rPrmorsr ,
■■■■■■■■■■pFJlJjjjgj^jgjggegFPjgeegjegveegjegejfleeeeeE	.^28-161.0432/731190_
9B| J	^	ss« POSIMNAPIAČANAVGOTOVH
-;?0^
1
RIMA8
cosmetics italy
KAKCU srl. I rst - Tel. 040 - 2A2430 l'ax 040 - 232300
,500 UR EEEEEE SOBOTA, 17. MAJA 1997
Z njim poražen tudi Pariz
Vojko Colja
Kar dvaintrideset let je Mobutu Sese Seko z diktatorskimi metodami in sistematičnim kršenjem človekovih pravic branil interese Zahoda v eni od najbogatejši afriških držav. Včeraj pa je moral zbežati pred vojsko nekdanjega marksističnega »Katangovca« Kabilo, pred katerim ga je Zahod v preteklosti tolikokrat obranil. Do zadnjega je upal, da mu bodo pomagali. A na njegove pozive sta ostala gluha tako Rabat kot Kairo. Z izjemo Francije mu je ves Zahod obrnil hrbet, ker Mobutu ni razumel, da je s padcem berlinskega zidu končala njegova vloga branika pred komunističnim prodorom na- afriško celino. Z odhodom zadnjega afriškega maršala pa se za Afriko začenja novo obdobje.
Nekdaj pred komunistično nevarnostjo složni Zahod je po razpadu Sovjetske zveze začel ubirati različna pota. ZDA, ki imajo glavne »zasluge« za Mobutujev vzpon, so spremenile svojo afriško strategijo. Zairskemu diktatorju ni uspelo menjati ne dlake in ne narave, ostal je »zairski leopard«, kot se je sam ponosno nazival, in se ni spremenil v »demokrata«, kot je to uspelo drugim afriškim predsednikom. Z grabežem zairskega bogastva pa si je zbrusil kremplje do take mere, da mu ni uspelo več zaustaviti toka dogodkov. Katan-govec Kabila je to dobro izkoristil. S prikrito ameriško pomočjo se je vpletel v medetnični spor na območju velikih afriških jezer, se postavil na čelo zairskega tut-sijskega plemena Banja-mulenge in v nekaj mesecih osvojil skoraj ves Zaire.
Zaman je Pariz po starih scenarijih poskušal internacionalizirati medetnični spopad pri velikih jezerih. Licemersko se je zavzemal za hutujske begunce, ki jih je nekoč podpiral v genocidu proti Tutsijem, a je sam storil isto napako kot Mobutu. Po padcu berlinskega zidu ZDA niso več potrebovale ne Francije in ne Belgije. Ameriški kapital je začel prodirati v Afriko in izrivati predvsem francoske interese. Prav ameriške družbe so kot kaze podprle Kabilo, ki se je iz marksista lažje prelevil v demokrata kot fasistoidni Mobutu.
TRST / OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA REPUBL.IKE SCALFARA IN PODPREDSEDNIKA VLADE VELTRONIJA
S slavnostnim koncertom odprli prenovljeno gledališče Verdi
Scalforo s predstavniki Dežele o federalizmu in deželni avtonomiji
TRST - Ob prisotnosti predsednika republike Scalfara in podpredsednika vlade Veltronija so sinoči slavnostno odprli prenovljeno poslopje opernega gledališča Giuseppe Verdi v Trstu. Tudi tokrat ni šlo brez polemik, ki so zadevale predvsem izbor povabljencev, pri čemer pa je bilo vodstvo gledališča neizprosno v zvezi z eno izbiro, da si bodo namreč prvo predstavo lahko ogledali najzvestejši abonenti.
Spored je bil tradicionalen, ne preveč zahteven, in Tržačanom všeč, vključno z zborovsko izvedbo arije Va’ pensiero iz Nabucca, himno iredente.
Sicer pa je Scalfaro izkoristil priložnost tržaškega obiska za srečanje s predstavniki oblasti, predvsem Dežele, katerim je spregovoril o federalizmu in o avtonomiji, ki jo je predsednik deželne vlade Cruder izrecno poudarjal kot pogoj za ohranjanje posebnosti Dežele in za vrednotenje njenih značilnosti, med katerimi je navedel tudi slovensko manjšino. Scalfaro pa je bil splošnejši in je izrecno omenjal le italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem.
Na 3. strani
ZAIRE / S PREDAJO OBLASTI IN Z BEGOM IZ KINŠASE
Nenapovedan obisk Scalfara v Dijaškem domu
TRST - Predsednik republike Scalfaro se je pomudil tudi v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Do nenapovedanega srečanja je prišlo sinoči ob zaključku obiska v sosednji zasebni šoli nun, kamor so povabih tudi predstavnike bližnjega Dijaškega doma.
Vodstvu cerimoniala so sporočili željo, da bi se predsednik za krajši čas ustavil tudi v slovenskem Domu, in, kot nam je povedala nadvse zadovoljna ravnateljica Sonja Babič, jih je predsednik prijetno presenetil in res stopil skozi vhod v Dom na Ul. Ginnastica.
Pričakah so ga gojenci in drugi gostje doma, vzgojitelji in vse osebje, s katerimi se je predsednik zadržal v prijetnem
razgovoru ob izrednem navdušenju vseh prisotnih. Dolgoletni ravnatelj Edvin Švab mu pojasnil, da smo italijanski državljani slovenske manjšine: »Smo za vrednote sožitja med različnimi in za solidarnost. Gospod predsednik, smo manjšina in rabimo pomoč, pomagajte nam preživeti...« mu je dejal in mu pojasnil simbolni pomen bora, pred katerim so se slikah, ki sta ga skupaj s slovensko lipo posadila tržaški in ljubljanski župan Illy in Rupel v znak miru. Scalfaro je poudaril, da so to vrednote, ki jih je vredno gojiti, in je z zadovoljstvom pozdravil svoje nepričakovane gostitelje, med katerimi tudi albansko družino, ki je gost Dijaškega doma.
Konec Mobutujeve diktature
KINSASA - Zairski predsednik Mobutu Sese Seko se je včeraj odpovedal vsem svojim funkcijam v vladi, zapustil Kinšaso in se zatekel v rodno mesto Gbadoli-te, od tu namerava v Marok, nato pa v Francijo, kjer ima eno od svojih številnih vil, ne pa v Švico, ker so mu švicarske oblasti včeraj preventivno zaplenile njegovo bajno vilo pri Savignyju. Mobutu se odpoveduje vsem funkcijam, ne pa naslovu zairskega predsednika. Oblast je prepustil prvemu ministru Bolongu, ki naj bi se z nadškofom Laurentom Monsengvrom pogajal z uporniškim voditeljem Kabilo o sestavi začasne vlade.
Na 9. strani
Vferde Sgaravatti
PRODAJNA RAZSTAVA
Vrtnic & Nasadov
o c/ 7 7. do 25. maja
Celo leto v barvah!
TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177
(nasproti Centra za fizika)
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
V TOREK,
20. maja ob 20.30
V GORICI
v komorni dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž Svet slovenskih organizacij in Krožek Anton Gregorčič - Gorica prirejata
predstavitev Zadruge Primorski dnevnik in razpravo o temi
Kakšen naj bi bil Primorski dnevnik.
Ob tej priložnosti bo potekalo včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
V SREDO,
21. maja ob 20.30
V MAVHINJAH
na sedežu SD Grmada (bivša osnovna šola) šrorejata SKD Cerovlje Mavhinje in SD Grmada informativni večer in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
V	PETEK,
23. maja ob 20.30
V	GROPADI
v Zadružnem domu Skala predstavitev in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
Danes v Primorskem dnevniku
Antonione v Ljubljani
Manjšine so bile osrednja tema pogovorov Antonio-pneja z Janezom Podobnikom in Jelkom Kacinom.
Stran 3
V	veljavi priznanje diplom
Italijansko-slovenski sporazum, pomemben predvsem za manjšince, ki študirajo v matični domovini, je bil že objavljen v Uradnem listu.
Stran 3
Srečanje Prežihovih šol
V	Dolini se danes zaključi že 19. srečanje otrok in učiteljev šol, ki nosijo ime po Prežihovem Vorancu.
Stran 5
Od ponedeljka NŠK spet odprta
V	ponedeljek bodo spet odprli prostore Narodne in študijske laijižnice, ki so bili zaradi preureditvenih del skoraj en mesec zaprti.
Stran 5
Piero Fassino danes v Gorici
Podtajnik Fassino bo danes v Gorici srečal krajevne institucionalne predstavnike za razgovor o izvajanju Listine za Gorico.
Stran 10
Danes začetek Gira
S spektakularno krožno etapo po Benetkah se bo danes začela 80. kolesarska dirka po Italiji. Udeležba je skromnejša, favorit pa je Rus Pavel Tonkov.
Stran 12
POLITIKA / MASSIMO D'ALEMA OPTIMIST
Dogovor o ustavnih reformah je mogoč
Optimistične izjave Marinija, Buttigioneja in drugih
RIM - Tajnik DSL Massimo D’Alema meni, da so se dela dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme, kateri predseduje, s političnega vidika premaknila z mrtve točke. To je D’Alema povedal na včerajšnjem sestanku konzulte DSL za usavne reforme, z njegovim mnenjem pa se strinjajo tudi nekateri drugi strankarski prvaki, med temi še zlasti tajnika Ljudske stranke (PPI) Franco Marini in Združenih demokratskih kristjanov (CDU) Roc-co Buttiglione.
D’Alema je na sestanku konzulte DSL dejal, da lahko govorimo že o temeljnem osnutku ustavnih reform, ki naj bi užival podporo pomembne večine v parlamentu. Vodilna skupna ideja je, da se mora Italija razviti v veliko evropsko demokracijo, v kateri je zajačena premena vodilnega sloja. D’Alema meni, da bi to najlažje dosegli tako, da bi z ustavo uzakonili premiersko vlado in uni-nomilnalni večinski volilni sistem v dveh krogih.To bi pravzaprav pome-
nilo uzakonitev stvarnih političnih procesov v Italiji, ki so se že začeli razvijati v to smer na vsedržavni, deželni in krajevni ravni po uvedbi večinskega volilnega sistema.
D’Alema je dejal, da sam nikakor ne demonizira polpredsedniškega sistema po francoskem vzoru, vendar je po njegovem preveč tuj italijanski politični stvarnosti. Pristavil je, da na desnici opaža »plebiscitarne skomine«, ki so prav malo evropske, na levici pa »konservativna gledanja«. D‘Alema se je na tak način kritično obregnil predvsem ob SKP. Ce bi se že odločili za neposredno volitev predsednika republike, potem bi D’Alema raje videl, da bi v Itabjo presadili ameriški sistem kot pa francoskega. Vsekakor pa je D’Alema pozval kozulto DSL in sploh vse predstavnike stranke hrasta, naj soglasno zagovarjajo premiersko vlado brez rezervnih podmen, kajti le-te bi v tej fazi samo otežile iskanje skupnega jezika v dvodomni parlamentarni komisiji.
Kot že uvodoma rečeno, se z D’Alemovim optimizmom, kar zadeva ustavne reforme, precej strinja voditelj CDU Buttiglione. Ob robu nekega posveta v Brescii je včeraj dejal časnikarjem, kako si težko predstavlja, da bi našb rešitev, ki bi zadovoljila vse stranke, da pa je na obzorju rešitev, ki bo vsaj sprejemljiva za večino izmed njih.
Podobno se je izrazil tajnik PPI Marini. V pogovoru s časnikarji med pavzo parlamentarnih del je dejal, da se je celotna zadeva premaknila z mrtve točke in da je dogovor zdaj dosegljiv.
Predsednik demokrščanskega centra CCD elemente Mastella pa je včeraj pisal voditeljem vseh sredinskih strank s krščansko usmeritvijo, se pravi Buttiglioneju (CDU), Mariniju (PPI) in Diniju (RI), da bi našli skupen jezik pri tako temeljni zadevi, kot so ustavne reforme, ne da bi se zaradi tega izneverili političnemu taboru, kateremu vsakdo pripada.
H VREMENSKI OBETI h
Še nekaj dni neznosne vročine in vlage
RIM - Metereologi predvidevajo, da se ne bodo vremenske razmere kaj dosti spremenile v prihodnjih dneh: italijanski polotok je še vedno »vkleščen«, kot pravi klimatolog inštituta za liziko atmosfere pri raziskovalnem zavodu Cnr Mi-chele Conte, med anticiklonom na srednjevzhod-nem predelu Evrope in severnoafriško depresijo, ki sega do Sardinije: zaradi tega priteka še zlasti na severovzhodni predel Italije izredno topel zrak. V prihodnjih dneh bo še bolj vlažno kot doslej, menijo izvedenci, saj se topli afriški zrak, ki se prateka čez Sredozemlje, nasiči z morsko vlago, in bodo zato vremenske razmere še manj znosne, kot zadnje dni, obenem pa bo vlaga lahko povzročila krajevne plohe, tudi v tem primeru predvsem v severovzhodnih predelih Italije. Metereologi predvidevajo tudi, da se bodo po najvišjih dnevnih še bolj zvišale najnižje temperature: prejšnjo noč so najvišjo minimalno temperaturo - 20 stopinj - zabeležili v Trstu in Genovi, kjer je bilo točno 10 stopinj več kot prejšnje dni.
SKLEP VLADE
Samo 33 tisoč šolnikov septembra v pokoj
RIM - Letošnjega septembra se bo lahko upokojilo le 33 tisoč šolnikov od skupno 65.683, ki so vprašali za upokojitev. Vest je včeraj dopoldne sporočil šolski minister Luigi Berlinguer ob koncu seje ministrskega sveta.
Kdo od prosilcev bo imel pravico do upokojitve? Minister je navedel naslednji seznam: 5 tisoč prosilcev, ki je doseglo starost za upokojitev, 17 tisoč šolnikov, katerih prošnje za upokojitev so bile zamrznjene za časa Amatove in Berlusco-
nijeve vlade, 11 tisoč izmed šolnikov, ki so prositi za upokojitev v tem letu, pri čemer bodo imeli prednost tisti, ki so anagrafsko starejši.
Zanimivo pa je, da minister Berlinguer ni nič pojasnil, kdaj in kako se bodo lahko upokojili 32.683 šolniki, ki bodo letošnjega septembra ostali na svojem delovnem mestu. Berlinguer je le pristavil, da bodo prosilci imeti možnost, da prekličejo svoje prošnje za upokojitev, in sicer v teku 5 dni po objavi zadevnega dekreta.
RIM / VZNEMIRLJIVA ODKRITJA
Poleg vojaškega tudi »civilni Gladio«
Tako trdi predsednik komisije zo pokole no podlogi poročilo sodnika Mostellonijo
RIM - Predsednik komisije za pokole Giovanni Pellegrino ga je označil kot »nekakšen civilni gladio«, ki je deloval vse od leta 1950 do 1984: dejansko je šlo za samostojno tajno službo, ki se je neposredno aktivirala v preiskavah o pokolih. Bivši predsednik te komisije Libero Gualtieri (sedaj predseduje obrambni komisiji senata) je potrdil, da so vzporedne strukture, ki so bile odvisne od urada za zaupne zadeve pri notranjem ministrstvu, nastale že v prvih povojnih letih: imele so različna imena, nakar so prešle pod nadzor omenjenega ministrstva. Gualtieri je izrazil upanje, da se bo spričo vsega, kar prihaja na dan, Pellegrino zavedal pomembnosti raziskav komisije za pokole. Ni pa se hotel spustiti v podrobnosti in morebitne odgovornosti, češ da se s tem ukvarjajo milanski sodniki, ki med drugim raziskujejo tudi pokol na Trga Fontana.
In kako je deloval »civilni gladio«? Giovanni Pellegrino je povzel poročilo, ki ga je posredoval beneški sodnik Carlo Mastelloni (priložnost mu je nudila avdicija bivšega ministrskega predsednika Arnal-da Forlanija, kateremu je zastavil vprašanje o vzporednih dejavnostih, vendar je vprašanje dejansko ostalo brez odgovora). Pellegrino je povedal, da so v vseh glavnih mestih posameznih dežel obstajale mešane strukture policije, za katere so delali civilisti, v glavnem vrinjenci. Strukture so bile neposredno odvisne od urada za varnost pri notranjem ministrstvu, oz. njegovega osrednjega dela, urada za zaupne zadeve. Zbirale so podatke, poleg uradnih sodnih oblasti so kar samostojno vodile razne preiskave. Vse podatke so naslovile do »centra«, kjer so jih pregledali, ocenili in po potrebi tudi »popravili«. Kasneje so podatki opravili obratno pot, vrnili so se na periferijo ali pa so jih posredovali sodstvu (vendar v obliki, ki so jo določili v uradih Vi-minala): predstavili so jih, kot da gre za »vire urada« ali pa notranjega ministrstva.
Pellegrino je dodal, da so v okviru raznih preiskav, ki jih vodijo v teh dneh, lahko »natančno« ugotovili, kako je delovala informacijska mreža notranjega ministrstva, ki je prav na vrhu imela urad za notranjo varnost (sčasoma so se imena spreminjala: Sis, Zaupne zadeve, Glavni inšpektorat za akcije proti terorizmu, Sds itd.). Iz te »osrednje celice« so razpredli mrežo, v kateri so v glavnih mestih posameznih dežel bile operativne ekipe. Sestavljali so jih policijski agenti, ki pa svojega sedeža niso imeli na kvesturah, temveč v zasebnih uradih. Ekipe so upravljale informacijske mreže, njihova dejavnost »ni bila tipična za policijo, temveč za tajne službe«. Informatorji so bili delno notranji in delno zunanji, kar pomeni, da je šlo za vrinjence v razne teroristične in prevratniške skupine. Podatkov (zbirali so jih pri političnih strankah, »uveljavljenih dnevnikih«, sindikatih in prevratniških skupinah) pa niso posredovali pristojnim sodnim oblastem, temveč so se začeli »stekati proti vrhu piramide in se vračati v Rim.« »Rimski urad,« je še pojasnil Pellegrino«, »pa jih je vračal v periferijo in določal, v kakšni meri so lahko postali poročila za sodne oblasti.« V primeru hujših primerov (npr. pokoli) pa je sama operativna ekipa odšla na teren in nadomestila krajevno. Na vsak način so vse odločali v centru, kar pomeni, da so več kot »10 let sodniki vedeli to, kar se je Umbertu Federicu D’Amatu zdelo primemo, da vedo«. Pellegrino je Se opozoril, da je od leta 1978, ko je prišlo do reforme teh služb, ta dejavnost prav gotovo bila protizakonita, a tudi prej je imela »velik značaj protizakonitosti«.
Kot se je še izvedelo, Mastelloni v svojem dokumenti trdi, da je taka porazdelitev pri ministrstvu več kot 30 let predstavljala »izključni« zbiralnik vesti o največjih prevratniških dogodkih v Italiji, pri čemer si je »lastilo« izbiro, če bodo sodišča novice o kaznivih dejanjih razvila ali ne.
	
r-VENETO / ODKRILI OBSEŽNO DOKUMENTACIJO-]	ČRNA KRONIKA / VČERAJ DOPOLDNE V RIMU
Secesionisti rovarili že v začetku 80-ih let
Izredne varnostne mere za današnji začetek kolesarskega Gira, ki bo Starta! v Benetkah
VERONA - Preiskava o sececioni-stičnem gibanju Serenissima veneta repubblica, v okviru katere je delovala osmerica secesionistov, ki so za nekaj ur zasedli zvonik Sv. Marka v Benetkah, je doslej privedla do 39 sodnih obvestil in 35 stanovanjskih preiskav. Veronski kvestor Nicola Iz-zo je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal obširno preiskovalno akcijo: med najnovejšimi odkritji je največ pozornosti vzbudil zaboj, ki so ga odkrili zakopanega na terenu Dome-nica Brunata, na čigar kmetiji so pred dnevi našli goseničasto teleko-mandirano samohodko, neke vrste mešanice med oklepnim vozilom in veliko igračo, s katero so se secesionisti ukvarjali že kakih 10-15 let. V zaboju je namreč veliko gradiva, zapisnikov in videoposnetkov, iz katerih izhaja, da so že leta 1983 začeli razmišljati in organizirati nasilne oblike odpora proti »zasvojevalcu« Veneta, italijanski državi. Med drugim so tudi tehnične sheme za ek-
splozivne naboje in podatki o mostovih in drugih objektih morebitnih napadov.
Predsinočnjim so na vlaku, ki je pripeljal iz Bologne v Benetke, odkrili lažno bombo, kar povezujejo z današnjim pričetkom kolesarske dirke po Italiji, ki bo štartala ravno iz Benetk. Zupan Massimo Cacciari je na tiskovni konferenci orisal izredne varnostne mere, pri katerih bo sodelovalo več sto prostovoljcev, poudaril, da je po Venetu Giro izredno priljubljen, in v zelo odločnem tonu svetoval »Armati serenissimi, naj ne razbiva tudi ob tej priložnosti...«
Zveza proti plačevanju davkov Life medtem vneto nadaljuje z zbiranjem finančnih sredstev za areti-trano osmerico (z milijonom lir se je pridružil tudi poslanec Forze Italie Marco Taradash). V Milanu pa na sedežu dnevnika Severne lige La Pada-nia od včeraj plapola poleg običajnih padanskih belo-zelenih še kakih 20 zastav Sv. Marka.
Množica na pogrebu dekleta, ki jo je ubil neznanec s strelom
Tudi predsednik vlade Prodi no poslednjem slovesu
RIM - Več kot 10 tisoč ljudi se je včeraj dopoldne udeležilo pogreba Marte Russo, univerzitetne študentke, ki jo je neznanec smrtno ranil s strelom ob belem dnevu na dvorišču rimske univerze. Dekle je umrla v sredo po daljši agoniji, z dovoljenjem staršev pa so njene organe presadili v vrsto bolnikov. Tudi zato je njen primer izredno močno odjeknil v italijanski javnosti in po podatkih agencije za javnomnenjske raziskave CIRM celo postal dogodek, ki je najbolj pretresel Italijane v tem tednu.
Marto Russo so prišli včeraj zjutraj pokropit v mrtvašnico poliklinike Umberto L predsednik vlade Prodi, podpredsednik Veltroni, pred-
sednik poslanske zbornice Violante, rektor rimske univerze La Sapien-za Tecce, šolski minister Berlinguer pa se je ude-
ležil pogrebne svečanosti v univerzitetni kapeli. Tu so med mašo pokojnici izrekli poslednje slovo, poleg maš-
nika, Martin stric, prijateljica in mati mladeniča, ki zdaj živi z Martinimi levici. Sožalje je poslal tudi papež.
OTVORITEV GLEDALIŠČA VERDI
Scalfaro in Veltroni dodala blesk sinočnji slovesnosti
TRST - Dvodnevni obisk predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara se je začel pod najugodnejšo zvezdo: v lepem sončnem (morda malce pretoplem) popoldnevu se je pripeljal na Trg Unita, kjer so ga pričakali tudi predstavniki najmlajše generacije njegovih državljanov. Otroci so seveda uglednega gosta sprejeli nadvse radostno in Scalfaru se je obraz razpotegnil v širok nasmeh. Čakala ga je vrsta obveznosti, vendar se jih je po takšnem uvodu lotil z zelo vedrim licem. Sicer pa sodi ena od ključnih prireditev, ki jo je mesto pričakovalo s posebno neučakanostjo, se pravi ponovno odprtje »zgodovinskega« opernega gledališča Verdi, tudi med prijetnejša opravila, katerim se mora posvečati najvisji predstavnik države.
In Scalfaro, tako so že od vsega začetka radi zagotavljali prireditelji sinočnje slavnostne otvoritve v obnovljenem gledališču, se je vabilu nadvse rad odzval. Moral je sicer uskladiti nekatere svoje obveznosti, tako se je slavju v Verdiju pridružil še bersaljerski shod, vendar pa je predsednik države z obiskom v Rižarni in fojbe pri Bazovici nekako uravnovesil ton svojega svojega obiska. Seveda se je srečal tudi s političnimi predstavniki, vendar o tem poročamo posebej.
Trst je Scalfara predvsem Pričakoval v zvezi z gledališčem Verdi, njegova in pri-šotnost podpredsednika vlade VValterja Veltronija, ki je tudi minister za kulturne dobrine, sta sinočnji otvoritvi dali še slavnostnejši pečat. Veliko pričakovanje in navezanost Tržačanov na Verdi, v tem primem na gledališče in tudi na njegov dom, se pravi na staro poslopje, v katerem se je od-
vijalo veliko pomembnih dogodkov vezanih na iredentistični Trst, sta prišla do izraza že v predprodaji vstopnic. V skladu s tradicijo vodstva ustanove, ki najprej pomisli na najzvestejše, se pravi na abonente, so tudi tokrat imeli slednji v predprodaji prednost. Tako je prišlo do negodovanj, tako med tistimi, ki so želeli kupiti vstopnico in so imeli na voljo »drugi izbor« sedežev, kot med tradicionalnimi va-bljenci, ki so bili tokrat izključeni iz precej, vendar
ne neomejeno širokega izbora gostov. Gledališče je sicer veliko, vendar ne kot športna palača ali štadion, kjer bi končno našli mesto skoraj vsi, so nekaj dni pred svečanim odprtjem pojasnjevali organizatorji.
Zato je bil vsakdo, ki je sinoči tako ah drugače le smel zasesti sedež v obnovljenem gledališču nadvse zadovoljen. Dogodek je namreč sodil med tiste, ki so za vsako mesto izjemnega pomena, zato so se ga udeležili tudi tisti, ki niso redni gostje
kulturnih prireditev. Ko ne bi bilo pretirano, bi lahko rekli, da je bil program, skrbno izbran iz ustvarjalnega opusa ljubljenega Verdija (arija »Va’ pensiero« ni bila vključena v uradni del program, vendar je bila predvidena med ponovitvami), skoraj drugotnega pomena. Tudi kakovost izvedbe, za katero pa so se izvajalci pod vodstvom dirigenta Wolde-marja Nelssona pripravili po svojih najboljših močeh, ni bila strogo zahtevana (o koncertu bomo podrobneje po-
ročali v naslednjih dneh): za Tržačane je bilo najpomembnejše, da se je »njihov« Verdi spet svetil v neštetih lučeh, lepši in sodobneje opremljen kot prej. Ugledni gostje, v prvi vrsti Scalfaro in Veltroni, pa so pripomogb k temu, da je bilo slavje še slovesnejše in da je bil tržaški petkov večer res pravi praznik. V italijanski noči so nekaj ur svetile tudi tržaške lučke, ki jih v Rimu, tako pravijo Tržačani, navadno raje ugašajo kot prižigajo, (bip)
Sobota, 17. maja 1997
3
Na sliki: Scalfaro in Veltroni z drugimi uglednimi gosti ob sinočnji otvoritvi obnovljenega gledališča Verdi.
(Foto D. Balbi/KROMA)
Nobene krnitve avtonomije Dežele
TRST - Želim vam, da bi lahko z umirjeno vztrajnostjo zagovarjali svoja stališča o deželni avtonomiji, sam pa vam v okviru svojih pristojnosti stojim ob strani. Tako je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro zaželel predstavnikom deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine, ki so mu ob pozdravu izpostavili tudi zahtevo po ohranitvi deželne avtonomije. S srečanjem z deželnim odborom, ki ga je vodil predsednik Cruder, in predsedstvom deželnega sveta, ki ga je vodil Antonione (v delegaciji je bil tudi podpredsednik Miloš Budin), se je včeraj popoldne na tržaške prefekturi začel uradni del dvodnevnega Scalfarovega obiska v Trstu. V daljšem odgovom pa se je Scalfaro spomnil tudi svojih prvih tržaških izkušenj, ko je v mesto prihajal kot mlad podtajnik pri predsedstvu italijanske vlade v času, ko je Tržaško ozemlje še upravljalo anglo-ameriško zavezništvo. Tudi sklicujoč se na tedanja spoznanja pa je Scalfaro pripomnil, da je treba ob utemeljenih razlogih v zvezi z deželno avtonomijo tudi pravilno upoštevati dogajanja iz prvih povojnih tržaških let. In shod bersaljerjev v mestu opominja prav na eno temeljnih vprašanj, na katera je kot mlad podtajnik tedaj moral opominjati svoje »zavezniške« sogovornike, in sicer na neomajno vez med Trstom in Italijo.
Scalfara je pozdravil predsednik deželne vlade Cruder, ki je pretežni del nagovora namenil zahtevi po ohranitvi avtonomije dežele s posebnim statutom, ki bi jo lahko ustavno reforma ogrozila. Naglasil je, da avtonomijo v prvi vrsti zagotavlja člen 116 italijanske ustave, podpirajo pa jo tudi mednarodni sporazumi. Zahteva, da tega pravnega položaja ne bi spremenih, pa sloni na konkretnih interesih dežele na skrajnem italijanskem Vzhodu in tudi na obvezi, da bi pravice manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem, ne bile prezrte. Tudi deželni statut FJk je treba posodobiti, je še rekel Cruder, vendar ne tako, da bi izničili posebnost dežele, ki je edina lahko porok za njen razvoj.
Predsednik Scalfaro je pritrdil, da Cruderjevo izvajanje temelji na objektivnih ugotovitvah in da je seveda kot najvišji predstavnik države prvi branilec ustave. Ob uvodoma že navedenih mislih je naglasil, da se vsaka od dežel s posebnim statutom lahko sklicuje na utemeljene razloge, upoštevati pa je treba tudi splošne probleme. Zato je predstavnikom dežele ob »umirjeni zavzetosti« tudi svetoval naj se dobro pripravijo na utemeljevanje in na predstavljanje lastnih stališč.
Scalfarov delovni dan se bo danes pričel ob 9.30, ko se bo udeležil slovesnosti v spomin na žrtve vseh vojn, ki jo na Trgu Unita prireja tržaška občinska uprava. Nato se bo žrtvam poklonil še s kratkim obiskom nekdanjega uničevalnega taborišča Rižarna in obeležja ob fojbi pri Bazovici. Zadnja obveznost pa je udeležba na slovesnosti ob odkritju spomenika bersaljerjem pred Trgom Unita. (bip)
SLOVENIJA / ODNOSI Z DEŽELNO SKUPŠČINO FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
Vprašanje manjšin osrednja tema Antonionejevega obiska v Ljubljani
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je včeraj sprejel predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Roberta Anto-nioneja, so sporočili iz državnega zbora. V uvodu pogovora je predsednik slovenskega parlamenta izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se odnosi nied državama ugodno razvijajo, kar potrjujejo tudi številni obiski na najvišji državniški ravni. Janez Podobnik je poudaril, da je za Slovenijo še zlasti dragocena podpora, ki jo Italija daje pri vključevanju Slovenije v zvezo Nato in EU.
V nadaljevanju pogovora sta Predsednika govorila o položaju manjšin. Podobnik je Poudaril, da se on sam in slovenski parlament zavedata, da
sta manjšini most med državama - ne kot fraza, pač pa kot realnost, kot priložnost za tesnejše vezi med matičnima državama. Gosta je podrobno seznanil s pravicami italijanske manjšine v Sloveniji, ki ima z ustavo zagotovljeno mesto v predstavniških organih na državni in na lokalni ravni. Izrazil je zahtevo, da podoben status uveljavi tudi slovenska manjšina v Italiji in pričakovanje, da bo Italija čimprej sprejela zakon o celoviti zaščiti manjšin.
Ob koncu sta izmenjala mnenja o delovanju mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino. Komisija se bo prvič sešla 23. maja 1997
v Trstu, in bo med desetimi točkami dnevnega reda največ časa posvetila varstvu manjšin, okolja, sodelovanju na znanst-venotehničnem, kulturnem področju, turizmu ter predlogu skupne kandidature za olimpijske igre leta 2006.
Anronione se je nato srečal tudi z delegacijo odbora DZ za mednarodne odnose pod vodstvom predsednika Jelka Kacina. Kacin in Antonione sta poudarila pomen dobrososedskih odnosov in sodelovanja med Republiko Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, in sicer na vseh ravneh, tako na gospodarskem kot na političnem in kulturnem področju, so sporočili iz DZ.
Kacin je spregovoril o položaju italijanske manjšine v Sloveniji, pravicah, ki jih imajo
v družbenem in političnem življenju države, pa tudi o potrebah slovenske manjšine v Italiji. Govoril je o nujnosti še intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja, večji pretočnosti pri prehodu državne meje, sodelovanju z EU ter o skupnih interesih na področju zagotavljanja varnosti.
Antonione pa je dejal, da so odnosi med Deželnim svetom FJK in predstavniki DZ posebnega pomena za uspešen razvoj dobrososedskih odnosov in pot k uresničevanju številnih skupnih projektov. Dodal je, da so interesi FJK glede uresničevanja pravic narodnostnih manjšin, gospodarskega sodelovanja ter reševanja varnostnih in drugih vprašanj enaki slovenskim. (STA)
V Uradnem listu objavljen sporazum o medsebojnem priznanju diplom
RIM - V italijanskem Uradnem listu (sploSni del - St. 93) z dne 22. aprila 1997 je bil objavljen zakon z dne 7. aprila letos, s katerim je italijanski parlament ratificiral dogovor med Republikama Italijo in Slovenijo o medsebojnem priznavanju diplom in akademskih naslovov. V bistvu gre za obnovitev znanega dogovora med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo o priznavanju univerzitetnih diplom z dne 18. januarja 1983, katerega veljavnost je italijanska stran začasno prekinila z uradno izjavo z dne 24. septembra 1994. Sedaj obe strani (Italija in Slovenija) podajata avtentično razlago, da po omenjeni konvenciji iz leta 1983 se priznavajo le diplome, ki so bile dosežene na osnovi rednega študija in dejanskega bivanja diplomirancev v kraju, kjer ima sedež univerza.
Pravkar objavljeni dogovor pa izrecno poudarja, da obveznost bivanja v času Študija v državi, kjer so Studirah, ne velja za pripadnike italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji.
Sporazum začne veljati v trenutku, ko si obe strani izmenjata ratifikacijski listini.
MAVHINJE - CEROVLJE / JUTRI OD 10. DO 18. URE
Možnost ogleda Rejce na Gimadi
Organiziralo jo je ŠD Grmada
Marsikdo, ki se v teh prvih pomladanskih dneh mirno sprehaja po Grmadi, nekaj Cez 320 metrov visokim hribom, ki se vzpenja nad Ce-rovljami in ostalimi okoliškimi vasmi, sploh ne sumi, da je osrčje Grmade v bistvu votlo. Na srečo pa imamo v Mavhinjah tudi jamarje, ki bodo v nedeljo 18. maja drzne obiskovalce še enkrat pospremili v podzemeljsko kraljestvo škratov, vil in podobne šare...
Le par deset metrov pod samim vhrom, zakrita med grmovjem, se nahajata dva vhoda v jamo, ki ji domačini od vedno pravijo Pejca na Grmadi. Sicer narava je predvidevala en sam vhod, jamo pa so med prvo svetovno vojno av-stro-ogrski vojaki opremili v vojaško zaklo-nišče-bolnišnico in v ta namen skopali sto metrov dolg rov, ki vodi naravnost v glavno dvo-rano.
Nekaj številk: jama je globoka približno 40 metrov, skupno pa se v notranjosti razprostira za skoraj 300 metrov. Ogled ne predstavlja večjih težav, saj je vhod v jamo lahko prehodljiv brez vsakršnega posebnega tehničnega pripomočka - zadošča v bistvu le par solidnih čevljev in žepna svetilka, zaradi klimatske spremembe pa je priporočen tudi dodaten jopič.
Kot že omenje"no je jama v prvi vojni vihri služila avstro-ogrski
vojski, ki je branila zadnje okope. V njej so še danes dobro vidni ostanki notranje električne napeljave in zele-nobetonski zidovi ter stopnišča, v stranskih stenah pa izkopani rovi. Pazljivo oko lahko ob vsakem koraku zapazi zarjavele ostanke vojaške opreme. V jamo je bila celo napeljana pitna voda ter telefonska povezava. Obiskovalec se lahko tako igra z domišljijo in si brez večjih težav predstavlja vojne dni in žalostni »živ-žav«, ki je buril tiste prostore.
Pejca pa je izredno zanimiva tudi iz naravnega vidika. Ce se spustimo po rahlo navpičnem naravnem vhodu preskočimo umeten rov in torej smuknemo naravnost v prvo dvorano, ki je bogato opremljena z visokimi stebri in podobnimi kapniškimi tvorbami. Tej sledi glavna dvorana, ki obiskovalca preseneti predvsem zaradi njene velikosti: brez močnih žarometov si narmeč ni mogoče ogledati s stropov, na katerih se kljub konkretnim vojaškim posegom še vedno lesketajo mogočni kapniki in tu pa tam letajo majhni netopirčki, ki se s posebnimi zvoki očitno hudujejo nad ne-zaželjenimi človeškimi obliskovalci. Morfološko gledano je jama nastala iz velikega požiralnika in torej ogromnega pretakanja vode, Cigar sledi je še vedno
mogoče zapaziti na nekaterih stenah.
Ne gre torej zamuditi priložnosti, da si vse to ogledamo. Jamo bodo Grmadovci primerno opremili in umento raz-svetili s primenimi žarometi, kot bodo tudi sami društveni jamarji na razpolago za vsako zgodovinsko ali naravoslovno razlago. Pot do Grmade, kjer je vojaška »barakca«. Ogled bo mogoč med 10.30 in 17.00 uro. S Cerovelj (kjer vozi tudi ob ne-dejah avtobus št. 43) je do vhoda v jamo približno dvajset minut lahke hoje, kar bo ob lepem vremenu tudi prilika za zanimiv sprehod po prebujajoči se kraški planoti. (GB)
SKLEP UPRAVNEGA SVETA
Seznam članov, ki so bili sprejeli v Zadrugo Primorski dnevnik(,s>
Nadaljujemo z objavljanjem seznama članov, ki jih je upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim je upravni svet sprejel nove člane.
Vižintin Vittorio	Pevma	50.000
Visentin Damijan	Vrh	50.000
Sirk Isidoro	Gorica,	50.000
Cubej Marco	Gorica,	50.000
Humar Giovanni	Steverjan,	50.000
Bednar por. Koršič Zvonka Steverjan,	50.000
Klanjšček Vladimiro	Steverjan,	50.000
Fornazarič Eva	Gorica,	50.000
Cubej Federico	Gorica,	100.000
Korecic Martino	Gorica,	50.000
Kresevec Alma	Steverjan,	50.000
Peric Federico	Gorica,	50.000
Frandolic Renzo	Devin	100.000
Devetak Claudia	Ronke,	50.000
Božič Sonja	Tržič,	50.000
Sirk Albino	Gorica,	50.000
Frandolic Antonio	Doberdob,	50.000
Ferfolja Giuseppe	Doberdob,	50.000
Sirk Ivan	Gorica,	50.000
Sanzin Samo	Gorica,	50.000
Kocjančič Riccardo	Gorica,	100.000
KULTURNA ZADRUGA
MAJA	Gorica,	50.000
KULTURNI DOM GORICA Gorica,	50.000
Gergolet Mirella	Doberdob,	50.000
Golob Marino	Pevma,	50.000
Bresciani Milano	Pevma,	200.000
VValtritsch Marco	Gorica,	300.000
VValtritsch Dimitri	Gorica,	50.000
Pacor Giancarla	Gorica,	50.000
Devetak Milano	Vrh	50.000
Klemše Matjaž	Rupa,	50.000
Rojec Marco	Sovodnje	50.000
Peteani Tanja	Rupa,	50.000
Peteani Anna	Rupa,	50.000
Peteani Giuseppe	Rupa,	50.000
Delpini Jolanda	Gorica,	100.000
Hrovatin Danilo	Trst,	50.000
Scamperle - Daneu Anica Prosek	100.000
Miklavec Elvi	Trst,	50.000
Deponte Jože	Ricmanje	50.000
Petaros Albino	Bazovica	50.000
Ban Žarko	Bazovica	50.000
Čufar Mario	Bazovica,	50.000
Metlika Stojan	Bazovica	50.000
Krevatin Patrizia	Bazovica	50.000
Crismancich Silvestre	Bazovica	100.000
Križmančič Vojmir	Bazovica,	100.000
Ravalico Enrico	Zavije	50.000
Metlika Alenka	Bazovica	50.000
Pertot Giuseppe	Trst, -	100.000
______V PREBENEGU O ZADRUGI PD / POBUDA KD JP2E RAPOTEC_
Dnevniku je treba zagotoviti obstoj
PREBENEG - Primorski dnevnik je za slovensko manjšino izrednega pomena, zato je nujno, da se mu omogoči obstoj, vendar je prav, da se čim več ljudi natančno seznani, kako je bila zastavljena in bo uresničena zamisel o zadrugi. To je bila izhodiščna misel srečanja o zadrugi PD, ki ga je v četrtek zvečer v srenjski hiši v Prebenegu priredilo KD Jože Rapotec in ki jo je predsednik društva Boris Bandi uvodoma izpostavil. Zbrane so predvsem zanimale podrobnosti glede zadruge, njenega začasnega in prvega »pravega« odbora, pristopa in članstva. O tem je obširno govoril predsednik začasnega odbora Boris Kuret, ki je pojasnil tudi odnos med založniško družbo Prae (Kuret je tudi predsednik upravnega odbora te družbe), ZTT in zadrugo. Novinarka Breda Pahor pa je na kratko orisala položaj dnevnika z vidika zaposlenih. .Na četrtkovem srečanju je bilo nadalje poudarjeno, da bo občni zbor zadruge sredi septembra, na njem pa bodo smeli voliti (in biti izvoljeni) vsi, ki so vpisani v knjigo članov vsaj tri mesece (foto KROMA)..
JUtJHnAi fit*etefdosti*
Gornjo sliko je Antonija Čuk iz Trebč poslala možu Ivanu, ki je bil leta 1917 vojni ujetnik v Turkmenistanu. Poleg nje sta na sliki Se otroka, sin Bogomir in hčerka Bernmarda, sedaj poročena PiSčanc, ki stanuje na Scali Sand in je včeraj praznovala svoj 85. rojstni dan.
V letih, ko sta se vzela Tonca Mauri in Oskar Lavriha, nevesta ni vedno nosila bele obleke: zato pa poroka ni bila nič manj praznična, čeprav na videz skromnejša. Tonca in Oskar sta se poročila v boljunski cerkvi 11. maja 1947, torej v letih, ko je svet ponovno vstajal iz vojnih ruševin. Njuna mladost je bila globoko zaznamovana: Tonca je preživela skoraj dve leti v nemških taboriščih, Oskar pa se je najprej bojeval v Afroku, nato se je pridružil partizanom; domov se je vrnil decembra 1945.
PISMA UREDNIŠTVU
O odstopu Alda Rupla
Želela bi pojasnih nekaj v zveza z odstopi Alda Rupla z nekaterih funkcij, »ki jih je imel v okvim ah na mandat SKGZ«, kot ste v zvezi z občnim zborom napisali v torek, 13. maja na vasem dnevniku. Ne želim se spuščati v Ruplovo odločitev, o kateri seveda imam svoje mnenje, kot prav gotovo vsak od članov 25-članske komisije, ki jo je koordiniral in ki je nekaj minut pred sobotnim zasedanjem občnega zbora prejel njegovo pismo. Odstope preprosto jemljem na znanje, kvečjemu se sprašujem v kolikšni meri bo dosleden sam s sabo.
To kar želim pojasniti je, da vsaj kar se tiče Glasbene matice Aldo Rupel ni v tistem odboru zastopal SKGZ. To je morda drobno pojasnilo, vendar po moji oceni potrebno v kolikor jasno nakazuje pot, ki jo je naša Zveza brala in jo odločno zagovarjam. Kot članica začasnega tajništva sem se namreč tudi sama udeleža sestanka na Glasbeni matici pred njenim občnim zborom. Na vprašanje koga predlaga SKGZ v novo vodstvo ustanove je bilo naše stališče, da nikogar, da Glasbena matica (kar naj velja tudi za druge ustanove) mora biti izraz lastnih članov, na tej osnovi naj razvija svoje dejavnosti, oblikuje svojo pobtiko in gradi svojo bodočnost in med svojim članstvom naj izbira tudi svoje vodstvo.Tega načela smo se tudi držah.
S tem se nismo odpovedati svoji vlogi povezovanja, koordinacije in spodbujanja v manjšinskem organizbanem življenju in niti ne nenehnim prizadevanjem za reševanje odprtih problemov, za čimbolj
normalno delovanje manjšinskih kulturnih in drugih organizacij. Nasprotno.
Višjo kvaliteto in učinkovitejše odgovore na potrebe posameznih sredin in manjšine v celoti nam v veliki meri zagotavljajo zavest o odgovornosti, ki jih vsak od nas ima, zavest o vlogi vsakega subjekta oz. telesa ter široko, zavedno in aktivno članstvo.
Jole Namor
Čestitke Hlyju
Z razliko od gospoda Maria Šušteršiča čestitam Riccardu Illyu za zmago in za ponovno izvolitev. Osebno sem med tistimi, ki so voliti najboljše in ne tistega, kar je manj slabo. Spremljal sem županovo volilno kampanjo in ugotovil (tudi iz pisanja Primorskega dnevnika in Piccola), da se je Illy vseskozi odkrito in javno zavzemal za našo stvar, tudi na soočanju z Dnaggiom na Legi Nazionale, kjer bi se lahko izmikal o Slovencih, a se ni, zato smo ga tudi množično podprti. V nedeljo zvečer sem gledal Telequattro; Illy se je javno zahvalil v našem jeziku in nas omenil.
Volitve so mimo, veselje nad zmago pa mora sedaj sremljati tudi trezno razmišljanje. Gospod Šušteršič, ne soglašam s tonom Vašega pisanja in tudi ne z večjim delom vsebine Vašega dopisa. Res pa je, da bi bilo dobrodošlo in koristno, da bi v občinskem odboru sedel tudi odraz tistega dela Trsta (slovenskega), ki je Hlyja množično podprl in ki ga župan polnopravno priznava kot sestavni del mesta. Upam, da bodo Illya na to opozoriti tudi naši občinski svetovaci.
Angel Tence
____V DOLINI / LICENCI IN UČITELJI IZ SEDMIH ŠOL_
Veselo srečanje šol Prežihovega Voranca
Skupna prireditev v gledališču Prešeren v Boljuncu
Posnetek s skupne predstave v gledališču Prešeren (foto KROMA)
rlPREDSTAVITEV / V PRIREDBI IZSELJENIŠKE MATICE
47. Srečanje v moji deželi
Priredili ga bodo v nedeljo, 6. julija, v Ribnici na Dolenjskem
»Srečanje v moji deželi« bo letos v nedeljo, 6. julija, v Ribnici. Tokrat ga bo že 47-tiC po vrsti priredila Izseljeniška matica. Kot vselej se bodo na njem srečali Slovenci, ki živijo zunaj matične domovine. Letošnjo izvedbo pa bo označevala pomembna novost: praznik ne bo namenjen samo slovenskim izseljencem, ampak vsem Slovencem po svetu, se pravi tudi zamejcem. To tudi v skladu z odločitvijo Izseljeniške matice, da se bo v svojem delovanju v bodoCe posvečala Slovencem po svetu v širšem pomenu besede.
Prav zato so letošnje Srečanje v moji deželi včeraj predstavili dopoldne v Celovcu in popoldne v Trstu. Na predstvitveni tiskovni konferenci v Gregorčičevi dvorani v Trstu so govorili predsednik Izseljeniške matice dr.
Janez Bogataj, tajnica Marjana Blaznik in ribniški župan Jože Vranko.
Prireditelji so izbrali Ribnico za kraj prireditve kot vselej na osnovi natečaja. Letos so prav gotovo imeli posebno sreCno roko, saj je Ribnica eno izmed najstarejših slovenskih mest z bogatim kulturnim izročilom, pa tudi daleč naokrog znana po lončarstvu in suhi robi.
Srečanje v moji deželi se bo 6. julija pričelo ob 9. uri z Gallusovo mašo v ribniški župnijski cerkvi. Udeleženci si bodo potem lahko ogledali razne razstave ali pa šli na krajše izlete v okolico. Osrednja prireditev s kulturnim sporedom pa se bo pričela ob 17. uri. Na njej bodo sodelovali folklorna skupina Tine Rožanc, Ribniški oktet, Prifarski muzikantje idr. ZveCer bo zabava s plesom.
Na srečanje Prežihovih šol, ki letos poteka v Dolini, so prišli uCenci, učitelji in ravnatelji iz Ljubljane, z Jesenic, z Raven na Koroškem, z Maribora, z Bistrice pri Lendavi in iz Doberdoba. Na dolinski šoli so jih sprejeli po starem slovenskem običaju s kruhom in soljo, v domačih narodnih nošah in ob zvokih frajtonarce harmonikarja Denisa No-vata. Mlade goste in njihove spremljevalce sta pozdravila ravnateljica Ksenija Dobrila in dolinski župan Boris Pangerc. Otroke so razporedili po družinah, gostijo jih namreč uCenci dolinske šole.
V občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu je bil v poznih popoldanskih urah kulturni program, ki so ga oblikovali uCenci vseh Prežihovih šol kot je to že ustaljena tradicija na vsakem srečanju. O poteku lepe prireditve bomo izčrpneje poročali jutri.
Današnji program srečanja Prežihovih šol, ki je že 19. po vrsti, pa predvideva najprej sprejem na županstvu, nato ogled Miramarske-ga parka in gradu, temu pa bo sledil še obisk v Rižarni, kamor bodo otroci prišli malo potem, ko jo ho zapustil predsednik republike Scalfa-ro. Srečanje se bo zaključilo z veselim piknikom sredi Doline, na katerem si bodo udeleženci zaželeli nasvidenje na prihodnjem srečanju Prežihovih šol, ki bo že 20. in torej jubilejno.
POLITIKA / PREDS1NOCNJIM V PRAPROTU
Na pobudo SSk prijetno proslavili uspeh na volitvah
Tajnik SSk Brecelj nazdravlja s predsednikom goriske pokrajine Brandolinom (desno)
Na kmečkem turizmu Danila Lupinca v Praprotu se je predsinoCnjim na pobudo SSk zbralo kar lepo število ljudi proslavit uspeh na pravkar zaključenih upravnih volitvah v Trstu in na Goriškem. Pri vseh je bilo vidno zadovoljstvo, da so se v tržaški občini in v goriški pokrajini uveljavih ljudje in sile, ki so dovzetne za pravice manjšine in za sodelovanje s sosedi, v prvi vrsti z Republiko Slovenijo, kakor seveda tudi da sedi v novoizvoljenih telesih kar lepo število Slovencev, in to na klopeh pozicije.
Udeležence je pozdravil deželni tajnik SSk Martin Brecelj. Čestital je novoizvoljenim predstavnikom in se zahvalil volilcem za izkazano zaupanje. Na veselici je nato spregovoril novi predsednik goriške pokrajine Giorgio Brando-lin, ki je dejal, da je pono-
sen na naravnost plebiscitarno podporo, ki je je bil deležen pri slovenskih vo-lilcih, in potrdil, da bo krepitev sožitja ena izmed temeljnih skrbi njegove uprave. Priložnostno so spregovorili tudi tržaški občinski svetovalci Peter Močnik, Andrej Berdon in Igor Dolenc (na praznik je SSk povabila tudi slovenske izvoljene predstavnike iz vrst drugih strank) ter goriški pokrajinski svetovalec David Grinovero. Aplavza pa so bili deležni
tudi prisotni novoizvoljeni rajonski svetovalci. Tržaški župan Riccardo Illy se praznika ni mogel udeležiti zaradi preobremenjenosti.
Sicer pa se je glavnina praznika odvijala v pogovorih za dobro obloženimi mizami. Za dobro počutje so poskrbeli tudi Kraški ovčarji s svojimi akordi. Pristavimo naj, da je bilo v nenadni vročini, ki je zajela naše kraje, kar prijetno sedeti za mizami na lepem Lupincevem vrtu.
PO ENOMESEČNEM ZAPRTJU ZARADI PREUREDITVENIH DEL V SKLADIŠČU
Od ponedeljka NŠK spet odprta
Narodna in študijska knjižnica bo v ponedeljek, 16. t.m., po skoraj enomesec-nom zaprtju zaradi nujnih preureditve-nih del v skladišču ponovno odprta po svojem običajnem umiku.
V zadnjih letih tare knjižnico huda Prostorska stiska, bodisi v Čitalnicah kot v skladišču, tako da je bila od leta 1995 Prekinjena sprotna obdelava knjig, Predvsem tistih, ki jih knjižnica prejema Po obveznem izvodu iz Slovenije. RaCu-namo, da je ostalo v zabojih približno 6.000 neobdelanih izvodov najnovejšega gradiva. Da bi vsaj delno omili to nevzdržno stanje, je upravni odbor z deželno dotacijo sklenil kupiti mehanske premic-ne pohce in z njimi opremiti eno izmed heh skladišč. Z namestitvijo teh kompaktnih polic (na sliki - foto KROMA) se j6 v omenjenem skladišču pridobilo približno trideset odstotkov prostora, kar pa ho na žalost zadostovalo le za par let. Zato bo moral upravni odbor v tem obdobju bujno razmisliti o različnih možnostih za rešitev tako pereče proshoske stiske.
Ob tej selitvi knjig smo knjižničarke Pregledale približno 10.000 izvodov publikacij, predvsem tistih, ki so izšle v pr-vrh povojnih letih. Med temi je bilo mnogo nikoli uporabljenega gradiva. V tistih letih je bil namreč zelo opazen dotok knjig v srbohrvaščini s tehnično in poli-ticno-propagandno vsebino, ter podob-
nih knjig v drugih slovanskih jezikih. Precejšnje je bilo tudi število dvojnikov. Ker tržaška knjižnica nima arhivske funkcije za tovrstno gradivo, smo se odločili, da ga bomo izločili in ga ponudili drugim slovenskim knjižnicam, predvsem Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Omenili smo že, da se je v zadnjem Času nabralo mnogo novega neobdelanega gradiva, ki ga bo treba v kratkem postaviti v obtok. S tem v zvezi naj povemo, da je zadnjih mesecih knjižnica naredila prve odločne korake za vstop v avtomatizirano mrežo slovenskih knjižnic preko Online bibliografskega sistema imenovanega COBISS. Pot do polnopravnega članstva v tem omrežju je nekoliko zapletena in dolgotrajna, toda v knjižnici upamo, da bomo v teku letošnjega leta vzpostavili primerno komunikacijo in usposobili osebje za delo v tem vzajemnem katalogu, ki nudi dostop do 200 katalogov naj-veCjih slovenskih knjižnic in ki vsebuje že preko 2, 5 milijona bibliografskih zapisov s podatki o skoraj 5 milijonih izvodov gradiva. S tem bo knjižnica gotovo prišla v korak s Časom in nudila obiskovalcem res kakovostne usluge. To bi bil tudi najveCji uspeh v letu, ko Narodna in študijska knjižnica praznuje svojo petdesetletnico.
KM.
NOVICE
Še en uspeh mladinskega odra SKD Tabor z Opčin
Od 16. do 18. maja poteka v Tolminu mladinski gledališki festival, 10. jubilejno Linhartovo srečanje. Selektor Miha Trefalt si je ogledal 35 predstav po različnih krajih Slovenije in v zamejstvu in Čeprav je bila kot produkcija nekoliko manjša od lanskoletne je bila vendarle dovolj obsežna za celovit prikaz in pregled oziroma pretres mladinske gledališke dejavnosti. Za festival je izbral enajst predstav, med katerimi sodi tudi priredba komedije Michaela Frayna Hrup za odrom v postavitvi mladinskega odra SKD Tahor z OpCin, v režiji Edite Frančeškin ter z originalno glasbo Nevija Miklavčiča. Skupina je sodelovala na tem pomembnem mladinskem gledališkem festivalu tudi s svojim prejšnjim delom, s kabaretom Vaje v slogu, ki je prejel veC nagrad in doživel kar trideset ponovitev.
Rop in streljanje
Priletnega moškega, Giuseppa De Piera, ki sprejema stave lota v Ul. Marconi 4, je včeraj popoldne napadel in oropal približno 30 let star oborožen moški. Roparju, ki je odnesel 200 tisoč lir, so bili takoj za petami pohcija in karabinjerji, pri Čemer je prišlo tudi do prometne nesreče: avtomobil komandanta karabinjerjev iz Ul. Hermet, Fabia Ottavia-nija, se je zaletel z nekim drugim avtom. Komandant je hil lažje ranjen. Medtem je ena od patrulj zagledala roparja, ki je bežal po Ul. dello Scoglio. Eden od agentov se je peš pognal za njim in tudi ustrelil v zrak. Ubežnik pa se ni predal, skotil je z okrog 5 metrov visokega zidu, odvrgel pištolo in denar ter izginil. Kasneje so ustavih dve osebi, ki naj bi omogocih roparja identificirati.
Zasegli večjo površino z odpadnimi materiali
Finančni stražniki iz Nabrežine so prejšnje dni preventivno zasegli večjo površino (okrog 4.000 kvadratnih metrov) v ohcini Devin-Nabrežina. Ugotovili so, da je bila namenjena odlaganju okolju škodljivih trdih odpadkov. Zemljišče je v najem vzel neki podjetnik, ki se ukvarja z odpadnimi materiali. Med drugim so našli okrog 65 kubičnih metrov pločevinastih drobceh in prahu opek, številne sode (v nekaterih je bil bitumen), 500 velikih sodov (po 200 litrov), ki so služili za prevažanje vnetljivih in strupenih tekočin, dotrajane pnevmatike in avtomobile itd.
DANES V ZGONIKU JUBILEJNI KONCERT
Happy Day: deset let uspešnih nastopov
Pogovor z Borisom Devetakom - »Enotni slovenski kulturni prostor« v svetu zabave glasbe
Znano je, da so kleti in sploh ambienti takoime-novani “underground" že od nekdaj ugodno okolje za rojstva vseh vrst glasbenih skupin. Priljubljeni ansambel Happy Day je pred desetimi leti nastal po golem naključju, ko je skupina zagnancev sklenila, da bo bolj za špas igrala na neki ohceti prijateljev. Pa so tistega dne ugotovili, da jim gre kar od rok in da se zraven tudi krepko zabavajo. Tako so se po tisti ohceti začele vaje v kleti Borisa Devetaka, ki je od vsega začetka vodja ansambla. Devetak je danes sodelavec slovenskih oddaj RAI, na koprski televiziji vodi humoristično oddajo TV Poper, po desetih letih pa z nezmanjšano zagnanostjo še vedno nastopa z ansamblom Happy Day.
Mimo tiste ohceti, kdaj ste prvič zares nastopili v javnosti?
Bilo je v goriškem kulturnem domu na Silvestrovo. Za pripravo je bilo premalo časa, saj smo naštudirali kakih 50 pesmi v enem mesecu. Tako smo imeli vsi lučke na notah in če bi slučajno zmanjkala elektrika...
Ste se potem takoj uveljavili?
Naprej je šlo zelo intenzivno. Dve leti smo igrali na šagrah, včasih tudi po deset dni zaporedoma, le ozvočenje je bilo treba premestiti. Danes najbrž ne bi več zdržali tega ritma.
Kdo pa je bil poleg tebe v začetni zasedbi?
Alfredo Cibic je igral na klaviaturah, Marko Feri je bil kitarist, Ladi Mljač bobnar, Igor Malalan pa je bil pevec. Jaz sem igral bas
kitaro. Po dveh letih se je pojavila Giulia Crocini, Tržačanka z izjemno dobrim glasom. Ona nam je nekaj časa prevažala ozvočenje, pa je nekega dne rekla, da bi tudi kaj zapela.
Kaže, da je ona precej prispevala k vaši uveljavitvi.
Da, z njo smo dobili točko več in začeli smo nastopati tudi v Sloveniji. Na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu smo leta 89 dobili nagrado strokovne žirije. Vendar je ona nastopala tudi z drugimi ansambli, tako da jo je po štirih letih sodelovanja nadomestila Karmen Sirca iz Postojne.
Kaj pa drugi člani ansambla, so še vedno isti?
Feri se je odločil za pot klasične kitare in ga je nadomestil Andrej Hvalič iz Nove Gorice, Cibic pa je odšel zaradi delovnih obveznosti in po njem smo dobili Marjana Mlakarja, enega boljših klaviaturi-stov v Sloveniji. Ker igramo dosti na šagrah smo angažirali tudi harmonikarja Andreja Kralja iz Slivnega. Ker smo že pri imenih, bi rad zabeležil tudi doprinos Marjana Kemperla in Mirana Košute, ki sta Za nas napisala več uspešnic in prispevala tudi za novo kaseto in cede, ki izideta prihodnji teden v založbi kaset in plošč RTV Slovenija.
V	teh časih priprava CD in kaset najbrž ni enostavna stvar.
Res, in težko bi nam to uspelo brez sponsorjev, to sta HIT in MIP iz Nove Gorice.
V	čem je. posebnost vašega ansambla, ste različni od drugih, ki nastopajo v zamejstvu?
Ker se tu pri nas igra pretežno narodno-zabavna glasba, smo se mi lotili bolj popa in rocka, tako da smo uvedli nekoliko drugačne ritme. Smo pa obdržali tudi del repertoarja za starejšo publiko. Ta formula se je obnesla, zato mislimo tako tudi nadaljevati.
Kako pa se publika v zamejstvu odziva na razne glasbene ponudbe?
Zamejsko tržišče je majhno in zahtevno. Publika si želi vedno nekaj novega in problem je, da se moraš stalno prenavljati v ožjem okolju. Ge bi delovali od Trsta do Taranta, bi zdržali nekaj let z istim repertoarjem, od Milj do Gorice pa moraš stalno spreminjati, drugače hitro zastariš. Mi se potrudimo za vedno nove pesmi, skušamo pa tudi biti vse bolj prisotni v Sloveniji.
Vaša osnovna značilnost?
V bistvu nismo samo zamejski ansambel. Pevka je iz Postojne, bobnar iz Lokve, klaviaturist iz Nove Gorice, pevec z Opčin in basist iz Sesljana. Neke vrste skupni kulturni prostor pač. Pa tudi dogovori za vaje so kar majhni organizacijski podvigi.
Kaj ste pa pripravili za nocojšnji jubilejni koncert?
Povabili smo k sodelovanju tudi mlade zamejske rockerje Status symbol in Kraške ovčarje. Vse, ki so v teh letih sodelovali pri ansamblu, pa čaka prijetno presenečenje. Naj se še enkrat zahvalim vsem, ki so pripomogli k našemu uspehu, še zlasti pa številni publiki, kajti če ne bi bilo tolikšnega odziva ljudi, tudi nas ne bi bilo.
MAČKOLJE / JUTRI
Praznik češenj (zdaj tudi na internetu) vabi v senco hrastov
V senci hrastov na »Metežici« je že vse nared za tradicionalni Praznik Češenj. Člani Prosvetnega društva »Mačkolje« se vse od konca zime trudijo, da bi uredih prireditveni prostor in vse, kar spada zdraven, za letošnjo, lahko bi rekli »jubilejno«, izvedbo. Ta priljubljeni vaški praznik, ki vsako leto, na zadnji konec tedna v mesecu maju, privablja v Mačkolje obiskovalce od vsepovsod, stopa namreč v svoje 35. leto. Tej okrogli obletnici posvečajo organizatorji posebno kulturno prireditev, ki se bo odvijala jutri, 18. maja z začetkom ob 18. uri, na prostoru samega Praznika češenj. Pevski nastopi, glasbene točke in prizor v narečju bodo skušah pričarati vzdušje tistega prvega Praznika češenj na binkoštno nedeljo leta 1963, ko je predstavljal »praznik«, kot mu pravijo sodelavci, res kulturno in družabno srečanje na prostem. Na prireditvi bodo sodelovah pevke in pevci domačega mešanega pevskega zbora »Mačkolje«, moškega pevskega zbora »Fantje izpod Grmade« ter otroškega zbora »Vesela pomlad«. K veselemu razpoloženju pa bodo prispevah mladi člani društvenega dramskega odseka in Denis Novato s svojo frajtonarco.
Podoba »praznika« se je v teh 35 letih precej spremenila. Nove družbene razmere in bližina tržaškega predmestja so pripomogle k temu, da je tudi na Prazniku češenj zavel »potrošniški« veter. Za Tržačane je to zelo priljubljena »ša-gra«, med mladimi in manj mladimi člani Prosvetnega društva Mačkolje pa ostaja živa zavest, da mora biti »praznik« tudi izraz kulturne ustvarjalnosti tukajšnjih ljudi, saj se lahko le na ta način ohranita njegov izvirni duh in njegov slovenski pečat. Ob kulturni plati pa ne moremo spregledati zabavne, ki bo polno zaživela na letošnjem Prazniku češenj v dneh od petka, 23. maja do ponedeljka 26. maja. Dobro založeni kioski, zrele češnje in živahna glasba na večernih plesih: vse to prispeva k prijetnemu vzdušju med obiskovalci. Med skupinami, ki bodo popestrile mačkoljanske večere, bi omenili Pop Design, Kraški kvintet s pevcem Bra-com Korenom ter Happy Day.
Podrobnejše informacije o »prazniku« lahko poiščete tudi na Internetu, saj se predstavitev prireditve nahaja na svetovnem spletu (WWW) na naslovu mackolje.home.ml.org. 35,izvedba Praznika češenj je torej razpeta med »lepimi starimi časi« domače, vaške prireditve in tehnološkimi obzorji prihajajoče informacijske dobe. Staro in novo na prazniku, kjer naj bi »vsakdo našel nekaj svojega, nekaj, kar ga bo na Praznik navezalo, da se mu zlepa ne bo mogel odreci«.
Niko Tul
NABREŽINA / DANES BOSTA PRAZNOVALA
ŽALOSTNA VEST
Božena in Milan 60 let skupaj
Milan Pernarčič še vedno igra v nabrežinski godbi na pihala
V Križu zadnje slovo od Maria Sedmaka
Danes bosta v Nabrežini v krogu svojih dragih praznovala 60-letnico poroke Božena Per-tot in Milan Pernarčič. Oba sta bila rojena v Nabrežini; Božena 6. 1. 1912, Milan pa 15. 8. 1910. Milan je bil po poklicu kamnosek in to zelo dober, saj je s svojimi izdelki nastopil na raznih razstavah. Božena je bila in je še vedno pridna gospodinja, ki je Milanu stala zvesto ob strani v težkih in veselih trenutkih njunega življenja. Rodili sta se jima dve hčerki: Agata, ki je še zelo mlada umrla, in Katja, ki živi s svojo družino v Križu.
Marsikaj lepega, pa tudi težkega in trpkega, sta naša današnja slavljenca preživela. Vse sta prenesla z dobro voljo in z življenjsko silo, ki je tako potrebna, če hoče človek doživeti tako pomembne obletnice in ob tem ostati še po duhu mlad, poln idej in zanosa do svojega dela, pa še zvest svojim idealom, svojemu delu, in svoji narodni pripadnosti.
Milan je danes prav gotovo eden najstarejših članov godbe na pihala na našem območju
(gre za Godbo na pihala iz Nabrežine). Ce more, še igra na tolkala, drugače pa je vedno navzoč na sveh nastopih godbenega društva, kateremu se je zapisal z vsem srcem.
Nastopal je z godbo na pihala iz Nabrežine v številnih krajih naše pokrajine in dežele; bil je prvi predsednik sedanjega godbenega ansambla in je z njim prepotoval Belgijo, bivšo
Jugoslavijo, pa še druge evropske države. Udeležil se je tako okrog 1000 nastopov in je na to zelo ponosen. Naj mu ob tej pomembni obletnici voščimo, v imenu vseh godbenikov, v imenu Nabrežincev, pa tudi vse naše slovenske javnosti vse najboljše
Božena in Milan - še tako naprej.
Neva Lukeš
Množica prijateljev in domačinov se je v Križu poslovila od Maria Sedmaka, dolgoletnega pevca in prosvetnega delavca, ki je umrl v starosti 77 let. Pokojni se je rodil v zavedni kriški družini, bil je med ustanovitelji moškega zbora Vesna, s katerim je prepotoval vso tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Pevski zbor, ki se je od njega poslovil z žalostinkami, je bil zanj pravzaprav druga družina.
Mario se je predvsem v' mlajših letih ukvarjal tudi z amaterskim gledališčem. Starejši Križani se gotovo še živo spominjajo njegovih gledaliških likov in njegovega pristnega kriškega narečja, s katerim je zabaval stare in mlade.
Naj mu bo lahka domača kriška zemlja. Ženi, sinu Oskarju in vsem svojcem naše iskreno sožalje.
■J PRIREDITVE
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB (UL Donizetti 3) vabi danes, 17. t. m.,ob 19. uri na AFRIŠKI VEČER.
Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja bo v sliki, besedi in glasbi prikazal delček afriške kulture in ustvarjalnosti (predvajal bo diapozitive, pripovedoval o življenju v Afriki ter pel in igral na tipične afriške inštrumente). Pridite, ne bo vam žal.
ZGONISKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA
vabita na koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža Sčeka, ki bo jutri, 18. maja ob 19. uri v cerkvi Sv. Urha v Sa-matorci.
GLASBENA MATICA TRST vabi na koncert Mladinskega simfoničnega pihalnega orkestra v petek, 23. maja ob 19.30 na trgu Unita v Trstu. Sodelujejo Študentje GS iz Avstrije, Češke, Italije, Nemčije in Slovenije. Dirigenti: L. Uth, S Matunak, S. M. Stroger, B Cepin. Na sporedu Puccini, Hug-gens, Chattawy, Holst, van Lijnschooten, Kamen, Simoniti, Herman. Vabljeni!
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. V petek 23. maja 1997, ob 20.30 odprtje	razstave
SREČANJE DVEH PRIPOVEDI:	ZIVLJENSKIH
ZGODB LESA IN LIKOVNIH ZAPISOV BOGOMI-
LE DOLJAK. Predstavitev prof. dr. Janez Bogataj. Sodeluje vokalna skupina Musiča noster amor, ki jo vodi Tamara Stanese. Vabljeni!
»OD SLIVNEGA DO
KRIŽA« - zaključek kulturne sezone v Nabrežini -v soboto, 24. maja ob 20. uri pred srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini. Prireja Odborništvo za kulturo in šolstvo Občine De-vin-Nabrežina, sodelujejo srednaja šola »Igo Gruden«, odnovna šola »J. Jurčič«, godbeno društvo »Nabrežina« in mešani pevski zbor »Igo Gruden«. V primeru slabega vremena bo prireditev čež teden dni. Parkiranje pri telovadnici.
PD MAČKOLJE - 35. Praznik češenj. Nedelja, 18. maja: Kulturna prireditev ob jubilejnem 35. Prazniku češenj. Sodelujejo MePZ »Mačkolje«, MoPZ »Fantje izpod Grmade«, OPZ »Vesela pomlad«, harmonikaš Egon Tavčar, Župnijska glasbena šola iz Mačkolj in dramski odsek PD »Mačkolje« s prizorom v domačem narečju. Pirilož-nostno misel bo podal Saša Martelanc. Petek, 23. maja: odprtje kioskov ob 17. uri: od 21.00 dalje ples s skupino Happy Day. Sobota, 24. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 20.00 dalje ples s skupino Pop Design. Nedelja, 25. maja: odprtje kioskov ob 14. uri; ob 18.00 koncert pihalnega orkestra iz Nabrežine; od 21. dalje ples s skupino Kraški kvintet. Ponedeljek, 26. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet.
!3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za ak.l. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. čl. Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do 20. maja 1997.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi na izlet v soboto, 24. t. m., v malo znane a zelo zanimive in lepe kraje, kot so zelena Vremska dolina, Prem z gradom in Kettejevo sobo, Ilirska Bistrica z jezeri v okolici, Škocjan z razgledom na jame in drugi. Vpis pri Fortunatu v ul. Paganini 2 v Trstu še danes, 17. t. m.
KD SLOVAN Padriče,
priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in četrtkih od 20. do
20.30.
ŽUPNIJA REPENTA-
BOR prireja od ponedeljka 23. do 28. junija pet dnevni romarski izlet v Puglio. Ustavili se bomo tudi v Lo-retu. Poseben povdarek bo na obisku krajev, kjer je živel in deloval pater Pij. Ogledali si bomo tudi ostale kraje in znamenitosti Puglie. Za podrobnejše informacije lahko kličete na številko 0338/6526696. Vpis je možen do 20. maja. Na razpolago je še nekaj mest.
PRISPEVKI
Tatku v spomin, ob 5. obletnici njegove smrti daruje hčerka Anica z družino
100.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Stanka Škrinjarja darujeta sestrični Nina in Evelina
150.000	lir za katinarsko cerkev.
V	spomin na Antona Le-giša in na Žito Kante vd. Le-giša darujeta družini Adamič in Colja 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na dragega Sergija Požarja darujeta Mirela in Darko iz Sempolaja
50.000	lir za obnovo »stal* ce« SKD Vigred.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel daruje iz izkupička prispevkov prvomajske proslave 250.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 50.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Maria Sedmaka darujeta Maria Tretjak in Pierina Sedmak 40.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Maria Sedmaka darujeta Felix in Danica 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Maria Sedmaka darujeta Dana in Milko Bole 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Maria Sedmaka daruje Elio Tenze 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Družina Jakomin z Opčin daruje 100.000 lir za TTPZ Finko Tomažič.
Namesto cvetja na grob zakoncema Pepiju in Fani Kalc darujejo Marija, An-drijan in Ana 40.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Maria Peta-rosa darujeta Marta in Mario Rapotec 30.000 lir za PD Slovenec. V isti namen darujeta Marija in Bruno Zahar
20.000	lir za PD Slovenec.
V	spomin na Bogomilo Košuta Švab darujejo Ivičine kolegice socialne službe
100.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Francesco Ciacchi počiva od 10. maja na pokopališču pri Korošcih. V njegov spomin darujejo Petra Korošec 50.000 lir, Korado Švab 50.000 lir ter Liliana, Vesna, Maruška, Marija, Jurij, Branko in Danilo 70.000 lir za Društvo Slovencev milj-ske občine.
'gpč&čkft §L©mMBm SmLMO
'\s}(jj(jLr mEEmiioi
Sezono 1996/97 na domačem odru zaključuje
Cj 0 ponovitev
satirične komedije ^hlFMIIIKJh SM
ma mji mmjjE
Praznujte z nami v sredo, 21. maja, ob 20.30
Z gledališkim vodstvom vas vabijo avtor in režiser Boris Kobal s sodelavci, igralci Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Maja Blagovic, Barbara Cerar, Franko Korošec,
Stojan Colja, Inacio Bintchendč
in vsi drugi člani kolektiva, ki tudi to pot ostajajo za kulisami
FOTO TRST 80	FOTO ŽAREK-SEŽANA
v sodelovanju s KD J. Rapotec vabijo na zaključni večer
3 « EX TEMPORE Sasa Ota
ob priliki odprte meje med občinama Dolina-Hrpelje Kozina-Koper NA SPOREDU:
predvajanje nagrajenih in spreje tih diapozitivov, ogled likovnega usmerjenja današnjega nagrajenca, nagrajevanje.
Danes, sobota, 17. maja 1997, ob 20.30
v Srenjski hiši v Prebenegu
Glasbeno združenje
Pimh !L 0. l&t ansamblu
IHAIPPZ m)AY
Predstavitev nove kasete in CD »The Best« Sodelujejo: Kraški ovčarji, Status Symbol, Giulia Crocini, humorist Sašo Hribar (Andrej Šifrer, Marijan Smode, Vlado Kreslin itd.)
Danes, 17. maja, ob 21. uri
v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku
Rože Miki, Nabrežina Trg - tel. 200286 Gostilna Pizzeria Guštin
Upraviteljici: Paula in Tamara - tel. 229123
ZGONIŠKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA vabita na koncert komornega zbora
kras
dirigent MATJAŽ ŠČEK
Jutri, 18. t. m., ob 19. uri
v cerkvi sv. Urha v Samatorci
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
17.	maja 1997
BRUNO
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 15.45 in zatone ob 3.31.
Jutri, NEDELJA,
18.	maja 1997
ERIKA
VREME VČERAJ OB 12. PRI: temperatura zraka 25,9 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb ustaljen, veter 12,2 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, vlaga 41-odstotna, nebo
jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Isabella Curro, Sara Schillani Guendali-na Zucca, Sofia de Stauber, Em-manuel Gruden, Margherita Paoletti, Riccardo Scoria, Sofia Sarto.
UMRLI SO: 50-letna Rita Fierro, 63-letna Laura Gobat, 22-letni Roberto Dimini, 83-let-na Letizia Romano, 71-letna Va-leria Pulin, 77-letna Pierina Apollonio, 63-letni Oliverio Gregori, 75-letna Nerina Giraldi, 81-letna Guerrina Lauro, 85-let-ni Giuseppe Udovisi.
OKLICI: obrtnik Aris Travas in trgovka Debora Zancari, tr-
govski potnik Alessandro Sin-covich in trgovka Sara Cimprič, delavec Eugenio Generoso in uradnica Michela Vittori, tehnik Roberto Demenia in uradnica Gemma Celentano, delavec Mauro Zocco in uradnica Sveva Brandi, upokojenec Giovanni Rosani in občinska delavka Franca Vecchi, uradnik Paolo Sardella in uradnica Cinzia An-ceschi, zavarovalec Mauro Mo-starda in psihologinja Manuela Bloccari, dninar Luciano Scuc-cimarra in trgovka Antonella Riosa, šofer Fabio Molim in učiteljica Valentina Carlin, čuvaj Cnstiano Benci in uradnica Daniela Antinoro Torzulli, trgovec Paolo Romano in prodajalka Miriam Franza, univerzitetni študent Alessandro Mejak in uradnica Barbara Ghersini, delavec Mirko De Gobbi in v pričžakovanju zaposlitve Eluisa Dimopoli, šofer Fulvio Verrec-chia in uradnica Monica Leeb, delavec Alessandro Alacchi in delavka Chiara Sissot, uradnik Lorenzo Trassetto in tajnica Gioia Turconi, uradnik Alessandro Leban in uradnica Fabiana Parenzan, šofer Denis Carminati in frizerka Nives Kocjančič, uradnik Mauro Utel in uradnica Paola Brivitello, pek Davide De Nardo in pomočnica Patrizia Vouch, uradnik Franbco Cliselli in arheologinja Lorena Ariis.
; :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 12. do SOBOTE, 17. maja 1997
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan -
Novi Volvo S40 1.6
Danes, 17. in jutri, 18. maja
Vam je ves dan na razpolago,
da ga preizkusite.
37.600.000 lir
ključi v roke
VOLVO
—-------- Kakovost in varnost -
Pričakujemo vas pri zastopniku
Love Cars
TRST - Strada della Rosandra 50 - Telefon 040 - 281365
54393), Mazzinijev drevored 1 (Milje-271124).
SESLJAN - (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN - (tel. 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEV1TA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13.ure.-tel. 573012.
Zdravstvena deZuma služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Relic - L’evoluzio-ne del terrore«, i. Peter Hyams.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Basquiat«, i. Jeflfey Wri-ght
EKCELSIOR AZZURRA -
17.50, 19.55, 22.00 »Un giomo per caso«, i. Michelle Pfeiffer, George Clooney.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »H Santo«, i. Val Kilmer.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Restoration - il peccato e il castigo«.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.15,	20.15, 22.15 »La stanza di Marvin« i. Meiyl Streep, Diane Keaton, Leonardo Di Čaprio.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.15,	20.15, 22.15 »Bugiardo, bugiardo«, i. Jim Carrey.
NAZIONALE 4 - 16.00, 17.20, 18.40 »James e la pešca gigante«, prod. W. Disney;
20.15,	22.15 »Il bagno turco (Hamam)«, i. Alessandro Gas-sman, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Bocche bagnate«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.50, 21.45 »E paziente inglese«, i. Ju-liette Binoche.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »H prigioniero del Cauca-so«, r. Sergei Bodrov, po povesti Leva Tolstoja.
LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.15 »Mariaima Uma«, po romanu Dacie Maraini.
E3 ČESTITKE
Dobrodošla mala PETRA! Janu, Rosani in Franku iskreno čestitamo Ivana, Jaro, Alenka in Jožko, Radha, Matej, Nika, Ksenija in Boris.
Franku, Rosani in Janu se je pridružila mala PETRA. Iz vsega srca čestitajo nona Marija, Nadja, Bogumil in Christian.
Danes praznujeta zlato poroko JOLANDA in MIRKO Ko-smina. ob tem lepem jubileju jima čestitajo Julko, Vladimir in Armita z družinami.
Danes praznujejo 60 let skupnega življenja
Božena Pertot
in
Milan Pernarčič
Ob tej obletnici jima čestitajo
hči Katja, Barbara, Elia in Nicola z Eleno
60 let je minilo že, odkar
Milan Boženo
vzel je
in danes skupaj praznujemo mi, zaigrali bomo godbeniki vsi. Paru nazdravili iz vsega srca zdravja, veselja invse,karse da. Naj ljubezen vama nikdar ne mine voščijo
godbeniki iz Nabrežine
Danes bo v cerkvici na nabreZinskem placu naša
Matejka - urska
vzela tehničnega mojstra
Tomaža
(ki ni Krjuola)
. Da bi njun življenski borjač bil vedno poln Iju-berzni, življenske vedrine, radosti in veselega živžava jima iz srca želijo
Capinke in doujačne primorskih zdrah
Danes se v Nabrežini poročita
Matejka mTomaž
Veliko medsebojne ljubezni, sreče in zadovoljstva na njuni skupni življenski poti jima voščijo
vsi pri SD Sokol in KD Igo Gruden
Jolanda in Mirko Kosmina
praznujeta danes zlato poroko.
Čestitajo jima
hči Sonja z Robertom, sin Sergij z Marizo, vnuka Tanja in Damir ter Jelka
Ivo in Miriam
sta se odločila za sončen življenski korak. Z najlepšimi voščili jima nazdravljamo vsi, ki ostajamo dani
fantovske in dekliške dolinske Majence
Danes se vzameta
Ivo in Miriam
Da bi jima vedno najbolje godilo na skupni poti, jima voščimo odborniki in člani
DK Valentin Vodnik
H OBVESTILA
STRANKA KOMUNISTIC-NE PRENOVE prireja v Boljuncu do 22. maja PRAZNIK TISKA na odprtem in pod šotorom. Program: danes, 17. maja ansambel Oasi; jutri, 18. maja ob 17. uri govor, ob 18. koncert godbe Breg, nato ples z ansamblom Oasi; ponedeljek 19. maja ples z ansamblom Annie Oakley Country band; torek 20. maja ob 19.30 koncert TPPZ P. Tomažič, nato ples z ansamblom Guba Libre; sredo 21. maja ples z ansamblom Status SymboI; četrtek 22. maja ples z ansamblom Oasi.
UCENCI in UČITELJICE
OS Frana Šaleškega Finžgarja iz Barkovelj vabijo na prodajno razstavo okrasnih, zdravilnih ter začimbnih rastlin da-
nes, 17. t. m., od 10. do 13. ure, v šolskih prostorih v ul.
f-1 p-ppp+f-v 1 Q
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. maja na predavanje dr. Draga Čeparja: O VESELJU DO ŽIVLJENJA - strah in pogum Slovencev. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 v Trstu s pričetkom ob 20.30.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na 14. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 19. maja, ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v druge sklicanju v društvenih prostorih v SčiIgžii
SLOVENSKI KLUB pod
pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek 20. t. m., ob 20.30 na predavanje dermatologinje dr Majde Cossutta o klopih. Obveščam-no vas tudi, da je predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (GU anni bui della Sla-via) predložena na torek 3. junija 1997.
KATOLIŠKA KNJIGARNA
- Travnik 25, Gorica. V razstavnih prostorih naše knjigarne bomo v petek, 23. maja 1997, ob 18. uri predstavili zadnje tri knjige Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček: Robi Sturman - Slovenci v Trstu 1848-1890; Egon Pelikan - En-gelbert Besednjak v parlamentu; Rafko Dolhar - Leva sredina in tržaški Slovenci H. del. Sodelujejo avtorji in urednik zbirke Ivo Jevnikar. Vljudno vabljeni!
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek 23. t. m., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni!
SKD	CEROVE JE-
MAVHINJE organizira 2. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, od 26. 6. do 6. 7., v Mavhinjah. Prijave sprejemamo do 25. maja na naslov:	SKD Cerovlje-
Mavhinje, Mavhinje 38, 34019 Sesljan. Prijava mora vsebovati ime skupine in društva, naslov igre, avtorja in režiserja, imena in vloge nastopajočih in sodelujočih, skupinsko sliko, kategorijo nastopa (otroška igra z igralci do 14. leta, eksperimentalna igra, tradicionalna ljudska igra). Za informacije lahko pokličite ob ponedeljkih od
20.30	do 22.30 na tel. 2916056.
KULTURNI DRUŠTVI VIGRED iz Sempolaja in RDEČA ZVEZDA iz Saleža obveščata, da bo v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 25. maja, potekala mladinska revija »VSI SMO PRIJATELJI«. Začetek ob 18. uri. Vljudno vabljeni!
KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure -možno vpisovanje iz tedna v teden.
KD O. ZUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omenjenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 0481/537525.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
ISCEM BABY SITTER za
jutranje ure, dvakrat - trikrat tedensko. Tel. 421804 v urniku trgovine.
IŠČEMO v najem pritlično prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opči-nah-Proseku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«.
VALUTIRAM PREDLOGE sodelovanja na področju terenske prodaje, trgovskega zastopanja ali kateregakoli mrežnega marketinga (Netvvork, mul-tilevel). Tel. 040/393473.
RESNO IN DINAMIČNO
dekle išče katerokoli sezonsko zaposlitev, tudi part-time. Tel. v jutranjih urah na št. 040/211380.
PRODAM elektro ploščo za peko, napravo za cvrtje za restavracijo ter točilni pult. MoZnost ločene prodaje. Ceni po dogovoru. Tel. 040/425057 ali 03386056111.
FIAT 126 PERSONAL, mehansko brezhiben z opravljenim tehničnim pregledom prodam. Tel 214744.
PRODAM konje po nižji ceni. Danilo Zahar - tel. 228307.
PRIZNANO trgovsko podjetje z gospodinjskimi stroji nujno išče vajenca/ko z obveznim znanjem slovenščine in ali hrvaščine, opravljenim vojaškim rokom in po možnosti z diplomo trgovskega zavoda. Tel. 040/311485.
RESTAVRACIJO NA KRASU oddajamo v najem. Informacije na SDGZ, tel. 362925 ali 362660 v uradnih urah.
ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesiranimi za eventualno reklamizacijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo v uradnih urah na tel. št. 212289 ali po faxu št 214335.
GOSTILNA NA KRASU išče natakarico in kuhinjsko pomočnico. Tel. 040/226127.
RABIMO MIZARJA. Zainteresirani naj pokličejao na tel. 040/228877.
DOMAČA BRIŠKA VINA
prodaja kmetija Aleš Komjanc na Jazbinah, v števerjanski občini. Vina dobite tudi v društveni prodajalni na Opčinah, na Trgu Cavour 1 v Gorici in na tržnici v Tržiču.
SKUPINA U2 bo 16. 8. imela koncert v VVienner Neve Stadtu (Avstrija). Organizirani prevoz z avtobusom je predviden iz Kopra. Cena prevoza in koncertne karte je 130 DM. Za informacije in prijave v turistični agenciji Gec tours. Tel./fax 0038666549588.
VZGOJNO zaposlitveno središče »Mitja Cuk« zbira volno in blago na Opčinah - Narodna ul. 126 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure. Tel. 212289. Ze vnaprej hvala!
NUJNO ISCEM veščo prodajalko za novo trgovino otroških oblačil (z ustreznimi kvalitetami možnost vodenja trgovine). Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - pod šifro »Dama«.
PRODAMO VELIKO dvonadstropno stanovanjsko hišo v središču Doline, v dobrem stanju, centralnim ogrevanjem in notranjim dvoriščem. Tel. (040) 228367 v večernih urah.
KMEČKI TURIZEM LUPING Praprot je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 200848.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO je v Saležu odpri Jožko Škrk.
OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Spjlni, Nabrežina št. 16.
LOVRIHA BORIS iz Dobne toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Salomon v Rupi. Toči lanski pridelek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
V	BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Pe-taros.
OSMICO ima pri Sabličih (Jamlje) Virgilij Radetič. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v S livnem št. 12 odprl Maks Kralj.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice.
OSMICO ima Emil Purič (Repen 15). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
V	MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni!
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec.
OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4.
,_____SSG / OBRAČUN SEZONE '96/'97_
Gledališče je postalo spet zanimivo, »naše«
Vodstvo je znalo zadovoljiti večplastno občinstvo
Pred začetkom sezone Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je tarnanje nad pomanjkanjem sredstev in brezbrižnostjo gledalcev obetalo bolj skromno ponudbo, v resnici pa je iztekajoča se sezona pokazala na nesluteno življenjsko silo slovenskega tržaškega gledališča: navdušila je že imenitna Millerjeva noviteta (na sliki prizor iz drame Razbito steklo, foto KROMA), potem je Kobalova uspešnica privabila k ogledu najširše kroge obiskovalcev in končno je sodelovanje z drugo gledališko hišo jasno pokazala na potrebo po iskanju dejavnih stikov. Gostovanja drugih gledališč, ki so s svojimi predstavami dopolnjevala ponudbo, so bila včasih kakovostno manj dopadljiva, tako da so še utrjevala pomen domačih predstav.
Gledališče je postalo spet zanimivo, »naše«, kot temu previjo gledalci, ki jih v zadnjih letih nikakor ni zadovoljilo nizanje predstav brez kakšne posebne povednosti. Najzvestejši so naveličano sledili posnemanju osrednjih slovenskih repertoarnih gledališč, dolžnostno obnavljali abonmaje, kot bi bila to ena od obveznosti zamejskih Slovencev, tistih seveda, ki se zavedajo vloge gledališča v družbenem življenju in so o posebnem poslovanju tržaškega teatra slišali govoriti verjetno predvsem doma. Širša slovenska kritika, ki se je le redkokdaj navduševala nad tržaškimi predstavami, se je začela zaskrbljeno spraševati o usodi tega gledališča in bila verjetno zato večkrat prizanesljivejša v sodbah. Nikomur ni bilo vseeno, kako se bodo stvari zasukale, toda velikih utvar si ni delal verjetno prav nihče.
Zato je bila ta sezona res nenavadna. Presenetila je namreč vse, ker je z dobrim izborom in kvali-
tetnimi postavitvami navdušila občinstvo do take mere, da je svoje zadovoljstvo posredovalo drugim in jih privabilo k ogledu predstav. Povpraševanje po izve-nabonmajskih ponovitvah je raslo, tako da ni bilo mogoče, zaradi prezasedenosti ansambla, delno pa tudi zaradi organizacijskih pomanjkljivosti, ugoditi vsemu povpraševanju.
Ugotovitve, ki osvetljujejo pomen teh dosežkov, zastavljajo tudi nova vprašanja glede težav, s katerimi se mora ustanova v obdobju sprememb spopasti. S tem, da je umetniško vodstvo opustilo
utečene tirnice in se podalo na iskateljsko pot časom ustreznejšega izraza, je dokazalo, da ima razvit posluh za stvarnost, ki ga obdaja in da je sposobno zadovoljiti tudi večplastno občinstvo (kot so tržaške gledalce v preteklosti opredeljevali).
Zdaj lahko nadaljuje na tej poti ali pa preizkusi nove možnosti. Vsekakor pa zahteva na novo ubrana pot drugačno organizacijo celotnega ustroja ustanove, ki bi po sodobni težni logiki morala biti vsekakor prožnejša. Ge se spreminja vsebinski naboj, je treba temu prilagoditi tudi strukturo, ki mora delovati vzporedno z možnostmi, ki jih nudi nova repertoarna politika. Odgovorni morajo namreč že ob programski zasnovi
upoštevati, kako se bodo stvari razvijale in imeti možnost, da brez zadržkov sledijo dejanskemu razvoju, zato da je uspešnost lahko čimbolj prodorna. Če maloštevil-nost zamejskih Slovencev ne more jamčiti dosti večjega dotoka občinstva, lahko postane tržaško gledališče z izpostavljanjem in pravilnim vrednotenjem lastne specifike zanimivo tudi za druge. (Konec koncev je Kobalova Afrika burila tudi Slovence v Sloveniji in vzbudila veliko radovednost med tržaškimi Italijani ne le zaradi komedijskega pristopa k snovi, pač pa zaradi sporočilnosti, ki je v tem delu, izgleda, tranzverzalna.)
Zato bi bilo treba spodbudno vplivati na zamejsko inteligenco, vestno vzgajati gledališke ljubitelje in jih čimbolj zbližati s profesionalci, predvsem pa razkaditi mračnost Kulturnega doma z živahno dejavnostjo. Morda bi nove naveze pomagale poglobiti stike z drugimi gledališči, z njimi pripraviti (kot predlagatelji) skupne projekte, ki bi pomenili tudi nov način finansiranja.
Lepa je uspešnost, ohranjanje dosežkov pa je vedno izziv, ki spodbuja k razmišljanju o različnih opcijah, ki so vse enako vabljive. Izbira bo dobra le, če bo omogočila skladen razvoj vseh silnic. Samo velika aktivnost bo namreč dajala tudi pasivnim članom slovenske zamejske skupnosti občutek moči in samozavesti.
Stalnost, ki jo tržaškemu gledališču jamči država, pomeni v tem trenutku nepremičnost, včasih celo nesposobnost prilagajanja dejanskim potrebam. Za uresničenje z letošnjim repertoarjem nakazanih možnosti pa bo treba poiskati novo, primernejšo obliko, ki bo formalno stalnost iz sezone v sezono utrjevala s stalno dejavnostjo.
Bogomila Kravos
LJUBLJANA / EVROPSKI MESEC KULTURE
Retrospektiva evropskega filma
Razstava zgodovina filma na Slovenskem (od arheološkega obdobja do prihoda zvoka)
LJUBLJANA - Na otvoritvenem večeru Evropskega meseca kulture v Slovenski kinoteki bodo drevi odprli retrospektivo evropskega filma Do zadnjega vala in razstavo Zgodovina filma na Slovenskem. Slavnostna govornica bo državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Majda Sirca, na retrospektivi evropskega filma pa bodo do 5. julija predvajali približno 170 filmov iz skoraj vseh evropskih držav.
Retrospektivo bosta odprla prvi film francoskega novega vala in hkrati prvenec francoskega režiserja, scenarista in producenta Clauda Chabrola iz leta 1958 Lepi Serge (Le beau Serge) in film enega prvih predstavnikov slovenskega avtorskega filma Matjaža Klopčiča Na papirnatih avionih iz leta 1967. Med projekcijama filmov bodo na ulici pred dvorano kinoteke otvorili tudi razstavo Zgodovina filma na Slovenskem (od arheološkega obdobja do prihoda zvoka) s projekcijo diapozitivov na velikem platnu.
Retrospektivo evropskega filma, ki je osrednji projekt Slovenske kinoteke na EMK, je Slovenska kinoteka kot ena najmlajših evropskih kinotek pripravila v sodelovanju z arhivi, kinotekami in veleposlaništvi skoraj vseh evropskih držav. Prvi film iz re-tropektive so predvajali že sinoči v kinu Union, in sicer film Skrivnosti in laži britanskega režiserja Mikea Leigha, za katerega je lani prejel Zlato palmo v Cannesu.
Retrospektiva evropskega filma je največji filmski dogodek v Sloveniji in najobsežnejša tovrstna retrospektiva v srednji in vzhodni Evropi doslej. Na njej so pripravili pregled ključnih mojstrovin evropskega filma od začetka
francoskega novega vala do sodobnosti.
Retrospektiva bo ena redkih priložnosti za ogled številnih filmov, ki jih bodo večinoma predvajali le enkrat, predvsem pa je potrebno opozoriti na filme manjših evropskih kinematografij, ki jih bomo lahko v Ljubljani videli morda le cb tej priložnosti. V okviru retrospektive bodo predstavili tudi celoten opus poljskega režiserja Krzysztofa Kieslowskega in sedem filmov italijanskega cineasta Nannija Morettija, skušali pa bodo pripraviti tudi pregled treh filmov francoskega režiserja Mathieuja Kassovvitza. Predvajali bodo tudi osem značilnih slovenskih filmov iz tega obdobja, med drugim film Peščeni grad Boštjana Hladnika in Splav meduze Karpa Godine.
Na razstavi Zgodovina filma na Slovenskem (od arheološkega obdobja do
prihoda zvoka) bodo predstavili številna nova in pomembna odkritja. Vsak večer od 21. do 22. ure bodo projecirah 71 diapozitivov na platno nasproti kinotečne dvorane. Razstava bo predstavila zgodovino slovenskega filma in ključne dogodke in dediščino slovenskega filmskega in kinematografskega življenja - od vrtnih skulptur nemškega režiserja Fritza Langa, v Sloveniji odkritega prvenca Ernesta Lubit-scha Ko sem bil mrtev do mesta slovenske filmske zvezde Ite Rine v evropskem filmu. Predstavili bodo tudi predkinemato-grafske izume, prihod kinematografa v Slovenijo, prve filmske dvorane, prve filmske plakate, filmske zvezde nemega filma, slovenske filmske pionirje in prvo vključitev Slovencev v svetovno kinematografijo. Razstava bo odprta do 17. junija. (STA)
Beppe Grillo jutri v Vidmu
Beppe Grillo, najpopularnejši italijanski komik, bo ponovno nastopil v naši deželi. V okviru spomladanske turneje bo komik iz Ligurije nastopil jutri zvečer ob 21. uri, v Športni palači Čarnem v Vidmu.
Odrski maček iz Genove, ki je dolgo tega zapustil žaromete televizijskih odrov, predvsem zaradi njegove ostre polemike do državne televizije, bo tudi tokrat predstavil program, ki se iz dneva v dan izpopolnjuje, a Se vedno sledi njegovim ekološkim bitkam in satiri, naperjeni proti vsem stranem. Zanimive bodo predvsem novosti, ki jih bo menda Grillo vnesel v zvezi s tajnostjo posebnih podatkov. Grillo seje v prejšnjih letih pogosto boril proti prodajanju osebnih podatkov raznih družb, predvsem jinančnih, po novem zakonu o osebni tajnosti, ki je stopil v veljavo pred nekaj dnevi, pa je to, vsaj delno, prepovedano.
Beppe Grillo je s komično kariero začel pred tridesetimi leti. Na avdiciji za državno televizijo si je z uspešnim monologom odprl »zlato« pot. Secondo voi, Luna park, Te la do io 1’America in Te lo do io H Brusile, so do leta 1984 bile med najbolj uspešnimi komično-satiričnimi oddajami. Zatem se je začel ubadati s politično in socialno satiro, kar mu je počasi zaprlo vrata državnih (in tudi zasebnih) ekranov. Genovski komik pa je kljub vsemu ostal izredno popularen.
Videmski nastop je med prvimi letošnje turneje, po Vidmu bo v torek nastopil v Bellunu, nato pa v drugih mestih severne Italije.	AW
_____________V DOMU A. SIRKA V KRIŽU / USPEŠNI PREMIERA IN PONOVITEV_
Primorske zdrahe dramske skupine KDI. Gruden
Dramska skupina nabrežinskega kulturnega društva Igo Gruden se je pred kratkim ponovno predstavila občinstvu in ravno tako ponovno žela zasluženi velik uspeh. Nabrežinski igralci so tokrat uprizorili Goldonijeve Primorske zdrahe po prevodih A. Rebule in M. Rupla ter v priredbi in režiji Maje Lapornik.
Scena v bistvu ponazarja nabrežinski trg, kjer ženske pridno šivajo in kvačkajo ter neizbežno kramljajo. Glavna tema njihovih pogovorov so seveda vaške dogodivščine, predvsem pa o fantih in o tem, katera se bo prej s katerim poročila. Na trgu se začenjajo pojavljati vaški fantje, prvi med njimi »barkajol« Tomaž Brvinc (Niko Golemac), ki s pečenim kostanjem dvori vaškim dekletom. In tu se sproži iskra: tudi ostali fantje se vračajo z ribolova in iz ženskih nabrušenih jezikov kmalu vsak po svoje zvejo, da je nek Brvinc zasledoval njim zaročene ženske. Sledijo prepiri in polemike vseh z vsemi, glavna tarča le-teh pa je seve-
da Tomaž Brvinc, ki se zaradi groženj zateče oz. vloži tožbo pri adjunktu Izidorju (Niko Pertot). Mir in red skušajo vselej vzpostavljati »strešnika« Tona Malona (Marjana Golemac) in vaški starešina Lipe Gruden (Edvin Bogateč). Na trg pride »ilustrissimo« adjunkt Izidor, ki po dolgi avdiciji vseh prič v bistvu salomonsko reši pravdanje, tako da se vsi znova med sabo sprijaznijo ter nazdravijo na ohcet.
Igra se vseskozi odvija v nabrežin-skem narečju, kar ji daje posebno prijeten in domač prizvok. Poleg že omenjenih nastopajo še Pepka Kakuška (Valentina Visentin), Urška Puljenta (Matejka Gruden), Terezka Skuta (Bogdana Gregorčič), Vana Hudičeva (Sidonja Radetič), Džovanin Zafranček (Aljoša Terčon) ter Tine Karjuola (Jožko Okretič). Glasbene vložke v živo izvajajo predstavniki nabrežinske godbe na pihala, pri petju pa sodeluje ženski pevski zbor Igo Gruden. Igralci igrajo spontano in sproščeno vnesejo tudi občasne im-
provizacije. Posebno gre omeniti Edvina Bogatca, ki skozi celo igro govori skozi nos, kar sproži med občinstvom buren smeh.
Tako premiera 2. maja kot ponovitev 4. maja sta se odvijali v kriškem
kulturnem domu Alberta Sirka, saj v devinsko-nabrežinski občini že vrsto let manjka prostor za tovrstne prireditve. Nedeljski ponovitvi komedije je sledilo tudi slavnostno pobratenje z dramsko skupino KUD Svoboda iz
Starega trga pri Ložu.
Tako v petek kot v nedeljo je bila kriška dvorana pretesna za res izredno številno publiko, kar utemeljuje trditev, da ljudje cenijo domače društvo, slednje pa se občinstvu oddolži z uprizarjanjem nadpovprečno kvalitetnih predstav. Devinsko-nabrežinski občinski upravi gre tudi zato poziv, naj čimprej primerno reši prostorsko stisko domačih dramskih skupin.
S Primorskimi zdrahami bo KD Igo Gruden gostovalo konec maja pri pobratenem društvu iz Starega trga pri Ložu, nato pa se bo ponovno predstavilo domačemu občinstvu ob priliki Festivala dramskih skupin v Mavhinjah, na katerem je predlanskim skupina že zmagala nagrado za najboljšo uprizoritev s »Sumljivo osebo«.
Ob priliki premiere Primorskih zdrah je društvo izdalo spominsko brošuro, ki v bistvu prikaže preko desetletno delovanje dramske skupine. (GB)
ZAIRE / KONEC ENE NAJDALJŠIH AFRIŠKIH DIKTATUR
Mobutu je zbežal
Odpovedal se je vsem funkcijam, a ne naslovu zairskega predsednika - Svojemu premieru Bolongu in nadškofu Monsengwu prepustil nehvaležno nalogo, da se pogajata s Kadilo
Vzpon in padec nekdanjega branitelja zahodnih interesov
RIM - Mobutu Sese Seko je bil do včeraj »najbolj trdoživi« afriški diktator, njegov režim pa »najdaljša afriška diktatura«. Neomajno je vladal od 24. novembra leta 1965, ko je z vojaškim udarom odstavil predsednika tedanjega Konga Josepha Kasa-vubuja. Takrat 35-let-ni general je tako v svoje roke vzel usodo ene najbogatejših afriških držav.
Joseph Desire Mobutu, ki se je kasneje prekrstil v Sese Seka,
Hf;,
IV'* #*	•'
.j:
leta 1930 v Gbadolitu, mestecu na meji s sedanjo Srednjeafriško republiko. Začel je vojaško kariero v belgijski kolonialni vojski. Leta 1960 mu je kongoška vlada poverila nalogo, da zaduši neki vojaški upor, a Mobutu je izkoristil to priložnost, da je odstranil takratnega prvega ministra Lomum-bo in prevzel njegovo funkcijo. Tri leta kasneje mu je s pomočjo zahodnih rudniških družb uspelo zadušiti poskus odcepitve Ka-tange. Po državnem udaru, ki ga je financirala CIA, je leta 1967 ustanovil Revolucionarno ljudsko gibanje, enostrankarski sistem, ki je vključeval sindikate, prepovedal
stavke in pomiril državo. V zameno ga je Zahod vsestransko podprl, saj je jamčil njegove interese. Leta 1978 je prav tako s tujo pomočjo zadušil nov poskus katanške secesije.
S svojo megalomanijo, v rodnem Gbadolitu je zgradil »afriški Versailles«, in z vse večjo korupcijo pa se je v osemdesetih letih gospodarski položaj Zaira tako poslabšal, da se je med ljudstvom začelo širiti neza-
dovoljstvo. Mobutu je postopoma izgubljal podporo Amerike, ki mu je šele takrat očitala kršenja človekovih . pravic, saj se je zbala za svoje interese. Leta 1990 je Mobutu po 25-letnem enoumju pristal na večstrankarski sistem. To pa ni rešilo njegovega režima, ki se je vpletel v krvavo medetnično in medplemensko vojno na območju velikih jezer med Hutujci in Tut-siji, ko je vsestransko podprl Hutujce.
KINSASA - Zairski predsednik Mobutu Sese Seko se je včeraj odpovedal vsem svojim funkcijam v vladi, zapustil Kinšaso in se zatekel v rodno mesto Gbadolite, ki je daleč od frontne črte in ga nadzoruje več kot 2.000 njegovih gardistov. Odstop in beg so mu svetovali njegovi generali, ki se jasno zavedajo, da je Kinšasa neobranljiva, njeno letališče Ndolo pa bo vsak čas na dometu upornikov. Iz svojega rodnega mesta bo med drugim Mobutu lažje zbežal v tujino. Ameriška televizijska mreža CNN je včeraj že navajala, da Mobutu namerava v Marok, od tu pa v Francijo, kjer ima eno od svojih številnih vil, ne pa v Švico, ker so mu švicarske oblasti včeraj preventivno zaplenile njegovo bajno vilo pri Savignyju. Vlada v Bernu se še ni odločila, kaj bo storila z bančnimi vlogami in tekočimi računi nekdanjega zairskega diktatorja. V finančnih krogih pa prevladuje prepričanje, da je Mobutu že prenesel iz švicarskih v varnejše banke svoje bogastvo, ki naj bi veljalo šest milijard dolarjev.
Kot je povedal tiskovni predstavnik zairske vlade Kin Kiey Mulum-ba, se Mobutu odpoveduje vsem funkcijam, ne pa naslovu zairskega predsednika. Oblast je prepustil prvemu ministru Bolongu, vlada pa je poverila kinšaskemu nadškofu Laurentu Mon-sengwu nalogo, da se z uporniškim voditeljem Laurentom Desirejem Kabilo pogaja o sestavi
začasne vlade, ki naj državo popelje do predčasnih političnih volitev. Msgr. Mon-sengwo pa je tako za zairsko opozicijo kot za Kabilove upornike nesprejemljiv sogovornik, tako da je Mobutu s svojo potezo skušal v zagato spraviti tako opozicijo kot uporniško vojsko, Kabilo pa prikrajšati za predsedniški naslov. Tega manevra se jasno zavedata tako ameriška kot južnoafriška diplomacija. Predsednik Clinton je včeraj poudaril, da se zavzema za demokratično tranzicijo, ki bi Zairu zagotovila demokra-
cijo. Zunanja ministrica Albrightova pa je poudarila, da se sedaj trudijo, kako bi preprečili prelivanje krvi. Južnoafriška vlada pa le s težavo skriva svoje nelagodje, saj je vsem jasno, da je Mobutu predsednika Mandelo speljal na led in ga sploh ni seznanil s svojimi odločitvami. Predsinočnjim je namreč prišlo do srečanja med južnoafriškim predsednikom Mandelo in Kabilo, na katerem je Mandela Rabili posredoval zadnje Mobutujeve predloge za mirno rešitev.
Vest o odstopu in begu so seveda še pospešile
beg funkcionarjev in veljakov Mobutujevega režima iz Kinšase v kon-goški Brazzaville. Tem je namreč jasno, da se bo pred padcem Kinšase zairska vojska prepustila plenjenju, kot se je to zgodilo v vseh zairskih mestih pred prihodom Kabilovih upornikov. Prav tako jih je strah neizbežnega maščevanja Mobutujevih nasprotnikov. Iz Kinšase pa ne bežijo samo družine, ki so obogatele po zaslugi skorumpiranega Mobutujevega režima, temveč tudi navadni ljudje, ki se bojijo za življenje in borno imetje.
□	Uporniki
□	Vladne sile
SREDNJEAFRISKA REP.
/ ; X.
^ e
Gemena
GABON
Fk«z"ire
KONGO »Mbandaka
Gbadolite
Razkošna ' j Mobutujeva

rezidenca
/
□
Črna reka
Brazzaville

Kinšasa
Kisangani
"e%
Odločilni
napad
upornikov
J
Kigali
llz\7
RUANDA — © BujurnburaO
i I------
Beka Kwango
ZAIRE
BURUNDI
is

ANGOLA
BF
AP/Wm. J. Castello
Lubumbaši
i	j
ZAMBIJA
200 km
ALBANIJA / PREVLADALA BALKANSKO-BIZANTINSKA LOGIKA
Z vsiljenim volilnim zakonom se je kriza skrajno zaostrila
TIRANA - Po dveh dneh močnih pogajanj odposlanec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Franz Vranitzky (na sliki AP) zapušča Tirano praznih rok. Predsednik Šali Berisha je namreč včeraj podpisal novi volilni zakon, ki ga je ponoči odobril parlament, potem ko so ga poslanci opozicije v znak protesta zapustili. Parlament, v katerem ima Berisheva Demokratska stranka 90-odstotno večino, je res na 2 odstotka znižal volilni prag, a ni spremenil razmerja med številom poslancev izvoljenih po proporčnem in po večinskem sistemu, kot je to zahtevala opozicija. Premier Fino je celo predlagal, da bi zvišali število z večinskim sistemom izvoljenih poslancev, kar je zgovoren dokaz, da opozicija ne nasprotuje večinskim prvinam volilnega zakona, temveč geografskim mejam volilnih okrožij. Berisheva stranka je namreč te meje samovoljno spremenila pred političnimi volitvami maja 1996, tako da je dala večjo težo območjem, kjer je bila njena zmaga zagotovljena, in manjšo težo krajem, kjer je prevla-
dovala opozicija. S spremembo razmerja med večinsko in proporčno kvoto bi morali na novo zarisati meje volilnih okrožij, kar bi bila naloga Finove vlade narodne enotnosti. Za Berishevo stranko pa bi bila taka rešitev nesprejemljiva, ker se je bala, da bi jo opozicija posnemala in začrtala take meje, ki bi sedaj oškodovale prav Demokratsko stranko. Zida balkansko-bi-zantinske logike nekdanji avstrijski kancler Vranitzky ni uspel obiti, še manj pa, da bi ga zrušil.
Ob tem je popolnoma jasno, da se prava albanska kriza šele začenja. Socialisti in večina opozicijski strank že napoveduje bojkot volitev, ker opozicija ne pristaja na Berishev diktat. Prav tako zaskrbljujoče so vesti iz Vlore, kjer so se včeraj sestali južnoalbanski uporniški odbori. Dokončen sklep o »nadaljnem boj« bodo sprejeli šele danes, a že včeraj je bilo vsem jasno, da ne bodo položili orožja, ko so nejasni izgledi za volitve. Se več, v Vlori je marsikdo zahteval pohod na Tirano in takojšen odstop predsednika Berishe.
Blair predstavil referenduma za avtonomijo Škotske in VValesa
LONDON - Vlada laburističnega premierja Tonyja Blairja je v spodnjem domu britanskega parlamenta predložila osnutek referendumov o delni avtonomiji za Škotsko in VVales. To je storila kljub nasprotovanju konservativnih in liberalnih poslancev, saj je številčno dovolj močna, tako da bo z lahkoto preglasovala nasprotnike avtonomije.
Vladni načrt seveda ne zadovoljuje hotenj škotskih in valeških nacionalistov, a je nedvomno pomemben korak na poti k večji avtonomiji. »Škotski referendum« predvideva dve vprašanji, in sicer: o ustanovitvi škotskega parlamenta v Edin-burghu in o umestnosti, da ta parlament odloča o davkih. Glede VValesa bo samo eno referendumsko vprašanje, in sicer o umestnosti ustanovitve posebne skupščine »senedd« v Cardiffu, H pa ne bo imela davčnih pristojnosti.
Razprava o obeh referendumih se bo začela v torek in končala konec maja. Tretji teden julija bo referenduma pooblastila kraljica, takoj nato bo vlada objavila belo knjigo, v kateri bo do potankosti določila pristojnosti ih obliko edinburškega parlamenta in cardiffdskega senedda. Oba referenduma bosta septembra, morebitni pozitivni rezultat bo britanski parlament ratificiral novembra, maja 1999 pa bodo volitve za šotski parlament in valeški senedd.
OBISK / SREČAL BO KRAJEVNE PREDSTAVNIKE
Podtajnik Fassino bo danes v Gorici
Pogovori naj bi zajeli izvajanje 2. Listine za Gorico in mednarodno vlogo tega območja
Podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve Piero Fassino bo danes na uradnem obisku v Gorici, kjer bo imel vrsto sestankov s krajevnimi institucionalnimi predstavniki. Fassino se bo ob 9.30 srečal z županom Valentijem, uro kasneje pa s predsednikom Pokrajine Brandolinom. Po kratkem obisku na sedežu sociološkega inštituta Isig bo ob 12. uri na Univerzi v Ul. Alviano (avla 47 bis), kjer bo prikazal študentom tečaja za mednarodne in diplomatske vede glavne smernice italijanske politike v odnosu do Vzhodne Evrope. Srečanju s študenti bo sledil še obisk na sedežu Informesta.
Glavno delovno srečanje pa bo popoldne
ob 16. uri na Trgovinski zbornici, kjer se bo podtajnik sestal s predstavniki goriškega Teritorialnega pakta. Glavna tema razgovora bo izvajanje 2. Goriške listine, s katero se je vlada obvezala, da bo skupaj s Teritorialnim paktom izdelala program investicij in posegov za razvoj Goriške. Te dni je prišlo iz Rima povabilo na sestanek, na katerem bodo 27. maja goriški predstavniki skupaj z zastopstvom vlade preverili doslej opravljeno delo in načrte glede predvsem dveh vprašanj: kako razviti tržiško pristanišče in kako najbolje uporabiti milijarde, ki so se sprostile z odpovedjo gradnji financarske šole in za katere se je Prodijeva vlada obvezala, da ostanejo na
NOVICE
Projekt o jezikih, ki se spreminjajo
V okviru projekta “Soglie” (Pragovi), ki ga uresničuje Videmska univerza, bo danes ob 10.30 srečanje z naslovom Jeziki in poezija - besede, ki se spreminjajo. V prostorih tečaja za prevajalcev Ul. Brig. Pavia 25 bodo docenti, študentje in jezikoslovci razpravljali o spremembah, ki jih doživijo besede ob prevajanju iz enega v drugi jezik. Spremembe zadevajo tudi druge oblike izraznosti, kakor je recimo slikarstvo, glasba.
Sicilijanci z igro “La giara”
Nocoj ob 20.30 se bo v Kulturnem domu predstavila gledališka skupina “La Giara” iz Gorice s komedijo Georga Feydeauja “Occupati di Amelia”, v režiji Alfia Bertonija. Pobudnik večera je kultumo-rekreacijski krožek Sicilijancev v Gorici. Režiser Alfio Bertom je znana gledališka osebnost, M že vrsto desetletij spremlja in razvija še posebej med mladimi gledališko umetnost in kulturo. Vse njegove pobude so doživele doslej zelo laskave ocene. Ljubitelji gledališča naj zato ne zamudijo priložnosti. Vstopnina je 10 tisoč lir.
Koncert glasbenih gojencev
Učenci in študenti Glasbene šole Pavla Markovca (na sliki) se bodo danes ob 19.30 predstavili na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
SCGV EMIL KOMEL - GORICA KONCERTNA SEZONA1996/97
DOBAR VEČER
GLAZBENA SKOLA PAVLA MARKOVCA - ZAGREB
V pestrem sporedu se predstavijo učenci in študenti zagrebške glasbene šole. Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici
Danes, 17. maja 1997, ob 19.30
razpolago Gorici.
V zvezi z današnjim obiskom smo včeraj prejeli daljše tiskovno sporočilo goriškega župana. Valenti opozarja na absolutno nujnost, da se začne temeljito preverjanje z vlado, iz katerega naj bi skušali razumeti, kakšna bo vloga tega obmejnega področja znotraj bodočih novih mednarodnih ravnovesij. Od tega bo odvisno, kako prestrukturirati gospodarstvo, zato da ne bi že itak visoka stopnja brezposelnosti ob vstopu Slovenije v EU postala eksploziven družbeni problem. Valenti izraža zaupanje, da bo Fassino izkazal potrebno pozornost tem vprašanjem in ovrednotenju mednarodne vloge Gorice.
KULTURNI DOM / PREDSTAVITEV KNJIGE N. KAVČIČA
Dolga je bila pot v osamosvojitev
O delu je spregovoril prof. Jože Pirjevec Predstavitev priredila knjižnica D. Feigel
Pot v osamosvojitev Slovenije je dolga, povezuje pa dogajanje pred, med in po drugi svetovni vojni in sega v današnji čas. Tako sporočilo izhaja iz knjige Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev. Knjigo partizanskega prvoborca,
visokega funkcionarja UDBE, gospodarstvenika in bančnika so v sredo predstavili v Kulturnem domu na pobudo knjižnice Damir Feigel in Kulturnega doma. Predstavitve se je udeležil tudi avtor, soimenjak in sodelavec, ven-
DOBERDOB / GOSTOVANJE V LOMBARDIJI
Zbor Hrast odhaja v Lecco
Nedavno priznanje v Mariboru spodbuda za nadaljnje delo
dar pa ne sorodnik, nekdanjega predsednika Izvršnega sveta (vlade) SR Slovenije Staneta Kavčiča.
O knjigi, ki s posebnega zornega kota (ne gre pozabiti pomembne funkcije, ki jih je opravljal avtor med in po vojni) osvetljuje dogajanje v slovenskem prostoru od začetka štiridesetih let do začetka sedemdesetih let in potem preskoči na dogajanje ob koncu osemdesetih let, je na večeru spregovoril profesor Jože Pirjevec. Knjiga ima tudi nekaj sivih lis, je opozoril Pirjevec. Tako je zelo skopo obdelano obdobje Kavčičevega delovanja v Trstu, kjer je postavljal temelje gospodarski organiziranosti manjšine, obenem pa spremljal delovanje varnostno-ob-veščevalnih služb Anglije, ZDA in Francije.
Avtor je Pirjevčevo izvajanje dopolnil še z nekaterimi ugotovitvami in ocenami in ob koncu odgovoril na niz vprašanj. Kar nekaj jih je bilo glede sedanjega stanja odnosov med zamejstvom in matico. Na slild (foto Bumba-ca) z leve: Pirjevec, Kavčič in Komel
Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba gostuje danes in jutri v Lec-cu v Lombardiji in tako vrača obisk, ki so ga lani v naših krajih opravili pevci iz tega mesta ob istoimenskem jezeru. Pred mesecem dni je zbor, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, žel velik uspeb na tekmovanju Naša pesem 97 v Mariboru. Uvrstil se je, z enakim številom točk kakor akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, med najboljše zbore v mešani sestavi v slovenskem prostoru. Tri priznanja pa ja na omenjeni prireditvi, kjer je sodelovalo 28 zborov, prejel dirigent Hilarij Lavrenčič.
Od ponedeljka bodo delili 2. obrok bencinskih bonov
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo s ponedeljkom, 19. maja, začeli razdeljevati drugi letošnji kontingent bencinskih bonov proste cone. Delili jih bodo na običajnih mestih (poslovalnice ACI v Gorici, Krminu, Gradišču, Gradežu; sedeži Pro loco v Tržiču, Ronkah, Škocjanu ob Soči in Starancanu) do 12. julija.
V občinah Gorica in Sovodnje bodo upravičenci prejeli bone za 420 litrov bencina za avtomobile nad 11 fiskalnih konjskih moči, za avtomobile do 11 KM pa znaša kontingent za drugo polletje 240 litrov. V drugih
občinah pokrajine bodo avtomobilisti prejeli 390 za večje in 210 litrov za manjše avtomobile. Za dieselske avtomobile je kontingent bonov za plinsko olje 560 litrov v Gorici in So-vodnjah in 520 v drugih občinah.
Upravičenci morajo ob prevzemu pokazati dokazilo o plačilu zavarovalnine ter avtomobilsko knjižico in vozniško dovoljenje. Novi prosilci morajo prošnje za dodelitev bonov predložiti do 30. junija, rok za dopolnitev manjkajoče dokumentacije pri že predloženih prošnjah pa zapade 12. julija.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.00 »I Muppet nelTisola del teso-ro«. 18.20-20.20-22.20 »The night Flyer«. After hour: 0.30 »Nirvana«. G. Salvatores.
VITTORIA 3 18.10-20.10-22.10 »La stanza di Marvin«.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »H santo«.
H ČESTITKE
Vendar sta se odločila, KATJA IN LUKA sta se danes poročila. Srečno pot vama želijo soprani, alti, tenorji in basi dekliškega in moškega pevskega zbora Jezero.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča, da je ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za ak.l. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6 - Trst, do 20. maja 1997.
H OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA IZ GORICE obvešča cenjene stranke, da je na razpolago za sestavo davčne prijave 740 in občinskega davka na nepremičnine (ICI). Vsak dan razen sobote od 8.30 do 11.00 na sedežu zveze v Ul. Malta 2, telefon: 0481/531644
MLADINSKI PEVSKI ZBOR Vrh Sv. Mihaela prireja GREGORČIČEVO PROSLAVO v ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri v Kul-tumo-športnem centru Danica na Vrhu.
POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija. Prijave že sprejemajo in sicer od ponedeljka do petka od 12. do 17. ure. Tel. 5333495.
I; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO, K. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg republike 26, tel. 410341.
POGREBI
Danes: 9.25, Wanda Pian vd. Palmeto iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 10.00, Marzia Orsolini por. Brambal iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče; 12.30, Damiano Pizzi iz Kr-mina na glavno pokopališče; 13.15, Lorenzina Va-landro vd. Mlina iz splošne bolnišnice v Čedad.
Novi Volvo S40 1.6
V soboto 17., in nedeljo 18. maja imate na razpolago cel vikend, da jo preizkusite
37.600.000 lir ključi v roke.
___________________________votvo________________________________
Kakovost in varnost
Pričakujemo vas pri zastopniku
■ g	i i ivcir\ujCzi i iv v o. o pi i z-doiU|Ji iir\u
Crall srl Gorica, ulica III. armata 180, telefon: 0481 /21721
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
LONDON / POBUDA LUKSEMBURGA, KI BO JULIJA PREVZEL PREDSEDSTVO EU
V pripravi načrt za preprečitev valutnih špekulacij ob uvedbi evra
Menjalne tečaje med posameznimi valutami naj bi določili predčasno
LONDON - Luksemburg, ki bo 1. julija prevzel predsedovanje Evropski uniji, pripravlja načrt za preprečitev špekulativnih napadov na evropske Cnančne trge, ki bi lahko ogrozili vzpostavitev gospodarske in denarne zveze (EMU), je danes zapisal ugledni britanski dnevnik Financial Times, ki je objavil pogovor s predsednikom luksemburške vlade Jeanom-Claudom Junckerjem na to temo.
Luksemburški načrt predvideva dve možnosti: po prvi naj bi se voditelji EU že letos dogovorili za dvostranske menjalne tečaje za valute, ki bi 1.
januarja 1999 postale članice območja evra, vendar bi ta poteza, ki bi bila sicer v interesu stabilnosti trgov, dejansko prehitela politično odločitev o tem, katere države se bodo lahko vključile v denarno zvezo.
Druga možnost predvideva, da bi voditelji EU menjalne tečaje objavili maja 1998, takoj po odločitvi o tem, katere države so izpolnile pogoje maastrichtske pogodbe o vključitvi v denarno zvezo.
Možno je tudi, da bodo voditelji EU sprejeli neformalni dogovor ali javno izjavo o ciljnih menjalnih tečajih med prihodnjimi članicami
EMU, pri čemer naj bi izkoristili 15-odstotni pas za drsenje valut v okviru evropskega mehanizma menjalnih tečajev, da bi zagotovili nadzorovano drsenje tečajev in s tem zavarovali prehod v evro.
Luksemburški načrt zajema samo navzkrižne menjalne tečaje med nacionalnimi valutami, ne pa menjave med nacionalnimi valutami in evrom, ki jo bodo v skladu z maastrichtsko pogodbo določili ob začetku denarne zveze leta 1999.
S tem vprašanjem se ukvarjajo guvernerji centralnih bank držav članic EU, ki jih skrbi, da bo sedanjega miru na Cnanč-
nih trgih hitro konec, ko bodo trgovci začeli ugibati, katere države se bodo lahko vključile v evro. Skrbi jim povzročajo tudi zunanji dejavniki kot so drsenje dolarja, morebitna zmaga opozicijskih socialistov v Franciji konec tega meseca ali primanjkljaj v davčnih prihodkih Nemčije, ki bi lahko povzročili ponovno nestabilnost evropskih valut.
Luksemburški premier je za Financial Times izjavil, da EU ni bila sposobna odgovoriti na katastrofo v letih 1992 in 1993, ko so špekulativni napadi na evropske valute povzročili razpad
tedanjega mehanizma menjalnih tečajev. "Nočem, da trgi v zadnjem trenutku ustavijo EMU, " je dejal Juncker. Priznal pa je, da je ena od glavnih slabosti načrta njegove vlade v tem, da dejansko prehiteva formalno politično odločitev o EMU, ki bo sprejeta maja 1998.
Luksemburg bo 1. julija prevzel predsedovanje EU od Nizozemske, 1. januarja 1998 pa ga bo predal Veliki Britaniji. Ta bo maja 1998 priredila izredno vrhunsko srečanje EU, na katerem bodo izbrali države, ki se bodo lahko vključile v evropsko denarno zvezo. (STA)
V Zgoniku predstavitev knjige Je več dnevou ku klobas
Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prireja v torek, 20. maja, ob 18. uri, v gostilni Guštin v Zgoniku, predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc, »Je več dnevou ku klobas«. Knjiga je sad večletnega raziskovalnega dela skrbne zbirateljice ljudskega izročila na tem bogatem področju. Zbrani recepti so iz bližnje Primorske, od Miljskih hribov do Stivana in od Krasa (tudi slovenske strani) do Brkinov. Objavljena je tudi Vinska pot terana, saj se ta vije prav v osrčju obravnavanega področja in so samo izdajo sponsorizirale tudi nekatere gostilne na tej cesti. Združenje vabi na predstavitev vse gostince. Po uvodni besedi bo skupna pokušnja nekaj zančilnih receptov in slaščic, ki so v knjigi. Gostinci bodo imeli možnost kupiti po ugodni ceni knjigo, ki je lahko odlično darilo za goste.
Srečanje ERSA o vinogradništvu
V okviru svojega programa dejavnosti v letu 1997 na področju vzgoje in ažumiranje tehnikov in operaterjev v naši deželi, prireja ERSA v ponedeljek, 19. t.m., in v torek, 20. t.m., v sejni dvorani občine Capriva v Furlaniji študijsko srečanje o vinogradništvu s sodelovanjem dveh uglednih raziskovalcev. Francois Murisier, direktor oddelka za vinogradništvo in enologijo zveznega zavoda za raziskave in vegetativno proizvodnjo v kraju Changis v Švici bo v ponedeljek ob 9. do 11. ure govoril o optimizaciji odnosa listje-gozd za omogočanje kakovosti in aku-molacijo rezervnih snovi, Giovanni Cargnello s podobnega eksperimentalnega inštituta za vinogradništvo v Cone-glianu pa bo od 11. do 12.30 govoril o »glavnih oblikah vzgoje na gričevnatih predelih Furlanije-Julijske krajine iz tehničnih in ekonomskih vidikov. V torek bo Francois Murisier od 9. do 12. ure predaval o pripravi terena za vinograde na gričevnatih območjih: vzdrževanje teras, ozelenitev, obdelovanje, boj proti eroziji.
Dodatne informacije na Kmečki zvezi.
SGZ GORICAA IN SDGZ / V OKVIRU OGLEVOV KLETI IN VINOGRADOV NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
Obisk pri vinogradniku Valterju Mlečniku v Vipavi
Neposredno spoznavanje vin pri vinogradnikih je za gostince zelo koristno
Po prvem obisku kraških vinogradnikov Eddyja Kanteja in Benjamina Zidariča v Praprotu, so bili ta teden gostinci Slovenskega gospodarskega združenja Gorica, ki pobudo organizira, in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta pri Valterju Mlečniku v Vipavski dolini. Mlečnik velja za enega izmed najzanimivejših vinogradnikov novega rodu. V
začetku 80. let je začel z obnovo domače kmetije in prišel do spodbudnih rezultatov. Sedaj ima na griču ob domačiji v Bukovici dva hektarja vinograda, v zadnjem času pa je z buldožerji pridobil še dva ha ograd, na katerih sadi nove trte. Ima pa še na razpolago 1 ha koristne zemlje.
Srž uspeha tega mladega vinogradnika je, kot je sam pove-
dal, v svojski življenjski filozofiji, ki se odraža v njegovem delu in pristopu do vinogradništva. Ob samem začetku je spoznal vinskega mojstra Joška Gravnerja in tudi Eddyja Kan-teta ter se jima pridružil pri ovrednotenju starega izročila in naravi prijaznega pridelovanja vina, tako v vinogradu kot v kleti. Postopno je odpravil jeklene cisterne, saj hrani vse vino pred stekleničenjem v lesenih sodčkih, t.im. barikih. Ravno tako ukinja umetna škropiva in tehnološke pripomočke, ki niso v skladu z naravnim ravnovesjem. Zmeraj bolj redči grozde na trti (tudi na škodo količine) in v vinogradu pusti rasti travo in »kar narava daje, saj trta ni monokultura«.
Mlečnikova metoda je očitno zmagovita, saj pridelana vina so zelo kakovostna, kot so lahko ugotovili tudi številni gostinci, ki so se udeležili obiska. Pokusili so njegov znameniti chardonnay, pa še merlot in barbero. Sicer barbere ne bo več prideloval, ker meni, da je
ta maksimalno razvila svoj potencial, vsaj na Vipavskem, in se bo posvetil še rebuli. Mlečnik je zelo cenjen doma in zmeraj več tudi v Italiji, kjer ga je najprej promoviral briški gostinec in vinski mecen Joško Sirk. Mlečnikova vina se danes dobijo po celem polotoku in tudi v naši deželi, seveda v izbranih restavracijah in vinotekah.
Neposredno spoznanje vin in vinogradnikov pri samem »izvoru« je zelo dragoceno in spodbudno za gostince in trgovce z vinom, saj tako se najbolje seznanijo z vsemi kakovostmi in značilnostmi proizvajalca in proizvodnje, ki jo ponujajo klientom. Obenem je zelo dobrodošla pobuda go-riških gostincev in njihovega načelnika Avguština Devetaka (duša pobude), saj zajema letošnji ciklus srečanj z vinogradnikom vso Primorsko, od Krasa do Vipavske in Brd. Na obisku pri Mlečniku so bili tudi gostinci in vinogradniki s slovenske strani. Taka srečanja predstavljajo torej tudi prilož-
nost za navezavo stikov in možnih sodelovanj v celem obmejnem prostoru, ki ima možnosti razvoja, le če bodo vsi dejavniki in operaterji (npr. gostinski, turistični, kmetje) znali skupaj deliti in ponuditi gostom vsestransko in čimbolj bogato ponudbo.
Naslednje srečanje bo v ponedeljek, v Steverjanu, pri mladih vinogradnikih Marjanu Terčiču in Franku Terpinu.
Zbirna točka za udeležence je ob 15. uri pri Motelu Nanut v Gorici, gostinci iz Tržaškega naj kličejo na organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 362949) za morebitni skupni odhod - vsi torej toplo vabljeni!
Davorin Devetak
Na slikah:
levo goriški gostinci v vinogradu;
zgoraj tržaški gostinci z Mlečnikom v kleti.
16. MAJ 1997	v m	1AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1656,00	1701,00
nemška marka	974,00	994,00
funt šterling	2725,00	2780,00
švicarski frank	1152,00	1182,00
belgijski frank	46,69	48,69
francoski frank	287,00	297,00
danska krona	253,00	263,00
non/eška krona	231,00	241,00
švedska krona	215,00	225,00
kanadski dolar	12011,00	1241,00
portugalski eskudo	9,26	10,16
nizozemski gulden	860,00	885,00
avstrjski šiling	137,30	141,80
španska pezeta	11,17	12,27
grška drahma	5,86	6,66
irski šterling	2522,00	2602,00
japonski jen	13,85	14,75
avstralski dolar	1251,00	1321,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,60	11,00
N
5
<2	^	h
<	(U	V)
m	*-	■■
					
16. MAJ 1997	v Ul	IAH		16. MAJ 1997	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1658,00	1688,00		ameriški dolar	1673,660
nemška marka	976,00	994,00		EKU	1922,700
francoski frank	287,00	287,00		nemška marka	984,800
nizozemski gulden	860,00	885,00		francoski frank	292,460
belgijski frank	46,84	48,64		funt šterling	2745,970
funt šterling	2702,00	2782,00		nizozemski gulden belgijski frank	875,800 47,718
irski šterling	2522,00	2617,00		španska pezeta	11,686
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,600
grška drahma	5,98	6,58		irski funt	2547,980
kanadski dolar	1199,00	1234,00		grška drahma	6,181
švicarski frank	1153,00	1178,00		portugalski eskudo	9,767
avstrijski šiling	137,45	141,95		kanadski dolar	1225,050
slovenski tolar	10,70	11,10		japonski jen	14,526
				švicarski frank	1171,870
				avstrijski šiling	139,910
				norveška krona	236,890
				švedska krona	219,990
				finska marka	326.050
MILANSKI BORZNI TRG
16. MAJ 1997		INDEKS MIB-30: +0,86%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.354	-0,45	Montedison	1.057	+1,14
Bca di Roma	1.239	+1,22	Olivetti	476	-1,28
Bca Fideuram	4.662	+1,63	Parmalat	2.682	+ 1,74
Benetton	23.259	+1,24	Pirelli Spa	3.875	-0,02
Comif	3.894	+1,30	Ras	14.011	+0,80
Credit	2.661	+0,56	Rolo	18.660	+2,17
Edison	7.960	+ 1,99	Saipem	8.527	+3,00
Fiat	5.530	-1,58	San Paolo To	11.118	+ 1,89
Generali	30.865	+0,40	Sirti	10.764	+0,90
Imi	16.063	+2,50	Štet	8.363	+0,90
Ina	2.343	+1,51	TIM	5.185	-0,13
Italgas	5.739	-0,24	Telecom Ita	4.717	+1,26
La Fondiaria	5.984	+0,38			
Mediaset	7.655	+1,04			
Mediobanca	10.330	+0,81			
Mediolanum	16.401	+0,79			
NOVICE
KOLESARSTVO / 80. ETAPNA DIRKA PO ITALIJI
Lucchi boljši od Biaggija
SCAKPERIA (FIRENCE) - Italijanski pilot Marcelli-no Lucchi (40 let) je včeraj na uradnem treningu za VN Italije v motociklizmu presenetil vse, s tem da je dosegel v razredu 250 ccm najboljši čas in prehitel trikratnega svetovnetga prvaka Maxa Biaggija na hondi. Lucchi je po včerajšnjem treningu potožil, da je bil Biaggi med preizkušnjo nekorekten. Na 3. mesto se je uvrstil Capirossi (aprilia). V razredu do 500 ccm je bil najhitrejši Doohan na hondi, do 125 ccm pa Jpaonec Tukudome na aprilii.
World League: Italija proti ZRJ
RIM - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca bo danes v Rimu ob 17.30 (neposredni prenos po TMC) igrala prvo tekmo World League proti Jugoslaviji. To bo tudi prvi uradni nastop trenerja Bebe-ta na italijanski klopi. »Azzurri« so seveda favoriti, njihov cilj na tem tekmovanju je uvrstitev v finale.
Košarka: 4. tekma v Trevisu
TREVISO - Danes ob 17. uri bo v Trevisu 4. finalna tekma za italijanski košarkarski naslov med domačim Benettonom in bolonjskim Teamsystemom. Po treh tekmah vodijo Bolonjčani z 2:1 in predvsem zadnje srečanje v Bologni je pustilo v taboru Benettona precej slabe krvi, tako da bodo danes košarkarji trenerja D’Antonija imeti motiv več, da zmagajo in izenačijo izid na 2:2. Eventualna peta in odločilna tekma bo že jutri ob 18.10.. Za obe tekmi je predviden televizijski prenos po Rai3.
Kinder najel Rigaudeaua
BOLOGNA - Bolonjski košarkarski prvoligaš Virtus Kinder je najel 26-letnega francoskega reprezentanta Antoina Rigaudeaua (dva metra, play maker). Riagaudeau je eden najboljših evropskih igralcev. V zadnjih sezonah je igral za Pau Orthez.
Klinsmann k Sampdorii
STUTTGART - Napadalec Bayema iz Mimchna in nemške reprezentance Jiirgen Klinsmann bo v prihodnji sezoni zaigral za Sampdorio iz Genove. Novico je sporočil Stuttgarter Zeitung, M pravi, da bo nogometaš podpisal pogodbo 1. julija. Klinsmann naj bi se zaradi neprestanih sporov naveličal igranja za Bayem, kljub temu pa je zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da Miin-chenčani letos osvojijo nemški naslov. Se dlje je bilo jasno, da bo Klinsmann zapustil Bayem, vendar je njegova odločitev za trenutno šesto moštvo italijanske lige nekoliko presenetljiva.
Disciplinski ukrepi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je glede četrtkovih tekem A lige izključila 9 igralcev. Le-ti so: Nervo (Bologna), Ser-gio (Udinese), Baresi (Milan), Dicara (Perugia), Pec-chia (Napoti), Siviglia (Verona), Sottil (Atalanta), Them (Roma) in Benarrivo (Parma).
Udinese »odkupil« Amorosa
VIDEM - Udinese je podaljšal pogodbo z brazilskim nogometašem Amorosom do leta 2001. Amo-roso je namreč lani prestopil k Udineseju na posodo za leto dni. Za podlaljšnaje pogodbe je videmski klub odštel okoli 5 milijard lir.
Totocalcio in Totogol
RIM - Zmagoviti stolpec Totocalcia je naslednji: 2 1 lllxllxlxxl. Kvote: 13 (289 dobitnikov)
16.513.000	tir; 12 (6913 dobitnikov) 688.500 lir. Zmagovita kombinacija Totogola je anslednja: 14 9 11 17 18 19 23. Kvote: ( (15 dobitnikov)
182.956.000	tir; 7 (2682 dobitnikov) 765.400 lit; 6 (84.601 dobitnikov) 24.000 tir.
Dettmann trener Nemčije
BONN - Finec Henrik Dettmann (39) bo vodil nemško košarkarsko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Barceloni (od 24. junija do 7. julija), je sporočila nemška zveza. Dettmann, ki je bil v kvalifikacijah za EP trener finske ekipe, ki je dvakrat klonila proti Sloveniji, je podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto, če se mu bo z ekipo uspelo uvrstiti na olimpijske igre leta 2000 v Sydneyu.
Zgodovinski poraz Grafove
BERLIN - Na teniškem turnirju v Berlinu (nagradni sklad 927.000 dolarjev) so udeleženke odigrale četrtfinalne dvoboje. V polfinale so se uvrstile Jana Novotna, ki je ugnala Belgijko Appelmansovo z 1:6, 6:2 in 6:0, Amanda Coetzer, ki je prvi dami svetovnega tenisa Nemki Steffi Graf zadala najhujši poraz v njeni profesionalni karieri (6:0, 6:1), ter Američanka Mary Joe Femandez in Francozinja Mary Pierce, ki sta biti boljši od Ane Kurnikove oziroma Ive Majoli. (STA)
USOC proti ameriški kandidaturi
COLORADO SPRINGS - Izvršni odbor Olimpijskega komiteja ZDA (USOC) je sklenil, da ZDA ne bodo kandidirale za izvedbo poletnih iger leta 2008. Predsednik IO USOC Dick Schultz je povedal, da so se Američani za ta korak odločiti, predvsem zato, ker so možnosti za izvedbo iger 12 let po jubilejnih igrah v Atlanti zelo majhne.V ZDA pa je bilo kar osem mest - Baltimore, Cincinatti, Houston, New Orleans, New York, San Francisco, Seattle in VVashington, ki so plačati po 100.000 dolarjev za morebtino kandidaturo s strani USOC.

|
Letošnji Giro brez šampionov Rus Pavel Tonkov glavni favorit
Danes start v Benetkah - Giro se bo po 22 etapah končal v Milanu, 8. 6. Berzin in Leblanc med favoriti - Veliko pričakovanje za Marca Pantanija

BENETKE - S krožno etapo po Benetkah se bo danes začela 80. dirka po Italiji (Giro), ki se bo končala po 22 etapah v Milanu v nedeljo, 8. junija. Kolesarji (180 za 18 ekip) bodo imeli le en dan prost (v torek, 27.5.), spoprijeli se bodo s šestimi velikimi gorskimi nagradami, dve pa bosta etapi na kronometer.
Start letošnjega Gira bo zares spektakularen: pisana karavana kolesarjev bo namreč začela svoj napor po beneških ulicah v čudovitem scenariju, ki pa, kot je dejal sam beneški župan Cac-ciari, bo dokaj zahteven tako za same kolesarje kot za organizatorje. Če bo startno prizorišče zares enkratno, pa tega gotovo ne moremo reči glede letošnje udeležbe, ki je verjetno kakovostno ena izmed najskrom-nejših doslej. Glede na to, da bo španska Vuelta na sporedu šele jeseni, se bo vsa svetovna kolesarska elita osredotočila na francoski Tour in Vuelto ter seveda na končni del sezone, ko se bo odločalo o svetovnem pokalu. Skratka, na letošnjem Giru ne bo nobenega od treh ta čas najboljših kolesarjev na svetu: Jalaberta, Riisa in Ziilleja. Na startu ne bo niti Virenquea in Ullri-cha, ki bi lahko »trojki« zmešala štrene.
Prav zato bo letošnji Giro zanimivejši in bolj izenačen, se tolažijo organizatorji italijanske etapne dirke. Glede na značilnosti proge so letos glavni favoriti Rusa Jevgenij Berzin, ki je že
Favoriti na včerajšnji tiskovni konferenci (od leve): Enrico Zaina, Pavel Tonkov, Jevgenij Berzin, Luc Leblanc, Mario Cipollini in Marco Pantani (Telefoto AP)
slavil leta 1994, njegov rojak Pavel Tonkov in Francoz Luc Leblanc, svetovni prvak, ki je odlično začel v letošnji sezoni. Tudi Ugrumov ni brez možnosti.
Italijani seveda največ pričakujejo od Marca Pantanija, ki po hudi nesreči pred letom in pol, bo skušal dokazati, da se je spet vrnil v najboljšo formo. Pantani bo seveda skušal streti od-
por svojih tekmecev na vzponih, kjer pa sta tudi oba ruska kolesarja dokaj solidna. V širšem krogu favoritov naj bi bil tudi Spanec Juan Carlos Dominguez. Zanimiv bo tudi nastop dveh mladih italijanskih predstavnikov Ivana Gottija in Enrica Zaine.
Po	mnenju
strokovnjakov bo na Giru padla odločitev na štirih severnovzhodnih
Zanimivosti
Največ zmag: Alfredo Binda, Fausta Coppi (oba Ita), Eddy Mercfot (Bel) 5; Gino Bartali, Fiorenzo Magni (oba Ita), Bernard Hinault (Fra) 3, itd.
Zmagovalci zadnjih 10 let: 1987 Stephen Roche (Irska); 1988 Andrevv Hampsten (ZDA), 1989: Laurent Fi-gnon (Fra); 1990 Gianni Bugno (Ita); 1991 Franco Chioccioh (Ita); 1992 Miguel Indurain (Spa); 1993 Mi-guel Indurain (Spa); 1994 Jevgenij Berzin (Rus); 1995 Tony Rominger (Svi); 1996 Pavel Tonkov (Rus). Najmlajši zmagovalec: 1940 Fausta Coppi 20 let; naj-starejši zmagovalec: 1955 Fiorenzo Magni 35 let. Najdaljša etapa: 1914 Lucca - Rim 430 km, zmagal Co-stante Girardengo.
Dobitnik roza majic: Merckx 76.
V vodstvu od 1. do zadnje etape: Girardengo, Binda, Merdoc, Bugno.
etapah. Začelo se bo že na kronometru v Caval-leseju. Dan pozneje bo težka dolomitska etapa od Predazza do Falzesa (220 km). Po Tonaleju se bodo kolesarji spoprijeli z najtežjo etapo Gira (7. junija) od Val di Sole preko Aprice do vzpona Mortirolo (1852 m).
Kaj pa menita glavna favorita letošnjega Gira, ruska kolesarja Tonkov in Berzin?
Tonkov je bil celo predrzen v svojih izjavah: »Koga se najbolj bojim? Le Boga.« Nato je vendarle dodal, da so vsi udeleženci zelo nevarni, najbolj pa ga za-skrbljata Berzin in Leblanc. Zelo nevaren bi utegnil biti tudi Marco Pantani, ki ga bo vodila neizmerna volja, da nadoknadi vse, kar je v tem obdobju zamudil.
Jevgenij Berzin pa meni, da Pantani le ni še tako pripravljen, da bi lahko vzdržal vseh 23 dni dirke.
Etape
1. etapa (17.5.): Benetke - Benetke (128 km); 2. etapa (18.5.): Mestre - Cervia (211 km); 3. etapa (19.5.): Santarcangelo - San Marino(18 km. kronometer posamično); 4. etapa (20.5.): San Marino - Arezzo (156 km);
5.	etapa (21.5.): Arezzo
-	Terminillo (215 km);
6.	etapa (22.5.): Rieti -Lanciano (210 km); 7. etapa (23.5.): Lanciano
Mondragone (210 km); 8. etapa (24.5.): Mondragone - Cava dei Tirreni (203 km); 9. etapa (25.5.): Cava dei Tirreni - Castrovillari (232 km); 10. etapa (26.5.): Castrovillari -Taranto (189 km); prost dan 27.5., 11. etapa (28.5.): Lido di Ca-maiore - Versilla (159 km); 12. etapa (29.5.): La Spezia - Verazze (212 km); 13. etapa (30.5.): Varazze - Cu-neo (145 km); 14. etapa (31.5.): Racconigi -Breuil Cervinia (232 km); 15. etapa (1.6.): Verres - Borgomanero (173 km); 16. etapa (2.6.): Borgomanero -Dalmine (158 km); 17. etapa (3.6.): Dalmine -Verona (200 km); 18. etapa (4.6.): Baselga di Pinč - Cavalese (40 km, kronometer posamično); 19. etapa (5.6.): Predazzo - Falzes (222 km); 20. etapa (6.6.): Bruneck - Topnale (176 km); 21. etapa (7.6.): Male Val di Sole
-	Edolo (238 km); 22. etapa (8.6.): Boario Terme - Milan (165 km).
■
TENIS / RIM
Hrvat Ivaniševič v polfinalu proti Špancu Corretji
RIM - V prvem polfinalu na odprtem teniškem prvenstvu Italije v Rimu (nagradni sklad 2, 3 milijona dolarjev) se bosta pomerila Hrvat Goran Ivaniševič in Spanec Alex Corretja (na sliki). Hrvat je v četrtfinalu brez večjih težav premagal Avstralca Scotta Draperja s 6:4 in 6:4, Spanec pa je bil boljši od Maročana Kari-ma Alamija s 4:6, 7:5 in 6:3. Stirindvajsetletni Alami, kijev svoji karieri osvojil dva ATP turnirja (v Atalanti in Palermu) se je dobro upiral favoriziranemu Spancu, v drugem setu pa ga je trikrat zapored grobo oškodoval stranski sodnik in mu preprečiti, da bi izenačil stanje v igrah na 6:6. V nadaljevanju so Maročanu, ki je postregel z nekaj atraktiv-
nimi udarci, pošle moči in je vidno popustil. Alami je v osmini finala izločil Spanca Bruguero.
Izidi: Goran Ivaniševič (Hrv/6) - Scott Dra-per (Avs) 6:4, 6:4; Alex Corretja (Spa/10) - Kalim Alami (Mar) 4:6, 7:5, 6:3; Rios (Cii, 7) - Cou-rier (Zda) 6:3, 3:6, 7:6 (4); Berasategui (Spa) -Goellner (Nem večerni dvoobj.
NBA/V ŠESTI TEKMI PROTI HOUSTONU
Seattle izenačil stanje v zmagah na 3:3
Po izgredih hude kazni za igralce Ney York Knicksov
SEATTLE- V šestem srečanju polfinala zahodne konference košarkarske lige NBA so Seattle supersonicsi na domačem igrišču premagali Houston Rocketse z 99:96 in izenačili izid v zmagah na 3:3. Odločilna sedma tekma bo na sporedu danes v Houstonu. Drugi finalist zahoda je že znan, to je Utah.
Srečanje je v zadnji minuti odločil Gary Payton, ki je povišal vodstvo gostiteljev 12 sekund pred koncem na 97:93. Ko je v naslednjem napadu zgrešil Clyde Drexler, je zmago potrdil Hersey Havvkins z uspešno izvedenima prostima metoma in Sedale Th-reatt je sekundo pred koncem poraz le še ublažil.
Pri Houstonu je bil najučinkovitejši Shavvn Kemp z 22 točkami in 11 skoki, Payton je dosegel 19 točk in zbral kar 13 asistenc, Nemec Detlef Schrempfpa 14 točk. Doslej se je v zgodovini NBA le petim moštvom uspelo uvrstiti v naslednji krog končnice, če so zaostajali že z 1:3 v zmagah.
»Zakaj ne bi uspelo tudi nam? Trenutno smo v dobri formi in ne bomo
se kar tako predali,« pa na statistiko meni Schrempf. S tem pa se nikakor ne bodo strinjali gostitelji v Houstonu, za katere je tokrat 30 točk dosegel Hakeem Olajuvvon, Charles Barkley 20 in 12 skokov, Mario Elie pa 18 točk.
Medtem ko se je Seattlu bojevitost izplačala, pa to ne velja za New York Knickse. Zaradi včerajšnjega pretepa v Miamiju kar peterica igralcev - Patrick Evving, Allan Houston, Larry Johnson, John Starks in Charlie Ward, ne bodo smeli odigrati ene tekme in New York bo na šesti tekmi težko zaključil serijo proti Miamiju, pa čeprav vodi s 3:2. Igralec Miamija P. J. Brown, ki je bil najodgovornejši za masovni pretep, bo počival celo na dveh tekmah.
Ker pravila NBA določajo, da mora moštvo nastopiti vsaj s šestimi igralci, bodo na prvi tekmi z Miamijem počivali Evving, Houston in Ward, Johnson in Starks pa na morebitni sedmi ali na prvi finalni.
Zmagovalec dvoboja se bo v finalu pomeril s pravki iz Chicaga, ki že nestrpno čakajo na nasprotnika.
ODBOJKA / SLOVO V ZNAMENJU BREZSKRBNOSTI
San Miguel za Val ni več nočna mora
Koimpex po bo gostovo! pri Logunolightu, ki se še bori zo obstonek v ligi
Vse odkar so dosegli napredovanje v Bi ligo se Valovi odborniki intenzivno ukvarjajo z načrtovanjem prihodnje sezone, toda za igralce se tekmovalna sezona konca Sele drevi z domačim nastopom proti Birri San Miguel, to je moštvu, ki je vse do srede aprila bil z Imso Kmečko banko neizprosen boj za končno drugo mesto. Toda Sesterka iz Borga Valsugane je tik pred odločilnimi tekmami popustila na vsej Črti in zaradi petih zaporednih porazov je zdaj pod vprašajem celo njeno konCno tretje mesto. Pravzaprav se je s San Miguelom nekaj podobnega dogajalo tudi lani, ko je na koncu zasedel mesto pred valovci.
Drevišnji nastop v go-riški športni palači je torej za valovce postal gola formalnost, prav gotovo pa se bodo Feri in tovariši hoteli na najboljši način posloviti od svojih navijačev, zato smo prepričani, da bodo postregli z dobrim nastopom. Da se še niso predali brezdelju, potrjuje tudi odličen nastop in zmaga proti vodilni Isoli. Trener De Salvador vsekakor na drevišnjem srečanju ne bo mogel računati na Davorja Sulino, ki je bil zaradi bolečin v hrbtu že prejšnjo sdoboto prisiljen zapustiti igrišče v tretjem setu in v tem tednu sploh ni treniral. Po vsej verjetnosti bo na njegovem mestu zaigral Matej Černič, na Matejevem pa Igor Florenin. V Valovem ta-
boru vedo še povedati, da je bila napovedano praznovanje napredovanja v Kulturnem domu preloženo in bo na sporedu med turnirjem beach volleyja v Standrežu, ki se bo pričel 26. maja.
Nekajmesečno igranje pod stalnim pritskom je pomenilo za slogaše hudo breme. Zdaj, ko je cilj dosežen, je seveda nastopila sprostitev, vendar pa se prvenstvo še ni končalo. Današnje gostovanje v kraju Paese pri Trevisu je pomembno, a samo za gostitelja Lagunalighta, ki si - za razliko od Koimpexa - obstanka še ni zagotovil.
»Seveda bomo skušali igrati Cimboljše, vendar pa si predstavljam, da bo za moje igralce težko obdržati koncentracijo. Ce
Davor Šulina drevi ne bo mogel igrati
bo tekma izenačena, se lahko zgodi, da bodo v ključnih trenutkih imeli oni veC motiva od nas in to utegne tudi biti odločilno. S psihološkega vidika se je za nas prvenstvo končalo prejšnjo soboto, poleg tega pa je La-gunalight zelo homogeno in solidno moštvo,« pred današnjo tekmo pravi trener slogašev De Walder-stein. Sesterko iz Trevisa sestavljajo v glavnem
mladi igralci, na katere pa matični klub Sisley ne raCuna veC, ker niso dovolj kvalitetni za nastope v prvi ligi. Med temi je tudi Andrea Cisolla, ki je nekaj sezon igral za Koimpex, ko je bil študent v Trstu. Slogaši bodo nastopili v popolni postavi, možno pa je, da bi trener dal priložnost za igranje tudi Sgubinu in mlajšima Miotu in VolCiCu.
ODBOJKA / ZDRU2ENA EKIPA V MOGLIANU
. : : ■■ ’
Koimpex potrebuje zmago
Za združeno ekipo Bora in Sloge Koimpex se bo vse zgodilo v eni noči. Po drevišnjem nastopu v Moglianu bo namreč jasno, ali je ekipa rešena ali pa mora za obstanek v ligi igrati dodatne tekme. Ce Sainove igralke premagajo Mogliano, je zadeva ad acta. Samo v primeru poraza bi se začelo mrzlično pritiskanje na telefonske tipke (tudi v našem uredništvu) v iskanju rezultatov direktnih tekmecev Rovereta in Godigeseja. Upajmo, da nam bo to delo prih-
ranjeno! Čeprav je Mogliano že izpadel, naloga Koimpexovih igralk ni lahka. Zmagati za vsako ceno ni nikdar lahko, še posebej po petih zaporednih porazih. Po trenerjevem mnenju predstavlja Mogliano tudi s tehničnega vidika precejšnjo oviro, čeprav Sain istočasno pravi tudi, da je vse odvisno od njegovih igralk. »Ce igramo dobro, smo gotovo boljši, ne smemo pa upati, da bomo imeli na drugi strani nebo-gljenege tekmeca. Mogliano lahko igra
sproščeno in njegovi zadnji rezultati kažejo, da ni popustil. Z No-vento je na primer pred kratkim izgubil s 3:2. Moje igralke se vsega tega dobro zavedajo in zavedajo se tudi, kako nevaren je play out, v katerem bi jih poleg vsega čakal derbi s tržaškim Edi Mobili.«
Naloga Koimpexovih neposrednih tekmecev je vsekakor še težja. Rovereto bo gostil Albatros, ki v povratnem delu igra s polno paro, Godigese pa bo igral v Schiu pri vodilnem VVuberju. Rovereto si je
v zadnjih dveh kolih dvakrat zapravil možnost, da bi se izognil izpadu. Najprej je doma izgubil z Godige-sejem, prejšnjo soboto pa je povsem nepričakovano klonil še pred že izpadlo Porcio, ki pa je po besedah njenega trenerja Zuccarel-lija odigrala eno svojih najboljših letošnjih tekem. Ka se tiče Godigeseja velja povedati, da je v prvem delu prvenstva doma presenetil Schio in ga premagal s 3:2.
Čeprav seveda srCno upamo, da se nam s
play outom ne bo treba ukvarjati, velja o njem povedati nekaj besed. Na sporedu je konec meseca (30. 31. in 1. junija), na njem pa bodo moči merile štiri še-sterke. Dve sta že znani in sicer tržaški Edi Mobili (4. v C1 ligi) in Al-fi.no Chieti (11. v B2 ligi, skupina D), tretja Sesterka pa bo Volley Romagna ali Motor team Piša. V B2 ligo se bo uvrstil samo zmagovalec cetveroboja, ki bo potekal po sistemu vsak proti vsakemu. Gre, kot vidimo, pravi križev pot.
za
domači šport
Danes
Sobota, 17. maja 19976 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v goriški športni palači: Imsa Kmečka banka -Bina San Miguel; 20.30 v Paeseju: Lagunalight -Koimpex
ŽENSKA B2 LIGA
20.30 v Moglianu: Mogliano - Koimpex MOŠKA Gl UGA
20.30 v Soaveju: Soave Volley - SoCa Sobema ZENSKA Gl UGA
20.30	v Martignaccu: Libertas Martignacco -Kmečka banka K2 šport; 20.30 v Veroni: Colombo -La Goriziana Zadružna kreditna banka MOŠKA D UGA
17.30	v Standrežu: Espego - Artegna ZENSKA D UGA
20.00	v Rivignanu: Danone - Sloga TRŽAŠKI POKAL ZA ZENSKE
15.30	v Trstu, Don Milani: Altura - Sloga KOŠARKA
MOŠKA D UGA
18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Pref. Marsich -Petrolifera Goriziana; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest Rob Roy - Acii Ronchi; 20.00 v Gorici, telovadnica CONI: Arte - Kontovel; 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Acii TS PROMOCIJSKA UGA
20.30	v Trstu, šola Caprin: Civica Romanelli - Breg PROPAGANDA
16.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosčo - Bor Dentalex
Jutri
Nedelja, 18. maja 1997 NOGOMET
ZAČETNIKI
10.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax S. Anna - So-vodnje
TENIS
ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE
9.00	v Gradežu: Grado - Gaja ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE
15.00	v Krminu: Cormons B - Gaja
KOŠARKA
DEČKI
10.00	v Trstu, šola Caprin: Santos - Kontovel; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Polet
SKIROLL
MEDNARODNI GRAND PEK
9.30	pri Samatorci: organizira SD Mladina
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA - PLAV OFF
18.00	na Opčinah: Sloga B - Old Cats NARASCAJNICE
11.00	na Proseku: Kontovel - Area Immobiliare C
Obvestila
JCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsrfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
SD MLADINA - rolkarski odsek
vabi vse, M bi radi kaj zvedeU ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16.45.
NAMIZNI TENIS
JADRANJE / CONSKI REGATI LASERJEV IN PRIMAVELA
ODBOJKA / DRŽAVNE IN DEŽELNE LIGE
Prvenstvo Treh Benečij za Kras kot trening za DP
Športno združenje Chiadino prireja konec tedna v Pierisu namiznoteniškoprvenstvo treh Benecij. Tekmovanje bo trajalo dva dni. Lahko reCemo, da gre za nekakšno razširjeno deželno prvenstvo, raztegnjeno še na Benečijo in Furlanijo Julijsko krajino. Krasovi pingpon-gaši se bodo tudi letošnjega 24. prvenstva po vrsti množično udeležili. Za predstavnike mladinske vrste Krasa Tehtal bo to zadnji tekmovalni trening pred odhodom v Temi na mladinsko državno prvenstvo prihodnji teden. Kras Telitalci bodo nastopili posamično in v igri dvojic - kar bo hkrati odlična priložnost za preizkus nekaterih ekip na državnem prvenstvu, kamor se je kvalificiralo sedem Krasovih ekip. Prvenstvo treh BeneCij ima na programu tudi nastop veteranov in absolutne kategorije, kjer bosta nastopila dva kra-sovca. Nagrajeno bo tudi najboljše društvo. (J.J.)
Na Cupini regati se je v šibkem vetru najbolje znašel J. Furlani, med laserji 2. Bužan, 3. Zidarič
V Tržaškem zalivu sta se odvijali dve conski regati, katerih so se uspešno udeležili tudi zamejski jadralci. Prva izmed teh regat, Trofeja topolino primavela, namenjena otrokom od 9. do 11. leta starosti, se je odvijala v Se-sljanskem zalivu v organizaciji Jadralnega kluba Cupe. Regate, ki je veljavna za selekcijo za državno prvenstvo Topolino primavela, se je udeležilo približno 50 otrok iz klubov od Milj do Lignana. Pomerili so se žal samo v eni regati od dveh predvidenih, kajti za drugo je zmanjkalo vetra. Kljub temu so se morali mladi jadralci zaradi šibkega vetra in močnega toka potra-diti in izrabiti svoje tehnično znanje, da bi regato z uspehom izvedli do konca. Izmed petih Cupnih jadralcev se je najboljše uvrstil s svojim 8. mestom Jaro Furlani, izmed deklic pa Maja Sancin, ki je zasedla na končni lestvici 20. mesto. Njihovi kolegi Alessio Spadoni, Marina Piculin in Tomaž Leghissa, so zasedli 25., 27. in 39. mesto.
Odrasli jadralci pa so se pomerili na trofeji Adriaco v organizaciji istoi-
menskega tržaškega jadralnega kluba. To je bila tretja conska regata izmed osmih predvidenih, veljavna za selekcijo za državno prvenstvo. Pogoji so bili slični tistim v Sesljanskem zalivu: moCan tok in šibak veter. V prvi regati se je odlično odrezal Mitja Bužan (JC Cupa), ki je zasedel prvo mesto pred Tarabocchio (JC Adriaco), Benussijem (SVBG) in Ferrarijem (SVBG). Na drugi regati, ki so jo zaradi pomanjkanja vetra skrajšali, so se uvrstitve obrnile. Prvo mesto je zasedel Ferrari (SVBG), drugo Ivan Zidarič (Sirena), tretje Aleš Omari (Sirena), Četrti pa je prijadral Bužan. KonCna lestvica je tako dobila sledeCo obliko: 1. Ferrari Jacopo (SVBG) s 5. točkami, 2. Mitja Bužan (JC Cupa) s 5. točkami, 3. Ivan Zidarič (Sirena) z 10. točkami, Aleš Omari pa je zasedel 5. mesto na 25 vpisanih.
Na lestvici Under 19 je Kristjan Kovačič zasedel 13. mesto. Za isto trofejo se je pomerilo tudi 16 laserjev radial. Na svoji tretji regati v tej klasi se je Erik Masten (JC Cupa) uvrstil na 6. mesto. Spinazzola (JČ Cupa) pa je bil deveti.
Espego in Sloga lovita točki, ostali le za prestiž
Ženska tretjeligaša še lahko izboljšata uvrstitev
Večina naših šesterk bo prvenstveno sezono končala z gostovanjem. Izjemo predstavlja četrtoli-gaš Espego, ki se bo danes popoldne v Standrežu pomeril z moštvom La Grotta. Corvijevi in LavrenCiCevi varovanci morajo tega nasprotnika nujno premagati, da si tako matematično zagotovijo obstanek v ligi. V primeru poraza bi bila njihova sezona najverjetneje odvisna od dru-goligaša Cordenonsa oziroma od njegovega morebitnega uspešnega nastopanja v play outu. Espego je letos že večkrat dokazal, da je sposoben v D ligi premagati kogarkoli, zato se La Grotte (ki je že izpadla) res ne sme bati.
Točki v enakovredni ženski ligi potrebujejo tudi slogašice, ki se bodo v gosteh pomerile z Dano-nejem iz Rivignana. V primeru zmage bi si tudi one dokončno zagotovile obstanek, Ce pa izgubijo je njihova usoda odvisna od rezultata Fontanafredde v Pasian di Pra-tu. Slogašice igrajo v zadnjih kolih dokaj neuspešno, vendar morajo tokrat stisniti zobe, saj sta točki re-
snično zlata vredni.
V ženski CI ligi bi obe naširi>e-sterki lahko sezono sklenili z zmago, čeprav ju predvidoma Čaka izenačen boj. Kmečka banka K2 šport bo igrala v Martignaccu. Tamkajšnja ekipa ima na lestvici šest točk manj od GoriCank, ki še imajo možnost, da se na konCni lestvici povzpejo na vsega spoštovanja vredno 8. mesto oziroma, da zasedejo prvo mesto med moštvi »2. jakostne skupine«. To je sicer odvisno tudi od tega, ali bo La Gori-ziani Zadružni kreditni banki uspelo zmagati v Veroni proti Colombu. »Colombo je po porazu proti nam v prvem delu zamenjal trenerja in igra odtlej precej bolj uspešno, saj je na primer v gosteh celo premagal Bmeters. Ce igramo maksimalno, se ekip od sedmega mesta navzdol ne bojimo. Z zmago se še lahko uvrstimo na 10. mesto, kar bi bilo za nas odlično,« pravi trener Jerončič.
SoCani bodo svojo nadvse nesrečno sezono končali z gostovanjem pri ekipi Soave, ki z 22 točkami zaseda brezpredmetno 9. mesto.
^	Sobota, 17. maja 1997				z
	 	 ...	...	...	I				
Obeta se resnično zelo kakovostna udeležba
Za tekmovanje ŠD Mladina se je že prijavilo več kot 150 tekmovalcev - Tudi ruska smučarska tekačica Bičugova
Na jutrišnjem 5. mednarodnem rolkarskem Grand prixu v priredbi kriškega Športnega društva Mladina bo nastopilo najmanj 150 tekmovalcev iz Italije, Slovenije in Hrvaške, možno pa je, da se je v včerajšnjih večernih urah vpisal še kak zamudnik. Svojo udeležbo so potrdili najuglednejši klubi iz Italije, kot sta Bassano in Montebulla-na, pa tudi zastopstvo z onstran meje je več kot zadovoljivo, saj bodo prišli iz Ljubljane, Vrhnike, Reke in še od kod.
Jutrišnje tekmovanje se bo začelo ob 9.30, ko se bodo na 2200 m dolgo progo podali najmlajši. Sledil bo nastop v ostalih mladinskih kategorijah, mladinci in člani, ki jih čaka 20 km dolga tekma, pa bodo štartali okrog 10.30. Start in cilj tekme je na odseku pokrajinske ceste za Samatorco, proga pa je speljana po vaseh Bajta, Salež in Samator-ca. Pokrovitelja tekme sta Občina Zgonik in ZSSDI, slovesna razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje pa bosta v kriškem domu Alberta Sirka od 14.30 dalje. Startne številke bodo izžrebali že danes popoldne.
Atraktivna proga Mladininega gr and prixa je po pričakovanjih v Križ privabila veliko število odličnih tekmovalcev, med katerimi je tudi nekaj zelo dobrih smučarskih tekačev. Tako bo nastopila Rusinja Bičugova, ki je bila druga med ženskami na zadnji Marcialongi in pa Alfio De Gregorio, ki je bil na istem tekmovanju
Po lanskem dežju se letos obeta lepo vreme (Foto KROMA)
med moškimi dvanajsti, kot rolkar pa se lahko ponaša tudi z zmago nad slovitima reprezentantoma med tekači Vanzetto in Faunerjem. Seveda bodo nastopili tudi vsi ostali najbljši italijanski rolkarji. Kljub ostri konkurenci naj bi svojo besedo pri podeljevanju pokalov imeli tudi domači rolkarji. Zlasti v mlajših kategorijah je SD Mladina prava državna velesila, precej zanimanja pa vlada tudi za nastop našega svetovnega prvaka v štafeti Davida Bogatca, ki ni brez možnosti za zmago, saj progo zelo dobro pozna in tudi ustreza njegovim značilnostim.
O tem, da bo Mladina tudi to izvedbo organizirala brezhibno, ni nobenega dvoma, če ji bo, kot kaže, pomagalo še lepo vreme, pa se obeta resnično eb’nkratni grand prix.
^	NOGOMET	U
Gajini »najmlajši« junija še za deželni pokal
Deželna nogometna zveza je objavila koledar nogometnih tekem deželnega pokala v kategoriji najmlajših, ki se bo odvijal od 1. do 29. junija. Tekmovalo bo pet ekip in vsaka se bo pomerila z vsako.
Za nas bo deželni pokal še posebno zanimiv, ker na njem nastopa tudi združena ekipa Gaje, ki je letos osvojila naslov pokrajinskega prvaka. Poleg naše ekipe bodo-nastopili še ekipa S ant’ Odorico iz okolice Sacileja, Ari s San Polo iz Tržiča, Castionese iz okolice Cervinjana in Sa-vorgnanese iz Povoletta (Videm). Spored:
1.	kolo (1.6.): Gaja - Castionese, Savorgnanese - Aris San Polo, počiva SanfOdorico.
2.	kolo (8.6.): Aris San Polo - SanfOdorico, Castionese - Savorgnanese, počiva Gaja.
3.	kolo (15.6.): Savorgnanese - Gaja, SanfOdorico - Castionese, počiva Aris San Polo
4.	kolo (22.6.): Castionese - Aris San Polo, Gaja - SanfOdorico, počiva: Savorgnanese.
5.	kolo (29.6.): SanfOdorico - Savorgnanese, Aris San Polo - Gaja, počiva Castionese.
(d.gr.)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 17. t. m., ob 10.30 (za sole): J. in W. Grimm »Palček«. Režija Marko Sosič.
V	sredo, 21. t. m., ob 20.30 zaključek letošnje sezone s komedijo Borisa Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«.
SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 17. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici.
Gledališče Verdi
Danes, 17. t. m., ob 20.30 ponovitev koncerta, ki so ga izvedli ob slavnostni otvoritvi prenovljenega gledališča. Nastopata orkester in zbor Gledališča Verdi. Orkester vodi Wol-demar Nelsson, zbor pa Franco Monego. Na programu Verdijeve skladbe.
Koncert bodo zadnjič ponovili jutri, 18. t. m., ob 18. uri.
Gledališče Rossetti TS Festival
Danes, 17. t. m., ob 18. uri v Gledališču dei Fabbri »Carabinieri in viaggio. E Pinocchio non c’6« Giorgia Serafinija; ob 21. uri v Kulturnem domu »Una moglie - i mesi incanta-ti« Mariele Boggio; ob 21. uri v gledališču Cristallo - Stalno gledališče FJK in Gledališče La Contrada »Alida Valli che nel Qua-ranta ieri putela« Claudia Grisancicha, nastopata Orazio Bobbio in Ariella Reggio.
Za abonente stalnega gledališča je vstop prost.
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dolce«,, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 17. t. m.,ob 21. uri gledališka predstava - prireja La Giara.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 17. t. m., ob 20.30 gledališča predstava v organizaciji Skupnosti Italijanov Piran »Giuseppe Tartini«. Gostuje skupina Ex Al-lievi del Toti z Goldonijevo komedijo »I ru-steghi«. Režija Bruno Cappelletti.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom: danes, 17. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani film »Dežela in domovina«; v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Linhartovi dvorani premiera za gledališki in plesni abonma: nova slovenska komorna opera »Ime na koncu jezika« Mitje Vrhovnika Smrekarja. Ponovitvi v četrtek, 22. in v poned-lejek, 26. t. m., ob 20.30; v torek, 27. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani (zlati abonma) koncert Ceske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in Zbora Consortium Musi-cum.
Prešernov trg: danes, 17. t. m., ob 12. uri promenadni koncert Policijske godbe; jutri, 18. t. m., ob 12. uri občinski pihalni orkester Trebnje.
Mestno gledališče ljubljansko: danes, 17. t. m. in 18. t. m., ob 22. uri La Strada - Marmelad. Režija Stefan Moskov.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA	BENEČIJA
Kulturni dom - Gorica Kinema: V četrtek, V Sovodnjah (Savogna) bodo danes, 17. t. 22. t. m., ob 20.45 film »Nekje vmes«. Prireja m., ob 20. uri v občinski dvorani predstavili Kinoatelje.	knjigo »Usakdanje besiede«, ki jo je pripravi-
lo KD Studenci s pomočjo Avtonomne dežele FJK.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, VVagnerja in von VVeberja.
ZGONIK
Športno kulturni center
Danes, 17. t. m., ob 21. uri: prvih 10. let ansambla Happy day.
SAMATORCA
V	cerkvi sv. Urha bo jutri, 18. t. m., ob 19. uri koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža Sčeka. Večer prirejata zgo-niška župnija in KD Rdeča zvezda.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 23. t. m., ob 20.30 koncert latinskoameriške glasbe z brazilskim kitaristom Albertom Chicaybanom.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
Danes, 17. t. m., ob 19.30 »Dobar večer, tu Srednja glazbena škola Pavel Markovec Zagreb«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 22. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Contaminazioni: nastopil bo Francois-Joel Thiollier.
NOVA GORICA
Na dvorcu Vogrsko
bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 nastopili pevci iz Češke »Madrigalni kvintet Brno«.
V	cerkvi na Kostanjevici
bo v torek, 20. t. m., ob 20. uri koncert cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška: nastopil bo Komorni orkester glasbenega društva Nova pod vodstvom Jurija Križniča.
GORSKO KOLESARSTVO / 25 5 n
Devin bo šestič priredil Top class
Legiša v Domju 2, med under 23
Prihodnjo nedeljo bo Smučarski klub Devin že peto leto zapored organi-
velja tudi za državno točkovanje »Top Class«. Tekmovanj je bilo v celoti Sest, toda prvo leto ni bilo deželnega značaja. Priprave na to tekmo so že v polnem teku. Devinovi odborniki se namreč v tem času trudijo, da bo tekma uspela in in da bo organizacija brezhibna. Tekmovalna proga bo tudi letos potekala v okolici Grmade in Kohišča nad Cerovljami. Proga bo dolga 8, 5 km, udeleženci pa jo bodo morali prekolesariti od 3 do 4-krat. Kot vsako leto pričakujejo številno udeležbo, saj se je lanske preizkušnje udeležilo približno 200 kolesarjev iz dežele in sosednje Slovenije.
V pričakovanju na to tekmo pa Devinovi kolesarji ne mirujejo. V ne-v
deljo 11, maja je bila na programu tekma za pokrajinsko prvenstvo pri Domju. Devinova ekipa je nastopila z dvema tekmovalcema Tomažem Le-gišo in Danilom Berga-mascom. Legiša se je v kategoriji »elite« uvrstil na 6. mesto, v kategoriji
do 23 let pa je zasedel 2. mesto. Danilo Bergama-sco je med »masterji 3« zmagal. Kljub zelo dobrima uvrstitvama pa naša tekmovalca nista bila zadovoljna, saj je organizator podelil majice prvakov samo najboljšemu po absolutnem času v kategoriji, tako da je Berga-masco ostal brez majice, ki bi mu prav gotovo pripadala
Tekmovanja se med tem časom v deželi nadaljujejo. V nedeljo bo na sporedu kronometer za deželno prvenstvo, teden dni kasneje pa bo tekmovanje za trofejo FJK. (Legiša)
NOGOMET / V OGLEJU
Zahteven turnir za združene ekipe Zarje Gaje in Primorja
V ponedeljek, 19. t.m., se za naše združene mladinske ekipe na Tržaškem prične v Ogleju že tradicionalni nogometni turnir za naraščajnike »Moro-Ma-cor-Menon«, za najmlajše »Sverzut« in za začetnike in cicibane »Scaramuzza«. Ze tradicionalni, ker na teh nastopajo že vrsto let vse tri naše združene ekipe in sicer tokrat Zarja, Gaja in Primorje. Naraščajniki Zarje igrajo v skupini z domačo ekipo Aquileie in Staranzanom, medtem ko bodo v B skupini igrale ekipe Muggia, San Giovanni in Pro Fiumicello. Zelo trdo bo predlo najmlajšim Gaje, ki igrajo proti ekipi Muggia in Udinese, medtem ko so v B skupini ekipe domače Aquileie, Aris San Polo in Ronchi.
Začetniki Primorja bodo igrali z domačo Aquileio in Domiom v skupini A, medtem ko bodo B skupina sestavljale ekipe Muggia, San Giovanni in San-
giorgina.
Cicibane Primorja čaka domača ekipa Aquileia in Inter San Sergio v A skupini, B skupina pa je zastopana z ekipo Muggia, Pro Ro-mans in Sangiorgina. Vsa finalna srečanja bodo od četrtka, 29. do sobote, 31. maja.
Spored tekem:
Naraščajniki
Sreda, 21. maja, ob 19. uri: Aquileia - Zarja; ponedeljek, 26. maja, ob 21. uri: Zarja - Staranzano
Najmlajši
Sobota, 24. maja, ob 20. uri: Gaja - Muggia; torek, 27. maja, ob 20. uri: Udinese - Gaja
Začetniki
Ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri: Aquileia - Primorje; ponedeljek, 26. maja, ob 20. uri: Primorje - Domio
Cicibani
Ponedeljek, 19. maja, ob 19.30: Aquileia - Primorje; petek, 23. maja, ob 19. uri: Primorje - hiter San Sergio (d.gr.)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«; jutri, 18. t. m., ob 11. uri voden obisk razstave.
Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3):
do 21.5. razstavlja Claudio Cerni-goi.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munari j a »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do
konca maja bo na ogled razstava »Generali in Mediano«.
Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zava-gno.
Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 20.5. razstavlja Claudio Cosmini.
Palača Costanzi: na ogled je razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi.
Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo: na
ogled je razstava »Geofisica e Geologia Marina in Antartide«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): danes, 17. t. m., ob 18. otvoritev razstave Felicite F. Razstava bo na ogled do 30. maja.
Bottega del Mondo (Ul. Torrebianca 29b):
Združenje Senza confini - Brez meja prireja od 10. t. m. fotografsko razstavo Rina Scuc-cata »Portret Mozambika«.
DOLINA
V	Torkli je na ogled razstava fotografij Maria Magajne »Z Majenco v srcu...«.
V	Mladinskem krožku je odprta razstava o okrasnih rastlinah učencev dolinskega didaktičnega ravnateljstva.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Vero-neja.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva.
A RS Galerija: razstavlja Teresa Lendaro.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova 3): do 17.5. je na ogled razstava Franceta Miheliča. Urnik: ob sobotah in nedeljah 15.18.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija v mestni hiši do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
Deželna galerija: razstavlja Fabio Mauri.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse
7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«.
TV SPORED
RAI 3
slovenski
program
■ 7.05
RAI 2
§? RETE 4
ITALIA 1

RAI 1
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo
La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film; La vendetta di Spartacus (pust, It. ’64, i. Rpger Browne, Gordon Mitchell)
Vreme in dnevnik Aktualna oddaja o zdravju: Check-up Dnevnik
Aktualna oddaja; Linea blu (vodi Puccio Gorona) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargojles in Classic Gartoon, Ti-mon in Pumbaa Dnevnik
Nabožna oddaja: Sedmi dan
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: Fantastica italia-na (vodita Giancarlo Ma-galli, Teo Teocoli) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota
Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: Cac-ciatori di navi (pust, It. '92, r. Folco Quilici, i. Franco Nero)
Film: Scrivimi fermo posta (kom., ZDA ’40, r. Ernst Lubitsch, i. Margaret Sullivan)
Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8, 8.30, 9, 9.30,10) dnevnik Aktualna odd.: Domani š un altro giorno, 11.00 Evropski dnevi Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo) Dnevnik, 13.20 Dribbling Mladinski variete; Super-giovani (vodi Franco Santoro)
Aktualna odd.: Bianco e nero (vodi A. Boralevi) Tvoj bližnji
Aktualna odd.: Perchd? -I Zakaj?
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Variete: Go-Cart Dnevnik
Film: Cupido messaggero dLmorte (dram., ZDA ’96, i. Zach Galligan, Ashley Laurence) Aktualno: Ritorno al pre-sente - Non solo logge Dnevnik
Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai Film: Si spogli... infer-miera(kom., VB ’64)
RAI 3
Film: Signorinella (kom-, It. '49, i. Gino Bechi) Napoved TV programov Film: Giorni d’ amore (kom,, It. ’54)
Aktualno: Pred premiero Tgr - Kmetijstvo Dnevnik
Nam: Komisar Maigret Deželne vesti, dnevnik, vreme
Sobotni šport, vmes tenis
Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Variete: Blob Aktualna odd.: Ultimo minuto - V zadnjem trenutku (vodi S. Martone) Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Nočni šport, 0.10 IP v gimnastiki, 0.45 vaterpolo, 1.15 tenis Variete: Fuori orario, vmes dok. A night in Al-: geria
Nad.: Lasciati amare TV film: Un amore ame-ricano (kom., It. '92) Pregled tiska Dok.: Orizzonti lontani Aktualno; Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Šport: L’ Italia del Giro Kviz: Kolo sreče Dnevnik
Aktualno: Chi c’e.. c’e Kolesarstvo: Arriva il Giro, 15.30 1. etapa, 17.00 Studio tappa Aktualno: Iva show Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Don Camillo mon-signore... ma non troppo (kom., It. ’60, i. Fernan-del, Gino Cervi)
Film: II cinico, 1’ infame, il violento (krim., It, '77, i. M. Merli, John Saxon), 1.20 Pregled tiska
@ C ANALE 5
Na prvi strani Nam: La donna Monica, 9.45 Pappa e ciccia Teleprodaja Nam: Dieci sono pochi Aktualno: Anteprima Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualna odd,: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi)
Nam: La tata
Nan.: Il ritorno di Missio-ne impossibile Nan.: Quei due sopra il varano (i- Enzo lacchetti, Lello Arena)
Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonblis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Variete: Viva le italiane (vodijo Pippo Franco, Greste Lionello, Leo Gniloba, Valeria Marini) Dnevnik
Film: Soldati 365 ali’ alba (dram., It. '87, r. Mar-co Risi, i. Agostina Belli, Alessandro Benvenuti), vmes (0.30) dnevnik Sgardbi quotidiani
	Otroški variete, vmes ri-	
	sanke, Ciao ciao mattina,	
	Ancora insieme con...	
	Nan.: Magnum P.L	
	Aktualno: Planet	
	Speciale cinema .	
	Nan.: Phenom	
	Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino	
	Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti	
	Nan.: Happy Days	
	Variete za najmlajše:	
	Ciao ciao parade, risanke	
	Šport: Mai dire gol	
	Variete za najmlajše: Pra-	
	ve su strada di Bim Bum	
	Bamin risanke	
	Variete: L’ allegra fattoria	
	Nan.: Primi baci	
	Aktualno: Planet	
	Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio	
	Nan.: Baywatch	
	Variete: Edizione straor-	
	dinaria!	
	Odprti studio	
	Film: Grosso guaio a Chi-	
	natown (pust., ZDA '82,	
	i. K. Rus seli)	
	Film: FX - Effetto mortale (krim., ZDA ’86, i. B.	
	Brovm, Jerry Orbach)	
	Fatti e misfatti	
	Italija 1 šport	
TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle Film: Il mago di Oz Gospodarstvo Športna oddaja Van ta Yo Eta a confronto
0 MONTECARLO
fr* Slovenija 1
Vremenska panorama Včeraj, danes, juti Otroški program: Radovedni Taček: Palček, 8.20 Kviz Male sive celice, 9.05 Zgodbe iz školjke 17. Srečanje tamburaških skupin in orkesbov Slovenije (1. oddaja) Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-Gregorjevih (Avstral., 11.)
TV igrica: Hugo (pon.).
Tednik
Trend
Poročila
Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 1. ep.) Otroški program: Taborniki in skavti, 15.10 Sprehodi v naravo (9. odd.)
Film: Ameriška pravljica j (ris.,'ZDA ’86)
Videostrani
Obzornik
Poljudnoznanstvena serija: Kronika divje Afrike - Konec zgodbe (zadnji del)
Na vrtu
TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme Šport, 20.00 Utrip Res je
Za TV kamero Poročila, vreme, šport Včeraj, danes, juti Nad.: Zlata naveza (VB, 3. del)
I Videostrani
Koper
Slovenija 2
1.50 Teletekst Tedenski izbor: Caspar Hauser (Nemčija, 2. del) Roka rocka
Francoska nanizanka: Izzivalci (18. epizoda) Tenis: Polfinale turnirja ATP (prenos iz Rimal) Košarka NBA Action Teniški magazin Rokomet
Francoska nanizanka: Izzivalci (19. epizoda) Včeraj, danes, juti Film: Johnny 1000 pesov (Čile)
Dokumentarna serija: Življenje na zemlji - Kam gre človeška vrsta? (9. oddaja)
Zlata šestdeseta leta slovenske popevke - Nostalgija z avtorji: Scenograf Jože Spacal (21. oddaja)
V vrtincu Sobotna noč
		
		
	19.30, 22.30, 1.15 Dnev-	
	nik, 19.50 TMC Šport	
	Strettamente personale	
	Film: Bersaglio eccellen-	
	te (krim., ZDA ’51)	
	Varieteja: Tappeto volan-	
	te, 17.55 Zap zap	
	Aktualno: Check Point	
	Film: Sul lilo deli’ ingan-	
	no (pust, VB ’88)	
	Film: Il segreto della piramide d’ oro (pust., ZDA ’88, i. C. Lauper)	
Euronevvs
Nanizanka: PoUce News Vatikanski muzeji Risanke: Baba Malu TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Juti je nedelja - verska oddaja Nan.: Nočni sodnik
Koprska kinoteka - Film: Dvoboj na soncu (vestern, ZDA '48, r. K. Vidor, i. J. Jones, J. Coben, Gregory Pečk)
TV dnevnik: Vsedanes, vreme
Dokumentarec: Kontinent v ognju (vojni, VB 1955)
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan;
12.10	Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncxert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih;
23.10	Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 3.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO; 16.00 S. Teršek z gosti; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki); 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Evropski mesec kulture;
15.00	Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci (1. del); 18.25 V podvečer; 20.00 Opera: Zlatorog (V. Parma)r; 21.45 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Kulturni koledar; 9.45 Du jes?i; 10.40 Povver play; 10.45 Terenska akcija; 13.30 Turistična poročila, pomorske informacije;
14.00	Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.15 Šporfna sobota;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Večer večnoze-lenih s T. Pircem; 0.00 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po
željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye;
14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9,00) Ona in Jaz = Oba; 10.10 Koncert; KZ Ave; 11.30 Filmi na ekranih; 11,40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Madi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Srečanje s pianistom-L. Ferrini; 18.00 Mala scena: Ana prau Ijepa komedja sez treme uosjebame (M. Petaros, r. A. Rustja); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni. 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
16
Sobota, 17. maja 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
J„ .	SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.25. Dolžina dneva 14.48.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.17 najnižje -24 cm, ob 7.55 najvisje 8 cm, ob 13.15 najnižje -21 cm, ob 19.50 najvisje 40 cm.
Jutri: ob 2.38 najnižje -34 cm, ob 8.34 najvisje 15 cm, ob 13.54 najnižje -23 cm, ob 20.16 najvisje 45 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			26	2000 m			11
1000 m			21	2500 m 			7
1500 m			16	2864 m			3
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Astronavt slovenskega rodu Jeny Unenger se bo vrnil z rekordno dolgega poleta
Geraldine Chaplin kot Mati Terezija v nanizanki »V imenu božjih revežev«
CAPE CANAVERAL -Na vesoljskem izstre-liSCu v Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi potekajo priprave na izstrelitev vesoljskega raketoplana Atlantis. Atlantis se bo v vesolju že šestič združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Ob povratku raketoplana na Zemljo se bo vrnil iz vesolja tudi vesoljec slovenskega rodu, Jerry Li-nenger, ki zdaj deluje še v Miru.
Vesoljec Jerry Linen-ger je v postaji od 15. januarja letos. Koncem prejšnjega meseca, 29. aprila, je, kot prvi American, odšel s postaje na vesoljski sprehod. Pri tem je postal tudi prvi ameriški astronavt, ki je opravil takšen sprehod v ruski vesoljski obleki, celo v novem skafandru orlan M. Po skorajšnji zamenjavi stalnega ameriškega vesoljca v Miru bo Atlantis z Linen-gerjem, predvidoma 24. maja, pristal na Floridi.
Doktor medicine Jerry M. Linenger je Četrti American, ki opravlja dolgotrajni polet v ruski postaji Mir. Tam je 16. januarja dopolnil 42 let. Linenger se je rodil v Mt. Cle-mensu in odraščal v kraju Eastpointe in Co-ronado. Prva dva kraja sta v ameriški zvezni državi Michigan, tretji pa v Kaliforniji. V East-
pointu živi vesoljCeva mati Frances J. Linenger, rojena Pusavc, oCe, American nemškega rodu Donald W. Linenger pa je umrl leta 1990. Blizu Chicaga, v ameriški zvezni državi Illinois, biva astronavtova 92-letna babica Francka Pušavc, rojena Dobravec. Rodila se je 1. aprila 1905 v Dvorski vasi pri Begunjah, mladost preživela v Radovljici, leta 1920 pa se je z ovdovelo materjo preselila v ZDA. Tu se je Francka Dobravec leta 1923 poročila s Čevljarskim mojstrom Francom ali Frankom Pušavcom, ki se je rodil pri Tržiču, a je že umrl. Njuna hči Frances je mati vesoljca Jerryja Linengerja.
Izstrelitev Atlantisa bo danes ob 10.08 po srednjeevropskem Času. Ob 10.07 in 45 sekund se bo odprlo sedem minut dolgo izstrelitveno okno. Toda natančen Cas izstrelitve bodo lahko sporočili šele približno 90 minut pred izstrelitvijo. Pred tem bodo natančno določili položaj Mira.
Raketoplan se bo 17. maja, zgodaj zjutraj po srednjeevropskem Času, združil s postajo Mir. To bo šesta združitev ameriškega plovila za večkratno uporabo s stalno naseljeno rusko postajo. Po petdnevnem skupnem poletu Atlantisa in Mira bo Jerryja
Linengerja v postaji zamenjal 40-letni astrofizik Michael Foale. Linenger je 198. ameriški in 314. vesoljec sveta. Sredi naslednjega tedna bo presegel dosedanji 128-dnevni ameriški rekord v dolžini poletov za moške. Na Zemljo se bo vrnil s preostalo posadko Atlantisa, ki bo po naCrtu v vesolju le devet dni, tri ure in 45 minut.
Linenger je pred sedanjim drugim poletom v vesolje, julija lani z ženo in devetmesečnim sinom, zasebno obiskal Slovenijo. Večino pisem, ki jih skoraj vsak dan pošilja zdaj že 16-meseCnemu sinu Johnu iz vesolja, je možno prebrati na internetu. V enem od pisem piše sinu tudi o njegovih slovenskih koreninah, Sloveniji in slovenski babici. (STA)

* ffibA' JžjjF

mmm
■
#
c ■-
s :
- 1
V Colombu snemajo televizijsko nanizanko o življenju Matere Terezije in njene ljubezni do trpečih in revežev (AP)
Kenguru na Švedskem
STOCKHOLM - Policisti v mestu Hagforsu, približno 275 km severozahodno od švedske prestolnice, so se skoraj zaduših od smeha, ko jim je Vivi Berglund sporočila, da je pred svojo hišo opazila kenguruja. »Do sedaj so ljudje videli volkove, lisice in druge podobne živah, toda nikoli kengurujev,« je dejal nek policist. Vendar pa je smeh policistov zamrl, ko je kenguruja opazila še ena prebivalka v omenjenem mestu. Strokovnjaki so s pomočjo sledov potrdili, da gre res za kenguruja. Vendar pa se težave šele začenjajo, saj noben cirkus ne živalski vrt ni sporočil, da pogreša omenjeno žival, sicer značilno za daljno Avstralijo. (STA/Tanjug)
104-fetna Angležinja dobila diplomo za rojstni dan
LONDON - Angležinja Molly Maxwell je za svoj 104. rojstni dan dobila nenavadno darilo - diplomo Univerze v Cambridgeu, pa Čeprav z 80-letno zamudo. Maxwellova je med 1. svetovno vojno v Cambridgeu študirala angleški in nemški jezik in zaključne izpite opravila leta 1917. V skladu s tedanjimi pravili priznane angleške univerze so diplome izdajali izključno moškim, zato je Maxwellova prejela le nekakšen »certifikat«. Pravila so se spremenila šele leta 1948. Osebje v domu za ostarele v Londonu, kjer stara gospa živi zadnjih nekaj let, je na njeno zahtevo vložilo zahtevo za izdajo diplome, ki je prišla ravno ob pravi priložnosti, kot darilo za rojstni dan. »Diploma je izredno pomembna, le ne vem. kaj naj z njo počnem,« je dejala gospa Maxwell. (STA/Tanjug)
Zaradi ljubosumja ustrelil ženo
ISLAMABAD - V izbruhu ljubosumja je nek palestinski vojak ob prihodu na dopust v neko vas v osrednjem delu Pakistana ustrelil soprogo, ker je domneval, da ima ljubezensko razmerje z nekim policistom, nato pa je skušal zažgati še ženinega domnevnega ljubimca ter njegovi soprogi. Sumničavi vojak je pozneje stekel v hišo svojega starega oCeta, s pištolo ustrelil še svojo petčlansko družino ter hišo zažgal. Nato se je zaprl v hišo in sosedom onemogočil, da bi priskočili ranjencem na pomoC, nakar je zbežal. (STA/Hina)