DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
■NO. 275
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 22D, 1932
LETO XXXIV-VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Društvo št. 81 KSKJ v Pitts-burghu bo 23. novembra praz- ' novalo 35 letnico obstanka. Pri : tej priliki bo obhajala tudi svoj ] jfubilej ustanovnida 'in tajnica i1 tega društva, Mrs. Josip'ina For- < tun, ki opravlja tajniški posel < Pri tem društvu že celih 35 let.! * To je v resnici redek in gotovo!) edini slučaj pri slovenskih dru- < štvih.	i
Poročila sta se v Ely, Minne- ; šota, Mr. Joseph Klun, sin po- > znanega slovenskega trgovca Mr.,' Joseph Kluna, in Miss Katarina / Grahek, starejša hčerka Jakoba I' in Katarine Grahek.	<
Pred okrajnim sodiščem v Mil-' • waukfee se je vršilo zanimivo za- : Puščinsko zaslišanje v zadevi 1 mladoletne Amalije šoba, stere • 15 let, ki se nahaja v otroškem s zavodu. Slučaj je sledeč: 21. de- M cembra, 1930, je umrl v Milwau-kee rojak Steve Soršek, ki je sta-11 noval pri družini šoba. Ranjki ' Soršek je bil član SNPJ, kjer je ] bil zavarovan za $1,000. To svo- < to je zapustil mladoletni hčerki < družine šoba, Amaliji. Ker pa ! Pravila določajo, da smejo biti < dediči le krvni sorodniki člana, : so za izplačilo postali pomisleki, : ker je pokojni zapustil v starem < kraju brata in dve sestri, ki bi ( Po pravilih edini prišli v poštev 1 Za dedščino. Odvetnik Glojek, ki ■ je zastopa'1 SNPJ, je pri prvem < Zaslišanju dosegel toliko, da se ' .ie zadeva preložila. Naloga od- 1 vetnika Amalije Šoba pa je sodišču dokazati, da je slednja so-rodnica pokojnega Soršeka. S. N. P. J. se ne brani izplačati sirirtnino, vedeti le hoče, komu ftaj se izplača smrtnina, da bo zadoščeno postavam. Mati Amalije je umrla pred leti, oče pa še živi. Slučaj je zanimiv za naše r Podporne organizacije, ki imajo enake določbe v svojih pravilih.
Iz Roundup, Montana, se pojoča: Rojak Pečarič, goreč ča-stitlec Roosevelta, je imel imenitno vožnjo na dan premirja, U. novembra. Naredil je stavo 1 z nekim pristašem Hooverja,; ^tar ionom Littlefieldorn, in ko •ie Pečarič stavo dobil, ga je Lit- j Uefield vozil v samokolnici pet milj daleč na trg pred sodni j- j skim poslopjem. Vožnja je trajala dve uri in 15 . minut ob sPremljevanju velike procesije otrok in drugih radovednežev, in ko je Littlefield ves moker pripeljal rojaka Pečariča na mesto, je bila tamkaj silna množica lju-^i. ki je pozdravljala zmagovalca.
-O-;-
Policijski načelnik
Charles Fox, councilman v Euclid, Ohio, je bil včeraj imenovan za policijskega načelnika v Euclidu. Mr. Fox je rodom **rvat, in njegovo pravo ime je ttraniiovič. Ker je bil imenovan policijskega načelnika, se je Sevedp1 moral odpovedati uradu c°uncilmana. Mr. Charles Foxu pošiljamo čestitke k njegovemu lrPenovanju za policijskega načelnika.
Domača zabava
Društvo Valentin Vodnik, št.
SDZ ima prav prijetno do-; ^ačo zabavo v Jugoslav. Delavcem Domu v West Parku, na Zahvalni dan,*24. novembra. Ob *eJ priliki se bodo kazale tudi ^ike od zadnjega piknika SDZ. T^ijatelji dobre zabave so pridno vabljeni. * Farmarji v okolici Vancou-Kanada, so zaštrajkali radi ^'zke cene pšenice.
Gorje malih lastnikov hiš in posestev
"Ameriška Domovina" je že pred par meseci priobčila članek, v katerem se je povdarjalo skrajno težavno stališče v današnjih časih, enega najbolj pozabljenih v tej depresiji — našega posestnika hiše in doma. Za vse se nabira in skrbi, mali posestnik pa, ki si je v potu svojega obraza tekom dolgih let truda in dela prihranil par tisoč dolarjev, da si je kupil hišico — ta siromak je danes nepoznan, preziran in večji siromak kot so vsi oni, ki stanujejo v njegovi hiši.
Pojdite na dobrodelno družbo, oglasite se v njih uradu za pomoč in povejte, da imate hišo. Le v skrajno ugodnem trenutku boste dobili podporo, čet^Ji imate veliko družino, četudi ste leta brez dela in ni centa pri hiši, češ, saj imate hišo! Kdo je v hiši? Brezposelni, ki se branijo plačevati najemnino, ker enostavno plačati no morejo, ker so enako brez dela, kot je gospodar hiše. In dočim najemniku ni treba nič skrbeti kako in kaj, ker je pod varno streho, pa lastnik hiše poleg tega, da ne dobi nič za ! svejo hišo, mora plačevati dav-ike, zavarovalnino, popravila, če ima sploh še kak cent, da plača, in če nima, tedaj pride nasilna j prodaja in zgubil je vse, za kar i se je leta trucjil, da pridobi.
Naše trgovsko društvo, The j St. Clair Merchants Improvement Association, je o tem polo-jžaju razpravljalo pri svojih se-i .iah in je pri zadnji seji sprejele !sledeče tozadevno resolucijo:
"Ker je radi splošne brezposelnosti stotisoče ljudi odvisnih od dobrodelnih družb za podporo in prehrano, in ker imajo dobrodelne družbe upeljano navado, da plačujejo za hrano, toda ne za stanovanje onih, ki so brez dela in potrebni, in ker raditega lastniki hiš ne dobivajo ničesar za najemnino, se slednji nahajajo v resnici v skrajno obupnem položaju.
Dobrodelne družbe v Cleve-landu so upeljale prakso, da povedo onim, ki dobivajo podporo, in ki, stanujejo v najetih stanovanjih, naj se nikar ne selijo, dokler sodni ja ne zapove prisilne selitve. S tem dobrodelne družbe direktno škodujejo lastnikom hiš, katerim povzročajo n a d a 1 j n 6 stroške in odgovornosti. In potem, ko je sodnija odredila, da mora najemnik iz hiše, skrbijo dobrodelne družbe, tla pride do-tični pod drugo streho, kjer nadaljujejo z enako prakso, namreč, da svetujejo stanovalcu naj ne plača renta.
Vse to ima za posledico, da je bankrotiralo tisoče lastnikov hiš, večinoma priprostih ljudi, delavcev, ki so zgubili vse svoje živ-ljenske prihranke. Stotine in stotine hiš je bilo raditega prodanih na javni dražbi za nekaj dolarjev, ker lastniki ne morejo plačevati obresti na dolgove, t broke v na plačila, davke, zavarovalnino in popravila. Na ta način so ti lastniki hiš prizadeti mnoge bolj občutno, kot pa najemniki.
Davki se večajo, zlasti davki za odpemoč brezposelnim. Pet
-	milijonov dolarjev bodo morali i Clevelandčani plačati samo za ) pomoč brezposelnim, in ta davek
-	je razdeljen na vse posestnike , hiš. Kako naj siromašni posest-: nik hiše, ki je zadolžen do ušes,
■	ki je vložil veš svoj življenski prihranek v hišo, plačuje davke,
•	ko pa ne dobiva nobene najemni-
•	ne, in dobrodelne družbe celo dajejo pogum onim, ki jih podpirajo, naj nikar ne plačujejo najemnine dokler niso pognani potom sodnije iz hiše!
The St. Clair Merchants Improvement Association odločno protestira proti takemu početju dobrodelnih družb in trdi, da je plačevanje najemnine ravno tako važno, kot je pa plačevanje za živež. Najemnik, ki je brez dela, ki nima hiše, enostavno ne plača, toda lastnike hiš, pripro-1 ste delavce, ki ne dobivajo nobe-jne najemnine, ki so prisiljeni | plačevati dvojne davke, dočim ne j dobijo najemnine, se pri vsem ,tem prezira. Dobrodelne družbe, | ki imajo denar za vsakovrstne •stvari, bi morale na vsak način j nekaj konkretnega in poštenega ukreniti.
Tako se glasi protest našega tigovskega društva, kateremu se pridružuje tudi "Ameriška Domovina." Vsaka sprememba tozadevno bo dobrodošla in bo v , pomoč tako našim sirotnim last-
■	Jnikom hiš kot njih najemnikom. . I Če bomo molčali, bodo pometali i z nami. Kdor ima tozadevno pameten nasvet, naj se obrne na tajnika organizacije, našega od-
i vetnika Mr. William Vidmarja, . '212 Engineers Building.
Roosevelta ne bo!
V sredo večer, pred Zahvalnim dnevom, priredi demokratski klub 23. varde svoj plesni večer v Grdinovi dvorani v proslavo zmage pri zadnjih volitvah. Novoizvoljeni predsednik Zed. držav, governer Franklin Roosevelt sicer ne bo prišel na ta ples, ker je zadržan po važnih poslih, toda prepričani pa smo, da bo na tem plesu vse, kar je demokratskega in slovenskega v Clevelan-du. Le pridite, da se spoznamo medsebojno. Stotine brhkih deklet in fantov, pa mož in naših žen bo na tem plesu. Vstopnina je samo en kvoder, postrežba bo pa taka, da se boste težko ločili. Pridite torej v sredo večer v Gr-dinovo dvorano in pošteno, veselo in dostojno proslavite zmago. Vabljeni niso samo naši ljudje iz 23. varde, pač pa iz vsega Clevelanda in okolice. Pridite, da vidimo, koliko nas je. V dvorani bo dovolj prostora za vse! -o-
Community fond
Danes je zadnji dan za nabiranje Community fonda. Do sinoči je manjkalo še $973,106.00, da se nabere polna svota $4,250,-000. Delavci, ki so na delu za fend, bodo napeli danes zadnje sile, da doženejo uspeh. Mnpge kompanije so že začele dajati ponovne svote, kot W i 1 1 ar d Storage Battery je dala $1,000 več, Cleveland Trust $3,000 več, itd. Vendar, ker manjka skoro en milijon dolarjev, bo treba iti do skrajnosti. Vsega skupaj so nabrali do sinoči $3,380,541.00.
Veselica v Maple Heights
Družba S. N. Dom bo imela prijetno zabavo na Zahvalni dan pri rojaku Kastelicu na Stanley Ave. Veselica se prične že ob dveh popoldne in se nadaljuje, dokler ne bo vse pospravljeno. Prijazno ste vabljeni vsi.
Finančna zvezna korpora-cija poroča o svojem dosedanjem poslovanju
Washington, 21. novembra. Zvezna rekonstrukcij ska korporacija je pravkar podala svoje pivo poročilo v javnost, v katerem izjavlja, kako je poslovala, cdkar je kongres odobril njen obstoj. V teku šestih mesecev svojega obstanka je omenjena kcrporacija odredila $1,397,596,-033 za posojila in pomoč. Od tega posojenega denarja je dobila zvezna korporacija že $253,537,-052 vrnjenega. Za poljedelske namene je oddala korporacija $64',204.000, in farmarji so do 31. oktobra vrnili že nad $11,-000,000 teh posojil. Banke, posojilnice, stavbinska društva in zavarovalne družbe so dobile od vlade doslej $1,300,883,971 posojila. Vsega skupaj je bilo posojenega 6,711 strankam. Med trideset držav se je razdelilo $30,978,393 posojila, kateri denar se je vporabil za podporo brezposelnim. Korporacije so od posojene svote vrnile že $233,-000,000. Ameriške železnice so dobile od februarja meseca že $290,293,202 v posojilih, kateri denar je bil sledeče vporabljen: $47,500,000 za nov materijal, $10,500,000 za popravila, $73,-000,000 za plačilo obresti, $19,-000,000 za plačilo davkov in $37,-000,000 za odplačilo dolgov. Zvezna rekonstrukcijska finančna korporacija ima ,ysgga skupaj $3,000,000,000, da jih posodi podjetjem in posameznikom. -o-
Koncert "Zarje"
Slovenski soc. pevski zbor "Zarja" vljudno vabi na koncert ki ga priredi v četrtek, 24. novembra na Zahvalni dan v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Pri tem koncertu gostuje tudi češki pevski zbor "Vojan." Pevski zbor Zarje bo med drugimi pesmicami proiz-^ vajal tudi zanimivo in zabavno spevoigro "Pri rdeči kolerab-ci," dočim bo češki pevski zbor i podal izvlečke iz znamenite če-jške opere "Prodana nevesta." ; Vršil se bo tudi ples v narodnih nošah. Začetek koncerta je ob 2:30 popoldne, zvečer je pa ples. Vstopnina h koncertu in plesu Lie samo 40 centov, samo k plesu j zvečer pa 25 centov. Rojaki so iprijazno vabljeni.
Znižana voznina
Med mestno vlado in med dru-
žbo cestne železnice se vršijo pogajanja, da se zniža voznina na ulični železnici. Kompanija je pri volji in mesto vedno bolj pritiska na kompanijo, da se voznina čimprej zniža. Več ljudi se poslužuje zadnje čase cestne železnice, ki je mnogo cenejša kot pa avtomobili. Kot izjavlja komisar za cestno železnico, je mo-■goče, da se bo že spomladi zniža-jla voznina.
Nenavadni tatovi
Harry Pokopovizcu, 3899 E. 42nd St., je bil ukraden avto preteklo soboto. Avto je našla j včeraj policija na Forman Ave, ob vodilno kolo je bil pripet ban-ikovec za en dolar, kar so tatovi pustili v avtomobilu najbrž za porabljeni gasolin.
Listnica uredništva
j Frank Miklavčič, Pittsburgh, Pa. O dotični zadevi nam ni druzega znano, kot kar ste čitali v časopisu. Ako se obrnete na naslov: United States Legation, Managua, Nicaragua, boste mogoče dobili bolj podrobna pojasnila.
* Močan potres so včeraj čutili po vsej Nemčiji.
HITLER NOVI VODJA NEMŠKE VL ADE
Berlin, 21. novembra. Predsednik nemške republike Hin-deifburg je danes poveril sestavo nemške vlade voditelju nemških fašistov, Adolph Hitlerju, in sicer pod gotovimi pogoji. Hitler je izjavil, da je pri volji sprejeti. Sicer Hindenburg ne zaupa popolnoma Hitlerju, in je to vzrok, da je stavil gotove pogoje, toda. Hitler je vodja največje politične stranke v Nemčiji. Pričakuje se, da bo Hitler imel podporo centristov in Bavarcev v parlamentu, in da bo Nemčija zopet lahko parlamentarno poslovala. Hitler se je moral obvezati pred Hindenbur-gom, da ne bo zasledoval radikalne politike napram tujezemstvii.
,QPismo ima pri nas Terezija Bolle.
* Trije lovci so bili ubiti na lovu v bližini Virginia, Minn.
Na razstavi
Danes, četrti dan razstave, bo Mrs. Marion Kuhar kazala ročna dela, in sicer tekom popoldneva, dočim bo Mr. Frank Ter-dan pokazal umetnost v ribniški suhi robi. Zvečer je poseben večer za vse učence državljanskih šol, dočim bodo člani in članice "Orla" proizvajali slovenske plese. Igral bo Red Brancel in njegov orkester. Razstava narodov je bila te dni zelo živahno obiskana.
Vest iz Loraina
Dramski odsek Slov. N. Do- j ma v Lorainu, Ohio, priredi za otvoritev sezone krasno petde-jansko dramo "Lovski tat," in sicer v soboto, 26. novembra, v dvorani S. N. Doma. Igra je zelo zanimiva, zlasti za lovce, ker je vsebina vzeta iz lovskega življenja. Lovci in prijatelji lova bodo videli, kaj se lovcu vse lah- j ko pripeti. Drama postaja stop-njema vedno bolj napeta, dokler ne pade usodepolni strel in pade lovski tat Tratnik. Vse vloge j so v dobrih rokah tu rojene mla-1 dine po pretežni večini. Režijo vodi g. L. Seme. Vstopnina je | nizka, v predprodaji 25 centov, j za otroke 10 centov, zvečer pri i blagajni pa 25 centov in za otroke 15 centov. Po predstavi bo prosta zabava in ples, zadnji pred adventom.—Poročevalec.
-o--
Vaje za igro V sredo večer, 23. novembra, se vrši skušnja za igro "Mučeni-i ška smrt sv. Neže," v S. N. Domu na 80. cesti. Igralci so pro-- šeni, da pridejo pred 7. uro pred Knausovo dvorano, odkoder se odpeljejo v Newburg. 'Začetek skušnje ob 7:30. Prosi se vse. da so gotovo vsi navzoči pred Knausovo dvorano ob 7. uri najkasneje, da se ne bo čakalo. Nobenih izgovorov, vsak naj bo navzoč. Kot znano, se vrši igra 27. novembra zvečer.—Igrovod-ja.
Prvorojenec
Pa je prišla tetica štorklja k družini Mr. in Mrs. John Okički, 1198 E. 177th St. v pondeljek zjutraj in prinesla krepkega sin-kota prvorojenca. Mati se nahaja v Maternity bolnici. Vse je zdravo! Prav iskrene čestitke!
* Vlada je včeraj deportirala 400 Mehikancev iz Detroita.
Franklin Roosevelt se bo 5 dalj časa zadržal v i Washingtonu po poslih
Washington, 21. n o v e m b r a. ; Večina voditeljev demokratske j b stranka se je izjavila, da je pro- c ti podaljšanju moratorija na ev- c j ropske dolgove. Vsi zahtevajo, d da morajo evropske države "pla- d čati obroke in obresti, ki zapada- b ijo 15. decembra. Oba, Hoover i i kot Roosevelt sta proti nadaljne- ;č mu zavlačevanju. Republikan- j n ski kot demokratski voditelji za- v htevajo, da Evropa točno plaču-;I je svoje dolgove. Predsednik j g Hoover je imel pretečeno soboto ž prvo posvetovanje s svojim ka- j< binetom od avgusta meseca. Po- 1< Utika ga je zadrževala, da se ni c , lotil zadnje tri mesece nobenih d važnih državnih poslov. Toda n 'nobenega uradnega poročila ni s dobila javnost, kaj so ministri b ameriške vlade sklenili. Hoover p je sploh znan, da rad zakriva dr- š ! žavne zadeve. Veselo znamenje d j je, ko je novo izvoljeni predsed- v i nik Roosevelt sporočil, da se ne ž: j bo samo s predsednikom Hoover- iti jem posvetoval glede splošnega ! n položaja, pač pa ostane en dan v | d Washingtonu, da se posvetuje z d |voditelji tako republikanske kot)d demokratske stranke. Roosevelt t: je ponovno izjavil, da želi biti ji | predsednik vsega ameriškega na-! n 1 roda, ne pa samo predsednik de-1 p mekratske stranke. To je ugod- k j no vplivalo na splošni položaj, j s :in trdi se v Washingtonu, da če d bo le mogel Roosevelt pomagati, n še bo strankarska politika od-j s stran i la od vlade. Zedinjene dr- s 'žave so danes v takem položaju, n I pravi Roosevelt, da ameriški na-j n rod ne more gledati na politiko d | in strankarstvo, pač pa moramo 1 poprijeti s skupnimi močmi, da j v si ustvari boljšo bodočnost. Ta j i izjava Roosevelta je naredila J
■	j mogočen vtis. Obenem se pa po-' 1 roča iz glavnega mesta, da ima
? Roosevelt toliko problemov za re-1
■	šiti, da bo moral iti do skrajno- 1 ' sti, ako bo hotel vsaj polovico S1 • svojega dela rešiti. Odvisno pa j
1 je le od Amerike, kakšne korake i1 ■! bo podvzela, da poda smernico k 1
-	boljšemu življenju vseh narodov. L ' Roosevelt, trdijo eksperti, je 1
-	mož, ki lahko vrne prosperiteto,1 J i ako bo imel za seboj sodelovanje , -1 ne samo vse Amerike, pač pa
>'4.	-
>.vsega sveta. ; e j	-o--
; Poroka Miss Plevnik
'i j Miss Pavlina Plevnik, hčerka -jMr. in Mrs. Josip Plevnik, se bo 01 na Zahvalni dan poročila na ( i Brezjah v Jugoslaviji, kot na- 1 |znanja brzojav. Poročila bo Mirkota Burjo, pehotnega pod- 1 ! polkovnika jugoslovanske arma-i, i de. Novoporočenca bosta nekaj j: i- i časa stanovala v Splitu, Dalma- : j-jcija, • Miss Plevnik obišče pri-). hodnjo pomlad svoje starše v d jClevelandu. Mladi ameriški Sloje venki želimo mnogo sreče v noto vem stanu, e,	Ne bo lista
,C1 V četrtek, 24. novembra, je j. postavni praznik — Zahvalni 0- dan. "Ameriška Domovina" na a- ta dan ne izide, in bo tudi urad ^a zaprt ves dan.
d- Zgubljena denarnica
V nedeljo se je pred cerkvijo sv. Vida zgubila denarnica z k manjšo svoto denarja. Kdor je d,! slučajno našel, je prijazno pro-ek Sen, da prinese najdeno v urad n- "Ameriške Domovine."
ia- N. Y. C. železnica
'se Iz New Yorka prihaja poročiti- lo, da bo N.Y.C. železnica vzela na delo nadaljnih 2500 mož, ve-ila činoma v Buffalo in v Indianapo-lisu.
Zavarujte vse delavce proti brezposelnosti, zahteva delavska organizacija
Cincinnati, Ohio, 21. novem-; bra. Ameriška delavska federacija, največja delavska organizacija sveta, je prišla prvič v zgodovini na dan z odločno izjavo, da se upelje zavarovalnina proti brezposelnosti, in da ameriške industrije prevzamejo breme pla-I čil za enako zavarovalnino. Danes je bila otvoritev letne kon-jvencije American Federation of j Labor, in eksekutivni odbor organizacije je delegatom predlo-; žil enako zahtevo. Resolucija, ki je bila tozadevno sprejeta, se dedoma glasi: "Delavska organizacija seveda zahteva v prvi vrsti, da imajo ljudje delo in so pošteno plačani ter sami plačujejo za svoje stroške, namesto da bi kot brezposelni dobivali javno pod-porc. Vsak delavec, zdrav in po-jšten, je upravičen do svojega dela, za katero mora dobiti do-j voljno plačo, da se pošteno preživi. Ker pa je v gotovih časih j to skoro nemogoče, je pa dolž-| nest industrije, da preskrbi za te i delavce v časih brezposelnosti, j da slednji dobivajo vsaj toliko, dokler so brez dela, da jim ne bo treba prejemati miloščine iz nezadovoljnih rok. Vsakdo se sra-; muje miloščine, toda kadar sila prikipi do vrhunca in si želi delavec ohraniti življenje, jo mora I sprejeti. Vpaštevati je treba, da delavec v dobrih časih toliko naredi dobička, da zasluži, ako j se svetovni gospodarski sistem I spremeni v splošno brezposelnost, da v času take brezposelnosti dobiva del onega, kar je v I dobrih časih podjetju zaslužil. Tozadevno se bo na konvenciji : vršila zanimiva debata.
-o-
Papež bi se skoro zadušil od plina
Rim, 21. novembra. Ko se je papež Pij te dni kopal v svoji privatni kopalnici, je opazil, da ; uhaja plin iz plinove peči. V ko-| palnici je že močno dišalo po pli-|nu, in le s težavo je papež poklical komernika, ki je papeža od-1 peljal na varno.
i	-o-
Dva umora V prodajalni, opojnih pijač na 2661 E. 40th St., je včeraj noto-rični butleger Abraham Auer-bach ustrelil lastnika prostorov i Sam Grossmanna in njegovo ženo. Grossman je s svojo ženo se-del v točilnici, ko je prišel Auer-, bach, ki je naročil nekaj za jesti. , Medtem je Grossmann vstal in rekel, da mora iti, toda Auerbach . mu je povedal, da mora nekaj i I govoriti z njim. šla sta v stran-. jsko sobo, in kmalu je počil strel.
Grcssmann se je zgrudil, in kma-j lu je pri bežal ven tudi Auerbach, .: ves porezan, ki je 'še ustrelil že-. no Grossmanna. Navzoč je bil i odvetnik Mellen, ki je zadnjič : kandidiral za probatnega sodni-e ka, in neki bartender, toda nihče j ne more vedeti, kaj sta Auerbach s in Grossmann govorila pred j streljanjem. Auerbach je bil pre" i pel jap v bolnico in se nahaja pod policijskim nadzorstvom.
o	Poroka
z V sredo zjutraj, 23. novembra, e'se poročita v cerkvi sv. Vida An-). tonette Race, 7116 Hecker Ave. d in Mr. John Trček, 1075 E. 64th St. Iskrene čestitke!
Na Zahvalni dan
i- V četrtek, 24. novembra, je la postavni praznik, in vsi uradi e- kot tudi vse banke v mestu bodo o- zaprte, kot tudi večina slovenskih trgovin.
^^^^ ^ ^^ .H^^l ^ ^^jffi
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 275, Tue„ Nov. 22d, 1932
Roosevelt in Hoover
Danes popoldne pride novo izvoljeni predsednik Zedi-njenih držav, governer Franklin D. Roosevelt, v Washington, ria posvetovanje k predsedniku Hooverju glede skrajno važne zadeve. Gre se za enajst tisoč milijonov dolarjev, katere dolgujejo evropske države Zedinjenim državam Amerike. Amerika je posodila ta denar v gotovini evropskim državam, ki so bile skrajno potrebne tega denarja, in sedaj prihajajo te države z nekako sovražno tendenco in pravijo: Mi ne moremo, pa tudi nečemo plačati.
Mogoče boste zmigali z rameni, češ, kaj nas to briga. Pa ni tako. Ako ste vi trdo delali in hranili zaslužek skozi deset, dvajset let, in ste prihranili, recimo $5,000.00, in je prišel k vam prijatelj, pa vas je naprosil, da mu posodite $5,000.00, Češ, da jih silno potrebuje in bo pošteno vse vrnil. In po preteku dveh ali treh let, pa pride isti prijatelj k vam in izjavi, da ne more ničesar vrniti in sploh nikdar ne bo. Kaj boste vi naredili v tem slučaju ? Posvetilo se bo v glavi, da ste se celo življenje trudili zaman in zastonj, in da je nekdo drugi užival sadove vašega truda. Kaj boste naredili?
Tako je tudi z denarjem, ki ga je posodila Amerika evropskim državam. Ta denar, posojeni denar, je last vsega ameriškega naroda, ki je moral ta denar doprinesti v davkih. In ker Evropa ne plačuje svojih dolgov, dočim ima za vojsko in mornarico tisoče milijonov, Amerika pa potrebuje posojeni denar za'svoje stroške, je končno Amerika prisiljena nakladati nove in višje davke, katere mora plačevati ameriški narod, da podpira svojo vlado. Ogromne davke je letos naložil kongres, v skupni svoti $1,100,000,000 na leto, in to v teh časih, ko vsakdo zdihuje in trdi, da ne more shajati. In ti davki so naloženi, ker Evropa neče plačevati svojih dolgov.
Tak je položaj danes, ko se bosta sešla sedanji predsednik Hoover in novo izvoljeni predsednik Roosevelt. Da je Hoover povabil novega predsednika, je jako taktično od njega, in obenem pa tudi dokaz, kako ogromnega pomena je za ameriški narod položaj, ki ga je ustvarila Evropa, ki izjavlja, da ne more več plačevati na dolgove, ko zahteva konferenco, ki naj dožene, če je mogoče zbrisati te dolgove. Stvar je tako važna, da je vodja ene stranke ne želi sam načeti, ne da bi vodja druge stranke pri tem podal svoje mnenje.
Če bi se voditelji raznih političnih strank v Evropi sestali k skupni konferenci, tedaj se začne govoriti o koaliciji. Toda v Ameriki je to vse drugače. Nobene koalicije ne bo med demokrati in republikanci. Governer Roosevelt je to jasno označil, ko je povedal, da pride na neformalni sestanek, toda odklanja vso odgovornost za vse dogodke, ki so se in ki se bodo pripetili pred 4. marcem, 1933, v zvezi z mednarodnimi dolgovi, ker demokratska stranka tozadevno ni imela besede.
Potem ko je Roosevelt svoje stališče označil, je pripravljen posvetovati se s Hooverjem. Roosevelt ne bo mogel narediti druzega, kot kar mu narekuje demokratska platforma, ako želi biti zvest svojim volivcem. Demokrati vedo, kakšne principe zastopa Roosevelt, in na podlagi teh principov je bil izvoljen. Demokratska platforma se izjavlja kot nasprotnico črtanju evropskih dolgov. Ničesar se pa ne omenja glede revizije teh dolgov. In tudi stari kongres, ki se snide 5. decembra, je enako nasproten črtanju evropskih dolgov kot bo novi kongres.
To je program, o katerem se bosta pogovarjala novi in stari predsednik. Priznamo, da v tem velevažnem vprašanju ne sme biti nobene strankarske politike. Ameriški interesi morajo biti zaščiteni do skrajnosti, ravno tako kot morajo biti zaščiteni vaši interesi, ako ste komu kaj posodili, in pravičnost napram Evropi mora biti na mestu. Lahko se kaj olajša, kaj spregleda, toda da bi ameriški narod radi Evrope moral plačevati višje davke, dočim Evropa trosi tisoče milijonov za brezpotrebno orožje, tega ameriški narod ne bo nikdar dovolil.
Hoover je tozadevno prav naredil, ko je vprašal Roose-velta za nasvet. Hoover je sedanji zastopnik ameriškega naroda, Roosevelt je bodoči. Ameriški narod mora v tej krizi držati skupaj, da obvaruje ameriške interese in je obenem pravičen napram Evropi.
uspeh. Zahvalim se tudi listu Ameriški Domovini, ki nam je delal tako lepo reklamo in to brezplačno. List, kot je Ameriška Domovina zasluži vso podporo od strani občinstva.
Občinstvo pa je pokazalo, kako visoko ceni svojo narodnost in svoj jezik, ker je napolnilo dvorano do zadnjega kotička in pokazalo, da slovenski duh še živi v njih srcih. Resnica pa ni, kot nekateri naši ljudje pravijo, češ: če moj otrok zna slovensko je dobro, če pa ne zna, je ravno tako dobro, samo da zna angleško. Jaz pa pravim, da temu ni tako. Mi bi se morali držati izreka naših starih mož, ki so rekli : kolikor jezikov znaš, za toliko mož veljaš. Tega izreka bi se morali tudi mi držati, kot so se ga naši pradedje, če bi mi korakali še nekaj časa tako naprej kot smo do sedaj in ne bi poskrbeli, da bi se naša mladina učila jezika svojih staršev in pra-dedov, tedaj bi se bližnji bodočnosti izgubili v valovju amerika-nizma.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Louis Simončič,
preds. slov. šole.
Euclid, O.—Cenjeni farani fare sv. Kristine, kakor tudi občinstvo širne clevelandske okolice, imajo lepo priložnost priti prav poceni do kokoške, goske ali mladega pujska in še do razne druge žive stvari, kakor tudi do jestvine, ki bo priložena k do-1
bitkom. Dobitki se bodo dajali napol zastonj, napol tako. Vse to se bo dobilo dan pred Zahvalnim dnem, to je na 23. novembra v spodnji šolski dvorani na Bliss Rd. Začetek je že popoldne.
Združena društva oziroma zastopniki društev fare sv. Kristine se močno prizadevajo izpopolniti program, tako da bo ljudstvo veselo razpoloženo in v vseh ozirih zadovoljno. Kdor ne pride se bo kesal in mogoče tudi kokoške ne bo imel na mizi na Zahvalni dan. Torej pridite v velikem številu in ako pridete boste bolj veseli in zadovoljni na Zahvalni dan.
Pri gori omenjeni prireditvi ali bazarju deluje tudi cerkveni odbor. Presenetljivo veliko zalogo živih stvari kakor tudi jestvine smo dobili v dar od dobrosrčnih slovenskih farmarjev iz Geneva v okolici tam okrog jezera. Vendar nismo imeli dovolj časa. na razpolago, da bi bili vse obiskali. Ko smo pobirali dobitke, smo bili povsod prijazno sprejeti, kamor smo prišli. Našemu gospodu župniku, Rev. Bombachu, ni skoro noben odrekel malega daru, ker zna tako lepo pihati na dušo, kadar gre za korist fare. Vsem darovalcem, ki smo jih prosili za razne stvari, se gospod župnik lepo zahvaljuje v imenu cerkvenega odbora.
Staro zanesljivo TKINERJEVO GRENKO VINO Tonlka za želodec in M_odvajanje_aH
Pozdrav vsem slovenskim farmarjem v Genevi in Madisonu.
Anton Potokar, tajnik cerkv. odbora.
PRIREDITEV ZADRUŽNIČARJEV
DOPISI
Maple Heights, O.—Kar se
tiče newburskih novic, vam jih newburSki reportar vse objavi, i pa najsi bodo vesele ali žalost- j ne, ker med novice spadajo vese-j li in žalostni dogodki.
Jaz bi pa rad sporočil širši i javnosti o prireditvi, ki se je vr-: šila 13, novembra v S. N. Domu! na 80. cesti. Prireditev je na-|
pravila si6venska mladinska šola, ki spada pod okrilje farne šole sv. Lovrenca. Program za to prireditev je bil jako pester in tako dobro izbran, da je vsakemu ugajal, tako starejšim kot mlajšim. To se je poznalo tudi pri občinstvu, ki je bilo s pro-
gramom jako zadovoljno. De-klamacije, petje, umeten ples, duet iz Maple Heights, klavir in gosli, kakor tudi igre, vse se je vršilo v najlepšem redu in v zadovoljstvo občinstva.
Največ truda s tem programom je imel Father Slapšak, zato gre tudi njemu najlepša hvala. Dolgo se je trudil z našimi malčki, da jih je pripravil do tega lepega nastopa. Izrecna hvala tudi igralcem dramskega društva "Krka," ki so nam priredili tako zabavno igro. Zahvalim se tudi drugim, ki so sodfelo-vali pri tem programu in tako doprinesli, da je bil tako lep
Cleveland (Collinwood), O.— Volitve so minile in smo lahko veseli da so, ker so nam prinesle vsestransko razburjenost, čeravno nismo dosegli, kar bi bilo v našo delavsko korist. Mogoče bo vseeno boljše kot je bilo do sedaj, vsaj upamo da bo.
Da se pa malo razvedrimo in pozabimo na razburljive dneve, se je zavzel naš mladinski klub in ženski odsek Slovenske zadružne zveze, da skupno priredimo dne 26. novembra zabavni večer v Slov. Del. Domu na, Waterloo Rd. Vse prav prijazno vabimo na to prireditev, katero pri-rede zadrugarice. Na enakih prireditvah ste se še vselej prijetno zabavali. Za ples bo skrbel Mladinski klub in Jack Zore trio. Za okusno večerjo in prigrizek pa skrbi ženski odsek in za vse, kar spada zraven, da se človek razveseli, bo skrbel naš direkto-rij. Tako bo ves odbor Zadružne zveze skrbel, da se boste prav po domače zabavali. Vsega tega boste deležni za malo vsoto, ker vstopnina je samo 35 centov. Vstopnice se dobijo v vseh treh prodajalnah in članih odsekov.
Obenem vabim vse delničarke in žene delničarjev, da se vpišejo v naš odsek. Vsaka žena, če je delničarka ali če je njen mož delničar, lahko pristopi k našemu odseku. Tudi drugim priporočam, da kupite delnice Slovenske zadružne zveze, če vam je le mogoče, če vam pa ni mogoče postati delničar, postanite vsaj odjemalec v zadružni trgovini. S tem koristite sebi in celi skupini. Posebno se obračam na vas žene, da se malo bolj zanimate za zadružno gibanje in sodelujete z nami. Večkrat je bil kdo vprašan: "Zakaj pa ti nisi odjemalec v zadrugi?" Odgovor je bil: "Jaz bi.že bil, pa še kako rad, pa moje žene ne morem pripravit, da bi šla v zadrugo kupovat."
Drage žene, nikar se ne branite, saj je trgovina naša, delo naših rok in tudi vaše, samo če hočete. Postanite odjemalka in lahko postanete tudi delničarka, če pustite vaše procente, katere dobite pri nakupu blaga. Na ta način se vam delnica počasi izplača, da sami ne veste kdaj. Nekateri imajo tudi izgovor, da je drugje ceneje. Tudi to ne drži. Res je v verižnih trgovinah kaka stvar cenej a, je pa večkrat blago slabše in morate plačati v gotovini. Vi vidite samo to, kar je ceneje, kar je pa dražjega pa ne vidite. Ko bi pa vse skupaj izenačili, pa bi videli, da ni nič ceneje. Ko bi se vse žene zavedale svoje dolžnosti napram zadružništvu, bi tudi v.zadrugi dobivale ceneje, kakor v vsaki drugi trgovini, ker čim več nas bi bilo, tem ceneje bi kupovali naše življenske potrebščine.
Zatorej vam še enkrat kličem: pridružite se nam, ker s tem boste koristili sami sebi. Pa tudi mladino pošljite v Mladinski klub, ker tam se ne bodo nič slabega naučili, ker se učijo le o zadružništvu, kar jim bo v njih lastno korist. Boljše je, če se kaj naučijo, kot bi okrog ogalov postopali. Nimajo pa še vsega urejenega, kakor bi radi imeli, ker začetek je vsak težak, posebno pa v teh slabih časih. Pa se mladina vseeno dobro drži in lepo napreduje. Nagovarjajte tudi vaše sinove in hčere, da se jim pridružijo. Sejo imajo vsako prvo sredo v mesecu in vsak tretji četrtek. Zborujejo v zadružnih prostorih. Ravno tam zboruje tudi ženski odsek vsak tretji torek v mesecu. Ravno tako se vani žene, da pristopijo.
Da se pa bolj spoznamo, se udeležite naše prireditve vsi možje in žene in mladina. Na svidenje 26. novembra.
Članica ženskega odseka.
POMEN PRAZNOVANJA JUGOSLOVANSKEGA UJEDINJENJA
Kakor imajo družine svoje pomenljive dneve in iste poizkusijo na sVoj način praznovati ali jih počastiti, tako imajo tudi narodi kot edinica gotove dneve, ki so zgodovinskega pomena in je nič več kakor prav, da take dneve proslavimo na lep in običajen način. Ker smo v tujini in mogoče je ta tujina za nas novi dom, ni nič sramotnega, če se ozremo nazaj v gnezdo, kjer smo bili rojeni in pod skrbnim maternim očesom negovani, da smo postali fi-
zično zreli v tujini si kruh služiti. Le človek brez vsakega čuta in Je človek z temno preteklostjo bo pozabil na svojo domovino.
če že nima kaj ljubiti, mora, v njem plamteti ljubav do zemlje, s katero je rajna mati pogrnjena. Ni nam vseeno, kam glavo naslonimo in kam trudni korak v življenju usmerimo. Najslajše nam je mati postlala in najbolj varni kažipot so bile materine stopinje, če ti je celi- svet slabo želel, mati je bila tista, ki nas je
blagoslavljala in želela srečo. Mati je ljubila zemljo svoje matere in tudi naša dolžnost je, da po njenem zgledu ljubimo to, kar jo krije in po trpljenju za nas, v njenem naročju počiva. Nikdo ne izbriše dejstva, če kdo odstavi očetovo hišo in materno gospodinjstvo, da so s tem pretrgane duševne vezi med rojstno grudo in tujino. Naši največji duše-slovni geniji so posvečali največjo ljubezen svojim materam in vsemu, kar je imelo vez med materjo sinom ali hčerjo. Otanimo zvesti samim sebi, zavedajmo se da nam je naša rodna zemlja dala prvi sadeš k življenju in naša mati nam je prva nudila sok iz ljubečih prsi.
Zavedajoč se vsega tega, nam je ljuba domovina in ljuba tudi svoboda materinskega narečja, v katerem nas je učila klicati sladko ime "mama." Pred 14. leti se je uresničila napoved poetov, naših predglasnikov, da svoboda vstaja in prihaja v dobo dejstev. Zgodilo se je in to imenujemo naše narodno vstajenje. Ker pa smo čutili, da tudi drugi po jeziku enaki bratje ječe pod tujim jarmom in je njih misel enaka naši, smo se odločno odrekli ostati še naprej sužnji močnejšega ter sklenili narodno pogodbo z brati, ki so v svobodi pod junaško brambo svoje domovine obljubili bratsko ljubezen z nami deliti. Ta pogodba se imenuje ujedinjenje troimenega naroda pod streho lastne države, sedanje velike in močne Jugoslavije. Ni nam mar kakšna oblika vlada eksistira in ne mar kdo vodi vladne posle, ker to je interna zadeva onih, ki v tej državi žive. če se večina zadovoljuje z načinom vladovanja je nam pač tudi prav, ker nimam b niRakega administrativnega pošla z njimi. Kadar bo večina za izpremembo, se bo tudi volja naroda izvršila.
Zi,i nas v tujini živeče Jugoslovane je vprašanje mej in teritorija, kjer živi jugoslovansko pleme. Mi ne želimo ničesar tega kar ni našega in se ne maramo nikjer boriti v osvojevalnem namenu; ampak zaeno pa zahtevamo, da se krivica, katere so se narodu storile in se delajo, ki so brez vsake zaščite , pod tujo teroristično državo in njega režimom, da se postopa kakor z ljudmi in se jim da prost izraz pri-padništva. Meje prestavljajo vojne, toda način vlade pa odloča ljudstvo, ki živi v državi. Mi hočemo biti v obrambi mej v kolikor soglašajo s pravičnim ode-ljenjem jugoslovenskega poko-lenja.
Veliko je takih, ki nas napačno razumejo v praznovanju jugoslovanskega ujedinjenja. Nekateri, ker niso poučeni in nekateri pa namenoma, samo da širijo mržnjo proti lastnemu rodnemu bratu. Veliko je takih, ki hočejo biti veliki internacionalci, ampak kakor hitro jim odvzameš to, kar je materinskega jim ne ostane za internacionalnost ničesar. Veliko je takih, če jim odvzameš mater ni jezik, pa jim s tem odvzameš tudi dar govora v razumevanju človeške družbe.
K naši proslavi se je priglasilo v naselbini več nego polovico najboljših pevskih zborov. Pričakujemo pa odziva še od ostalih z ipalo izjemo dveh ali treh, ki imajo tehtne vzroke za neudeležbo. Obljubljene imamo pevske zbore iz zunanjih naselbin; seveda njih žrtev se ne da od daleč primerjati s tukajšnjimi. Opozarjamo vas, da skrbno sledite v prihodnjih dopisih, kdo vsi so ti naši pevski zbori, ki jim ni za narod nikoli nič težkega storiti ali se za narod žrtvovati. Kdor kliče po narodu, naj se tu di narodu odzove, in ta princii naj velja vedno med nami, kadar se gre za finahčno ali moralno pomoč istih.
Joško Penko,
član pripravljalnega odbora.
Če verjamete al' pa ne.
Od barbertonskih jagrav sem dobil lepo vezilo. V lepi in mični gajbici mi je prinesel prijatelj Tone Glažar živega oposuma, kot darilo barbertonskih fantov. Po-
OPORKE ČUDAŠKIH LJUDI
Nekateri ljudje pokažejo svoje čudaštvo tudi v oporoki. Tako si je zamislil prav čuden pogreb lovec kač Menelick. Sklenil je določiti si tak pogreb, da njegovo ime nikoli ne bo pozabljeno. Iz orehov si je dal napraviti krsto in odredil je, naj bi igrala godba za njegovim pogrebom samo poskočne koračnive. Za pogrebom naj bi1 šla tudi njegova mršava kravica, ki mu je dajala mleko, poleg nje pa njegova sestra in prijatelji. V oporoki je določil, da morajo dobiti vse pogrebci iz njegove kleti brezplačno toliko vina, kolikor ga bodo hoteli, čudak je bil tudi neki Anglež, ki je moral dolga leta trpeti nadvlado svoje žene, pa ji je v oporoki zapustil samo hlače, čeprav je bil zelo bogat. V oporoki je bilo rečeno: "Svoji ženi zapuščam hlače, ki naj ji bodo izročene neobdavčene in brez vsakih drugih stroškov. Zapuščam ji hlače kot podobo tega, kar je hotela nositi v mojem življenju, pa se ji ni posrečilo." Svoje premoženje je pa zapustil sinu in dvema sestrama. V New Yorku je živel mož, ki je imel zelo klepetavo in opravi j ivo ženo, in v oporoki je določil: "Oboževana ženica, celih 35 let najinega skupnega življenja nisi zamudila nobene prilike, da bi mi ne zastrupljala življenja s svojim strupenim jezikom, zato ti zapuščam letno rento v znesku 30 tisoč dolarjev, toda s pogojem, da vzameš v 8 dneh k sebi svojo mačeho, ki ima še strupe-nejši jezik in ki si jo sovražila enako kakor jaz. Prvo nedeljo vsakega meseca morata priti obe s svojim pravnim zastopnikom na moj grob in na glas izjaviti, da obžalujeta, da sta mi zagrenili vse življenje.
-o--
OREHOVO DREVO
je bila lekarna naših babic. Bil jim je oreh hišni varuh, saj sta se ogibala strela in bolezen hiše in hleva za košatim orehom. Vzduh in senca orehovega drevesa sta zdravilna. Zato je se-deval naš ded tako rad pod orehom, zato je nastiljala babica slabotnim otrokom in živini orehovega listja, zato je kopala in umivala z izkuho orehovega listja bledične otroke, udnične in garjeve stvarce in ušivo živino. Nahodne je podkadila z orehovo /luščino. Nastrgala jte prvega luba mlade koreninice in navezala na vrat da pozdravi trganje. Za hripavost je stolkla je-drčevo kožico s sladkorjem in jo dajala po žlički. Nastavila je jedrce, zrela ali nezrela, v žganju in imela je zdravilo za krče in želodčne slabosti. Iztisnila je olje iz jedrca in mazala ž njim srbeče izpuščaje. Jezice je namakala na orehovem olju in mazala z izvlečkom lase. Vesela se je smejala babica rdečeličnim in krepkim otrokom, ki so se redili z orehi in lešniki, za Miklavža in o božičih jim je nasula peharje s tem božjim darom, najlepše pa je zavila v zlato peno in privezala na pušpan in smrečje za jaslicami.
-o—-
380 MILIJONOV NEPOROČENIH ŽENSK JE NA SVETU
kakor poročajo najnovejši statistični podatki. V prvih povojnih letih jih je bilo nad 400 milijonov. Torej število neporo-čenk postopno pada. Statistika dalje ugotavlja, da se ženijo možje največ z onimi ženskami, ki so pod tridesetimi leti.
slali so mi ga najbrže iz samega veselja, ker nisem prišel v soboto na njih veselico. Saj bi bil prišel, pa sem se bal, da se srečam s "pesnikom" od St. Clair Rifle kluba, ki me je namalal iz same hvaležnost v "E." Pet vir-žink bi rad ofral, če bi poznal njegovo ime, da bi se mu dostojno zahvalil. Ja, športi pa že taki!
Ko sem zagledal lepo gajbico, sem najprej mislil, da so mi poslali kanarčka, šele, ko sem natančneje pogledal, sem videl, da ni. Ampak morda tudi ta živalca poje, dasi se do danes še ni oglasila. Barbertonski fantje so mi pozabili poslati kuharsko knjigo, da bi vedel, s čim naj strežem zverini. Naši bebiki sem rekel, da je to tisti medved, ki sem ga ji obljubil in verjame. Prav lepa hvala, fantje iz Bar-bertona. če bi bil dobil kako zajčjo stegno,,bi tudi ne bilo nobene pomote.
A
Fantje, eno vam bom povedal, ki vam bo morda prav hodila in to je, da kadar ste povabljeni na banket, da se ahtate in kolikor mogoče hitro pospravite s krožnika, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj vam bodo krožnik odnesli izpred nosa. Taka se je meni zgodila in se že dva dni jokam za lepim kokošjim bedrom, ki mi je odfrčal izpred nosa, predno sem se prav zavedel. Ni dolgo tega, ko sem bil povabljen na nek banket. Zauber dečva mi prinese zvrhan krožnik najboljših telesnih dobrih del. Pripravil sem se z vso ihto, da bom počasi in z andohtjo k sebi jemal prosperi-teto na krožniku. Hotel sem se natančno seznaniti z vsako posameznostjo, da bo dlje časa lušt-no, zato nisem nič kaj hitel z operacijo, misleč, da imam dovolj časa na razpolago. Nisem pa še pospravil prvega kosa, ko naznanijo govornika, ki bi nam rad eno rekel v pouk in zabavo. Roka mi je omahnila, ki je ravno hotela prinesti v usta dobršen kos pečenke. Dobro sem vedel, da se ne spodobi med govorom opravljati navadna kmečka dela, kot je obiranje piščancev, zalivanje z ohajčanom in drugo, zato sem se žalostno udal v usodo z iskreno željo, da se bo govorniku jezik zaletel o pravem času, to je poprej, predno bo stvar na krožniku mrzla.
Razume se, da nisem govornika poslušal, ampak sem zvesto zrl v prekinjeno kosilo, in koval v srcu črne naklepe, kako bom pospravil in dokončal lepe stvari, ki so se mi ponujale na krožniku. Še nikdar nisem bil prijatelj govorov pri banketih in najmanj p? takrat in sem že tedaj sklenil,-da bom nekoč apeliral na cenjeno javnost, da se odpravi vse govore pri banketih in če katerega res tišči, da bi se rad iz-kašljal, naj da tiskati plakate, katere naj razdeli gostom, ki lahko govor berejo pri jedi, ali ga pa vzamejo domov.
Ko tako premišljam, pa prišu-mi mihio mene brhka strežnica in ko vidi krožnik, ki se je dolgočasil pred menoj, ga meni nič, tebi nič zgrabi in predno sem jo mogel zgrabiti za roko ali poslati v javnost protest, je izginila s krožnikom in polovico mojega kosila v kuhinjo. Na, pa sem bil na vsem lepem ob dobro kosilo, na katerega sem se že dva dni prej pripravljal.
To naj bo v prijazen opomin vsem onim, ki hodijo po banketih. Nikar se ne.obirajte in hitro pospravite, kar vam prinesejo, ker ne veste kaj se zna zgoditi v prihodnjem trenotku. Zakaj, če kdo misli, da vas vabijo zato, da vam bodo dobro postregli, se motite. Vabijo vas samo zato, da govornikom ploskate. S tisto dečvo, ki mi je kosilo odnesla, bova^pa že še obračunala pri priliki.
. A '
Kmet pride v mesto in vidi napis: "Pozor pred tatovi!" Ogleda si napis od vseh strani, pljune in zagodrnja:
"Na, pa naj človek razume to mestno gospodo. Celo pravijo nam, naj dajmo pozornost na tako svojat, kot so tatovi!"
Vesti iz domovine
—V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Matilda Baje, vdova, r. Mozetič.
•—V žabnici je umrl g. Ciril štefe, trgovec v Kranju, star šele 30 let.
—V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Vodopivec iz Begunj pri Cerknici.
—Obup siromašnega posestnika zaradi izgubljene pravde. Te dni se je obesil na Slančevem vrhu 45 letni posestnik Franc Božnar, oče sedmih otrok. Bož-nar se je preselil na Slančev vrh iz Medvod in je imel posest-vece. Bil je miren človek, le siromaštvo ga je trlo. Dan pred samomorom je imel razpravo zaradi pravde z nekim kmetom s Krsinovega vrha. Pa je pravdo izgubil in je moral baje plačati 300 Din stroškov. Zvečer se je vrnil ves razdražen in obupan domov. Zjutraj se je dvignil ob šestih s postelje in odšel brez besede na skedenj. Domači so mislili, da je šel dalje poležat. Pustili so ga v miru, da Ba ne bi še bolj razdražili. šele okrog devetih dopoldne je žena Poslala hčerko po seno in ji namočila, naj delo opravi tiho, da ne zbudi očeta. Deklica je odšla na skedenj in opazila nekoga klečati na senu. Obšla jo je zla slutnja in je v grozi zakričala. Prihiteli so ljudje in izkušali Božnarja obuditi k življenju, kar se jim pa ni posrečilo. Družina vzbuja splošno pomilovanje.
■—Narod v Liki proti izdajalcem. čim je ljudstvo izvedelo, da je započelo nekaj ljudi iz posameznih krajev v Liki za denar iz Italije nekako akcijo proti državi, so se dvignile vse vasi °krog Gospiča in pričele zasledovati protidržavne e 1 e m e n te. Zbrali so se kmetje ne glede na svoje prfejsnje politično prepii-čanje. Iz Dolnjega Pazarištva Pri Gospiču se je oglasilo 880 ftlož, iz drugih krajev pa je prišlo 220 kmetov. Pod vodstvom orožnikov so se kmetje odpravili ^a gorske grebene Velebita na zasledovanje upornikov. Zelo značilna je predaja enega izmed Voditeljev teh vstašev, Došena, ki je poslal ženo občinskega tajnika v Smiljanu k županu, da bi se z njim pomenila, kako naj .se vda. ženo so poslali nazaj k Došenu z naročilom, naj se javi Pri sreskem načelništvu v Gospiču, kar je Došen tudi napravil. Nekaj vstašev, ki so opazili, da jih preganja vse ljudstvo, je prišlo z Velebita na morsko obalo, kjer so v vasici Cesaricah, 5 km severno od Karlo-baga, zahtevali od nekega kmeta, naj jim da kruha. Bili so Vsi premraženi in onemogli. Kmet jim kruha ni hotel dati, nego je nemudno odšel v Karlo-bag ter prijavil ves dogodek ob-lastvom. Medtem so uporniki našli majhen čoln, s katerim so se odpeljali na otok Pag. Menili so, da bodo med potjo naleteli na kakšen italijanski motorni Čoln, ki bi jih odvedel na otok ^ošinj, ki je pod italijansko oblastjo. Ko so kmetje in orožniki izvedeli za njihov beg, so se takoj odpravili za njimi na Pag. 0 odvetniku doktorju Andriji ^rtukoviču se je izvedelo, da je 2elo odiral ljudi, da pa je kljub temu ves zadolžen. Na vse strani je izdaj al-večje in manjše vso-te> ki jih je dobival iz Italije, ^ostal je orodje Italijanov le za-^di tega, da bi prišel do denar-Bivši poslanec nekdanje Hr-vatske seljačke stranke Karlo ^rljačič se je v spremstvu 23 ^lednih mož iz Like oglasil pri 2uPariu v Gospiču in z velikim 'čenjem izrazil svoj gnus, da ^ morejo ljudje; ki se izdajajc Hrvate, sploh udinjati Italija-llom in Madžarom. —Zastrupljenje mlade kmeti-
ce v Stari Fužini. Dne 7. t. m. zvečer je 35 letna posestnica Elizabeta Urhova v Stari Fužini pila zastrupljeno kavo in kmalu potem umrla v hudih bolečinah. Zagonetna smrt je vzbudila veliko razburjenje v kraju in okolici, ker je bil to že drugi primer zagonetne smrti na Urhovi domačiji. Istega dne pred tremi leti je za zastrupljenem umrla tudi prva žena posestnika Janeza Urha, ki je sedaj star 52 let. Komisija, ki je izvršila raztele-senje, je del želodca poslala v kemično preiskavo, ki je ugotovila zastrupljenje s strihninom. Sumljive okoliščine so privedle do tega, da je oblastvo sedaj odredilo aretacijo Janeza Urha. Neke priče so izpovedale, da je posestnik Janez Urh že letos poleti iskal strup in da si ga je tudi nabavil. Napram oblastvom se je izgovarjal, da je hotel s tem strupom zastrupiti lisice. Ta izgovor je čuden in ga oblastvo ni moglo upoštevati, ker je splošno znano, da se Urh ni nikdar brigal za divjačino in da mu ta tudi ni delala nobene škode na domačiji. Usodnega dne je Urh zgodaj zjutraj odšel v planine in je z ženo zajtrkoval kavo. Po zajtrku je šla žena po svojih opravkih in je bilo dovolj priložnosti, da je nekdo nasul strupa med kavino goščo, ki se je zvečer spet prekuhala kakor običajno. Urhovi domačiji se pravi po domače pri Koritniku in se je Janez Urh tja priženil. S prvo ženo se je večkrat prepiral in so sosedje krivdo prepirov pripisovali njemu. Prva žena je umrla, ko je zavžila neko sadje, in bodo sedaj njene ostanke izkopali, da bodo v njih še enkrat iskali sledove strupa, ker se sedaj še bolj kakor splošno govori, da je bila nesrečna žena zastrupljeno doma in da ni morda po nesreči zaužila kakih strupenih jagod.
—Nevaren, najbrž podtaknjen požar je nastal nedavno v Zgornjem Kašlju pri posestniku Gostinčarju, po domače Bo-rincu. Ogenj je uničil skedenj in precejšnjo zalogo sena in slame in nekaj kmetijskih strojev. Domači gasilci so pod vodstvom načelnika Franca Grada takoj stopili v akcijo z novo motorno brizgalno in omejili nevaren požar v prav kratkem času.
—Nevarni roparji pred novomeškim senatom. Senat petori-ce novomeškega okrožnega sodišča je obravnaval te dni vrsto vlomov, tatvin in roparskih napadov, ki jih je zakrivila zloglasna roparska trojica: 33 letni nekdanji mesarski pomočnik Anton Cizelj, pristojen v Globoko, 27 letni nekdanji rudar Bernard Gognjavec, rojen v Nemčiji, pristojen pa v Mirno peč, in 21 letni bivši rudar Franc Koren iz Loke pri Zidanem mostu. Ti trije so tvorili nevarno roparsko družbo, ki je izvršila mnogo zločinov na Dolenjskem, med Krko in Savo in v Beli Krajini. Vodja je bil Anton Cizelj, ki se je po zadnji kazni izdajal za Ivana Hrovatiča. Letos pomladi se je med potjo iz Vidma v Rajhenburg združil z Bernardom Gognjavcem ter skoval z njim razne zločinske načrte. Nekaj teh sta izvedla sama, kmalu pa sta dobila tovariša in je potem trojica izvršila vlom v hišo posestnice Marije Romihove v Pokleku. Po vlomu so se vsi trije napotili v Mokronog, od tam pa v Mirno, kjer je Cizelj okradel nekega hlapca, a iz Mirne so šli preko Novega mesta v Metliko in Berčice, kjer so vlomili v hišo posestnika Ivana Slanca. Cizelj in Gognjavec sta j sama v noči 31. maja izvršila I vlom v topliško šolo in v hišo 1 gostilničarja Bukovca. V No-
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
Ona jih je cefrala dalje in mu velela iti z njo v kuhinjo. Brez moči ji je Bernard sledil. V kuhinji je moral biti priča, kako je Mina sežigala njegove knjige. Fant si je z rokami zatisnil oči in solze so mu polzele po licih. Mino je to vendarle ganilo, a tega ni pokazala. Njen glas pa je bil milejši, ko je dejala:
"Bernard, to se je moralo zgoditi. Pojdi zdaj k svoji slovnici."
Tone se je pa valjal zunaj v travi. S svojega skrivališča je vse videl in si tlačil robec v usta, da se ne bi izdal. Zdaj pa ni mogel drugače izraziti svojega neskončnega veselja radi tega, ker je bil pobožni Bernard tepen, ko da je rjovel in vpil in razgrajal ko norec. Mina ga je najprej slišala, potem pa tudi videla. Koj je sprevidela, da je Tone prisluškoval in da se zdaj od same škodoželjnosti ne more umiriti. Sklenila je, da ga bo kaznovala, vendar ji je bilo nenadoma prav bridko pri srcu. Nastop z Bernardom jo je tako utrudil! Ali ni bilo to sirovo? In zdaj da bi še Toneta? Ah, zmeraj paziti, zmeraj bit; strog, večkrat oštevati, celo tepsti — to ni bilo nič kaj prijetno za mlado dekle. Tone je medtem ko b'esen razgrajal in kričal: "Te-pen je bil — zelo, zelo tepen! Ti-tiri, tepen biti boli!"
Mina ga je slišala, a ga ni hotela natepsti. Okno je odprla in zaklicala na vrt:
"Tak ne tuli vendar! Koj pridi v kuhinjo!"
Ondi je moral lupiti krompir, kar mu je bilo najbolj zoprno, češ, da je malenkostno in za ženske. Zato je zagodrnjal:
"Zakaj pa (Bernard ne lupi krompirja?" '
"Ker se mora učiti slovnice." "Se mi je zdelo, da si mu slovnico raztrgala."
Zdaj je dobil vendarle eno po glavi.	,
Pravkar je prišla mati v kuhinjo. . Spet je radi bolečin v glavi ležala zgoraj v kamri. Pa
vem mestu sta se pozneje sestala s Korenom in potem so vsi trije v Novi gori pri Prečni oropali posestnico Amalijo Auberjevo. Posebno predrzen je bil vlom v šolo v Lokavcu. V noči 4. junija. so lopovi vdrli v spalnico učiteljice Josipine Drstvenškove in njene 79 letne matere Helene. Eden od razbojnikov je učiteljici pretil s kuhinjskim nožem, drugi pa njeni materi s samokresom, ko je tretji odpiral omare ter pobral preko 2500 Din gotovine, razno zlatnino in srebrni-no ter nekaj živil. Potem so izvršili vsi trije še več manjših vlomov in tatvin, sredi junija pa so vsi po vrsti padli v roke pravice. Sodba je bila naslednja: Cizelj na 13 let robi je, po prestani kazni se odda v prisilno delavnico. Gognjavec je obsojen na 5 let robije, Koren, pri katerem se je upoštevala dosedanja neoporečnost, je obsojen na 2 in pol leta robije. — Takoj nato je stopil pred veliki senat bivši šofer Anton Razgoršek iz celjske okolice, razcapan in bos. Priznal je, da je čevljarju Ivanu Povhu ugrabil na Obrežju 425 Din, suknjič in čevlje. Pravil je, da je bil oropanec tako močno pijan, da je bilo rop lahko izvršiti. Ali Ivan Povh je izpovedal, da ga je Razgoršek treznega napadel v temi in ga pahnil s kolesa, da je oropanec treščil ob obcestni kamen in oble-jžal z rano na gla,vi. Razgoršek je bil obsojen na sedem let robije in na trajno izgubo častnih pravic
je prišla doli in vprašala:
"Bernard sloni z glavo na knjigi pa joka se."
"Prejeli so bunke," je zadovoljno povedal Tone.
"Jezik za zobe!" je zavpila Mina. "Ah, mati, pustite to, saj vas samo razburja! Je že vse v redu. Z otroki, tudi z Bernardom, pride časih kaj navzkriž."
"Da, da, otroci!" je zavzdihnila žena in brez moči sklenila roke v naročju. "Jaz ne morem več. Le ti naredi, Mina! Ti vse prav narediš!"
"Bog ve!" je odvrnila Mina.
8-
Kovač je v krčmi razkazoval neko razglednico, ki mu jo je poslal Boštjanov Lojze. Povedal je, da je Lojze v Hamburgu, kjer se je sešel s šobrovim Matijcem, in da se mu dobro godi. Na morje misli iti in nekoč se bo kot velik bogataš vrnil iz Amerike in bo tisti zarobljeni punčari, tisti Mini, že dokazal, da je na svetu še kaj drugega ko gatenje nogavic in blatenje poštenih ljudi. Pripomnil je kovač, da bi tudi on rad šel v Hamburg z Lojzetom na morje; bil bi za ladijskega kovača. Tako ga vožnja ne bi nič stala, onkraj "luže" bi se na noge postavil in zaslužil denarja ko črepinj. Možje so se resno razgovarjali o Boštja-novem Lojzetu. Resnejši so obžalovali, da je zašel v družbo šobrovega Matijca, ki je taka propalica. Dvakrat je bil že radi tatvine v luknji in nekoč je bil tri leta v prisilni delavnici radi onega — o čemer je bolje, da si človek ust ne hladi, če je Boštjanov Lojze v taki družbi, je gotova stvar, da bo tudi on propadel.
"Mina je kriva! Ona ga je spodila!"
Spet so napadali Mino. Jel-ševnik in še dva druga so dekleta zagovarjali, a večina je bila zoper njo. Nekateri mali grun-tarji so bili nevoščljivi Boštja-novim. Vsi tisti, ki v življenju niso ničesar dosegli, sovražijo one, ki so kaj dosegli, gledajo jih brez moči in veliko trpijo v rumenih vicah zavisti. Predvsem je bilo največ takih, ki jih je jezilo, da je bila Mina tri leta v šolah in je zato po izobrazbi prekašala vse vašeane, zlasti njih lastne hčere, ki so znale komaj brati in pisati pa izračunati, koliko dobijo za mleko.
Ko je Mina tedaj prihajala na počitnice, se ni skoraj prav nič udejstvovala pri gospodinjstvu. Vtepla si je v glavo, da ji mora mati kupiti klavir in se je po ure vadila, se po vse dneve učila in brala, sedla na ograjo in risala domačo hišo. Vaščani so sodili, da bo Mina učiteljica. Ako so zvedeli, da bo prišla na kmetijo, ko bo imela osemnajst let, in bo ondi delala in kmetovala, so se ji rogali: S kravami se bo po francosko menila, s pujski pa po angleško. Ko je Mina to slišala, se je izrazila: Naj bodo potolaženi: z biki se bom zmeraj po domače pogovarjala, če hočejo, celo po loško! To se je po vasi zvedelo in odslej je imela Boštjanova Mina skoraj same sovražnike.
V tistih dneh je tudi mater večkrat zaskrbelo radi dekleta, češ, da bo preveč gosposka. Ko je Mina, ki ni poznala nikoli polovičarstva, to zapazila, je dejala:
"Mati, zdaj sem šolarica in živim tako, kot živijo šolarice; ko bom spet kmečko dekle, bom pa tako živela, kakor je prav za kmečka dekleta." Stari učenik se je tedaj večkrat potegnil za Mino. O počitnicah je bila večkrat pri njem in ker je bil vdovec in mu je edina hči umrla v starosti osemnajstih let, je bil dobrohoten napram njej in se jo je z ljubeznijo oklenil. Ko se je povrnila iz samostana, je stari učenik z zanosom pravil o Boštjanov! Mini, da ima licejsko maturo, da velja to toliko, ko pri
vojakih enoletni dobrovoljec in da je prinesla krasno spričevalo domov. Tedaj se je pridružilo zavisti vaščanov kljub njih volji še neko spoštovanje do nje, a našteli so tudi še več vzrokov, da so imeli čim manj opravka z Mino. V vsej vasi pa je bil en sam enoletni dobrovoljec in ta je bil grajski oskrbnik. Nekoč so bile v vasi vojaške vaje, pa so bili vsi kmetje, pri katerih je bival kak častnik, ponosni na to. Ničemurni posestnik Pust je še en mesec za tem pustil na svojih vratih napis s kredo: "1 častnik, 10 mož, 6 konj" in ko je novembrska burja zbrisala napis, je dolgo razmišljal, ali bi dal to častitljivo oznanilo še enkrat napisati. Skromni učenik je v času vojaških vaj opozarjal otroke, da morajo vljudno in ponižno pozdravljati častnike, pa tudi vsakega vojaka, ki je imel "žnorce." Da so to ljudje, ki bodo nekoč doktorji ali sodniki ali celo sodni svetniki. V tisti dobi so še otroke učili, kako morajo spoštovati vse tiste, ki so bili »družabno ali pa izobrazbi višji in so imeli kakršnekoli okraske na sebi.
Pa naj bo zdaj Boštjanova Mina toliko kot enoletni dobrovoljec!
"Morda si bo dala našiti epo-lete z žnorcami," se je rogal nekdo v krčmi.
"In bo še za sodnega svetnika !"
"In vsi se ji bomo morali odkrivati in ji reči 'milostljiva.' "
Nato so se vsi zagrohotali — pa brez užitka. Zakaj, nikomur ni všeč, če je kdo nad njim, in niti z roganjem niti z grohotom se ne da iztrebiti slaba volja. Niti s psovanjem ne.
Ko se je zvedelo, da je Mina prišla iz mesta domov, da je dekle na kmetiji izredno sposobna, da prva vstane in gre zadnja spat, da je vsepovsod na mestu, da se razume na vsako malenkost, da vse nadzira, a da če je treba, tudi prime, za delo —: te 3aj se je nehote pomnožilo spoštovanje do Mine. Zakaj — kar je res, je res — vsak kmet spoštuje delavnost in vsak zaničuje lenobo. To je ena najlepših potez kmečkega ljudstva. Lenuha vse mrzi. Da pa pravijo kmetje, zlasti taki, ki jim je ba-haštvo v krvi, kar gladko in kratko, da so vsi meščani same lenobe, jim pa ni zameriti, ker ne razumejo mestnega življenja. A radi tega se ne bo noben vijak
vimi.
V krčmi so se začeli pogovarjati o novem učitelju. Tedaj je bila mešanica raznih mnenj. Nekateri so kar gladko izjavili, da je Novak trapast; drugi so dejali, da je veternjak, ki mu ne roji drugega po glzlvi ko izleti, igre in take norčije. Krčmar se je pritoževal, da Novak nikoli ne pride v gostilno in da ščuva otroke. Saj mu je njegov lastni sin rekel zadnjič, da je greh žganje prodajati. Pa ga je naklestil, da je obležal. Nato pa je šel k učitelju in ga prijel za besedo. Novak je dejal, da ni nikoli kaj takega rekel, pač pa se je drznil dostaviti: "Fant ima že prav; palice ni on zaslužil, ampak oče." Krčmar je sinje zardel in je moral kar sesti, ko je to povedal. Vsevprek so govorili. Mrmranje se je razbesnelo in valovilo okrog mize. Skoraj vsi so soglašali z razkačenim krčmarjem in nekateri so zahtevali, da se mora tak učitelj, ki ščuva otroke zoper starše, kar odstaviti.
Kovač pa je bil nenavadno miren. čez čas je svečano začel:
"žganje je dobro. O grehu ni
govora. A sport je tudi dober. Jaz sem, bil že vse več ko športnik: jaz sem bil pri konjikih kraljeve straže. Ali veste, kaj je najlepše na svetu? Ježa! Pa ne da jezdiš, kot je pri nas v navadi, takole po stezi in kakega težkega konja, ki mu zadaj visi gnojni koš! To ni noben tempo! Ne tako — a po konjiško ali po kavalirsko — kar je eno in isto."
MALI OGLASI
Kupim hišo
za vlogo International Loan Co. in nekaj denarja. Kogar zanima naj pusti naslov v uradu "Ameriške Domovine." (276)
Naprodaj
je pohištvo za parlor in kabinet za telefon, vse v dobrem stanju. Jako poceni. Vprašajte na 6021 Superior Ave.	(281)
BRUSS RADIO SERVICE
6026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324
Ene tretino popusta na vseh Cunningham ali RCA tubih, ako zamenjate stare tube.
-S/-
DOBER PREMOG!
Točna postrežba
The Hill Coal Co.
' 1261 MARQUETTE RD.
I Stari Cimpcrmanovi prostori
I	IlEnderson 5798
i FRANK ARKO, zastopnik

OGLEJTE SI
MEDNARODNO RAZSTAVO
V
Public Hall od 19. do 27. novembra
11. dep. do 11. zvečer dnevno
ZABAVA VSESKOZI
POSEBNA SLOVENSKA RAZSTAVA: SLOVENSKO PETJE, PLksi, ŽIVILA IN DRUGO
VEDNO ODPRTO
Odrasli 40 centov Otroci 25 centov
v stroju človeškega pogona zrah-' ljal.
Konec vseh koncev: Boštja- i nova Mina je bila tako nepri- j ljubljena ko bel vrabec med si-
FINO MESO!
Fino mi-o: goveje, prešite-vo in druse, kakor tudi najboljše kokoši dobite pri
MARTIN FRANKU
ST. CLAIR MARKET stojnice 18 in 20 Tel. GLenville 5994
POSEBNO NIZKE CENE ZA ZAHVALNI DAN
Imeli bomo izvanredno nizke cene na kokoših za Zahvalni dan, kot tudi na puranih, racah in goskah. Mi koljemo perutnino doma, torej ste lahko sigurni, da bo sveža. Mlado pra-setino dobite pri nas po najnižji ceni, kakor tudi vsakovrstno doma sušeno meso.
Pork shoulders funt, . .8c Teletina za pečenje, ft. 12c Salo in špeh, funt 6V2C
Se vljudno priporočamo odjemalcem.
MATT KRIŽMAN,
6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St.
SLOV. S0C. ZR0R "ZARJA"
vas prijazno vabi na
KONCERT
V ČETRTEK 24. NOVEMBRA
(na Zahvalni dan)
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU na St. Clair Ave.
Gostuje češki pevski zbor "Vojan"
"Zarja" proizvaja: Izbrane pevske, točke in spevoigro "Pri rdeči kolerabci."
"Vojan" proizvaja: Izvlečke iz opere "Prodana nevesta" in ples v narodnih nošah. Koncert ob 2:30 popoldne. Zvečer ples.
Vstopnina za koncert in ples 40c; samo za ples 25c
VABILO! VABILO! VABILO!


HBTHfll
NA
BAZAR



seesaws msmm m* : v sredo večer v šolsko dvorano sv. Kristine
IN NA STAROKRAJSKO PLESNO VESELICO v četrtek večer
Priredi
KLUB DRUŠTEV FARE SV. KRISTINE v korist naše eerkve. Prijazno vabi odbor


jmiHs
KRESSE'S MEAT MARKET
5335 Superior Ave.
Posebnosti za sredo:
Mlade kokoši, od 5 do 6
funtov težke, ft... .18c Purmani (turkeys), od
8 do 15 ft. težki, ft. 24c Domače suhe
klobase, ft.........15c
Suhe šunke, ft.......13c
Suh špeh, 2 ft. za.....25c
Suhe butts, ft____... .14c
I Telečji steak........22c
Telečji chops, ft......15c
Mladi prešički, ft.....15c
Mladi prešički, ft.....17c
Sveže klobase, 2 ft. za 25c Pork chops v kosih, ft. 11c
Obisti in srca, ft......7c
i 7
\
Se priporočam sloven-skim in hrvatskim gospodinjam za obilen obisk.
ANTON JANČIGAR
nam gredo! Sedaj se bo začelo !" Stisnil je suknjo, kakor bi se imel vsesti na klop, ki ni prav čista — in je odšel iz izbe.
Zunaj na dvorišču je mati Marijana izprala krvave rute ter jih obesila na plot. Roke si je obrisala v predpasnik ter hotela baš stopiti na cesto, ko ji je stopil na pot gospod Felicijan Vodnik. "Baš . . ." kar sape mu je manjkalo, "baš sedaj sem izvedel od Katre! Pa sem mislil, da. je že vse lepo poravnano!"
Marijana se je grenko smehljala. "Ah, da, prav lepo!"
Prestrašen ji je pogledal gospod Felicijan v oči. , "Ali je tako nevarno? . . . Ljubi Zveli-čar! . . . Mati, moliti moramo! Tega moramo rešiti s svojo molitvijo!"
"Moliti? Moliti? Ah, da! Molila bom že! Ampak doma! V vašo cerkev me ne spravi nih-
ko travnikov mrzel večerni veter, da je Tonetu po hrbtu kar zagomazelo. Vendar pa tudi veter ga ni mogel potolažiti. Iztegnil je pest pred se. "Kar sem rekel, to velja!" Niti videla niti slišala ga ne bo — plokler ga ne bo prosila odpuščanja za žalitev, ki mu jo je bila zalučala. In če se njej ne mudi — potem pač nima tu gori drugega povedati Juliki, kakor: tako in tako se je zgodilo in sedaj je Lizabeta v hiši. "In na ljubo sem skočil sem gori in ti povem vse odkrito in pošteno, da ne boš mislila . . . ne vem, kaj! . . . Tako! . . . Sedaj veš! In zbogom, zopet! Ako mi imaš ti kaj povedati, veš, kje je šumar doma!" In konec!
Ampak — vsled misli, ki se mu je pri tem "ampak" porodila, mu je planila vroča kri v obraz. "Sakrament! Kaj pa počenjam?" Kdor ima čisto vest — se m« ni treba bati ničesar. "In čisto vest imam, krucetirken! človek pač stori, kar je prav .. . in konec!"
Vaški apostol
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U,
POSEBNOSTI!
Pri nas dobite lepe piščance, race in kokoši po najnižjih cenah, In popolnoma sveže, čisto blago.
Doma čiščene kokoši,
funt.............18c
Najboljše suhe klobase, funt, ..........16c
Teletina za filanje, ft., 10c Teletina za pečenje, ft. 12c Pork chops
v komadu, ft. ... UVzc Celi pork shoulder, ft. 9c Suhe domače šunke, ft. 16c Novi fižol, koksar,
3 funte za.........23c
Ješprenj, 3 ft. za....,13c
Oglasite se pri nas na Zahvalni dan, dobili boste najboljše in najcenejše meso. Se vljudno priporočamo.
FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4968
(Dalje prihodnjič)
Pomislite, da kupite obleko, površnik ali suknjo po
ranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted". Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete.
Vsak kos napravljen iz finega volnenega blaga. Ali ste vi že kupili zase? Imamo še stotine kosov naprodaj. Pomnite, da je razprodaja samo na 6905 Superior Ave.
Copr., 1985. The American
Tobacco Co.
SAMO ENA TRGOVINA
Če želite vaši družini ali gostom postreči z dobrim kruhom ali pecivom, kupite moko
"PURANOVE ZNAMKE"
in fa tram lin rlnln 7fl5oliav> imnnV.	<<T>.	__.__,• „
/\1 • i* TVVTFfe A	BMdn«T">°bu—
Okusno pripravljen PURAN
t	bo gotovo častni član na vaši mizi na Zahvalni
dan. Kruh in drugo pecivo, napravljeno iz moke	MlV'lftjlwl Pj^ znamke "PURAN" je najboljši prigrizek pri
dobrem kosilu. Zahtevajte pri vašem trgovcu	^^'^jffPl
"ARKTHQ MfWn»	zxszttzrvi^?
REDTURK^WHEArllOUR; rllMJ 1 V/J IYlv/IW/	-or you, m3n.y
in ta vam bo dala zaželjen uspeh. Moka "Puranove" znamke je na trgu najboljši produkt. V poljubni množini najnižji ceni, jo dobite pri trgovcih in članih
SESI!®
Nemo je zvila krvave rute v culo ter jo stisnila pod pazduho. Pri tem je zadela z ramo ob drevesno gobo, ki je visela na zidu. Mala igračica, ki je stala na gobi, se je zagugala in na tla je padla mala cerkvica. Marijana jo je pobrala. Zvonik je bil nagnjen in vse šipice, zdrobljene. "Da, da — tudi v mojem srcu je nekaj počilo!" In z rezkim smehom je 'stisnila igračico v pest, da se je kar zdrobila.
"Mati!" je vzkliknila Elizabeta. "Saj je bila cerkvica!"
"Naredila mu bom mesto nje planšarsko kočico in postavila vanjo par ovac in volov!" Po tem je porinila črepinje cerkvice med perilo ter odšla iz čum-nate.
Ko je prišla po dolgem hodniku v vežo, je obstala. Ni imela namena prisluškovati, a vend?r je morala čuti, kajti stari šumar je imel močan glas. "Peter Janez sem, Peter Janez tja, in tudi proti tvojemu krščanskemu usmiljenju nimam ničesar. Dober biti, dokler si sam sebi ne škoduješ, je pač lepa stvar. Kadar pa se s svojo dobroto sam sebe tepeš, tedaj meji ta dobrota že na neumnost. In zato me pusti v miru sedaj! Kot župan ne smem svojega imena in svojih spraviti, ljudem v strupene gobce. In naj bo sedaj, kakor hoče, in če je Malarca nedolžna ali ne . . . sedaj jo pač imajo vsi v gobcu, moja hiša pa mi je tudi predobra, da bi . . ,"
šumar je obmolknil, kajti Marijana je odprla vrata. "Nikar se ne razburjajte, župan!" je dejala mirno, ne da bi prestopila praga. "Radi mene ne boste imeli sitnosti. Samo zaradi Petra Janeza vas prosim, da bi smela moja punca ostati pri njem, dokler je bolan. Pred mano boste imeli mir ... že grem. Zbogom!" Zaprla je vrata za seboj.
Tone je iztegnil ijoko, kakor
bi hotel Marijano zadržati, šumar pa, s pestmi globoko v žepih, je godrnjal: "Nu, da . . . tako nevarno in resno pa tudi ni bilo mišljeno!" Trenutek sta oba molčala. Nato je zagodrnjal spet stari: "Tako se je prikazala, berligo berlogo, kakor hudič pri marjonetah!"
Tone se je pogladil za ušesi, kakor da ga tilnik boli. "To vam pa že moram povedati, oče . . . da mi je hudo, da je morala uboga ženica tako užaljena iz hiše. In dobro dekle tam v čumnati, ki bi si za Petra kožo dalo sneti z ljubkega obraza . . . kaj si mora Lizabeta misliti o ... o nas in naši krščanski ljubezni! Glejte, oče, saj ste vedno bolj pameten kakor vsi drugi. Pa bi moral tudi biti najboljši.. . . kot župan In naša mati, mislim, tudi ne bi dekleta poslala stran. Naša mati je bila taka, kakor pridiga o njih naš Peter Janez!"
Tedaj je stari šumar planil besna pokonci. "S Petrovim pri-diganjem mi daj kar mir!" Ta jeza pa je bila le slama, ki hitro ■zgori, že zopet mirneji, je godrnjal: "Nu, da, zaradi mene!" S temi besedami se je vedno podal, kadar ni mogel odreči kake želje svojemu sinu. "Pa naj ostane . . . dekle! Sreča, da je vsaj ta stara zunaj!" Stopil je k oknu. "Ampak v gobce bomo prišli! Ko ne bi ljudi poznal! In tvoja Julka . . ."
Prestrašen je zajecal Tone: "Ježeš, Marija . . . na Julko nisem mislil!"
"Ko bo izvedela Julka, da je ta ženščlna tu v naši hiši . sluga ponižen . . . potem boš že dobil svoj žegen." i Kar soparno je postalo Tojie-j tu. Gledal je v tla, kakor oni, j ki je nekaj izgubil, a ne ve, kje j bi iskal.
Tudi stari je molčal ter gledal i skozi okno, dokler ni nenadoma (dejal: "Nu, da tu prihajajo že gospod župnik! In naravnost k
če vec! Doma imam Gospoda Boga, ki ima samo eno roko . . . in ta mi je ljubši nego tisti vaš v cerkvi, ki meri dobrih štirinajst čevljev! Zbogom, gospod župnik!" In šla je.
Gospod Felicijan pa je gledal v skrbeh za njo. "O, ljudje, vi, nori ljudje!" Z vzdihom je pogledal proti nebu. Tam gori pa ni bilo druzega, nego žareča mo-drinja in svetlo solnce, ki je pošiljalo svoj mili, pomlad vzbujajoči ogenj na to zemljo. Seveda, je bilo že svoje dnevno delo skoro opravilo, kajti bilo je že blizu zapadnih hribov, še kake pol urice in že bo izginilo. Priti je moral mrzel večer.
Iz hiše je stopil prečastitemu naproti stari šumar.
"Lepe stvari, lepe stvar*i, šumar! . . . Kako mu gre?"
"Ne vem, gospod župnik, ker nisem še bil pri njem. Upam pa, da dobro. Pri vsej nadlegi, ki jo imam, se mi smili. Nu, pa poglejva!"
Ko sta stopila v čumnato, je ležal Peter Janez odprtih oči ter držal Elizabetino roko. Gospod Feliciian se ie odkril ter se sklo-
nil nad posteljo. "Ampak, Pe-terček! Kaj si mi naštimal danes !"
Zmedenega pogleda ga je Peter Janez pogledal. In docela tiho je dejal: "Golega vrabiča . . . sem . . . izpustil . . ."
"Kaj je napravil?" je vprašal Šumar začuden.
"Pojdi, pojdi . . ." je dejal gospod Felicijan milosrdno se smehljaje ter ni mogel najti druge besede.
Elizabeta je obrisala Petrove ustne z belim robcem. "Ne sme govoriti, gospod župnik! škodilo bi mu!"
Tedaj je nekdo priropotal težkih korakov v čumnato.
"Kaj pa je?" je zagodrnjal šumar. "V sobi bolnika se vendar ne hodi tako."
"Svoj . . . svoj klobuk sem pozabil!" je zajecal Tone z glasom, kakor bi ne govoril on sam, pač pa kdo drug. Klobuk je tudi takoj našel, a pozabil je bil pozdraviti prečastitega. Očividno je gledal samo Elizabeto, kajti preko praga se je spodtaknil.
"He, poba, kaj pa ti je?" je vprašal šumar. Tone pa je bil
že zunaj. In že na hodniku je delal korake, kakor bi bil ogenj za njim. In ven na cesto! Kakor človek, ki skuša vloviti srečo, ki mu je zbežala. Ko pa je prišel na travnike, je nenadoma obstal, kakor da je zapazil, da je ogenj tudi pred jnjim. In) brezupno je strmel tja gori, kjer je bila Breznikovina skrita za hribom.
Odkar mu je bil oče omenil Juliko, je bil to prvi trenutek, da se je zavedel samega sebe -— in pa onega, kar je hotel. Da bi tekel k Julki? Po vsem, kar se je bilo med njima zgodilo?
Tedaj je pljunil. "Pfuj, hudič!" Tako lačna ne sme biti niti najbolj vroča ljubezen, da bi se pravi možak spozabil nad svojo lastno častjo! Pa mar ni šel na pot, ki je bila v počast njegovi časti? "Ako bo izvedela Julka, da je dekle v naši hiši? Ježeš, Ježeš!" To bi napravilo stvar še slabšo. "Se mo-l ra pač zgoditi!"
Stopil je nekaj korakov, a zopet postal, medtem ko se je solnce skrilo za vrhove hribov. In tedai ie že zanihal sem doli nre-
Ugodno! Poceni! Nezaslišano!
BRAZIS BROS. KONKURZNA ZALOGA
se sedaj prodaja po nezaslišanih cenah
$4.75 $9.75 $12.75
POMISLITE—
OBLEKE IN SUKNJE, NAREJENE PO /t>-J M ZLIVAŠ! MERI ZA............ ......... > M JJS
BRAZIS BROS. 6905 Superior Ave.
SAMO ENA TRGOVINA
fff	t JLsyff/y&Z	v DOLINO SMRTI
/\f j.	^TZ/yLW^'T	"Narava » Surovosti" — kot jo je naslikal §
. 1 Ir^^Jv®'	«—	ft	J"1'" Charlton v svoji slavni sliki, prcihta- |
'	g m m A Ji B i Ji	vljajoči junaški napad Lahke Brigade ob |
t f ^J+^f^ja tii/tB L/r*	priliki strašnega ognja v bitki pri Bala-
-j* /L9W* * ,	kl«vi » Krimski vojni (1854). "Narava
£ —'« Surovosti je Redkokdaj mila"-in surov
^m	tobak nima mesta v cigaretah.
m^mm^^^^mmmmmsmmmmmmmmn"—imr—............... .....i..............................................P
V Luckies ni surovega tobaka
—zato so tako mile
"]V /TI kupujemo najboljši in naj-finejši tobak na celem svetu — toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redko-' kdaj Mila" - zato je temu finemu, tobaku po primernem sta-
"It s toasted"
Ta lavojčclt milih Luckies
Kluba slovenskih groceristov in mesatjev v Collinwoodu
IM
Narodnem trgovskem klubu na St. Clair Ave.