj vam pomeni vzpodbudo za delo v prihod- nje.« Po podelitvi priznanj so se osmošolci odpeljali na Kne- žec, kjer so si ogledali spo- minski dom Borisa Kidriča in pripravili kulturni prog- ram. M. PODJED Priznanja OK SZDL C-eI,je je mlađim predal predsednik OK ZSMS Celje Kihard Majcen. SOCIALNA POLITIKA PRITEGNITI TUDI HUMANITARNE ORGANIZACIJE Delovni pogovor s člani iz- vršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za soci- alno skrbstvo, ki je bil v tem tednu sklican na pobudo Občinske konference Socia- listične zveze v Celju, je raz- grnil široko paleto nalog, ki ai jih je socialno skrbstvo za- dalo za letošnje in prihodnje leto. Pri tem je bilo povdar- jeno, da je potrebno odgovor- no oblikovati sociatoo politi- ko ter ob tem razvijati hi- trejšo uveljavitev v krajevnih skupnostih. V socialni politiki ima po- seben FKwnen tudi obramba in zaščita, ki se mora okrepiti in najti pravo mesto med os- talimi nalogami. Med njimi je na prvem mestu človek, zato je skrb za varstvo občanov posebej izpostavljena. Pove- čati bo potrebno skrb za mladoletnike, tako za tiste, ki so brez staršev, kot tudi za one, ki jih imajo, a ne skrbe za otroke. Enako mora biti poskrbljeno tudi za mate- re samohranilke. Skrb za os- tarele ljudi se izraža tudi na ta način, da bomo zanje gra- dili nove domove. V Grmovju je stekla gradnja letos, prizi- dek pri Domu upokojencev v Celju pa bo potrebno pričeti graditi prihodnje leto. Tudi delavnice pod posebnimi po- goji terjajo razširitev. Pri oblikovanju programov socialne politike je odgovor- nost delegatov in skupščine izredno velika. Pri programi- ranju dela je potrebno upo- števati več delegatskih pobud, kajti programi še vedno nas- 1 tajajo večinoma * izvršnih odborih. V prihodnjih štirih letih bo potrebno nadaljevati z odpravo najbolj ^očih so- cialnih primerov. Pri tem morajo sodelovati socialne komisije v krajevnih skupno- ,stih in kadrovske službe v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela. Važno je tudi odkrivanje vzrokoiv za social- ne probleme, med njimi pa moramo posebej izpostaviti alkoholizem. V vse te oblike dejavnosti socialne politike pa moramo pritegniti vse humanitarne organizacije, ki še vedno stro- je dokaj ob strani in še niso zaživele v novem delegatskem sistemu. V krajevnih skupno- stih se formirajo tudi enote skupnosti socia.lneg0 skrbst- \-a, skratka — gre za podruž- bljanje odgotvwnosti za soci- alno politiko v naši družbi. ZDENKA STOP.\B CELJE VODA NI OKUŽENA POOSTRENA KONTROLA v zadnjih dneh je mnogo prebivalcev Celja in okolice s strahom govorilo o tem, da je pitna voda okužena z virusi zlatenice. Zato smo prosili za podrobnejše infor- macije o tem Zavod za so- cialno medicino in higieno v Celju. Povedali so nam, da se je zlatenica resda pojavi- la v enem od celjskih vzgoj- no varstvenih zavodov, ven- dar ne kot posledica okuže- ne vode ampak se je prena- šala z dotikom. Glede na pojav zlatenice so opravili tudi vrsto preiskav vode, kaj- ti lahko bi se pripetilo, da bi po hudih nalivih v pre- teklih dneh prišlo do pro- dora umazanih površinskh voda v pocUaln'co. Po anali- zah sodeč pa je celjska vo da še vedno ztlrava ш zato ni vzrokov za bojazen pred zlatenico. Na Zavodu za so- cialno medicino in higieno pa so nas opozorili, da lah- ko pride do morebitnih okužb še v naslednjih dneh, zato ustrezne službe poostreno kontrolirajo vodo in jo tu- di klorirajo. V Stofah in v Šentjurju, kjer so v zadnjih dneh praV tako zasledili zlatenična obo- lenja, pa je situacija dragač- na. V teh dveh na.seljih. ozi- roma v vodovodih, ki ju na- pajajo, so analize vode pf kazale manjšo onesnaženost. Vzroke zanjo še raziskujejo, menijo pa, da jih je iskati * premajhni klorizaciji vode. DS §t. 23 — IS. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 ^RI DELEGATU ZA XI. KONGRES ZKJ POTI NAZAJ NI! PRI SLAVKU IN BRANKU OGRAJENŠEK SMO BILI o skupnih hlevi lì smo v Uovem tedniku že pisali. To- }crat pa bomo nekaj več be sed namenili prvemu skup- nemu hlevu v Savinjski doli Iii. Mislimo na Podkraj pri Ponikvi v žalski občini, kjer gospodarita brata Slavko in Branko Ograjenšek. Zakaj sta se pravzaprav odločila za skupni hlev, ko pa je ven darle znano, da med našimi luneti še vedno vlada dokaj- šnje nezaupanje do tega? se vedno se jih namreč veliko drži tistega starega reka, češ da v »španovi j i še pes crk- ne«. In tako se večina kme- tov še sedaj raje odloča za individualne hleve. Oba hkrati Branko in Slav- ko potem hitita pripovedova- ti, da sta na začetku sicer pomišljala ali naj gresta v to ali ne, potem* pa so ju le premamile Kombina'-ove ob- ljube, ki pa se, tako sta rekla, do danes še niso uresničile In sta zaradi tega marsikdaj slabe volje. Kakšne so bile te obljube, smo ju povprašali, odgovo- ril pa nam je Slavko: »Saj ne rečem, v glavnem .ад vse izîX)lnili, ampak tistega, lah ko bi rekel najbistvenejšega, niso. Obljubljali so nam nam- reč, da bodo poskrbeli za skupen kompleks travnikov, oziroma pašnikov. Pri hlevu kakršen je ta, je to nujno potrebno. Konec koncev na- molzemo vsak dan več kot 500 litrov mleka. Koliko kr- me potrebujemo, .'i lahko mislite. Sedaj pa imamo trav- nike razmetane vsenaokrog, skoraj od Velenja pa do Žal- ca. Skoraj petdeset kolomet- rov naokrog. Kdor se ukvar ja z živinorejstvom ve kaj to pomeni. Koliko časa izgu- bim tako! Primoran sem de- lati od zore do mraka in še dlje. Pa ne le jaz, seveda tudi brat in najine družine, vsi skupaj.« — Pa Vas še kaj moti? »Marsikaj. Precej je zamo- čvirje-nih površin. Poskušali smo z drenažo, pa bi se tega lahko nekateri spomnili že prej. Konec leta. če bi se to uredilo, potem bi lahko letos štirikrat kosili. Bomo pa le dvakrat.« — Hočete ob vsem tem re- či, da Vam je žal, ker ste se odločili za skupni hlev? »Tega seveda ne. Mislil pa Sem, da bo vseeno bolje kot je. Poglejite, za delo iz dneva v dan, za pravo garanje več kot dvanajst ur dnevno, sva še do nedavna z bratom pre- jemala mesečno le po tristo starih tisočakov. In s tem naj se živita dve družini?! No, zadnja dva meseca pa je le bolje, saj sva dobila Po deset tisočakov.« — To na prvi pogled izgle- da kar lep dohodek ,.. »Ja, pa res samo na prvi pogled. Kot sem že dejal, ne gre za običajni osemurni de- lavnik, ne poznamo sobot in nedelj in letnih dopustov, pa praznikov ...« — Konec koncev, hlev je Zgrajen, v njem je živina, de- lo je steklo ... »Vse to je res. Marsikaj pa seveda ni dobro narejeno. V molzišču so korita premaj- hna, če pa ga damo več, ga krave raztrosijo. Seveda gre pri tem le za tehnično napa- ko, ki pa verjetno ne bi na- stala, če bi pri samih obrtni- ških delih pri gradnji sode- lovala tudi midva z bratom. Veste, tako je s tern, stro- kovnjaki so le strokovnjaki, vseeno pa ne bi smeli pozab- ljati nas, kmetov, konec kon- cev Pa tudi izkušnje nekaj veljajo. Se vam ne zdi?« — Kako gledajo ostali kme- tje na tole skupnost? »Moram reči, da vlada med njimi precej zanimanja. Mar- sikdo pride, si ogleda stvar... Za vsakogar si vza- meva z bratom čas, mu po- veva kako je s tem. Ničeser ne prikrivava. Ne dobrih ne slabih stvari. Je pa res, da skupnega hleva še nikomui nisva odsvetovala.« — Pa ste prejle našteli cel kup težav! »Nesmiselno bi bilo priča- kovati, da težav ne bo. Gre za nekaj povsem novega. Na tem področju takorekoč še ni pravih izkušenj. Ampak z bratom že opažava, da se je marsikaj spremenilo na bo- lje. In osebno sva prepriča- na, da bodo hlevske skup- nosti še zaživele. Tako je to kot v zakonu. Na obeh stra- neh mora biti malce strpno- sti ter seveda tudi popušča- nja.« Potem Slavko pripoveduje, da zaenkrat kakšnega poseb- nega dohodka z Brankom še ne pričakujeta, saj kreditov še nista pričela odplačevati, dolgovi pa niso majhni, seve- da pa pričakujeta ustrezno Hmezadovo pomoč. Nas je predvsem zanimalo tudi to, zakaj sta brata Ogra- jenškova v začetku prejema- la le po. dobrih tristo starih tisočakov. V Žalcu na Hme- zadu smo potem izvedeli, da so to bili še stari dolgovi, ko na Ponikvi še ni bilo skupnega hleva. Treba jih je pač bilo- odplačati. Se^-eda pa Slavka nismo obiskali le zaradi skupnega hleva, pač pa tudi zaradi ne- česa drugega. Slavko je eden redkih kmetov-članov Zveze komunistov v žalski občini. Treba je priznati, da je iz- redno aktiven na družbeno- političnem področju. Cez ne- kaj dni se bo kot delegat udeležil tudi XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavi- je v Beogradu. Ali bo na kongresu razpravljal in o čem, smo ga povprašali? — »Gradivo sem že prejel. Skoraj gotovo pa lahko re- čem, da se bom prijavil k razpravi. Govoril bom seve- da o današnjem položaju in vlogi kmetov, o problemih živinorejcev, o tistem torej, kjer sem doma, kar čutim in vsak dan doživljam.« — Nekateri trdijo, da so kmetje premalo družbenopo- litično angažirani. Kaj me- nite vi? »To bo menda držalo. Pa ne gre le zato, ker ne bi ho- teli biti, pač pa enostavno primanjkuje časa. Kmet je v glavnem še vedno odvisen od vremena. Težko je popold- ne sedeti na sestanku, med tem ko se na travniku suši trava, pa veš, da se bo čez kakšno uro vsulo izpod ne- ba, So pa tudi kmetje vedno bolj angažirani. Družba je vprašanju kmetijstva pri nas postavila vso pozornost, re- ševanje problemov v kmetij- stvu pa bi bilo brez vsakega smisla, če v razpravah ne bi sodelovali tudi kmetje.« Se o marsičem smo potem klepetali, vse pa bi. lahko strnili v eno samo misel. Skupni hlevi imajo bodoč- nost, še posebej če gre za medsebojno razumevanje. Slavko in Branko pa sta po- tem še enkrat poudarila, da imata voljo do dela, da ver- jameta v uspehe, vsem, ki se bodo odločali za kaj takega pa seveda priporočata, naj prej uredijo tako, da trav- niki oziroma F>ašniki ne bo- do razdrobljeni. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: T. T Branko in Slavko Ograjenšek; »Bodočnost je v skupnih hlevih. Potrebna pa je strpnost «la obeh straneh.« ALPOS POKROVITELJ MDA BRIGADIRJI V ZDRUŽENEM DELU v času, ko na Kozjanskem odmeva pesem krampov in lopat mladih brigadirjev, tu- di njihovi vrstniki iz doma- čih osnovnih organizacij ZSMS ne držijo križem rok. Veliko je nalog, ki jih bodo opravili prav v tem času, skupaj z brigadirji. Pri tem pa ne pozabljajo na manjše lokalne delovne akcije in na vrsto drugih oblik sodelova- nja z brigadami. CVETO TOVORNIK, pred- sednik OO ZSMS skupne službe v Alposu pravi, da je utrip mladih čutiti na sleher- nem koraku. Ob tem je tre- ba povedati, da je šentjurski Alpos pokrovitelj I. izmene brigadirjev na Kozjanskem. Kako boste mladi iz .\lposa sodelovali z brigadirji? »Mislim, da se moramo še posebej dobro izkazati, saj je naša delovna organizacija pokroivitelj I. i2!mene in pre- malo bi bilo, če bi to ostalo napisano le na papirju. Zato smo prav za ta teden organi- zirali udarniški dan med bri- gadirji. Po delu pa se bomo skupaj z našimi vrstniki po- veselili ob tabornem ognju.« Boste bri.çadirje povabili tudi medse, v vašo delovno organizacijo? »Ja, tudi to je del našega programa. Mislim, da bodo brigadirji rade volje prišli v našo delovno organizacijo, si ogledali proizvodni posîjo- pek, se seznanili s samoup- ravTkim delom pri ñas. Izme- njali bomo izkušnje na pod- ročju delovanja osnovnih or- ganizaoij in talso koristno po- rabili dan.« Vemo, da je za letošnje brigade bogato pripravljen tudi program Interesnih po- dročij. Se boste morda po- merili tudi po tej plati? »Tudi. Športno srečanje z brigadirji bo namreč finale vsega sodelovanja, zato želi- mo, da bi še posebej dobro uspelo. Srečanje z brigadirji se mladi v Alposu zelo vese- limo in upamo, da bo izzve- nelo v resnično prijateljskem vzdušju.« Kaj pa ti, si že bil kdaj ▼ brigadi? »Trikrat sem oblekel briga- dirsko unifonno. Letos jo bom četirtič. Udeležil se bom delovne akcije Gorlčko 78.« M. PODJED JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE VSESLOVENSKI SHOD v petek je bilo Celje znova gostitelj desetih jubilejnih športnih iger učencev osnov- nih šol s prilagojenim prog- ramom. Na stadionu Borisa Kidriča se je na otvoritveni slovesnosti zbralo okrog tri- sto udeležencev iz vse Slove- nije, ki so zastopali svoje vr- sjtnike iz celjskega, ljubljan- skega, koprskega, maribors- skega, prekmurskega, dolenj- skega, goriškega in gorenjske- ga območja. Mladi športniki so se med seboj pomerili v atletiki, malem nogometu in rokometu, najboljši med nji- mi pa so za svoje dosežke prejedi pokale in priznanja. To pa alti oi bila največja vrednost teh športnih iger. Pomembnejše je to, da so na tem vseslovenskem shodu učencev osnovnih šol s prila- gojenim programom preveri- li mlade športne moči in ra- ven tele.sne kulture. Obenem pa je bil to tudi shod prija- teljstva vseh udeležencev. D. S. SKUPŠČINA PS ZA SADJARSTVO UREDITI TRŽNE RAZMERE Investiiranje naj v bodoče ne bo usmerjeno le v pove- čevanje nasadov, pač pa v večji in kvalitetnejši pridelek, ki pa bo moral biti tudi ce- nejši. To je bila ena izmed osnovnih ugotovitev zadnje skupščine Poslovne skupnosti za sadjarstvo Slovenije v Sempetni pri Novi Gorici, ki se je je udeležilo okoli osem- deset sadjarjev in strokov- njakov iz tega p>odročja iz vse Slovenije. Razprava je naravnost dra- stično pokazala na vrsto pro- blemov, ki zaostrujejo in ovirajo pridelavo sadja, ki dosega na žalost zlasti v za- dnjom času nevarnost astro- nomske cene, kar je gotovo v prid trditvi, da z našim sa- djarstvom ni vse v najlepšem redu. Podatek, da slovenski sa- djarji, tako zasebni kot oni v družbenem sektorju, pride- lajo za domače, to je sloven- ske potrebe, le 35 odstotkov sadja, ostalo pa uvažamo, nam da misliti. Kako omiliti to neljubo dejstvo? Na to vprašanje so razprav- Ijalci skušali odgovoriti z vr- sto konkretnih ugotovitev. Vsekakior je najprej treba urediti tržne razmere, ki eo nemogoče. Snw dragi, asor- ganizirani, primanjikuje nam sadik, neradi se, kljub ugod- nim krediitmim pogojem, lote- vamo posodabljanja sadov- njakov. Manjka nam mehani- zacije, često se zaplete pri škroipivih in umetnih gnoji- lih. Tudi s kvaliteto ne more- mo biti zadovoljni. Veliko vprašanje je solida^most posa- meznih delavnih organizacij, ki se ukvarjajo s pridelavo sadja, še večje premajhna preskromna vlaganja v to pa- nogo in naravno,st šibka do- hodkovna povezanost med primarno proizvodnjo, prede- la-vo in trgovino. Ce semkaj — po ugotovit- vah skupščine — prištejemo še pomanjkanje kadrov in slabo financiranje le teh, smo takorekoč izčrpali najpo- membnejša dejstva. Na koncu bi kazalo zapisa- ti še, da se položaj sicer iz- boljšuje, reîsultati so očitni, da pa je pK>nekod že prepoz- no in da mnogokje, na pri- mer na Primorskem, kmetje beže v vinogradnistvo in da bo pKJslej vprašljiva tudi pro- izjvodnja češenj. Odpraviti bo torej treba vr- sto napak in pomanjkljivosti, da bo sadjarstjvo končno le dobilo svoje mesto v našem kaiïetdijsikem goepodarst-vu. MILENKO STOAÄEK STE ŽE POMISLILI NA OBJAVO V RADIU CELJE 8. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! Prizor s predstave AKT Krožka za kreativni ples MKUD PŠC Celje, v koreografiji Ane Vovk. KULTURA NA PŠC CELJE REPUBLIŠKA PRIZNANJA USTVARJALCEM S PŠC v teh dneh sta podelila tra- dicionalna priznanja za izjem- ne dosežke na kuituimem po- dročju ZKO in ZSMS in ZSM SlcA-erije. Naključje, ali pa tu- da ne, je hotelo, da so kar tri priznanja dobili ustvarjal- ci iz ШСХЈО PŠC Celje. Linhartovo zlato značko, ki jo podeljuje ZKO Slovenije za izjemne doseäke na pod- ročju gledališke dejavnosti, sta prejela za ustvarjalni pri- spevek k lutkovTH predstavi Jana Wilkowskega Trdoglav- ček scenograf in oblikovalec lutk akademski slikar Milan Lorenčak ter dijakinja Mari- ja Repssnišek, obldkovalka na- slovne vloge. Uspehom na republiškem srečanju lutkar- jev, na republiški reviji Na- ša beseda 78 in na številnih srečanjih z najmlajšimi pri- jatelji lutk se je taiko pridru- žilo dvoje priznanj, ki je to- liko pomembnejše, če vemo, da je sl^pina začela z delom èele lotos, ko ji je prve skriv- nosti lutkarske umetnosti raz- kril zavzeti mentor Tine Va- ri. Ob nadalijnjem strokov- nem usposabljanju lastnega mentorja in požrtvovalnem ustvarjalnem delu celotne skupine smemo pričako^'ati njeno nadaljnjo rast v živah- no žarišče lutkarske dejavno- sti na celjskem področju. Sato ptico, ki jo podeljuje- ta RK ZSMS in uredništvo Mladine mladiim ixst\'Qrjal- ceon in poustvarjalcem na področju umeitnc-eta, pa je IxxiroCòe baleta in izraznega plesa prejela Ana Vovk. Ži- rija (Neja Lenart, Olja Ilič, N:ko CSoršič, Mairija Vogel- nik, Andreja Tauiber) je sklep obrassložiila tala>le: »Ana Vovk je s svojo skuoino za krea- tivni ples potrdila, da se je v štirih letih svojega pedagoš- kega delovanja na PŠC Celje razwiía v samosvojo, trmasto vrtajočo, angažirano, izvirno ustvarjalko, ki nikoli ne gradi na avtoriteti indivi dua.lne ustvarjalne pobude, temveč raasvija skupinsko ustvarjal- nost, pri čemer ima vsak član skupine možnost prispe- vati svoj delež, ne samo . s ple- sno interpretacijo koreogra- fove zramisili, marveč tudi z idejami in obíüko... Tako se počasi rojeva nekaj, kar bi že lahko imenovali individu- alni slog...«. Za plesno de- javnost so to priznaje doslej prejeli: Studio za svobodni ples iz Ljubljane, Jasna Knez, Vojko Vidmar in Olja Ilič. Priznanje marljivi mentorica in angažirani ustvarjalki je toiiko vrednejše, če pomisli- mo, da se je plesna dejavnost v zadnjem čaiSu na Slovens- kem silno razmahnila, in da deluje v specifičnih delovnih pogojih. Kljub stalnemu od- tekanju komaj izoblikovanih članic ji je doslej uspevala nenehna kakovostna rast, od Smoga in Stebra, s katerima se je prvič predstavila širši javnosti, preko Kosovirjev in Prvega naj, do Fabrikata in Akta, s katerim je ороиогНа nase na letošnji republiški reviji Naša beseda 78. »Akt je študija agresivnosti kotpsihoj loškega obrambnega mehaniz- ma, soočanje z lastnimi reak- cijami in reakcijami drug-h, iskanje poti iz začaranega kro- ga, ki ga ustvarja nezmožncet za spoznavanje sebe in dru- gih, za preraščanje tesn-h sten svojega jaza.« (iz obraz- ložitve k nagradi) Priznanja, ki so jih tokrat osvojili uistvarjalci z lutkov- nega tn plesnega področja, pričajo, da se v okviru de- ja%T¡06ti MKUD PŠC uveljav- lja vse več sekcij tudi v širši kulturni prostor. Da ti uspe- hi niso naključni, so se lah- ko prepričali tudi obiskoval- ci kulturnih pirireditev ob 30- letnici pedagoškega šolstm v Celju, ko so se predstavili poleg dveh skupin krožka za izrazni ples še gledališki pro- žek, sodelavci literarnega gla- sila Utrip in recitatorji, dek- liški pevski zbor (dobitnik le- tošnje občinske Prešernove nagrade) in pianistka Božena Hrup. Vsi ti dosežki pričajo, da se na Pedagoškem centru zavedajo pomena kulturne vzgoje kot ene temeljnih prvin celovitega učno-vzgojne- ga procesa, v prihodnost pri- čakujemo novih uspehov. S. P. KULTURA SEMINAR ČLOVEK, DELO, KULTURA Na junijskem zaisedanju skupščine kulturne skupnosti v Celju bodo delegati obrav- navali tudi program stalnega seminarja Človek, delo, loiltu- ra. Gre za kultumo-politično Ln izobraževalno akcijo, ki se vključuje v kulturno pre- obrazbo Celja in pomeni iz- vedbo enega izmed temeljnih ciljev Celjskega kulturnega ut- ripa. Kaijti stalni seminar ôlovek, delo, kultura naj bi permaneaitno vzgajal, izobra- ževal in usposabljal delavcev kulturi. Vsa poročila o kultiirnem življenju v krajevnih зкгфпо- stih, v temeljnih organizacijah združenega dela, v šolah in tudi v kulturnih ustanovah, organizacijah, amaterskih in drugih skupinah ugotavljajo veliko pomanjkanje strokov- nih kadrov za organizacijsko, samoupravno, programsko in strokovno delo v kulturi. V mnogih delovnih sredinah ne morejo zaživeti gledališke, gJasbene, recitatorske in dru- ge ljubiteljske skupine, ker ni dovoJj strokovno usposob- ljenih vodij posameznih oblik kulturnega ustvarjanja in po- ustvarjanja. še večje težave čutijo organizatorji kulturne- ga življenja v toadih in kra- jevnih skupnostih. Nj.ihova skromna usposobljenost in premalo poglobljeno poznava- nje kulturnih dejavnosti in tokov jim preprečuje uspešno delo. Hitrejše uveljavljanje kulture kot sestavine združe- nega dela in nadaljnje po- družbljanje kultimie poUtike Je v neposredni povezanosti z večjo osveščenostjo, uspo- sobljenostjo in obsegom zsnanj delavcev, ki so tako ali dru- gače aktivni v kulturnem živ- ljenju. Tudi zahteva po najširši kulturni vz^ji je spodbudila zami'sel o ustanovitvi staJnega seminarja ölovek, delo, kultu- ra v (üelju. Program bo na- menjen petim skupinam ude- ležencev: organizatorjem kul- turnega življeiija, režiserjem — amaterjem, zborovodjem, mladim kulturnim delavcem v celjskih ustanovah in organi- zacijah. Organizatorji kultur- nega življenja se bodo na pri- mer seznanili s popularizacijo knjige, s književno kritiko, z gledališko umetnostjo, s skrbjo Zia kulturno dediščino, s kulturo bivanija, z metoda- mi in oblikami dela na kul- turnem področju v tozxüh in z drugim. Kulturni delav- ci pa bodo v osnovnem pro- gramu stalnega seminarja imen več zïahtevnih tem: pro- blemi marksističnega razume- vanja umetnosti, umetnost tn resnica, vredmotenje um.itni, škega dela. Zveza komunistov in naloge v kulturi, družbe, nopoditične razseižnofcti akci. je CeLjski kultiuTá utrip it4, Vsa'ka síkwpina slušatelje/ ho imela svoj program. Delegati skupščina slLupno- sti bodo razpravljali in, to smo prepričani, sprejeli sa. moupravni siporazum o pro. gramu stalnega izobraževanja delavcev na p:Klrcčju kultu, re v občini Ceije Ln o združe, vanju sredstev za njegovo uresničitev. Saj gre za akcL jo, ki v narlizvimejši obliki dokaeoije nenehno kulturno prebujanje in rast delavske- ga Celjia. J. V. CELJE Z OSNOVNIMI ŠOLAMI Dijaki Pedagoškega šolskega centra smo pred kratkim pre- živeli en dan skupaj s člani profesorskega zbora in učenci ostalih pedagoških šol v Slo- veniji. Povabilu sta se odzva- la Pedagoška šolska centra Ljubljana in Maribor. Najprej smo odprli novo ig- rišče, ki smo ga zelo potrebo- vali. Naša telovadnica je nam- reč zelo majhna in močno za- sedraia, tako ni prostora za izvenšolske dejavnosti na športnem področju. Potem so se pričela športna srečanja med dijaki iz Ljubljane, Ma- ribora in domačini. Pripravili smo tudi okroglo mizo o izvenšolskih dejavno- stih na srednjih šolah, ki so za dijake peda.goških šol iz- јетппо pomembne. Poudarili so, da je cilj izvenšolske de- javnosti predvsem vzgojiti vsestransko oeebmcet, razvija, ti delovne in umske kvalitete dijakov, zlasti pa usposobiti dijake za mentorje v osnovnih šolah. Spoznali so, da je velik problem, ki jih zavira pri de lu prostorska stiska. Tako ni ustre2¡mh prostorov predvsem za kemijske, biološke in fizič- ne krožke. Drug tak problem je tudi ustrezen čas. Predstav- niki vseh treh šol so še pou- darili, da sestavljajo vozači pretežno večino dijakov. Na- vzhc vsem problemom pa do- segajo lepe uspehe, saj se za- vedajo, da so potrebe po mentorjih prostovoljnih de- javnosti vse večje, kajti vse več osnovnih šol se odloča za celodnevno šolo, STAVA Pir/EC Nastop mladinske folklorne skupine KüD Svoboda Šempeter ŠEMPETER Kulturno umetniško dru- štvo Svoboda Šempeter je bilo ustanovljeno 9. marca 19бв, na pobudo SZDL Šem- peter. Na ta dan je iniciativ- ni odbor sklical ustanovni zbor Svobode na katerem je bil izvoljen prvi upravni od- bor in sprejeta pravila dru- štva. Ob ustanovitvi je dru- štvo štelo Ш članov, toda samo majhen del je nosil glavno breme društvenega dela pri organizaciji in vod- stvu posameosnih sekcij ter pri vajah. Prvi predsednik društva je bil Rudi Hribar, sedaj pa mu predseduje Jo- že Gosak. Prosvetno društvo Svoboda Šempeter se je 18. decembra 1975 na izrednem sestanku preimenovalo v KUD Svoboda Šempeter. V okviru društva delujejo dram ska sekcija, dve folklorni skupini, mešani mladinski pevski zbor, ansambel Bori- sa Terglava, tmsambel Slove- nija, kino sekcija in Knjižni- čarstvo. Društvo pa Je tudi mentor šolskemu kulturnemu društvu na osnovni šoli Bra- tov Juhart v Šempetru. Tre- nutno je včlanjenih 180 čla- nov, od tega jih dela aktiv- no okrog sto. Svojo 20-letiiico je društ- vo proslavilo v treh dneh. V petek se je občinstvu pred- stavilo šolsko kulturno dru- štvo s predstavo Uršin dnev- nik. Besedilo in režija sta de- lo Vide Naraks, glasbeno spremljavo je pripravila So- nja Kasestnik, mlajšo folklor- no skupino Zvone Artnik, ples s kolebnicami pa Vinko Ušen. V soboto so se pred- stavili člani dramske skupi- ne s komedijo Smuk, smuk, ki jo je tudi režirala Vida Naraks. Nedeljsko praznovat nje se je pričelo že popold- ne s koncertom godbe na pi' hala iz Prebolda, zvečer pa je bila zaključna svečano^ praznovanja 20-letnii;e, z na- stopom vseh sekcij društva- Podelili so tudi 30 priznanj zaslužnim članom dr'ištva. Tekí-t: TONE i AVCAR- Foto: EDI MASNEC mozirje: v matkov skaf Planinci Savinjskega med- društvenega odbora vsako le- to pripravljajo tradicionalni pohod v Mabkov škaf. Letoš- nji pohod bo v nedeljo, pla- ninci vseh občin celjskega ob- močja pa se bodo zibrali ob pol devetih pri gostišču Logar v Logarski dolini. Letošnji polxxl pripravlja moziraka telesnokuJturna sicu- pnoet, oziroma njena komi- sija za planinetvo. J. V. gt. 23 — 15. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran « TEDNIKOVA AKCIJA- PISE: JANEZ VEDENIK _ V ponedeljek smo se odločm za bliskovito akcijo In moramo priznati, da nI bilo težav. Parkingri pod nadzorstvom v Celju rastejo kot gobe po dežju. Nekdo se pač spomni in za vse tiste jame (primer je Zdravstveni dom) prične pobirati parkirni dinar. Zakaj tega ne bi naredili tudi mi. In smo naredili. Nekateri so dejali — po akciji seveda, da je to davek za naivnost. Vendar ni tako. Plačamo pač, če to od nas zahteva uradna oseba, pa naj bo kakršna koli. Tolažba vsem plačnikom: Z dokazom — listek za parkiranje — lahko dobijo nazaj dinarje, sicer jia bomo denar, zbran v akciji, nakazali rdečemu križu. Za akcijo, ki sn» jo v Ce- lju izvedli v pcmedeljek do- poldne, puravzaprav nismo ra- bili drugega kot urednikovo idejo, k temu smo dodali še kapo, k), smo si jo izposodili pri godbi na pihala v Pre- boldu, moder delovni plašč (dobili smo ga v Tkanini) ter ljubko majhno inkasant- sko torbo. Kolega Valter mi je sicer posodil še svoja son- čna očala, ko pa sem ga vi- del brez njih, sem mu jih kot pravi prijatelj vrnil. S tem seveda ni rečeno, da Valter škili (to se izza sonč- nih očal sicer sploh ne opa- zi). Za pojasnilo naj zapišem še to, da sončna očala no- simo predvsem zaradi son- ca ali F>a tudi zato, da zakri- jemo del svojega obraza. Ze takrat, ko sem bil v vlogi natakarja na celjski ko- lodvorski restavraciji in ka- sneje, ko sem zbiral ponud- be za skupno silvestrovanje v Portorožu, so se mi malce tresla kolena. V ponedeljek dopoldne sem se temu prav- zaprav čudil. Takrat sem lah- ko za denar vsaj kaj ¡»nudil. Tokrat pa sem se prelevil v komunalca. S tem seveda no- čemo zapisati, da nismo imeli kaj ponuditi, žal pa so izkušnje le izkušnje. Samo malce pomislimo na celjska parkirišča. Vrli komunalci pravzaprav kasi raj o od jutra do večera in še dlje. Roko na srce — največkrat nam razen listka ne ponudijo ni- česar drugega. Ja, no ja, nu- dijo nam tudi določen pro- stor za jeklenega konjička. To pa je tudi vse. DINARČKI LETIJO Pri Ojstrici je prav pri- jetno. Na vrtu recimo, se- daj, v teh pasjih dneh. Se bolj prijetno pa je na par- kirišču zraven gostišča in pred kinom Dom ter na Spodnji strani blizu garaž. I^redvsem zato, ker se odgo- vorni še niso spomnili, da se lahko tam kar precej zaslu- ži. In vrli Celjani in okoli- .smo imeli tam pravi raj. Takorekoč sredi Celja, v centru lep>ega mesta, belega Siesta ob Savinji, smo lahko tebi nič in meni nič brezplač- puščali svoje avtomobilč- Ite. v ponedeljek žal ni bilo tako. Kot že rečeno, maski- rani v moder delovni plašč Tkanine, kapo »plehmuzike« in Petrolovo torbico smo bi- li na prvi pogled »tazaresni«. — Dober dan voščim, tri dinarje lepo prosim! Iz bloka v katerem so bi- li listki s štampiljko Pla- čano v gotovini sem odtrgal prvi listek, ga pripel za bri- salce ter že oddrvel k rume- nemu golfu. Tudi tu je šJo enostavno, skratka brez šo- ferjevih pripomb. Potem je od nekod prišla mlada tova- rišica k svojemu rdečemu austinu, sedla vanj ter ho- tela odpeljati. — Tovarišica, oprostite, sa- mo trenutek. Plačati bo tre- ba! — Ja koliko pa? — Tri dinarčlce. — Od kdaj pa to? — Ol danes naprej! — Pojdite vsi skupaj v ..., naprej je besedo skorajda nemogoče zapisati, ker za- enkrat še nismo gledališčni- ki, v pojasnilo Pa le to. Po- slala me je, kot temu pravi- mo v rodni kraj. In kar mi- lo se mi je storilo pri srcu. če bi me tja poslala pred desetimi dnevi, ko še nisem delal shujševalne kure, bi pri priči verjel, da ne misli resno. Toliko me je namreč bilo skupaj. Vinsko rdeča, popolnoma nova lada je potem pripelja- la. V njej pa sta bila dva kreditno sposobna občana. Verjetno mož in žena. S kre- tnjami rok, ko sem kazal, kje lahko parkirata avtomobil, sem najbrž deloval, kot da sem jih doslej pokasiral vsaj kakšnih sto, sem jima p>oka- zal, kje naj pustita svoj av- tomobil. Potem je šlo dva- krat naprej, pa trikrat »rik- verc« in vinskordeča nova lada je zasedla svoj prostor. Pa ne le svojega, pač pa vsaj še za enega nula tri. Moža- kar me je F>ogledal kot de- veto čudo sveta ter me f>o- baral kaj hočem. —- Tri dinarčke, lepo pro- sim! — Solit se pejte. kaj nam nikjer več ne date miru?! — Ja, ne morem pomagat, tako je pač! •— Tu imate, mi je dejal ter mi vrgel pogled, ki ga ne bi privoščil niti profeso- rici matematike, pri kateri sem imel popravni izpit. No, namesto tri dinarčke mi je dal novega stotaka. Kot bi bil pravkar narejen. — Oprostite tovariš, am- pak drobiža, pa nimam! — Pa se pejte še en- krat solit. Sama, dej tri di- narje! In sama mi je dala tri dinarje. Se predilo sta odšla je možakar zabičal, da bo stožil vse skupaj, če mu kdo »rukne« v avto. Povedal sem mu, da ni bojazni, ker je na vsaki strani še dovolj pro- stora. Rezultat — obdolžil me je, da sem IA IA. dalma- tinski mercedes torej ali vosu pa domače. JEZA, VENDAR PLAČILO Naslednjih pet avtomobi- listov je brez pripomb pla- čalo, nihče ni niti pogledal listka, že čez nekaj trenut- kov pa sem spet bil dele- žen očitkov na- račun komu- nalcev, ki jih sama ljuba fehtarija bojda drži pokonci. Po svojega modrega taunu- sa je prišel tovariš, običaj- ni pozdrav ter izpoved, kaj bi rad, je sledila z moje stra- ni, nato pa me je povprašal, če mislim, da je slučajno te- le. — Opn>strte, za vas to slu- čajno sploh ne mislim, am- pak od danes naprej tu pobi- ramo denar! — Kje i>a je tabla? Od me- ne ne boste dobili ničesar, pa adijo!!! In odpeljal je. Table potem nismo postav- ljali. Enostavno ni bilo časa. 2e je pripeljala druga tova- rišica. Parkirala je svojega fička, ki sicer ni bil luka kot tisti, ki ga ima kolega Tone in to vedno znova pou- darja. Bil je navadni fičko. Fičko torej, kjer se sedeži ne dajo ixxiret. Tovarišica si je ogledala listek, ki sem ga zataknil za brisalce. Mlade- mu fantu, ki se je za tem pripeljal uporabe pirostora nismo zaračunali, ker ni imel pri sebi niti prebite pare. Po- vedal je, da gre p» plačo in bo tri dinarje prispeval ka- sneje. Ko se je vrnil, se Je opravičil, da plače ni dobil. Se h nekaterim sem šel in povsod je šk) brez proble- mov. Zanimivo ob vsem sku- paj pa je, da je vsakdo iz- med njih hotel plačati vsaj s starim desettisočakom. Akcijo sem moral pri Oj- strici zaključiti, ker sta se v beli stoenki pripeljala dva znanca iz MIK Prebold. Niti z besedo nista komentirala mojega početja, ob čemer bi človek lahko pomislil, da so v preboldskem MIK že tako vsega vajeni. Pa to seveda ni res! HUDIČEVI CELJANI Cankarjeva ulica. Tudi tu nihče ne pobira p>arkirnine. Neverjetno! In to v (Delju. Blizu vhoda v Delavsko uni- verzo je avto parkiral tovariš z mariborsko registracijo. — Dober dan, tri dinarje lepo prosim ... — Madoooona, ste pa od hudiča. Vse živo pokasirate. človek sploh ne more razu- meti tega, da ste tako na denar usekani. Pa ni nič pri- pomnil, da morda zato, ker je v bližini leipa œlena Sa- vinjska dolina. — Oh dejte no mir, a pri vas v Mariboru ni tako?, sem ga na moč prijazno p>obaral. — Ah, k... gleda, tam je pa še slabše. No, pa saj ste kar fejst pebi! In ker slučaj- no ni imel tri dinarje, mi jih je v roko stisnil pet ter de- jal naj bo za pol špricarja tisto, kar ostane. — Prmejkršen duš, da ne bom plačal, pa če se cel svet na glavo postavi, me Je nadrl kolega, ki se poznava. Ze sem mu hotel povedati, kdo sem, ko sem zadnji trenutek opa- zil, da me ni prepoznal. Med- tem pa je iz svoje katrce vle- kel neke reklamne panoje. — Pa ti povem, da boš pia- čal in konec! — Za dvejst minut nTtol, ko te j .. .! — Ti! Sele v tistem trenutku me je prepoznal. Ravno takrat, ko sem na moč vljudno in dostojanstveno pozdravil belo modri fauve, ki je peljal mi- mo. Svojega fičaka je na na- sprotni strani ces-te parkiral kolega Ivan, ki ga vsi pozna- jo pod imenom Bobi. Sva P» sicer dobra prijatelja. — A veš ü Janez, da bom v četrtek kupil Novi tednik. Ga spet kaj »serjete«, ja pa saj jim je treba dati malce po p... (pravi). Bobija sem potem prepri- čal, da se je naročil na Novi tednik. Ni bilo težko! MORAŠ BITI PSIHOLOG z akcijo smo končali. Ni- smo pa niti slutili, da se je vse skuF>aj pravzaprav šele pričelo. In to niti ne name- noma. V Teju, v restavraciji, smo ravnokar sedeli ob kavi- ci, ko Jo primahata dva »ko- lega«. Tako, službena kolega. V Celju pobirata denar za parkiranje avtomobilov. Hitro sem smuknil v svo- jo uniformo in že sem pri- sedel k njima, ter seveda pri- čel pogovor. Takoj me je eden izmed njiju p)ovprašal: A ti si pa sprevodnik pri Iz- letniku, a ne? Ne, ne, kolega sva, denar p>obiram od parkiranja! — Ja kje pa? — Pri Ojstrici! — (5uJ ti, to pa ni naš ra- jon! — Ja veš da je, od danes naprej, še nisi slišal? — Naka, je odkimaj. — No, jaz sem Janez. — Jaz pa... (ime ni po- membno). — Boš kaj spil? — Kavioo, če lahko. Naročil sem kavici in za drugega kolega mali vinjak in ix>tem se je pričel kle(pet. Povedala sta nii, da si mo- ram čim prej »zrihtat« bone za malico, za dvaintrideset jurjev, da jih moram dobiti, povprašala sta me, če bom šel v soboto na piknik na Sladko goro, prijaziK) sta mi kot novincu pripovedovaki o delu ter poudarila, da moram biti predvsem psdÍK)log in če mi bo uspelo, bo tudi nekaj »trinkelta«, nikdar ne smem pokazati slabe volje, včasih se je treba malce p>ošaliti... Nasvetov, dobronamernih na- svetov, je bilo celo vrsto. »Veš, če ti bo pa kdo ho- tel plačat s petdeset jurji, mu reci, da bo že dal, ko se vrne. Pa so takšni tiči, ki ti spet ponudijo isti denar. Ta- krat ga p>a kar zaj. . .i, druge- ga tako ali tako ni vreden. Boš videl kako ti bo drugič dal drobiž.« Zaključki ob koncu akcije? Neverjetno je, da nekateri, ki sicer skrbe za parkiranje avtomobilov v našem mestu doslej še niso odkrili mest, ki bi sicer dala kar preeej zaslužka*. Vsaj toliko kot ne- katera druga, ki še zdaleč niso tako urejena ali pa so celo popolnoma neprimerna, pa jih vrli možje znajo kar dobro izkoristiti. Tako rekoč Iz nič znajo pokasirati svoje. Zanimivo ob vsem skupaj pa je tudi to, da nihče ni imel kakršnihkoli pripomb na naše listke, ki smo jih delili kot potrdila o vplačanem parkiranju. Vse skupaj se je večinoma končalo z ugotovi- tvijo: Kaj hudiča, a sedaj so pa to tudi odk-rili. Skoraj prepričani smo tudi v to, da bi lahko denar pobirali morda celo ves dan, pa nas nihče ne bi niti pobaral po kakšnem potrdilu, če je to dovoljeno. Podobno bi se lah- ko našemil kdorkoli in v ne- kaj uricah zaslužil kar pre- cej. Zanimiv podatek: v dvaj- setih minutah smo povprečno zbrali šestdeset diimrjev. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! NA VRANSKEM BRATSTVO IN ENOTNOST PRIŠLI BODO PIONIRJI IZ VSEH NAŠIH REPUBLIK Prej^ji teden je bila na Vranskem tiskovna konferen ca, na kateri so novinarji se- znanili s potekom priprav in programom tretjega srečanja bratstva in enotnosti. Gre namreč za vsakoletno srečanje petnajstčlanskih delegacij pio- nirjev, predstavnikov krajev- nih skupnosti in Socialistične z\'eze iz Kru.ševca, Travnika, Cetinja, Bitole, Varaždina in Vranskega. Na letošnjem sre- čanju, ki bo od 22. do 26. ju- nija na Vran.skem, bo sodelo- vala tudi delegacija osnovne šole Laktaši pri Banja Luki, ki je pobratena z vransko šo- lo. Doslej so se pionirji sreča- li že v Kruševcu in Varaždi- nu. Letošnje bo vznamenju sa- moupravnega organiziranja učencev ter varstva okolja. S tem v zvezi bodo prvi dan srečanja odprli na osnovni šo- li budi razstavo likovih del ter spisov. Naslovi nalog so Šola, moj drugi dom, Tito, neuvrščenost, mir in Učimo se, ustvarjamo in odločamo. Sicer pa je program izredno bogat m pisan. Ne bo manj- kalo raznih kulturnih progra- mov z akademijami, učenci bodo odšli na izlet v Logar- sko dolino, si ogledali Savinj- ^i gaj v Mozirju ter predvi- doma tudi rimske Izkopanine v Šempetru. Pri šmiglovi zi- danici bodo pripravili zgodo- vinsko uro o prvi konferenci KPS ter si ogledali tekstilno tovaro Prebold in Inde Vran- sko. Pionirje bo sprejel tudi predsednik žalske občinske skupščine Vlado Gorišek. Kot nam je povedal Janez Kroflič, bodo pripravili tudi posvetovanje predstavnikov sedmih krajevnih skupnosti, na katerem bo l>eseda tekla o razvoju krajevne samoup- rave, o delu, problemih ter življenju krajevnih sliupnosti. Ker je eden izmed namenov teh srečanj, za katere so po- budo dale občuiske konferen- ce SZDL tudi ta, da na njih izmenjajo izkušnje o položaju učencev v samoupravnih or- ganih šol, bo letošnja prire- ditev verjetno zelo uspela. Prav na tem področju dosega- jo učenci osnovne šole Ivan Farčnik-Buč Vransko lepe us- pehe. Sicer pa zapišimo še to, da na šoli deluje pionirska za- druga, organizirana kot OZD s štirimi temeljnimi organiza- cijami. Céprav se učenci šestih kra- jevnih skupnosti iz vseh jugo- slovanskih republik srečajo vedno ob dnevu šole gostitelji- ce, pa letošnje ne bo le v tem znamenju, pač pa tudi v p>o- častitev 40-letnice prve konfe- rence KPS m 11. kongresa ZKJ. Namen pa je jasen: kre- piti bratstvo in enotnost. JANEZ VEDEN IK CELJE NUJNA JE PERSPEKTIVNA REŠITEV PROBLEMA Na videz sicer p>aradoks, v resnici daleč od njega. V času, ko Komunalno podjet- je oziroma njegova temeljna organizacija Vodovod s pis- menim poročilom zagotavlja, da bo letos v celjskih vodo- vodnih ceveh dovolj vode ob I vsakem času, tudi sušnem, I na vseh predelih in v vseh nadstropjih, je irzvršni s'vet celjske občinske skupščine, prav gotovo zaradi doseda- njih slabih izkušenj in pre- počasnega reševanja osnov- nih vprašanj preskrbe Celja s pitno včasi izdeluje štu- dijo o perspektivnih rešitvah Celja s preskrbo s pitno vo- do. Trenutni viri zagotavljajo od 235 do 270 litrov vode na sekundo. To je celo več, kot znaša poraba. Prav na tej osnovi konmnalni kolek- tiv gradi trditev, da bo vo- de dovolj tudi v sušnem ob- dobju. In ne samo na tej osnovi. Ureditev novega zajet- ja Hudinje v Vitanju gre h koncu, in ta vir bo dal do- datnih 80 litrov na sekundo. To pa je zdaj tista podlaga, ki jamči, da bo letos vode dovolj. Tako torej letos po zagoto- vitvi Komunalnega podjetja. Kaj p>a prihodnja leta? Po- datki kažejo, da bo že čez nekaj let primanjkovalo pitr ne vode, da se bo njena po- raba v naslednjem dolgoroč- nem obdobju povečala tudi na 3flO litrov vode na sekun- do. To dejstvo pa оркмагја, da bo treba pravočasno za- gotoviti nove vodne vire. Po mnenju strokovnjakov so ti viri še na ožjem celjskem ob- činskem območju, prav tako v Ciornji in Spodnji Savinj- ski dolini, morda na pre- delu med Pečovnikom in Re- sevno in še kje. Skratka, zdaj ne gre samo za ugotavljanje, kje so ti viri, marveč še zla- sti za dela, ki bodo zago- tovila, da bodo ti viri v do- ločenem času tudi na voljo. Čas priganja in razlogov za odlašanje pri reševanju tega problema ni. Napovedi za «letošnje po- letje in poznejši čas so to- rej za Celjane v najširšem pomenu besede, oziroma za tiste, ki odpirajo pipe celjske- ga vodovoda, optimistične. Verjemimo jim. To pa je tudi trenutek, ko bo letošnja proslava sedemdesete oblet- nice obstoja celjskega vodo- voda lepša, kot bi bila sicer. In če bo ta slavnost združe- na še z otvoritvijo novega za- jetja v Vitanju, potem bo spoznanje, da smo v Celju na tem zahtevnem področju vendarle napravili korak na- prej, ne pa še vse, toliko vedrejše, prijetnejše, seveda pa hkrati obvezujoče, da se stanje, kakršno je bilo zlasti lani, ne bo nikoli več pono- vüo. M. B02IČ VARSTVO OKOLJA PREVENTIVA NI DOVOU PRIZADEVANJA ZA ČISTILNO NAPRAVO. ZAMAN? Komisija Izvršnega sveta za varst.vo okolja v Žalcu je la- ni bila sorazmerno delovna. Tako je na primer predlagala todelavo ekološkega elabora- ta. za vsako dejavnost, ki lah- ko negativno posega v pros- tor, zavzemala se je proti ne- legalni gradnji vikMidov in drugih objektov, vse krajev- ne skupnosti, ki imajo ko- misije za varstvo okolja pa je vzpodbudila k izvedbi ak- cij >K)čistimo okolje«. Seveda ob tem ne smemo poziabiti na to, da je komunalno skup- nost opozorila naj čim prej poskrbi zia i^çradnjo in ure- ditev centralne deponije od padkov na Ložnici pri Žalcu (veliko smetišče je še žal vedno v Vrbju) ter na opozar- janje vseh organizacij in te- meljnih organizacij združe- nega dela, da pri planiranju vključijo m upoštevajo tAidi varatvo okolja. V žalski občini so doslej dosegli pomembne uspehe v zvezi z odpravo ali pa zmanj- šanjem določenih izvorov onesnaževanja. Zanimivo je, da se na nekaterih področ- jih, ki so še neonesnažena, odpovedujejo tistim zarod- kom nove industrije, ki bi bili zaradi hitrejšega gospo- darskega raavoja občine do- kaj p>otrebni. Seveda pa pri varstvu okolja ne gre pretira- vati, še zlasti ne tako, da bi zavrli ves razvoj. Lahko pa se seveda r, ustreznim odno- som do okolja marsikaj sto- ri. Lani je komisija obravna- vala nekaj konkretnih prime- rov onesnaževanja okolja, še posebej mislimo tu na orga- nizacije združenega dela kot so Juteks, Cestno podjetje Celje TOZD asfalt-kamriolom, Ferralit Zalee, Montana — TOZD Kamnolom liboje in druge. Komisije za var.st\"o okolja z izredno zahtevnim progra- mom dela, ki ga je pripravila komisija Iz\Tšnega sveta, ima. jo trenutno ustanovljene v vseh devetnajstih krajevnih skupnostih. Izredno uspele so bile lani akcije očistimo oko- lje. Vse bolj Je v občini čutiti prizadevanja za varstvo in za- ščito voda, spreminja pa se tudi odnos do rabe prostora in s tem tudi do urbanizaci- je. V kmetijskem planu, ki je že sprejet, so grupirali kme- tijski prostor v tako imenova- ne pedosekvence, oisno\-ni cilj teh prizadevanj pa je seveda v ohranjevanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Sicer pa so občani in delovne organi- zacije odpravile mnogo nepra. vilnosti že na osnovi preven- tivnega delo\'anja. Je pa še vrsta težav pi-edvsem zaradi pomanjkanja denarja, uvoza materiala, zapletenih uprav- nih postopkov ali pa tehnično zahtevnejših primerov. O dob- ri opremljenosti indvistrije in obrti s sredstvi za učinkovito varstvo voda, zaenkrat še ne moremo govoriti, še slabše pa je s komunalnimi odplaka- mi. Ce hočejo investitorji do- biti vodnogospodarsko soglas- je, morajo zgraditi lastne či- stilne naprave. To sta na pri- mer storili tekstilna tovarna Prebold in polzelska tovarna nogavic. Pomeni pa to od- stopanje od gradnje ene, več- je čistilne naprave ter drob- ljenje sredstev. Kako bodo rešili problem odplak v ob- čini (TTP-barve, tovarna no- gavic Polzela, Keramična in- dustrija Liboje-glina, farmi Podlog in Zalog — gnojni- ca...) pa zaenkrat še nihče ne ve. Komisija Izvršnega sve- ta se zavzema za občinsko komunalno čistilno napravo za industrijske in komunalne odplake. J. V. kitajska delegacija v laškem Pretekli teden, v četrtek, je bila na obisku v IIP Pi- vovarni Laško kitajska delegacija s področja prehrambene in lahke industrije. Šestčlanska delegacija si je oglodala proizvodni proces in ob tem dobila informacije o tehno- loškem postopku proizvodnje piva. Ob razgovoru s pred- stavniki delovne organizacije so videli tudi film o pivovar- Btvu v laškem nasploh in o novi tovarni kakor tudi film o tradicionalni prireditvi Pivo in cvetje. Prisoten je bil tudi pomočnik glavnega direktorja TIM I^ško, ki je delegaciji obrazložil oziroma predstavil njihovo proizvodnjo In de- lovanje marketinga. Komisija za razpis prostih deloviiih mest v delo\aii skupnosti uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah razpisuje dela in naloge- 1. pravnega svetovalca za opravljanje del in nalog pri pripravi os- nutkov in predlogov cxilokov, .samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnih organov ter drugih aktov, dajanje mnenj k osnutkom in predlogom (xilokov in d'-ugih predpisov 2. kadrovika 3. referenta za gradbene zadeve 4. referenta za premoženjsko- pravne zadeve 5. referenta za družbeno denarne pomoči borcem NOV 6. analitika v ?»»^«litsko-pIanski službi 7. vodje odseka in referenta za kmečko odmero 8. inšpektorja za gradbene in urbanistične zadeve 9. referenta za registracijo računov in odmero davka od premoženja Kandidati morajo razen splošnih pogojev za skle nitev delovnega razmerja izipolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka aü višja izjobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 2. m .5.: višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: višja izx>brazba pravne ali gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 4.: višja izobrazba pravne smeri in 2 leti delov- nih izkušenj pod 6.: visoka ali vLšja izobrazba ekonomske .smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 7.: višja izobrazba pravne, upravne ali ekonom- ske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 8.: visoka izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 9.: srednja ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poleg pogojev izobrazbe morajo biti kandidati mo- ralno politično primerni za delo v občinski upravi, biti morajo jugoslovanski državljani in ne smejo biti obsojeni za naklepna kazniva dejanja, zaradi ka- terih so moralno politično neprimerni za opravlja- nje dela v organih državne uprave. Za opravljanje teh del in nalog bo s kandidati skle- njeno delovno razmerje za nedoloč<4i čas, razen p(xl 9., kjer gre za sklenitev delovnega razmerja za do ločen čas. Za opravljanje del in nalf>g pod U>čko 2., 3., 4. in 5. lahko sklenejo razmerje za nedoločen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju po gojev sprejema komisija za razpis delovnih mest uprave Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 15 dni po objavi razpisa. E*rijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni 30 dni po izteku roka za prijavo. SIP — Strojna industrija, n. sol. o., TOZD Šempeter v Savinjski dolini ponovno vabi k sodelovanju PRAVNIKA za opravljanje pravnih del na področju oblikovanja samoupravnih aktov, urejanja delovnih razmerij in drugih prav- nih opravil. Poleg splošnih pogojev ¡se za ta dela zahteva vsaj višješolska izobrazba pravne smeri, družbeno poli- tične in moralno etične vrline ter vsaj nekaj let uspešnih delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del. Nudimo družinsko stanovanje, primerne osebne do- hodke in prijetno delovno okolje. Vaše cenjene prijave z ustreznimi dokiunenti poš- ljite v 15 dneh na naš naslov, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. St. 23 —15. junîj 1978 NOVI TEDNIK — stran II RAZGOVOR REORGANIZACIJA BOJA PROTI ALKOHOLIZMU v reševanje prolilenia alkoholizma smo v preteklih letih vložili veliko truda in cntu- ziazma. Vlagali so ga zdravstveni delavci, socialni delavci in zdravljeni alkoholiki, zato bi bila velika škoda, če bi bila ta borba prekinjena. Na popolnoma svojski način se je borbe proti, alkoholizmu lotila predstojnica službe za socialno medicino pri Centru za socialno medicino in higieno v Celju, dr. ANA ^ÍAYER. Pripravila je predlog za reorganizacijo reševanja problema alkoholizma za celjsko območje. »Z zdravljcn.>em alkoholiz. ma ste se ukvarjali že na prej-šnjem delovnem mestu v Velenju To je bila praksa, «daj pa .ste pripravili teore- tični predlog reorganizacije zdravljenja alkoholizma. Za- kaj ste se lotili stvari na ta način? »Vzpodbudili ste me vi, ko ste me angažirali za radijsko oddajo V 2IVO. Videla sem široko zanimanje in še več- jo p>otrebo, da nekaj naredi- mo v tej smeri « »Na kakšno stanje se pri tem naleteli?« »Po priporočilu Socialistič- ne zveze bi morala zdravstve- na služba prevzeti izven bol- niško zdravljenje alkoholiz- ma in sicer od junija 1976. le- ta. Ravno tako dejavnost klu- bov'. To pa je zahtevalo novo reorganizacijo v ssdravljenju, ta pa enoten pristop v vsej republiki.« »In v zvezi s tem .ste pri- pravili nov predlog reorgani- zacije, ki naj bi ga upošteva- la regija in republika?« »Da! Ta vsebuje nove or- ganizacijske oblike zdravlje- nja in rehabilitacije alkoholi- kov na ravni občine, regije in republike. Naloge so jasne, tako zdravstvenim službam in ostalim socialnim struktu- ram, ki sodelujejo.« »Katere so te?« »Za izvenbolniško zdravlje- nje alkoholizma je potrebno formirati v zdravstvenem do- mu vsake občine antialkohol- ne dispanzerje, ki bodo delo- vali v okviru osnovne zdrav- stvene službe. Do zdaj je bila za to zadolžena nevropsihiat- rična služba. V regiji naj bi bü antialkohohii dispanzer, ki bi ga vodil sF)ecialist. Takšen dispanzer bo zdaj v Celju. Predlog je tudi, da bi bil po- steljni forid za zdravljenje al- koholikov ločen od klasične psihiatrije.« »Kakšna bo pri tem vloga klubov zdravljenih alkoholi- kov?« »Svojo nalogo naj bi oprav- ljali v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela in sicer na iniciativo bolnikov oziroma antialkoholnega dispanzerja v občini. Pri tem prihaja do novosti: mobilizirali bomo najaktivnejše člane kluba, ki bodo pri aas opravili ustrez- ne seminarje. Usposobili se bodo za skupinsko delo. Dose- danji terapevti bodo imeli vk^o zdravstvenih vzgojite- ljev. Vključeni bodo v aktive predavateljev vzgoje ш celj- sko regijo.« »Torej je vlo^a vsakega oz- dravljenega alkoholika v к1иђп izredno velika? Zakaj?« »Zato. ker gre za združe- nje kroničnih bolnikov z ena- kimi problemi, ki jih sami najbolj poznajo in sami se- be ter druge hrabrijo. To je bistvo vsebine dela v klubih. To so klubi samopomoči.« »Kdaj naj bi ta reorganiza- cija v celjski regiji zaživela?« »Nov predlog bo obravna- van letos in izdelana bo dok- trina, ki bo razčistila dosled- neje koflikte in omogočila enoten pristop borbe proti alkoholizniu za vso Sloveni- jo. Naletela sem na veliko ra- zumevanje vseh zainteresira- nih, zato upam, da bo delo prihodnje leto steklo. Priča- kujem tudi vso podporo Ob- činske konference SZDL Ce- lje, ki je že do zdaj kazala veliko razumevanja in volje m reševanje tega problema.« ZDENKA STOPAR KONJICE: NOVO ZDRAVSTVENI DOM OKREPITI ZDRAVSTVENO VARSTVO Kljub temu, da naložba v nov zdravstveni dom v Slo- venskih Konjicah ni vključe- na v srecbijeročni program raz\4>ja regionalne zdravstve- ne skupnosti, bodo v konjiš- ki občini storili vse, da bi to naložbo realizirali do leta 1980. Tako so menili na zad- nji seji člani izvršnega sve- ta konjiške občinske skupš- čine in dodali, da konjiški zdravstveni dom dela v zelo neurejenih p>ogojih. Stavba zdravstvenega doma je še do- kaj nova, F» svoji funkcio- nalnosti pa prav v ničemer ne ustreza nujmi ponudbi zdravstvenih srtx)ritev. Pi-av za- radi tega adravstveni dom v Slovenskih Konjicah še ved- no ne more uresničiti nekate- rih delovnih nalog, med kate- re v prvi vrsti gotovo sodita organizaciji otroškega dispan- zerja in dispanzerja аг žene. Cland i2jvršnega sveta so ob tem menili, da oi bilo praw, če bi regionalna zdravstvena skupnost še dodatno vključila v srednjeročni program raz- voja tudi naložbo v nov zdravstveni dom v Slovens- kih Konjicah. Posebej še za- to, ker je konjiška občina vendarle združila v zadnjih letih v regionalni zdravstve- ni skupnosti kar precejšnja sredstva za naložbe v zdrav- stvu. Gradnja zdravstvenega doma bi bila še toliko bolj zanimiva, ker bi konjiška občina pri tem zbrala štiride- set odstotkov potrebnega de- narja. Ta pa je domala že v celoti zagotovljen s prodajo sedanje stavbe zdravstvenega doma in s sredstvi samopris- pevka, ki ga občani med dru- gim združujejo tudi za iz- boljšanje ponudt"e v zdrav- stvu. D. S. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu 1. redne seje skupščine .samoupra- vne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju na osnovi ß. člena pravilnika o kre- ditiranju stanovanjske graditve v občini Šent- jur (Ur. list SRS št. 6/77) JAVNI RAZPIS za vlaganje vlog za dodelitev posojil iz oročenih sredstev in sicher: L posojil organizacijam združe- nega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj delavcev / višini 1,750.000,00 din II. posojil delavcem za nakup stanovanj ali za zidavo družin- ske stanovanjske hiše v osebni lasti v višini 750.000.00 din Pravico do posojila dobijo organizacije združt3nega dela, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da imajo srednjeročni in letni program stanovanj- ske izgradnje za reševanj« stanovanjskih vprašanj delavcev 2. da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru ob- činskega programa stanovanjske graditve 3. da sodelujejo z lastno udeležbo, ki ne more biti nižja od 20 od.st. zneska potrebnega za investicijo 4. da so kreditno sposobni Organizacije združenega dela vložijo pismene vloge za dodelitev posojila na Samoupravno stanovanjsko skupmost občine Šentjur pri Celju najkasneje do 5. 7. 1978. Vlogi morajo predložiti srednjeročni in letni program stanovanjske izgradnje, potrjen s strani organov upravljanja, dokazilo o graditvi ali nakupu stanovanj, dokazilo o kreditni sposobnosti, sklep o najetju krediia in sklep organov upravljanja, s ka- terim zagotavljajo vračanje kredita. Poleg tega mo- rajo predložiti tudi dokazilo o doseženem povpreč- nem osebnem dohodku delavcev v letu 1977. Delavci dobijo pravico do posojila za nakup stano- vanj ali zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. če namensko varčujejo prt banki za stanovanjsko izgradnjo 2. če kupujejo stanovanje ali gradijo lastrw stano- vanjsko hišo v občini 3. če imajo zagotovljeno lastno udeležbo najmanj т višini 65 odst. od predračunske vrednosti 4. če gradijo stanovanjslio hišo v usmerjeni stano- vanjski gradnji v občini Delavci vložijo pismeno vlogo za dodrfitev posojila oa Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šent- jur pri Celju najkasneje do 5. 7. 1978. Vlogi morajo priložiti potrdilo banke o namen^em varčevanju, potrdilo, da imajo zagotovljeno lastno udriežbo v višini бб odât., predračun za nakup ali gradnjo sta- novanjske hiše in potrdilo o viàini osebnih dohod- kov v letu 1977. E^rednost pri najemanju posojila imajo delavci * niž- jimi dohodki na člana družine in delavci, ki imajo stanovanjski objekt т višji fajsl izgradnje ter delavci, ki bodo a preselitvijo v novo zgrajeno hiáo prostili družbeno najemno stanovanje. Vsi prosilci bodo o rešitvi njihovih vlog obveščeni najkasneje do 30. 7. Iđ78. pričakujemo pomqc? Ta-bor v Saivinjski dolini je majhen kraj, toda mladih v njem je dovolj. Imamo pro- ste dneve. Tu so že bližajoče se počitnice. Kaj naj storimo? Res je, da imamo igrišče. Toda, to še ni vse za razved- rilo, kajti vsi niso zainteresi- rani za šport.. Zbiramo se na dvoriščih pred stanovanjski- mi bloki, kjer se pogovarja- mo in preživljamo proste trenutke. Kam pa naj gremo? Na sprehod proti Račjaku tu- di ne moremo vedno. Zaradi tega letijo na nas opazke in po vasi se šušlja, da nimamo nikjer drugje prostora, da nimamo nobenega dela, da nas vidijo, kjer želijo in še ne vem, kaj vse. Nam pa to ni vseeno. Ni- mamo namreč ustreznega prostora za ples, morda za kino, razen tega je vprašanje, kdaj se bo uresničila želja, da bomo dobili novo igrišče in trim stezo. Zato, krajani, pomagajte nam mladim rešiti probleme, ki jih sami še ne zmoremo, pa bi jih radi, tudi hoteli! INGRET URKDNISTVO. FLsmo ni anonimnu. Za nJim stoji mlad človek. Mi ga poznamo. To je dovolj, čeprav nam ni po- vsem razumljivo, zakaj je prosil za podpis, ki ne pove veliko. Toda, ker gre za pr- blem, smo željo podprli. Z-л- radi tega pa imamo tudi pra- vico, da povemo ali zapišemo svoje mnen,je. Najprej to, da bi bilo veli- ko bolje, veliko bolj pošteno, če bi ta problem odprla in načela mladinska organizaci- ja ali katerakoli druga druž- benopolitična organizacija. Mladi bi radi nekaj naredili, pa ne vedo, kako. Iščejo po- moč. To morajo dobiti. Pa ne slučajno, marveč edinole po poti, ki je v naši praksi zna- na ln že neštetokrat preverje- na. Predlagamo, da je mla- dinska organizacija pobudnik za razgovor s predstavniki krajevne skupnosti in krajev- nih družbenopolitičnh organi- zacij. Morda bi lahko pri tem pomenku sodeloval še kdo. Tak razgovor lahko najbolj avtoritativno oceni želje in zahteve in tudi sprejme pot za njihovo reševanje. Teh je sijet veliko. Toda, verjame- mo, da bodo na Taboru izbra- li najboljšo, za kraj najbolj primerno. Prav tako za inla- de. To .je naš predlog. Morda ga boste sprejeli, toda, glede na prakso, je takšno vpraša- nje moč uspešno rešiti le v okviru krajevne skupnosti. Z združenimi močmi. Mladi pa naj dajo pobudo in naj bo- do nosilci akcije. In verjemi- te, da tudi starejši ne bodo stali ob strani. Tudi ne bodo mogli, če je zahteva mladih ljudi upravičena, utemeljena. Torej, na pot. V akcijo. In pišite nam, kako ste uspeli. Mi vam bomo pomagali. S pisanjem seveda. v vednost in razumevanje Spet nam je pisal Ivan Cavž iz Ix>ke pri Zusmu. In znova načenja problem cene salonitnili plošč, ki Jih je ku- pil v trgovini Kmetijskega kombinata Šentjur v Vinskem vrhu. Glede na to, da smo o tem vprašanju pisali z odgovori že pred meseci, se k njemu zdaj ne bomo ponovno vrača- li. Ne gleile na to bomo spremljali nekatere druge ugotovitve, ki jih v pismu na- vaja. Toliko v vednost in razu- mevanje. UREDNI.§TVO NT pozdravi iz tujine Se kar vidi, da smo v ča- su, ko so zaživela potovanja doma in na tujem. Te dni smo sprejeli kar dve lepi razglednici. Prvo iz Sovjetske zveze, kjer s mudi Milan Brecl iz Ljubečne, drugo pa z Dunaja, s svetovnega kon- gresa »Akupunkture«. MILAN BRECL nam je na- pisal: »Sprejmite vrsto lepih po- zdravov s potepanja po Ar- meniji, Gruziji, Ukrajini in Rusiji od vašega dopisnika«. DUNAJSKA RAZGLEDNI- CA Pa ima naslednjo vsebi- no: »Tovarišu uredniku, kolek- tivu in bralcem lep pozdrav iz svetovnega kongresa iz »Akupunkture« na Dunaju. Vaš redni bralec — Marko.« Obema, ki sta se spomnila v času potepanja in resnega dela na tujem, tudi na nas in bralce Novega tednika, prav 1еш hvala. Tudi druge potnike vabimo, da se zglasi- jo in potem, ko pridejo do- mov napišejo svoje popotne vtise, če pa se boste o takš- nem pisanju pred rajžo do- menili z uredništvom, toliko bolje. 2e v naprej — hvala za sodelovanje in pozornost. UREDNIŠTVO se o celjski koci Ravnakar sem ix>slu5ai ra- dio Celje in prijeten glas tov. Nade Božič, ki je skoraj ce- lo uro govorila o čistem oko- lju in namvi. Ob tem se mi je vraiila mi- sel na včerajšnji popoldanski izlet z družino na Celjsko kočo. Morda ne pišem na pravi naslov, vendar ste me vzpodbudili s svojo oddajo. Ne morem pozabi'ti včeraj- šnjega videza Celjske koče. Naj naštejem: zunaj razme- tani stoli, na mizah uma-zani pepelniki, na tleh pohojeni plastični lončki, odpadki hra- ne, nebroj čikov. Rešo za čevapčiče se je má- stil na sončni pripeki, saj je na njem ob strani stalo za prst debelo masti, da ne govorim o umazaniji. Minilo me je, da bi kjerkoli, v naših podobnih goistiščih naročil čevapčiče. Nedaleč od gostišča stoji ob poti v gozd kontejner na- bit smetti, ob njem pa še vi- soko naložena enjbalaža z odpadki. Od tu je prihajal smrad in številne debele mu- he. Tudi stavba zraven go- stišča ni primerna. Razpada, brez oken in vrat. Znotraj pa je navlaka, ki sodi na odpad in tla, ki nekaiterim služijo kar za stranišče. Bolje bi bik), da bi z de- skami zabil! vrata ter okna, kot da je to na ogled obisko- valcem. To je na.ša Celjska koča. nami se je pripeljala družina z Ijubljan'sko regi- etraci.jo in ob svoijč iezi, sem morala za hri>t>am poslušati fie njihove ogorčene pripom- be. Poetalo me je sram, da sem Celjanka. Res je bil vče- raj, v ponedeljek 5. 6. 1978 na Celjski koči prost dan, vendar to ni in ne sme biti opravičilo za takšno nedelj- sko zapuščino. Veliko let sem že član Hor- tikiiltumega društra, rada grem v naravo, pa ne samo jesti in piti. Prosim, če lahko posreduje- te, da si to čimprej ogledajo ljudje, ki so za to pristojni. R. G. celjski bazen: voda je, sonca ni! v tistüi desetih dneh za- četka junija smo bentili, ker je bilo dovolj sonca in prave poletne toplote, ni pa bilo vode v edinem celjskem ba- zenu. Sicer so vodo natočili pa je bila tako umazana, da so jo po nalogu posebne ko- misije spustili, bazen pa oči- stili in ponovno napolnili. In ko so ga napolnili, se je — glej zlomka — znova pokva- rilo vreme. Torej s kopanjem vsaj v teh dneh ni nič, pa če- prav je voda po izjavi Rudija Travnerja, ki dela na celj- skem bazenu, v malem baze- nu kar 26 stopinj, v velikem pa 19 stopinj (podatki so bi- li dobljeni v torek dopoldne, ko je sicer deževalo!)! Sicer pa tako: voda je v celjskem bazenu zdaj čista in ni bojazni, da se letos (se- veda če bo sonce) v njem ne bi kopali. Vstopnina za odras- le je 15 din, za mladino 10 in za otroke 7. Možno je kupiti tudi sezonsko karto, ki velja 300 din. Na celjskem kopališ- ču pripravljajo tudi plavalne tečaje in to za otroke in od- rasle, z njimi pa bodo začeli, ko bo dovolj prijav in seve- da ponovno malce lepše vre- me. Torej bojazni o tem, da se letos ne bi mogli namaka- ti v edinem celjskem plaval- nem koritu ni več, saj je vo- da ugotovljeno čista. Trenutno so na celjskem območju poleg celjskega ba- zena odprti še bazeni v Rim- skih Toplica.h, Velenju in Šo- štanju. Žal pa so vsi v teh dneh prazni, saj dežuje! T. VRABL tržnica Kljub slabemu vremenu v začetku tedna je sadja, zele- njave in drugih pridelkov na celjski tržnici dovolj. Tudi ce- ne so se nekoliko znižale, predvsem jagodam, ki jih se- daj prodajajo že od 15 dinar- jev naprej najdražje pa so do- mače, iz Brežic, ki so p>o 40 dinarjev. Tudi češnje so ce- nejše — od 20 do 35 dinar- jev. Pri sadju lahko še izbi- rate med jabolkami, ki so po 14, pomarančami, katerih ce- na je 14,80, suhimi slivami, ki jih prodajajo po 26 dinar- jev, dobili pa so tudi dovolj banan — te stanejo 13 do 16 dinarjev za kilogram. Dovolj je sedaj tudi solate; prodajajo Jo od 25 do 30 di- narjev, fižol v stročju stane 20 dinarjev, luščen pa 25. Grah je po 20, zelje po 8 ali 10, špinača po 30 do 35, ku- mare po 18, la.nski krompir po 6, letošnji pa po 15 di- narjev, česen je po 50 in no- va čebula po 20 dinarjev. Branjevke imajo tudi dovolj korenja, ki ga prodajajo po 20 dinarjev za kiloeram. Tudi cena paradižnika ie nekoliko padla — prodajajo uveljavili ne samo na neái ni proslavi delovnega kotel Uva celjskega Potolika, nil več i>rav tako na medobâi ski pevsiki reviji. Povsod I požel zaslužena priznanja.^ Zbor ima približno peti dvajset članov. »Lahko bi f CELJE — GIMNAZIJA nova reorganiziranos' »No, ja, pa smo odpikali za danes,« ves blažen vzdih- neš in oddirjaš po stopnicah na cesto. Zunaj sije sonce in nihče te ne bo zadržal, da bi ostal v. mračni stavbi, ki ti vzbuja polno neprijetnih spo- minov. Tega se verjetno zave- dajo tisti, ki določajo ure se- stankov osnovne mladinske organizacije na gimnaziji. Vsekakor je bolj prijetno se- deti v mladinski sobi, kot pa pri kakšni matematiki. Sede- ti pra\im. Verjetno se bo kdo spf>taknil ob ta izraz, vendar .le kar primeren. Morda se je res skupina ljudi tnidila, da bi zanihal čudežni veter, ki bi prpv^idii diiake in v-zbu- dil v njih zanimanie za vpra- šanja, ki niso posvečena ri no njim. Toda, kaj tu poi^ ga tuljenje v veter, če ni o meva? Nenadoma pa ... Skoi< nisem mogel verjeti. Torej ® le našli rešitev, kako te J zainteresirance seznaniti z I lom mladinske organizacije! gimnaziji. Prej enotna orga zacija se je zdaj raxdroW na več manjših. Tako imfj svojo organizacijo pn^i drugi razredi, dopoldanci popoldnnci ter tretji in ti razredi dopoldanci in J poldanci. Vsaka skupina Ц svo'e pred.sí^-dstvo. Tako so vključili v delo f no^Tie m^?'din<^ke or^aniza^l %'eč diinkm-, .saj Ma bila' zabavnih melodij: praznik — V. Ašič I B. Kovačič Ш — Gorenj d — F. Košir — jčih melodij |gem ----------------- ¡EíltjUr. jftek ob 17.15. Domača .jih pošljite na naslov: I )■ več, če bi se vanj vklju " še drugi pevcd, ki jih y feÍK>lo\'em in okolici nt Rjka«, je dejal dirigent Ивп Lebič (na sliki na ^ni desni). Sicer pa je \ govoru ne samo pohv-ali; tt v zboru, marveč je na fedal tudi lepo pot, v ka »etni zlasti MI i SE... Ladine razredne skupnosti iz ^јепа po najmanj dva dele Ti naj bi svoje sošolci ^eščali o delu osnovne mia ^ке organizacije, dijaki pi se z raznimi pripombam ^ Predlogi obračali nanje. ^i«lim, da je to vsekako' Jpfedek, čeprav se jih & ■jko ne bo zavedalo, da pri i^^jo organizaciji, k'er na Mli aktiTOi. Vse skupim izdelale t.udi svoje progra ^ki obsegajo priprav( ^nih in kulturnih manffe Zdaj lahko samo upa ^ ^a baio te prireditve obj v čim večjem štev-ilu bi njihovo tuljenje ■ naíTo odmev. TATJANA PODGORÄEI šentjur: dan invalidov Vsako leto praznujemo mednarrxinl dan invalidov. Tako smo ga tudi letos praznovali 4. junija v kulturnem do- mu v Šentjurju. Pozdravni govor je imel tov. ščurek, prizadevni predsed- nik Društva invalidov Šentjur. Sledilo je razvitje prapora in nato pester kul- turni spored s folkloro, moškim pev- skim zborom in recitacijami. Gledalce je posebej navdušila fol- klora z lepimi gorenjskimi plesi, ki so jih izvedli domači mladinci pod vod- stvom prizadevne profesorice Nuše Vrečko. Organizatorjem in vsem nastopajo- čim, ki so nas v dvorani prijetno razve- selili, iskrena hvala! HILDA LOKOVŠEK velenje: zlati odlicjirk Na proslavi ob srebrnem jubileju prostovoljnega krvodajalstva v Slove- niji in občini Velenje, je predsednik Republiškega odbora Rdečega križa, Maks Klanšek, podelil več priznanj za- služnim krvodajalcem. Tako je Bruno Trebičnik iz REK Velenje prejel po- sebno priznanje za petdesetkrat daro- vano kri. Za posebne zasluge v organi- zaciji Rdečega križa pa sta dr. Serafina Andersin iz Šoštanja in Stane 2ula iz Velenja prejela zlati odličji Rdečega križa Slovenije. Proslavi v Velenju je prisostvovala tudi delegacija Rdečega križa iz pobra- tenega Splita. V." KOJC PRFBOLĐ; mm s кштшш? Kot vse kaže bo usoda preboldskega kopališča za letos zapečatena. Objekt namreč sodi k hotelu Prebold, kjer pa se otepajo s precejšnjimi težavami v zvezi s pomanjkanjem kadra. Natakar- jev ni dovolj niti v hotelu, kaj šele, da bi jih bilo dovolj na voljo za bife pri kopališču, ki sicer slo\'i za enega naj- lepših na našem območju. Mislimo se- veda predvsem na njegovo lego. Do- volj pa ni tudi delavcev za druga opra- vila, ki jih vsako urejeno kopališče po- trebuje. No, morda pa bi se vse skupaj le dalo nekako urediti, če bi vso stvar nekomu ponudili v najem? Sicer pa, tudi Bolska in Savinja sta primerni za u^tre^no poletno ohladi- tev! J. v. zaleg: denftr osnovno solo V torek se je v 2alcu sestal režij- ski odbor za izgradnjo osnovnošolske- ga centra. Potem ko so si člani ogledali objekt, ki ga grade, so podali poročilo o izvedbi akcije zbiranja dodatnega de- narja pri občanih in delovnih organi- zacijah. Vsega potrebnega denarja nam- reč ne bo dovolj, zato so se, kot je to ▼ žalski občini pri tovrstnih stvareh že običaj, odločili, da bodo z dodatnim Ebiranjem zbrali denar za šolsko opre- mo in ureditev okolja. J. V. celje: imeli smo koncert Učenci Prve osnovne šole v Celju smo pod vodstvom Jožice Soko prire- dili samostojen koncert. Dvorana je bi- la polna poslušalcev, vezno besedo rred posameznimi točkami pa je imela Ani- ca Kumer. Kot prvi je nastopil najmlajši otro- ški pevski zbor, imenovan Pikapoloni- ca. Zbor sestavljajo učenci in učenke prvih in drugih razredov. Z domisel- nimi rdečimi oblekcami, pKxsutimi s črnimi pikami, kot pikapolonice, in s prisrčnim petjem so želi velik aplavz. Sledilo je nekaj instrumentalnih točk. Zatem se je predstavil zbor fru- lic. Zaigrali so dve narodni pesmi. Nato je ob klavirski spremljali za- pel otroški zbor. Bil je dobro priprav- ljen in pesmi so lepo izzvenele. V dvorani je bilo vse bolj sprošče- no vzdu.šje. Kljub temu so učenke, ki so se predstavile s klavirskimi .sklad- bami, imele tremo. Toda, tudi one so se dobro odrezale. Kot zadnji je nastopil mladinski pev- ski zbor. V njem pojejo samo učenci od petega do osmega razreda. Najprej smo zapeli dve pesmi na temo narodnoosvobodilnega boja. Sie- dili sta narodni. Potem smo ob klavir- ski spremljavi Hinka Haasa odpeli Ros- sinijevo pesem »La speranza«, kar po naše pomeni »Upanje«. Kot zadnjo po sporedu smo zapeli Veselo pionirsko. Z njo naj bi koncert zaključili. Toda, ljudje v dvorani so bili tako navdušeni, da smo morali zapeti še dve pesmici preden smo sklenili lepo prireditev. Naj omenim še to, da smo osmošol- cl, ki se letos poslavljamo od zbora, za spomin dobili darila, ki smo se jih zelo razveselili. Pevci smo bili s koncertom zado- voljni. Lepo je, če te posluša čudovito občinstvo, ki te ob koncu nagradi z ap- lavzom. Le-ta je največje priznanje za trud slehernemu nastopajočemu. MOJCA 2ERJAL šempeter: 25-letnica krvodajalstva Ob 25-letnici organiziranega krvoda- jalstva na Slovenskem je bila v nedeljo v Šempetru osrednja slovesnost občine Žalec. V dvorani Hmeljarskega doma se je zbralo veliko krvodajalcev in aktivi- stov. Slavnostni govor je imel predsednik Občinskega odbora RK Žalec dr. ADAM MEDVEŠČEK, ki je med drugim de- jal: »Prostovoljno krvodajalstvo lahko označimo kot našo skupno akcijo, ak- cijo vseh delovnih ljudi in občanov Slovenije, v katero so vključeni tisti, ki kri dajejo, tisti, ki jo prejemajo in tudi tisti, ki to dejavnost organizirajo in vodijo. Seveda RK v svoji dejavno- sti ne zajema samo krvodajalstva, zato mi dovolite, da omenim tudi ostale. Tako so razne humanitarne akcije, kot je pomoč starim in invalidnim osebam^ pa tudi mladim in zdravim, ki so v stiski, potem akcije za zdravo okolje, higienizacijo naselij in akcije, ki naj v ljudeh zbudijo čut za čisto in zdravo okolje.« V nadaljevanju slovesnosti • so pode lili 69 priznanj zaslužnim krvodajalcere in 54 priznanj zaslužnim aktivistom RK Za več kot 50-kratno darovanje krvi sc prejeli diplome Jurij Lakner in Jož« Dravcc, za 52-kratno darovanje. Hele na Šuster za 62-kratno in Oto Kranjc za 72kratno darovanje krvi. Podelili рг so tudi 31 diplom v znak priznanja ir zahvale za sodelovanje pri krvodajal stvu, ki so jih prejele organizaciji združenega dela, kulturno prosvetne organizacije in zdravstvene ustanove TONE TAVCAB šentjur: bohgr zarí v okviru ZKO šentjurske občine j< letos bila že tretjič organizirana dvo dnevna mladinska likovna kolonija »Bo hor žari«. Iz skromnih začetkov kolo nije pred tremi leti se je letos гагтаз la že na 25 skupin učencev likovnikom iz raznih šol ljubljanske, primorske mariborske in celjske regije in skupim iz Zenice v BiH. Tričlanska komisija, ki je ocenjeva la likovna dela učencev, je imela pri izboru precej dela, saj so bila dela učencev s tematiko, vključiti domači kraj ob prvem srečanju s partizani po osvoboditvi zanimiva, pestra in nadvse kvalitetna. Pet enakovrednih nagrad je bilo podeljenih učencem iz naslednjih šol: Dobrovo v Brdih, Makole, Hrast- nik, Ponikva in Šentjur pri Celju. Pet enakovrednih pohval pa so prejeli ri sarji iz naslednjih šol: Zenica, Sežana Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina ir Vojnik. S takimi likovnimi stvaritvami se ohranja med učenci tradicija NOB kar je izredno važen moment pri vzgo ji sedanjih mladih generacij. Iniciator in duhovni vodja kolonije je že vsa tri leta likovni pedagog Goc« Kalajdjiski iz šole Planina. Pomagajo pa mu vsi likovTiiki v občini, kulturna skupnost in ZKO občine. ETR žalec: tekelfiovanje psov 17. in 18. junija bo v Žalcu 13. med- narodno tekmovanje šolanih psov. Pri prav so se člani Kinološkega društva lotili že v marcu, da bi lahko tehnične in organizacijsko izvedli tekmovanje kar najbolje. V teh dneh so priprave i zaključni fazi in v Žalcu pripravljeni čakajo tekmovalce, ki jih bo kar pre precej. Tekmovanje bo trajalo dva dni. Pri čelo .se bo v soboto ob 8. uri zjutraj na stadionu v Žalcu, sled pa bo po terenih v okolici Žalca in Šempetra. Na .stadio nu bo tekmovanje v poslušnostnih va jah ter v obrambi in napadu. Tekmo vanje se bo nadaljevalo v nedeljo do poldne, ob 15. uri pa bo zanimiv nastoi šolanih psov kinološkega društx'a u Ljubljane in akcijski prikaz vaj služ bcnih psov centra za šolanje p.sov mi lice iT Podutika, T. T MALA ANKETA POSLUH ZA MANJ RAZVITE Dan pred začetkom del na trasi ceste Maršala Tita od Trebč do Podsrede in naprej proti Kozjem, je na- selje mladinskih delovnih brigad v Bistrici ob Sotli že vrvelo. Brigadirji dveh brigad, ljubljanske, narodnega heroja Majde Vrhovnik in kruševske, Kruševski parti- zan, okoli osemdeset mladincev in mladink, se je pri- pravljajo na odhod v Trebče, kjer je bila v popijldan- skih urah otvoritev mladinske delovne akcije Kozjan- sko 78. Izkoristili smo priložnost in povprašali nekaj brigadifjev o prvih vtisih pa tudi o tem, kaj jih je privedlo v bri.gado na Kozjansko. AIILAN CVIKL, namestnik komandanta akcije, Ve- lenjčan, gimnazijec (ma- turant): »Bil sem že na mladinski delovni akciji Kožbana 76 in 77 pa Po- sočje 77. Tukaj sem že bil, na izletu, v brigadi pa ne. Ne vem sicer, kaj naj bi povedal o prvih vtisih, delo se še ni začelo, ven- dar upam, da bomo — da moramo — dosegU to, kar smo rekU na začetku akcije, seveda pa se sa mo s tem ne bomo zado- voljili.« TADEJA PULJANSEK, LjU bljančanka, dijakinja II. c razreda bežigrajske gim- nazije: »Letos sem prvič na Kozjanskem pa tudi na delovni akciji. Za Koz- jansko sem se odločila predvsem zato, ker so nam tisti, ki so tukaj že bili, povedali, da je na Kozjan- skem prijetno, čeprav vem, da bo tudi težko in da bom prinesla domov tudi kakšen žulj. Je pa to vsekakor dobra šola za ži- vljenje in tako gledam na akcijo tudi jaz. Sem ркз- močnik referenta za kul- turo in informator v bri- gad:.« ANTON LÜNCAR1C, Že talčan (žetale pri Ptuju), dijak III. letnika poklic- ne šole v Mariboru, matu- rant: »Zaupali so mi funk- cijo predsednika brigadne konference, tukaj pa sem prvič. Lani sem delaJ v Brkinih, bilo je enkratno. Imeli smo dobre odnose s štabom, kulturno življenje je bilo čudovito. Upam, da bo tudi tukaj tako, si- cer pa se bomo potrudili. Tudi od domač'h mladin- cev je od-visno. Slišal sem, da so lani dobro sodelova- li 7. brigadiri'.« DUŠANKA i^LIilC, Ljub Ijančanka, dijakinja šuba- čeve gimnazije: »Že lani sem bila v brigadi v Suhi Krajini, na Kozjanskem pa sem prvič. Želim si predvsem, da bi bilo vse ^ipaj bolje organizirano, kot je bilo v Suhi Krajini. Že prvi vtisi mi dajejo slutiti, da bo tako. Delam v komisiji za mladinske delovne brigade, aktivna sem v krajevni skupnosti (v komisiji za kulturo), tukaj pa so me zadolžili za bilten in — mimogrede — sem komandir I. čete.« ROK KOllEN, Ljubljan- čan, I. letnik gimnazije Ivan C!ankar: »Veste, pri nas je lahko šel v brigado vsak, ki ni imel nezadost- nih ocen, pa tudi tisti, ki so v brigadi že bili. Sem prvič na akciji, na Kozjan- skem pa sploh. Ukvarjam se s športom, kulturo, z mnogočim. Iz razreda nas je kar precej tuk^j. Odlo- čil sem se tudi zaradi te- ga, ker sem slišal in čital, da je tukaj nekaj časa ži- vel in delal tovariš Tito.« Želje vseh mladih v na.sciju brigad v Bistrici ob Sotli so enake: pomagati nerazvitemu, ali, kot pravimo nekoliko manj grobo, manj razvitemu območju, spoz- nati kraje, kjer je v mladosti živel tovari.š Tito in kjer je v zrelih letih ustvarjal nekatere pomembne doku- mente in tako gradil trdno in za pravice delovnega človeka vnelo КГЈ. MILENKO STRAÄKK 14. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! MEHIŠKI ZAPISI (2) FILM KOT AMBASADOR PISE: J02E VOLFAND V diplomaiskem jeziku di se lahko govorilo o prijatelj- skih in prisrčnih odnosih med Jugoslavijo in Mehiko Od zmeraj. Notranja, mtim- na pripadnost mehiškemu človeku, njegovi simpatični sedeli pozi, s sombrerom na glavi, pred zanikrno gostil- no na vročem tropskem "on cu, ni ljubeznivost, ki jo pač nekomu moraš nakloniti ob priložnostnem srečanju K.a kor znajo Američani Ña ti- skovni konferenci v Banki na- cionalne kinematografije smo vsi trije člani delegacije brez posebnega napora zares iskreno, razložili, zakaj se ve- selimo obeh filmskih ^ednov — našega v Ciudad Mexicu in mehiškega letos eseni v Jugoslaviji. Marsikaj роаоолз.4а nas je doletelo v zgodovini. Ne mis lim le na mehiško revolucijo Pravilneje — na vsa dolga leta prebujanja in »-azrednih spopadov mehiškega smeta z bogatimi veleposestniki. Vele- posestnik — hacenlaio ie že v prejšnjem stoletju simboli- ziral tip družbenega Klnosa, ki so ga hotele napredne družbene sile menjati z ag- rarno reformo. BitKa mehi škega kmeta za zemljo za agrarno refomu), j« dolga več kot dve življenji. Danes Me- hičani radi pokaže «o na ha- oiendo kot na zgodovinsko znamenitost. A vendar se v srcu zavedajo, kako zemlji ška prerazdelitev ni dala vse- ga, kar 90 hoteli in ▼ kar so verjeli — od Benita Juaresa dalje pa do Emiliana Zapate. Mehiško zgodovino vztrajno. več kot sto let, kroji, napol- njuje kmečki punt. Zato se mehiške revolucije brez me- hiškega kmeta in njegovega umiranja za v resnici malo plodno zemljo ne da razlo- žiti. Revolucijo je nesil na svojem hrbtu. Umiral je za- radi zemlje in zaradi strast nih nasprotnih interesov do- mače buržoazije. Da. Tudi zaradi veiiKih sil. Kolikokrat je bila Mehika tipična iK>ljedelska dežela, si- romašna in prepolna notra- njih obračunov, prad nudo preizkušnjo zaradi severnega soseda. Zato smo na uvodu mehi- ške novinarje-kolege najprej prijazno spomnili .ia velike zemljepisne razdalje med Ju goslavijo in Mehiko. Toda razdalje vedno ле ločujejo Omenimo njihovo n našo re- volucijo. Gibanje neuvrščenih, s katerim simpatizirajo, če- prav niso med neuvrščenimi deželami. Predsednika bopesa Mateosa in Tita. Njum sre čanji leta 1963. In še m se — predvsem pa našo neod- visnost, neuvrščenost in skrb za mednarodno sodelovanje, razumevanje. Ali si nismo v vsem tem podobni? Ne glede na razdalje. Nato poskušam razložiti sa moupravljanje. Pravim; Sa- moupravljanja ne more biti če ni svobode. Delavec m iz koriščan. O vsem ->dloča Tu- di o sredstvih, ki jih zdru žuje za kinematografijo, za film ... To jih zanima. Kaj Je sptob značilnost samoupravljanja? Kako lahko delavec vplrva na filmsko proizvodnjo? Razia gamo. Dvoje vprašanj ves čas našega obiska v Mehiki sili IZ ust gostiteljev: Kako gle- damo na umetnost zarad: umetnosti in kako piepreču jemo plevel komercializma, nasilja in pornografije v ki- nematografiji? Nič ne olep- šujemo. Obojega imamo, odgovar Jamo. Toda družbena vloga filma je natančno cpredelje na v mnogfih kultumopolitic nih dokumentih. Kinemato grafija ne more živeti svo jega življenja mimo družbe- nih odnosov in gluha tj upa nja, iskanja, ustvarjalnost tet težave človeka, samouprav 1 j alca, delavca. Film kot res- nična umetniška izpoved, koi odmev časa in njeg j-ro pre seganje, ne nastaja 7 druž benem brezračju. Pri nas, v Jugoslaviji, uvrščamo film med dejavnosti ooáftbnega drižbenega pomena. Hoče- mo. da se ozira v s<^>dob- nost. .. Ah smo to upošte/ah pr¡ sestavi programa га teden jugoslovanskega filma v Me- hiki, vprašajo. V ne preveč ugledni, a ven darle veliki in prijetni kino- dvorani Versailes sredi me- hiškega glavnega mesta smo se od 4. do 10. maja pred- stavili z izborom sedmih fii mov: Akcija stadion. Ljube žensko življenje Budimira Trajkoviča, Idealist, Posebna vzgoja. Kako umreti, Prezi- movanje v Jakobsfieldu m Kmečki upor. Izbor je doka zoval vsaj dvoje, kar smo v pogovorih z novinarji več- krat pojasnjevali: la nima mo uniformiranega reperto- arja in da tudi v umetniški izpovedi spodbujamo plura- lizem smen in stilov. Dva filma s socialno-kriti ino vse- bino, še zlasti Posebna vzgo ja. Mehičanov nista presene tila. Navdušila sta jih. Akcijo stadion so nekateri sprejeli tudi kot kritiko čilskega fa- šističnega režima. Med pro- jekcijo Idealista (spet se je ritem filma izkazal kot nje- gova največja hiba) sem z radostjo poslušal komentar je, ki so spremljali posamez- ne sekvence. Gledalci ад razu meli celo skrite namige. Ne izrazite opajiKe. Ka.;urjevo boleče hlapčevanje na kon cu jim je šlo do živega. Izbor, ki smo ga ponudili Mehičanom. je pred občin stvo razgrnil dobršen kos jugoslovanske r^odovine (Kmečki upor. Idealist), na rodnoosvobodilno borbo to revolucijo (Akcija stadion Kako umreti, Preziino/anje) in sodobnost (Posebna vzgo ja. Ljubezensko življenje Bu dimira Trajkoviča». V štirinajstih dneh, Kolikoi je trajala naša kulturna pot, mehiški časopisi (žal le štir je) o Jugoslaviji niso ibjavili not>enih drugih p>oroč:l zapi, sov in komentarjev razen a jugoslovanski filmski manife- staciji: o tiskovni konferen- ci, o naših pKJgledih na film, kritični prikaz predvajanih filmov, foto-reportažo o Mi- leni Dravič, posebne mtervju- je z delegacijo o razmerah v jugoslovanski kinem-atogra- fiji itd. Slovesni začetek .Tianifesta. cije so zabeležili na filmski trak za dnevne novice na TV. Teden jugoslovansiregi, fil- ma v Mehiki, in taico je za- gotovo tudi drugod. Se zlaleč ni bil le kulturna manifesta- cija. Resda so nas največ vpraševali o financiranju in organiziranju kine:niiiografi- je, o kratkometražnih, risanih in animiranih filmih, o svo- bodi kritike in ustvarjanja, o značilnostih filmske kriti- ke ... Zelo jih Je, na primer, za- nimala možnost ) ugaslo van- sko-mehiške koprodukcije. Ni problem denar, so ponujali zamisel, ampak scenariji -.. Na tiskovni konferenci la v neverjetno dolgih intervju- jih (za El Sol, La prenso, Ercelsior, Unomasuno s smo razlagali bistvo samouprav- ljanja in umetniške tokove v Jugoslaviji. Družbenopoli tični in ekonomski položaj Jugoslavije rned blokoma. Za- kaj se risani film bolj prebi- ja v socialističnih «ot Kapitar lističnih deželah? J čem sploh lahko konkretno odio čajo delavci v tovarni :n dele- gati v interesni skupnosti... Dobro se spomnim, tako je pred leti znan jugoslovan- ski filmski delavec kritično, javno razmišljal: če bi zbrali vse podatke o tem, kam vse je odromal naš film, kje so ga gledali in kako je pone- sel ime Jugoslavije v svet. bi spoznali, da ni boljšega ambasadorja, kot je tilm. In ne bi ga tako mačehovsko puščah ob strani kot zapu- ščenima otroka na cesti. Tudi Milena Dravič je iskala senco FRANJO PUNGER: IZDAJALEC (nodaljei>an}e in konec, Lad^ se je spustila na pUmoio, oo vznozju precej veli- kega hriba Pristala je mehko m se rahlo идгегпИа v tla. Morisu se m Bdelo vredno, da bi délai analizo sraJca, saj je doslej ie petkrat dala dobre rezultate. Previdno je odprl trgata m se spustil po lestvi navzdol. Stopil je na tla in se do gležnjvv pogrezml v nekakšen rdeč mah. Imel je vtis. kot da je slopil na ogromno mehko preprogo. Zrak ii Ш čist, svei m dišal je po ozonu. Nad hribom, poa laiterrm j« pristal, sta sv^ttüi dve mali sonci. Njuna soetloba yt bila nežna, skoraj rdečkasta in zdelo se je, kot eia je ves vianet vsrkaval rdečo svetlobo. Nekaj sto metrov od ladje se je začenjal gozd. Posa meznüi dreves ni bilo mogoče videti, vse je bilo namreč ovito v rdečkasto meglo. Morts K šel nekajkrat okoli ladje in v roki krčevito stiskaj- pištolo. Gledal je na vse strani, toda razen nepre glednega rdečega mahu, ki je segai daleč do obzorja, nt Lilo mdeU ničesar. Bilo je kar prelepo, da bi bilo resnično. Past. .. mu je zvenelo v ušesih,. .. Bdaj. zdaj se bo pckai zgodilo. .. Začel < trepetati po vsem telesu. Potne srage so mu drsele s čela. Strah! Ta prekleti strah . .. Spet se je ozrl proti gozdu in takrat ga je zadelo. Obstal je kot okamenel, široko oprt г nogami v tla. г iztegnjeno roko in pištolo, ki je trepetala v dlani. Nič fizičnega, nič bolečega, nič določenega... Le glas ... glas ali misel. Nekje globoko v možganih se je pojavilo in šepetalo, šepetalo.. ponavljalo. — Ne boi Moris... ne boj se, ne boj se. Hotel je zakričali od groze, toda glasu ni spravil iz sebe. — Morls, ne boj se... nič zalega ü nočem. Zberi te, kmalu pridem, pridemo k tebtí — Aie pribliiuje se, streljal bom! , Ne boš, ker ne moreš streljati v prijatelja' — Bom, ttrçljal bom, ne prihajajte .../ — Nei Giej! Pištola, ki fo je še hip poprej tako krčevito stiskal » roki, je zdrknila na tla. Nemo je strmel v dlan in v razprte, potne prste, ki ga niso več ubogali. — Kdo... kdo si? Kaj hočeš? — Sem, smo bitje, ki je te ta hip največje v dosegljt vem vesolju. Sem. smo iiajinteligentnejša rasa. Nova in zelo perspeklivrui rasa. Obvladamo misli, kontroliramo dejanja in ustvarjamo najvièjo civilizacijo, kar si jo je mogoče zamisliti. — S t eden, ali vas jc več? —- Sem eden in nas je več. odvisno od tega. kako si onpravljen dojemati. Sicer pa — poglej sam . . . prihaja mo. . — Ne . Radio Zdajle bi moral poslati sporočilo — zdajle; Möns se je trudil, da bi dvignil nogo, se obrnil in stekel k ladji. Toda telo ga ni več ubogalo, le glavo je še sklonil in — čakal Sonci sta že skoraj zašli za hribom. Obzorje ji, postajalo temno rdeče. In mah prav tako. In zrak in vse . . Ко^ kri... — Dvigni glavo, Moris! Ne boj se — sprosti sef Moris }e čutil, kako ga počasi zapušča ohromelost. 2'1/ral je vst svojo voljo in dvignil pogled. Pred njivf ie stalo ali ležalo nekaj brezobličnega, neka- ka zdrizasta gmota, prav tako rdeča kol vse drugo. Zela tinasto telo je stalno spreminjalo obliko, se podaljševalo zdaj v to zdaj v drugo smer. se napihovalo in krčilo. Bilo je precej večje od njega. , Le s težatK) je premagal odpor in se prisilil, da je natančneje pogledal v sredino gmote. Tam ie lebdelo pet velikih belih lis, ki so bile med seboj povezane s tankimi srebrnimi nitkami. Vse skupaj je bilo kot nekakšna mreža, ki se je prepletala a prosojni masi in finem, tankem spletu prehajala tudi v nemirne píevdopod-.'ir ob robu telesa. Bele Use so bile brez dvoma center tega organizma Morts Ч še enkrat pozorno pogledal in v naslednjem Kipu spoznat. Büi so možgani, človeški možgani. — Uganil si Moris! Pet komjAetnih žičnih sistemov, kt ustvarjajo- najpopolnejšo simbiozo. Pet možganov, ki so pc-dobni tvojim v idealnem telesu, v hranüm raztopini! —Toda. to ste vendar vi... Howers ... Salkkovsky iti Hoger . . .? — Da. mi..ki smo nekoč bili to. kar praviš. Zdaj pa smo eno. Sem, smo najpopolnejši! — Kako, ne razumem? Odkod telo? Kdo je bil prvi? — Pozabljaš, Moris. Howers je odkril ta planet in takoj mu je bil všeč. Poslal je običajno sporočilo, nato pa po čudnem naključju naletel na našega gostitelja, ki pred- stavlja ttdaj naio prasnov. Ne da bi se zavedal, se je jsimiliral » njim. Odvrgel je vse razen živčeja. Potem, ko smo prišli mi drugi, nas je tisto, kar je bilo nekoč del Howersa, prepričalo in ustvarili smo kolonijo, ki jo vidiš. Prasnov nam daje vse, kar rabimo, počutimo se zelo ugodrto. — In živčevje prvotnega organizma? — Oh malenkost ...tu je, med nami. Majhno jedrce, k. skrbi le za vegetatrvni del življenja. Ne posega v našo ustvarjalnost. Moris, ai predstavljaš moč našega intelekta? — Da, toda kakšne so vaše... ali tvoje možnosti? — Neomejene! — iMhko delate? Prijemate stvari, konstruirate? — Tisočero rok imamo. Združeno silo peterih živčnih sistemov, krt vsi delajo za isti cilj. Zato smo eno. Nova rasa. Rasa. ki ima najvoč možnosti v evoluciji, čim več živčnih celic, tem močnejši smo. Sem, smo začetek zdrw- ienega, razuma v vesolju. Moris, tudi zate je prostor in še za mnoge druge, ki bodo prišli za teboj. Kakšne mož- nosti јм še imaš kot človek? 2e zdaj stojiš na meji naprednega razvoja. Brez selekcije čaka tebe in vse člove- štvo samo še degeneracija. Se zavedaš tega? Postani del mene. nas ... ne boš obžaloval! Hočemo tvojo prostovoljno odločitev. Mi. jaz, moramo zbirati le ruijboljše! Moris je pogledal navzgor v temno rdečo pego tujega planeta. Pomislil je na očeta in mater, ki sta ta trenutek bila na Zemlji in trepetala zanj. Nato se je spomnil polkovnika Skeltoma in kapetana von Надепа. In spomnil se je vojne, fes jo je preživel kot otrok in pomislil je na vojno, ki je bila na pragu... >n... Ko je asimiliral svoje telo v zdrizasto maso. se ni zavedal, da je postal izdajalec, izdajalec človeškega rodu. Postal je On ali Onif »HMEZADcc TOZD Mlekarna Celje, Ljubljanska 87 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela In naloge 1. prometnik v avtoparku 2. elektrikar 3. vodja prodaje 4. skladiščnik lastnih proizvodov РОСОЛ: pod 1,: končana srednja pixxnetna Sola pod 2.: KV elektriltar pod 3.: končana srednja komercialna šola, ali VKV trgovski delavec z dvema letoma delovnih izkušenj pod 4.: končana šola za prodajalce i»ismene prijave z osebnimi podatki in dokazili o Izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo т 8 dneh po objavi razpisa kadrovski službi TOZD. St. 23— 15. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 POSESTVO SLOM POZEBLO JE 90 ODSTOTKOV JABOLK Obiskali sino posestvo Slom, last KK Šentjur in se ptjgovarjali z ' inž. Vinkom Mastnakom o àkodi. <1 jo je povzročila spomladanska po- zeba. »škoda je neprecenljiva«, nam je dejal sogovornik. :>Na 84 ha rastejo jabolka in pred slano smö računali na zelo dober pridelek. Zdaj, po po- zebi smemo up:iti la ^ajvec 10 odstotni ostanek pridel- ka. To je pravzaprav prava katastrofa. Seveda pa vsa po- trebna dela nemoteno tečejo naprej, kot da se ni nič zgo- dilo. Nasadi terjajo svojo ne- go. Prav v tem času jih škro- pimo proti škrlupu. Ce no čemo, da bi se škoda pozna la še v naslednjih letih, mo ramo opraviti vsa pocrebna dela in škropljenja na nasa- dih. Mimogrede F>ovprasamo se po škodi, ki jo je naredila pozeba po vinogradih pn kmetih v bližnji okolici Tu- di njim, oziroma njihovim vinc^radom ni prizanašala Marsikje so vinogradi ;íKí od- stotno pozebli. Kmetje so, razumljivo p>otrti, saj se ni so nadejali tako velike .škode. Seveda morajo tudi za vino grade poskrbeti tako, kot Di v primeru, če bi dobro obro- dili. Skoda je velika tako v družbenem, kot privatnem sektorju. M. P. Inž. Vinko Mastnak v .jahlanoveni musadu: »Pozehl«) je 90 orej treba čim- prej. S tem bodo prihranili več snovi v hrani, prav pa bo tudi, da hkrati dognoje z 200—250 kg NPK 17—8—9, pri čemer je treba dodati do- ločeno količino fosforja in kalija, če pa tega ni, bo se- veda zadostovalo 150—200 kg Kan-a. Ta ukrep je nujen, da bo- mo pridelali vsaj toliko otave kot sena izostala pa seveda ne bo niti tretja košnja. VINOGRADI KAJ STORITI? V naš.1 regiji je izredno л'е- liko število vinogradov, ki jih je prizadela pozeba pred ne- davnim. Pozeba je nedvomno hujša kot je bila v lanskem letu in ob nepravilnem rav- nanju z vinogradi obstaja ne- varnost, da v naslednjem le- tu niti lesa ne bo. Vsak vi- nogradnik bo ali pa je že te- meljito pregledal svoje vino- grade in ugotovil, kakšna je škoda. Skrajšati bo moral šparone in privezal nove mla- dice navpično, da bo vzgojil les za naslednjo leto. Res je, da pogajanjajo ne- kateri poganjki iz spečih očesc tudi z kabemiki, ki na. kazujejo grozdje, vendar od tega ni pričakovati pridelka. ker bo znatno pozneje dozo- rel. Priporočamo tudi intenziv- no škropljenje z ditanom, or- tocidom in tako dalje, s tisti- mi škropivi torej, ki ne vse- bujejo bakra, da bi pospešili rast. Kljub temu, da ne bo pri- delka v letošnjem letu, je skrb za vinograde nujna, da bo pridelek v naslednjem letu vsaj kolikor toliko ugo- den. UNIJA ZAGREB TOZD UNIPAPIR DE MARIBOR Zrkovska 105 objavlja prosta dela in naloge 4 DELAVCE za baliranje in sortiranje papirja v Celju Delo se združuje za nedo- ločen čas z poizkusnim rokom 3 mesecev. Vloge pošljite v 15 dneh po objavi na zgoraj nave- deni naslov. Kmetijske zadruge in zasebne kmetovalf^^ obveščamo da imamo zaradi povečane proizvodnje še na voljo določeno količino pivskih tropin Interesente bomo vključevali med stalne odjemalce • tropih najdlje do 30. 6. 1978. Informacije in naročila • v Pivovarni Laško vsak petek od 6.-7. ure ali dnev- • no od 6.—14. ure na telefonsko številko: (063 ) 730 022 « ali (063) 730-030 — PIVOVARNA LAŠKO. Î 16. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! PIŠE OR. MILAN BEKČiĆ Menstruacija z bolečinami Menstruacija z bodečinaiiii v mede- nici ali spodnjem delu trebuha m men- struacijo s splošnimi težavami imenu- jemo tisto, ki se pojavi že od prve menstruacije naprej, ali se začne po- javljati pozneje v življenju žene. Bolečine so najbolj pogosto v spod- njem delu trebuha in v križu, večino- ma krčevite in začnejo nekaj dni pred začetkom ali ob začetku mensir.ruacije. Takšne bolečine spremljajo različne težave, kot splošna slabost, gla\x>bol, vrtoglavica, bruhanje. Mensuucio-ja z bolečinami začne na- vadno par let po pivem perilu redko pa takoj s prvo menstruacijo. Najbolj pogosto se pojavlja med 18. in 24. le- tom in navadno z nosečnostjo preneha. Vzroki so pogosto napetost celotnega živčevja kot posiledioa nenormalnih emocij ter nepoučenosti in strahu v pu- berteti pri deklicah, ki niso na men- struac'.io zadostno pripravljene Spio.aio zdravljenje obsega: odprav- ljanje v2a-okov psihične napetosti, ure- ditev načina življenja in dela, fiziote- rapija in šport sta tudi zelo koristna. Večkrat sežemo — po potrebi — za ta- bletami proti bolečinam, pomirjeval- nim tabletam, hormonalno tepajo upo- rabljamo DU irjemno, vendar z uspe- horr Vzroki menstruacije z bolečinami so tudi v nerazvitosti maternice in žen- skih genitalij, včasih je tudi težko do- ločati vzroke, seveda pa je potrebno iz- ključiti okvare materrace ali njene oko- : lioe. Pri tem mislimo na menstruacijo ; z bolečinami, katere povzročajo endo- 1 metriozne — čokoladaste ciste na ma- ternici ah jajčniku, bule na maternici : — miomi, stenozirani kanal maternič- nega vratu zaradi brazgotin, tiunor I jajčnikov, vnetja maternice, jajčnikov ali niefToiviih priveskov. Včasih se bolezen iK>leže, bolečina pa ostane. To velja zlasti za posledice ; vnetja jajčnikov Vnetje je že zdavnaj minilo, ostale so brazgotine in zrastU- : ne notranjih genitaUj s sosednimi or- gani trebušne votline, če žena miruje ali zmemo dela, nima bolečin, če pa : stoji ali hodi, če naporno dela, pri spolnih odnosih, se pojavijo tx)lečine v spodnjem delu trebuha in v tcrižu. Po- dobne bolečine se pojavijo ob men- : struaoiji in žene so v skrbeh za svoje adravje in menijo, da se je vnetje po- novilo, ker so se spet pojavile bolečine. Podobne težave so tudi pn nepra- vilnih legah maternice, pogosto ko je maternica nagnjena ali upognjena na- vzven. Nekatere žene sploh nimajo te- žav, težave so tem večje, čim razsežnej- še so zarastline. Takrat žene čutijo stalne tope bolečine v križu in v spod- njem delu trebuha. Perila so nuda in trajajo po več dni, žene imajo težave pri spolnem občevanju, težave z iztreb- ljanjem, za delo pa so skoraj nezmož- ne. Pogosta je tudi sterilnost, če zano- si, lahko pride do splava. Operacija je le redkokdaj potrebna, prognoza zdrav- ljenja nepravilnih leg ni posebno do- bra, ker gre za dokončne in trajne po- sledice vnetia. Za endometriozo — čokola dasta ci- sta na maternici in jajčniku — so zna- čilne bolečine neposredno pred men- struacijo, vendar običajno izginejo kmalu za tem, ali celo po njej Pojav- lja se navadno med 30 in 40 letom sta- rosti z bolečinami v trebuhu m v kri- žu. Proces ni v bistvu niti vneten niti v smislu tumorja, ki se razvija na ge- nitalnih organih. Vzroki so vnetje ge- nitalij, pogostna operativna praskanja, abortusi in drugo. Zdravljenje pri mlajših ženah s hor- moni povzroči regresijo cist enako kot nosečnost, pri starejšiih blizu meno pavze pride predvsem v poštev radi- kalna operacija, odstanitev maternice in jajčnikov. Dr. BEKCIC USTAVILO SE JE PRI PERUJSKI BIROKRACIJI Izgleda, da je celjska alpi- nistična odprava v južnoame- riške Ande odpotovala v naj bolj neugodnem trenutku, ko Peru preživlja eno svojih no^ ran j ih političnih kriz. 2e oba alpinista, ki sta odšla kot predhodnica, sta ueletala na težave v Frankfurtu, кег le- talo nemške Lufthanse zara- di negotovega položaja v Li- mi ni poletelo na redni lini- ji. Glavnina odprave, ki je odpotovala 31. maja iz Brm- kov, pa se je takoj ob pri hodu že si>oznala s tistim, kar smo s strahom pričako- vali: da v Andih ne bo naj- težje opraviti plezalni vzpon, temveč prebroditi vse admi- nistrativne in birokratske ovi- re, ki so predvsem v seda- njem napetem položaju sko raj nepremostljive. Po vesteh, ki smo jih dobili, se ie za- pletlo že v Limi pri uvozu naše alpinistične opreme, ker zaradi »tiskarskega škrata« Jugoslavija ni med dežela mi, ki lahko začasno uvozijo opremo. K sreči so v Limi prijate- lji, ki so bili obveščeni o naši odpravi že dosti pred prihodom in ki sedaj s pol- no paro in vsemi možnimi zvezami urejujejo vse potreb- ne in nepotrebne administra- tivne zadeve. V največjo po- moč je naš konzul tov. Kal- čič in pa predsednik italijan- skega alpinističnega iluba v Limi, kar je za nas veliko presenečenje. Po izkušnjah lanskoletne slovenske odprave v Ande bi moralo moštvo v dveh dneh odpotovati proti Cordillera Blanci, sedaj pa že izgubljajo en teden zaradi povsem ne- predvidenih stvari. Vsi člani odprave so kljub temu opti- misti in upajo, da jih sreča ne bo zapustila, saj ,ie prav za alpinista vsako čakanje v dolini najtežja etapa celotne odprave. Cas, ki bo na razpo- lago za plezanje se je ze skrajšal za več kot 7 dni. Ce povzamemo besede našega ekstremnega plezalca Frančka Kneza, da lahko drage od- prave v tem času sicer pie za jo, za nas bo kljub temu ostalo najtežje — smo pre- pričani, da se kljub krajše- mu času plezalci ne vmejo v Celje brez velikega, nove- ga vzpona. Kljub vsem nevšečnostim in nepričakovani zamudi v Limj delo odprave še ni ogroženo. Na razpolago je še mesec dni, ki jih dobro uvežbana alpinistična ekipa lahko iz- koristi v polni meri. Vsako novico, ki jo dobimo preko pošte ali teleksa, Domo po- sredovali javnosti po časopisu in radiu. CIC Nevado Pisco (levo) in Chacraraju v gorski skupini Ck>rđillera Blanca, ki je cilj naše od- prave. Posnetek je s švlcarskc odprave. 1 Ml IN ZDRAVJE AMBULANTA ZA MLADE D-ines živi mladina srečnejše življenje, kot ga je včasih, ven- dar je večkrat pod vplivom ceste, slabih filmov, televizije itd. To so pogosti vzroki, ki speljejo mlade na kriva pota in jim ust- varjajo napačno gledanje na živ- ljenje, še posebej pa na nepra- vilne odnose med spoloma. Skrb aa humanizacijo odnosov msd spoloma začne že v predšolski dobi in .se nadaljuje v osnovni šoli. V tej dobi imajo naipo- membnejšo vlogo starši in vzgo- jiteh — pedagogi. Kasneje, v po- klicnih in srednjih šolah, bi mo- rali posegati v spolno vzgojo tudi zdravstveni, delavci. Potrebno bo pripraviti programe dela za mla- doletnike vseh struktur ter pla- nirati in zagotoviti- kader in sredstva, saj sodi zdravstvena vzgoja v najmanjši obseg zdrav- slveneria varstva. Ob naraščajočem številu neza- želenih nosečnosti je potrebno k temu vpr.ošanju — spolni vzgoji in kontracepciji pristopiti takoj organizirano in sistematsko. Starši pa tudi vzgojitelji se vselej preveč zanašajo na srečno naključje in na dober izid ob- dobja mladoletništva. Premalo pomagamo mladim, posebno v občutljivih vprašanjih spolne vzgo- je in medsebojnih odnosov. Ne smemo se zato čuditi, če se mla- dina zaradi nepoučenosti in ob nepravilnem pojmovanju spolno- sti prične prezgodaj spolno iiiiv- Ijati. Danes začno mladi ljudje spol- no živeti piej, kot so zi voli ne- koč. Skoraj osemdeset ods'.otltov mladih ima že pred dvajsetim letom starosti r^okaj spolnih do- živetij. Spolnost je tudi provi.>č v ospredju. Zmotno je mnenje, mladih, da je spolna vzdržnost zdravju škodljiva in da jim .sta- rejši zavidamo mladost. 5Iočem poudariti, da dokler mlddo.stnik čustveno, telesno, duševno in vse- stransko ne dozori, se naj ne spu- Sča v spolne odnose, kajti pre- hitro pride do nezažel',?nih posle- dic. tako za posameznika kot za drufbo. Mladostnik v čusn dozo- revanja tudi še ni sposoben vred- notiti pravo ljubezen brez sebič- nosti. Mlade lahko obvarujemo mnogih nevarnosti, če Jim poma- gamo in jih pravilno usmerjamo v zdravo aktivnost: delo, šport, glasbo, znanost in podobno. Iroetd pa moramo posluh in od- prta vrata za mlade takrat, ko prihajajo z željo po zaščiti. Mladi ljudje morajo imeti na voljo so- dobne kontracepcijske pripomoč- ke. Seznaniti jih je treba z vsem, kar je v zvezi s človešfe-m raz- plodom, nosečnostjo in kontracep- cijo. Zagotoviti jim je treba spol- no vzgojo in širiti mrežo kontra- cepcijskih posvetovalnic, kjer bo- do mladi dobili razen kontracep- cijskega sredstva tudi poduk. Kontracepcija sodi med najvtó- nejše preventivne dejavnosti dis- panzerske službe. Edino po tej poti se je mogoče izogniti nevar- nim splavom, ki pomenijo zlasti za mlada dekleta liud duševen in telesen stres, pa čeprav so naj- bolj humano opravljeni v tx>lni- šnici. Z uporabo kontracepcije prepre- čimo nezaželeno nosečnost, ki je pogosto vir kopice težav mlade- ga para, da bi lahko premagal to preizkušnjo. Pogosto se zgodi, da dfckle sama prenaša posledice in toži o krivici narave, ki je na- ložila to breme, čeprav sta za to »kriva« oba partnèrja. Dosti- krat pridejo iskat pomoč prepoz- no in posledice so še h.ujše — rojstvo nezaželenega otri>ka ob ne- pravem času in zaradi pomanjka- nja lastnih materialnih sredstev — zopet obremenitev družl)e. Resnica pa je, da se s preven- tivno diejavnDstjo aktivno ukvarja premalo zdravnikov, da so čakal- nice prepolne in tudi ni prav, da mladi čakajo med množico bolnih. Neprijetna so tudi sreča- nja in očitki odraslih. Zato se je večkrat zçrodilo, da je mlado de- kle obupalo, preden je prišlo na vrsto, odnosno izgubilo je še tisti pogum, ki jo Je pripeljal do ča- kalnice. Zato smo sklenili, da bo- mo imeli v dispanzerju za žene v Celju dvakrat tedensko posveto- valnico za kontraceiTciio za mla- dino. Razen kontracepcijskih sred stev bo mladma dobila tudi sku- pinski poduk. Nobeno dekle ne bo dobilo kontracepcijskega sred- stva, ne da bi bilo seznanjeno z vsem, kar sodi zraven kontra- cepcije. Sele po predhodni moti- vaciji, bo sledil ginekološki pre- gled in dajanje kontracepcijskega sredstva, ob strogem upoštevanju Indikacij in kontraindikacij. Le tako se bomo lahko izognili vsem škodljivim vplivom in vsi bodo dobili sredstvo, ki je zanje pri- mernejše. Tisti pa, ki so še pre- mladi in nezreli, pa bodo dobili ustrezen poduk, da se ne bodo prehitro znašli v položajih, ki jun ne bodo kos. Znanje o pravilnem ravnanju v spolnosti ne pride sa- mo od sebe, marveč ga moramo le premišljeno in načrtno izroči- ti mlajšim. Pri tem delu je treba dosti vztrajnosti, požrtvovalnosti in doslednosti, želimo, da bi kmalu napočil čas, ko ne bodo več mladi šli v nesrečo zaradi golega neznanja in nezlkušenosti. Naslednje leto bo pričela z de- lom tudi predzakonska in zakon- ska posvetovalnica, uveden naj bi bil minimalni program — šest ur. V sodelovanju s koordinacijskim odborom za načrtovanje družine pri SZDL, bo dispanzer za žene sodeloval s svojimi strokovnimi kadri in predlogi. Navajati ljudi na plemenite medsebojne odno.ce, spoštovanje in pravilno vredno- tenje sočloveka, hkrati pa jih opozarjati tudi na dolžnosti ln obveznosti, ki jih imamo ljudje drug do drugega. Dr,. MILENA HUDINA-CRETNIK, specialist socialne medicine in or- ganizacije zdravstvenega varstva PRIPOROČA Tokrat smo se ustavili na oddelku ko. zmetike v veleblagovnici »T«, kjer imajo bogato in kvalitetno izbiro najrazličnejših pripomočkov za sončenje in to kreme, olja, mleka, spraye... Imajo tudi vs« ostalo, kar sodi zraven in to glavnike, lasne sponke, šampone.. . Možno pa јђ kupiti tudi zanimivo kolekcijo kozmetike Hidrofii, ki je primerna za vse vrste kože. Stane nekaj več kot 55 starih tisočakov. St. 23 —IS.íunli 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 KARTING V GELJU KO!^ČNO POLEG ORGANIZACIJE TUD! TEKMOVALCI v nedeljo popoldne je kljub dežju bila izvedena II. dirka za letošnje republiško prvenstvo v kartingu in to na prostoru železniške tovor- ne postaje v čretu v Celju. Pokrm-itelj te dirke, na kate- ri je sodelovalo preko 50 tek- movalcev v treh kategorijah (mladinci do 100 ccm in člani do ICO ccm ter 125 ccm), je bila Tovarna nogavic Polze- la, organizator (dober) pa AMD Slander Celje. Ob dob- ro pripravljeni progi (en krog je meril 650 m) se je kljub dežju zbralo ctooli 600 gledal- cev, kar potrjuje, da je v O- Iju in okolici zanimanje za to športno zvrst. Ob lepem vremenu pa bi gledalcev bilo prav gobovo še več, videli pa bá tudi kakovostoejše vožnje v posameznih kategorijah. Nedeljsko tekmovanje pa ni zanimivo in razveseljivo samo po organizacijski plati, ki je bila tako kot vedno na solid- ni- višini, ampak tiwü po tem, da so se po daJJšem času predstavili domači tekmo^-al- cl. Slednji so bili zlasti us- pešni med mladinci, kjer je FRANC ZELENSEK osvojil drugo mesto, ALES PEM^L četrto, ïIENPuIK FONDA sed- mo in BOGDAN GUČEK de- seto. žaJ so zlasti prvi trije imeli vsak vsaj po eno slabo vožnjo iîOTed treh kolikor so jih vozili, to pa jih je tudi stalo še boljših uvrstitev. Med člani v kategoriji do 125 ccm je bilo prijavljenih 27 tekmo- valcev, v velikem finalu i>a jih je nastopilo 16, med njimi tudi dva Celjana. FRANC KRALJ je osvojil solidno dva- najsto mesto, medtem ko je eden izmed favoritov za naj- višje mesto KARLO BUŽAN imel smolo in je tekmovanje končal na zadnjem, šestnaj- stem mest-u. Po letošnji П. dirki za re- publiško prvenstvo v kartin- gu v Celju lahko zapišemo, da je dirka po organizacijski plati uspela, še bolj pa smo veseli solidnega nastopa celj- skih tekmovalcev. Zdaj nismo več samo organizatorji, am- pak imamo tudi t^cmovalce. To pa je šarm, ki privlači gle- dalce. TONE VRABL V petek je presenetila celjske športnike, poeeb- no pa prijatelje hokeja na ledu tragična novica, da je trar'čno preminil Dani Kerkcš. Zlasti je ta nesreča pri- zadela š'iortnlke pri HDK. Hokejisti na ledu so ee zbrali na spominski žalni seji v Mestnem parliu, kjer so sklenili, da bodo v spo- min na marljivega soigral- ca, ki je bil član društva vse od svojega trina.isteffa leta, njegovo majico s šte- vilko 16 od setlaj naprej za vctlno pustiM v slačilni. ci. V bodoče torej celjsko moštvo v tekmah prvega mo.?t\-a ПР bo uporabljalo majice s številko 16. Dani Kerkoš, ki je umrl v 27. letu starosti, je bil še vedno aktivni i.srralec prvega nosiva. Toda л-ве boíj in bolj je tndi pre- vzemal kot nosilec m'ade Seneraclie nalo?e orrani- zator.fa in koordinatori» v društvu. N.ieirovo delo .le v zadniih letih že nrineslo precpjšn.ie re-ruUate. t^lro da je izguba še večja. Po. le»;; r>ri'T>evka. kî ga je dpl r»nn' Kerkoš na Irflu In ob njpm, — bil .te edon na.iboiiših igr-ilffv Cel.la. înral ,te ГЛ državno mla- dinsko reprezentanco —, ,ÎP bil kot mlad strokov, ijak pri çraf'bencrn pod- Ipt.^i ТпЈгга^^ «e nosîTec de- la pri mladih. Med dni- irîmf te bil tuñi ^rrd'^f'dník mladinske orîr?n?7aff.fe fn s?kretar osnovna orir^tn'- «aciie ZK nri ÎÎDK. Па?^» ''i te s svo I'm de'om med mladimi delavci in spori ni- ki ter vsemi de'avcf osta- lih rtni^nienonoTMčnl»! or. ÇanizarM prifîobil iskreno ïaupante. Z n.íerovn «m rt io so Iz- ^hm cel>:kf )^TK>rtnlM ve- Чко in mnogo bo treba dela. da bodo onravlH vse tisto. Var te «mei Dani Кгг^лС T n^'Wii. ш јсидтасд - j dva memoriülna TURNIRJA N» letni skupščini NK Partizun Žalec so sklenili, da bodo vsalio leto pripravili dva memorialna nogometna turnirja v spomin na svoja člana Jožeta Ulago in Mila- na Diniitrovlča. Prvi turnir bo 4. julija, dmsi pa 22. julija, na- stopilo pa bo predvirtoma osem ekip iz Savinjske dolirr. 7МШШШ VRBENCANi Mladinski aktiv Vrbja pri 2r.l cu je pripravil turnir v malem nogometu, kjer je nastopilo dva- najst ekip. Zmagali .so domačini pred Preboldom, Drešinjo vasjo, Gotovljami itd. JOŽE GROBELNIlI-i чтшш KOLO v nedeljo, 18. junija, bo v žal- ski občini tradicionalna trim ko- lesarska akcija »VSI К.ОШ ZA ZDRAVO TELO«. FiOga bo dolga »J km in bo imela sedem startnih mest (stai-tati bo inozno med 8. in 12. uro): v Žalcu pri Ilraezadu, v Grižah pri éoli, v Preboldu pri Marelici, v Orli va- si pri šoli, na Polzeli pri Domu Svobode, v Šempetru pri križi- šču GruSovlja—Podlog in v Ctotov- Ijah pri Kovaču. Na vsakem startnem mestu pripravljajo tudi po pet do deset nagrad za ude- ležence, povsod pa bosia nagraje- na tudi najmlajši oz. najstarejši udeleženec. Organizator je TKS Zalee skupaj s partizanskimi dru štvi v ix)samezniii krajih, kjtr bodo staruaa mesta. In še napo- tek vsem udeležencem: to ni dir- ka, ampak rekreacijska akcija, - torej vozite po predpisanili cest- no prometnih predpisih, da ne bo prišlo do nepotrebnih in nezaže- lenih nesreč. ÍV CELJANI SLABO Tudi T republiški nogometni li- pi Ro o«Utrali predzadnje kolo, ki za predstavnike celjskega območ- ja ni bilo kaj prida uspešno. C:eljc Je gostovalo v Mariboru in Irijnbilo z ^>»-7nlcar,jmi 3:1 (edi- ni 7act: шпти шттул četrta v 2alcu je bilo rep-abliško tek- movanje pionirjev in pionirk v metanju žogice. Med pionirji je bil Kotnik četrti, med pionirkami pa c:entrihova (oba iz ?alca) rav- no tako četrta. Nartopilo je 27 tekmovalcev. za sedaj druse V Bečeju je bilo polfinalno tek movanji> za kegljaški ekipno pr- venstvo Jugoslavije. Oljanke so se uvrstile v zaključili del tekmo- vanja med Stiri najboljše ei:ipc ter imajo vse možnosti, da v na- slednjih dveh tekmah г(а<1окпз<1!- j(i trenutno vodstvo (tresla iz CX-rknice (.TU kegljev) ter tako osvojijo naslov državnega prvaka. Mwi posameznicami je bila tokrat najbol.jša Lojyka Па,1<1е, ki je po- drla 817 kegl.iev. osem dokrmetasev v reprezentanci V republiški mladinski rcprel zentanei, ki bo na.slopiIa na tur- nirju republik, bo tudi osem Ce- ljanov: Anderlah, Toplak, Praz- nik, Pašnik, Zupane, itazgor, Ti- selj In Bajug. Čestitamo! NAJBOLJŠI FURLAN V Celju je bilo regijsko prven- stvo v namiznem tenisu, kjer so nastopili tekmovalci Celja in So Stanja. Zmagal je Furlan, ki je v finalu premagal Simor.čića • oba Celje), za tretje mesto pa je Sto- jan (CE) uijnal Bianka (Šoštanj). Fuihm bo cjlj'ko regijo od petka dalje za.stopal na republiškem pr- venstvu v Mariboru. CEGLAR IN PEŠEC Na brzopoteziiem tmnirju za april Je v organizaciji SK Celje zmagal Ce.glar pred Mikeem, Su- botičem itd., za maj pa Frane PeAcc pred Pertinačem, Cvarom itd. resfilna točka ZA velenJCANE v II. zvezni ligi so odigrali predzadnje kolo. VelenjsM Rudar ^ gostoval v Ljubiji proti so- imenjaku in iztržil dragoceno toč- ko, saj je bil reniltat neodločen 0:0. Zdaj Imajo Velenjčanl 32 točk in 80 na dvanajstem mestu. V zadnjem kolu bodo igrali doma proti zadnjeuvrSčenl ekipi Jedin- stva iz Brčkega. Upamo, da bodo Velenjčani uspešno prekrižarili prvo sezono nastopanja v drugi zvezni ligi. sqlions ATLETi v karlovcu Finale atletskega pokala Jugo slavije za člane in članice je bilo v Karlovcu. Atleti Kladivarja so osvojili peto, atletinje pa tretje mesto. Velenjčani so bili sedem- najsti, Velenjčanke pa petindvaj sete. Med posamezniki so Celja- ni osvojili tri prva mesta: Rok Kopitar v teku na 400 m ovire, Stanko Lisec v teku na .SOO m in Ida Bunderl a v teku r.a 3000 m. Izkazali so se tudi nekatiri đru:ii in to z uvrstitvami ter še zlasti z osebnimi rekordi. Ome. nimo samo nekatere: Cop je pre- skočil viSino 214 cm, Rozman je tekel na 5C00 m M:Iß,2, Franci Kopitar je vrgel kopje dalj kot K metrov itd. Vsak je dal del- ček k skupnemu novemu u.ja v veleslalomu. Tudi leitoe so minulo soboto pome- riti svoje moč na plazu pod Planjavo, kjer so na odlič- nem snegu Celjani amagali s 3,36 sekundno prednostjo. Za vsako ekipo je nastopilo po 15 tekmovalcev, upošteva- li pa so po 10 najboljših ča- sov. Vrstni red posamezni- feov: 1. Efberlinc — Trbovlje, 2. S. Porte — Trb., 3. M. Ro- sina — Ce, 4. P. Jere — Trb., 5. A. Kcrfenc, 6. C. Jovan, 7. B. Jagrič, 8. J. Cesar — vsi Celje, 9. J. Koritnüc — Trb., 10. L. Jcvan — (^Ije itd. Tako so celjski smučarji sklenili še eno uspe&io sezo- no. Poieg Andreje Jezemik se čedalje pogosteje pojavljajo tudi imena mlajših tekmo- valk in tekmovalcev kot so Barbka Jagrič, Daša Jug, Al- joša Koienc, Robi Klakočar, Jaiitoo Cesar in drugi. Vseka- kor dokaz, da SKI Celje na- črtno dela z mladimi. Doikaz za to je ttidi poletna pictiir- ska šola smučanja, ki jo bo- do konec meseca organizirali skupaj s trboveljskim smu- čarskih klubom v Logarski dolini. Za dvobojem pa je bilo na plaizu še prvenstvo ZVUTS Celje, ki se ga je udeležilo 27 smučarsMh vaditeljev, uči- teljev in trenerjev, ki so za^ sedli naslednja mesta: 1. A. Koienc, 2. C. Jovan, 3. L. Jo- van, 4. M. Govedič, 5. Repen- šefe, 6. M. Rožič, itd. FRANCEK PUNGERCIC Po tekmovanju je predsednik ZVUTS Slovenije Miro Dvoržak podelil diplome novim vaditeljem in trenerjem smučanja: stojijo — predsednik ZVUTS Olje Valter Emst, M. Dvorak, C. Jovan, A, Koienc, L. Jovan; spredaj — M. Kos in R. Košič. (Foto: R. Fonda) HOKEJ NA LEDU SKRB ZA DOMAČE TRENERJE Trener ceijsicili hokejistov na ledu Al'bin Felc — Bine je »največji krivec«, da vsem ig- ralcem prvega in mladinskega moštva te dni teče pot v po- toikih. Trener namreč že pridno vadi s swojimi igraJci za novo seasono. štiriStrat te- densto) se v Mestneoi р>ах1ш zberejo vsi tamdidati in prid- no vadijo. Ne na iedu, toda kondicàjsko! Nova sezona se bo sicer pričela šele septembra. Toda za nastop v I. Mgi (vse kaže, da bo le ta razširjena!) bo potrebno več močd in kondi- cije, kot doeîej. Trener Albin Felc bo ostal v Celju tudi v naslednji sezo- ni. Ob sebi ima secLaj še trt vaditelje Vinka Lesjaka, Voj- ka Bratca to DutSana Zorka, ki mu bodo posjimi pomagali na ledu ptri vadbi ostalih mo- štev. Torej deda se resno in zato lahko pričakujemo tudi v novi seaooi lepe uspehe celjskih igralcev v hokeju na ledu. J. KUZMA l'PETEKSPOLJâ^L v petek, 16. junija, bodo celjski košarkarji odigra- li verjetno eno zadnjih tekem v letošnji sezoni pred poletnimi počitnicami. Nasprotnik bo ena najboljših evropskih r^rerentanc, ekipa Poljske, ki je v teh dneh v Jugoslaviji. Srečanje, M ob 19. uri v Tetmiški šoli ob Ljabljanski cesti, bo brez dvoma zanimivo in vredno ogleda tv ROKOMET v soboto je bilo na Ravnah mladinsko prvenstvo Slo- venije v rokometu. Med štirimi finalisti so nastopili tu- di rokometaši Aera, ki so osvojili drugo mesto. Vsakega poznavalca rokometnih razmer v Sloveniji bo uvrstitev Celjanov začudila. Toda takoj moramo omeniti, da so Cel.jani nastopili brez Anderluha, Toplaka in Praznika. Ti Igralci po posebnem opozorilu RZS niso smeli nasto- piti med mladinci!'! To naj bi predvideval člen 2S tek- movalnega pravilnika, ki pran, da igralci zveznega liga- ša, če so napisani med prvo dvanajsterico moštva, pa 5e tudi so mladinci, ne smejo igrati na republiškem mladinskem prvenstvu. Ta sklep oziroma člen pravilnika pa jc »cukratcn« in velja samo v rokometni orsanizaciji Slovenije. Tega ni niti pri košarki (Pipan, (¡ole in drugi iz KK Celja w lahko igrali v obeh selekcijah), niti pri hokeju na ledu, nogometn in drug,je. Vprašujemo se, s kakšno pravico lahko mlademu tek- movalen, ki mu sredina, v kateri živi nudi vse pogoje za hiter razvoj in čimprejšnjo vključitev med najboljše v svoji športni panogi, potom enostranski predpis ne do- voljuje nastopa za svojo klubsko ekipo v najbolj po- membnem mladinskem republiškem tekmovanju? Da pa vsa zadeva dobi še poseben »priivok« naj ome- nimo, da bo lahlio omenjena trojka iz Celja te dni po- tovala z mladinsko reprezentanco Slovenije na turnir republik! Isti Igralci lahko zastopajo In igrajo za »rpu- bliško reprezentanco, ne more.1o pa za barve svo,|ega kluba, ki jih je vzgojil in vložil v njihov razvoj precej- šnja sredstva? To je enostransko in od uprave 2RK (.je- Ije terja ta primer, da se resno pogovorijo o novi spor- ni zadevi z RZS. J. KUZMA 18. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! mŠKE ZA SVOBÖOO Saitiiipoinilite puške Di-ugu iiivötui/na vojnd je pokíizala, da so puške repe- tárke (mavzer, niozin-nagant, lee-einfield) že zastarele, nam- reč v primerjavi s sorazaner- no maloátevilnüni iapopoinje- nimj samopolnilnimi (polav- t matsklmi in avtomatskem J puškami. Od polavtomatskih piuàk tega obdobja vsekakor iesstoipa ameriška M1 »ga- rand«, ki je bila prva zares razišiirjena in uspešna samo- polmilna puška. Med avtomat- skimi moramo omeniti nem- ško jurišno pLtško MP 43, kl piwlstavlja osnovo danes naj- bolj razâirjeni avtomatski pu- ški kalašniikov. Mlada Jugoslavija je imela ob koncu vojne oele skladov- nice pušk vseh mogočih mo- delov, daleč največ pa je bi- lo med njimi mavzeric kali- bra 7,9 mm. Tudi naša prva puška (če ne računamo 21 040 dolgih pušk »partizank«, izde- lanih leta 1941 v osvoboje- nem Užiou), vsakomur po- znana M 4R, je bila tega pre- iEik'iš.:aieg'a in kali- bra. Vzroka za takšno odlo- čitev — poleg dobrih izku- šenj iz bojev 1941/45 — ni težlK) najiti: od vojne izčrpa- na Jugoslavija, ki je poleg tega doživela močan udarec s strani Sovjetske zveze, eko- nomsko in tehnološko ш bila sposobna proizvajati sodob- nejših pušk. Puško M. 48 so kasneje modificirali za eno- stavnejšo proizvodnjo in na- stal je model M. 48 A Ti ma- vzerici sta bili standardni več kot deset let, do uvedbe pol- avtomatske puške M. 59. Ta samopolnilka, ki sprejme de- set nabojev kalibra 7,62 mm, je zaradi svoje odlične kon- strukcije in iadelave v svo- jem razredu med' najboljšimi na svetu. Očitali pa bi ji lah- ko, da je za strelivo, ki ga uporablja, nekoliko težka, po- sebno še v svoji sedanji ver- ziji M. 59/66, ko je opremlje- гга s stalnim tromblonom (nastavkom za izstreljevanje min). Seveda prispeva k teži tudi zapogljiv bsjjonet, ki je prav tako stalno na puški. Se dosti Doljša od polavto- matske je naša druga samo- polnilka, avtomatska puška M. 70. Ta spada v veliko sku- pino pušk vrste kalašnikov (cenijo, da je v svetu čez 30.000.000 orožij te vrste). Streljanje je izbirno (avto- matsko ali polavtomatsko), naboji pa so enaki kot za polavtomatsko puško, le da jih gre v okvir 30, torej tri- krat toliko kot v »papovkoR (PAP — polavtomatska puš- ka). Seveda strelja M. 70 tu- di tromblonske mine. ima pa tudi odličen večnamenski nož — bajonet. Vsled svojih mno- gih dobrih lastnosti je naša avtomatska puška pravo uni- verzalno orožje, saj nadome- šča brzostrelke in vse vrste pušk (razen seveda ostro- strelskih), v svoji puškomi- braljezni izpeljanki M. 72 pa predstavlja odlično nadome- stilo in dopolnilo klasičnemu »šarcu«. S tem orodjem smo dobili puško, kakršno smo si lahko pri uresničevanju naše- ga koncepta SLO le želeli. Avtomatska puška zastava 7,2b mm M 70 A TEDNIKOVI POGOVORI S POTROŠNIKli Budni inšpektorji v Šentjurju V okviru inšpekcijskih služb dela pri skupščini občine Šentjur tudi tržna inšpekcija, ki ima v svoj delokrog vključenih 274 kontrolnih objektov. To so trgovine, gostinski obrati, obrati družbene prehrane in obrtništvo. V minulem letu je tržni inšpektor op- ravil 189 kontrolnih pre- gledov, od tega dobro tre- tj ino »na preskok«, kar naj bi tudi psihično vpli- valo na kršitelje raznih za. konov in predpisov. Neka- tere trgovske in gostinske obrate pa je inšpektor obiskal večkrat v letu. Ta- ko je bilo zaradi simia na kvaliteto odvzetih 12 vzor- cev blaga, od katerih jih šest ni ustrezalo pravilni- ku. Po analiznem izvidu, ki ga je napravi Zavod za socialno medicino in higi- eno v Celju, je inšpektor izločil iz prometa 420 jajc, ki niso ustrezala predpisa- ni kvaliteti. V sodelovanju s sanitarno in kmetijsko inšpekcijo je inšpektor iz- ločil tudi nekvalitetne klo- base in čeprav so bile za- loge minimalne, podal predlog za uvedbo postop- ka. V gostinstvu je bilo lani opravljenih 48 pregledov. Pri kontroli je inšpekcija izvršila tudi pregled na potrditev cen in v dveh primerih ugotovila preko- račitev. Za manjše kršitve v gostinstvu, tako zaseb- nem kot družbenem sek- torju, so bile izrečene mandatne kazni v znesku 1200 dinarjev. Budna inšpekcijska služ- ba je opravila kontrolo cen tudi po trgovinah, pri čemer je ugotovila, da so bile cene pravilno formira- ne. Le v enem primeru je šlo za prekoračitev cene in to v manjšem znesku. Problem svoje vrste predstavljajo pregledi na sejmiščih in na raznih od- kupnih postajah za živi- no, kjer se pojavljajo raz- ni prekupčevalci, ki na enem mestu živino kupu- jejo, na drugem pa jo prodajajo. Delavci postaje Milice Šentjur so lani ustavili 12 kamionov s tehničnim le- som za strešno konstruk- cijo. Prevozniki niso ime- li pri sebi nikakršne do. kumentacije za prevoz bla- ga. Miličniki so poklicali tržnega inšpektorja, ki je na kraju samem obraču- nal prometni davek. V šentjurski občini se še vedno v veliki meri pojav- lja šušmarstvo in to na področju gradbene dejav- nosti. Večina delavcev, ki nezakonito opravljajo do. ločene dejavnosti, izhaja iz Makedonije in tudi dru- gih republik. To je pro- blem, ki potrebuje za re- šitev več časa. Dejstvo je, da šušmarsko dejavnost ni mogoče zatreti ob sedanji kaznovalni politiki, ko je kršitelj predpisa ka2aiovan z denarno kaznijo od 500 do 1000 dinarjev. MP »HMEZAD« TOZD Notranja trgovina ŽALEC, Celjska cesta 7 Komisija za delovna razmerja objavlja 2 učni mesti prodajalcev PCXîOJI: končana osemletka Kandidati naj oddajo prošnje v kadrovski službi T02D v roku 8 dni po objavi. 22 Dva tedna so ljudje v Podkraju govorili skoraj samo o Teivéu, o njegovem razmerju z Zvonikovo Marto in da jc ne mara več, o njegovi bresrčnosti in lakomnosti. Tevž o tem ni ničesar izv(Ai.el, kajti г nikomer ni govoril m nikamor ni šel kakor s stanovanja na delo in v cerkev. Tako se je tudi zgodilo, da Marte ni nikoli srečal. V cerkvi je <:la večkrat mimo njega, pa ga m pogledala, da, večkiat se mu je zdelo, da se je namenoma obrnila v drugo stran. Toda tega si zdaj ni smel k srcu gnati; vse misli je moral obrniti na to, da b' se čimprej izkopal iz neznosne î'r.^i-" Ko je vmec, aa dela Hiršler pri lesni kupčiji ogromne dobičke, -e začel misliti, da bi se sam lotil trgovine г lesom. Ko bi bil le denarja imel! S tomi borimi dinarji, kt jih je zaslužil in na pol za živet porabil, se ni mogel ničesar lotm. Res, da je imel na Blazinovem vknjiženo okol- dvajset tisoč; toda teh se ni hotel dotakniti, temveč Jih -p hranil, da bi mu bili pri roki, če bi bil brez dela ah bot.an. Sicer pa ki je bilo itak zelo težko izterjati; Bla- zinovkinega hudega pogleda ga je bilo skoraj strah. Toda bodi kakor te: ali bi se mu ustavila kaka primerna kmeti- ja, hI mnra- izterjati dolg zlepega ali zgrdega. Misiei je delal, rekel bi, noč in dan; na vsak način si je rotei do vigredi prihraniti toliko, da bi mogel sam začet Pn tem je na vse drugo pozabil. Na velikonočno nede- ljo pa je nekaj opazil, kar mu je težko leglo na srce Marta je zopet Sla ponosno mimo njega in tudi njatgove ¿■late verižice ni več imela. Ali mu je hotela naznaniti, da ga ne mara več? Potem je bilo vse njegovo garanje in računanje brez smisla. Tako ga je vznemirilo, da si m тодл: drugače pomagati, kakor poiskati priložnost in z dekletom govoriti. Na Вем nedeljo je zasledil Marto, da je šla h Kotniku, samotnemu kmetu v Kotu; Kotnica je bila namreč bolna Ko se je prepričal, da ga nihče ne vidi, je šel za njo in jo počakal v gozdu. Več ko tri ure je minilo, preden se je vrnila. Tedaj je stopil pred njo in jo prijazno pozdravil. Sprva se je prestrašila, potem mu je hladno odzdravila in odšla miw.o njega. Dva, tri korake je napravila, nato pa je le obstala in se obrnila k njemu, ne da bi kaj rekla. »Marta, ali si jezna name?« je vprašal v zadregi. »Jezna? Ne. Po volji mi ni, veš,« je dejala kratko. »Gotovo te še boli tista pustna: toda jaz nisem kriv.« »Pač. Ti si krivf« »Jaz? Kako? Zakaj?« »Zaradi lakomnosti svoje, zaradi skopuštva svojega.« »Marta, saj sem ti vendar že povedal in priseči ti moram, da nisem lakomem.« »Kar vsakdo vidi in г rokami otipi je, tega vendar ne boš tajil. Kar obleko ti je treba pogledati, pa človek vse vidi. Najrevnejši ofer ne hodi na praznik s takim starim klobukom m tako bukovo obleko v cerkev kakor ti, bogati Dvornik!« »Ali ti je moja obleka prerevna?« jo je užaljeno vpra- šal, »Obleka mi je prav, ampak vse tvoje stiskanje in gara- nje in vse tTX>je vedenje mi ni po volji. Komur je količkaj zato. tega mora biti sram — res sram.« Kri mu je udarila v lica. Torej sramuje se ga? Sra- muje S9 ga' Toda, ali ji more zameriti? Saj ni čudna, če ga tako sodi, ko je vendar videz ves tak, da je lakomen m skop. Njega samega je sram, če mu ljudje očitajo, da je stiskač. Kako mora biti šele njo, ki toliko da na čast in dobro ime, zdaj. ko so odkrili njuno razmerje! Pri tisti pustni huaobiji so njo še bolj osramotili kakor njega. Ali Ji sme zameriti? O, saj ne ve, saj ne sluti, v kakšni strašni stiski je. Pa se ji ne sme spovedati, ne sme, ne sme ji razkriti očetove krivde, ne sme ji razodeti, da je berač. Ko bi le sam, sam trpel' Todr Marta trpi še huje kakor on Kako dolgo se bo vse to še vlaklo? Odgovora ne ve. Oprati sramote čisto pač nikoli več ne bo mogel. Ali naj tudi Marto za vse življenje omadežuje? Ne, tega ne sme. Nič več je ne sme siliti. Trenutek je preudarjal, potem je z muko stisnil iz sebe: »Marta, veš kaj? Ako hočeš, lahko razdereš. Nič ti ne bom zameril. Potem te vsaj sram ne bo moralo biti zaradi mene.« Prebledela je in vztrepetala. Sele čez nekaj časa je izbruhnilo iz пјл: »Tako torej! Zdaj si pokazal, kodi ga je! Davno že sem si mislila, da ti je žal besede in da bi se me rad otresel« »Narobe si me razumela, Marta,« je dejal žalostno; »jaz se svoje besede še nikoli nisem kœal in je tudi ne bom prelomil. Toda ti jo lahko vzameš nazaj.« »Saj to je isto.« »Ne, to ni isto. Jaz se bom besede držaH na večne čase in ne bom nikoli katere druge vzel. Toda ti zaradi mene lahko prosto in svobodno izbiraš.« »Da, da, da že vem. Ti se sploh ne boš ženil. Ti druge ljubezni sploh nimaš kakor denar.« »Krivo me sodiš. Ako bi mogel kakor največji siromak s teboj živeti in bi za nič drugega ne vedel, bi bil naj- srečnejši človek. Tebe ljubim, samo tebe in le tebe. Tebe bi tudi vzel. čim bi te imel na kaj.« »Na kaj': Saj me imaš vsaJc dan na kaj vzeti.« »Zal da ne. Čez leto dni, če mi bo sreča mila, bi morda mogel.« »Ce ti bo sreča mila?! Ti misliš vedno na denar, čez leto pa bo ista pesem kakor zdaj; morda še hujša. Ze pred domačimi me je zaradi tebe sram. Dolgo tega ne bom mogla prenašati.« »Zato pa ti pravim, da se lahko odločiš, kakor se hočeš. Zaradi mene ti besede ni treba držati.« »Jaz jo bom držala,« je dejala po svoji ponosni navadi. nL? tedaj bi je na, če bi se prepričala, da je brez smisla. Vzela pa tudi tedaj drugega ne bom.« »Marta, ta beseda mi je dobro dela,« je dejal toplo in mehko. »Nisem vreden tvoje ljubezni; to pa ti obljobim; vse bom storil, da boš srečna.« »Ko bi le verjeti mogla, da se boš obljube držal! Te jesem si ml rekel, da se ne bom več imela kaj žaliti; pa je prišlo nato še huje. Ko bi se človeik še en samkrat mogel zanesti nate!« »Zanesi se, Marta! Sveta resnica mi je, kar pravim.' »Dobro, tokrat naj še bo! Toda zadnjič. Le pomni, dA zadnjič!* ßt. 23—IS.íimii 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 OBISK V LJUBEČNI i mm\ ŠIROKO SODELOVANJE Z ZNANSTVENO RAZISKOVALNIMI INSTITUCIJAMI — KMALU DVE TOZD Verjetno ni človeka, fci še ni slišal za Ljubečno, nedaleč od Celja, takorekoč sredi zelenega pasu! Včasih so tam izdelovali navadno opeko na nava- den način, danes pa gre za sodobno tovarno, ki s svojim bogatim izborom najrazličnejših arti] ravlja uvoz in izvoz, tr- govino na debelo in drob- no ter inženiring. Začetki Tehnomercator- ja pa segajo v leto 1958 oziroma na dan združitve Elektroradio centra in Ju- gotehnike v Elektro-Radio- tehniko. Tri leta zatem sta se tej organizaciji pridru- žili še Kristali j a in Jadran, s tem oa ie tndi nastal Tehnomercator z izredno razvejano mrežo trgovin v Celju in okolici. S smotr- nimi naložbami sta si tako Kovinotelina kot Telino- mercator pridobila dobre delovne prostore ter veli- ke in ustrezne prodajne površine in skladišča. Omeniti moramo vsaj na- ložbo v Veleblagovnico T in Ideal, pa v velika skla- dišča na Hudinji in v Bu- kovžlaku. Potrebe po enotnem skladnem in hitrejšem ra- zvoju trgovine, predvsem še tistega dela, ki zajema tehnično blago, so nujno vodile v združitev teh naj- večjih celjskih delovnih or- ganizacij v eno. Delovna organizacija Kovinotehna- Tehnomercator ima danes osem temeljnih organiza- cij in skupnost skupnih služb. Med tozdi je treba posebej omenita TOZD Ve- leprodaja, ki opravlja tr- govski promet na debelo, pa tudi konsignacijsko prodajo. TOZD Veleprodaja zaje- ma področja barvne in čr- ne metalurgije, tehničnega blaga, električnih, vodo- vodnih, toplovodnih, plin- skih, industrijskih in zu- nanjih instalacij, stano- vanjske opreme, vključno z akustiko in vsemi elek- tričnimi aparati za gospo- dinjstvo, področje široke potrošnje, gradbenega ma- teriala in kemije. Posluje preko dvaindvajsetih po- slovnih enot, med njimi pa naj posebej omenimo eno- te v Zaječarju, Požarevcu in Mariooru. Izredno zahtevne naloge opravlja tozd zunaj a trgo- vina, ki razen uvozno-iz- voznih poslov zastopa tudi tuje firme, posreduje v zu- nanjetrgovinskem- prome- tu, skrbi za uvoz industrij- ske, opreme in opravlja in- vesticijska dela v tujini. O tozdu tehnične trgovi- ne in tozdu maloprodaje T res ni treba veliko go- voriti. Celjani in okoliča- ni ju dobro poznamo, še posebej po dobri založeno- sti in prijazni postrežbi. Tozd inženiring je izred- no pomemben, saj oprav- lja zahtevno projektiranje in organizacijski inženi- ring v vrsti pomembnih in- vesticij, izdeluje pa tudi ekonomske študije za pri- pravo naložb. Tozd skladi- šča in transport prevzema, skladišči in odpremlja bla- go, tozd Uni verzal Požare- vac opravlja trgovinski promet na drobno in de- belo, tozd avtomatska ob- delava podatkov pa je ena od srčic delovne organiza- cije Kovinotehna-Tehno- mercator, saj brez avto- matske obdelave številnih podatkov, danes učinkovi- to, hitro in pravilno poslo- vanje domala ni več mo- goče. Računalnik pomaga pri organizaciji poslova- nja, zbiranju in obdelova- nju različnih programov in podobno. Pred novo delovno or- ganizacijo Kovinotehna- Tehnomercator so v pri- hodnjem obdobju številne zahtevne naloge. Kovino- tehna-Tehnomercator želi namreč izpopolniti obseg svojega poslovanja, ponu- diti industriji na celjskem območju, v Sloveniji, Ju- goslaviji in v svetu, seve- da pa tudi vsakemu po- trošniku takšno blago in storitve, ki jih najbolj po- trebuje. Zato načrt o raz- širitvi skladiščnih prosto- rov še za domala 14.500 kv. m, kar bo omogočilo boljšo izbiro in boljše skladiščenje blaga, še po- membnejša bo naložba v cementne silose, kamor bo- do lahko shranili okoli 6.000 ton cementa. Ko bo ta naložba izvršena, ce- menta v Celju res ne bi smelo več primanjkovati. Za potrošnike v Celju in okolici pa bo najbolj zani- miva naložba Kovinotehne- Tehnomercatorja v novo veleblagovnico v kateri bo- do razpolagali kar s polo- vico prodaj mh površin, točneje, s 16.000 kv. m prodajnih prostorov, V Kovinotehni-Tehno- mercatorju so prepričani, da bodo z uspešno izpelja- vo omenjenih naložb zago- tovili potrošnikom še pe- strejšo in boljšo izbiro vsega blaga, hkrati pa za svoje potrebe dosegli bolj- še pogoje dela. Ob tem, ko ima Kovino- tehna-'i'ehnomercator tre- nutno prodajne centre v vseh večjih krajih Jugosla- vije, kjer aeluje 23 prodaj- ШП enot, je treba še pose- bej omeniti tudi predstav- ništva v tujini. Največ obe- ta predstavništvo v Abid- žanu, glavnem mestu Slo- nokoščene obale. Kovino- tehna-Tehnomercator je namreč nosilec konzorcija številnih jugosiovunsKiii delovnlii organizacij, ki se zanimajo za večje posle v tej afriški državi. Prav razvijanje odnosov z drža- vami v razvoju je ena od perspektiv te delovne or- ganizacije. V Kovinotehni-Tehno- mercatorju se zavedajo, da sami sebi niso in ne more- jo biti dovolj. Zato so čvrsto povezani še z ne- katerimi drugimi delovni- mi organizacijami. Tako se povezujejo v SOZD ITC, Elektrosignalom, Klimo, kjer tesno sodelujejo z Libelo, Ferralitom in KIG na področjih toplotne m hladilne tehnike, industrij- ske energetike, tehtalno- dozirne tehnike in proces- ne tehnike, kmetijskega in- ženiringa, opreme večjih trgovsko-poslovnih in pro- izvodnih prostorov ter var- stva okolja. Z delom svoje maloprodaje, predvsem na področju preskrbe prebi- valstva, pa se tesno pove- zujejo s SOZD Dobrina, kar vnovič zatrjuje izjem- no skrb delavcev te de- lovne organizacije za po- polno oskrbo potrošnika, tako s prehrambenimi iz- delki, kot vsemi izdelki ši- roke potrošnje in družbe- nega standarda. Čvrsto zasnovani razvoj- ni programi, dobra ka- drovska zasedba, solidna opremljenost in vse prido- bitve, ki jih pričakujejo od združitve in novih na- ložb, so zadosten porok, da je pred delovno organi- zacijo Kovinotehna-Tehno- mercator velika razvojna perspektiva in nadaljnji gospodarski vzpon. Po- memben delež pri tem imajo tudi uveljavljeni družbeni odnosi na nače- lih ustave in zakona o združenem delu. še pred- vsem pa tisti njihov del, ki dokončno ureja vlogo trgovine v združenem de- lu. Kovinotehna-Tehnomer- cator se s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev ter me- njavi dela dohodkovno po- vezuje s številnimi prodz- vajalci v Jugoslaviji. Skle- njeni samoupravni spora- zumi z vsOTü proizvodni- mi organizacijami, s kate- rimi trajno posluje, jasno pričajo o tem, da se v Ko- vinotehni-Tehnomercatorju zavedajo nujnosti po sklst- dnem skupnem delu in pravični, dohodkovno o- prcdel,jeni delitvi skupno ustvarjenih rezultatov. ИЛТ1 MERKUR KLIMA industrija aerotermičnih naprav CELJE, Delavska št. 5 Zaradi razáiritve obstoječih in uvajanja novih programov vabimo k sodelovanju nove sodelavce in sicer: 1. Strojne inženirje z visoku in vi.šj() .strokovno izobrazilo 2. strojne tehnike S.elektroinženirja za jaki tok z visoko ali vi.šjo strokovno i/obrazbo za opravljanje nalog tn del v projektiv!, konstrukciji, tehnologiji in operativni pripravi. Prav tako vabimo več: 1. KV ključavničarjev 2. KV strugarjev 3. KV monterjev klimatskih naprav 4. KV kleparjev 5. elektrovarilce — cevarjev z atestom 3. priučenih ključavničarjev in kleparjev Nudimo viun ¿aniinivx) iii pestro delo, možnost na- daljnjega razvoja individualinh sposobnosti, pri- merne osebne dohodke ter sodelovanje pri nadalj- njem razrvoju proizvodnih programov delo\Tie orga- nizacije kot so izdelava ventilatorjev in pripadajo- čih elementov klimatizacije, vključno z montažo. V kolikor se zanimate za navedeno področje, se zgla- site na kratek informativni raagovor v delovni orga- nizaciji »KLI1VL\« Celje, Delavska 5, v splošiiem sek- torju aLi po telefonu št. 22-793. Svet delovne skupnosti uprave skupščine občine Žalec razpisuje naslednja prosta opravila in rialoge za; vodjo analitsko planske službe v oddelku za gospodarstvo in finance, z zahtevano ekonomsko, agronomsko ali gozdarsko fakulteto, strokovnim izpitom ter 3 leti delovnih izkušenj referenta za kadre p oddelku za splošne zadeve in družbene .služlie z zahtevano višjo upravno, pravno ali višjo šolo za or- ganizacijo dela ter strokovnim izpitom vodjo pisarne inšpektorata 2 zahtevano srednjo ekonomsko ali upravno adml nistrativno šolo ter strc^ovnim izpitom geometra г zahtevano srednjo geodetsko tehnično Solo ter strokovnim izpitom strojepiske v oddelku za splošne zadetve in družbene služlje s končano dveletno administrativno šolo Prosta opravila in naloge se ra^isujejo za nedolo- čen čas. Za vsa navedena prosta opravila in naloge se zah- teva primerna družbenopolitična aktivnost kandida tov. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpLsmih pogojev sprejema kadrovska sl'ižba uprave skupščine ob- čine Žalec v 15 dneh po objavi razpisa. Delovna skupnost VETERINARSKE POSTAJE MOZIRJE obj arija prosto delo in tMđoge RAČUNOVODJE POCXXIT: — srednja strokovna l2x>brazä>a ekxxiomâke smen — najmanj 3 leta delovr^ idnišenj т računovodsko- finančnl službi — шапје strojepisja Delo se združuje za nedoloöen čas. PosAcusno delo traja 90 dni. Nastop dola je mogoč takoj ali po dogovoru, Kandida« naj vloge z dokazili poéljejo т 15 dneh po objavi na naslov; Veterinarska postaja Mozirje, sedež Crornji grad št. 4в. p. 63342 Gornji grad. §t. 23 — 15. junij 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN STUDEÑTOV V OBČINAH CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE IN ŠMARJE PRI JELŠAH razpisujejo ŠTIPENDIJE iz združenih sredstev organizacij združenega dela za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1978-1979 Za štipendijo iz združenih sredstev in dopohiilne šti- pendije h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kan- didati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegal 2.5«0.— din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetij- stva, se dohodek na člana družine izračima tako, da se katastrski dohodek pomnoži s 14 in zmnožek deli s šte- vilom družhiskih članov (če je bil v letu 1977 uveljav- ljen nov izračun katastrskega dohodka, se tako dobljen katastrski dohodek upošteva s količnikom 2,5). Za štipendijo iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati s stalnim bivališčem v občini in učenci in študentje iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo od organzaoij združenega dela v občini. Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev si morajo poskušati predhodno pridobiti kadrovsko štipendijo. Sitpendije iz združenih sredstev' bodo podeljene potem, ko bodo* za določen poklic pKxieljene vse štipendije, ki so jih razpisale organizacije združenega dela, sa- moupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na območju dnevne migracije delavcev. Ob izpolnjenih pogojih bodo imeli prednost pri pri- dobitvi štipendije iz združenih sredstev: a) kandidati, ki se odločajo za poklice, ki so v okviru občine (regije) opredeljeni kot prednostni na podlagi kadrovskih načrtov oz. potreb organizacij združenega dela samoupravnih interesnih skupnosti in drugih šti- penditorjev Ti poklici so: avtomehanik, elektrikar, elektrovarilec, vodo\4xini inštalater, izdelovalec papirja, izolater, kovi- nostrugar, klepar, stavbni ključavničar, orodjar, žele- zokrivec, livar, kalupar, valjar profilov, konfekcionar, kuhar, natakar, prodajalec, pek, lesni delavec, mesar, mizar (modelni, stavbni, strojni), monter ogrevalnih naprav, kemijski procesniča.r, tesar, sekač, steklopihač, kmetovalec, zidar, strojñi tehnik, prometno-transportni tehnik, tekstilni tehnik, lesarski tehnik, kemijski teh- nik, gradbem tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, medicinski tehnik (sestra), me- talurški tehnik, čevljarski tehnik, kmetijski tehnik, or- ganizator dela (odd. za org. AOP in kadrovske smeri), ing. strojništva, ing. gradbeništva, višja medicinska fi- zioterapija, ing. metalurgije, ing. kemijske tehnologije, ing. elektrotehnike, pravnik, razredni učitelj, predmetni učitelj (matematike, fizike, tehnične vzgoje), ekonomist, (turizem, komerciala, posi, finance), dipl. ing. elektro- tehnike, gradbehištva, strojništva, kemijske tehnologi- je, kemije, arhitekture, kmetijstva, dipL pravnik, dipl. ekonomist, zdravnik. b) prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonom- skem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mo- gli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kme- čkih družin. c) prosilci, z boljšim učnim uspehom. d) prosilci, katerih lastnosti omogočajo šolanje in delo na izbrani poklicni usmeritvi. Mnenje o tem da služba poklicnega usmerjanja. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi za štipendijo (obr. DZS 1,65 — dobi se v knjigarnah) priložiti: — fotokopijo ali overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višjih ali visokošolskih organi- zacij združenega dela o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družin- skih članov (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava pri skupščini občine in iz potrdila mora biti točno razvid- no število preskrbljenih in nepriskrbljenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) — potrdilo o dohodkih staršev iz leta 1977 (obrazec je .tiskan v vlogi za štipendijo — zajeti morajo biti vsi dohodki iz rednega delovnega razmerja, kmetij- stva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnosti). Ce so starši upokojeni, pri- ložite odrezek pokojninske nakaznice meseca decembra 1977. — potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca (v me- secu decembru 1977). — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, mo- rajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, drugi pa na obrazcu podpišejo izjavo, da kadrovske štipendije ne prejemajo. •— otroci kmetov in obrtnikov morajo predložiti mnenje krajevne skupnosti. — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada. — potrdilo o šolanju oz. frekventacijsko potrdilo (pred- ložiti ga je treba naknadno, najkasneje pa do 20. 9 1978). Učenci, ki se šolajo na poklicnih srednjih šolah, mo- rajo na potrdilu navesti čas teoretičnega dela pouka. Učenci, ki so končali šolanje na srednjih šolah, pa so prejemali štipendijo iz združenih sredstev in bodo na- daljevali šolanje, morajo ponovilo vložiti zahtevek za štipendijo. Za štipendijo lahko prosijo šele v prime- ru, da jim štipenditor ni ponudil ustrezne zaposlitve. Vlogo oz. prijavo za štiiXindijo z vsemi zahtevanimi prilogami morajo oddati kandidati osebno v uradnih dnevih do 25. avgusta 1978 ali pri poverjeniku za po- klicno usmerjanje na osnovni šoli. Nepopolnih vlog strokovna služba in izvršni odbori komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o .štipeiidiranju ne bodo obravnavali. Vloge je treba oddati na sedežih .strokovnih služb pri skupnosti za zaposlovanje v občini: Za (3elje, šlandrov ti-g 7 Za Laško, Skupščina občine Laško Za Šmarje, Skupščina občine Šmarje, soba 54 Za Slov. Konjice, Zdravstveni dom, PE skupnosti za zaposlovanje Ob zaključku predstavitve posameznih prodajnih enot TOZD Tehnična trgovina v Novem tedniku, danes Se nekoliko več o dveh TOZD Kovinotehne-Tehnomer- catorja, ki opravljata promet blaga na drobno. TOZD Tehnična trgovina s sedežem v Celju, Gubče- va 2, ima prodajne enote v Celju: ELEKTRO,. GALEB, IDEAL, KOVINAR, KLTIIVO, LABOD, MAVRICA, RA- DIO, TEHNÍKA in 2ELEZNINAR, v Zagrebu ELEKTROPROIZVOD, na Jesenicah FUŽINAR, v Ma- riboru KOVINA in KOVIT-MARKET, v Preboldu MER- KLTl, v Ljubljani OPEX, v Mengšu OPREMA, v Smart- nem ob Paki REPRODUKT, v Mengšu TEHNIKA, na Jesenicah ŽELEZNINA in v 2alcu KOVINA. Opravl.ia promet blaga na drobno naslednjih sku])in: — žcleznina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in drugi predmeti — gla.sbila, radij.ski aparati in pribor — elektrotehnični material — barve, laki, kemikalije in drugi predmeti — gradbeni material — drva in premog — sanitarni in instalacijski material, galanterijsko blago (predvsem lesna in kovinska gal^- terija), deloma vrvarsko blago, konopljini in jutini izdelki, izdelki iz gumija, kavčuka in plastičnih mas, drobno kmetijsko mehanizacijo in kmetijsko orodje, ure in izdelki iz dragih kovin, parfumerijsko in kozme- tično blago, tehnično blago za preskrbo proizvodnih DO in obrti (tu gre za prodajo reprodukcijskega ma- teriala). Stranske dejavnosti pa so še: brušenje žag in rezanje kovin. Izbira je torej velika, vendar načrtujejo še razširitev poslovnega predmeta v prodajni enoti KURIVO (kom- pleten asortiman stavbnega pohištva in razširitev osta- lega gradbenega materiala) v Tovarniški ulici. Pred- videvajo tudi adaptacijo 2ELEZNINARJA in MAVRICE ter gradnjo lokala v šmartnem ob Paki. TOZD Maloprodaja T, ki ima naslednje prodaje eno- te: VELEBLAGOVNICO T, SALON T, PLASTIKO, PO- SREDNIK in UNIVERZALE, opravlja promet blaga na drobno naslednjih blagovnih skupin: — moška, ženska in otroška konfekcija, metersko bla- go, pletenine, perilo in pokrivala — galanterijsko blago in igrače — usnjena in krznena konfekcija — športne potrebščine, ribiški material, oprema za od- dih in rekreacijo — proizvodi iz umetnih snovi in plastike, tapete, rolete — kuhinjske potrebščine in posoda — fotografski aparati in fotomaterial — ure in izdelki iz plemenitih kovin — izdelki domače in umetne obrti — parfumerijsko in kozmetično blago, pralna in čistil- na sredstva — steklo, porcelan in keramika — šolske potrebščine, šolske knjige, slikanice, slike in papirna galanterija — proizvodi bele tehnike, drobni gospodinjski aparati, delno elektrotehnični material, akustični aparati, TV sprejemniki, rèzer\'ni deli, gramofonske plošč'e, motor- na dvokolesa, kolesa, kolesni in aVto deli, šivali stroji — prehrambeni artikli, alkoholne in brezalkoholne pijače — meso in mesni izdelki, delikatese — tobačni izdelki — komisijska prodaja starih stvari in — stranske dejavnosti: gostinske storitve, izdelovanje ključev, popravilo obutve in konfekcije, aranžiranje daril in rezanje rolet. Za konec pa še nekoliko drugačen posnetek vele- blagovnice T, ki jo vsi dobro poznate. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 23 — 15. junij 19?! 23— 15. )uni¡ 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 штштџш прма m v svetu ..... .. .........<....................................>.........-r, , .............<..ž..... VTiSI s POTOVANJA (6) MOC REKLAME Zaraidi svoO« ugocüae lege mod AtLanlskjm oceanom m Mehiikim zailivum, svoje bla- ge klLme in zelenja, je Flori- da seai marsikaterega Ameri- čana. Zato ni čudno, da so aviiCttii v smeri Miamija nena- vadno polni, kar še zlasti ve- lja za koinec tedna. Zeljo po izvi-rnasti in po- sebnosti, koi reklamnem tri- ku, k-i naj privabi čimveč go- stov, smo srečevali na vsej poti po ZDA. V oližini Mia- m(i,i& v Porst Biseayne smo naietalu na tiipićno angleško gostilno »Einglish Pub«, kjer je bilo celotno osebje obleče- no v tipično škotsko nošo. Na sbenah so visele slike z angleškimi motivi, največ pa je bilo slik članov angleške kraljeve družine. In kot se spodobi v takšni elitru druž- bi je bila na častnem mestu, v osrednjem gostilniškem prostoru obešena slika seda- nje kraljice Elizabete, ki je stoiióno opazovala simpatiôie fante in dekleta v škotskih krilih, ki so se resnično tru- dili, da bi dimbolje postr^li gostom. Kar óloveku še posebno pa- de v oči, so odlično urejene in speljane avtomoouike ce- ste — highvays. âtiripasovni- ce so normalna zadeva in normalno je tudi to, da sta dve vzporedni cesti skozi me- sto tudi zgrajeni, kot avtoce- sti. Ceste so grajene zelo fleksibilno. Tam, kjer izi-aču- ni kažejo, da je promet naj- večji, se cesta pač razširi iz 4 pasovnice v šest ali osem pasovnico. V Miamiju smo pri večpasovnicah opazili tu- di poseben pas, na katerem so posebne table opozarjale na to, da je ta pas dovoljen samo vozilom, ki imajo več kot dva potnika. In če hače npr. fant z dekletom hitreje priti na cilj, je dobro da vza- me s seboj še taščo. Tretji potnik je pogoj, za uporabo hitrega pasu! Blišč avtomobilskih cest pa je istočasno beda pešcev. Ko smo se v Miamiju odločili, da napravimo daljši sprehod od centra mesta, smo edini pešci na razdalji štirih kilometrov bili mi, Jugoslovani in trije čmoi. Najhuje pa je biLo z avto- mobilskimi cestami in njiho- vimi križišči v več nadstrop- jih v Los Angelesu. Nekateri predeli tega mesta izgledajo kot ena sama avtomobilska cesta, hiše pa, ki stojijo med njimi, so kot da bi slučajno zablodile mednje. Tudi v ti- stih delih mest, ki so bili zgrajeni še v času, ko ni bi- lo toliko raznobarvne ploče- vine na cesti, kot je danes, so Američani relativno dobro rešili prometne težave. Tako so v New Yorlcu vse avenije enosmerne, seveoa vsaka dru- ga v nasprotni smeri, s če- mer so zopet omogočili, da se promet lahko istočasno razrvija v več pasovih. Tako urejene ceste so sko- raj nujen ix>goj za izredno živahen promet ameriških ce- stnih križark, ki so pravi po- jem udobja na cesti Pri vsem tem pa je zanimivo, da vidiš na njihovih dobro ure- jenih cestah le malo tako »žifvahnih« voznikov, ki se jih pri nas ne manjka, kljub sla- bim cestam. PIŠE: FRANC KNAFELC IGRA NARAVE OTROCI Z OTROKI NAJMLAJŠA MATI NA SVETU — 5 LET Ce naj verjamemo poroči- lom iz Peruja, je tam petlet- na deklica rodila zdravega fantka. Baje je deklica imela mesečno perilo že pri osmem mesecu starosti. Kaj je na tem res? Profesor Gerhard Betten- dorf s hamburške klinike za ženske pravi, da ni rK>benih zsuiesljivih časovnih mej, kdaj lahko deklica dozon in rodi otroka. To se zgodi, ko začno dozorevati jajčeca, to pa je med 11 in 15 letom srta- rosti. Seveda je to poprečje, ki velja za večino. Vendar iz poročil zdramikov vsega sve- ta pozna medicina vsaj deset primerov, ko so deklice ro- dile že pred de=i<^tim letom starosti. O primeru, kj ga navajamo v začetku tega sestavka, pro- fesor Bettendorf meni, da je možen. Po statistiki, ki mu je na razpvolago, dobi med sto deklicami prvo mesečno perilo dvoje deklet že pri de- vetih letih. Kako pride do oploditve? V vsakem primeru je to posilstvo, kajti tak otrok ne ve za dogajanje niti za posle- dice takega početja. Prezgod- nje zianositve so navadno škodljive za zdravje mlade matere kot rojenega otroka. In kako je do peruanskega primera sploh prišlo? V civiliziranem svetu je za- nositev mladoletne deklice ja- sen p>ovod za prekinitev no- sečnosti. Peruanski primer je iz plemena primitivnih Indi- jancev, kjer si iz primera ni- so delali problema, kajti med Indijanci na jugu ameriškega kontinenta so matere pri vr- stnicah naših najstnic zelo pogost pojav. SAMOSTANI - HOTELI Vsa pota vodijo v Rim. Za tiste, ki bi tam radi po- ceni noče vali, so na voljo tudi tujske sobe v tamkaj- šnjih samostanih. Sploh se je začela samostanska za- prtost odpirati javnosti, celo turizmu. Na grškem pol- otoku Athosu je čez trideset pravoslavnih samostanov, ki so vsi odprti za goste iz posvetnega življenja, razen za ženske, že desetletja. Katoliška cerkev hodi zdaj isto pot. Kar je predvsem zanimivo, prenočitvene in gostinske storitve so v teh samostanih razmeroma po- ceni. VSAKA SEDMA NEDOLŽNA Vsaka sedma žena, ki obišče svetovalnico za zakon- ce v neki angleški kliniki, je virgo intacta, kar pome- ni, da je še nedolžna. To pa hkrati pomeni, da zakon ni ravno »institucija«, ki zagotavlja redno seksualno življenje m opravljanje zakonskih dolžnosti. Osnovni vzrok je tekoimenovani Brunhildin kompleks — strah žene, da bi se s predajo ixxivrgla moževi volji. Izgo- vor je navadno, češ, da so preozke. Medicina pa med tem ugotavlja, da sicer mnoge ženske 2aradi ozkosti svojih organov težko rodijo, toda ni znan primer, da bi katera odšla v večna lovišča ziaradi spolnega akta. MEH ZA SMEH Prvi: Moja žena je angel. Drugi: Srečnež. Moja še ži- vi! _ On: Bi vpila na pomoč, će hi ie posilil? Ona: Ne, če bi sam zmogel. Potnica v avtobusu: Vi za- daj za mano! Ze pet minut otipavate mojo zadnjico. Ne- hajte že enkrat! Moški zadaj: In kar imen- krat vam to ni več všeč? Prva: In kakšna je bila tvoja prva poročna noč? Druga: Tako kot vse dose- danje. Mlada žena bogatega star- ca je spet noseča. Zdravnik predlaga uživanje anti-baby tablet. Mož je izbral drugačno za- ščitno sredstvo! Odpustil je šoferja! Va sliki je 100 milijonov let staro okostje dinozavra, kakršnega .so našli sovjetski učon.)aki v Mongoliji. Kakšna je bila ta zverina, dokazuje človek, ki se Je slikal ob goienici te velikanske živali in ostanki njenega repa. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Straáek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ĆGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-G01-20012 ĆGP »Delo« Lj. — Tel. 22-369, 23-105. ogl. in naročnina