Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 1 Velika nagradna akcija Štajerskega tednika fe^na strani 10- Naj gostišče Podravja 2017 Kronika Ptuj • Redarji ponovno na delu: 436 prehitrih voznikov Ptuj, torek, 14. novembra 2017 letnik LXX« št. 88 iž Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■ Stajerskitednik - Stajerskitednik Podravje Cirkulane • Prodaja Borla padla v vodo Strani 6 in 7 Kronika Dornava • Voda je motna in ima vonj po kloru Stran 24 Aktualno Ptuj • Eci, peci, pec: grobovi in nagrobniki naj bi ostali Stran 3 Šport Nogomet • Na stran Drave prevagala kvaliteta O Stran 13 Tenis • Nova stopnička v karieri Tamare Zidanšek O Stran 15 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si V Štajerski Podravje • Konec tedna številna martinovanja Mošt je zares postal vino Prejšnji konec tedna je v Spodnjem Podravju potekal v znamenju številnih martinovih prireditev. Pravzaprav ni bilo niti ene občine, kjer martinovanja ne bi slavili bodisi z velikimi prireditvami, izborom vinskih kraljic, kletarjev in martinov bodisi vsaj s kakšnim druženjem v kleteh vinogradnikov. In prav povsod je bilo zelo veselo ... Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Za kmeta je zemlja življenjskega pomena, za podjetje le posel o Strani 2 in 3 Podravje • Gradnja mostu na jezu Markovci se začenja o Stran 2 V središču • Verjetnost za toplo zimo večja od verjetnosti za ».«a o Stran 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi posta Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripr ivili privlačno n BOSCHEV PALIČNI MEŠALNIK CLEVERMIXX. W Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 2 2 Štajenki Aktualno torek • 14. novembra 2017 Podravje • Slovensko kmetijstvo v primežu multinacionalk in tujega kapitala Za kmeta je zemlja življenjskega pomena, za podjetje pa samo biznis Člani sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije (OE Ptuj KGZS) so se v petek sestali na izredni seji in razpravljali o prenosu državnih kmetijskih zemljišč s Perutnine Ptuj na njeno dosedanje hčerinsko podjetje PP Agro Maribor. Perutnina Ptuj ima od Sklada kmetijskih zemljišč v najemu 2.700, družba PP Agro pa 1.300 hektarjev obdelovalnih površin. V glavnem so to njive na najrodo-vitnejših območjih. V skladu z odločitvijo lastnikov, sprejeto na seji skupščine konec oktobra, je Perutnina vse svoje premoženje, pravice, obveznosti, posle in poslovna razmerja, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo, prenesla na PP Agro. S prenosom premoženja in pravic je PP Agro nasledila tudi najemne pogodbe za državna zemljišča, ki jih je imela Perutnina sklenjene s Skladom kmetijskih zemljišč. Prenos najemnih pravic z ene na drugo pravno osebo je popolnoma legitimen in pravno vzdržen, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah gre za univerzalno pravno nasledstvo. Slovensko zemljo naj obdeluje slovenski kmet Kmetje, združeni v okviru KGZS, so nad tem razočarani. Menijo, da bi bilo prav, da bi se najemna pogodba zaradi prenosa na drugega imetnika morala razdre- ti, zemljo pa da bi najeli in obdelovali slovenski kmetje v okviru družinskih kmetij. Kot so opozorili na seji območne enote sveta KGZS, prenos najemnih pogodb med kmetovalci kot fizičnimi osebami ni tako enostaven. Pojasniti je treba, da je kmetijska dejavnost v Sloveniji lahko organizirana v več pravno-formalnih oblikah. Kmet je lahko fizična oseba, samostojni podjetnik (s. p.), s kmetijsko dejavnostjo se lahko ukvarjajo podjetja (d. o. o.), zadruge (z. o. o.), Polanič in Ži dan krcatorja slovenske (kmetijske) politike? Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medvedje opozoril: »Za Magno so se zakoni spreminjali čez noč. Vso ostalo zakonodajo pa kakor daje nemogoče spreminjati. Nevladniki bomo morali stopiti skupaj in politiki določene stvari dopovedati. Razvoj družinskih kmetij bi moral biti steber razvoja slovenskega kmetijstva. Imamo mlade fante, izobražene, ki so se pripravljeni ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo. Če ne bodo imeli zemlje, bodo šli v tujino.« Predsednik odbora izpostave KGZS Ptuj Franc Obran je govoril o političnih in kapitalskih navezah, ki trenutno obvladujejo slovensko kmetijsko politiko: »Kdo bo dobil gramoznico v Hočah, kdo je izvajalec na avtocesti, kdo bo gradil Magno? Pomgrad!« Lastnik Pomgrada, pa tudi Panvite, je Stanko Polanič. Sedanji kmetijski minister Dejan Židanje bil v času, preden je nastopil vladne službe, v Panviti direktor. »Polanič in Židan se v javnosti predstavljata, kot da sta skregana. Toje samo navidezno.« Obran je še dodal, da ta politika na področju zaščite kmetijskih zemljišč ne bo nič spremenila. delniške družbe (d. d.) in morebiti še katera druga organizacija v obliki pravne osebe. Če bi nek kmet kot fizična oseba svojo kmetijo prodal, se najemne pogodbe, ki jih ima sklenjene s Skladom, ne bi prenesle na novega lastnika, ampak bi se prekinile, zemljišča bi potem šla na razpis za nova najemna razmerja. Ko je kmetijska dejavnost organizirana v obliki pravnih oseb, pa novi lastniki po ZGD postanejo tudi nasledniki predhodno sklenjenih pogodb. »Kmetje so v deprivilegiranem položaju, ko gre za prenos zakupnih pogodb na novega lastnika. Družinske kmetije bi morale biti v ukrepih zemljiške in kmetijske politike obravnavane prednostno,« meni direktor KGZS Branko Ravnik. Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko poudarja, da se morajo držati zakonskih predpisov in da je od njih nemogoče pričakovati kakršnokoli drugo odločitev. »Pravnemu poslu prenosa premoženja, pravic in obveznosti moramo slediti, gre za z zakonom predpisano pravico. Poslovati moramo zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi. Če se želi drugačna ureditev, bo potrebna sprememba zakonodaje. Šele potem bomo lahko rekli, da se da Vrisk: »Če bo treba, bomo tudi protestirali« »Imamo politični problem. Zadruge, sindikat in zbornica -upam, da smo enotni. Slovenske kmetije so najmanjše v Evropi. Če se želi kmetija širiti, mora pridobiti zemljo. Delniške družbe so tiste, ki v Sloveniji razpolagajo z velikimi površinami obdelovalne zemlje, čeprav ta zemlja njim ne predstavlja temeljnega pomena za preživetje. Že pred tremi leti, ko je SIJ kupoval Perutnino, sem na sejmu v Gornji Radgoni poudaril, da Perutnina zemlje za preživetje ne potrebuje, ker večino krme tako ali tako kupi. Za kmete je zemlja življenjskega pomena. Če bi lahko postali najemniki državnih zemljišč, bi tudi lažje kmetovali. Pred 25 leti smo nastavili glave za samostojno državo. Sedaj pa slovensko zemljo upravljajo tujci. Če ne bomo mi lastnik na tej zemlji, potem samostojne države več ni. Pa to ni populistično govorjenje. Želimo samo, da aktualna politika, ki je na vladi, sprejme odločitve, ki bodo v dobro Slovenije, slovenskega podeželja in slovenskega kmeta. Mogoče smo premalo glasni in morda je sedaj priložnost, da kaj spremenimo. Jasno je, da bo za to potrebna politična volja. Kmetijskega in ostale ministre ter vlado je treba jasno vprašati, ali so za zaščito slovenske zemlje in slovenskega kmeta. Naj jasno povedo, ali so za slovensko državo in za to, da zemlja pripada slovenskemu kmetu. V nasprotnem primeru pa naj priznajo, da podpirajo delniške družbe, za katerimi je tudi tuji kapital,« je izpostavil predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in se obregnil še ob letošnji kulturni program ob odprtju celjskega obrtnega sejma. »90 odstotkov kulturnega programa je bilo kitajskega. V Sloveniji, na osrednjem obrtno-podjetniškem dogodku. Je to normalno, mar nimamo dovolj svoje lastne nacionalne, slovenske kulturne produkcije!?« Foto: MZ Sp. Podravje • Gradnja mostu na jezu Markovci se začenja Naložba za 800.000 evrov Vodstvo Dravskih elektrarn Maribor (DEM) napoveduje, da bodo ta teden na jezu v Markovcih začeli gradnjo novega mostu med Markovci in Šturmovci, vzporednega sedanjemu. Razpoke na brežinah Letos spomladi smo poročali tudi o razpokah na brežinah Ptujskega jezera. Pozanimali smo se, ali je v kratkem morebiti v načrtu tudi njihova sanacija. »Sanacija brežin je redna naloga vzdrževa- nja. Pojavlja se nekaj poškodb, ki jih bomo v najkrajšem možnem času ter v skladu s politiko vzdrževanja družbe na celotnem vodotoku reke Drave tudi sanirali,« so pojasnili v vodstvu družbe. Mojca Zemljarič Izbrani izvajalec del je podjetje RGP iz Velenja, DEM-ovo sestrsko podjetje. Ocenjena vrednost del je 800.000 evrov. Kot smo že poročali, gre za prvo fazo del pred temeljito sanacijo zapornic na jezu, ki se bo predvidoma izvajala naslednjih nekaj let. Prihodnje leto bo zgrajen novi most, obstoječega bodo po njegovi izgradnji zaradi obnove zapornic in prelivnih polj za promet zaprli. Kam z muljem Na zadnji seji sveta mestne občine Ptuj, ko so pri obravnavi proračuna za leto 2018 govorili o načrtih na Ranci, je beseda nanesla na čiščenje mulja iz jezera. Natančnega odgovora na vprašanje, koliko mulja naj bi se že nabralo na dnu jezera, nam iz DEM niso posredovali. Povedali so le, da je koristni meter volumna vode, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije, zaseden z 0,84 odstotka sedimentov. »Transport sedimentov po reki je naravni proces, ki ga ni mogoče zaustaviti. Odstranjevanje sedimentov je od leta 2006 sestavni del rednih nalog ravnanja s sedimenti, kamor sodi tudi mulj.« V zastavljenem novinarskem vprašanju smo predpostavili, da je usedlina mulja v jezeru najbrž tudi posledica usedanja industrijskih odplak, zlati iz preteklosti. Domnevali bi lahko, da so v mulju prisotne tudi težke kovine. »Industrijske odplake so količinsko manjši del sedimenta in mulja. Res pa je, da so ekološko bolj problematične. Poudariti je treba, da DEM s svojo dejavnostjo ne povzročamo nalaganja kakršnih koli nevarnih snovi v reki.« Čeprav zaenkrat ni moč računati, da bi se mulj iz dna jezera v celoti in temeljito odstranil, pa ga DEM vsako leto kar nekaj preusmerijo. Odlagajo ga na asfaltirane brežine jezera, vzorčni primer posega je razširjena in ozelenjena brežina med Puhovim mostom in Ranco. Od leta 2006 do danes so DEM na obrežje preusmerile okrog 40.000 m3 sedimentov. Po tem vzoru bodo sedimente odlagali po celotnem robu jezera. Foto: Črtomir Goznik 40 let staro infrastrukturo Ptujskega jezera in zapornic bodo obnavljali. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 3 torek • 14. novembra 2017 Aktualno Štajerski 3 Foto: Črtomir Goznik Kmetje se sprašujejo, ali bo slovenski kmet še obdeloval slovensko zemljo. V luči aktualnih političnih tendenc bi lahko izpostavili tudi naslov znane Kopitarjeve pesmi: Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? karkoli narediti. Sedanja zakonodaja je, kakršna je, Sklad jo mora spoštovati, upoštevati in izvrševa- ti,« je dejala Šinkova in na navzoče apelirala, naj si enako zakonsko osnovo, kot jo imajo pri prenosu pravic in obveznosti gospodarske družbe, vnesejo v zakon o kmetijstvu. »Kmetje na zemljo čakamo kot pes na kost« »Zgrožen sem, da za kmete veljajo ena, za gospodarske družbe pa druga pravila. In mi, kmetje, lahko samo nemo opazujemo,« je poudaril Slavko Trstenjak, član sveta OE Ptuj KGZS. Razpravljavci na seji so bili enotni, da bo treba spremeniti zakonodajo, še pred tem pa najti politično voljo in politično podporo. Menijo, da ni prav, da najboljša slovenska kmetijska zemljišča obdelujejo gospodarske družbe, ki imajo tuje lastnike. »Danes so lastniki Rusi, jutri so lahko Američani ...« je bilo slišati v razpravi. Milan Fi-deršek, član sveta OE, je dejal: »Kmetje na to zemljo čakamo kot pes na kost. Mar bo potrebna nova vojna? Za zeleno mizo se ne bomo nič dogovorili. Bojim se, da iz vsega tega ne bo nič in spet bomo rekli, da se je tresla gora, Rejci prodali svoj lastniški delež v Perutnini Perutninarska zadruga Ptuj (PZP) je jeklarskemu velikanu in večinskemu lastniku Perutnine Ptuj, družbi SIJ, prodala vse svoje delnice Perutnine. Po prenosu lastniškega deleža bo SIJ v Perutnini Ptuj obvladoval 85 odstotkov lastništva; doslej je imel v posesti 72-odstotni delež. rodila pa miš.« Najmlajši v omizju, Miha Leskovar, kot predstavnik sveta zbornice KGZS, je prepričan, da kmetje za to, da bi prišlo do sprememb, naredijo premalo. »Mi samo tukaj sedimo, se pogovarjamo, dogovarjamo in pri tem tudi vse ostane. Kaj se spremeni? Z multinacionalkami in tujim kapitalom se ne moremo kosati, saj denarja nimamo. Uvozniki hrane imajo denar in lahko lobirajo. Mi pa te moči nimamo, ker nimamo kapitala.« Ob koncu seje so člani sveta OE Ptuj KGZS potrdili dva sklepa. V prvem predlagajo, da se pri prenosu najemnih razmerij zakupa kmetijskih zemljišč enako obravnava fizične in pravne osebe, v drugem pa da se do sprejetja nove zemljiške politike pogodbe zakupnikom po preteku podaljšajo samo za eno leto oziroma za čas do sprejetja novih pravih predpisov, ki bodo urejali področje. Mojca Zemljarič Ptuj • Pred obnovo 230 let starega zapuščenega mestnega pokopališča Eci, peci, pec: grobovi in nagrobniki naj bi ostali Mestna občina (MO) Ptuj bo v tem tednu začela obnovo starega pokopališča na Volkmerjevi cesti. Pokopališče je bilo minulih 40 let prepuščeno zobu časa. Nekateri nagrobniki so oskrunjeni, poškodovani, polomljeni, prevrnjeni. Tudi za vegetacijo na pokopališču ni nihče prav poskrbel. Rastlinje prerašča in zarašča pokopališki zid in tudi grobove. Pokopališče naj bi po obnovi zaživelo kot spominski park. Foto: Črtomir Goznik Vegetacija štiri desetletja v v 1 v prepuščena zobu časa Med obnovo bodo na pokopališču urejali tudi vegetacijo. Ta del investicije bo veljal 220.000 evrov, dela bo izvajal podizvajalec Arboretum Volčji potok. Na pokopališču raste 230 dreves in večjih grmovnic, višjih od 1,5 metra. 91 bi jih ohranili, 62 predvidoma odstranili, za 77 se bodo še odločili, ali jih ohranijo ali odstranijo, je zapisano v investicijskem načrtu. Na MO Ptuj so povedali, da bodo območje urejali na način, da bodo varovali pokopališče in ohranili krajinsko entiteto. »Na celotnem območju bomo odstranili vso neprimerno vegetacijo (pokrovnice, manjše grmovnice, bolne, poškodovane in neprimerne rastline), ohranili kakovostna vitalna drevesa, ki so večinoma iglavci (kleki, paciprese), jih sanirali z arborističnimi ukrepi in ohranili specifičen krajinski značaj, ki ga tvorijo vertikale spomenikov,« so pojasnili na MO Ptuj in dodali: »V drevesa na pokopališču se zadnjih 40 let ni vlagalo. Ni se jih niti obrezovalo, saniralo ali kako drugače skrbelo za njih. Ker je to javna in parkovna površina, je treba zagotoviti, da se vzpostavi stanje, kjer drevesa potencialno ne ogrožajo ljudi in dediščine. Nekatera drevesa so se podrla že v času med projektiranjem in danes. Ohranili bomo rastline, ki so vitalne in kakovostne ter jih bo treba ob izvajanju gradbenih del zavarovati. V območju protestantskega dela vrta se bo odstranilo smreke, ki zaradi plitvih korenin ogrožajo grobove in spomenike. Park bo s tem dobil bolj urejen značaj, zaradi cvetenja cvetoče drevnine bo sezonsko zanimiv.« Naložbo bodo financirali s sredstvi proračunov MO Ptuj, Republike Slovenije in Evropske unije. MO Ptuj za projekt ni pridobivala gradbenega dovoljenja, saj se bodo dela izvajala kot vzdrževanje. Izvajalec restavratorsko-konzer-vatorskih del bo podjetje Gnom iz Ljubljane, gradbena dela bo opravilo podjetje Makro 5 gradnje iz Kopra. Vrednost pogodbe za re-stavratorsko-konzervatorska dela znaša 179.000 evrov, za gradbena pa 890.000 evrov. Zadnji pokopi na pokopališču so bili leta 1978, območje od takrat več nima statusa aktivnega pokopališča. To pomeni, da svojci tam pokopanih (skrbniki grobov) niso dolžni plačevati grobnin. Ker občina kot lastnica območja grobnin ne zaračunava, tudi nima točnih evidenc, kdo so svojci pokojnih in kje prebivajo. Glede na to, da je pokopališče multikultur-no, jih najverjetneje veliko živi v tujini. Zanimalo nas je, na kakšen način je občina vzpostavila komunikacijo z njimi. »Komunikacija s skrbniki poteka že pet let, in sicer z odzivi posameznikov na objave občine preko medijev, nekateri se osebno oglasijo ali pokličejo pristojni oddelek. Neposredni pozivi skrbnikom grobov žal niso možni, saj le-ti niso znani, evidenca skrbnikov oziroma svojcev pokopanih ne obstaja,« odgovarjajo v ptujski Mestni hiši. Vodja iniciative Za živo pokopališče Laris Gaiser pravi, da lokalna skupnost svojcev pokojnih z namero o obnovi neposredno z dopisi ni nikoli seznanila: »Noben svojec, nobena družina ni dobila nobenega uradnega dokumenta, v katerem bi občina svojce zaprosila za prekop in obnovo.« Danes tako, jutri drugače ... Iniciativa Za živo pokopališče se je oblikovala zaradi prvotnih namer občine, ki je z obličja pokopališča želela izbrisati večje število ali kar večino nagrobnikov. Iniciativa vztraja, da grobovi in nagrobniki ostanejo na svojih mestih in da območje še naprej ostane pokopališče z grobovi, na katere bodo svojci pokojnih tudi v prihodnje lahko polagali cvetje in sveče. »Naša želja je, da se pokopališče obnovi na pietetni način in da ostane v funkciji. To je edino primerno in spodobno za mestno občino,« poudarja Gaiser. O tem, kateri grobovi in nagrobniki naj bi ostali v funkciji, se iz dneva v dan, iz tedna v teden, prešteva že skorajda kot v otroški igrici Eci, peci, pec. MO Ptuj je najprej načrtovala, da bi ohranili in pod nadzorom pristojnega konservatorja obnovili 47grobov in nagrobnikov, ki so spomeniško zaščiteni. V začetku letošnjega poletja se je nato iniciativa Za živo pokopališče z županom Ptuja Miranom Senčarjem ustno dogovorila, da grobovi in nagrobniki ostanejo. V kasneje sprejeti projektni dokumentaciji (investicijskem načrtu, ki so ga julija potrdili mestni svetniki) je navedeno, da se območje pokopališča razdeli na tri cone oziroma območja varovanja. V prvi coni bi spomeniki in grobovi ostali, v drugi in tretji bi grobna polja postopoma opuščali in ozelenili. Tudi v popisu del, ki je bil del razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del, je bilo nakazano, da se bodo grobna polja opuščala. Mastenova: Ne moremo kar tako narediti črte in brisati »Da bi kar nekdo naredil črto in izbrisal toliko in toliko grobov ... Kdo pa je tisti, ki je bolj, in tisti, ki je manj pomemben? V smrti verjetno nobeden. Ne vem, kdo bi lahko bil takšen razsodnik in zapovedal, kateri grobovi naj ostanejo in kateri ne,« opozarja zgodovinarka Marija Hernja Masten ter dodaja, da je na območju več kot 3.000 grobov, a da niso vsi vidni. Pokopanih pa da je več kot 10.000 ljudi. Na MO Ptuj razpolagajo s podatkom, da je na območju 1.200 grobov (povzeto po pokopališki shemi). V minulem tednu smo na kabinet župana MO Ptuj ponovno naslovili vprašanje, kako bo z ohranitvijo nagrobnikov. Njihovo pojasnilo se glasi: »Ohranjajo se vsi nagrobniki - napisne plošče. Horizontalni elementi (talni okvirji) se odstranijo, večje talne plošče bomo ohranili. Z vidika zgodovinske vrednosti sedaj ohranjamo vse spomenike. Vertikalni elementi grobov se bodo poskušali v večji meri ohraniti v obstoječem stanju, če to ne bo možno oziroma bo povezano z večjimi finančnimi sredstvi, bomo te položili horizontalno v tla in obdali s pokrovnimi rastlinami za preprečitev dostopa tik do plošče in na njo.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik »Na pokopališču so pokopani ljudje 16 različnih narodnosti. To pokopališče je zadnji dokument, ki priča o multikulturnosti in pomembnem delu zgodovine mesta,« pravi vodja civilne iniciative Za živo pokopališče Laris Gaiser. Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 4 4 Štajerski Podravje torek • 14. novembra 2017 Cirkulane • Družabno srečanje ob martinovem Za Naj Martina XIII. so imenovali Martina V cirkulanski večnamenski dvorani so pripravili osrednje martinovanje v občini, trinajsto zapored. Zahvalili so se za dobro vinsko letino in se priporočili, da bi bila naslednja še boljša, enega od Martinov pa spremenili v dvakrat Martina ... Sveti Martin prinesel tudi priložnostno razstavo Sonja Golc in Mira Petrovič iz Društva za oživitev gradu Borl sta ob martinovanju pripravili priložnostno razstavo Podobe Cirkulan z okolico v 19. in 20. stoletju. Na ogled sta postavili stare razglednice, fotografije in druge upodobitve Cirkulan in okoliških vasi, tudi najstarejšo znano upodobitev Cirkulan, Lederwaschevo fresko iz cerkve svete Barbare, naslikano leta 1819. Podobe sta opremili z vsemi podatki, ki jima jih je uspelo izvedeti. Razstava je rezultat večletnega dela, raziskovanja in zbiranja gradiva, pomembnega za lokalno zgodovino. »Na tokratni razstavi sva se odločili predvsem za prikaz podobe Cirkulan in pomembnejših stavb, kljub temu pa lahko na posameznih fotografijah pred temi stavbami opazujemo tudi prizore iz družabnega življenja,« sta pojasnili avtorici. Opozorili sta, da v društvu zgodbe, slike in dokumente še vedno zbirajo: »Veliko tega se še hrani po domovih. Naša želja je, da bi zbrali tudi več starih fotografij še drugih vasi v naši občini, ki so zagotovo kje ohranjene. Veseli bomo, če bodo ljudje dovolili skeniranje teh slik, da se bodo ohranile zanamcem kot neka arhiva kraja, ki nastaja v našem društvu.« Razstava bo ponovno na ogled 3. decembra, na Barbarno. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Cirkulane v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze, Društvom za oživitev gradu Borl, Kulturnim društvom (KD) Cirkulane, Društvom gospodinj Cirkulane, podjetjem Halo in Občino Cirkulane. Turistično društvo je uspelo na javnem razpisu, tako je letošnjo slovesnost sofinancirala Turistična zveza Slovenije. V DVS Haloze na martinovo us-toličujejo Naj Martine - kletarje, ki skrbijo za društveno vino. V preteklem letu je to nalogo opravljal Bojan Lubaj, ki je ob koncu svojega mandata podal javno evidenco, kako se je pod njegovim vodstvom gospodarilo z vinom in koliko ga je v sodih še ostalo. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec se je dosedanjemu kletarju zahvalil za vestno delo in ustoličil novega. Za Naj Martina XIII. so izbrali Martina Žurana iz Markovcev. Rojen je bil v Gruškovcu pri Cirku-lanah, tam zasadil svoj vinograd, leta 1991 pa je postal eden od ustanovnih članov DVS Haloze. Podpredsednik društva Zvonko Arnečič je najprej preveril kandidatovo znanje, šele nato mu je zaupal predpasnik in klobuk. Da so za Naj Martina imenovali Martina, se je letos zgodilo prvič. Predsednik DVS Haloze Edi Hojnik je spomnil, da imata vinogradništvo in vinarstvo v Halozah zelo dolgo tradicijo: »Patrom mi-noritom se moramo zahvaliti, da danes častimo 777-letnico organiziranega in stalnega kletarjenja v Halozah, slavimo tudi več kot 80 let vinarske zadruge od Svete Barbare. Potomci vseh teh skrbimo, da trta še raste v Halozah.« V kulturnem programu so nastopili Mladi veseljaki, mešani pevski zbor in Sestre Kopinske iz KD Cirkulane, za šaljivi krst mošta je poskrbela Micika. Martinovo so v Cirkulanah sklenili s tradicionalno martinovo večerjo in pokušnjo mladega vina. Eva Milošič Ducatu dosedanjih Naj Martinov se je pridružil Martin Žuran. Foto: EM Ptuj • Martinovanje 2017 Martinovanje napolnilo ptujske ulice Veliko število turistov in domačinov, ki so martinovo soboto preživeli v najstarejšem slovenskem mestu, priča o tem, da ima vino na Ptuju posebno mesto. O tem priča tudi dejstvo, da imamo najstarejšo vinsko klet na Slovenskem, kot eni redkih pa tudi vinograd sredi mesta. Zavod za turizem Ptuj, kot koordinator in organizator letošnjega Martinovanja, je praznovanje zastavil kot posebno doživetje. Ob predstavitvi vinarjev in kmetij so pripravili tudi strokovna predavanja in vodene degustacije, posebej zanimivo pa je bilo nedeljsko turistično vodenje Marije Hernja Masten, ki je obiskovalce popeljala po skritih vinskih kotičkih Ptuja. Najpestrejša in najživahnejša pa je seveda bila martinova sobota, ki se je začela s srečanjem župana MO Ptuj Mirana Senčarja z vinskimi kraljicami, vitezi vina, mestnim viničarjem, vinogradniki, princi karnevala in predstavniki Združenja karnevalskih mest Slovenije. Natanko ob 11. uri je bila izpeljana inavguracija nove vinske kraljice. Dosedanja ptujska vinska kraljica Urška Repič je krono predala Evi Gašperšič, ki je kot sedma prevzela ta častni naziv. Kot je dejala 20-letna lepotica, ji to pomeni zelo veliko čast, saj je bila vse življenje aktivna v domačem vinogradu, v katerem imajo 3500 trsov. „Imam možnost še bolj razvijati svoje znanje, obenem pa kaj storiti tudi za prepoznavnost Ptuja na tem področju," je povedala nova vinska kraljica. Študentka Fakultete za gradbeništvo pravi, da je kandidirala tudi zato, ker želi mlade bolje poučijo o kakovosti, nastanku in pomenu vina. O vsem tem pa so se na Martinovanju poučili mnogi obiskovalci, ki so soboto preživeli v mestu. Za glasbeno poslastico velikega števila ljubiteljev žlahtne kapljice in zabave je poskrbel tamburaški orkester Cir-kovce in Mini godba Pepi krulet, v popoldanskih in večernih urah pa Poskočni muzikanti in Mladi gamsi. Z Martinovanjem se je tradicionalno začel tudi predpustni čas oz. mali fašenk. Dženana Kmetec Nova vinska kraljica je Eva Gašperšič (prva z desne), ki ji je krono predala Urška Repič (peta z leve). Gorišnica • Dobrodelna prireditev za Kmetijo Kekec Boste lahko pomagali tudi vi? Da bi pomagali nesrečni družini Kekec, ki jim je podtaknjen požar povzročil precejšnjo materialno škodo, so krajani Moškanjcev stopili skupaj in organizirali dobrodelno prireditev. Potekala bo danes, v torek, ob 19. uri, v prostorih gasilsko-vaškega doma v Moškanjcih. Kmetiji Kekec iz Moškanj-cev iz občine Gorišnica je pred dobrim mesecem požar uničil traktor, veliko krme za živino in gospodarsko poslopje, iz katere so sicer ob pomoči sosedov uspeli pravočasno rešiti 48 glav živine. Zgodba družine Kekec je ganila sokrajane, ki so jim takoj po požaru priskočili na pomoč. Da pomagajo družini, kolikor je le v njihovi moči, so se člani PGD Moškanjci, Športnega društva Moškanjci in Vaškega odbora Moškanjci odločili, da organizirajo dobrodelno prireditev »Pomagam, ker lahko!«. »Ideja o pomoči se je porodila takoj po samem dogodku, ker smo menili in še menimo, da je pomoč sočloveku v takšnih trenutkih še kako pomembna. Po tem, ko smo uradno izvedeli, da dogodek ni posledica samovžiga ali napake na objektu, smo takoj, brez pomislekov stopili v akcijo in se odločili pomagati. Takrat smo se zavedali, da bi se lahko v takšnem položaju kaj hitro znašel kdor koli izmed nas ...,« pojasnjuje predsednik PGD Moškan-jci Gregor Sok in nadaljuje: »Naš osnovni namen je po najboljših močeh pomagati družini. Zavedamo se, da ne bomo uspeli zbrati toliko sredstev, da bi v celoti lahko pokrili nastalo škodo, nam pa je v veliko veselje, če jim bomo z našo skupno pomočjo pripomogli in olajšali vsaj kakšen nakup. Gospodarsko poslopje je treba čim prej urediti, saj se bliža zimski čas, traktor je osnova za delo v kmetijstvu, prav tako živina ne more brez krme.« V ta namen organizirajo dobrodelno Stand up prireditev z znanimi slovenskimi komiki - Perico Jerkovičem, Tinom Vodopivcem in Martino Ipša. Prireditev bo danes, v torek, 14. novembra, ob 19. uri v prostorih gasilsko-vaškega doma v Moškanjcih. Cena vstopnic je deset evrov. Vsi nastopajoči so se v celoti odpovedali svojemu honorarju, za kar so jim organizatorji še posebej hvaležni. Vsa zbrana sredstva bodo tako v celoti namenjena družini. Vsi tisti, ki želijo pomagati, a se dogodka ne bodo mogli udeležiti, pa lahko želeni znesek nakažejo na TRR gasilskega društva PGD Moška-njci (TRR: SI56 6100 0000 4540 335, namen: Donacija za Kmetijo Kekec SKLIC: SI 00 12345-17). Organizatorji se že vnaprej zahvaljujejo lokalnim obrtnikom in vsem, ki bodo z nakupom kart ali donacijo pomagali nesrečni družini. Monika Levanič Požar je uničil gospodarsko poslopje, veliko hrane za živino in traktor. Foto: ML Foto: CG Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 5 torek • 14. novembra 2017 Podravje Štajerski 5 Ormož • 25. Martinovanje v znamenju spomina na Meškovo in Čurina Veselo martinovanje privabilo več kot 4000 obiskovalcev 25. Martinovanje v Ormožu je upravičilo sloves največjega turističnega dogodka v mestu. V dveh dneh je ob pestri zasedbi vinarjev, lokalnih ponudnikov in programa mesto obiskalo več kot 4000 ljudi. Ormoške ulice so bile minuli konec tedna rezervirane za prijetno druženje ob odlični vinski kapljici, poticah in drugih kulinaričnih dobrotah ter pestrim programom. Prijazni domačini so v več kot dveh desetletjih praznik vina vzeli za svojega, saj so se na dvodnevnem dogajanju predstavili domala vsi ormoški zavodi in društva, številni lokalni ponudniki, vinarji in drugi ter tako skupaj z organizatorji poskrbeli, da je bilo v petek in soboto v mestnem središču nadvse živahno. Dober obisk je bil že v petek zjutraj na veliki ormoški martinovi tržnici, gneča je bila tudi na odprtju razstave pridnih rok Društva kmečkih žena; ta je bila letos posvečena Erni Meško, ki si je prizadevala za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja kmečkih žena. Poleg drugih dobrot in prazničnih pogrinjkov so ormoške kmečke žene predstavile kar 41 lepo zavitih potic; 26 jih je prejelo zlato priznanje. Sledilo je odkritje doprsnega kipa velike prleške kmetice, pisateljice, pesnice in tudi družbenopolitične delavke Erne Meško v aleji pred ormoškim gradom. Kip prve dame v aleji pomembnih mož Ormoža in okolice je izdelal akademski kipar Mirko Bratuša. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril Jože Osterc, ta gesta dokazuje, da se zavedajo pomena kmečke žene in veličine Erne Meško. O »naši mamiki« je v imenu sorodnikov spregovoril njen sin Ciril Meško. Z leve: dr. Jože Osterc, Ciril Meško in župan Alojz Sok ob doprsnem kipu Erne Meško Videm • Na Pobrežju imenovali novega kletarja Letos zbrali okoli 400 litrov mošta Krajevna skupnost Pobrežje je v vaškem domu pripravila deseto martinovanje. Tudi letos so va-ščani v skupno vinsko klet prinesli mošt in mu izbrali novega skrbnika. V sodih se je tako nabralo okoli 200 litrov rdečega in skoraj toliko litrov belega mošta. Skupno pobreško vino bo mogoče posku- siti na različnih prireditvah in ob posebnih priložnostih vse leto, saj ga do prihodnjega martinovega po pravilih ne bo smelo zmanjkati. Zmagovalca turnirja za naj špricar in mladega vina Popoldne je letos prvič v grajski kleti Unterhund potekalo slavnostno odprtje 25. Marti-novanja v Ormožu s prihodom vinskih kraljic in začetkom festivala vin; slednji je bil eden izmed najbolj obiskanih dogodkov letošnjega Martinovanja. Člani KD Ormož so grešni moštek krstili, simbolično z nabitjem pipe na poln sod pa so martinovanje odprli ormoški župan Alojz Sok, direktor in glavni enolog kleti Puk-lavec Family Wines Mitja Herga ter vinska kraljica Jeruzalemsko--Ormoških goric Katja Kolarič. Razglasili so tudi zmagovalca turnirja za naj špricar in mladega vina. Med 45 vzorci mladih vin je najvišjo oceno (18,23) prejel Dragutin Kunčič za rumeni muškat. Za laskav naziv naj špricar pa se je potegovalo 20 vin; tako strokovna kot potrošniška komisija sta za naj špricar razglasili ljutomerčana 2016 iz kleti Puklavec Family Wines. Na svoj račun so prišli tudi vsi ljubitelji umetnosti na odprtju razstave likovno-literarne kolonije »Malek 2017«, ki je bila letos posvečena svetovno priznanemu prleškemu vinarju Stanku Čurinu. Legende slovenskega vinogradništva so se spomnili tudi ob pogovoru z vnukoma Aleksandro Pivec in Borutom Prapotnikom. Za pester sobotni utrip je med drugim poskrbelo še 22. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla ter tekmovanje v kuhanju prleškega piskra (najboljšega je skuhala ekipa GZ Ormož). Oba dneva so se zvrstile tudi številne spremljevalne prireditve ter zabava za vse generacije v organizaciji PGD Ormož. Monika Levanic Grešni moštek so krstili Člani KD Ormož ter ga tako spremenili v pravo vino. Foto: Nada Topolovec Ob jubilejnem martinovanju ter imenovanju kletarja in podkletarja je bil vaški dom na Pobrežju poln, vzdušje pa odlično. Za vino sta v zadnjem letu skrbela kletar Ivan Cojkošek in podkletar Edi Koderman, ključe vinske kleti v vaškem domu pa sta zdaj predala novemu kletarju Branku Ma-riniču in izbranemu podkletarju Pepiju Muršeku. Mošt je blagoslovil pater Janez Ferlež iz Župnije svetega Vida pri Ptuju, obiskovalce prireditve je nagovoril tudi predsednik pobreške krajevne skupnosti Ivan Fridauer. Za veselje so poskrbeli ljudski pevci Folklornega društva Pobrežje in ljudski godci Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, meh na harmoniki je raztegnil Rok Cojkošek, prireditev je vodil Marjan Nahberger. Gospodinje iz Društva žensk Pobrežje so pripravile razstavo marmelad in spekle pecivo, organizatorji pa so poskrbeli tudi za pogostitev vseh obiskovalcev. EM Ptuj • Martinovanje v Qcentru in Qlandii Nakupovanje in druženje v martinovem vzdušju Prejšnji konec tedna je na Ptujskem potekal v znamenju številnih martinovih prireditev, ki so potekale na prostem in tudi v trgovskih centrih. V Qlandii in Qcentru so mar-tinovanje prvič izvedli v večjem obsegu, je povedal vodja centrov Bojan Miško. Tako redni nakupovalci kot obiskovalci so uživali v tradicijski kulturi in ponudbi jedi, ki spremljajo martinov praznik, na stojnicah so ponudili obložene kruhke in sladke dobrote ter mošt, ki mu je še samo malo manjkalo do preobrazbe v vino, a je še vedno zelo teknil. Del zakladnice ljudskega bogastva, domačo pesem in ples, so v petek in soboto v oba centra prinesli člani FS in TD Podlehnik, FS Rožmarin Dolena ter Jurovski fantje. Pod-lehničani so nastopili v Qcentru, v Qlandii Dolenčani, Jurovski fantje pa v obeh centrih. V sicer bogato prireditveno dejavnost so tako dodali novo prireditev, ki bo postala tradicionalna. Decembra bosta njihova osrednja gosta Miklavž, ki ga pričakujejo 5. decembra, Božiček pa jih bo obiskal, ko bo imel čas, a zagotovo jih ne bo izpustil. MG Foto: Črtomir Goznik Z veselega martinovanja v Qlandii Foto: ML Foto: ML Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 912 8 StajerskiTEDHlK Podravje torek • 14. novembra 2017 Ptuj, Podravje • Skupaj proti demenci Ni vsak starostnik, ki kaj v trgovini vzame in ne plača, le stari tat... Demenco povzroča več kot 200 bolezni, strah pred njo pa je tako zaradi stigme kot stereotipov izjemno velik. A dejstvo je, daje hitro in pravilno diagnosticiranje te bolezni ključno za pravočasno zdravljenje, s katerim se lahko napredovanje demence bistveno upočasni. Po nekaterih podatkih ima demenco že vsaki četrti starostnik v Sloveniji, z leti pa naj bi se stanje le še slabšalo ... Program so že začeli izvajati, trajal pa bo do jeseni prihodnje leto. Foto: CG Več kot 49 milijonov ljudi na svetu, od tega približno 9 milijonov Evropejcev, se sooča z demenco. Statistični podatki za Slovenijo so precej zastareli, po tistih izpred desetih let ima demenco vsaj 32.000 bolnikov. Dejansko naj bi bile te številke še precej višje, po nekaterih podatkih naj bi se s to diagnozo srečal vsak četrti starostnik v Sloveniji. Zaradi razširjenosti demence, njenega vpliva na celotno družino, v kateri prebiva bolnik, pa tudi neprimernih kadrovskih normativov v socialnovarstvenih ustanovah so se v Domu upokojencev Ptuj skupaj s številnimi partnerji odločili za kandidaturo na razpisu ministrstva za zdravje. Razpisanih je bilo 380.000 evrov, Ptujčani kot voditelji tega programa za Pod-ravje pa so si za izvedbo zagotovili 50.400 evrov sredstev iz razpisa, medtem ko bodo 20 odstotkov vrednosti projekta prispevali sami. Celotna sredstva bodo namenjena izobraževanju oseb, ki delajo z dementnimi, ter informiranju prostovoljcev in širše javnosti o tej bolezni. Prvi koraki na poti k temu so že bili storjeni; izdali so brošuro in zloženko z naslovom Skupaj proti demenci. Gre za dveletni program, ki je naravnan k trajnostnemu izboljšanju nabora storitev in kompetenc delavcev, ki skrbijo za osebe z demenco v različnih okoljih. Izjemno pomemben člen v tej verigi so svojci, ki se jim bodo posebej posvetili. Program povezuje različne izvajalce storitev v regiji. Zraven nosilca Doma upokojencev še sedem partnerjev: Zdravstveni dom Ptuj, Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje, Spominčico - Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Center za socialno delo Ptuj, Inštitut za socialo, psihiatrijo in psihotravmatologijo, Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in društvo Optimist Ptuj. V okviru tega programa bodo potekali tudi izobraževanja, delavnice in usposabljanja zdravnikov, strokovnih delavcev in sodelavcev v verigi zdravstvene oskrbe. Dogodki bodo organizirani v 19 občinah Spodnjega Podravja, kjer prebiva več kot 11.200 oseb, starejših od 69 let. Kot je na predstavitvi tega projekta povedala Silvestra Gorjup, predstavnica Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, so napovedi za priho- dnost precej črnoglede in se jim je treba prilagoditi ter nanje primerno odzvati. Predvideva se namreč porast števila obolelih za demen-co; do leta 2150 naj bi se tudi zaradi načina življenja in hitrega tempa sedanje številke še potrojile. Demenca t norost „Demenca je še zmeraj tabu tema. Če bolezen pravočasno zaznamo, jo lahko upočasnimo in naredimo bivanje obolelih in svojcev prijaznejše, predvsem s človeško in strokovno obravnavo. Demenca ima 1001 obraz, zato je v prvi fazi treba spremeniti mišljenje: to ni norost, to je bolezen in zato tu nikoli ne smemo delati enačaja. Ni vsak starostnik, ki kaj vzame v trgovini in ne plača, le stari tat," je med drugim poudarila direktorica DU Ptuj Jožica Šemnič-ki. Pri tem pa je izpostavila še pomembno dejstvo, da sicer domovi izpolnjujejo kadrovske normative, Na voljo svetovalni telefon V času izvajanja programa Skupaj proti demenci (do prihodnjega leta) je na voljo svetovalni telefon za občane in svojce oseb z demenco. Pokličete lahko od ponedeljka do petka, med 9. in 11 ter 14. in 16. uro. Podravje • Srečanje bolnikov po možganski kapi Za večje vedenje o bolezni in njenih posledicah Člani Kluba CVB Ptuj, bolnikov po možganski kapi, so oktobra v Domu upokojencev (DU) Ptuj izvedli poljudno in strokovno srečanje ob svetovnem dnevu možganske kapi. Strokovnjaki Doma upokojencev so v okviru srečanja predstavili strokovno delo po možganski kapi in delovne-terapevtske obravnave po možganski kapi. Predstavili so tudi delo ptujskega kluba in Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. V imenu DU Ptuj je na srečanju govorila direktorica Jožica Šemnički. V domu imajo veliko stanovalcev po možganski kapi, ki zaradi posledic te bolezni potrebujejo vsakodnevno pomoč pri vseh dnevnih aktivnostih. Na tem področju imajo veliko strokovnega znanja in izkušenj. Dom ima Milan Čuček, predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, na srečanju v Domu upokojencev Ptuj tudi koncesijo za fizioterapijo, zato bolniki po možganski kapi lahko rehabilitacijo opravljajo tudi pri njih. Združenje bolnikov s cere-brovaskularno boleznijo je bilo ustanovljeno leta 1990, je povedal predsednik Milan Čuček. Danes v Sloveniji deluje 20 klubov CVB z okrog 2000 člani. Od leta 2004 deluje kot humanitarna organizacija. Glavni financer je še vedno Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije, nekaj sredstev pa pridobijo prek razpisov. Klub CVB Ptuj deluje od leta 2003, ima 245 članov, je povedala Marija Pernat. Srečujejo se enkrat mesečno v Termah Ptuj, s predavanji, ki so javna in se jih lahko udeležijo tudi drug,i sodelujejo tudi strokovnjaki z najrazličnejših področij. V Termah potekajo tudi tedenske terapije pod vodstvom fizioterapevtov. Aktivne so poho-dniška, dramska skupina, pevska, V Sloveniji zaradi možganske kapi vsako leto umre okrog 2100 bolnikov Možganska kap je tretji najpomembnejši vzrok umrljivosti in vodilni razlog invalidnosti v svetu. Tako pri nas kot tudi po svetuje možganska kap najpogostejša nevrološka bolezen. Vsako leto jo v Sloveniji doživi več kot 4000 ljudi, okoli 2100 jih tudi umre. Podatki kažejo, da vsaki dve uri utrpi možgansko kap en človek, njene posledice obolelim in svojcem znatno spremenijo kakovost življenja. Preprečimo jo lahko z zdravim načinom življenja, predvsem pa pravočasnim prepoznavanjem dejavnikov tveganja. Eden takih je zagotovo visok krvni tlak. Strokovnjaki zato priporočajo, da je dobro poznati vrednosti svojega krvnega tlaka, prav tako tudi glukoze in holesterola. Če pa pride do možganske kapi, je treba hitro in pravilno ukrepati. Društvo za zdravje srca in ožilja je tudi ob letošnjem svetovnem dnevu možganske kapi opozorilo na nujnost vse večjega prepoznavanja znakov možganske kapi, več ljudi jih bo poznalo, hitrejše bo ukrepanje in milejše bodo posledice za obolelega. Pomembnaje vsaka minuta. športna in likovna skupina, aktivni sta tudi skupini za ročne spretnosti in ohranjanje starih običajev in navad, skupina za samopomoč pa je bila tudi pobudnica srečanja ob svetovnem dnevu možganske kapi. Občasno v klubu potekajo tudi meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Možgansko kap v zadnjem času utrpi vedno več mladih, za katere pa je življenje po kapi še veliko težje. V kulturnem delu srečanja so nastopili mladi harmonikar Blaž Cebek in pevska skupina Veseli prijatelji kluba CVB Ptuj pod vodstvom Marije Junger. Predstavili sta se tudi skupina za samopomoč in dramska skupina. MG Foto: MG 6 ŠtajerskiTEDNIK V središču torek • 14. novembra 2017 Cirkulane • Država gradov v svoji lasti ne bo prodala, a tudi obnovila ne Obnove, delovnih mest, laboratorijev ir Lani poleti je avstrijski par izrazil interes za nakup gradu Bori v državni lasti. Čeprav so za grad doslej spisali že številne načrte Zaman; konec preteklega meseca so na Ministrstvu za kulturo (MK) možnost prodaje Borla izključili, z napovedano obnovo dela g Gospodar išče gospodarja Grad Bori je še vedno brez upravljavca, ta pa je pogoj za začetek napovedanih obnovitvenih del na severovzhodnem traktu gradu. Na Ministrstvu za kulturo (MK) naj bi na zadnjem sestanku pojasnili, da bo, če drugega kandidata ne bo, grad upravljala kar država. Župan občine Cirkulane Janez Jurgecje zanikal da občina gradu ne bi želela upravljati: »Za to nima možnosti, saj ima premalo denarja.« Upravljanje gradu so bili sicer pripravljeni sprejeti v Društvu za oživitev gradu Bori (DgB), vendar so na MK to možnost kategorično izključili. Na občini in v društvu so se dogovorili, da bodo pred MK nastopali skupaj, a so se zadnjega sestanka udeležili le predstavniki občine. Predsednica DgB Sonja Gole je dejala, da dogovor velja le enosmerno: »Mi moramo obveščati občino, ona nas ne.« Povedala je, da se na društvo in Podeželsko razvojno jedro Halo vsake toliko časa obrne kdo, ki se zanima za nakup oz. začasen ali trajen najem Borla: »Na žalost moramo vsakemu interesentu povedati, da za to nismo pristojni, in ga napotiti na MK. Če bi to pristojnost imeli, mislim, da bi nam grad z različnimi dogodki kar uspelo zapolniti.« Sporno seji zdi, da bi nekdo iz Gradca lahko bil primeren najemnik oz. upravitelj gradu, društvo, ki si za njegovo oživitev prizadeva že dvanajst let, pa ne. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je pojasnil, da najprej niso vedeli, kdo se zanima za Bori: »Poizvedovanje je potekalo prek prestižne nepremičninske agencije iz Ljubljane. Kasneje smo ugotovili, da gre za moža in ženo oz. celotno družino iz okolice avstrijskega Gradca.« Na MK so potrdili, da so se konec oktobra z interesentoma za nakup gradu in predstavniki cir-kulanske občine sestali, z drugimi pojasnili pa so bili sila skopi: »Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države v letih 2017 in 2018 ne predvideva prodaje gradov, za najem pa interesenta nista izkazala zanimanja.« Bori sta želela kupiti zdravnica Dagmar Zidek in inženir Gerald Rauscher, ki imata v kraju Hart nekaj kilometrov vzhodno od Gradca posebno združenje za podporo ljudem s posebnimi potrebami (Verein Naturheilpark). V njem organizirajo številne aktivnosti, ključne pa so različne vrste terapevtskega jahanja oz. terapij s konji. Predsednik združenja Rauscher je pojasnil, da bi z družino radi kupili katerega od zgodovinskih gradov ali dvorcev: »Radi imamo in cenimo staro zidovje, v Sloveniji nam je všeč. O Borlu smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom. Dobili smo občutek, da smo z našim zdravstvenim projektom, ki bi v regijo prinesel obziren in ekološko polnovreden način življenja, zelo dobrodošli.« Zidekova in Rauscher bi se z družino v grad priselila, ga obnovila, uredila tudi okolico in v gradu uredila poseben terapevtski center. Podrobnejšega načrta nista razkrila, Rauscher je povedal le: »Potrebovali bi dovolj veliko zgradbo za laboratorije, izdelovanje zdravil in skladiščenje, prostore za seminarje in za naše bivanje. Potrebovali bi tudi dovolj velike njive za kmetovanje in prostor za živali. Prednost dajemo mirnim krajem s pozitivnim vzdušjem in v naravi. Zato bi bilo posestvo, kakršno je Bori, za nas naravnost idealno.« Do cene sploh niso prišli Rauscher je pojasnil, da so se zanimali le za nakup Borla, najem pa jih ne mika: »Z družino in s celotnim podjetjem smo pripravljeni Borlsko posestuo bi bilo po besedah interesentov za nakup zanje »idealno«. Slovenija • Volitve predsednika republike Pahorju za las še en mandat Borut Pahor je na nedeljskih volitvah uspel zadržati funkcijo predsednika države. Volivci so mu namenili 53 odstotkov glasov, njegovemu protikandidatu, županu Kamnika Marjanu Šarcu, pa 47 odstotkov. Tudi drugi krog volitev predsednika države je zaznamovala nizka volilna udeležba, bila je 41,7-odstotna. Na Ormoškem je bila volilna udeležba nad republiškim povprečjem (42,4 %), prav tako v spodnjem delu Ptujskega polja (Markovci, Dornava, Gorišnica, del MO Ptuj) in Slovenskih goricah (blizu 44 %). V mestu Ptuj, Halozah in na Dravskem polju je bila volilna udeležba pod državnim povprečjem. Na Ptuju in v občini Hajdina je bila 41,3-odstotna, v Halozah in Kidričevem 40-odsto-tna. V vseh volilnih enotah na ptujsko-ormoškem območju so volivci največ glasov zaupali dosedanjemu predsedniku Borutu Pahorju. Na Ormoškem 52,6 %, v Slovenskih goricah, Markovcih, Gorišnici, Dornavi, Rogoznici in na Grajeni 54,3 %, mestu Ptuj in občini Hajdina 58,9 % ter v Halozah in občini Kidričevo 52,5 %. Pahor je po ponovni izvolitvi napovedal, da bo predsednik vseh, a se bo po kritikah v kampanji potrudil, da bo njegov glas bolj slišan. Poudaril je, da se bo oglašal na način, da bo »slovenski politiki pomagal reševati probleme in ne poglabljati razlik«. Podporo volivcev razume kot veliko odgovornost. V izjavi po izvolitvi je napovedal, da bo upravičil vsa pričakovanja. Marjan Šareč je Pahorju čestital za zmago. »Dobro sva se borila, bila je naporna in dolga tekma.« Ponosen je, da sta s Pahorjem merila moči toliko časa, saj je sprva kazalo, da bodo volivci predsednika izvolili že v prvem krogu. Nov petletni mandat bo predsednik nastopil 23. decembra, dan prej bo zaprisegel pred državnim zborom. Pahorje četrti predsednik v zgodovini samostojne države in drugi, ki je bil še drugič izvoljen na funkcijo. Dva mandata jo je opravljal Milan Kučan, za njim pa po en mandat Janez Drnovšek in Danilo Turk. Slednjega je Pahor premagal na volitvah leta 2012. MZ Slovenija • Referenduma o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo Zdravnikom seje zdela novela zakona škodljiva, večini pacientov ne Rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti seje iztekel. Do ponedeljka je bilo zbranih nekaj manj kot 12.000 podpisov podpore, kar je znatno premalo in pomeni, da referenduma ne bo. Medtem ko so na ministrstvu za zdravje zadovoljni, v Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da bodo posledice škodljive za vse nas Na upravnih enotah je bilo do roka overjenih nekaj manj kot 12.000 podpisov podpore za razpis referenduma o Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Ta številka je daleč od tiste, ki so jo za razpis referenduma potrebovali zbiratelji, Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije pa tak izid komentira z naslednjimi besedami: „Iz osebnih stikov s prebivalci lahko jasno Foto: ČG Zbrana je bila le nekaj ueč kot četrtina potrebnih podpisou podpore ... povzamemo, da večina ne ve in ne razume, kaj novela ZZDej prinaša za vsakega posameznika. V ospredju je ostalo sporočilo, da je zakon namenjen discipliniranju zdravnikov, in jih s tem posredno označilo za odgovorne za slabosti našega zdravstvenega sistema. Ob trudu posameznikov, še posebej mladih zdravnikov, se sprašujem, kako je mogoče, da so se ravno za ta referendum pojavljale številne težave pri overjanju podpisov na upravnih enotah. Kljub temu da referendum ne bo razpisan, pa bomo javnost redno obveščali o škodljivih posledicah novele ZZDej." Ob tem poudarja, da se je zavzemala, da bi novela zakona izpustila največje sistemske napake, ki jih vnaša v naš zdravstveni sistem in zaradi katerih bo po njenem mnenju v prihodnosti otežena dostopnost do zdravstvenih storitev. „Žal naših in mojih osebnih opozoril mediji večinoma niso želeli predstavljati javnosti. Kako si sicer razlagati, da so mladi zdravniki razposlali svoja sporočila na več kot 300 medijskih naslovov - skoraj brez vsakega odziva. Kako razumeti, da je iz arhiva RTV Slovenija izginila oddaja Dogodki in odmevi, v kateri je bilo poročilo o novinarski konferenci v zvezi z zbiranjem podpisov za referendum, in kako dejstvo, da je nacionalna televizija prestavljala soočenje med zbornico in ministrstvom za zdravje v času, ko je še bilo mogoče overiti podpis za referendum?" O tem, kaj lahko pričakujemo po uveljavitvi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in kako se bo spremenil zdravstveni sistem, so včeraj, v četrtek, v prestolnici organizirali tudi okroglo mizo. Proti noveli novega zakona so se opredelili tudi Mladi zdravniki, ki so vztrajali, da spremembe mlade specialiste postavljajo v neenak položaj, saj 3 do 5 let po specializaciji ne bodo mogli začeti samostojno opravljati dejavnosti kot zasebni zdravniki. Na drugi strani pa je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zadovoljna, da referenduma ne bo in bo novela zakona stopila v veljavo. Kot je povedala na srečanju zdravnikov na Ptuju, je to pomemben korak k ohranjanju javnega zdravstvenega sistema. Prepričana je, da je največja težava nastala zaradi dejstva, da novela ureja način podeljevanja koncesij v zdravstvu. Ključne novosti se nanašajo na opredelitev javne zdravstvene službe, podeljevanje koncesij le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let, pri čemer se lahko čas koncesije podaljša še za 15 let. Po novem bo koncesija razpisana le za dopolnitev javne zdravstvene mreže ter ne bo predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Novela omejuje tudi delo zdravnikov izven zavodov, v katerih so zaposleni, saj določa pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, opravljajo zdravstvene storitve izven njih. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 barva cm k stran 6-7 torek • 14. novembra 2017 V SrediŠČU ŠtajerskiTEVRlK 7 Foto: EM Grad Bori je od leta 2010 zaradi uarnosti za jaunost zaprt. Ping pong kulturnega ministrstua Odkar je bil leta 1996 grad Bori dokončno podržavljen, se država nikakor ne more odločiti, kaj bi z njim. Pred leti seje za nakup gradu zanimal Anton Krajnc iz Arizone, umetnik s haloškimi koreninami, a so pogajanja z Ministrstvom za kulturo propadla. Za državo bi v poštev prišel le najem, a so bili tudi tovrstni poskusi večkrat neuspešni. Leta 2013 je Slovenija sklenila, da bo borlsko grajsko poslopje, nekaj spremljajočih objektov in pripadajoča zemljišča vendarle prodala. Januarja tistega leta so grad ocenili na 2,23 milijona evrov. Decembra je cena znašala le še 257 tisočakov oz. dobro desetino prvotne izklicne cene, a seje Krajnc medtem že odločil za nakup nepremičnin v Velikem Okiču. Decembra 2014 je država ustavila prodajo vseh gradov v svoji lasti, saj interesa za nakup praktično ni bilo. Zdaj seje situacija obrnila: zanimanje je, samo nakup do nadaljnjega ni mogoč... konj na Borlu ne bo ta Dagmar Zidek in Gerald Rauscher ponudila povsem novo zamisel, tdu pa še niso začeli. v naše novo domovanje vložiti denar, moč in 'srčno kri'. Zaradi tega vendar potrebujemo zanesljivo zemljiškoknjižno lastništvo. Na sestanku na MK tako daleč, da bi se pogovarjali o ceni, sploh še nismo prišli.« So jim pa na M K svetovali, da kupijo kakšnega od slovenskih gradov v zasebni lasti, priskrbeli jim bodo celo kontaktne podatke nekaj lastnikov, ki bi se za prodajo utegnili odločiti. Jurgec je povedal: »Skoraj prepričan sem, da interesenta ne bosta kupila nobenega od gradov s tega seznama, temveč bosta šla na sosednjo Hrvaško.« Nad odločitvijo države je razočaran: »Interesenta bi grad morala obnoviti v skladu z zakonskim omejitvami oz. kultur-novarstvenimi pogoji, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena. Mislim, da je zavrnitev prodaje velika škoda tako za kraj kot za občino. Kakorkoli namreč gledamo na to, grad bi bil obnovljen, v njem bi živela neka dejavnost.« Predsednica Društva za oživitev gradu Bori Sonja Gole je dejala, da v društvu dogajanje težko komentirajo, saj o njem niso bili uradno obveščeni: »Radi bi, da bi se nekaj zgodilo; da bi grad obnovili ali mu vsaj delno dali namembnost. Smo pa seveda zainteresirani za to, da bi bil vsaj del gradu odprt za javnost. Če bi bila edina rešitev, da se grad obnovi, njegovo zaprtje za javnost, pa bi tudi o tej možnosti dvakrat premislili. Zakonodaja za spomenike državnega pomena javni dostop sicer zahteva, a so se v preteklosti že pojavile tendence, da bi se to spremenilo.« Vprašala se je tudi, kdo bi hotel kupiti grad v tako slabem stanju, saj je drugod nepremičnine v bistveno boljšem stanju mogoče kupiti za manj denarja: »Gre za odvračanje pozornosti od tistih stvari, ki naj bi se na gradu že odvijale, pa se ne.« Letos naj bi se namreč začeli tako okoli milijon in pol evrov vredna obnova severovzhodnega trakta gradu, v katerem bi uredili predstavitev omrežja Natura 2000, in približno enako vredna sanacija brežine pod gradom, a se je oboje zamaknilo v negotovo prihodnost. Župan Cirku-lan je opozoril, da tudi napovedana delna obnova ne bo zadoščala: »Šlo bo le za parcialno rešitev. Ne vem, ali bo gradu prinesla to, kar bi bilo treba - življenje.« Eva Milošič Podravje, Slovenija • Meteorološke napovedi Verjetnost za toplo zimo je večja od verjetnosti za hladno Koledarska zima se bo pričela s Sončevim obratom 21. decembra, meteorološka zima decembra, uradno zimske razmere na cestah jutri, na Kredarici pa je snežna odeja debela že okoli četrt metra. Pozanimali smo se, kaj nas v prihajajočem letnem času čaka. Debela snežna odeja je pri nas use redkejši pojau. Meteorolog Branko Gregorčič z Urada za meteorologijo in hi-drologijo pod okriljem Agencije RS za okolje (ARSO) je priznal, da zares uporabne vremenske napovedi za zimo v Sloveniji ni mogoče podati: »Velja, da je verjetnost za toplo zimo večja od verjetnosti za hladno, a to ne pomeni, da niso znotraj zimskega trimesečnega obdobja možna tudi hladna in snežena obdobja. Tudi lani ni vnaprej prav nič kazalo na ostro zimo, pa vendar je bil letošnji januar izrazito hladen.« Pojasnil je, da vremenske napovedi temeljijo na meteorolo- Pouprečne mesečne temperature zraka na nam najbližji meteorološki postaji Maribor Tabor (v stopinjah Celzija) 1981-1990 1991-2000 2001-2010 2014 (zadnje leto, za katerega so objavili podatke) Januar -0,9 0,4 0,2 3,3 Februar 0,5 2,3 2,2 3,9 December 1,2 0,5 0,8 3,0 Vir: Statistični urad RS Na Agenciji RS za okolje so v merjenem časovnem obdobju zabeležili tudi nenavadne ekstreme. Najzgodnejši sneg je padel 15. julija 1970 v Ratečah, najpoznejši pa v istem kraju 10. junija 1974. Snežna odeja je najdlje, 296 dni, trajala na Kredarici v zimi 1984/85, v Mariboru so rekord, 114 dni, doživeli v zimi 1962/63. ških meritvah in računalniških modelih: »Žal je njihova uporabna vrednost omejena na približno deset dni vnaprej. To velja za širše območje Evrope, ki sodi v pas zmernih geografskih širin, za katerega so značilna velika nihanja lege t. i. polarne fronte.« Dodal je, da imajo večji časovni doseg napovedi v ekvatorialnem pasu, posebej v bližini oceanskih obal. Na ARSO vodijo bogat arhiv podnebnih meritev, ki segajo v leto 1850. Pojasnili so, kaj te kažejo: »Podobno kot v Evropi in večjem delu sveta meritve v Sloveniji jasno kažejo, da se naše podnebje ogreva. Hkrati z ogrevanjem ozračja se spreminjajo tudi številne druge podnebne spremenljivke (padavine, snežna odeja itd.), ki pomembno vplivajo na številne človekove dejavnosti.« Naraščajo predvsem poletne temperature zraka, porast zimskih temperatur je nekoliko manjši. Temperatura v mestih narašča bolj kot na podeželju, povsod pa se število toplih dni zvišuje in število ledenih zmanjšuje. Z leti pada tudi višina no- vega snega, čas trajanja snežne odeje je vse krajši. »Manj novega snega in milejše zime na vseh meteoroloških postajah imajo za posledico tudi krajše obdobje, ko so tla prekrita s snežno odejo,« so pojasnili na ARSO. Vse našteto je po njihovem mnenju odsev globalnih podnebnih sprememb. Eva Milošič Martin napovedal hudo zimo Naši predniki, ki jih je skrb za golo preživetje z vremenom povezovala tesneje kot nas, so svoja opazovanja strnili v številnih rekih in vremenskih prislovih. Meteorolog Branko Gregorčič je opozoril, da tem modrostim ne gre zaupati: »Ljudski reki za meteorologe nimajo kakšne posebne vrednosti, saj predpostavljajo ponavljajoče se vremenske vzorce, tega pa merjenja ne potrjujejo.« Kljub temu je priznal: »Jih pa tudi mi radi kdaj pogledamo...« Kakšna bo zima, naj bi bilo mogoče razbrati iz različnih znamenj, največjo težo med njimi pa je ljudstvo pripisalo vremenu na god svetega Martina. Ivan Šašelj je v Svetnikih in svetnicah v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovih zbral celo kopico ljudskih modrosti: »Če je na svetega Martina dan grdo in oblačno vreme, bo potem zima lepa; če je pa sončno in toplo, seje kmalu hude zime nadejati.« Ali pa: »Čeje Martinov plašč v meglo zavit, bo vsakdo še zime sit« Sklepati je mogoče tudi na podlagi zelenja: »Če sveti Martin listje obdrži, huda zima sledi.« In še: »Če zeleni trta še o svetem Martinu, ne bo hude zime.« Elizabeta (10. novembra) rada prijezdi na belem konju, tudi Andrej (30. novembra) zemljo pokriva s snegom ... Odgovor na vprašanje, kakšna bo zima, bi lahko zaupali tudi dnevu mrtvih: »Deževni vsi sveti - pozimi hudi zameti.« Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 9 Podravje ^o/m^TEDNlK 9 Ljutomer • Sledijo nacionalni resoluciji Nove bivalne enote Doma Lukavci Drugi največji socialno-varstveni zavod v Sloveniji v želji, da bi dosegli čim večjo kakovost bivanja, izvaja projekt zunajinstitu-cionalnega bivanja. a da so ti v primeru obolelih z de-menco neprimerno prenizki glede na potrebe. Jelka Sužnik, vodja enote DU Ptuj v Muretincih, je izpostavila problem premalo mest za bolnike z demenco v ustanovah, pa tudi dolgotrajen postopek diagnosticiranja te bolezni. Osveščanje svojcev je kot enega najpomembnejših elementov programa izpostavila tudi Nevenka Dobljekar, upokojena novinarka, ki je vodila tiskovno konferenco in ki ima tudi sama izkušnje z de-menco v družini: „Pomembno je svojce dementnih oseb osvestiti, da ne bodo ponavljali napak, kot smo jih morda delali mi, le zaradi neznanja. Veseli me, da bo program Skupaj proti demenci izveden, je pa dejstvo, da je vsaj deset let prepozen. Pomembno je vedeti, da ima vsak bolnik svojo demenco, zato je treba usposobiti strokovnjake za to področje, da bodo vedeli, kako pristopati k tej bolezni, obenem pa pripraviti register in nujno spremeniti kadrovske normative." Dženana Kmetec Zaposleni v Domu Lukavci na območju križevske občine že od leta 1952 nudijo storitve stanovalcem s posebnimi potrebami. Poleg osnovnih življenjskih potreb in skrbi, da se stanovalci počutijo dobro, jim nudijo kvalitetne psihosocialne in zdravstvene usluge. Že nekaj časa stara zgradba na lokaciji v Lukavcih ne dopušča, da bi sprejemali nove stanovalce, zdaj jih imajo skupno okoli 300, zato so pred leti pričeli projektom zunajinstitucional-nega bivanja. Tako so do letošnjega leta z zasebnimi vlagatelji sklenili partnerski odnos za šest bivalnih enot, v oktobru letos pa so nove tri bivalne enote odprli na Mestnem bregu v Ljutomeru, kjer jih je za potrebe bivanja teh oseb preuredil podjetnik Marko Filipič. Na območju prleške prestolnice ima Dom Lukavci zdaj že šest bivalnih enot, preostale tri pa na območju križevske občine. Kot je na otvoritvi novih treh bivalnih enot v Ljutomeru povedala direktorica Doma Lukavci Stanka Vozlič, resolucija nacionalnega programa socialnega varstva predvideva, da se šestini uporabnikov, ki bivajo v instituciji, do leta 2021 omogoči bivanje v manjših, dislociranih enotah. Ta cilj v Domu Lukavci izpolnjujejo. »Naši stanovalci niso ljudje, ki bi jih bilo treba zaradi bolezni in njihovih posebnosti potisniti na obrobje naše družbe. Žalostno pa je, da sta v 21. stoletju še prisotna stigmatizacija duševne bolezni in nerazumevanje duševno bolnih. S podcenjevanjem njihovih sposobnosti pri skrbi zase in sposobnosti doprinosa k družinskem življenju jim delamo hudo krivico. Že zaradi narave njihovih bolezenskih težav je prav, da jim damo priložnost in jih obravnavamo kot ljudi, ki si zaslužijo človeka vredno življenje,« je dejala Vo-zličeva. V novih treh bivalnih enotah v Ljutomeru prebiva zdaj 24 oseb, s čimer je v devetih bivalnih enotah zdaj nameščenih že okoli 70 stanovalcev Doma Lukavci. »Razvoj pomeni ustanavljanje takih bivalnih skupnosti. Razvoj pomenijo gospodinjske skupnosti, kjer se stanovalci počutijo čim bolj domače, čim bolj sprejeto in čim bolj samostojno, kjer so sredi lokalnega okolja, zato da se lahko vanj vključujejo,« je dejala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti Martina Vuk, ki je skupaj z Vozličevo in stanovalcem ene od enot Albertom Korezom prerezala trak in s tem slavnostno odprla nove bivalne enote. Miha Šoštarič torek • 14. novembra 2017 «Bi JuPf Pp°gram »skupaj PR0T| »EMENCU V programu sodelujejo številni partnerji, nosilec pa je Dom upokojencev Ptuj. Demenca ni enako pozabljivost! Prvi znaki demence: - pogosta izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, težave pri vsakodnevnih opravilih, težave pri orientaciji, spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapiranje vase... Kako zmanjšati tveganje: - redna vadba ali telesna aktivnost, zdrava prehrana, umska aktivnost, kakovostno spanje, aktivno družbeno življenje ... Foto: Miha Šoštarič V tri nove bivalne enote v Ljutomeru so namestili 24 stanovalcev Doma Lukavci. Foto: CG Podravje, Slovenija • O uspešni poti iz odvisnosti od drog Brane Miličevic: »Ni me droga pripeljala do napačnega življenja, ampak me je napačno življenje pripeljalo do droge« Brane Miličevic seje pred trinajstimi leti uspešno iztrgal iz objema drog, v katerega je zapadel že kot srednješolec. Danes pomaga številnim mladim najti pot iz odvisnosti. Foto: ML Rdeli križ Slovenije, Območno združenje Ormož, Krajevna organizacija Sveti Tomaž in Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so v prostorih Osnovne šole Sveti Tomaž organizirali okroglo mizo z ozdravljenim odvisnikom Branetom Miliče-vičem, ki je v primežu odvisnosti od drog živel več kot desetletje. »Vse se je začelo z laganjem in manipuliranjem že v osnovni šoli. Iskal sem pozornost pri puncah, bil sem dober športnik, odličnjak. Želel sem izstopati. Najprej sem poskusil cigarete in alkohol. Starši so mi zaupali. V drugem letniku gimnazije sem začel kaditi travo. Trava mi ni bila dovolj, želel sem eksperimentirati, poskusiti druge stvari. Začel sem jemati plesne droge - spid, ekstazi, kokain ... To so poživila. Plešeš celo noč in ko prideš domov, ne moreš zaspati. Prijatelji so mi svetovali uspavala, pomirjevala. Nato sem poskusil heroin. Na začetku me je bilo sicer zelo strah, ampak ker sem do tak- rat odnesel brez posledic, sem ga vzel ... Najprej manj, nato vse več. Vsak odvisnik ima svojo najboljšo drogo, zame je bil to heroin.« Brane je zapadel v peklenski krog odvisnosti. Razmišljal je samo o tem, kje in kako bo prišel do droge. Potreba po heroinu je rasla iz dneva v dan. Drogo je začel tudi preprodajati, zanjo krasti. »Potem sem šel na metadon in se zraven še drogiral. Vmes sem bil večkrat očiščen, a vsakič, ko sem pustil drogo, nisem vedel, kaj bi sam s sabo, nisem imel pravih vrednot, bil sem prazen ... Vedno znova sem se vračal v svet drog, ker edino tam sem se počutil normalnega. Ni me droga pripeljala do napačnega življenja, ampak me je napačno življenje pripeljalo do droge ...,« je prepričan Primorec. »V komuni sem se prvič počutil sprejetega« Več kot deset let je živel v primežu odvisnosti od drog, večkrat se je predoziral, enkrat bil celo kli- nično mrtev, vse dokler ga starša nista postavila pred dejstvo - komuna ali cesta. »Pri tridesetih letih sem odšel v komuno, naprej samo zato, da sem dobil streho nad glavo. Predstavljal sem si kot neko najnižje dno, ki ga človek lahko doživi. A ni bilo tako. Prvič sem se čutil sprejetega, prvič sem občutil, da je nekomu mar zame, da mi zaupa. Počasi sem skozi naloge, delo in odgovornosti pridobival zdravo samopodobo. Dobil sem prijatelje. Tudi odnosi s starši so se izboljšali. Tri leta sem bil v komuni in to je zame eden najlepših časov mojega življenja,« opisuje naš sogovornik. Izhod iz odvisnosti je v njegovo življenje vrnil lepše barve. Spoznal je novo življenje, ki traja že trinajst let. Danes je ponosni mož in oče, ki se veseli prihoda že drugega otroka. Komuno še dandanes redno obiskuje, a službeno, saj kot strokovni sodelavec in koordinator v Skupnosti Srečanje, ki deluje v okviru Zavoda Pelikan, pomaga drugim odvisnikom: »Ko sem prišel iz komune, sem naredil vozni- ški izpit, dokončal šolo in si našel službo. Kot prostovoljec sem hodil pomagat v Bertoke, zdaj sem strokovni sodelavec in koordinator. Skrbim za preventivne delavnice, hodim v komune, svetujem, delim svoje izkušnje in pomagam drugim, to pa pomaga tudi meni. Dobro se vrača z dobrim ... In če sem samo enemu pomagal, je to zame nepopisno veselje.« Starši, ukvarjajte se z otroki, od njih zahtevajte odgovornost, dajte jim delovne navade Na vprašanje, kako danes gleda na to hudo izkušnjo, Brane še odgovarja: »Žal mi je samo za bolečino, ki sem jo povzročil bližnjim, sicer pa mislim, da sem ravno zaradi te izkušnje danes boljši človek. Cenim male stvari. Vem, koliko truda je bilo potrebno, da sem danes to, kar sem. In vem, da živim bolje kot marsikdo v tem materialističnem svetu. Uživam v življenju in v tem, da me imajo ljudje, ki me obdajajo, radi. Ta izkušnja je del moje zgodbe, tega se ne sramujem .« Za konec pa še vsem staršem svetuje: »Zelo lahko je pasti v droge, a zelo težko priti iz tega. Najprej moraš biti starš, šele nato otrokov prijatelj. Starši naj se ukvarjajo s svojimi otroki. Danes so otroci preveč razvajeni, preveč jih ščitimo in od njih ne zahtevamo odgovornosti. Treba jim je dati delovne navade. Starši morajo vedeti, kaj dela njihov otrok in s kom se druži. Četudi jim bo otrok kdaj kaj zameril, jim bo na koncu hvaležen .« Monika Levanič Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 10 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 14. novembra 2017 Lipnica • Jesenski festival Tradicija, ki jo znajo tržiti Turistično društvo Ptuj je že pred leti navezalo stike z organizatorji tradicionalnega jesenskega festivala v avstrijski Lipnici. Tako že 14 let na tem festivalu, ki v celoti temelji na tradiciji in z njo povezanimi običaji, šegami in navadami, sodeluje s tradicijskimi skupinami s Ptujskega. Letos sta se s člani TD Ptuj in njegovimi sim-patizerji v Lipnici predstavili dve skupini: FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in ljudski godci Videm. Za Ptujčane si je tudi letos vzel čas župan Lipnice s sodelavci Helmut Leintenberger, ki si tudi želi večjega sodelovanja z mestom Ptuj, ptujskim županom in njegovimi sodelavci ter Zavodom za turizem. Upniški jesenski festival je zgrajen na povorki tradicijskih skupin (predstavitev jesenih pridelkov oz. opravil na okrašenih starih traktorjih), folklornih in glasbenih skupin ter ponudbi domače, lokalne hrane. Glavni trg Lipnice je eno samo veliko prizorišče z nekaj odri za predstavitev skupin, tudi župan ima svojo ložo (manjši oder) za sprejem gostov ter s številnimi bogato obloženimi stojnicami, na katerih ni ničesar drugega, razen domačih specialitet. Organizatorji in ponudniki so zadovoljni, saj izjemen obisk zagotavlja vsem uspešno prodajo in zaslužek. Festivala ne zapirajo v dvorane, prireditveni prostor je široka mestna ulica. To je le ena od uspešnih prireditev čez mejo, na kateri bi se lahko učili tudi Ptujčani in okoličani, brez dodatnega pisanja projektov in zapravljanja denarja po nepotrebnem, ker imamo vse, le zaviti in prodati ne znamo tega, kar pridelamo. Le upamo lahko, da bomo že v kratkem znali tudi razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bi lahko bila v našem primeru nadvse uspešen spomladanski festival, raztegniti na večji del starega mestnega jedra, ki bo tudi množično obiskan, da ga bo videlo najmanj 50.000 obiskovalcev, ne samo 10.000, in da bo končno našel pot tudi v srednjeevropski prostor. MG Lipnica je 14. in 15. oktobra živela v festivalskem vzdušju, praznovala je jesen in njene darove. Predstavnike TD Ptuj je sprejel tudi župan Lipnice Helmut Leitenberger. Foto: mg V povorki jesenskega festivala so sodelovali tudi Člani FS Bolnišnica Ptuj DPD Svoboda Ptuj (na fotografiji), ljudski godci Videm, iz Hotinje vasi pa FS KUD Milke Zorec. Foto: mg Generalni sponzor akcije Naj gostišče Podravja 2017: \ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika Naj gostišče Podravja 2017 Kje imajo najokusnejše jedi? Kje vam postrežejo z nasmeškom in prijaznostjo? Pomagajte nam izbrati Naj gostišče 2017! Z vašo pomočjo bomo ves november izbirali naj gostišče Podravja 2017. V Štajerskem tedniku boste odslej vvsakem izvodu časopisa našli kuponček, s katerim lahko oddate svoj glas. Vsi, ki boste glasovali, sodelujete v nagradnem žrebanju za mamljive nagrade. Naj zmaga vaše priljubljeno gostišče! Vaše glasovnice bomo zbirali do 30. novembra, nato pa bomo objavili tri gostišča, ki bodo v novembrskem glasovanju prejela največ vaših glasov. Ta se bodo v finalnem delu akcije v decembru potegovala za naslov Naj gostišče 2017. Kupončke pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Naj gostišče Podravja 2017 Ime in priimek:_ Naslov: EtnoTour delavnice trganja in ličkanja koruze ¿3, Interreg H SLOVENIJA - HRVAŠKA EvropUj Lflyl I Elt«fKti slbaf It rtpWUfeli ruvoi Naj gostišče po vašem izboru: V jesenskih dneh so nekoč ljudje na kmetijah veliko časa preživljali skupaj. Drug drugemu so pomagali pri kmečkih jesenskih opravilih, da so bile naloge opravljene hitreje. Seveda pa med in po opravilih ni manjkalo hrane, pijače, glasbe, petja in plesanja. V projektu DETOX, ki je podprt s strani Evropske unije in sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 20142020, izvajamo EtnoTour delavnice tako kot je nekoč bilo. Tako smo v soboto, 4. novembra 2017 izvedli delavnico trganja in ličkanja koruze (ponekod tudi kožuhanje koruze). Priprave na ličkanje so potekale že od jutra. Nekoč so kmetje sami natrgali koruzo za ličkanje, ki se je dogajalo zvečer. Ličkanje je opravilo, ki so ga opravljale predvsem ženske, moški pa so lepe koruzne storže vezali in obešali na gospodarska poslopja in hiše, da so dajale lepši izgled. Tako smo tudi mi šli zjutraj trgat koruzo k Nedelkovim v Vitomarce, od koder smo jo prepeljali k Hrgovi domačiji. Potem smo se na hitro okrepčali, skrili babo (steklenico žganja zvezano v ličje) pod kupom koruze in čakali na ličkarje, ki so kmalu za tem prišli. Gostje so si najprej ogledali obnovljeno Hrgovo domačijo, se Promocijsko sporočilo okrepčali, sedli na klopi in pričeli z luščenjem stare koruze, ki je bila prisotna na hiški kot okras. Pričelo se je ličkati. To je delo, za katerega so popri-jele predvsem ženske. Lepe in močne koruzne storže smo dajali na stran, moški pa so jih vezali in obešali na močne lesene palice, ki so bile izobešene pod kapjo Hrgove domačije. Odločili smo se, da bomo okrasili še gospodarsko poslopje. Z vrvmi smo zvezali več koruznih stor-žev v gmoto in izobesili na konce tramov. Medtem je obiskovalka iz Do-nje Voce našla babo. Odločila se je, da bo steklenico nesla s seboj domov ter nas s pijačo pogostila ob našem naslednjem obisku pri njih. Ko smo zaključili z delom, smo pričeli s ta veselim opravilom, to je pogostitev in petje. Obiskale so nas tudi Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, ki so nam zapele znane ljudske pesmi, da smo se jim lahko pri petju pridružili vsi. Tako so se EtnoTour delavnice zaključile. Vabimo vas še na ostale dogodke v sklopu projekta, ki se bodo odvijale v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah. Naslednja delavnica bo 8. decembra 2017, ko bomo ob 17. uri za otroke in ob 19. uri za odrasle izvedli EtnoTour delavnico pletenje kardebačev. S karde-bačem so revni otroci za tepe-žnico hodili od vrat do vrat in nabirali prispevke dobrih ljudi. V naslednjem letu bo izveden še en del Dan odprtih vrat Hrgove domačije s prikazom tradicionalnih običajev, EtnoTour delavnica peke gibanic ter tridnevni kino na prostem. Kristijan Majer, TD Vitomarci Gordana Šori Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 11 torek • 14. novembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski1TEDNIK 11 Videm • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - četrta sezona Več kot spodbuden začetek Četrto sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so odprle nadarjene mlade pevke in pevci OŠ Videm. Tudi v letošnjem projektu družba Radio-Tednik Ptuj, nosilka projekta, sodeluje z občinami in šolami. Nastopili so: Aneja Vidovič in Evelin Kolednik, Gabriel Feguš, Kaja Ciglar, Kornelija Jelen, Ana Šmigoc, Vanesa Črnko, Ruby Frelih ter Pia Krajnc (od 1. do 5. razreda) in Dijana Gojkovič, Jernej Maroh, Maja Ferk ter Eva Vidovič Malek (od 6. do 9. razreda). lijo želijo uvrščati čim više oz. tudi zmagovati. Komisija, ki so jo sestavljali vodja projekta in voditelj Dalibor Bedenik, Majda Goznik, predstavnica družbe Radio-Tednik Ptuj, ter Marjan Herceg, uveljavljeni slovenski muzikant, je resnično imela težko delo pri podelitvi prvih dveh polfinalnih vstopnic. V mlajši kategoriji je tako slavila Kaja Ciglar, učenka 4. d iz POŠ Sela, ki je zapela pesem Ne bodi kot drugi, ki jo poje Ditka, v starejši kategoriji pa devetošolka Maja Ferk s pesmijo Na nebotičniku, ki jo sicer izvaja skupina Bele vrane. Prvi predtekmovalni večer projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so s svojim nastopom obogatili tudi mladi plesalci iz 4. razreda OŠ Videm. Ravnatelj Robert Murko je vse nastopajoče obdaril s priznanji, ki jih bodo spominjala na nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Zahvalil se je tudi vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da so mladi pevci lahko pokazali, kaj znajo. Nanje so ponosni na šoli in v kraju oz. občini. MG Foto: Črtomir Goznik Na videmski oder je stopilo skupaj 13 mladih pevk in pevcev, enajst deklet in dva fanta. Sponzorji videmskega predtekmovanja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Krajnc Miran, s. p. - Miral specialna gradbena dela, Mir, d. o. o., Milošič Danilo, s. p. - MDE Elektronika, Sveča, d. o. o., Ribogojnica Berlek, d. o. o., Bedrač Srečko, s. p. - Zlatarstvo Bedrač, Zemljak Boštjan, s. p. - Kamnoseštvo, Jerenko Avto hiša, d. o. o., Tiskarna Ekart, d. o. o., Naitors, d. o. o., ter Gostišče in turistična agencija Majolka. Maribor • Plesna zgodba Zapleši ljubezen Vrhunska plesna pravljica V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so 8. septembra letos priznani slovenski plesalci latinskoameriških in standardnih plesov odplesali še eno vrhunsko plesno zgodbo Zapleši ljubezen, s katero bodo obiskali več slovenskih mest in krajev. Jutri bodo nastopili v Mariboru. Z njo so nadgradili več kot desetletni plesni projekt The 50's Show, v katerem so pod vodstvom Jurija Batagelja združili moči ter s paleto latinskoameriških in standardnih plesov na oder postavili navdihujočo in edinstveno plesno predstavo, kakršne do tedaj ni bilo in ki jo je v svoji oddaji želela gostiti tudi kraljica pogovornih oddaj Oprah Whinfrey. S predstavo Zapleši ljubezen stopajo še više, gledalcem ponujajo same presežnike, ki se kažejo v razgibani scenografski podobi, glamuroznih kostumih, ubranih plesnih korakih, koreografiji, originalni plesni zasedbi, ki se ji pridružujejo novi plesni prijatelji, tudi s področja modernega plesa, jazza in hip hopa. V najnovejši vrhunski plesni predstavi navdušujejo: Domen Valič, Zala Smolnikar, Andrej Škufca in Melinda Torokgyorgy Škufca, Jurij Batagelj in Jagoda Batagelj, Matej Krajcer in Or-solya Toth, Jernej Brenholc in Daniela Podgornik Pekič, Bojan Fesel in Gordana Grandošek-W-hiddon, Peter Majzelj in Maja Geršak, Krzysztof Hulboj in Janja Lesar ter plesalci modernega plesa, jazza in hip hopa: Petra Ravbar, Aljoša Moderndorfer, Karin Putrih, Nika Horvat, Tjaša Žibert, Jan Marolt, Miha Furlan in Tim Klemenčič. Ptujski plesalec v predstavi Zapleši ljubezen Jernej Brenholc je povedal, da si želijo, da bi se z najnovejšo plesno predstavo, ki se dogaja v letu 1947 na obrobju Brooklyna, predstavili čim večjemu številu ljubiteljev vrhunskega plesa, latinskoameriških in standardnih plesov z območja Podravja. MG Foto: Tomaž Lanišek V dvorani Tabor se bo jutri, 15. novembra, odvila vrhunska plesna zgodba Zapleši ljubezen z vrhunskimi slovenskimi plesalci. Stajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www. ra d i o-ptu j. si Foto: Črtomir Goznik Maja Ferk, zmagovalka v starejši kategoriji (od 6. do 9. razreda): „To, da sem prišla v poljmale letošnjega projekta, mi resnično pomeni veliko. S tem je na nek način poplačan moj trud saj sem se na nastop dolgo pripravljala. Pojem že od malega. Zdaj se bom še bolj pripravila za poljmale." V novi sezoni se ta razširja tudi v druge dele Slovenije, lani se je iz Spodnjega Podravja že razširil tudi v Zgornje Podravje. V videmski športni dvorani je bilo na začetku nove sezone svečano vzdušje, kot se za ta izjemen projekt, tudi v slovenskem merilu, spodobi. Več kot 300 zadovoljnih obiskovalcev je z bučnim navijanjem, zelo so se izkazale tudi šolske navijaške skupine, spodbujalo nastope mladih pevk in pevcev, da so lahko svoj nastop opravili čim bolje, v svoje in skupno zadovoljstvo. Spodbudne besede sta jim pred začetkom izrekla tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak in župan občine Videm Friderik Bračič. Videmski šolarji so ponovno dokazali, da so dobri pevci in da radi pojejo slovenske pesmi ter se tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese- Foto: Črtomir Goznik Kaja Ciglar, zmagovalka v mlajši kategoriji (od 1. do 5. razreda): „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila naprej. Pojem že od prvega razreda. Na nastop sem se dolgo pripravljala. Presenečena sem, da sem se uvrstila v polfinale." Sponzorji prireditve kOMIIHl» urni Odem dravtke elektrarne marlbor Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23, tel. 02 788 55 48 - servis Lokacija MC; Špindlerjeva ulica 3, tel. 02 778 70 70 - posrednik Telemach info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si telemach Brezžični internet WiFi Haloze Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 12 12 Štajerski Kultura torek • 14. novembra 2017 Markovci • 20 let Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon Zvonov melodijo nosi veter v pozdrav Zadnjo oktobrsko soboto je KUD Markovski zvon z jubilejnim koncertom vseh svojih sekcij v telovadnici domače osnovne šole proslavil 20 let delovanja. Vrstila so se leta, notni material se je kopičil, menjali so se člani in menjalo se je vodstvo, osnovni namen društva pa je ostal enak vse do danes. To je želja po druženju in skupnem glasbenem ustvarjanju. Pesem člani društva v vseh teh letih prenašajo med ljudi na koncertih in prireditvah v domači občini in tudi drugod po Sloveniji in tujini. Za dvajset let več kot uspešnega delovanja je Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) društvu podelil jubilej- no priznanje, ki ga je predsednici Maji Kostanjevec predala vodja območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc. Od 19. stoletja in vse do danes se v Markovcih pri svetih mašah razlega ubrano petje Mešane- ga cerkvenega zbora sv. Marko. Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček se je dvajsetemu rojstnemu dnevu društva poklonil z venč-kom skladb cerkvenega leta. Na oder so stopili tudi nekateri člani, ki se, preoblečeni v svete tri kra- lje, v mrzli noči podajo od hiše do hiše. V zadnjih letih so se jim pred svečnico pridružila še dekleta, ki ohranjajo svečniško pesem. Veselje do petja ohranjajo tudi pevci Cerkvenega pevskega zbora Jutranja zarja, ki pod taktirko Mitja Foto: arhiv društva Kostanjevca prepevajo ob prvih nedeljskih svetih mašah. Za zlata priznanja, ki se kar stekajo v društvo, je zaslužen tudi Komorni zbor Glasis, ki se je odločil, da bo posegel po zahtevni zborovski literaturi. Čeprav v društvu deluje najmanj časa, peto sezono, je njegovo delovanje veliko doprineslo k ugledu domačega društva. Ujete trenutke iz preteklih nastopov, koncertov in glasbenih taborov so na filmsko platno preli-li člani video sekcije Akcija!. Ob posnetkih se je potočilo nekaj solzic smeha in nostalgije. Praznovalo je društvo kot celota in praznovali so tudi posamezni člani, ki so prispevali k njegovemu razvoju in puščali svoje sledi z dolgoletnim petjem v zborih, ki ga sestavljajo. Prejeli so bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za 5, 10 in 15 let prepevanja. Šest sekcij in več kakor sto članov bi ne moglo na ta večer ponosno stopiti na oder, če ne bi leta 1997 prišlo do ideje o ustanovitvi društva. Za to je zaslužen Darko Meznarič, ki je kar 16 let predsedoval društvu in je nepogrešljiv člen pri oblikovanju in ohranjanju kulture v markovski občini. S podelitvijo naslova ,častni član Kulturno--umetniškega društva Markovski zvon' so se mu člani društva zahvalili za opravljeno delo. Staša Meglic Ptuj • Četrta premiera Mestnega gledališča Ptuj v tej sezoni y Štefka Valentin postala zvezda Štefka Valentin je prvo slovensko uprizoritev doživela prav na ptujskih odrskih deskah; leta 1999jo je igrala Alenka Tetičkovič. Po dveh desetletjih se gospodinja posebne sorte vrača, v novi monokomediji jo igra Zvezdana Mlakar. Foto: Dejan Nikolič Zvezdana Mlakar se z dosedanjimi uprizoritvami in filmom o Štefki Valentin ni obremenjevala: »Štefko sem upodobila po svoje - tako, kot bi storila Štefka.« Gledališko predstavo Willya Russella z naslovom Shirley Valentine (pri nas so ji nadeli domače ime) so premierno uprizorili leta 1986, nekaj let zatem so po njej posneli film. Zgodba o naveličani gospodinji srednjih let, ki se odloči spremeniti svoje življenje, je vedno aktualna, so poudarili ustvarjalci ptujske predstave: »Mi vsi živimo svoj vsakdanjik, v katerem iz dneva v dan izgubljamo svoj pravi jaz. Požira ga vsakodnevna rutina, v kateri postajamo uporabni predmet, ujet v nesmisle in izpraznjenost vsakdanjih odnosov in pri tem pozabljamo nase, pozabljamo na svoje sanje, svoje hrepenenje in svoje življenje, ki ga neizživetega nosimo s sabo in ki nas kot vedno težji nahrbtnik vleče k tlom.« Direktor ptujskega mestnega gledališča in režiser predstave Peter Srpčič je poudaril: »To je zgodba o popotovanju ženske duše. Gre za meni izredno drag projekt, ki nagovarja k razmisleku o življenju.« Mlakarjeva je priznala, da je bila Šteta zanjo do sedaj najtežji projekt: »Pri mojih letih in po vseh kilometrih na odru sem bila lačna težke, komplicirane naloge. Štefka je sad vsega mojega znanja; vsega, kar vem o teatru. Mislim, da se bom dotaknila src, drugega smisla na odru pa tudi ne vidim ...« Mo- nodrami oz. monokomediji se je doslej izogibala, je priznala: »Zdaj mislim, da igralec ni izigral svojega življenja, če na odru uro in pol ni stal sam.« Šteka Valentin je samostojna produkcija Mestnega gledališča Ptuj. Za scenografijo je poskrbel Dušan Fišer, za kostumografijo Stanka Vauda Benčevič, lektor je bil Simon Šerbinek, besedilo je prevedel režiser predstave. Eva Milošič Ormož • Železnice niso več takšen element povezovanja kot nekoč V Ormožu z vlakom čez mejo V grajski pristavi Ormož je na ogled razstava Z vlakom čez mejo, ki je plod treh slovenskih in hrvaških obmejnih zgodovinskih arhivov. Razstavo je z zanimivimi predmeti in dokumenti popestrilo še Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar. Razstava Z vlakom čez mejo/ Vlakom preko granice je skupaj z obširnim katalogom rezultat mednarodnega projekta in nadaljevanja sodelovanja šestih slovenskih in hrvaških obmejnih arhivov (Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv na Ptuju in Zgodovinski arhiv Celje, Državni arhiv v Varaždinu, Državni arhiv v Zagrebu in Državni arhiv za Medžimur-je). Pred leti so na ogled postavili uspešno razstavo mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji, tokrat pa so se lotili zgodovine železnic v obmejnem pasu. Kot je na otvoritvi razstave v Ormožu dejala Nataša Majerič Ke-kec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, razstava predstavlja pet prog, ki prečkajo državno mejo na območju omenjenih arhivov, ter Južno železnico, ki je bila osnova za gradnjo teh prog. Poleg Južne železnice so natančneje predstavljene še naslednje proge: Pra-gersko-Ptuj-Čakovec-Kotoriba/ Varaždin, Zidani Most-Zagreb-Sisek, Čakovec-Mursko Središ-če-Lendava, Krapina-Rogatec in Savski Marof-Kumrovec-Stranje. Čezmejne povezave prikazuje- za ohranjanje dediščine Prleški železničar z izborom železniških eksponatov ter Zgodovinsko društvo Ormož. Na otvoritvi razstave so spregovorili tudi Manica Hartman in Nevenka Korpič iz ormoške enote pokrajinskega muzeja ter predsednik društva Prleški železni- čar Franc Zemljič, popestrili pa so jo še Veseli muzikanti iz OŠ Ormož. Monika Levanič jo kot pomemben faktor zgodovinskega medkulturnega sodelovanja, hkrati pa opozarjajo na današnje zamejevanje obmejnega prostora. Tako želijo arhivi preko »železniškega« projekta tematiko povezovanja tudi problematizi-rati, saj železnice danes niso več takšen element povezovanja kot nekoč. Omenjeno razstavo si je vse do 2. februarja mogoče ogledati v galeriji grajske pristave Ormož, kjer so arhivarjem razstavo pomagali pripraviti ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Društvo Razstava, ki je na ogled do 2. februarja, je obogatena tudi s številnimi predmeti ohranjanje dediščine Prleški železničar. Foto: ML in dokumenti Društva za Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 13 Rokomet Ormoške miške zmagale v Škofji Loki Strani 14 Rokomet Gostje na derbiju manj nihali v igri Stran 14 Tenis Nova stopnička v karieri Tamare Zidanšek Stran 15 Namizni tenis V Preserju blestela Nika Belaj Stran 15 Nogomet Na zimski počitek kar tri ekipe na vrhu lestvice Stran 16 Strelstvo Venta »melje« že 4. sezono zapored Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iVoilulajts, nai na íij¿toBITE erskem tedniku h) ESNIČNO SPLAČ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli BOSCHEV PALIČNI MEŠALNIK CLEVERMIXX. Palični mešalnik BOSCH MSM14100 bo odslej nepogrešljiv pripomoček v vaši kuhinji. Ergonomsko oblikovan ročaj se odlično prilega vaši roki ter omogoča enostavno in udobno uporabo. Zm ogljiv 400 W motor - nizka raven hrupa, lahek in hiter Vsestranski talent za večzabave v vaši kuhinji. j BOSCH ClmrMlu * f ■ . y 12 2017, sodelujete v velikem Vsi, Ki boste sklenili naročniško razmerje najkasneje do 22. !2. irebanju za eno izmed privlačnih nagrad: športno kolo^ gospodinjski aparat^ sedeina garnitura y Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. A! www.tednik.s tednik@tednik.s Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 23 torek • 14. novembra 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Vidimo se v četrtek, 16. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Markovci Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira župan občine Markovci, Milan Gabrovec. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveti Andraž in Osnovno šolo Vitomarci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Vitomarci. Vidimo se v torek, 21. novembra^ ob 18.00 vVečnamenski dvorani Vitomarci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira županja občine SvetiAndraž, Darja Vudler. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v sredo, 22. novembra, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira župan občine Juršinci, Alojz Kaučič. POLITIKA - Analize in komentarji predsedniških volitev AFERA - V slovenski vojski poleg duhovnikov kmalu tudi imami? DOSJE - Roman Leljak predstavlja dokumente o povojnih pobojih iz beograjskih arhivov PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAM bukova drva, rezana na 25, 33 cm ali 50 cm. Brezplačna dostava. Telefon 051 322 240. Lesgrad, d. o. o., Klokočovnik 33, Loče._ UGODNO prodajo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodajo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine--SMMS, Ulica Ivana Gundulica 102, Križevci. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. KUPIMO traktor s priključki ali brez. Tip ali znamka nista pomembna. Telefon 041 872 029._ KUPIJO bikce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 645 875._ PRODAJO dva prašiča od 120 do 150 kilogramov, domače reje. Telefon 031 547 790._ PRODAMO teličko simentalko, staro 3 mesece. Telefon 031 840 282. Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ tet, ¿flUtcc www.radio-ptuj.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski ^ TEDNIK □ www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik www.tednik.si tednik@tednik.si Štajerski TEDNIK 14. 11. 2017 COLOR CM K stran 24 Ptuj • Redarji ponovno na delu: številne prekoračitve hitrosti 436 prehitrih voznikov, 36 jih bo plačalo globo Prejšnji teden so se redarji ponovno lotili merjenja hitrosti na ptujskih cestah. Tudi tokrat so se osredotočili na tiste odseke, ki so (tudi zaradi zapore mostu) prometno frekventnejše. Tako kot septembra in oktobra je bila tudi tokrat najvišja prekoračena hitrost izmerjena na desnem bregu reke Drave: po Selski cesti je voznik pri omejitvi 50 km/h vozil kar 90 km/h. Še večje število prekrškov, kar 126 v dveh dneh, so redarji zabeležili na Mariborski cesti, velik problem pa ostajata tudi cesta Ob železnici in Zagrebška cesta. Foto: CG Tudi prejšnji teden so bili redarji na terenu in so opravljali meritve hitrosti na kar 14 lokacijah. Nadzor hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo, ki prekrške slikovno dokumentira, je Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v zadnjih mesecih izvajalo precej pogosto. Stanje na terenu so v zadnjih dveh mesecih preverjali štirikrat: enkrat septembra, dvakrat oktobra in nazadnje minuli teden, najintenzivneje 7. in 8. novembra. Z radarjem so bili prisotni na 14 točkah: Mariborski cesti, Zagreb- ški cesti, Selski cesti, Ob železnici, cesti K jezeru, v Brstju, na Potrčevi cesti, v Raičevi ulici, na Vičavi in v Orešju, Gajzerjevi ulici, Ulici Jožefe Lackove, Vodovi ulici, Cesti 8. avgusta in Žabjaku. Kot izhaja iz statističnih podatkov, ki jih je po zaključku nadzora posredoval Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva, se je stanje nadzora glede na septembrsko in oktobrsko dogajanje na cestah bistveno izboljšalo. Medtem ko so septembra v dveh V zadnjem času se je na dor-navsko občino obrnilo več občanov, ki so zaskrbljeni nad kakovostjo pitne vode, saj je kalna ter ima okus in vonj po kloru. Kot je v obvestilu, objavljenem na občinski spletni strani, pojasnil konce-sionar Komunalno podjetje Ptuj, ima voda na omenjenem območju občasno rahel vonj in okus, ker se dezinficira s klorovim preparatom, a da je zdravstveno ustrezna, primerna in varna za uporabo. »V juliju je začela obratovati filtrirna naprava za odstranjevanje železa in mangana iz pitne vode na globinskem vodnjaku v Podvincih. 0 tem in o dejstvu, da bo imela voda v prihodnje rahel vonj in okus po kloru, smo uporabnike na območju vpliva vodnjaka obvestili z obvestilom na hrbtni strani računa, ki so ga prejeli v začetku avgusta letos. Odstranjevanje železa in mangana iz vode je potrebno, da zmanjšamo nabiranje temnih usedlin v cevovodih in posledično pojavljanje tem- dneh redarji zabeležili 1.200 prehitrih voznikov, so jih minuli teden le še 436. Velika večina jih je vozila manj kot 10 km/h nad dovoljeno hitrostjo, 63 prekrškarjev je hitrost prevozilo za 10-20 km/h, devet jih je imelo še hitrejšo nogo. Te številke so bistveno bolj spodbudne kot septembrske in oktobrske. Septembra je od okrog 1500 vozil, kolikor se jih je v dveh dneh peljalo mimo radarja, no obarvane vode ob poškodbah cevovodov. Ta problem rešujemo tudi na pobudo občanov Dornave približno tretjina (461) voznikov prekoračila hitrost. Minuli teden se je v dveh dneh mimo „fotografov", ki so bili postavljeni na 14 različnih točkah (ponekod kar dva dni zapored), peljalo 2.359 vozil, od tega je bilo 436 prekrškov. Tokrat je bila najvišja izmerjena hitrost na Selski cesti, kjer je voznik pri omejitvi 50 km/h vozil kar 90 km/h. 80 prekrškov so redarji zabeležili na Mariborski izpred nekaj let. Pred filtracijo je treba železo in mangan oksidira-ti, da ju lahko zadržimo na filtru. cesti, na Cesti ob železnici 20, na Zagrebški cesti pa je bilo 32 prehitrih voznikov. A število prekrškov še ne pomeni, da bodo vsi prejeli tudi plačilne naloge. Brkič pojasnjuje: „Napravo namestimo tako, da tam, kjer je omejitev hitrosti vožnje 40 km/h, slika vozila na 55 km/h, kjer je omejitev 30 km/h, na 45 km/h, in na odsekih, kjer je omejitev 50 km/h, na 65 km/h. Tistih, ki peljejo na primer Ob železnici 54 km/h, sploh naprava ne slika (ne uvedemo postopka), v statistiki pa so zajeti kot kršitelji. Postopke o prekršku bomo tako uvedli le zoper 36 kršiteljev. To pa ne pomeni da bodo vsi odgovarjali, saj se nekateri 'izmažejo', oziroma podajo dokazila v svojo korist, zato je težko določiti, kaj bo to pomenilo finančno. Imamo na primer deset kršiteljev, ki morajo vsaki plačati po 250 evrov, torej je znesek izrečenih glob 2.500 evrov. Od teh desetih bosta dva dokazala svojo nedolžnost v skladu z zakonom in se bo postopek zoper njiju ustavil, pet jih bo plačalo polovični znesek globe 125 evrov, en bo plačal polno globo 250 evrov, dva ne bosta plačala in bomo podali predlog za izvršbo. Predlog za izvršbo se bo morda realiziral, morda pa zaradi insolventnosti (osebnega stečaja) tudi ne. Torej bodo plačali skupaj 875 evrov. Simulacijo sem prikazal, da je jasno, da do zaključka postopkov ni možno ovrednotiti, kolikšen bo znesek plačanih glob." Brkič še pojasnjuje, da njihov primarni namen nikakor ni denarno kaznovanje, ampak umirjanje prometa, kar so s kontinuiranim nadzorom v zadnjih mesecih ponekod že dosegli. Vse to vidi kot pozitiven preventivni ukrep. Pa še zanimivost: nobene kršitve, zaradi katere bi uvedli postopek z izdajo plačilnega naloga, tokrat niso zabeležili na Zagrebški cesti 78 in v Žabjaku, v Raičevi ulici, Ulici Jožefe Lackove in na Potrčevi cesti pa po enega. Dženana Kmetec Maksimalna dovoljena vrednost prostega klora v pitni vodi znaša do 0,5 mg/l. Voda v Dornavi vsebuje 0,13 mg/l klora. Voda torej ni nenormalno klorirana,« pojasnjujejo na Komunali in dodajajo, da v vodi prisoten klor zagotavlja dodatno mikrobiološko varnost vode, posebej ob poškodbah cevovodov. Kot so še dejali, je omenjena filtracija del tehnološkega postopka priprave vode in bo kot taka tudi ostala. Monika Levanic Osebna kronika Rodile so: Meri Tišler, Spuhlja 99 e, Ptuj - deček Nik; Sara Kuster, Hribarjeva ulica 9, Zgornja Polskava - deklica Vanesa in deklica Alisa; Tamara Skok, Nova vas pri Ptuju 69, Ptuj -deček Jernej; Karmen Ozmec, Ulica 25. maja 3, Ptuj - deklica Zoja in deklica Lia; Jasmina Lampret, Hošnica 32 a, Laporje - deklica Larisa; Urška Pulko, Pobrežje 133, Videm pri Ptuju - deček Gašper; Vojka Havlas, Spuhlja 134 b, Ptuj - deklica Ana; Romana Sagadin, Prepolje 63, Marjeta na Dravskem polju - deklica Mia; Maja Žuran, Potrčeva cesta 18, Ptuj - deklica Nina; Natalija Bedrač, Slatina 55 b, Cirkulane - deklica Katarina; Tamara Štih, Sveti Tomaž 56, Sveti Tomaž - deklica Stela; Maja Cimerman Sitar, Marčičeva ulica 9, Maribor - deklica Laura; Damjana Caf, Podvinci 28, Ptuj - deklica Asja Suzana; Andreja Vinko Markovič, Prežihova ulica 2 a, Pragersko - deček Jan; Petra Bridges, Cesta v Rošpoh 45, Kamnica - deček Cliver Noah; Tamara Bratec, Žabjak 18, Ptuj - deklica Lana; Lucija Košir, Gla-domes 40 a, Ložnica - deklica Ava; Urška Polanec, Grajena 46, Ptuj - deklica Neža; Daša Čuš Liovic, Švajgerjeva ulica 1, Ptuj - deklica Eva; Nina Majcen, Bre-snica 31 a, Podgorci - deklica Zala; Marija Sever Božičko, Tržec 46, Videm pri Ptuju - deklica Nadja; Anamarija Fridl, Zgornja Hajdina 105 a, Hajdina - deklica Tinkara; Mateja Domanjko, Mala vas 35, Gorišnica - deček Tine; Karmen Markuš, Vintarovci 84, Destrnik - deklica Maša. Umrli so: Elizabeta Klajderič, roj. Kralj, Ptuj, Mežanova ul. 18, roj. 1930 - umrla 31. oktobra 2017; Kristina Majar, roj. Vincek, Stojnci 76, roj. 1928 - umrla 31. oktobra 2017; Marija Ropič, roj. Juršek, Šturmovci 27 a, roj. 1926 - umrla 28. oktobra 2017; Ana Repič, roj. Šešerko, Kicar 1, roj. 1933 - umrla 30. oktobra 2017; Neža Jurič roj. Arnuš, Placar 10, roj. 1920 - umrla 1. novembra 2017; Gera Krajnčič, roj. Horvat, Gajevci 28, roj. 1926 - umrla 2. novembra 2017; Bernarda Lah, roj. Toplak, Ormož, Kerenčičev trg 3, roj. 1937 - umrla 3. novembra 2017; Kristina Strajnšak, roj. Koler, Osek 70 a, roj. 1951 - umrla 3. novembra 2017; Marija Poplat-nik, roj. Petek, Gorišnica 147, roj. 1927 - umrla 6. novembra 2017; Dušan Kolarič, Miklavž pri Ormožu 72, roj. 1968 - umrl 9. novembra 2017; Janez Marin, Ptuj, Krambergerjeva pot 7, roj. 1922 - umrl 6. novembra 2017. Poroka - Ptuj: Aleksander Leben in Albina Zorec, Slomi 9. Danes bo sprva oblačno. Ponekod na jugovzhodu bo dopoldne občasno še rahlo snežilo ali deževalo, drugod bo suho vreme. V vzhodnih krajih bo še pihal okrepljen severni veter, ki bo popoldne oslabel, na Primorskem pa bo pihala zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na severozahodu do -4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C. Opozorilo Na Primorskem bo pihala močna burja z najmočnejšimi sunki med 100 in 140 km/h. Obeti V sredo in četrtek bo suho. Na Primorskem bo v sredo še pihala zmerna do močna burja. Hladno bo. 36 fotografij .. 7. in 8. novembra je bilo največ prekrškov zaradi prehitre vožnje na naslednjih lokacijah: Mariborska cesta 126 prekrškov, Cesta 8. avgusta 44, Selska cesta 43, Vičava 35, Zagrebška cesta 32, na cesti K jezeru so zabeležili deset prekrškov, na območju Brstja in Ob železnici pa po 20. A ne bodo vsi prekršškarji tudi finančno sankcionirani. Od skupaj 436, ki so se „ujeli" na fotografije, jih bo plačilne naloge prejelo 36. Dornava • Negodovanje občanov zaradi pitne vode Zakaj je voda motna in smrdi po kloru Občani Dornave so zaskrbljeni, saj iz vodne pipe teče kalna voda, ki ima vonj in okus po kloru. Foto: Marija Slodnjak Napoved vremena za Slovenijo