Leto IV., štev. 125 If Ljubljani, torek dne 29. mala 1923 Poimtrra pavS^^na. Posamezna stev. stane 1*50 Oin l«ha|» ob 4 zjutraj. Stane mesečno 12-5U Din ta inozemstvo 25-— » ■eotovezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon Jt 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo« Ljubljana, Prešernova ul. št bi. Telet št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ai L TeLšt 22, Celje. Aleksandrova * Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842 Ljubljana, 28. maja. Slovenci so fe pozabili, kako je ljubljanski škof dr Jeglič v avgustu leta 1914. bodril slovenske fante in može na vojno. »Možje! Kliče Vas cesar, da z orožjem v roki branite katoliško Avstrijo, katoliško našo cesarsko rodovino, zoper zaklete sovražnike samega Jezusa ... Možje, kako vzvišen, kako svet, kako Bogu dopadljiv je boj, v katere-ea ste poklicani!* »Slovenec* z dne ii. avgusta 1914 piše, da so to »krasne apostolske besede*, ki naj bi spremljale vse slovenske vojake v pravičnem boju in katere rm priobčuje, ker mu »patrijotična dolžnost veleva, da se splošno razglase.* Ne samo klerikalci, tudi liberalci so pozabili, kar so doživeli pred nekaj leti. In nele socijalMi in komunisti, tudi deset In desettisoči slovenskih vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot, je docela zaslepelo. da ne vidijo več vojnih hujskačev, ki so sokrivi strašnega gorja in posledic svetovne vojne. Ne ubijaj! Razglaša in uči katoliška duhovščina v peti božji zapovedi, sama se je pa aktivno udeležila na milijonskih umorih. Od poslednjega hribovskega župnika in kaplana, od škofov pa tja gori do samega poglavarja rimske cerkve, vse je stalo v cločinski službi, da so razvnemali ljudske strasti za vojno ter gnali mi iijone in milijone Iju^i v največjo nesrečo, kar jih je dosedaj svet doživel. Redki so bili katoliški svečeniki, ki jim je bilo več človekoljubje in rodo-Ijubje kot pa interes rimskega klerika-Sizma. BaS zadnje dneve je bil obelodanjen dokument, ki potrpi je, na kako frivn-(en in satanski način je v najkritičnej-sem času pred izbruhom svetovne vojne tokozvana »sveta stolica* podžigala dunajske In bndlmpeštanske poten-tate k napovedi vojne. Dolgo časa je duhovščina širila mad i vetom lažnjivo vest. da je papež miroljuben in da ima zasluge za mir. Seveda potem, ko je bila grozotna morija že končana, potem je bilo treba da ne propade klerikalizem — rai-»lažati o plemenitih prizadevanjih poglavarja katoliške cerkve. Molčalo in skrivilo se je pa. da je bil baš rimski pap^J sam eden najvplivnejših in najmočnejših sokrivcev svetovne vojne. Sedaj je tudi to pojasnjeno ln s nepo-bitnim dokazom potrjeno. Bavarski socijalni demokrat Fe-chenbach, tajnik umorjenega bivšega bavarskega ministrskega predsednika Kurta Eisnerja, je bil svoj čas obsojen na desetletno ječo radi veleizdaje zato. ker je izdal leta 1919. francoskemu zurnalistu Pavotu telegram, ki ga je poslal Ritter, bavarski poslanik pri papeški stolici, bavarski vladi. Pri obnovitvi procesa je bila sedaj vsebina tega tele srama sodnijsko objavi Brzojavka je bila oddana v Rimu 3ne 24. julija 1914. Glasi se tako-!e: tPapei odobrava ostri nastop Avstrije proti Srbiji. Kardinal-državrJ tajnik apa, da bo Avstrija to pot trdno vstrajala. Vpraša se, kedaj naj bi pravzaprav vodila vojno, ako bi ne bila niti odločena odbiti oboroženega zagra-ničnega gibanja, ki je vedlo do usmr-tenja nadvojvode in katero i ozirom na današnjo situacijo ogroža njen ob-stoj. V izjavah kardinala-državnega tajnika se kaže strah rimske kurije pred panslavizmom.» Vsa nepoštenost, nemoralnost te pokvarjenost rimskega klerikalizina je do golega razkrinkana Do gnano Je, da Je dajal papež v kritičnih trenoikih, ko Je padala odločitev za vojno med Avstrijo ln Srbijo, tnjek-rrje, k! so Jemale diplomatom, zlasti na Dunaju zadnjo porcijo pameti. Za avstro-ogrsko soldatesko Je bil telegram, ki ga ie prejela bavarska vlada Iz Vatikana, v pravem pomenu besede signal za vojni alarm. Ker je iz »strahu pred panslovan-*tvom» dajala glavd katoliške cerkve — rimski papež — nele sankcijo marveč tudi še iniciativen pogon za peko! in motenje Srbov, potem se ne smemo čuditi, da je tudi naša duhovščina, ki ie bila vedno bolj papeška kot papež sam, s svojim škofom vred stala v prvih vrstah onih, ki so brezobzirno gnali Slovence v bratomorni boj ter jih pošiljali na najbolj eksponirane bojne pozicije. Zasluge klerikalizma za slovenski narod so tako velike, da jih ne more utajiti nobena zgodovina. Seja radičevskega »parlamenta" v Zagrebu TAJNA DIPLOMACIJA. - PRIPRAVE ZA NOVE VOLITVE. Zagreb, 88. maja. r. Včeraj so se zbra-Zagrebu k posvetovanju radlčevski 11 v poslanci in nekateri drugi važnejši funk. cionarji stranke. Posvetovanja so bila strogo zaupna in so trajala vee dan. Udeleževala sta se jih tudi zagrebška vse-očiliška profesorja di. Polič in dr. Kuš-kovič kot Izvedenca za državnopravne zadeve. Prvotno Je bilo najavljeno, da bodo prisotni tudi zastopniki slovenskih klerikaloev in boeanskih muslimanov, to pa se ni zgodilo. Zborovanje Je poteklo brez incidentov. 0 poteku včerajšnje seje hrvatskega narodnega zastopstva se čuva stroga tajnost. Le v današnjem »Hrvatu* priobčuje Stjepan Radid nekatere podatke. Radič omenja predvsem, da nista bila prisotna niti Korošec niti Spaho. Prisotnih je bilo 65 narodnih poslancev sejjaške stranke. Sestanek je trajal od pol 11. do pol 4. nre popoldne. Pred plenarno sejo, ki je bila v nedeljo, je bilo v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj zgodaj posvetovanje posameznih odborov. Radič pravi r svojem članku, da se je na seji najprej razpravljalo o tem, da sta bila poslanca Kovače-vič in Krnjevič v Beogradu in kaj sta ta dva ln dr. Korošeo javila o svojih vtisih. Govorilo se je o bodočih volitvah, ki bodo vsekakor še to leto jeseni ali na zimo. Radič je na koncu predlagal, da se ! nosti*. dosedanja politika h» taktika napram 1 Beogradu nikakor ne menja, za gotove slučaje pa da se postopanje hrvatskega narodnega zastopstva do skrajnosti poostri. Predlog je bil sprejet soglasno. Nato je dr. RudoW Horvat napadal organizacijo novega upravnega sodišča v ZagTebu, v katerem da se nahajajo samo najbolj zloglasni demokrati tn radikalu Dalje je Radič protestiral proti temu, da se izseljeniški urad premesti H Zagreba v Beograd, kar bi pomenilo, da bodo beograjski advokati od revežerv, ki se morajo izseliti, zaslužil na tisoče kron pri enem potnem listu. Nato so govorili o volilni agitaciji v Bosni ln Dalma-ciji ter protestirali proti temu. da se Je v okraju livno razdelila zemlja med do-brovoljce. dočim bi bilo bodj potrebno, da »e razdeli med domače eeljake. Pavle Radič je govoril o akciji za prehrano pasivnih krajev. Nato so razpravljali o od-nošajih hrvatskega narodnega zastopstva napram SLS in napram jugosL muslimanski organizaciji, o vprašanju kandidature Radičeve seljaške stranke v vsem pod ročju bivše avstro-ogreke monarhije ter o kandidaturah v Srbiji, Macedoniji in črni gori Seja je bila fotografirana, da bodo »narodni zastopniki in drugi zavedni Hrvati Imeli viden spomin na vstvar-janje nove, boljše in srečnejše bodoč- V Poruhrfu šfrajka eeirt milijona delavcev IZOREDI TUDI V NEZASEDENI NEMClJL Berlin, 28. maja. L V noči od sobote na nedeljo so biH v Bochumu veliki nemiri. Komunisti so oblegali vso noč vojašnico mestne straže pri čemer je bilo dvoje mrt vih in nad 80 ranjenih. Tekom nedelje in danes nato ni bilo novih izgredov niti v Bochumu, niti r Gelsenkirchnu, ki je Se vedno v komunistični oblasti. Pač pa s« stavka neprestano širi. Število stavkujočih je poskočilo na 240 tisoč, katerim je prišteti fe 60 tisoč kovinarjev. Stavka obsega okraje Bochum. Gelsenklrchen in Dortmund. Komunisti jo skušajo Izrabiti v politične svThe ln so ustanovili za vse 6tavku-joče centralno stavkovno vodstvo. Berilu, 28. maja. d. Včeraj je prišlo tu- di v nezasedeni Nemčiji do tesnih komunističnih izgredov, ki so bili zlasti v obsežni v Draždanih. Tam je prišlo do krvavih spopadov med policijo in komunisti. V Berlinu strnem mir ni bil kaljer. dasi se je včeraj tudi vršilo nekaj komi1, nističnih shodov. Nemčija ponuja 50 militord WashIngton, 28. maja. j. Berlinski do pfcnlk »Tribune* javlja, da bo nemški predlog nudil 50 milijard zlatih mark plačljivih v 35 letih. Berlin, 88. maja. j. Zveza nemških industrije« 7 je izročila danes državnem' kancelarju svoje predloge glede garan oij. ki jih more Nemčija nuditi za svoj" reparacijske obveznosti. Radikalske skrbi z rekon-strukcifo vlade POLITIČNO MRTVILO RADI PRAVOSLAVNIH BINKOŠTI. - RADI-KAL?1'! MINISTRSKI KANDIDATI. Beograd, 28. maja. d. Kljub napeti politični situaciji Je vladalo vsled pravoslavnih binkošt! včeraj in danes v Beogradu popolno politično mrtvilo. V skupščini Je bilo oba dneva le malo poslancev, izmed klubov ni zboroval nihče. V ospredju zanimanja stoji vprašanje rekonstrukcije vlade, ki vzbuja tem večje zanimanje, ker J« splošno znano, da vladajo v tem oziru r radikalnem klubu ostra nasprotja. Pašič bo moral zastaviti vso svojo avtoriteto In napeti vse dlplomatlčne sposobnosti, da bo Izravnal nastajajoče diference, ki so tem opasnej-še, ker so skoraj brez izjeme samo osebnega značaja. Beograd, 28. maja. r. O 1 spremembah ne reforme Krsta Miletlč, ki Je stavil svoj mandat na razpolago, Pašič demisije nI hotel sprejeti, temveč Je prosil, naj Miletlč počaka, da bo o tem Jutri razpravljal radlkalskl klub. Oseba, ki bo dobiia resort agrarne reform«, naj bi bil poslanec izven mej Srbije, kjer bi Imel vtč prilike, da se bavi z agrarno reformo v svojem kraju. Na seji radikalnega kluba, ki bo jutri popoldne ob 4„ se bo med drugim razpravljalo tudi o ministrstvu za vere, ker dr. JanJlč po vsej priliki ne bo postal minister za vere, temveč poljedelski minister. Za ministrstvo vere se omenja kot kandidat blvš! začasni skupščinski predsednik dr. DuSan Peleš. V vlado bi vstopila tudi dr. Vladimir An- ki bi imele nastopiti pri vladi o priliki i drič in Velja Popovlč. Na mesto dr. Vu- rekonstrukcije kabineta, se javlja sledeče: Danes ob šestih je bi! pri ministrskem predsedniku Pašič« minister agrar- iičiča b! imel stopiti kot notranji minister dr. Laza Markovič. Debata o rekonstrukciji vlade bo bržčas trajala več dni Sprememba političnega kurza na Poljskem ODSTOP LEVIČARSKE VLADE. — VITOSZ SESTAVLJA KONSERVATIVNI KABINET. Witoss Je ponudbo sprejel ln se že vže Varšava, 38. maja. L Predsednik vlade Slkorskl Je vsled sobotne nezaupnice v sejmu podal v nedeljo zjutraj predsedniku republike Wolclechovskemu demisijo celokupnega kabineta, katero Je predsednik sprejel; prosil Je ministrstvo, naj vodi posle dalje dokler se ne sestavi nova vlada. Takoj nato Je povabil Woldechowskl k sebi posL VVftosza in mu ponudil mandat za sestavo nove desničarsko vlade. raj začel pogajati s strankami, Id pride jo v poštev za vstop v njegovo vlade. Varšava. 28. maja. j. Sejmove seje so preložene od torka na petek. Do tegs dne bo Witosz že ustavil vlado. Časopisje desnice javlja, da bo imela večina r vladi 30 glasov, ker bo izstop skup ne Dombekega nadomestila narodna laveka stranka. wS!ava" dveh naših polkov LJUBLJANSKI TRIGLAVSKI IN CELJSKI POLK OBHAJATA SVOJO SLAVO V SPOMIN OSVOBODILNIH BOJEV NA KOROŠKEM. Profesorska skeija v BENEŠEVA POT V PARIZ. Praga, 28. maja. s. Dr. Eeneš odpo-luje koncem junija v Pariz, da pripravi obisk predsednika Masaryka > : rzaati.iL Beograd. 28. maja. r. Profesorska stavka v Srbiji ae je začela majati, ker so pristaši radikalne stranke Izjavili, da ne morejo nastopati proti svojemu strankarskemu ministru prosvete Trifunoviču. Trifunovič je včeraj brzojavno pozval v Beograd vse gimnazijske dlrektorje-radi-kaK Nekateri so že prišli ln je minister TrhunovU zahteval od njih, naj se za-dorolje s Izjavo, katero Jim je dal, četudi se razbije profesorsko društva Z ozirom na novi položaj so zahtevali ostali profesorji, da ne bi bili Izigrani od radikalnih tovarišev, naj se takoj skliče konferenca. Odbor je sklical sejo za 3L maja. Orienfeka konferenca Lausanne, 28. maja. J. Na današnji seji finančne komisije Je prišlo kljub v soboto podpisani pogodbi med Grško in Turčijo do ponovnih nasprotij, ki so bila slednjič izročena strokovnim komisijam v presojo. Venizeloe je izjavil, da je pripravljen nehati z grškimi rekvizicijski-mi načrti in plačati odškodnino za razrušene železnice. Posvetovanjem terito-rijalne komisije bosta prisostvovala tudi po en zastopnik Bolgarske in Jugoslavije. da zastopata stališče svojih vlad Madžarski poskus bližanla s Češko Budimpešta, 88. maja. j. Kako? poročajo iz dobro informiranega vira, bo predsednik narodne skupščine Hnszar nadaljeval pogajanja, ki jih je pričed o pri- Inozemske borze 28. maja. Trst: Beograd 22 — 2230, Pariz 138 — 138.50, London 96.50 — 96.70, New-york 20.775 — 20.875, Curih 375.50 — 377.50, Praga 62 — 62.50, dinarji 22 — 22.30, dolarji 20.75 — 20.85, carinski fran ki (20) 78.50 — 79.50. Cnrlh: Beograd 5.9325, Berlin 0.0092, London 25.665, Pariz 36.75, Milan 26.50, Newyork 554.12*. Varšava 0.0113, Praga 16.645, Budimpešta 0.10135, Dunaj 0.007825. Dunaj: Beograd 748, Berite 1.10. New-york 79.060, London 328.000, Pariz 4680, Praga 2122, Budimpešta 12.80, Varšava 1.58, Solila 725, MIlan 3410, Curih 12.790 valute: dinarji 740, nemške marice 1.15, dolarji 78.800, švic. franki 12.710, fr. fran ki 4630, funti 326.600, češke krone 2117, madi. kreme 12-25, poljske marke 1.25, "dre 3480. Praga: Beograd 36.05. Berite 5.50, Newyork 34, London 155, Pariz 225.75, Budimpešta 63.50, Varšava 6.20, Dunaj 4.85, Milan 165, Curih 608, Sofija 35, valute: dlnarH 36, nemške marke 5.50, dolarji 33.50, švic franki 610, fr. franki 225, funti 156, madž. krone 64, avstr. krone 4.86, Ure 167.50. Berlin: Newyork 61JOO. London 284.500, Pariz 4150, Praga 1850, Milan 3000, Curih 6200, valute: dolarji 61.000, švic. franki 6100, fr. franki 4140, funti 284.400, Češke krone 1844, lire 2999. London: Beograd 425 — 445, Berite 271.000 — 279.000, Newyork 462.625 — 462.750, Pariz 69.72 — 69.75, Mflan 96.25 — 96.75, Praga 154.50 — 155.50, Dunaj vaške. Huszar prispe te dni v Prago. Pred odhodom je poročal min. predsedniku grofu Bethlenu o dosedaniih ttojraja- niiit. liki mednarodne trgovinske konference s i 325.000 — 330.000, Varšava 230.000 — predsednikom Masarvkom. dr. Benešem . 250.000, Budimpešta 22.000 — 25.000, Bo in drugimi vodilnimi državniki Češkoslo- i karešta 830 — 860, Sofija 625 — 675. Newyork: Beograd 105.50, London 462.625, Pariz 663.50, Berlin 0.1625, Milan 479.50, Curih 18.03, Praga 289.50. Du naj 0.14125. Budimpešta 1.90, Varšava 56- LJubljana. 28. maja. Med nekdanjo avstrijsko in današnjo jugoslovansko armado ni prav nobene primere. V avstrijski armadi *mo bili v resnici samo »Kanonenfutter*. Po vojašnicah so na« nemški frajtarjl in drugI »dlgnitarji* zmerjali in pso-vall z najgršimi imeni in priimki — bili smo reveži in vsak si je samo želel, da pride čim prej iz vojašnice v domaH kraj, kjer je bil vendar koli-kortoliko »na svoji zemlji svoj gospod*, navzlic orožnikom, eksekutor-jem in drugim avstrijskim »prijetnostim*. V naSI, jugoslovanski armadi so jaz-mere popolnoma drugačne. Tudi tu je služba težka, ker vojaška služba nikjer ni veselica, toda naš človek ima sedaj tudi v vojaški suknji prijeten občutek, da služi svoji domovini, da v vojašnici nima sovražnika, da se nahaja sovražnik na oni strani državne meje . . . Naša armada je narodna od najvišjega njenega komandanta kralja, pa vse do zadnjega redova. Narodni duh vlada v njenih vrstah ln narodne običaje čuva armada. Tak narodni običaj je tudi proslava takozvane »slave*. To je starodavni srbski običaj. Ko so Srbi sprejemali krščanstvo, si je vEa-ka družina izbrala svojega hišnega pa-trona in tega so potem proslavljali vedno kot največji domači praznik. V začetku Je bil to oerkveni praznik, s časom se je pa spremenil v čisto narodni običaj ln se je razširil iz ožjega rodbinskega kroga tudi na razne kor-poraoije ter — končno — tudi na vojsko. Tako Ima danes tudi vsak polk, oziroma formacija naše armade svojo »slavo*. Navadno so to spominsld dnevi znamenitih bitk, v katerih b« je polk posebno odlikoval. Naši novi polki so prvič nastopili v bojih na Koroškem, kjer sta se na današnji dan v bojih v vzhodnem delu Koroške odlikovala zlasti ljubljanski 40. in celjski 89. polk. Oba sta si zato izbrala, danalnji daa za svojo »slavo*. SLAVA TRIGLAVSKEGA POLKA V LJUBLJANL V dlvno z zelenjem In zastavicami okrašeni vojašnici kralja Petra na Poljanski cesti se je zbrala danes na prijazno vabilo polk ovne ga poveljnika polkovnika g. Milana Radosavljeviča tisoč glava množica, da se s polkom raduje ob njegovi prvi slavi Cel dan le vladalo v vo- kovič, za nJim pa katoliški vojaški su-perior Klobavs, viden znal: verske strpnosti, ki Je vodilno načelo v naši armadi. Jednako kakor demekratizem, ki »r ga ob običajnem rezanju kolača simbolično dokumentirali polkovni komandir g. Radosavljevič ter po en zastopnik podčastnikov in moštva z bratskem medsebojnimi poljubi. In ravno tako malo poprej tudi g. polkovnik sam, ki Je z Jednako prisrčnostjo in domačnostjo sprejemal goste, pa naj so bili ti v frakih In elegantnih toaletah aH pnprostlh vsakdanjih oblekah. PrihajaH so zastopniki uradov, Sokola, Orjnne^ Kola Jugoslov. sester in raznih drugih korporacil. Med drugimi so bUi navzoči ministra n. r. dr Žerjav in dr. lupanič, generalni konzu Beneš, francoski konzul Flach, divizijsk' poveljnik polkovnik Vučkovič, veliki župan dr. Lukan, fin. delegat dr. Šavnlk, žn-pan dr. Perič, podstarosta Gangl na čelu večje sokolske deputacije Kd. itd. Po cerkvenem obredu je ime! polkovnik lep nagovor na vojake, ki Jim Je pro-doči pomen slave ta zakaj Jo obhaja polk baš na današnji dan. Svoj nagovor je končal s klicem «2ivto» na kralja, s klicom, ki so se mu oduševljeno pridružili tako vojaki kakor vse občinstvo. Pc impontrajoči dlHlacIJi, ki so )o mladi Ms-oedoncl nad vse strumno izvedli, je po vabil g. polkovnik kot domačin zbrana goste na zakusko, ki Je potekla nad vse prijetno to domače. O. polkovnik }e po zdrav!) svoje goste ta najp« kralju, ob enem pa izmed mnogoštevilnih čestitk ki jih je prejel polk povodom svoje prve slave, prečita! brzojavno častitko kralls Aleksandra, ki so Jo sprejeli vsi navzoči z Iskrenim oduševljenjem. Tudi kne-zoškof dr. Jeglič je poslal pismeno častitko. Med zakuskom in ves dan je neumorno svirala dlvlzijska godba za spre-membo pa so skrbeli improvizirani pevski zbori, med katerimi se Je posebn' odlikoval zbor, sestavljen večinoma v nekdanjih pripadnikov djačke čete, ki sc ravno sedaj na vojaški vaji Popoldne Je domača veselica na dvori šču vojašnice vnovič združila množice občinstva v prijetni zabavi Vojaki se porabili to priliko, da so pokazali, da s. uče v vojašnici tudi kaj drugega kake samo strogo vojaških vežb. Izvajali S' brezhibno razne sokolske vaje. med dn glmi učinkoviti »Ujedinjenje*. vprizori' stafetnl tek 3krat 100 m, v katerem jt zmagal 3. bataljon v 58.2 sek te izvajal? še druge telovadne in športne tož&e. Vsi to priča le o požrtvovalnosti g. majori- jašnlci živahno vrvenje, povsod radost- Stefina, ki jih i« tako dobro izve&a:. Strelišče, tombola ta še druge zabave sc zadostno skrbele za 9meh in razvedrile vmes pa zopet ln zopet In zopet kclo, v katerem so si prožili po bratovsko roke oficirji in redovi, elegantne dame in pri-prosti fantje. Tudi ples, ki se ie VTŠi! zvečer v dvorani. okusno dekorirani s preprogami in no in svečano razpoloženje. Dopoldne ob 10. Je stal na dvorišču vojašnice ves polk, v katerem služijo danes večinoma Macedonci, krepki in pogumni dečki. Ob improviziranem oltarč-ku sred! dvorišča je pred vojaštvom in j zbranim občinstvom opravil cerkveno i molitev oalprei pravoslavni prota Jan- reden Jem, Je ohranil skoz in skoz doma-Jt to demokratično lice cele svečanosti. Tako Je potekla prva slava našega Triglavskega polka v najlepši harmoniji in še bolj utrdSa prisrčne vezi med našo narodno armado in ljubljanskim ob-instvom. SLAVA 39. PEŠPOLKA V CELJU. Celje, 28. maja. Danes Je ob priliki slave 39. celjskega neš polka prišlo v Celju do sijajnih nacionalnih manifestacij. 2e zjutraj Je pri-orakal na vežbališče. bogato okrašeno z narodnimi zastavami, cel celjski peš-: olk, spremljala ga je velika množica občinstva, ki je z zanimanjem in samozavestjo gledala in se divila nepreglednim četam naših junakov. Ob pol 9. Je ')ila v protestantski cerkvi služba božja er se Je nato ista ponovila ob pol 10. na Glaziji. Službo božjo je opravil pravoslavni duhovnik Perič. V cerkvi ln na Glaziji Je pri obredih pel zbor akademič-te mladine »Balkana* Iz Zagreba. Na slavo se je zbrala na Glaziji tisoč-slava pestra množica iz vseh slojev prebivalstva, zastopniki mesta, predstojniki in zastopniki oblastev, društev, zavodov •d. Posebno mnogobrojno Je bilo odpo-lanstvo sokolskega društva in sokolske upe celjske .nacionalne omladine in do-irovoljcev, kar je na vse prisotne razveseljivo in vzpodbujajoče vplivalo. Polk Je pozdravS v sijajnih besedah njegov poveljnik polkovnik Naumovič. Orisal Je v govoru kratko zgodovino našega naseljevanja ter našo zgodovino sploh. Spominjal se Je v toplih besedah ujedinjenja ter zaklical na ves glas, da si v morju krvi priborjene svobode ne dano več iztrgati iz rok. Opisal je slavne unaške čine celjskega pešpolka, ki Je ia levem krilu 40. ljubljanskega pešpol-va v divnem naskoku zavzel na današnji dan pred štirimi leti Črno na Koroškem, prodrl nemško fronto ter z enim silnim zamahom stri sovražno moč v tem odseku. Spominjal se Je junakov, ki so takrat padli za domovino ter pozval prisot ie vojake, da svoje prednike v hrabrosti r^osnemajo. Ko je govornik vojaštvo pohval, da čuva z orožiem in krvjo pridobljeno svobodo kot punčico v svojem očesu ter pozdravil vrhovnega poveljnika iiTabre vojske, kralji Aleksandra I„ ie ■abučal iz vrst vojaštva ln občinstva val navdušenja. Po božji službi Je cel polk v prekrasnem redu defiliral pred poveljnikom in zbranim občinstvom. Parada n vse vežbe so dokazale, da je celjski 59. pešpok pod poveljstvom priljubljenega polkovnika Naumovlča gotovo eden prvih polkov naše slavne armade. Po paradi so čestitali srečno slavo poveljniku polka reprezentantl organizacij in oblasti. Poveljnik Je prisotne povabil na okusno pripravljen zajtrk. Moštvo Je ilo po vojašnicah bogato pogoščeno. N'a Glaziji je valovila tudi v opoldanskih in popoldanskih urah velika množica slavnostno razpoloženega občinstva. Pestro sliko je nudil zabavni del slavnostnega dneva. Med sviranjem maribor ske vojaške godbe, ki se mudi že par dni v Celju, se Je začel ob 15. razvijati bo-?at razpored, ki je dokazal z lepimi uspe- za točko. Po razdelitvi nagrad se ie pozno v noč ohranilo slavnostno razpoloženje, ki Je družilo vedno na novo prihajajoče občinstvo po znanih demokratičnih načelih, ki jih čuti in izvršuje le Jugoslovenska duša. Vsem, zlasti pa številno navzoči mladini, ostane prva slava celjskega pešpolka v trajnem spominu. Prosvefa !ii, da Jugoslovanski častnik ne pozna običajnega pruskega »drilla*, ampak zna tudi vzgojevalno vplivati na mlade Jugoslovanske junake. V izbranih deklama-djah so nastopili priprosti redovi ter tolmačili z ognjevito besedo ljubav do svojega jezika in ujedinjenja svoje domovine. Viteške igre v oddelkih in posameznih skupinah so pričale o vzorni disciplini in sistematični gojitvi telesnih vaj, čemur so bile jasen dokaz tudi današnje športne prireditve. Skupina vojakov Je pretekla daljavo 5 km Iz Petrovč do celjske Glazlje: prvi Je bil na cilju v 19 minutah, drugi v 19 min. 4 sek. in zadnji v 21 min. — 7.5 kg težko kroglo Je vrgel neki vojak 9.5 m daleč. V skoku se je dosegla višina 1.75 m. Nogometna tekma med Športnim klubom Celje in vo-iaki 39. pešpolka Je l.Tt:kla z izidom 6 : 0. Učinkujoča pa Je bila zlasti vaja osvo-'x>jenja. Buren aplavz Je spremljal točko In sokolskih ferogov s dežele Oddaljeni od Ljubljane se moremo zanimati za sporne zadeve le na podlagi izjav in poročil v časopisju. Ob priliki poseta beograjskega pevskega društva »Stankovida* naie Ljubljane, smo dobili o spornem dogodku, s katerim se peča v zadnjih dneh klerikalno in napredno časopisje, to - le sliko: »Stankovič* je obiskal Ljubljano in Slovence kot reprezen-tant pevske umetnosti vzhodnega srbskega dela našega troimenega naroda. »Glasbena Matica* je osnovala pod predsedstvom njenega predsednika ir. Ravniharja poseben pripravljalni odbor za sprejem odličnega društva in povabila k sodelovanju poleg oficijel-nih korporacij in naprednih kulturnih organizacij tudi vsa takozvana klerikalna kulturna društva v »Slov. katol. socijalni zvezi*, ki je predstaviteljica besno borbenih ljudi proti vsem kulturnim podjetjem, ustanovam in društvom po mestih, osobito pa po deželi. V mestih, kjer je moč naprednih društev sorazmerno krepka, se odigrava ta boj dveh nasprotnih svetovnih naziranj potihoma, manj vidno. Za zi-dovjem fanatizirajo k' 'likalne organizacije svoje ljudi proti Sokolom, naprednim političnim in pevskim društvom, Orjuni itd. Ako pridete na deželo, dobite šele pravo sliko o besnem sovraštvu proti nam in vsemu, kar se ne vklanja klerikalnemu vodstvn. »Stankoviča* je na kolodvoru pozdravila tudi »Slov. kat. soc. zveza* s praporom sv. Mihaela- Ista organizacija je pred leti z istim praporom spremljala naše slovenske v vojno odhajajoče fante na kolodvor. Pod isto zastavo so govorili isti gospodje in njih duševni predniki, tedaj patrijotične avstrijske nagovore v smislu: Fantje, brez skrbi odhajajte, mi bomo skrbeli za vale žene in hčere. Juna.ško se borite za našo ljubo Avstrijo, naši smrtni sovražniki so brezbožni pravoslavni Srbi, ki nam hočejo uničiti Katoliško državo in vero. Vzkipela je pri zadnjem sprejemu nekemu invalidu kri in ni se mogel vzdržati ostrih besed, ki so obsodile sramotno nemoralo in neznačajnost te katoliške organizacije. Za ta nastop dela predsednik te organizacije odgovornim dr. Ravniharja. Obenem apelira na mimo sožitje vseh kulturnih organizacij, naprednih in klerikalnih. Dr. Ravnihar v svoji zadnji izjavi v «Slov. Narodu* odklanja odgovornost za to žalitev prapora klerikalnih organizacij, češ, da ni mogel za braniti krepkega izraza nacijonalno in kulturno ožaljenega poedinca in pravi na naslov »Jutra*, ki je dal nastopu malo moralne opore, da je to »avtonomna zadeva dotienega uredništva, pa tudi stvar njegovega okusa in takta*. O predmetu se pri nas mnogo ,az>-govarjamo in moramo reči. da take izjave od dr. Ravniharja, ki je obenem predsednik našega »Sokolskega saveza*, nismo pričakovali. Funkcije njegovih predsedstev v naprednih društvih so ozko združene. Predsednik »Glasbene Matice* ne more podajati izjave brez zavesti, da je obenem predsednik sokolske organizacije, ki ima v svojih pravilih na prvem mestu napisano »čuvanje morale, nacijonal-ne Čistote in vzgoja naroda za značaj-nost*. Smelo trdimo, da se dr. Ravnihar pregrešuje s takimi izjavami proti So-kolstvu in njegovim nalogam, da za-temnjuje jasno gledanje na naše dolžnosti, da nas duševno razkraja in celo Sokolstvo postavlja pred naSo napretf-t nostjo v slabo luč pomlakuženja. Mi na deželi najbolj občutimo Ljubljanska drama. ogromno škodo v naših društvih, ki jo! c , „ _________ „ _„,,„;;v, „„, Sreda. 30.: »Hamlet*. D. Četrtek, 31.: Zaprto. je nam napravila v zadnjih letih ra. krojena napredna politika. Izginja složnost, pa/'a veselje do dela, Sokoli se čutimo moralno razoroženi vsled postopanja in izjav naših predsednikov. Nai-a bojna falanga proti početju klerikalizma na deželi je razbita, med lastnimi ljudmi in podporniki izgublja-1 mo ugled in zaupanje. Vprašan ie morale glede nacijonalnih manifestacij in vprašanje značajnosti ni zadeva privatnega okusa, ampak široko javno vprašanje, ki se tiče vsega naroda in njegove duševnosti v najglobejših temeljih njegove notranjosti. Pokvarimo li to bistvo duševnega trdnega obstoja našega ljudstva, smo s tem uničili najlepše plodove, ki naj se pojavljajo v različnih strokah narodovega življenja kot posledica iz večnega vira ljudskega duševnega zdravja. Glasno kličemo in prosimo: prenehajte, vrnite nam to, kar smo imeli! d i ^ ^ 1/' L)iJ -f Ljubljana v političnem koncentričnem ognju. Klerikalne versko-kul-turne organizacije pripravljajo načrt za tri nove trdnjave na ljubljanski mestni periferiji, odkoder vzamejo Ljubljano s topovi pod križni ogenj. Zbirajo milodare za dobrodelne aame-ne, v ovčji koži se kažejo, dokler prosijo, da lahko v svoji doslednosti in značajnosti tem lažje; pokažejo ostre volčje zobe. kadar bodo imeli svoje bojne postojanke pod streho. — Pripravljajo »Dečji dom* v Trnovem. v najkrajšem času prično z,., . _ . ; ,.,,-. gradbo »Mladinskega doma*|'JanL Ta tede® 1,0 ?ostoval &a ljubijan-na Kodeljevem. kupljen je svet skem odru odl,6ni °Penu P0^0 JosiP za cerkev in »Katol. prosvetni dom* ! ki angažiran na Narod Petek, 1.: »Hasanaginica*. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 16. Izv. Sobota, 2.: »Hasanaglnica*. Izv. Nedelja, 3.: »Hamlet*. Izv. Pondeijek, 4.: »Kar hočete*. A. Ljubljanska opera. Torek, 29.: »Tosca*. Gostovanje g. Ri-Javca*. Začetek ob 20. B. Sreda, 30.: «Carmen». Gostovanje g. Ri- javca. Začetek o!) po! 20. C. Četrtek, 31.: »Madame Butterfly». Gostovanje ge. Vere Bourago. Začetek ob 20. E. Petek, 1.: »Rlgoletto*. Gostovanje g. Ri- javca. Začetek ob 20. A. Sobota. 2.: »Tosca*. Gostovanje g. Ri- javca. Začetek ob 20. D. Nedelja. 3.: »Prodana nevesta. Začetek ob 20. Izv. Pondeijek. 4.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Torek, 29.: »Hasanaglnjca*. A. Četrtek, 31.: »Škrjančkov gaj*. Izv, • «Ham!et». Sinoči se je v ljubljanski drami vršila repriza Shakespearjevega »Hamleta*. Predstava je bila dobra, igral ci so bili razpoloženi, občinstvo, ki je gledališče napolnilo, tudi. Svojo nalogo so zadovoljivo rešili gg. Rogoz, Skrbin-šek, dami Medvedova in Saričeva, a povsem samosvoj in naravno učinkovit je bil Polonij g. Lipaha. o katerem bi se dalo napisati poglavje zase. Za lepo kreacijo je g. Lipah prejel venec s trakovi ter je bil pozvan pred zastor. Gostovanje tenorista Rljavca v Ljub- v Šiški. — Za javne subvencije so bile vložene prošnje za visoke zneske pri mestni občini. Po Ameriki potuje poseben duhovniški agent, ki zbira donose pod nazivom »Za zanemarjeno povojno deco*. Amerikanci nasedajo in ne vedo, da pri nas klerikalna človekoljubna podjetja nosijo sicer humanitarno lice, v resnici so pa politična vzgoje vališča. Mladinski dom na Kodeljevem bo obsegal cerkev, telovadnico, gledališko dvorano in penzi-jonat za 200 študentov — torej najboljša firma za večno prosjačenje in apeliranje na oblasti in privatnike. Gojenci pa bodo topničarji s topovi, obrnjenimi na Ljubljano. -f- Ne izzivajte! V »Orjuni* je nekdo napisal članek, ki slika gosp. dr. V. Ravniharja. Ta temu seveda ni prav. Zato se zdaj v »Slov. Narodu* zaletu-je v — demokratsko stranko in namiguje, da je članek izšel kot osveta radi Ravniharjevega izstopa iz nje ter zaključuje, da bi s prstom lahko pokazal na onega, ki ga je napisal in kot kukavičje jajce spravil v »Orjuno*. Čemu gosp. Ravnihar išče novih prepirov, nam ni še jasno. Mi se vanje ne spuščamo. Ker pa bi, če ne odgovorimo, gotovo trdil, da je njegova insinu-acija priznana, ga vabimo kot moža, naj kar pokaže s prstom, in sicer naravnost in z imenom. Ako skrije prst v žep, bo s tem dognano, da je Slov. Narod* zopet enkrat brez potrebe natolceval z neresničnimi trditvami. — Rekonstrukcija vlade, ki ji je izvolitev Ljube Jovanoviča za skupščinskega predsednika dala neposredni povod. naj bi se po sobotnih zaključkih radikalskega kluba izvršila do srele. Pašič ima proste roke, da izpopolni ministrstvo ver. Na ta portfelj najbolj aspirira dr. Janjič. ki se je zato že odrekel skupščinskega tajništva. O ostalih ministrih, ki bodo eliminirani iz kabineta, kakor tudi o njih naslednikih. radikalski klub šc ni zaključil -izkusijo. Verjetno pa je, da bo Pašič, kakor navadno, tudi to pot izvršil imenovanja kar na lastno pest. nem pozorištu v Beogradu. Nastopil bo v operah »Carmen>, »Rigoletto* in «Tosca» V torek dne 29. maja poje vlogo Don Joseja v operi »Carmen*. Pri tej predstavi bo izvajala vlogo Micaele ga. Vera Bourago. Glasbena Matica v Mariboru nas opo zarja, da se vrši njen pomladanski koncert že 2. in n e 6. junija 1923, kakor so pomotoma poročali nekateri listi. Med drugimi se bodo pod vodstvom g. rav. Topiča proizvajalo Adamičeve skladbe »Ljubica*, »Sloranska pesem* in »Moravska narodna*, nadalje Michelnov »Ati-la in ribič*, Prochaskova »Moravska narodna*, Grečaninov čvetero-glasni ženski zbor* v »Pašči Ijesa* itd. Sokolsfvo Prireditveni odsek Sokcla II. v Ljubljani vabi društvene Sanicc, nadalje članice bratskih Sokolskih društev, kakor vse narodno ženstvo, da se udeleže razvitja narašča j skega prapora in slavnostnega sprevoda dne 3. junija 19-3 v narodnih nošah. Zbirališče na dvorišču realke ob 10. uri dopoldne. Sokol Ljubljana II. opozarja svoje članstvo, da Je pri društveni slavnosti dne 3. junija udeležba za vse člane in članice obvezna. Člani, ki posedujejo kroj, se mor3io udeležiti brezpogojno v kroju, vsi ostali v civilu. Čas in kraj zbiranja se objavi v časopisih. Glede slavnostnega vsporeda se opozarja na časopisne objave in lepake. Predsedstvo Celjske sokolske župe, poziva vsa včlanjena društva, da izkažejo čast telesnim ostankom Judenburških žrtev, ki se predvidoma prepeljejo skozi Celje dne 1. junija okoli pol 12. ure dopoldne. V to svrho se pozivajo vsa društva ob progi Maribor-Ljub-ijana, da se zberejo ob času prevoza na svojih postajah, druga društva pa naj pridejo v Celje, iz oddaljenejših vas! vsaj dcputacije, ki se zberejo na celjskem kolodvoru. Ob sprejemu v Celju, kjer stoji vlak 5 minut, bo kratek nagovor in petje. Eventuelna sprememba časa prihoda se objav! v časopisih. Društva pridejo v krojih z zastavami. Obfave * Književna tombola Jugo» pa nam je povedal, da je Mukši ves čas spal v kabini in Sele pred našim prihodom prišel na krov. Vidite, take-le romane doživlja naš prijatelj, toda vseeno zagonetno pomežikuje in govori o morskih deklicah. Iz Budve smo se peljali dalje mimo Spiča, ki je bil najjužnejša točka biv- še Avstrije, do Bara. Le malo pred Barom leži lepa vila ali bolje rečeno gradič Topolica, ki ga je zgradil naš umrli kralj Peter, ko j' še živel z rodbino v Cetinjn. Pozne"' je bila tu letna rezidenca kral«- Nikole in princa Mirka črnogorskega. Bar ob obali novo zgrajena luka z novimi hišami. Stari Bar leži rro proč v gorah io b0 menda tudi čisto propadel. Z Barom smo dosegli najj«*03^0 točko našega potovanja in okrenili smer proti severu. Pamilc je zavil v odnrto morje in skoro ob solnčnem zahodu smo dospe'' zopet do Kotorskega zaliva. Ker je bilo aa sporedu, da prenočujemo v F.rcegnovem. je »Salona* zaplula v zaliv. Kakšno krasoto barv smo uživak od vhoda v Kotorski zaliv do Ercegnova, ni mogoče popisati Tako nebo nad Lovče-nom. kakor u sani i vso panoramo, je vsak trenotek spreminjal barve. Tem-nomodro, svetlomodro, oranžno, tem-nordeče in sivo, čim bolj se je mračilo. Nijanse teh barv so bile tako čudovito lepe. da jih ne more nihče naslikali-Bog' zna, ali je to krasot-o prirode vi deti samo v Kotorskem zalivu? Ze čisto mračno je bilo, ko smo pristali v Ereegnovem, ki je bil med vojno najbolj živahno mesto v boki. Kajti tu je bil-> vojno poveljstvo boke Kotorske. Blondin me je že dvakrat opozoril, da je zvonilo k večerji, zato nadaljujem prihodnjič. Domače vesti ZA KAJ SE VSE ZANIMAJO! često obžalujem, da nima »JutrD* dovolj papirja, da bi vsak dan prineslo priloge o raznih neiazumljivih posebnostih. ki jih uganja homo sapiens domesticus. V Angliji so pred štirimi tedni pri-" lili dirko mater, z dojenčki v vozičkih, na 50 milj daljave. Cela vTsta pri-?mojenih babnic se je takšne dirke udeležila, mnoge so med to *dirko* popadale, mnoge so zbolele itd. Smisel cele prireditve? Vrag vedi! Sedaj čitam po raznih ilustriranih li-stih po vrsti, kako tekmujejo Angležinje in Američanke v vztrajnem ple--anju. Ilustrirani listi prinašajo slike : jb junakinj. Ena je plesala 48 ur in 'zgubila 25 funtov teži ter morala v bolnico, in pred menoj leži slika učitelja plesa in neke dame, ki sta plesala nepretrgoma 65 ur in sta imela potem otekle noge. Tekmovanje v vztrajnem plesanju se je že tako vdo-mačilo, da so morali zdravniki v jasnih izjavah in svarilih nastopiti proti tftmu »športu». Odkod prihajajo takšni r-cj»vi? V zgodovini čitamo c raznih skakavsih m drugih takšnih abnormf^nežih. Takrat se je vse javno življenje, vojna, -evolucija in takšno skakanje skrivalo rod imenom in firmo vere, in razni udeleženci so si dali ime verskih sekt. Danes je vse politika. Samo pomislimo, če bi naši radikalski, radičevski, komunistični ali klerikalni sektirci zaceli tako plesati, kakor ameriške dame ali srednjeveški skakači! Predstavljajmo si enega ali drugega znanca iz oredstojništva teh naših sekt, — primera nočem imenovati . . . Sicer bi se pa razlika ne poznala preveč, bilo bi zanimiveje in ker bi se pri tem skakanju oznojili in izgubili re več funtov, kakor na agitaciji, bi ta recept bil tudi bolj zdrav. Morda bomo tudi to še doživeli. M. A. Cafizelj. * * Z naših vseučilišč. Kakor poroča beograjski »Preporod*, je kralj podpisal ukaz, s katerim je dr. Nikolaj Bub-' ov imenovan za rednega profesorja na filozofski fakulteti ljubljanske nni-' erze. Nadalje so imenovani na zagrebški univerzi: asistent praške kli-ike dr. Pavel Šavnik za rednega profesorja na medicinski fakulteti: gospodarski svetnik Ivan Ritig za izred-■oga profesorja na šumarski fakulteti, in tovarniški ravnatelj Mirko Roš za i- ontraktualnega rednega profesorja na tehniški fakulteti; na beograjski univerzi: dr. Ksenofon Sahovič za docenta na medicinski fakulteti in dr. •Tan Krčmar za asistenta na filozofski fakulteti; končno na filozofski fakal- za prirejanje tombol, loterij in srečolo-vov vlagati izključno potom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijske direkcije). Vloge morajo biti zadostno kolkovar.e (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred prireditvijo. V prošnji je točno navesti dan in na man prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad. * Zvišanje telefonskih pristojbin. S 1. julijem se naročnina za telefone dr-žavnin uradov in privatnih stanovanj, in sicer v krajih, kjer je nad 500 naročnikov, zviša od 500 na 720 dinarjev, v krajih, kjer je manj kakor 500 naročnikov, a več kakor 10, od 400 na 500 dinarjev, a v krajih, kjer je manj kakor 10 naročnikov, od 240 na 300 dinarjev. * Izseljevanje iz naše države. Meseca aprila se je izselilo iz naše države 310 oseb, in sicer 219 moških in 91 žensk. Po poklicu je bilo kvalificiranih delavcev 58, nekvalificiranih 86, kmetov 89. proste profesije 15 in družinskih članov brez poklica 61. Iz Srbije in Črne gore se je izselilo 43. iz ostalih pokrajin 267 oseb, in sicer v Zedinjene države 89, v Kanado 14. v Argentini jo 198. v Cile 5. v ostale države Amerike 10 in v južno Afriko 3 osebe. Največ ljudi je torej odpotovi-lo v Argentinijo. ker je kvota za Zedinjene države že izčrpana. Število izseljencev v aprilu znatno nadkriljuje izseljevanje v prejšnjih mesecih. Od 1. januarja do 30. aprila se je izselilo sknpno 888 o«eb iz naše države v pre.kmorske kraje. * Pogreb gen. ravnatelja Pirca. Pogreb ki je bil prvotno določen na nedeljo dne j zboljšanje gmotnega položaja davč. urad 27. maja, se je v zadnjem trenutku pre- ] ništva. Od slovenske sekcije so bili izvo-nesel na soboto dne 26. maja ob pol 5. j Ijeni v upravni odbor Udruženja: Joža uri ponoldne tako da mnogi prijatelji in | Bekš, višji davčni upravitelj v Ljublja-častilci pokojnika niso bili več pravočas- i ni in Miroslav Ptrkmaier. davč. upravi-no obveščeni. Ko je dospel gorenjski j tel j v Slovenski Bistrici, v nadzorstveni vlak z gosti v Boh. Bistrioo. se je ne- i odbor pa Jakob Blažou, višji davčni upra bo stemnilo kakor pred nevihto. Toda j vifelj v Celju. Sprejeta je bila sledeča po kratkem dežju se je zopet zvedrilo, | resolucija: Novi projekt naj bo izdelan tako ......" ' * proti Bdi in sedaj njemu podrejenim petsonar lom. ampak že pri sodniji toliko nepotreb Cih konfliktov, da se je morala njegova prošnja za imenovanje sodniškim inšpektorjem v interesu službe odbiti, vsled česar je zapusti! eodnijsko službo. — Ta informacija se nam tudi od sodniške strani potrjuje. * Vojni invalidi, vdove hi sirote celjske podružnice. Na poziv izvrSevalnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani z dne 13. maja se bo vršil popis vseh vojnih žrtev za področje podružnice udruženja vojnih invalidov v Celju od 3. do 18. junija vsak pondeljek, pre-do in soboto. Vsak invalid, vdova in sirota mora prinesti k temu popisovanju člansko knjižico, invalidsko uverenje, poštni odrezek in potrdilo davčnega urada o vplačanem neposrednem davku v letu 1922. Na podlagi tega popisovanja in podatkov ec bodo reševale vse prošnje in pritožbe. Zaradi tega je važno, da gredo člani popisovalcem na roko. * K ptujskim dogodkom. Okrajno glavarstvo iz Ptuja nam z ozirom na naš Ha nek »Sobotni dogodki v Ptuju* z dne 23. maja, sporoča, da žandarmerija ni imela nikakega posebnega navodila, postopati proti Slovencem. * Občni zbor cUdruženja davč. uradnikov® cele kraljevine se je vršil dne 21. maja v mestni posvetovalnici v Zagrebu pod vodstvom predsednika Vojislava Katunca. inšpektorja v generalni direkciji neposrednih dr.' '.ov v Beogradu. Slovenska sekcija je bila zastopana od 12 delegatov. Predsednik je kritiziral načrt zakona o neposrednih davkih, ki je nepravičen in zelo teiko izvedljiv. Razmo-trivala so se rizna vprašanja stanovskega značaja, zlasti služb. pr3gmatika ter Doatom te pnjanvo hišico prekrstil v j eevf ter se je voda napeljala ii » da je bilo mogoče nadaljevati pot ; po modernem sistemu obdavčenja po do-j Srednjivasi, kamor so že prej ta dan I hodku, ker daje ta način najboljše ga-prenesli krsto. Ob določeni uri so se zbra j rancije za hitro, uspešno in pravilno od il pogrebci na pokopališču, ki leži na prijaznem griču tik ob cerkvi. Krsta je ležala v mrtvašnici vsa v zelenju in posuta z venci in cvetjem. Položila je med mero, sicer davč. uradništvo ne bi moglo prevzeti odgovornost za neuspeh. No vi projekt naj se izdela ob prisotnosti vsaj enega predstavnika udruženja iz drugim lep venec Kmetijska družba, po- j poedinih sekcij. Obenem naj se izdela tu-tem družbeno uradništvo i. dr. Po izvr-'di zakon o organizaciji davč. oblasti ce-šenem blagoslovu so zapeli bistriški pev-1 le kraljevine, kjer bo davč. o?obje grupi Celjsko kočo. Ze v kratkem Času, odkar jo oskrbuje celjski odsek, ie obiskalo kočo več sto izletnikov, ki ne morejo prehvaliti lepe lege in snažnosti. Binkoštni solnčni dnevi so privabili na D ost. Pe-čovnik. Grmado ter Svetino dolge vrste izletnikov, ki so se ustavili tudi v Celjski koči. Zal. da oskrbni št vo še nima potrebne koncesije za. najnavadnejša okrepčila. Odsek naj to čimprej oskrbi ter opremi kočo z najnujnejšim komfortom. * Stavbena parcela na prometnem prostoru mesta Celja. Mestna občina celjska je vsled valntarnih razmer opustila mi-sel. da poetari stanovanjsko hišo. Prostor. ki je bil nasproti okoliške šole 7.a to določen, hi se pa lahko oddal. Morda bi oelo občina iz javnih interesov stranki, ki bi se zavezala, da tam še tekom letošnjega leta postavi lično hišo. oddala potrebni prostor po zelo nizki ceni. Želeti je. da najde podjetna oseba ter stavi občini tozadevno ponudbo. * Sveta vojska v Mariboru. Minulo sobotno in nedeljsko noč je mariborska policija Rretirala nič manj nego 30 pijancev. ker so s svojim divjaškim razgrajanjem kalili nočni rnir. Kronika seveda ni ugotovila, koliko Mariborčanov je vrhntega prebilo ti dve noči v pijanosti brez policijske asistence. Sveta vojska ima torej v tem mestu sredi vinskih goric več ko dovoli hvaležnega polja za udejstvovanje. * Restavracija v Ljubljani. V palači Kreditne banke se je v nedeljo pod kavarno »Emono* o tvorila tudi restavracijska klet. Dohod po stopnicah med visokimi zrcali ta s črno hrasto-vino obitimi stenami je udoben in eleganten. Klet je bela popleskana in oprem ljera s črnim pohištvom, originalnimi, v narodnem slogu komponiranimi lestenci ter z zrcali Vtisk kleti je najprijetnej-ši. Za zaključne družbe je ob cestni strani nekaj večjih in manjših separejev. Raz svetljava je izvrstna. S vira vsak večer do 11. ure prvovrstni salonski orkester. Tako se je Ljubljana zopet obogatila z lokalom, ld ga lahko mirno pokažemo tudi gostom iz razvajene tujine. * TroJčkL Kmetica Antonija Prašelj iz Prebenika pri Dolini, stara 33 let, je v petek v tržaški bolnici porodila trojčke. Vsi trije novorojenčki so ženskega spola in popolnoma zdravi. Zdravniki upa-jo. da ostanejo vse tri sestrice pri življenju. Nenavadni porod je vzbudil v zdravniških krocrih veliko zanimanje. ne Bistrice, nakar ie stopilo v funkdjcj pet brizgalk m je bil po4ar končno popolnoma zadnšen. ?koda je ogromna, dočim so pogorele! zavarovani le za malenkostne vsote. Vsa čast crasilnim društvom iz Ribnioe. čhišja. Jurjevice. Za-mosteca, Sodražice, Vince in iz Velike Poljane za njih požrtvovalni nastop v korist občanov v Dolenjih Lazih. * Prva žrtev Save v letošnji sezoni. Letošnja kopališka sezona je v Zagrebu prošli četrtek zahtevala prvo žrtev. Mesar Pauker je poslal svojega pomočnika Mihaela Goriška, rodom iz Brežic, da f Savi okoplje konja in opere voz. Ko je Gorišek opravil svoje delo. šel se je Se sam kopat v Savo. Za jaha! je konja Ir * spustil v globoko vodo. Pomočnik in konj 6ta izginila v valovih. Konj se je kmalu zop*t pojavil in pri M lz vode, Gorišek pa je utonil. * Namesto plačila — nož v hrbet. V nedeljo opoldne je prišlo šest fantom v Lambrechtovo gostilno v Rušah, kjer so piiančevali Ko pa jim je bilo treba plačati, »o izzvali prepir in končno zasadili gostilničarju nož v hrbet ln deeno ramo. Gostilničarja so prepeljali v bolnico, nasilneže pa so orožniki itročili policiji * Smrten skok s tramvaja. Pogo«o se ,ie ie v listih opozarjalo na nevarnost skakanja tia tramvaj ali 6 tramvaja. Ta nevarna navada je predvčerajšnjim »a-htevala v Zagrebu človeško žrtev. Delavec G juro Relič je hotel skočiti na voz električne železnice, a je padel na železniški tir. Bil je povožen in težko poškodovan, tako da je na mestu obležal mrtev. * Strašna železniška nesreča se je pripetila v četrtek zvečer na progi med Trstom in Porečom. S poreškega kolodvora »e je odpeljal vlak proti Bnjam. V bližini poetaje Levada je pri nekem ovinku skočila s tira lokomotiva ter se prevrnila na nasip ob progi. Strojnika in kurjača ie pokopa! premog tenderja, ki se je tudi prevrnil. Kurjač Anton Požar iz Buj je pri tej nesreči izgubil življenje na strašen način: vsled sunka je namreč prišel z glavo in skoraj polovico telesa v gorečo peč, v katero je ravno nakladal premog. Strojnika Benettija so ljudje z velikim naporom izvlekli težko ranjenega izpod kadečih se. kupov premoga. Vzroki, ki so povzročili teiko nesrečo, še niso znani. * Velika tatvina v Radovljici. V stanovanje posestnice Marije Dolžan v Ra ci »Vigred*. Krsto je dvignil bistriški ; Sokol Sprevod je šel najprej v cerkev, kjer so pevci zapeli »Nad zvezda-mi*. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnika v ganljivih govorih, v katerih so poudarjali nevenljive zasluge pokojnika: načelnik oddelka za kmetijstvo g. Sancin v imenu uprave in stanovskih tovarišev, podpredsednik Pipan v imenu glavnega odbora SKS, glavni reti v Skoplju dr Peter Bulat za do- odbornik Ažman v imenu gorenjskih kme ?nta slovanske filologije. jtovalcev in župan Mencinger v imenu • Na Lovcenu padli francoski vola-! Bohinjcev, za katere je pokojnik veliko ki, desetonca po številu, so bili te dni dobrega storil. Ko so nevci' odneli še ckshumirani ter njihovi ostanki prepeljani v Kotor. od tamkaj pa po morju v Francijo. Ekshumaeija je bila izvršena na svečan način Udeležili so se /e poleg delegata francoskega vojnega ministra tudi zastopniki naših oblasti, šolski otroci in mnogo cetinjskega rrebivalsta. Posadka naše vojske v Njegoših je oddala salve v počaščenje . vojih vojnih tovarišev. * Radidevci v Prekmurju prof; Korošca. V zadnjem času je prišlo v Prekmurju večje število ' Radičevih emisarjev in drugih agitatorjev, ki so priredili celo vrsto shodov. Značilno da so v svoji agitaciji razvili nai- dobrega storil. Ko so pevci odpeli še »Blagor mu*, smo solznih oči zapuščali mesto, ki je ravnatelju Pircu po tragični usodi namenjeno za zadnji počitek. Žalosten slučaj nanaša, da si je izbral za konec svojega življenja kraj, v katerem je najraje preživljal vsako leto nekaj časa, da si je krepil živce za naporno svo- rano pod eno direkcijo samo ?a davč. i luki se je pojavil velik morski pes. posle. Za sprejem v davč. službo se za- * Nesreča pri gradnji palače Vzajem hteva najmanie maturo s specielnim stro ne zavarovalnice v Ljubljani Včeraj, oko kovnim tečajem, ki naj traja eno leto; . y r>0i jo ure dopoldne, je padel 221etni * Morski pes v tržaški luki. V tržaški j * v no« 23 jnaja vlomil doelej neznan zlikovec ter odnesel mnogo zlat nine in srebrnine, vredne nad 20.000 di narjev ter razen tega še za 145.000 D;n ? | gotovine. O vlomilcu ni 6ledu. * Razne nezgode. Peter Skuhic. kroja ništvo z novim uradniškim zakonom v | polni meri zasignra eksistenca. Prihodnje leto se vrši občni zbor v Ljubljani. * Iz Slovenske Bistrice. Dne 25. t. rn. je bi! tukajšnji davčni upravitelj g. Fric Pirkmaler odpoklican v nadaljno Ljubljani, ve približno 15 m globoko na oder in dobil pri padcu težke notranje poškodbo kakor tudi več lahkih ran na glavi. Prepeljali so ga takoj z rešilnim vozom v splošno bolnico. * Napad v Trnovem. V noči od ne- službovanje kot revizor davčnih uradov j delje na pondeljek se je vračal trgovski k finančni delegaciji v Ljubljano. G. Pirk maicr zapušča Slov. Bistrico po 18'etnem službovanju v tem kraju. G. Pirkmaier si je kot nad vse vesten in delaven uradnik ter kot človek-značaj pridobil v SI. Bistrici tako splošno priznanje in tako io delovanje. V noči od 3. na 4. maja je 1 splošno spoštovanje, da ga bomo povsod telesno utrujenega in na duši potrtega sprejelo bohinjsko jezero v svoj naročje. * Smrtna kosa. Umrla sta v Celju po dolgi mučni bolezni g. Valentin ,T u g, hiš ni posestnik in zasebni uradnik ter Raimnnd B r a t a n i č, bivši trgovec in gostilničar. Sairt znanega domcijuba. V Zemnnu jutejšo borbo proti Radičevemu za-jjg urnr] tamkajšnji ugledni trgovec Peter vezniku dr Korošcu. * Združitev «Trgovskega bolniSkegi m podpornega društva« z zagrebškim Merkurjem«. Na včerajšnjem i cm občnem zboru v Mestnem Pokojnik je bil znan iz Fried-jitngovega procesa, ker je bil obtožen, da je imel v njegovi hiši Milan Pribičevič -•J- : .estanke s srbijanskimi politiki. domu Izmena vodje invalidskega odseka. orza radi pravoslavnil-binkoštnih praznikov ni poslovala. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, 'ustnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra* Odgovorni urednik Pr. Brozovič. fovov. Ker je v zadnjem času zavzelo prirejanje tombol, loterii in srečolovov tak razmah. rja so oškodovani interesi državne razredne loterije, je izdalo sedaj poljedelsko ministrstvo naredbo, I o kateri se brez izjave pristojnih političnih in policijskih oblasti ne bodo upoštevale nobene prošnje. Društva se opozarjajo, da s? morajo vso prošnje ga načelnika invalidskega odseka svoje i 10 bo odhajal ob 0.32 uri iz Ljubljane postopanje utemeljeval z okrožnico prej- i na Dunaj, spalni prostori I. in II. razreda, šnjega načelnika, r kateri je le-ta. osobje | Brzovlak št. 4 bo odhajal ob 12.02 iz j odseka pozval na intenzivnejše delo, po- j Ljubljano na Dunaj-Praga, sp.ilni prostor sebno -ia držanje uradnih ur, ker da mu II. razreda Graz-Praga. S. O. E.-vlak bo i odhajal ob 6.15 uri iz Ljubljane v Beo- j srrad-Bukarešto. spalni prostori I. razre- j da. S. O. E.-vlak bo odhajal ob 22.20. uri j iz Ljubl;ane-Mi!an-Pariz, spalni prostori I. razreda. V goraj omenjeni pisarni je j tudi predprodaja železniških voznih listkov. * Aljažev dom v Vratih je otvorjen od 20. maja 1023 naprej. Preskrbljeno za gorko in mrzlo kuhinjo, dobro pijačo ter lepe fotografične razglednice, v domu lahko prenoči istočasno 100 turistov. Pri čakuje se. da bosta flora, ki se v dolenjih legah že krasno prebnja ln znani slap Peričnik. privabila obilo obiskovalcev. Tura, se lahko naredi v enem dnevu. Priporočljiv jo vlak. ki odhaja ob Yremensko Ljnbijana. 28 nuja 1923 poročilo Ljubljana 306 m nnd morjen. ie šef dr Goriič izjavil, da z delovanjem odseka ni zadovoljen in mu naročil, naj naredi red. Sef dr. Goršič je zbranemu personalu izrekel sv- zadovoljnost. ker so posli v polnem redu. načelnik da ga je slabo razumel, njegova kritika da se je nanašala le na načelnika odseka, ki ni razumel poslov voditi in je hotel z okrožnico šefa pri personaln osovražiti. Seveda so uslužbenci '.c izjavo šefa začudeno poslušali in ji ne verujejo, ker je nesmisel priznati red na odseku obenem pa trditi, da ie slabo le vodstvo. Vsi uslnžbenci so prepričani, da je prejšnji načelnik v okrožnici povedal resnico, da je pa, dr. Goršiči: zameril, ker se ie Kraj opazovanja Ob Zračni tlak Zravna temferatnrs Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljaua . 7. 765-1 132 eev. Tzh. več jasno _ Ljubljana . 14. :-62-7 188 n oblačno — Ljubljana . 21. 762 6 16-8 u reč obl. — i Zagreb . . 7. 763-8 17-0 breiretra oblačno — Beograd 7. 763 4 12-0 w del. obl. — i 'unaj . . 7. 761-8 14 3 vzhod n — ['raca . , 7. 762-7 90 »ev. v»h. oblačno 12-0 iuoncst. . 7. 7592 15-0 jug jasno — V Ljubljani barometer nižji temr,er. nižja. Solnee vzhaja ob 4'12. zahaja ob l®^! r.a njega skliceval in ker si je znal pri-dob iti priljubljenost tudi pri invalidih, s katerimi stoji dr. Goršič v hudem boju. Postopanje drja. Goršiča se splošno obsoja in se je nieirova nepriljublienost pri uradnikih in invalidih le povečala. Ne razume se, da se prepusti dobre In zaslužne uradnike tako dolgo brez obzirnosti ffosooda. ki ie zakrivil ne le z inva- V preteklem tednu srno dobili drugo serijo poletnih dni v letošnji pomladi. Bilo ic ta teden prav toplo po večini jasno vreme, vendar vročina še vedno ni dosegla one stopnje kot pred štirinajstimi dnevi, kajti v Ljubljani se živo srebro ni dvignilo mnogo čez 27 stopinj C. zadnjič pa je bilo že blizu 30 stopinj C. Vročino nam ie zopet naklonil inaksi 7. uri zjutraj iz Ljubljane. Prihodnji me- ! mum zračnega pritiska, ki se je nahajal see bo vpeljan turistovski vlak. ki bo ! ves teden nad jugozapadno in južno Ev vozil samo ob nedeljah in praznikih: od- ropo, dočim je bila severna Evropa ves hajal bo iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj. ! čas pod gospodstvom nizkega tlaka. De-* Celjska koča. K."kor smo že svoje- • presija se je nahajala ves čas n;:d Skan-ča>uo poročali je celjski odsek savinj- \ dir.avijo, toda tako čakč na severu, da j primeru poslabšunie vremena ske podružnice SPD vzel v najem tkzv. j njen vpliv ni mogel seči do nas. Cim se- j 'o ostati dolgotrajno. Knirerjevo prw®?tvo celjske občhie pod I vemeie od nas. tem slabše je bilo vreme.' - tem več padavin. Vzpričo take situacije so prihajali vetrov! povečini od severc-zapada in zapada. zato se ni bolj segrelo. Proti koncu tedna je barometer znatno padel, depresija se ie razširila od severa proti nam, pojavilo se je precejšnje nevihtno razpoloženje. Nevihte, ki so sc severno od Alp izprožile že v četrtek, sr začele nastopati pri nas v petek in sc nadaljevale v soboto. Jugozapadni del Evrope leži še vedn-pod širokim tlakom. Običajno se od tam kaj raztegne znova preko nas: v ter- ne bi moz- H. Zevacot wKrvavi kardinal" Zgodovinski roman u. Louvignyjevo maščevanje. Marina je osvobodila Chalalsa v trenutku, ko je Lcrovignjr Sel na poveljstvo po osem vojakov, ki naj bi njegovega jetnika odpravili v Pariz h kardinalu. Ko se Louvigny vrne v gostilno, kjer stanuje že tri tedne in lefti ranjenega Chalaisa, najde gnezdo prazno, gostilničarja ranjenega, njegovo ženo in postrežnico zvezano. Od njiju izve. da se je Chalais odpravil po cesti v Blois na naglem konju, najboljšem, kar jih je stalo v gostilniškem hlevu. Louvigny zajaše svojega konja, va^ jenega naglih zasledovanj, in šine od neznane dle gnan po cesti proti Bloi-su. Po cesti je prehitel Louvigny dve četi, prve sploh m pogledal, hila je zasebna, pri drugi pa se je nahajala kraljica Francije Ana Avstrijska, ki se je podala h kralju, sledeč njegovemu izrecnemu ukazu. Bilo ja dvanajst ali več kočij, sledilo ja nekaj vozov trena, pred kočijami in za njimi pa po pol kompanije dragoncev in kraljeve telesne straže. V petnajstih urah je Louvigny pre-dirjai petdeset milj, od Beaugencyja do Nantesa. Miljo poprej se ustavi v Saint-Luce, da premisli dosedanji neuspeh. V Bloisu ni našel svoje žrtve, tudi ne v Toursu in niti v Saumurju. Kolikor je poznal svojega konja dirkača, bi bil že zdavnaj moral zaslediti Chalaisa in njegovega konja. Zakaj se to ni zgodilo? Pa ne, da bi bil Chalais pobegnil v Pariz, namesto v Nantes? Pri tej misli začuti Louvigny, kako se mu lepi mrzel znoj na laseh. Pa se kmalu domisli: Če nisem po Bloisu dohitel Chalaisa, se je pač zgodilo, da sem ga kje prehitel in da on sedaj ni perd menoj, ampak zadaj! Zato ga tukaj počakam v zasedi . . . In se olajšano oddahne. Bila je po trdnem prepričanju prava misel. Morda je Louvigny s svojim notranjim pogledom uprav videl Chalaisa, ki dirja jedva dve milje od njega, v smeri proti njemu, na temučenem konju, v največji žurbi . . . Poteče ura, poteče še ena. dan če ni povsem jasen in — Louvigny zagleda Chalaisa, ki ge mu bliža. Louvignv se tiho zasmeje, potem zamrmra.: »Hudiča, zelo je moral poditi ... saj konj ie več ne more . . .» Chalais se blila korakom«, njegov konj ne more več dirjati. 8e vedno vesel se vprašuje Louvigny: Hej, kdo so neki oni tam? S Chalaisom so še trije drugI plemiči, njemu neznani. Tudi njihove živali so utrujene. Brez dvoma so to oni, ki so bili na gradu Cheverny. Vsi štirje mladeniči se raz- govarjajo in se tako bližajo Nantes«. halais izgleda brezskrben in dobre volje. V Bloisu je izvedel, da je voj-odinja de Chevreuse zopet prosta in da se najbrže skriva v Bloisu. Kiti sanjalo se mu ni, da bi morala biti ujeta v Marchenolru. Zato Chalais ne dvomi, da bo videl vojvodinjo v Nantesu. Louvignv ga je pustil mimo, potem mu je sledil do vrat v Nantes. Stražui vojaki so baš hoteli spustiti dvižni most mestnega obzidja, ker se je delal večer. »Hej, počakajte!* kliče Chalais. »Hočemo le v mesto!» Prosim, gospodje!* odgovarja ser-žant. »Samo požurite se!» Ta hip razjaše Louvigny, skoči do mesta in stopi nanj obenem 3 ono četvorico. Chalais stooa prvi, njegovi trije tovariši za njim, Louvigny zadaj, naenkrat pa odrine one tri in skoči najpreje do Chalaisa, ki se začuden obrne in zakolne: »Kakšen obseden vrag pa si? Stran!* Toda došlee zgrabi njegovega konja za povodec, ga s sunkom ustavi in krikne: »Grof de Chalais, v imenu kralja in mojega sovraštva, vi ste aretirani!* »Louvigny!» krikne Chalais prestrašen in spodbode svojega konja. «K meni, gospodje!* Toda Louvigny je prijel konja z močjo obupanca ali blazneža, da se je žival kar vspela, potem pa se zgrudi, ker je Louvigny s svojim bodalom prerezal ubogi živali trebuh. Chalais skoS t konja in dvigne meS, toda dvoje krepkih rok ga zgrabi ln objame, da se ne more ganiti in da mu kar sapa pohaja. »Pomoč! Pomoč!* kliče Chalais. Dva prsta pred svojim licem vidi okrvavljeno lice Louvignyjevo. Naenkrat pa čuti, da ga nekdo dviga. Smrt gu odnaša . . . Se enkrat z&kliče: »Pomoč, pomoči* In naenkrat ugrizne Loavlgnjja ▼ vrat z naporom. Toda Louvignv se ne brani, pusti, naj ga grize sovražnik, da ga ima le v rokah, ln da ga odnaša. Tudi sprejema mirno nekaj udarcev razljučenih spremljevalcev, en sunek % mečem, rdeč, okrvavljen, koraka naprej in nosi svojega jetnika s seboj ter ga drži objetega, da mu kar sapa pohaja. Vse to je morda trajalo minuto. Vojaki priskočijo, to Lou-vigny jim ukaže: «V imenu kraljal* Potem z glasnim krikom: »Primit« vse štiri!* Vojaki planejo na plemiče. Spopad je bil kratek, mladeniči se obrnejo in pobegnejo. Kmalu so za raznim grmovjem in zasledovalci se vrnejo. Louvigni pa vstopi v stražnico, vedno mirnega enakega koraka, ter nosi ljubimca Marije. Potem ga vrže na tia in ponovi triumfalno: »V imenu kralja!* — In doda: »Ter mojega sovraštva!* Vojaki popadejo Chalaisa in ga povežejo. Louvigny pokaže seržantu kraljev pergament. Potem si obriše krvavo lice in pogleda svojega že v drugič premaganega protivnika. »Ej, Louvigny,» pravi sedaj Chalais, »ni treba, (k se brišeš, moji pljunki so neizbrisni v tvojem licu! Licu izdajalca!* »Izdajalca? To je bilo pred kratkim le res, sedaj ... ne več . . .» mirno odgovarja Louvigny. »Ne več res? Kaj pa si torej?* vprašuje Chalais zasmehljivo. »Krvnik sem!* mirno pravi Lou-vigny. Lice mu je pri teh besedah bledo ko vosek in vendar triumfira njegov pogled, kakor v blaznosti. Chalais se je še nasmejal njegovemu odgovoru, obenem pa je že tudi začutil smrtni strah v vseh svojih žilah. Louvigny mu obrne hrbet in prevza- me poveljstvo nad seržantom to njegovimi vojaki Kmalu pripeljejo kočijo in namestijo v njej Chalaisa, skrbno svezanega, ter skrbno zastražiju. Dva stražnika se vsedeta na kozla, dva poleg Chalaisa, šest na konjih spremlja kočijo, Louvignv pa se vsede nasproti svoji žrtvi in ne makne roke z njegovih vezi. Noč Je. Vsa ekspedicija jaše in se vozi po tesnih in kaimenitih ulicah nan-teških. Deset minut potneje je Chalais le spravljen v podzemeljski jeH. Lou-vigny pa se prijavi pri kardinalu, ki ga takoj sprejme. Toda ko stopa pred njega, se zgrudi, kakor da ga je strela zadela, in se zave še-le prihodnji dan. Takrat je iivedel, da je že sestavljen poseben sodni stol, ki ima nalogo, da sodi izdajalcu in atentatorju ter zarotniku Chalaisu. Med sodniki je bil tudi učenjak z Imenom Joahin Desoartes, oče slavnega filozofa. Dva dni pozneje je že pričel proces proti Chalaisu. Istega dne se je v kapelici nanteškega gradu vršila neka slavnostna ceremonija, koje odpevanje in. Tedeum je prihajalo na ušesa celo Chalaisu samemu v njegovo ječo. Dan pozneje ie prispela v Nantes gospodična de Montpensier. Pol ure za njo je prispela tudi kraljica. »Vaše veličanstvo naj mi blagovoli . . .» «. . . pojasniti, zakaj sem vas dal klicati? Enostavno, ker se bo vršila danes poroka Gastonova z gospodično de Montpenser!* pravi kralj smehljaje. Saj spadate k družini!* Ta hip pride Richelieu in javi kralju: »Sire, plemiči, ki so bili zbrani v Chevernyju. so prišli v Nantes. Sami zarotniki, ki so bili izprva sicer zelo preplašeni, ker smo prijeli njihove kolovodje, toda sedaj so očividno zopet pogumnejši, in vsi so tukaj ter .iekaj nameravajo ... kakšnih sto jih je .. » »Imate li njihova imena?* vpraša kralj ves besen. »Večinoma! Prijeti jih bo treba!* »Primite jih torej, vse, sto, tisoč, če treba!* Toda Richelieu pravi: »Ne danes in ne tukaj . . . mesto je proti nam . . . nismo dovolj močni ... Če postopa- mo prer&dikalno. ne pridemo fivi od. tod . . .* Njemu je bilo dovolj, da je kraljs demoraliziral in prestrašil in da dobi svobodne roke za svoje cilje. »Kaj storimo torej?* vpraša kralj malodušno. »Te podeželske plemiSe bomo prisilili. da pobegnejo sami Francija je vedno na strani zmagalca to prezira pobegle . . .» »Kako storimo fco?» »Poroka vašega brata bo razpršila nade . . .* Sledil je razgovor z Gastonom. ki se itak ni upal ustavljati, toda vrhu vsega tega sta mu kralj in Richelieu obljubila vojvodstvo Orleansko, vojvod-stvo Chartres. pol milijona liber na leto od vsakega vojvodstva to visoko vojaško čast maršala Gaston je bil kupljen. Zvečer ga je klicala še kraljica k sebi. Hotela ga je pregovoriti, naj odloži svojo ženite v še za kakšnih štirinajst dni ali tri tedne, z izgovori, kakorkoli. Toda Gaston jej je povedal, da se nanj več ne sme zanašati, da si je premislil in da sam najraje vzame Montpensierovo za ženo . . . Kakor nam je znano iz francoske zgodovine, je Ana Avstrijska iztirila Gastona iz svoje sobe s klikom: »Podlež!* ... ter se zrušila braz zavasti na tla. Njene sanje so se razpršile. Gaston Anžovinski. odslej Orleanski, se je drugi dan oženil z gospodično de Montpensier, izpovedanko pa*ra -Jožefa, in poročil ju je v kraljevskem gradu sam kardinal de Richelieu. Tedeum je slišal ubogi Chalais v svojo ječo. Kralj je med ceremonijo godrnjal in ves čas so ga mučile sumr.je in dvomi, kraljica ae ie držala ponosno to veli-častveno, toda v srcu je divjal obup. Gospodična de Montpensier je vedela, da jemlje za moža šlevo. toda njej je tako šlo v račun. Gaston sam bi bil raje šel k zobozdravniku kakor h tej poroki, le Richelieu je bil vesel in resnično dobre volje. Zavedal se je. da prihaja njegova velika doba. PLAKATIRANJE v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh ostalih krajih Jugoslavije (n Inozemstvu OSKRBI INSERIRANJE ALOMA COMPANY ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z. CENTRALA LJUBLJANA BEOGRAD PODRUŽNICA s 7g3 KONGRESNI TRG S 8RKMSKA UL. 9 v vseh časopisih) revijah, koledarjih v Juto. slavljl In Inozemstvu PO originalnih cenah 918 naprodaj vsled družinskih razmer. Oboje v najboljšem stanju, na stalni in močni vodi, sposobni tudi za vsako drugo industrijo. — Naslov se izve v upravi »Jutra*. Trgovski gremij za polit, okraj Celje razglaša vsled neke pritožbe, da je gospod Matija Šnjid, trgovec v Novi vasi, obč. Št. Jurij ob juž. žel., oblastveno popolnoma upravičen izvr-sevati trgovino z mašanim blagom; zato bi se morebitne govorice o kaki neupravičenosti smatrale za motenje obrti, ter bi se taki slučaji sodnijsko zasledovali. 934 Barvni mlinar z daljšo prakso v mletju barv ss Išče za našo novo tvornieo barv. — Reflektira se na marljive in resnobne delavce. — Ponudbe na naslov: Moster tvornica laka, d. d. v Zagrebu. 947 B.S.A.MOTOCIKLI tovarna kož in čevljev, i d., prodajalna Ljubljana 946 Poljanska cesta št. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh bojab, govedjega boksa in rjave kravine Solidno delo! Miške ien«! en« i m m —1 Brzojav Provizijskeoa zastopnika dobro vpeljanega išče tovarna perila Verdnik in Drugovi Maribor, Aleksandrova c. 51. Za novo parno žago se iščejo: 946 P k polnojarmeniku, popolnoma llalT 1SI izvežban in samostojen delavec; prejemalec lesa, EfiZTi: nesljiv; skladiščnik, razume na izdelavo raznovrstnih zabojev ter na tozadevne stroje. Prednost imajo starejše samske moči. Izpričevala in pogoji naj se pošljejo na Franoa Oaeta, Vransko pri Celja. tvornice orožja in motooiklov v Birminghama (Anglija) njeni zastopnici družbi JUGO-AUTO v Ljubljani (v slovenskem prevodu): „Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagraden B. S. A. lahki motocikel z darilom industrijcev, darilom kluba in tremi! srebrnimi pokali Dosedaj nedosežen uspeh!" 919 Zahvala. Povodom tragične smrti našega nepozabnega sina nam je v dolžnost zahvaliti se za zadnje spremstvo ob pogrebu od sv. Krištofa do sv. Križa v Ljubljani v prvi vrsti njegovim bratom »Sokolom" in „Oijunašem" iz Trbovelj in Ljubljane. Največjo zahvalo pa izrekamo pokojnikovemu osebnemu prijatelju Arturju Gutsmandlu, šoferju gas. in reš. društva v Ljubljani, za ves njegov požrtvovalni trud, da se je z njegovo pomočjo tako častno izvedla zadnja pot našega Ivana. Hvala vsem skupaj! Rodbina Močlvnlkova v Trbovljah. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti ljubljenega sina in brata, gospoda izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, osobito pa bratom Sokolom, jezdnemu odseka za častno spremstvo in pevskemu društvu „S!avec" za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, končno vsem> kateri so tako mnogoštevilno spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti. V Ljubljani, dne 26. maja 1923. 944 Žalujoči ostali. 0101020202234848480223485353485353892353535323530200025348015348484848025348480102010200234801000102232323532323890002025323480000000201025323005300000100020201000010091001 Priloga ,Jutru" H. 123, dne 29. mdfa 1923. Politični odmevi Naša današnja meja napram Italiji Zadnje dneve »e listi zopet pečajo g sedanjo demarkacijsko črto med nago državo ln Italijo, ki naj bi na zahtevo Italije ostala definitivna državna meja. Meja se ima že prihodnje dneve določiti v Rima, kjer se sestanejo naši in italijanski delegati. Naša zahteva, da se morajo Italijani umakniti vsaj izven katastralnih mej naših občin, je tako naravna, da bi bila odveč vsa!?s atemeljitev te enodušne želje vsega našega obmejnega prebivalstva. Ker pa ne odločamo o svoji usodi sami, se nam zdi potrebno, da ponovno dvignemo svoj glas in opozorimo javnost kakor tudi našo delegacijo na pretečo nevarnost. V nastopnem prinašamo spomenico, ki jo je krajema politična organizacija Demokratske stranke v Gor. Logatcu oktobra meseca lanskega leta, po g. ministru dr. žerjavu predložila g. ministrskemu predsedniku Pašiču. Na ustanovnem občnem zboru krajevne politične organizacije Demokratske stranke v Gor. Logatcu dne 8. oktobra 1922. je hila sprejeta resolucija ki zahteva, da se čimprej uredi meja med Jugoslavijo in Italijo, in sicer na način, da se obvaruje vsaj dosedanja katastralna meja V nastopnem podajamo kratko sliko nevzdržnega stanja logaške občine, ki izvira iz zavlačevanja ureditve meja. Občina Gorenji Logatec tvori kata-stralno občino Cerkovska vas. Vsled laške okupacije je teritorij občine razdeljen na dve skoro enaki polovici, ker imajo Italijani od celokupnega površja 2482 ha, 32 a, 3S mJ zasedene zemlje v izmeri 1079 ha, 24 a, 80 m'. Meja med obema deloma občine poteka tako, da sta oba kosa ločena po državnih cestah, ki vodita iz Kale na eni strani proti Planini, na drugi strani proti HotederšicL Od 296 občanov-posestnikov iz Go-renjega Logatca jih je 125, ki imajo gozdove, senožeti in travnike onkraj okupacijske črte. Razun teh je še 21 Vrhničanov, ki imajo tudi gozdove na oni strani. Lega odrezanih gozdov in travnikov je taka, da visi ves svet proti Gorenjemu Logatcu, odnosno proti cestama v Planino in Hoteder-Sico, ki sta v jugoslovanski posesti. Tudi ako bi danes po Italijanih okupirani svet, čigar glavni del tvorijo gozdovi v Hrušici, ostal pri Italiji, bi se vsi produkti iz njega morali izvažati preko Jugoslavije v Italijo. Kajti stroški za izvažanje na drugo stran Hrušice proti Vipavi bi znatno presegali vrednost produktov samih, ker bi bilo treba na težavnem terenu graditi drage ceste in bi se vkljub temu eks-ploatacija gozdov v naznačeni smeri ravno radi transportnih stroškov ne izplačala. V dokaz temu navajamo dejstvo, da ves čas italijanske okupacije ni šel iz Hrušice noben les v Italijo preko Vipave, ampak ves tran-zito preko Logatca odroma Planine. Vsa občina gorenjelogaška tvori eno gospodarsko enoto. Iz te enote bi se mogel izvzeti le najbolj zahodni del z gozdovi Windischgraetzovimi. Logatec je z Idrijo izgubil svoj glavni vir dohodkov. Ako se mu vzamejo še gozdovi v Hrušici in pa pašniki tam preko, je gospodarsko popolnoma uničen, ker ga samo poljedelstvo in živinoreja ne moreta rediti. Gorenjelogat-čani so največ posestniki, ki redijo od dveh do šest glav živine. Od pridelkov se Ie ob dobri letini proda kak voz sena in kaka kila krompirja. Ni ga pa dobiti posestnika, ki bi imel dovolj pridelkov za prehrano, ampak so vsi navezani na dokupovanje živil. Zlasti žita se v Logatcu le malo pridela, Vnovčiti bi mogel logaški kmet le gozdne pridelke, do teh pa danes ne more priti ali pa le s težavo in stroški, ker leže vsi gozdovi, kakor le rečeno, na oni strani. Sedanja meja, to je državna cesta, kriči po korekturi. Od nje ima škodo tudi država, ker je pri taki meji kon-trabando le težko preprečiti Ta meja vzbuja in vzdržuje med prebivalstvom stalno nejevoljo, ker so dvolastniki podvrženi vsakojakim se-katursm. Sedanje nevzdržno stanje je pa tudi krivo, da prizadeti izgubljajo zaupanje v mlado državo, ki ne kaže dovolj odločno«ti. da M napravila konec njihovemu nepotrebnemu trpljenju. Da more priti do svojega gozda, tramika ali pašnika potrebuje dvo-lastnik legitimacijo, ki mora biti potrjena od naših ln italijanskih političnih oblasti. Do teh legitimacij, ki se pa glase tako, da smejo dvolastniki uvažati iz svojega posestva tam preko samo seno, steljo in les za domačo vpcraHo. n* pa tudi za trgovino, je pa le težko priti, ker traja cela procedura čez pol leta in italijanske oblasti v slučaju najmanjše napetosti odrekajo svoj vizum na teb logitimacijah. S tem, da posestniki ne smejo v svojih gozdovih posekati nobenega lesa za trgovino, jim odpade glavni in edini vir dohodkov in nimajo gozdovi zanje danes nobene prave vrednosti. Ta položaj izrabljajo lesni trgovci, ki tu pa tam dobe dovoljenje, da smejo iz Hrušice izvažati les za trgovino preko Logatca v Italijo. Pa tudi njim delajo Italijani sitnosti, ker mora vsak lastnik gozda, ki je prodal trgovcu nekaj lesa, dobiti poprej dovoljenje za sekanje od italijanskega gozdnega komisarja v Postojni, ki mu pa mora plačati za to drago komisijo. Trgovec pa mora plačati tudi drago carinsko kontrolo, ker spremlja vsak voz lesa vojak od meje do kolodvora. Vse to vpliva na ceno lesa — škodo trpi le kmet. Veliko škodo trpe naši kmetje še posebno radi odrezanih pašnikov, kjer so poprej mogli pasti svojo živino, danes pa tega ne morejo in morajo imeti živino v hlevih. Pri letošnji suši in pomanjkanju krme bi paša kmetu mnogo odnesla, tako je pa bil eden ali drugi prisiljen živino predčasno prodati. Slednjič igra pri današnji meji veliko vlogo tudi nacijo-nalni moment, ker se naš kmet vsled neznanja jezika z Italijanom ne more sporazumeti in je vsled tega podvržen še večjim šikanam. Vse naše navedbe veljajo v večji ali manjši meri tudi za Planino in Ho-tederšico, zlasti za zadnjo, ki ima samo hiše in gospodarska poslopja ta-kraj črte, vse njive, travnike, pašnike in gozdove pa na oni strani. Nič manj prizadeta ni žirovska občina. Naše ljudstvo je prepričano, da bi mogla naša vlada ob količkaj dobri volji doseči od Italije, da se takoj umakne vrh Hrušice in nam tako ostanejo vsaj katastralne meje nedotaknjene. Omenjamo še, da letos dvolastniki še niso mogli priti do svojih "e-gitimacij, ki so se nekje v Postojni — izgubile. Škodo, ki jo trpe naši ljudje radi tega, si lahko predstavljamo. Z ozirom na članek v »Slovenskem Narodu* z dne 24. t. m., ki se zgraža v glavnem nad mejo med Logatcem iu Planino, ugotavljamo, da državna ce-sta ne tvori državne meje samo o 3 Logatca do Planine, ampak od Planine do Hotederšice, ki je še posebej prizadeta, ker gre meja tik ob vasi in leži večina zemljišč aa italijanski stra ni. Tudi v Zireh sega donašnja meja prav do vasi Žiri in čuje se, da bi Italijani radi mejo potegnili v sredo vasi in tako prišli do vode. Znano nam je, da imajo Italijani sporno ozemlje natančno premerjeno, na naši strani se pa še-le sedaj trudi nekaj oficirjev, da skicirajo obmejne ozemlje. Nafo delegacijo opozarjamo na zgorajšnja dejstva in jo pozivamo, da vztraja na braniku naših pravie. Mednarodni kongres socijalistični v Hamburgu Po Izbruhu rnske revolucije in po ustanovitvi prve delavske vlade v Rusiji je nastal med pri staži socijali-stične ideje globok razdor. Ločil je socljaliste na dva tabora, v zmerne in ekstremne elemente. Zmerni so ostali zvesti starim načelom o socijalnem razvoju, ekstremisti pa so proglasili idejo evolucije za premagano dejstvo ter so se grupirali pod zastavo komunizma, drveč za revolucijonarnimi gesli brezpravnega pomora, požigi, vislic in meščanske vojne. Praksa je polagoma pokazala, da komunizem nima trajnega obstanka, ker stavi življenje izven zakonov, izven ustaljenosti in onemogoča normalno življenje, v katerem je mogoč priroden razvoj. Tako so se jele soci-jalistične vrste nanovo grupirati pod dve zastavi: v pristaše tretje (moskovske) in v pripadnike druge interaacijo-nale. Za pristaše revolucionarne smeri je ostala tudi zanaprej merodajna Moskva. Njenim ukrepom so se oni slepo podredili. Pripadniki nasprotne smeri pa »o dolgo bili desorganizirani. Zbrali so se šele 20 t m. v Hamburgu na mednarodnem socijalističnem kongresu, kamor so delegirala evoje zastopnike vsa socijalistična ndruže-nja na kontinentu. Hamburški kongres pomeni važno etapo v razvoju sodobne socijalistične ideje. Dunajska in londonska interna-cijonala sta bili do zdaj ločeni V Hamburgu je šlo za to, da se obe jn-ternacijonali zopet strneta. To se je tudi zgodilo kljub temu, da so komunisti skušali socijaliste razmakniti še bolj narazen v lasten prid. Izdali so namreč manifest, s katerim so skušali med Dunaj in London zabiti nov klin. A to jim je izpodletelo. Hamburšk! kongres se je izrekel za novo socijalistično organizacijo ter ji določil naslov »Socijalistična delavska internacijonala*. Njeni organi so: mednarodni socijalistični kongres, ekseku-tiva, predstojništvo pisarne itd., torej činitelji že v prvi internacijonali. Vendar je treba reči. da je nova in-ternacijona'a že v prvem trenutku postala nekake vrste organ za nemško propagando. Pod egido protesta proti francoski zasedbi Poruhrja so idelež-niki hainburškega kongresa pokazali, da stoje pod nemškim vplivom in da njihovo delo ni v prvi vrsti nevtralno. Glavno svrho kongresa bi imela tvoriti razprava o izvedbi socijalistič-nega programa potom evolucije. Mesto tega pa so se kongresisti bavili s poruhrskim problemom, pri čemur so Nemci potegnili v sfero svojih spletk njih »ve tudi po narodnosti nemške somišljenike iz Avstrije. Čehoslovaške, Švice in še iz nekaterih drugih dežel. Radi te narodnostne barve je prišlo na kongresu do eksodusa češkoslovaških delegatov, ki so zapustili kongres radi nepravičnih natolcevanj češkoslovaške republike, kateri se je na zborovanju trdilo, da češka država preganja nemško delavstvo, kar je seveda prosta izmišljotina. Voditelj čeških socijali-stov je radi tega dogodka izjavil, da vlada v novi internacijonali pod mednarodnim plaščem nemški duh. Značilno pa je še eno dejstvo, fakt, da je na hamburškem zborovanju imel aaj-večjo besedo dunajski žid Adler, ki je kljub vsemu svojemu socijalizmu obenem pijonir velike nemške narodne misli. Adler je dejal, da mora biti >io-va internacijonala stalno sredstvo ne le za vzdrževanje miru. temveč tudi za slučaj vojne. Internacijonala hoče poleg druzega fungirati kot vrhovno vzklicno sodišče v vseh narodnostnih sposnfli vpraSanlft. Ho!5e torej — toda če bo, je še veliko vprašanje, zlasti tedaj ko se v£, da ima Nemčija v novi internacijonali od skupnih 208 glasov na svoji strani 120 glasovalcev, med katere spadajo tudi nekateri naivni nevtralci. V soboto, dne 26. maja zvečer se je hamburški socijalistični kongres zaključil i diskusijo o Intern&cijonalnem boju proti nacijonalni reakciji Nato se Je favolfl IrvrSevalnf odbdr nore fc- ternacijonale, v katerega so bili delegirani: za Francijo Brake. za Belgijo Vandervelde. za Švedsko Branting, 7» Avstrijo Oton Bauer. za Nemčijo Wells, za Anglijo Henderson. aa Italijo Modigliani in za Rusijo Abramovič. Kongres je končno zavzel stališče na pram ruskemu vprašanju. Nato so se delegati razšli s sklepom, da se prihodnjič snidejo v Londonu. Športni vestnik Primorje: Ilirija 1:0 (1:0) Nepričakovana, toda zaslužena zmaga Primorja. V nedeljo se je vršila v Ljubljani na igrišču Ilirije v športnih krogio z največjo napetostjo pričakovana prvenstvena tekma med starima rivaloma Ilirijo ln Primorjem. Primorle se Je zadnj! moment šele odločilo na nastopi s svojim prvim moštvom In da vstavi na mesto svojih kaznovanih oztroma blesiranih igralcev rezerve. Tudi Ilirija ni mogla na stopiti s svojim popolnim moštvom ter je morala ravno tako vzeti k tekmi ne-kal rezerv. V tem oziru sta bili tore' obe moštvi precej enaki ln se izid nikakor ne sme pripisati na račun tega dejstva. Primorje je doseglo svojo zmago sicer z enajstmetrovko, vendar pa je Mla zmaga upravičena, ker je Primorje pokazalo boljšo igro kot Ilirija. Glavna zasluga za to gre vsekakor primorski obrambi, ki je v nodeijo nudila gledalcem res lepo igro. Vratar JančigaJ se je pokazal v svoji najboljši formi m pomeni za Primorje neprecenljivo moč. Buren aplavz je žel, ko je odbil po Omanu ostro vstreljeno enajstmetrovko in po istem IgTalcu takoj po enajstmetrovki Iz najbližje bližine oddani stre! na gol. Poleg njega sta briljirala oba branilca Bir-sa ln LovrlČ. Zlasti zadnji Je pri nedeljski tekmi pokazal toliko hranilnih zmožnosti, da Primorju pač ne bo kazalo drugega, kakor da ga obdrži na tem mestu v prvem moštvu. Deplasirano bi bilo po njegovih včerajšnjih uspehih govoriti o onih tehničnih pomanjkljivostih, ki se pri njem še opažajo. To je stvar šole In treninga. Pokazal je. da bo v kratkem eden naših najboljših branilcev. V krilskl vrsti se je odlikoval Zuchl-attt. Zlasti v drugI polovici ko sc je pokazala lahka premoč Ilirije, je podpiral branilca v njunem delu, svoji napadalni vrsti pa jc bil skozi vso tekmo priden pomagač. Vrančlč je nekoliko popustil, čeprav jc storil svojo dolžnost. Tudi S!a-miču ni očitati posebnega. V napadu se je predvsem odlikoval Balinc, ki se je izkazal kot dober taktik. Cameraik in Erman, oba iz rezerve, sta imela predvsem veliko tremo. Sta to dva tnlada igralca, ki kažeta !ep talent, vendar ca nista mogla docela izpolniti poverjeni Jima mesti. Predvsem pa je primorsko moštvo pokazalo odločno voljo, doseči vsaj časten rezultat ln ta volja jim je tudi prinesla zmago. Pri Iliriji sc mora, ne kot opravičilo, temveč kot konstatacijo dejstva, poudarjati, da izgleda moštvo po zadnjih skoraj nebrojnih tekmah nekako utrujeno. In to pomeni zlasti pri moštvu, ki preživlja glede igralcev nekako majhno krizo. Morda bo ravno ta poraz mnogo doprinesel do zopetne konsolidacije njenega moštva, ker je sedaj Ilirija dobila tudi v nogometu upoštevanja vrednega nasprotnika. In to je za vsako moštvo zelo zdravo. Docela svojo dolžnost je pri Iliriji storil edinole Lado kot srednji krilec. Ilirija je proti koncu prvega polčasa in ves drugi polčas Igrala samo z desetimi igralci ker Je bil Milan blesrran, nikakor se ni mogla »znajti* ter so se njeni napadi vsi izjalovili ob čvrsti obrambi Primorcev. Sicer pa sta napada zamudila precej lepih pozicij. Zmaga Primorja sicer ne izpremeni ničesar v prvenstveni tabeli vendar pa kaže, da se pričenja med našimi klubi resna konkurenca, ki naj bi ostala v mejah do- stojnosti In falrriese, kakor Je bOa. kar moramo pohvalno omeniti, nedeljska tekma. Za to ie treba le dobre volje z obeh stTani ta oni neljubi Incidenti, kot smo jih videli zlasti med tema dvema kluboma bodo sami od sebe Izginili. Sodnik g. Hus je bil docela nepristranski. Predtekma: Jadran komb. : Atrija t«*. komb. 4 : 2. Češkoslovaška: Italija 5:1 (4:0) Lepa zmaga Čehoslovakov. V nedeljo se je vršila v Pragi druga tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Italije. Cehoslovaki so si priborili nepričakovano visoko zmago nad Italijani, ki nisp nudili onega, kar se je od njih pričakovalo. Le glede hitrosti so prekašali domačine, ki pa so bili glede tehnike in taktike za en razred boljši kof njihovi nasprotniki. Zadnja tekma med tema reprezentancama se je vršila fe bruarja 1922 v Turinu in ie končala neodločeno z 1 : 1. Za Italijane je ta i>oraz posebno neprijeten, ker prekinja vrsto 12 tekem, pri katerih so ostali nep^raženi. Številka 13 je bila za nje res nesrečna, ker tudi v najslabšem slučaju niso pričakovali tako hudega poraza. Druge nedeljske nogo* metne tekme Maribor: Za prvenstvo LNP. važna tekma med S. K. Maribor in celjskim. Atletiki Je končala z zmago Marlborča nov z 2 : 1. Čakovec: Mariborski Rapid je gostoval v nedeljo proti tukajšnjemu športnemu klubu ter podlegel, s 5 : 1 (1 ; 1)-Rapid je nastopil s 6 rezervami. Zagreb: Medmestna tekma med reprezentancama Zagreba in Gradca je končala s pričakovano zmago Zagrebčanov s 3 : 0. Varaidin: S. K. Drava (Varaždin) * S. K. Slovan (Ljubljana) 3 : 0 (2 : 0). — Ljubljanski Slovan je v nedeljo gostoval v Varaždinu proti tamošnjemu klub'.; Drava, kateremu se je posrečilo premagati svojega ljubljanskega nasprotnika Slovan celo prvo polovico ni bil ravno na višku, kar se mora predvsem pripisati temu, da nI bil navajen na igrišče. V drugI polovici je bil v popolni premoči, vendar pa tega ni mogel Izraziti z zabitimi goli, ker napad ni znal izrabiti mnogih lepih pozicij pred goiom. Sodnik dober. Varaždinci so priredili svojim gostom lep sprejem. Sarajevo: Wacker (Dunaj) : Sašk 2 : 1. Beograd: V okvirju proslave desetletnice beograjske Jugoslavije se je vršila tekma med zagrebškim Haškom ir Jugoslavijo, ki je končala z zmago Ha-ška s 4 : 1. Gradec: Hakoah (Gradec) : Ederr. (Trst) 3 : 2 (2 : 2). Srečna zmaga *v mačinov, čeprav se Je skoraj vso igro opažala lahka premoč Tržačanov. Dunaj: Prvenstvene tekme zadnje nedelje so. prinesle veliko iznenadenje. Sim-mering, ki je na zadnjem mestu prvenstvene tabele I. razreda, je premaga1 Amateurje z 1 : 0 (0 : 0). Vsled tega poraza so se izgledi Amateurjev, da od vzamejo Rapidu prvenstvo, precej zmanjšali. Nadaljni izidi: Rapld : WAF. 4 2 (1 : 0), Hertha : Rudolfshugd 3:1. Floridsdorf : WAC. 3 : 0 (2 : 0). D razred: Slovan : Neubau 4 : 2 (3 : 0). Ljubezen v majisiku (Odlomek iz pisma.) . . . Praznovala si svoj god. Lani sem ga obhajal s Teboj, ali še veš? Obljubiti si mi morala, da prideš v ranem jutru v park: i^vi sem Ti hotel seči v roko in Ti želeti vse dobro. Kako prelestno jutro je to bilo . . . Na drevju so vžigali prvi solnčni prameni veje in liste in pričarali nanje morje luči. trepetajočih barv in ognjenega bleska, valovečega in prelivajočega se v široko razmalmjenih ritmih božjega diha. Nad tihimi tratami se je previjala in kotančila lahna, skoro prozorna megla in se počasi trgala, spajajoč se s preobiljem belega cvetja, ki je žarelo v rožnati jutranji luči. Sladki vonj jasmina in lipovke in sve-žost zelenja sta se pregrnila kakor dehteč plašč nad vso pokrajino. Oko se je opajalo na krasoti in srce 8e je širilo v nepoznanem zavzetju. Cesta se je polagoma oživljala, mimo sanjajočih vil so stopali polglasno govoreči delavci. Včarski kolesarski klub »Edelweiss* je imel v nedeljo dirko od Maribora do SI. Bistrice in nazaj (50 km). Glavni rezul- tati so: 1. Plavčak Atrtott 1:54:82.4, ž. Bračlč Mak 1:55:50.6. 3. Zuschfltz Mi-chael 1:57:50. Na cil) ie dospelo še 8 drugih tekmovalcev. Istočasno se le vršila tudi damska tekma na 10 km. Izmed 3 tekmovalk Je bila prva gdč. Te-reza Kasch. Zvečer se ie vršila veselica v hotelu Halbvvidlu, kjer so se razdelile tudi nagrade. Jugoslavija sprejeta v F. i. F. A. O kongresu F. I. F. A., o katerem smo že na kratko poročali, priobčujemo še nastopne podrobnosti: Kongresa so se udeležili delegati 16 držav. Za sprejem je prosilo 14 državnih nogometnih zvez. Od teh so bile sprejete države Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Egipt, Brazll!ja, Estonska, Litvanska, Letska, Portugalska, Rumunija in Turška. Članarina znaša letno 10 dolarjev. Poleg tega mora vsaka zveza odstopiti eno tlsočino dohodkov vsake tekme državne reprezentance z drugo državno reprezentanco F. I. F. A.-i. Desetletnica beograjske Jugoslavije. 27. in 28. t m. slavi beograjski S. K. Jugoslavija, eden najmočnejših klubov naše prestolice, desetletnico svojega obstoja. Na proslavo je odpotovalo tudi prvo moštvo zagrebškega Haška. Šport v čeških šolah. Češkoslovaško ministrstvo narodnega zdravja pripravlja zakon, po katerem naj se uvede šport v vse šole (ljudske in srednje) kot obli-gaten predmet. Izvedba tega zakona bo gotovo naletela na precejšnje težkoče. vendar pa se upa, da se bodo s pomočjo obstoječih športnih organizacij odpravile vse zapreke. nego prefSnJe leto, ae Je nakopalo lete 1928. 2,603.075 q več nego leta 1921. Produkcija premoga se je tedaj dvig-nlla v preteklem letu za 20.11 odstotka, kar je vsekako znaten napredek. Na vsakega delavca odpade povprečno 1.386 q premoga, to je 296 q več nego prejšnje leto. Je cenfl na 112.85 starih" centov. Ostalo Je torej še okroglo 30 tisoč starih centov. Predvidena potreba domačih pivovarn znaša okrog 35.000 starih centov in ie z zalogami iz leta 1921. krita. DOBAVE. , Dobava črne pločevine. Pri ravna- Glede konsuma premoga ae razmere teljstvu državnih železnic v Subotici 12. Statistika rudarstva v Sloveniji za leto 1922 V obratu so bili leta 1922. v Sloveniji rudniki za svinec in premog: V rudniku Mežica, ki je sedaj last The Central European Minea Limited, je bilo zaposlenih 849 delavcev (med temi tudi eekaj delavk in mladostnih delavcev obojega spola) ter 26 paznikov. Dalje je •>ilo zaposlenih pri preiskovalnih delih v rudniku Boharje Rudarske dražbe Ruda 11 delavcev in 1 paznik in rudniku Kna-povže Rudarske družbe Knapovže 30 delavcev in 1 paznik. Izkopalo se je 603.412 q (1921. 604 ti-«oč 116 q) 16.40 odstotka rude; v aepa-raeiji ee je izločilo iz tega 4.078 q cin-kove rude in 98.722 q obogatene svinčene rude. Svinčarni sta obstojali dve, in sicer *na r Žerjavu, druga v Litiji, ki ata bili >be v obratu (zaposlenih 204 delavcev •n 7 paznikov). Tu se je produciralo S4.482 q svinca, in sicer v Žerjavu 80 tisoč 540 q in v Litiji 8.942 q. Razen svinca se je produciralo v Litiji tudi 275 q svinčenega glaja. Od skupne produkcije svinca (letošnje in ostanka lanske) se je oddalo 9 tisoč 694 q (10.44 odstotka) v tuzemstvu in 71.886 q (to je 77.21 odstotka) v inozemstvo (ostalo je Se v zalogi). V državni cinkarni v Spodnji Hu-'iinji pri Celju se je izdelalo 11.593 q cinka. Raztopilo se je 30.700 q pražene rude, ki se je dohivala iz Mežice (4 tisoč 073 q) in iz Avstrije. Izdelal se je iz 8.448 q sirovega cinka rafiniran cink in pločevina (7.84 q), ki se je oddala po večini v tuzemstvu. Dalje se ie še izdelalo v državni cinkarni 436 q modre galice, ki se je konsumirala v tuzemstvu; potrebni baker se je uvažal iz rudnika Bor v Severni Srbiji. Zaposlenih je bilo 137 moških delavcev in 9 paznikov. Premog se je kopal v 84 premogovnikih, v katerih je bilo zaposlenih skupaj 11.216 delavcev (leta 1921. 11.872 delavcev) in 895 paznikov (leta 1921. 357 paznikov). Skupaj se je proizvedlo 15 milijonov 548.316 q rujavega premoga leta 1921. 12.940.241 q). Na enega delavca odpade od cele produkcije povprečno 1.886 q (1.090 q). Od skupne produkcije je 2,081.184 q lignita in 13.462.132 q rujavega premoga. nieo bistveno spremenile. Vzporedno z zvršeno produkcijo gre tudi tvišanje konsuma. in sioer v glavnem sorazmerno v vseh vrstah in pokrajinah. Ljubljanski trg Upeljava mestne mesnice je n?odno uplivala na mesne cene. Mesarji so bili prisiljeni, da konkurirajo mestni mesnici. Ustavilo se je nadaljno dviganje ccn in tudi cene deloma znižalo. Mestna mesnica prodaja po 21 Din kg. Blago je dobre kvalitete in se občinstvo opozarja, da se v lastnem interesu v čhn širšem obsegu poslužuje mesnice. Cene mesa pri ' mesarjih so sledeče: v mesnicah po mestu 25 — 28 Din, na trgu !. vrste 23 — 25, II. vrste 18 — 23; teletina I. vrste 23 — 25, II. vrste 22, svinjina: I. vrste 30 — 35, II. 25 — 30; trebušna slanina 38 — 39. riba in salo 40. amerlkanska mast 36. domača 43 — 45. šunka 45 — 56, koštrun 16. jagnetina 20. kozlič 25. Piščanci: manjši 20, večji 25, divjačine in rib ni. Mleko 4—5, čajno maslo 75 80, jajce 1.25 — 1.50. Špecerijsko bla- Junija ofertalna licitacija glede dobave 200.000 kg črne pločevine. Dobava kartora za potniške karte. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 13. Junija ofertalna licitacija gle de dobave kartona za potniške karte. Dobava grafita- Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 9. junija ofertalna licitacija glede dobave 30 tisoč kg grafita. Oddaja barvanja mostu. Dne 9. junija pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede oddaje barvanja želerne konstrukcije mostu preko Donave pri Novem Sadu površina okoli 24.291 kvadratnih metrov. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljabl/ani na vpogled.) _ = Ljubljanski ln praški veliki sejem. Kakor znano pade prireditev Ljubljanskega velikega sejma v isti ča6 s Praškim velikim sejmom. Zato se .je preskrbelo za vzajemno delovanje s Praškim ««' 7.) Šentjanž 677.116 * 671.011 » 8.) Zabukovca 359.968 » 240.187 * 9.) Brezovica (druš. Mirna) 188.461 » 144.910 * 10.) Leše 178.408 » 168.342 » 11.) Rajhenburg 67.300 > 12.) Brezno- Huda jama 55.460 » Ostali manjši premogovniki 393.913 » 338.391 > Oddalo se je v tuzemstvu, in sicer: v Sloveniji 4,853.569 q v Hrvatsko 1,195.349 * v Vojvodino 359.835 » _v Srbijo_152.535 *_ SO, kristalni sladkor 27, v kockah 28, namizno olje 30, jedilno 22. testenine I. vrste 21, II. vrste 13.50. Moka št. 0 7.50 — 8, črna knšna moka 6, kaša 6.50, Je-šprenj 7.50, otrobi 2.50, koruzna moka 4.50, ajdova moka I. vrste 9. II. vrste 7, oves 3.50, koruza 3.25, fižol: ribničnn 5.50, prepeiičar 6. Glavnata solata kg 10 — 12, kisla repa 2, kislo zelje 3.50, kg karfijol 10. špargljl 30, grah v stroč-ju 9, luščen 20, čebula 3, česen 8, novi krompir 10 — 12. Cene zelenjave so v splošnem na ljubljanskem trgu izvzemši glavne pridobitne seziie daleč pretirane. Tet?.erj"M tržni pregled ŽITO: Cene so prošli teden ostale skoro ua isti višini kak">r predzadnji teden, le ovsu in koruri so bile čvn-tejše. Na- veliki rejein tudi 500 Alžircev, ki obiSče jo Praški in Dunajski vzorčni sejem, ki se vrf:t\i v istem času. — Silno nazadovanje Izvoda Iz Slovenije. Izvoz živino in poljskih pridelkov iz Slovenije je skoro popolnoma ponehal. Istotako je padel izvoz lesa: izvaža se največ Se tesan les in v zadnjem času je šlo precej celuloznega losa v inozemstvo. Zaradi carinskih ovir se sedaj tudi celulozni les ne izvaža.. Kljub temu pa so lesne cene čvrste. Ogromno nazadovanje izvoza živine bo cene v Sloveniji trotovo nekoliko oslabilo, vendar ne v večji meri. ker pri nas zaradi velikega izvoza tekom zime že primanikuje goveje žime. — Insolvetica Enhotiške tvrdke. Pro- j tokolirani trgovec Pa\ao C. Vujovič je j najavil insoivenco. Upniki te pozivajo, Dopisi kupovale ao ae le majhne količine za te-: da prHavi1fv svoje t»>riatve Jugosloven koče potrebe, ker konsumenti spr.čo stal- ckemn društvu za zašti skupaj 6,561.290 q, kar znaša 41.66 odstotka skupne produkcije. V inozemstvo se je oddalo: v Avstrijo 868.638 q v Madžarsko 150.890 » v Italijo_35.455 q_ skupaj 554.983 q to je 3.52 odstotka skupne produkcije. Dalje pa se je oddalo 8.535.502 q ali 54.19 odstotka deloma železnicam v Jugoslaviji, deloma se je porabilo pri lastnih obratih in industrijah ter za depu-tate lastnih uradnikov in delavcev (ostalo je v zalogi). Od ostalih rudnikov, to je za živo srebro, železo, cink, antimon (obstoječa topilnica v Mediji je razpadla), mangan, grafit, aluminij, ni bil nobeden v obratu; delalo se je le še v malem rudniku Železno za žvepleno rudo, kjer se je z enim delavcem nakopalo 1.219 q in oddalo vse v tovarno za barvo v Mozirje. V novo zgrajeni tvornici na rudniku svinca v Knapovžah pri Medvodah se je izdelalo 50.000 kg mineralnih barv. Vidimo tedaj, da je ostalo proizvodnja svinčene rude na isti višini ko leta 1921., kajti nazadovanje za 704 q, to je za 0.11 odstotka, sploh ne prihaja v poštev. Vidimo pa, da je proizvodnja premoga jako lepo napredovala, kajti kljub temu, da izkazuje statistika 656 delavcev manj no dobrih izgledov letine pričakujejo prej ali sloj padca cen. V inozemstvo se je prodajala koruza. — Pšenica, baška (76 — 77 kg. 2 — 3 odst. primesi) te je tržila prošli teden po 435 — 445 Din. rž, baška (71 — 72 kg) po 3S0 — 370 Din. ječmen, baški (66 — 68 kg) do 325 di zaštitu vjerovnika v ' Zagrebu. Jurišičeva nlica 1, I. nadstr. ' Baje znašajo aktiva 1 milijon, a pasiva okoli 2,700.000 Din. — Znižane vozr.e cene za sejem v Pa-dovi. Italijanske državne železnice so j poohlastilo vse obmsjn« postaje, da smejo na rahtovo tudi brez vsake legitims- narjev, oves 290 — 295 Din. koruza, bolj- cije T0.ne !istke ^ padovo in ša 260 — 270 Din. moka «0» 667 — 700 naMj c aonist. popustom običajnih cen Din, otrobi drobni 150 — 170 Din, debe j t0 0(1 oj? ma;., ^ 14 192s. List- 11 200 — 22C Din z vtovome postaje. j ki sf) v0]iavn- 30 dni in ie potnikom do 1 Cene na severnoameriških trgih, ki so voljeno, da smeio prekiniti vožnjo dva-! najmerodajnejše za razvoj cen v Evropi, krat, enkrat na poti v Padovo, drugi- j «0 bile prošli teden fvrstejše nego so krat' pri povratku. Voznica iz Postojn« i bile v predzadnjem tednu. "do Padove in nazaj znaša za I. razred; ŽIVINA: Cene goveji živini so noko-j164fi5 lir6( M n. razred 110.05 lire in liko popustile. Padle bodo najbrže tudi 7a yjj ra7red 63.85 lire. Tudi imajo imet- : cene svinjam, ki so nad svetovno parite- ■ njkj predmetnih voznih listkov pri obiskn 1 to. Prošli teden so bile nastopne cene j velesejma še druge ugodnosti, za kg žive teže: svinje debele 24 Din s | __ Zunanja trgovina Avstrije v prvem i posta.:e v Vojvodini in Sremu. mesnate : četrtletju: Uvoz ^ je znašal vrednost 348 1 24 Din s sejma v Hrvatski, 23 Din s sej- ! m;iijonov zlatih kron. izvoz pa SOS mili-ma v Varaždinu, voli I. do 17.5 Din, n. i jonov 7jatih kron. do 12.5 Din, mlada živina I. 15 Din. ; = Dunajska Mercurbank. Na general-1 VINO: Na vinskem trgu ni spremembe. ; ni skupščini dne 11. iunija so bo pred- Ktipčija počiva. Cene se držijo na eni višini. Pritožbe o slabi vinski kupčiji pri-haiajo tudi iz Julijske Krajine, ki je pod Italijo izgubila svoj trg. JAJCA: Cene doma in v inozemstvu kažejo rahlo tendenco padanja. Cene so pri nas precej različne. Na deželi stane kom:id 1 Din, ponekod celo 0.75, po mestih pa povprečno 1.25 Din HMELJ. Izvoz hmelja iz Češkoslovaške. Po podatkih državnega statističnega urada v Pragi se je od 1. septembra 1922 do konca aprila 1923 izvozilo iz Češkoslovaške 82.833 starih stotov (po 50 kg) hmelja. Pridelek hmeljske letine 1922. se lagala dividenda 2500 Ka za delnico proti 120 Ka v predzadnjem letu. Dalje se bo predlagalo povišanje delniške glavnice na 10 milijard Ka. — Znižanje obrestne mere v Češkoslovaški. Bančni odbor je sklenil z veljavnostjo od 28. maia znižati diakontno postavko od 5 na 4.5 odst. in lombardno postavko od 7 na 7.5 na 6 do 65 odst. Ta sklep se utemeljuje s tem, da industriji doslej zaradi visoke obrestne mere ni bilo mogoče nabaviti ai redno kreditov. — Češkoslovaški izvoz v aprila je znašal 8 in pol milijona q v vrednosti 1055.55 milijona Kč. Vrednost izvoza je ekozi vse mesec« 1923 naraščala. PRESERJE. NI Še pretekel teden, ko se Je obhajal praznik prihoda sv. Duha Takrat smo čuii, da so tedaj apostoli postali navdušeni govorniki in oznanje-valcl vere, ki ne pozna srda ta sovraštva. Vsled tako učinkujočega govora g. župnika v nedeljo pri prvi sv. maSI menimo, da je tudi njega obiskal sv. Duh. Ker nismo Imeli prilike, da bi videli Ust, iz katerega Je čital, smo radovedni, katera tiskarna v Ljubljani produdra tako lepe književne darove. Q. župnik! Občani smo Iste krvi in Istega mesa kot Vi in Vaši cenjeni pristaši. Damo kralja kar je kraljevega ln Vam kar Je Vašega. Mnenja pa smo, da smemo zato vprašati, koliko časa bo trajal Vaš srd in Vaši Izbruhi sovraštva, v prvi vrsti proti Sokolu. Boli Vas, ker smo z velikim na. porotn postavili hram kulture In prosve-te, v katerem se pa ne bomo učili tistih psovk, kakor Jih ima gori omenjeni list Za nas Je to prenizko. Prosimo pa Vas, da nam dokažete protikatoliško oz. pro-ticerkveno delovanje in imena Sokolov, ki govorijo oz. delujejo proti Interesom kat cerkve. Sicer Je pa to naša prva in zadnja beseda. Ako se še enkrat pripeti kaj takega, bomo napravili svoje korake v obrambo vaškega miru. Toliko za danes! Prihodnjič Vam postrežemo z dokazi, od kje prihaja velika nezavednost ljudi, ki menijo, da pomeni avtonomija združitev z Avstrijo. Imena so nam ca razpolaga — Biro-dajalec. ŠOŠTANJ. V nedeljo dne 20. t m. vršila se je v Šoštanju velika csportna veselica* katero je priredii kolesarski klub ♦Ilirija* v Šoštanju. Razven Ljubljanske kolesarske Ilirije, katera je priredila ofc tej priliki tudi dirko svojih članov, udeležili so se veselice tudi kolesar)! »Delavskega kolesarskega kluba iz Maribora, dalje kolesarji Iz Dravograda ter iz Slovenjgradca. Veliko pozornost so vzbu dili Ilirijaši iz Ljubljane, kateri so kot izletniki privozili v Šoštan) na kvadrtrv letu, kljub slabi progi in večkratnim defektom. Ob grmenju topičev in ob zvokih Velenjske rudarske godbe na cilja so spreleli vrli Soštanjski športniki svoie goste. Popoldne ob 3. url je bil sprevod kolesarjev po trgu, ob kateri priliki so zopet pokali možnarji. Na čelu sprevoda je korakala Velenjska rudarska godba. Takoj za tem se je vršila na vrtu hotela »Jugoslavija* športna veselica, katera Je nudila vsem udeležnikom obila zabave. Na binkoštni pcmdeljek se je vršil skupni izlet v okolico Šoštanja in v Velenje. Za to krasno uspelo športno pri. reditev, katera ostane vsem udeležnikom v trajnem spominu, gre največja zasluga predsedniku Šoštanjskih kolesarjev gospodu Destovniku. Ni to v prvič, ako povdarjamo da naj si drugI klubi vzamejo za vzgled ta mladi agilni kolesarski klub. ZlOMARCE. Na Binkoštni pondeljek se je vršila pri nas prva večja prireditev tukajšnjega gasilnega oddelka, ki ie nadvse lepo Izpadla ter opomogla društveno blagajno, da si zamoremo nabaviti najpotrebnejše. Zahvaljujemo se prireditvenemu odboru ter vsem, ki so sa odzvali v tako lepem številu ter pokazali zanimanje za to prepotrebno Sove* koljubno društvo. Na pomoč! DOL. LENDAVA. Pokrajinska uprava v Ljubljani bi ugodila želji tukajšnjih gostilničarjev In kavarnarjev, če bi poobla-stila politično ekspozituro v Dolnji Lendavi, da sme zopet izdajati dovoljenja za koncerte in veselice. S tem, da se skuša vse s silo koncentrirati v 30 km oddaljeni Murski Soboti, nimajo le stran ke, ampak tudi država Izdatno Izgubo. mlad gospod v beli obleki, z belim Kamnikom v roki. in se smehljal. «S kraljički se pogovarjate, gospa? Oobro jutro vsem! Ali me nič več ne poznate?» Stisnila je došlecu roko, ki jo ji je f>ftlo in oblo proži! v pozdrav, gledala ra je nekaj Časa vprašujoče, potem pa radostno vzkliknila: «Vi ste, gospod Emil?» «Ves od glave do peta. kakor sem čresčil pred vas iz neba!» se je živahno oosmejal gospod in zavrtel slamnik v desnici. »Veseli me, da se me še spominjate. Pred petimi leti me je zanesla pot mimo in . . .» «... in potem ste odpotovali v Pariz, kajne?» «Kakor vsak trgovec moje vrste, se-reda. V Pariz po kupčiji In sedaj se vračam iz Pariza. Tudi po kupčiji. Prišel sem, da se pogovorim z vašim gospodom soprogom--» »Franca ni doma. Že nad mesec dni je odsoten. Tudi po trgovskih potih — v Aleksandriji. In kdaj se vrne, nič ne vem . . .» «Kako škoda! Kupčijo bi sklenila.* »Počakate torej, da se vrne!* »Teden dni že!» »Ne samo teden dni. gospod Emil! 5U\sec, dva. tri . . . dokler "Ot svojega gosta, gospod Emil? Kot davnega znanca, prijatelja? . . . Tako silno mi je do1sr?a? . • •» Tedaj je nekaj zapeklo gospo Julijo na goli lakti — mladi beli gospod pa je naglo dvignil svoj žareči obraz in jecljal: »Gospa, vi ste pre . . . preljubeznji-va!» IV. Zvečer, ko so vijoličaste sence zalile ves vrt, da je bil podoben pravljič-nemj gaju s tisočerimi skrivnostmi, te je iz mraka od hiše sem utrnilo dvoje svetlih plamenov. Gospa Julija in gospod Emil . . . Pred srebrno jelko kraj vrtne ograje, tam, kjer sta gnezdila kraljička in je bil vonj po narcisah najslajši, pa sta se tista dva svetla plamena hipoma strnila v en sam bizaren zubelj — in v mrak je utonil sladki šepet: »Ti, ti . . . moj kraljiček!*-- Društvo „Soča" v Liubliam Društvo »Soča*, njega ime in namen, druži na povsem nepolitičnih tleh odlično število narodnozavednega članstva, utrjuje bratsko ljubav enotne velike družine in posveča svoje redne družabne stike ljudski prosveti. Izcimljeno iz malega lduba goriških rojakov, se društvo *Soča» ob zaključku svojega III. upravnega leta reprezentira kot prav odločen činitelj v ljubljanski in obenem slovenski javnosti. Društvo šteje v Ljubljani 918, podružnice Bohinjska Bistrica 44, Jesenice 150, Novo mesto 67, Celje 106, v celoti torej 12S5 rednih članov. Ker pa so z malo izjemami vpisani I9 poglavarji družin, se lahko reče. da je dejansko organiziranih in v »Soči-> udruženib okrog 3300 oseb. Odbor je v prošlem letu na 18 rednih sejah razpravljal o tekočih gospodarskih, stanovanskib in kulturnih vprašanjih, dovoljeval potrebnim članom enkratne izredne denarne podpore, skrbel za prireditve, propagando, določa! depu-taeije in se ude.jstvoval ob vsaki naei-jonalno ali kulturno važni prigodi. Da omenimo le vsesokolski zlet, gostovanje »Stankovida* in vsakokratne narodne manifestacije. V gospodarskem oziru si je nadelo društvo važno nalogo, zbirati prijave za vojno škodo. Zbralo je. odnosno izpolnilo nad 800 prijav ter jih v decembru lanskega leta vložilo na socijalno ministrstvo.. To za primorske rojake najbolj pereče vprašanje je pod novo vlado r popolnem zastoju, zato si društvo »Soča* stavlja kot eno glavnih dolžnosti, da za rešitev problema pridobi razumevanje na merodajnih mestih. Društveni prdsednik dr. Dinko Pue je z vso vnemo skrbel za gmotno stran članov in društva. Mnoge intervencije stanovan-; skega in gospodarskega značaja so do-; segle zaželjeni uspeh. Po njegovi zaslu-j tri je »Soča* v odpomoč stanovanske be-i'l" dobila barake ob Dunajski cesti v popolno last. Društvene prireditve v prošlem letu — lanska zaključna ves.elica. Martinov |večer, dvakratni Miklavž, Silvestrovanje, ' zabavni večer na pustno soboto ln maj j ski izlet na šmarjetno goro — so spričo iiiogatih sporedov vedno privabiie števi-! len obisk, nudile posetnikom dovolj domače zabave in vsakokrat podprle bla-! gajno. Kot svojstveno institucijo smatra 1 društvo »Soča* svo^ redna sobotna pre-: davanja. Vršilo se uu je 28: da jih ohra-; nimo kroniki, navajamo v nastopnem j celotno serijo: Skladatelj Emil Adamič: Doživljaji v ; ruskem ujetništvu (dve soboti): zdravnik ! dr. Volavšek: Današnji nazori o tuberkulozi; uradnik J. Pernz.zi: Župančičev večer; akad. Srečko Kosovel: Grudnov ' večer; učitelj Franc Merijak: Utiski z do-berdobske fronte; zdiavnik dr. Dereani: Higijena ušesa; prof. dr. Cadež: Einsteinova teorija: ravnatelj Jožko C vek: Utiski s turneje Glasbene Matice: prof. dr. Pavel Grošelj: Termiti; vseučil. prof. dr. Serko: Človeško živčevje: viš. srednješolski nadzornik VVester: Pesnik Alojzij Gradnik; učitelji Kar! Mahkota: Potovanje po neodrešeni domovini: odv. doktor J. C. Obiak: Ivan Cankar, apostol neodrešene domovine; prof. dr. Čadež: Skrivnosti radija: vseučil. prof. doktor V. Molč: Začetek človeške kulture; zdravnik dr. Ambrožič: Vitamini; vse. učiliški piof. dr. IleSič: Pravljice o tv>- | stanku slovanskih narodov in držav; 'zdravnica dr. Amalija Šimenc: Pasteur-! jevo delovanje in njegov pomen za člo-jveštvo: učitelj Karol Mahkota: Poto 'vanje po Bosni in Hercegovini; ravnatelj Jožko Cvek: Tolminski punt; prP? Saša Sar.tel: Harmonija barv; zdravnik dr. Dereani: Nos in vonj; notar doktor Ivo Sorli: Položai prebežnikov v Ju" gr ^vijl; prof. Josip Bačič: Hasanagim-ca; prof. dr. Joža Lavrenčifr Trinko-Zamejski: prof. Ivan Seunig: Ob obletnici Zrinskega in Frankopana; fin. delegat dr. Karol ?avnik: Sedanjo* in bodočnost naSe finančne nprav*. Za predavanje v prihodnji seziji, po-četkom jeseni, so se priglasi gg. dr. \o-lavšek, dr. Lah, dr. Zalokar, dr. Pitamic dr. Sapla, inž. Svajgar. nadz._ W eiter. pod polk. Vodopivec, major Milivojevič, dr Avramovič, Kragel.t Lep kulturni uspeb, ki daje »Sočanoffi' obilo moralne sile m ljubljanskemu dni-j ž.ibnemu življenju svoj specificuia, je društvu »Soči* pridobil pozornost široka 1 javnosti. Ako sklepoma še ugotovimo, da je ! zmotni položaj društva v prav povolj-I nem skladu a celotnim delovanjem, mo ; remo »Soči* ter njenim tihim delavnim 'silam gg- predsedniku dr. Pucu, ravnatelju Cveku. tajniku Gregoriču in blagajniku Sfilieoju izreči le posebno priznanja Kulturni pregled Prvi piloti Trst, 25. maja. Gospod urednik, poročal sem vam že cisto na kratko o koncertu »Zveze učiteljskih društev* v Trstu. Omejil :-em se v prvem poročilu samo na aaj-nujnejše, ker sem hotel počakati, da 0 prireditvi izpregovorijo italijanski listi. Ti so sedaj obljubo izpolnili, zato je vredno in tudi potrebno, da o stvari poročam nekoliko izčrpneje. Glasbeni prireditvi smo imeli dve. r^ sta se vršili na binkoštno nedeljo. Zjutraj je bila matineja v dvorani • Gospodarskega konsumnega društva* pri Sv. Jakobu, popoldne pa koncert na Kontovelju. Pričakovanja je kajpada bilo na vseh straneh obilo. Na matinejo v Trstu je bilo povabljenih mnogo odličnih Italijanov, intelektualcev, predvsem glasbenikov in zastopnikov časopisja. Prišli so: skladatelj A. Sma-reglia, avtor dveh oper, ki so se zadnja leta izvajale v Trstu z dobrim uspehom, kritik »Piccola* Mario Nor-dio, prvi tržaški glasbeni estet prof. Naccamuli, glavni urednik uradnega »Osservatore Triestino* G. Giacomelii. ravnatelj konservatorija «Verdi* prof. BugameUi, voditelj svoje glasbene šole g. Artur Vram, prvi tržaški vijolinski virtuoz Cesare Barison, odposlanci tiska, zastopniki »Glasbene Matice*, poslanca dr. Wilfan in Podgornik ter nešteto drugih oseb, ki jih radi pomanjkanja prostora ne morem navesti 1 imenom. Program prireditve je obsegal sledeče točka: Lajovic: Bolest kovač; Foerster: Z glasnim šumom s kora; Lajovic: Gozdna samota; Žabe; Ravnik: Poljska pesem; Adamič: Mlad junak po vasi jezdi; Brahms: Scherzo i'klavir); Lajovic: Spomladni spev; Ples kralja Matjaža; Kiša: Medved z medom; Adamič: Kje si dragi, da te ni; Kregata se baba in devojka; Mo-kranjac: Kožar; Hlapec Jernej (dramatiziran po Cankarju); Grbec: Otroci molijo. Za izvedbo tega programa je bilo treba res velike moči in neizmerne energije. Člani zbora so učitelji, raztreseni po celi Julijski Krajini. K vajam so morali prihajati od vseh strani Ali duša zbora, pianist Srečko Kumar se ni strašil truda, znoja in napora. Delal je noč in dan in je uvežbal zbor tako. da je uspeh prekosil vsako pričakovanje. Matineja pri Sv. Jakobu je bila za vse pravo pravcato slavje. O prvi pav- gled dosedanjih reprezentantov slovenske glasbe, v katerem se omenjajo naši giavni muziki ln njihova dela. Tako je umetniško prizadevanje naših glasbenikov z vso Tesnobo prodrlo v italijansko javnost. Kulturni pomen binkoštne prireditve »Zbora učiteljskih društev* je nedvomno velik. Tržaški tisk se je o Kumarjevi nameri ponovitve koncerta v italjanskih mestih izrekel nadvse priporočljivo. In tako se bo vršil prih. koncert v Vidmu, pozneje se poda zbor na turnejo po celi Italiji, in na inega matsrtjali. Id m docela prilagajo I pevskim zahtevam Verdijeve opere. Vlo-!go Amneri« je pela ga. Pospišilova. ki je nedavno p oe to vala pri nas kot Carmen. Orkester ej vodil dirigent gospod Smodek. Zaključni repertoar v Beogradu. V poslednjem meseca sezone se v Beogradu uprizorijo ie na novo: Nušičevo »Sumljivo lice*. Je rrejinova »Glavna stvar*. Sbawov »Zdravnik v dilemi* ln »Achant-ka». V operi se pripravlja »Lakmi*. Ker med letom opera ni uprizorila niti ene ruske stvari, se za otvoritev prihodnje sezone pripravlja »Boris Godunov*. Splitsko gledališče. Prošli teden »e Iz življenja in sveta Grške posebnosti i je v Beogradu mudil dramaturg spi k tke , . ~ i gledališča g. Mirko KoroHja, da pri X ; ŽSST 81ovenska | -ro^nihJakU is^ ^ej^ pesem pojde med svet, da si osvoji zik dajejo »Zaročencema* najvišjo ri so sVokoiu zborov4ga"dlrigenVa Ku- umetniško ceno. Poglavja ki slikajo ° . J .1 .. .Mnmi rr HrtKi Inlrnln in 1»»! maria vsuli vsi navzoči italijanski i življenje v Milanui v dobi Lakote m Ku-glasbeni strokovnjaki ter mu čestitali j ki & monla ,Jndl trujnoma, pa so na dovršenosti izvajanega programa I posebno mogočna m za citatelja nepo- ter na lepoti slovenske pesmi. Lahko se reče, da je to pot morda prvič z resničnim entuzijazmom slovenska pesem osvojila srca naših italijanskih someščanov. V njihovem priznanju naše umetniške pesmi ni bilo nič kar bi spominjalo na poklone; bili so od iije zares prožeti in zanjo navdušeni. Tako so Foerster, Lajovic, Adamič, Ravnik, Mokranjac in drugi prišli na ušesa tu- i idejam naklonjeni grofovski družini, -li italijanski publiki, ki iih ne bo po-! Kot pisatelj je Manzoni napovedal boj 'klasicizmu in je soustanovitelj italijanske romantike. Napisal je uekaj dram, novel, pesmi, med njimi slavno odo na Napoleonovo smrt »II cinque Maggio*, ter roman »Zaročenca*, ki je njegovo glavno delo. Umrl je na praznik Vnebohoda, 22. maja 1873. na posestvu Brusuglio v Brianzi. zabila zlepa. Kritika vseh italijanskih listov v Trstu se je o prireditvi izrazila z največjo pohao. Oceno so pisali prvi tukajšnji glasbeni strokovnjaki v «Pic-cohi*, »Eri Nuovi*, »Lavoratoru*, »Osservatoru*, »Seri* in drugod. Nič ne pretiravam ako trdim, da je most za kulturno zbližanje med našim in italijanskim narodom danes dejanski postavljen. To dejstvo je za nas ogromnega pomena. Na podlagi mirnega medsebojnega sožitja hočemo kulturno delati v prid široki sploš-nosti. Omeniti moram še eno stvar. Ki je za to kulturno zbližanje pomembna. Prireditelji koncerta so za italijanske udeležence matineje izdali kratek pre- podporo. Kot najvažnejši razlog svoje prošnje je navedel fakt. da namerava Italija izkoristiti ugodnost rappalsko pogodbe in za svojo kulturno propagando že v nastopni sezon; ustanavljati svoje odre, predvsem v Sibeniku, Splitu in Dubrovniku. Ker je zaenkrat splitsko gledališče edino v Dalmaciji, mora vsaj to biti tako opremljeno, da bo moglo vzdržati tujo konkurenco, ki gotovo ne bo štedila s požrtvovanjem. Turneja beograjskega marijonetnega gledališča se bo vršila tekom poletnih mesecev po notranji Srbiji in Vojvodini. Prošnjo zagrebškega marijonetnega gledališča za »to turnejo pa je prosvetno ministrstvo zavrnilo, ker bi s turnejo bilo vezano odsotstvo znatnega Števila državnih uradnikov, ki v Zagrebu v prostih urah posvečajo svoj trud lutkam. »Teatr Poteki* r Varšavi je o priliki desetletnice svojega obstoja izdal krasno spominsko delo v založbi »Ignis*. Knjigo Je napisal Arnold Saylman ter jo opremil tako okusno, da bo krasila knjižico vsakega bibliofila in ljubitelja gledališke umetnosti. »Popotnik«, pedagoški ln znanstven list št. 8. in 4. ima sledečo vsebino: F. Zgeč: Nekaj misli o izobraževanju najširših plasti našega naroda in o ljudski visoki šoli: Josip Kobal: Razvoj in stanje slepetra v kraljevini SHS.; Eliza Kukovčeva: Ilustrativno risanje na nižji stopnji; Matija Herie: Dve metodi skrajšanja množenja s desetlnski-mi števili. Dr. Ljud. Pivko: Skoki. — Kultura. Razgled. — »Popotnik* je last in založba UJU.. tiska ga Učiteljska tiskarna v Ljubljani ln stane na leto 20 Din. vsak posamezen rvezek pa 2.50 Din. Zagrebškega »Dom hi Svijeta«, zadnja Številka je posvečena spominu Antona Starčevima, o katerem je napisal razpravo Kerubin šegvič. »Dom i Svi-jet» prinaša tudi še6t slik, ki se nanašajo na življenje hrvatskega političnega borca. Iz Srpske književne zadruge v Beogradu. 17. maja ?e je v Beogradu vršil 25. občni zbor Srpske književne zadruge, ustanove, ki po svojem programu in delu spominja na Slovensko in Hrvatsko Matico. Na zborovanju se je govorilo zlasti o smeri Srpske književne zadruge ter se je poudarjalo, da bi založništvo sedaj moralo kreniti na nova pota kar se tiče književnih izdanj. Predmet ostre kritike je bila publikacija »Crvene mag-le». katero je zadruga objavila v zadnjem času. Razpravljalo se je dalje o klasicizmu in je soustanovitelj ita-Ii-; posebni izdaji del največjega srbskega srca in duše tudi tistih, ki so jo do pred kratkim omalovaževali — ker je niso poznali. __Is. Alessandro Manzoni (K oOletnici smrti poeta »Zaročencev*) V duševnem življenju Italijanov igrajo tri velika leposlovna dela najvažnejšo ulogo: Dantejeva »Nebeška komedija*, Aristov »Besni Orlando* in Man zoni jeva »Zaročenca*. Popularen na je vsekakor najbolj Manzonijev roman; čita ga vedno znova s prav posebno ljubeznijo italijanska inteligenca in ljudstvo, mladina in odrasli. Vsi imajo ob tem romanu vedno velik in vedno nov užitek. Ker »Zaročenca* sta nedvomno velik nacijonalen umotvor, ki ima veljavo in ugled v svetovnem slovstvu. Ze Goethe se je navduševal ob tem romanu ter ni našel zanj dovolj priznanja, izšel je v vseh kulturnih jezikih in že dvakrat tudi v slovenščini. Roman podaja nazorno sliko lom-bardskega ljudstva v 17. veku ter je postavljen na široko zgodovinsko podlago. Vsebino mu tvori ljubezen in zaroka tkalca Renza in Lucije, ki se zaradi raznih ovir ne moreta dolgo poročiti. V romanu nastopajo kmetje, duhovniki, menihi, nune, plemstvo, bravi in vohuni, krčmarjr, vozniki, kleparski advokati, lopo ri in poštenjaki, vsi plastično in psihološko mojstrski naslikani. V Leccu ob jezeru Como. v goratem Bergamu in v Milanu se godi roman, med kmeti in gospodo, v sreči in blagostanju, v strašni lakoti in pregrozni kugi 1. 1630. Krajine in življenje, raznovrstnost situacij in slikovitosti, napetost uprav detektivsko zanimivega dejanja krasota poezije in miselnost ter idealni slog in divni je- zabna lepota, h kateri se rad vrača vedno iznova. Roman je izšel prvič 1. 1825., a Manzoni ga je popolnjeval še vse življenje, dokler mu ni dal končne klasične oblike v tehniki in jeziku. Alessandro Manzoni je bil rojen 7. marca 1785. v llilanu in sicer v lom-bardski. francoskim svobodomiselnim G. Nušič, naš znani pisatelj se je vrnil iz Aten, kjer se je mudil po posebnih opravkih. Sedaj pripoveduje o življenju v gr*ki prestolnici prav čudne reči. ze po naturi zelo radoveden. se je načelnik umetniškega oddelka zanimal v Atenah za vse. V družbi nekega Grka je n. pr. obšel vsa javna poslopja. Pri tej priliki je videl akademijo znanosti, kolosalno in arhitektonsko sijajno stavbo, z ogromnimi stebri od pristnega grškega marmorja. G. Nnšič se je čutil pred sijajem in krasoto poslopja naravnost pobožno ponižnega: pričakoval je samo, da se pojavi na stopnicah kak Sofok-lej ali Evripid — a bsš tedaj so mn povedali, da na Grškem sploh ni akademije, nobenega akademika ln tudi ne zakona o akademiji Potom je prišel pred biblioteko, ki je tudi sijajna. Stavba, v kateri se nahaja. je krasna. Ker je e. Nnšič v urah počitka bibliofil. je pričakoval, da mu pokažejo neizmerno bogastvo knjig, dragocenosti, starih in redkih izdaj — pa so mu rekli, da v biblioteki za sedaj sploh ni nobene knjige; samo prazne omare so tam. Pokazali so mu tudi stadion, tak. kakršnega ni nikjer na svetu, z osemnajst tisoč sedeti, ki so izdelani iz kamna — in takrat je videl, da na stadionu raste trava, da v njem nikdar ni nobene javne manifestacije. da v Atenah ni nobenega nogometnega kluba in da športa sploh nihče ne goji. Tudi paviljon za poljedelske razstave so mu pokazali, zelo lepo stavbo z vsemi modernimi instalacijami za vsako malenkost — a po- nekatera podmorska gorovja doselijo višino naših Alp ali celo južnoameriškega Andskega gorovja Ena najvišjih gora pod vodo j* Laura Ethel sredi Atlantskega oceana. Ta gorski orjak se dviga 12.000 čevljev visoko, njegov najvišji vrh se nv haja le približno 200 čevljev pod morsko gladino. To goro so oceanografi r svinčenimi uteži že v toliko premerili, da je znana ravno tako. kakor n. pr. Montblanc, čeravno je ni še nikdar videlo človeško oko. V južnem Atlantskem oceanu se nahaja še druga podmorska gora, Mount Chaucer. znana le kakih sedemdeset let. Njen vrh je komaj 100 čevljev pod morsko površino, njena višina pa znaša okroglo 10.000 čevljev. Vrh neke druge podmorske gore. Mount Placentla, pa je le kakih 30 čevljev pod vodo. V nekem drugem delu Atlantskega oceana je znano go-rov je, čegar najvišji vrhovi nosijo imena angleške vladarske rodbine. Ti podmorski gorski orjaki so ladl-jam lahko jako o pašni. Tako se nahaja v južnem delu Atlantika podmorsko gorovje, čegar najvišji vrh se im&< nuje Sainthill. Oceanografi trdč, da leži ob vznožju tega gorovja naimanf 5000 potopljenih ladij. Skarabej V vsaKem ilustriranem listu je najti slike grobnice Tutenkhamena, vzbujeno je največje zanimanje za stare Faraone, njih grobe ter sploh za egiptologijo. Oa sopisje piše o novih najdbah v »Dolini kraljev* in o načinu pokopavanja pri _____________________ _ Egipčanih. Po muzejih se tarejo rado- vedali so mu, da ni bilo doslej še no-; vedneži okoli egiptovskih mumij. ?k» bene poljedelske razstave. Sajo razumeti zverižena znamenja in ve- Končno je g. Nušidu nekdo omenfl,J5™** f™*1™ da bi bilo dobro, ako bi prišel .ve^ T. v iTt JSei V Parthenon. Impresija pLthenonske- «J" ?oU\ok/at ga hrama ponoči se niti vzporediti ne Pnkobacati izpod konjskth o-inadkov «Alda» v Zagrebu. 23. maja je zagrebško opemo gledališče uprizorilo Verdijevo opero »Aida*, v kateri sta kot gosta nastopila ga Oblak-Strozzi in g. Zalewski. Prva je pela naslovno vlogo, g. Zakiwski pa partijo Amonasra. Kritika hvali pri g. Oblak-Strozzijevi jasnost in svežost glasu ter silo dramatičnega izraza, pri g. Zalevvskem pa naravnost »hudožestveno* igro in bogastvo glasov- pesaika Branka Radičeviča, čigar stoletnica rojstva bo letos in o spominski knjigi o priliki desete obletnice smrti kritika in esteta Jovana Skerliča 1. 1924. Francoska razstava v Pragi. V praški občinski hiši se 26. t m. otvori razstava francoske umetnosti iz XIX. in XX. stoletja. Razstavo je aranžiralo praško umetniško društvo Nanes, ki je v to svrho pridobilo 300 Blik ln 70 plastik. Protektor razstave bo prezident Masarjk. Brošura o StarCevlčevi politiki. Hrvatska vseučiliščna omladina v Zagrebu je izdala članek Antona Starčevi ca »Stožerivi hrvatske politike*. Publikacija je izšla o priliki Starčevičeve stoletnice. da z vtisom, ki ga more dobiti človek pri dnevni luči. V družbi pesnika e. Dučiča in še enega uradnika našega grškega poslaništva je g. Nušič pose-til Parthenon zvečer. Bila je noč, topla noč grškega podnebja, naravnost razkošna v zvezdah in zlatu mesečine. Parthenon je bil veličasten: svetloba in ljubezen nebes je ležala, se je zdelo, na njegovih visokih stebrih. Pod razkošno svetlobo je izgledal kot bi bil ves v dijamantlh in dragem kamenju, božanstveno fantastičen s svojimi belimi marmorji. »Jovo, tukaj čutim kot še nikdar v življenju potrebo da pišem stihe,* je rekel g. Nušič pesniku g. Dučičn. »Čudim se, kaj ti delaš. Tukaj človeka vse naravnost kliče na pisanje verzov. Poglej ona dva mladeniča: ali vidiš onega, ki piše? Prepričan sem. da piše verze. > In šli so proti mladima Grkoma, od katerih je eden sedel na zrušenem stebru parthenonskega hrama in pri sijajni mesečini nekaj pisal. Ko so prišli v bližino obeh mladih Grkov, so odpadkov okornega, temnega iekleno-modrega hro Sča x ob robeh priostreno. precei ploščato glavo ter nazobčanimi prednjimi nogam1. Pod živalskimi odpadki izkopljejo u hrošči navpične rove ter jih opremijo r porcljo gnoja. V vsak tak rov zlaže samica v gnoj po eno jajčece. Izlezla ličinka ima takoj na mestu dovolj hrane. Najožji sorodnik tega naiega govna-ča je egiptovski skarabej. Crn, skoro brez sijaja in večji je od našega gor« nača. Domovina teh hroščev so vroč? južni kraji, posebno pa ljubijo peSč*n» tla. ZivaHke odpadke, posebno velblodo ve, zavonjajo že od daleč ter pribrenč^ včasih v velikem številu k obložen' mizi. S sprednjimi nogami in ploščatim robom glave odloči hrošč kos g ovna napravi i tega večjo ali manjšo kroglo ter hiti 6trkljati svoj plen Da vam" Opirajoč se na prednji nogi, odriva a sprednjima, in zadnjima kroglo naza; Šibkejša samica mu sledi. Dostikrat p« to potovanje ne konča preveč idilično Če jo samec opazil, da se je njegovi di Seči krogli približala druga samica, se videli in razumeli iz razgovora dveh , . , . . ,... . . n i a , .„ j _ „ __... dalje zanjo ne briga m hiti z delon' Grkov, da sta ta dva resnično čisto - •T ' „ . .... globoko in iskreno zaposlena s proračuni zadnjih borznih kurzev. »Celo življenje v Ateni obstoji iz dvojega: iz čitanja dnevnikov in borznih kurzov. Razun tega ni ničesar, kar bi bilo zanimivo in lepo.* zaključuje g. Nušič svoje impresije iz Aten. In, prebirajoč njegove utise iz grške prestolice. mu mora verovati, ker vidi, da govori resnico. Gorovje pod vodo S polaganjem in popravljanjem morskih kabljev se je znanje o geografiji oceana v zadnjem času znatno povečalo. Manj znano pa je. da se tudi pod morsko površino nahajajo gorovja ravno tako, kakor na kopnem, in da Mohamed el Asru (Arabska pripovedka.) Naslonjen na blazine je sedel derviš Abu Baldar, pušil in od časa do časa puhal goste oblačke dima. Pri njem so sedeli štirje njegovi najboljši prijatelji Pušili so iz čibukov in molčali.. Abu Baldar je prekinil molk ter počasi in razmišljeno rekel: »Prijatelji, kopal sem vodnjak in Izkopal dragocen meč Zlat je ročaj in obložen z biseri. Pa kaj hočem z mečem? Izpovejte mi vsak svoj naj-hrabrejši čin, ki ste ga kdaj izvršili v avljenju. Kdor se je najbolj odlikoval, temu podarim meč.* In potegne Abu Baldar meč izpod halje in ga položi pred prijatelje. Prelivalo se je v sijaj drago kamenje in '.lato, a ostro jeklo brušenega rezila se je svetilo hladno in resno kakor mesečina. Zavidno so štirje prijatelji ogledovali meč. In prvi je začel pripovedovati. »Pred meseci so in-? ob povratku proti domu napadli štirje razbojniki. Borba je trajala tri ure, toda premagal sem jih in posekal vse tri.* Drugi prijatelj pravi: »Ko je požar nničeval naše mesto, sem se izkaza! junaka. Dvakrat sem skočil v gorečo hišo ter iz plamenov rešil očeta in mater eotove smrti.* Tretji nato: »Ko sem se vozil s čolnom po jezeru, mi mali Jusuf, najmlajši moj sinko, smukne v valove. Navzlic burji in nevarnosti se zaženem v jezero. In rešil sem ljubčka Jusufa.* Četrti prijatelj, Mohamed el Asru. zamišljen strmi pred se. Končno izgovori tiho: »Oženil sem se.* Abu Baldar, derviš, se dvigne, stopi k prijatelju ter mu pokloni meč. In globoko se prijatelji priklonijo derviševi modrosti. Potekli so meseci. Zopet so prijatelji sedeli pri dervišu Abu Baldarju. Molčali so in pušili Abu Baldar pa prekine molk in reče: »Trgovec, ki so mu molitve vrnile zdravje, mi je podaril ta-le čilim, čemu bo meni tako dragocena preproga?* In pokaže derviš z roko na preprogo za hrbtom. Zavidno jo ogledujejo ppjatelji, divijo se pestrim bojam in pletenini, vredni, da bi na njej počival kalif. »Izpovejte mi. prijatelji,* pravi derviš, »največjo bu-dalost, ki ste jo počeli kdaj v življenju. Največjo glupost nagradim s tem čilimom.* Najstarejši prijatelj začne- »Posodil sem sosedu najboljšega konja. Minula so že leta, a konj se še ni vrnil v domači hlev. Čemu sem sosedu, lopova, posodil konja!* Drugi reče: »Poskušal sem iz pu-stinjskega peska izpirati zlato. Vendar sem pameten človek, pa se lotim takega Desmisla!* Tretji pravi: »Ležal sem težko bolan. In poklical sem tujega zdravnika, podaril mu merico čistega zlata in ga za Allahovo voljo rotil, naj mi reši zdravje. Bolehen sem še vedno, tuji [udar pa se je izgubil z mojim zlatom vred.* Mohamed el Asru, četrti prijatelj, zamišljeno motri svojo dlan in reče: »Oženil sem sel* Tedaj se dvigne Abu Baldar in da Mohamedu pestri čilim, prevezen z zlatom. In priklonijo se prijatelji modrosti derviševi. Minili so meseci. Prijatelji so sedeli pri Abu Baldarju Sedeli, pušili in molčali. Derviš izpregovori in reče: »Poglejte ta prstan' Dal mi ga je popotnik v pustinji za požirek hladne vodice. Kaj mi bo, slugi božjemu, dragoceni prstan? Kdor je med vami najsrečnejši, ga dobi!* In položi derviš prstan na jabolko svojega čibuka. Zabliska se biser kot jasnina v mračni noči, kakor oko sladke hureske, in rumeno zlato kakor dom. rajska svetloba. Zelja in zavist se je pojavila na licih štirih prijateljev. »Jaz sem najsrečnejši.* meni najstarejši. »Imam iskre konje, belega vel-bloda, četo sužnjev, ki ubogajo na migljaj, in harem krasnih devojk. Zdrav sem kakor jeklo.* Največji bazar v mestu je moj,» Ko pa pride njegova samica bliže, se vname med tekmujočima ženicama boj. za katerega pa se Bamec prav nič ne briga. Gorje pa, če se približa krogli drug samec. Vname se boj. Vzpeta ra zadnji nogi skušata drug drugega s sprednjimi objeti. Vse to objemanje pa ni pronežno. ampak se vrši s tako silo. da poka in škriplje hitinast hroščev oklep. To traja toliko časa, da leži eder. od bojevnikov premagan na hrbtu in ga mine volja bojevati se dalje. Zmagala začne trkljati kroglo dalje, samica p3 ki je prisostvovala boju brez interesa, mu sledi. Dostikrat pa se zgodi, da pride med dvobojem, ki traja včasih eno do dve minuti, k zapuščeni krogli tretji samec. V tem slučaju vzreta dvobojev-nika po končanem boju prazen prostor pred aeboj; tretji je kroglo odtrklja! Tertius gaudens ... Ko je prispel samec s svojim tovorom po vseh nesrečah in bojih na pripravno mesto, izkoplje naglo v pesek precej globok rov in zavali vanj dragocen tovor. S samico vred izgine potem v ta novi podzemski dom, napolnjea z obilnim hranivom. Parček se nekaj časa gosti, potem pa pretvori samica dišečo kroglo v obliko hruške in zleže vanjo pravi drugi. »Zlato se preliva skozi, moje roke kakor voda skozi ribje j pno jajčece. Iz tega se razvije ličinka. škrge. Jaz trgujem in zlatu jem. sem najsrečnejši!* »Mirno brodim jaz po modrem zalivu,* reče tretji. »Zvok kitare in harfe me spremlja v čolnu. Izbrana jedila in slaščice so moja hrana. Jaz ne poznam borbe ne dela. V moji duši je mir, ugodje kakor ob pomladnem dnevu. Srečen sem. najsrečnejši!* Mohamed el Asn>. četrti prijatelj, zapre oči in mimo reče: »Pred tednom sem postal ndovec . .» Tedaj se dvigne derviš Abu Baldar in izroči dragocen prstan Mohamedu el Arsu ... In globoko se priklonijo prijatelji pred derviševo modrostjo. Ko vnovič sine dan, vzame Mohamed el Asru, četrti in malobesedni prijatelj, poklonjeni meč, čilim in prstan. Z njimi se poda k imenitnemu Aliju el Aslanu snubit lepo njegovo hčerko, edinico Saido. Pokloni ji meč. čilim in prstan. In odvede Saido kot ženko na In I ki je takoj oskrbljena s hrano. Iz opazovanj, da Be je iz krogle, stvor-jene po hrošču iz govna. razvilo novo življenje, se je rodila starim narodom misel o prispodobi skarabeja s stvarni' kom sveta. V Egiptu je bil skarabej sim bol solnca iti veljal kot zdravilo proti mrzlici Tudi kot 6imbol vstajenja jc veljal. Egipčani so mu pripisovali veliko čarovniško moč. Pripisovali so mu zmožnost, da po smrti kakega človeka prepriča ali na kak drug način ogoljufa bogove v prid umrlemu. Zato so devali na prša mumij skarabeje. narejene iz gnet-ljivih anorganskih snovi, iz kamna ali pa tudi balzamirane prave hrošče. V berlinskem egiptovskem muzeju imajo tako skarabejevo mumijo. Sicer so pa Egip čani častili skarabeje tudi na ta način, da so izklesali iz črnega kamna velike hrošče ter jih postavili v temple. Iz teh kratkih podatkov vidimo, kako važno kulturno vlogo je igral skarabe. v starem Egiptu. t- . M Polefni vozni red v Sloveniji Državna železnica V noči od 81. maja na 1. junij ob *4. uri, stopi v veljavo na vseh progah novi, poletni vozni red ter se istočasno razveljavi dosedanji. Po novem voznem redu vozijo dnevno sledeči potniški 'riaki: Ljubljana, glavni kolodvor, Jesenice. Odhodi iz Ljubljane, glavnega kolodvora: 6.47, 11.25, 15. 10, 18.56, 19.20 (tezi): prihodi v Kranj: 7.49, 12.21, 16.09, 19.53, :.'0.00 (brzi); odhodi iz Kranja: 8.00. 12.29, 18.19, 20.01 (brzi), 20.08; prihodi na Je senioe: 9.10, 13.85. 17.25. 20.58 (brzi) 21.20. Jesenice—Ljubljana, glavni kolodvor. Odhodi iz Jesenic: 5.20, 8.28 (brzi). 10.10, 14.84, 19.38; prihodi v Kranj: 6.19, 9.08 i brzi). 11.07. 15.83, 20.40; odhodi k Kranja: 6.26, 9.10 (teti) 11.10, 16.38, M.48; prihodi v Ljublajno, glavni kolodvor: 7.23, 9.50 (brzi), 11.57, 1050, 21.45. Jesenice—Bistrica, Boh. Jezero—Pod-hrdo. Odhodi iz Jesenic: 8.00, (brzi), 950, 1450, 17.50, 1955 (bral); prihodi na Bled: 9.46, 14.36, 18.06; prihodi v Bistrico, Boh. jezero: 8.32 (brzi) (8.56 Pod-brdo), 1052 (11.00 v Podbrdo), 15.07 (15J51 v Podbrdo) 18.36, 19.57 (bral), [620.16 v Podbrdo). Podbrdo—Bistrica, Boh. jezero—Jesenice. Odhod Iz Bisrice, Boh. jezero: 4.08, 9.30, (brzi) (9.10 iz Podbrda) 12.58. (11.40 iz Podbrda) 18.04 (16.30 iz Podbrda), 20.42 (brzi) (20.27 iz Podbrda); Odhod iz Bleda: 4.41, 1331, 18.41; prihodi na Jesenice: 5.00, 10.05, (brzi) 13.50, .19.00, 21.17 (brzi). Jesenice—Kranjska gora—Planica. Odhodi iz Jesenic: 9.20, 18.40; prihodi v Kranjsko goro: 10.28, (11.19 v Planico, 11.58 v Trbii), 19.19, (19.45 v Planico). Planica—Kranjska gora—Jesenice. Odhod iz Kranjske gore 4.33, (is Planice 4.24) 17.00 (15.30 iz Trbiža, 16.08 iz Planice); prihodi na Jesenice: 5.06, 18.00. Ljubljana, glav. kolodvor—Kamnik. Odhodi iz Ljubljane, glav. kolodvor: ?.02, 1410, 1&32, prihodi v Kamnik: 9.21, 1554, 19.49. Kamnik—LJubljana, glav. kolodvor. Odhodi iz Kamnika: 5.82, 11.40, 16.05; prihodi v Ljubljano, glav. kolodvor: S.54, 12.55, 17.28. Kamnika- 20.50; prihod v LJubljano, glavni kolodvor: 22.08. Celje—Velenje. Odhod iz Celja: 455; prihod v Velenje: 6.00 (zvezo do Slo-venjgradca); odhod iz Velenja 20.22; prihod v Celje: 21.53. Izletniški vlak Bistriea, Boh. jezero— Ljubljana ima na Jeeenicah zvezo iz Planice, odhod 19.50; večerni vlak Ljubljana—Jesenice ima ob sobotah in dnevih pred praznikih na Jesenicah priključek na Bled (prihod 21.56) in Bistrico, Boh. jezero (prihod 22.28) ter na Planico (prihod 22.55). Južna železnica Opozorili smo že na glavne spremembe voznega reda Juž. železnice, Id stopijo v veljavo s 1. junijem. V naslednjem podajamo pregled, kako odhajajo, oz. pri hajajo vlaki na ljubljanski glavni kolodvor. Upoštevana Je pri tem samo Juž. ne pa tudi državna železnica, torej ne gorenjska, dolenjska in kamniška proga. Odhodi vlakov Južne železnice iz Ljubljane. Brzi vlak ob 0.32 do Dunaja (Zagreb, Beograd, Budimpešta). Brzi vlak ob 5.24 do Trsta (Opatija, Benetke), Potniški vlak ob 558 do Maribora (Zagreba, Kotoribe). Potniški vlak ob 5.50 do Trsta. S. O. E. ob 6.15 do Zagreba, Beograda, Bukarešte, Carigrada. Mešani vlak ob 7.45 do Vrhnike. Potniški vlak ob 8. do Maribora. 3rzi vlak ob 12.02 do Dunaja, Prage. Brzi vlak ob 12.05 do Trsta. Potniški vlak (A 12.10 do Dunaja, Zagreba, Kotoribe. Mešani vlak ob 1355 do Vrhnike. Potniški vlak 14.15 do Zidanega mosta. Potniški viak 14.30 do Trsta. Brzi vlak c* 16.55 do Trsta. Brzi vlak ob 17. do Zagreba, Beograda, odhaja iz Ljubljane ob 23.58. Potniški vlak ob 17.55 do Zagreba. Maribora, Čakovca. Mešani vlak ob 18.40 do Vrhnike. Potniški viak ob 19JO do Rakeka. O. S. E. ob 22.20 do Trsta, Pariza. Mešam' vlak ob 22.30 do Vrhnike, vozi samo ob nedeljah ln praznikih od 1J junija do 30. novembra 1923. Potniški viak c* 23.52 do Dunaja, Zagre- ! ba. Prihodi vlakov Južne železnice v Ljubljano. Brzi vlak ob 0.17 iz Trsta. Potniški vlak cb 4.04 iz Dunaja, Koto. ribe, Zagreba. Brzi vlak ob 5.12 Iz Dunaja. Budimoešte. S. O. E. ob 5.40 Iz Pariza, Trsta. Mešani vlak ob 6.40 iz Vrhnike. Potniški vlak ob 758 iz Rakeka. Potniški vlak ob 7.32 iz Zidanega mosta. Potniški vlak ob 10.13 Iz Zagreba, Zidanega mosta (Maribora, Cakovca). Mešani vlak ob 1050 Iz Vrhnike. Brzi vlak ob 10.42 iz Beograda, Zagreba. Potniški vlak ob 10.56 Iz Trsta. Brzi vlak ob 11.50 iz Trsta. Potniški vlak ob 14. iz Dima j a (Maribora, Kotoribe, Zagreba). Brzi vkk ob 16.16 iz Trsta. Brzi vlak ob 16.41 Iz Dunaja, Prage, Zagreba. Mešani vlak ob 17.40 Iz Vrhnike. Potniški vlak ob 18.21 iz Maribora, Zagreba. Mešani vlak ob 21.15 iz Vrhnike, vozi samo ob nedeljah in praznikih od 1. Junija do 30. novembra 1923. Potniški vlak ob 21.37 iz Maribora (Kotoribe, Zagreba). O. S. E. ob 21.58 iz Carigrada, Bukarešte, Zagreba. Potniški vlak ob 22.36 iz Trsta. Stenski vozni redi se dobivajo pri potniških blagajnah proti plačilu za list I 8 Din, za list II. 4 Din. Dne 31. maja že izostane brzovlak od Zagreba do Ljubljane, ki odhaja iz Zagreba ob 19.53 in prihaja v Ljubljano ob 22.59, kakor tudi brzi vlak za Trst, Id Med. dr. Friderik Heise BHca Heise, roj. Iienček Innsbpuok poročena 28. maja 1923 SboQa Loka y- l l Otvoritev Prvovrstna hiša z 200 sobami. S toplo in hladno vodo v vsaki sobi. Apartmani s privatno kopeljo. Lift s signali, lastno električno razsvetljavo, osobito s svetovno urejeno kuhinjo, z luksuriozno restavracijo in Holom, s pošto in telegrafom, telefonsko centralo in telefonom na vsakem nadstropju, s frizerskimi In drugimi saloni. Avtobusi na stanici. »ss i Načrt novega zakona o vojski Kranj—Tržič. Odhodi iz Kranj« 8.06, 12.35, 16.24, 20.50; prihodi v Trf«S: 9.00, 1350. 17.18, 21.44. Tržič—Kranj. Odhodi iz Tržiča: 5.25, i'0.16, 14.38, 19.17; prihodi v Kranj: 6.10. 11.00, 15.20, 20.01 LJubljana, glav. kolodvor—Karlovac. Odhodi iz Ljubljane, glav. kolodvor: 7.40, 10.00, (brzi) 13.05, 18.25, 22.45; prihodi v Groeuplje: 855, 10.33, (brzi) 13.50, 19.18, 2351; prihodi v Trebnje: 9.40, 11.28, (brzi) 15.04, 2054, 0.23; prihodi v Novo mesto: 10.12, 11.66, (brzi) 15.35, 20.58, 0.52; odhodi iz Novega me^ sta: 3.00, (mešam) 10.18, 12.01, (tezi) 15.40, 21.03, 0.57; prihodi v Karlovac: 7.45, (mešani) 18.40, 12.27, (brzi v Za-sreb 15.55) 19.00, 0.15 (v Bakar 6.20), I.20 (v Zagreb 6.30). Karlovac— LJubljana, glav. kolodvor. Odhodi iz Karlovca: 0.30 (ht Zagreba -'2.20), 3.41, (iz Bakra 21.36, 850. 13.01, 14.34). (Iz Zagreba 13.05; 18.13 mešani) prihodi v Novo mesto: 3.42, 6.43, 1L52, 16.34. 17.04 (brzi), 23.58 mešani); odhodi iz Novega mesta: 3.50, 0.50, 12.06, 17.09 (brzi), 17.29; odhodi iz Trebnjega: 4.30, 7.26, 12.45, 17.43 (brzi) 18.07; odhodi iz Grosuplja: 5.45, 8.40, II.06, 18.39 (brzi), 19.25; prihodi v Ljubljano, glav. kolodvor: 6.30, 9.25, 14.50, 19.10, (brzi) 20.13. Grosuplje—Kočevje. Odhodi is Groeup-Ija: 8.42, 14.20, 19.30: prihodi v Kočevje: 10.39, 16.16, 21.26. Kočevje—Grosuplje. Odhodi iz Kočevja: 6.10, 1L47, 17.00; prihodi v Grosuplje: 8.07, 18.45, 18.58. Trebnje—št Janž na Dolenjskem. Odhodi iz Trebnjega 9.50 (iz Novega mesta 8.37), 15.10. 20.30; prihodi v St Janž na Dolenjskem: 10.44, 16.04. 21.30. Št. Janž na Dolenjskem—Trebnje. Odhodi iz Št. Janža: 5.57, 11. 35, 16.51; prihodi v Trebnje: 7.00, (v Novo mesto i.03) 12.80, 17.50. Novo mesto—Straža—Toplice. Odhodi U Novega mesta: 5.00, 10.25, 12.20, 15.50; prihodi v Novo mesto: 6.30. 11.40, 1450, 16.54. Celje—Dravograd—Meža. Odhodi iz Celja: 7.50, 15.30, 20.30 (do Velenja); prihodi v Velenje: 9.20, 17.00, 22.00; odhodi iz Velenja: 6.05 (mešani do Slovenj-gradca 7.50), 9.30, 17.15; prihodi v Dravograd Mežo: 5.55 (iz 81ovemjgradca ,3.27), 11.05, 18.52. Dravograd—Meža—Celje. Odhodi iz Dravograda Meže: 7.32, 15.17, 19.05, do Slovenjgradca 19.32); prihodi v Velenje 9.10 16.55; odhodi iz Velenja 5.34, :U0. 17.20; prihodi v Celje: 1.00. 11.05. 18.45. Izletniški vlak! ob nedeljah in praznikih od 1. junija do 81. septembra. Ljubljana—Bistrica, Boh. jezero. Odhod iz Ljubljane, 'lav. kolodvor 4.40; prihod na Jesenice: t>.55; odhod iz Jesenic: 7.15; prihod na Bled: 7.31, prihod v Bistrico, Bob. jezero: 8.03; odhod iz Bi--trice, Boh. jezero: 20.29; odhod iz Bleda: 21.16; odhod iz Jesenic 21.50: prihod v Ljubljano, glav. kolodvor: 23.45. Ljubljana, glavni kolodvor—Kamnik. Mhod iz L-ubljane, glavni kolodvor: 5.20: prihod v Kamnik 6.32: odhod iz ! do-sli kako kmetsko posestvo ali trtro- Ministrstvo vojne in mornarice je Izdelalo nov zakon o ustroj stvu vojske, ki bo v najkrajšem času predložen narodni skupščini Ker Je zanimanje za zakon o ustrojetvu naše vojske splošno, priobčujemo iz načrta najvažnejše določbe. Vojaška obveznost Obveznost za službovanje v vojaki začne z dokončanim 21. letom starosti in traja do 50. leta. Vojaška obveznost traja: a) v operativni vojski od 21. do 40. leta ln b) v rezervni vojski od 40. do dovršenega 50. leta. V slučaju mobilizacije in v vojnem času lahko vojni minister po potrebi pokliče na službovanje v vojski tudi mladeniče od 18. do 20. leta starosti. Enako lahko pokliče vojni minister v slučaju vojne in ako je to potrebno tudi vojake v starosti od 50. do 60. leta, ali samo za službo v ozadju, ako so sposobni za tako službo. — Velikost vojske se določa v vsakoletnem proračunu. Ustrojstvo vojske. V mirnem času ie vojska razdeljena na armije, divizije, brigade, polke, bataljone, čete, oziroma baterije, eskadrone, oddelke, eskadrile in druge formacije, ki se ustanavljajo s kraljevsko uredbo na predlog ministra vojne in mornarice. Glavne panoge vojske so: pehota, arti-ljerija, konjiča, inženjerske in zrakoplov-ne formacije. Pomožne panoge so: prometne. intendantske, sanitetne in nebor-bene čete. Dalje predvideva zakonski načrt ge-neralštabno, ekonomsko, tehnično, veterinarsko, sodnijsko, duhovniško in god-beno stroko. V vojno-teritorijalnem oziru se deli država na armijske, te pa na divizijske oblasti, ki se delijo na vojaška okrožja in ta zopet na vojaške sreze. Ste rilo armijskih in divizijskih oblasti, vojaških okrožij in vojaških srezov se predpisuje z uredbo o formaciji vojske. Stalni kader. Služba v stalnem kadru se začenja v onem koledarskem letu, v katerem dovrši rekrut 21, leto življenja in traja 18 mesecev za vse vrste orožja in za vse stroke. Nihče ne more biti državni, samoupravni ali občinski uradnik, niti ne more postati duhovnik, menih in •sploh duhovna oseba, niti ne sme začeti na svoje ime nobenega posla, za katerega je potrebno dovoljenje od državne ali samoupravne oblasti, ako ni odslužil v stalnem kadru obveznega roka, oziroma ako ne dokaže, da je stalno ali začasno oproščen od vojaške obveznosti.. Rok službe v stalnem kadru se skrajša na devet mesecev: 1.) Osebam, ki so dokončale, oziroma dokončajo do 27. leta starosti univerzo ali srednjo šolo ali kako strokovno šolo ali višjo šolo od nje, ali pa najmanj 6 razredov gimnazije ali realke; to pa le, ako v tem roku devetih mesecev položijo izpit za rezervne oficirje. Kdor izpita ne položi, služi 14 mesecev. 2.) V zadrugah (rodbinske zadruge, ki jih pri nas ni), uživajo to ugodnost gotovi dani pod pogoji, ki so v zakonu podrobno navedeni. 3.) Samohrani ali samci, ki so pode vino, ki ga morajo osebno obdelovati, oziroma voditi trgovino. Službe v stalnem kadru so oproščeni: a) Stalno nesposobni, b) začasno nesposobni, ako do 25. leta ne postanejo sposobni, c) edini hranitelji nesposobnih zadrugarjev, oziroma rodbinskih članov, ki živijo od kmetije ali od dragega osebnega aeia ter plačajo neposrednega dav. ka 20 dinarjev ali manj na leto, ne računajoč osebni davek. Odgoditi k mora služba rekmtu ' stalnem kadru: a) Ako Je rekrut redni dijak kake državne ali za Javno priznane šole v državi ali tem enake šole v inozemstvu, pa prosi, da se mu dovoli odložitev službe do končanega šolanja. Ta odložitev ne more iti dalje kot do 27. leta življenja: b) ako Je v rekrutovi zadrugi (obi-telji) še kak dan, ki je že v vojaškem službovanju, ali bi imela oba skupno oditi k vojakom. Rekrutiranje. Za vse mladeniče, ki spadajo pod rekrutiranje, kakor tudi za vse rekrute in vojne obvezanee, ki se skrivajo, enako tudi za vse ubežnike, so odgovorni starešine njihovih družin ali zadruge, župan ali katerisibodi oblastni organ ali tudi privatna oseba, ki orira iskanje vojnega obvezanca ali mladeniča, ki se skriva, se kaznuje krivec po vojaško-kazen-skem zakonu kot soudeleženec ubežnika. Nadaljnja poglavja, novega zakona govorijo o oficirjih, njihovih imenovanjih in pravicah. Zeniti se sme oficir, ako je najmanj štiri leta že r vojski, avijatični oficirji pa samo, ako niso mlajši od 30 let. Za rezervne oficirje veljajo enar ka pravila za napredovanje kot za aktivne in lahko dosežejo čin polkovnika. Rezervni oficirji vojske in mornaric se lahko pokličejo na vaje vsako leto, in sicer dokler bo dodeljeni operativni vojski, oziroma mornarici, po 4 tedne, v rezervni cojskd ln mornarici pa po dva tedna. Daljša so poglavja o prejemkih oficirjev, podoficirjev in vojaških uradnikov, o dokladah za posamezne funkcije itd. Po predhodnih navodilih stopi novi zakon v veljavo 1. januarja 1924. Za ttaneje r aka ■■dal}*}. bM«da 60 p«r nI. — Pilil •• vodno n«pr»; (lahko tudi v rramkah). Na »praiar.:a odpor arla upran I«, .ka |* vprate^s prlioieai znamka za od-evop t ar nulpelaoljalc. pristojbin« (1 Dta). Lesni strokovnjak iz Trsta, dolgoletno prakso in s trgovsko predizobrazbo, popolnoma vešč nemškega in K dvema otrokoma se išče poštena dokie, ki je ' italijanskega, deloma tudi rešča šivanja in vešča nem-: francoskega jezika, išče od-škega jezika, za Z:igreb. — : govarjajoča mesto pri večjem Predstaviti sa je v četrtek j podjetju aii žago t Jugoslaviji, dne 31. maja od 12. do 2. ure | Ponudbe pod »Lesui etro-Škofja ulica štev. 15, I. nad-, kovnjuk« na Aloma Companv, stropje. "2133 ! anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 2090 Gospodična, 2122 ki ima že nekaj prakse želi mesta kot praktikautinja v Delaveo 2085 _______ b krožni in tračni žagi, ka- knjigovodstvn, ali pisarniških I teri je bil pri strojih ea ob- delih sploh. Gre eventualno j deiavo lesa že zaposlen ter par mesecev brezplačno. Po-g(»j nadaljnja stalna gluiha. Reflektira »e le na večja bi imel veselje privaditi te dela pri vrtalnem stroju, ee sprejme pri tvrdki A. Rebolj, podjetja. Naslov pove uprava Sčet&rstvo, Medvode - Preska Froda se hlia, pripravna za vsak obrt, s vrtom, pripravnim ta stavbišče. Poizve se pri Jakobu Vodo-pivec, Zagorje ob Savi. 205« »Jutra«. Mesto pisarniškega praktlkanta 2125 v železni trgovini, išče urad- ; Jedilna soba, nik z bančno prakso. Cenj. j dobro ohranjena, iz trdega ponudbe ua upravo »Jutra« pod »ZANIMANJE«. Čevljarski 2123 prlkrojevaleo, miad, ki je vešč izdelovanju vzorcev in gornjih delov, ter sploh vseh v to stroko spa-dajočih del, išče službe Naslov t upravi »Jutra«. lesa, se kupi. — Ponudbe pod »Jedilna soba« na npravo »Jutra«. 2U64 Kleparskega vajsnoa takoj sprejme pod ugodnimi pogoji Franc Betriani, klepar, Ribnica (Dol). Oni, ki so že učili, imajo prednost. sits Iščem slutbe kot kuharica k manjši obi-telji. Grem tndi izven Ljubljane. Pismene ponadbe pod »L junij 2130» na upravo »Jutra«. 2130 Stenograf, strojepisec in korespondent z lepo pi=avo želi primernega mes a Do'.se se poslati na upravo »Jutra« pod »Stenograf«. 2112 Spretna in izvežbana slovenska in nemška stenografinj* in strojepiska, sedaj v odvet-niški pisarni, želi s 1. julijem krute, ki pridejo v kader v tekočem le- j premeaiti mesto in vstopiti tu, veljajo določbe dosedanjega zakona. -.-=«— izrzemši dijake, za katere veljajo že določbe pričujočega zakona. Kala trgovina na zelo prometnem kraju na deželi, z vsem inventarjem, se za ceno 30.000 Din proda. Tozadevne dopise je poslati na upravo »Jutra« pod šifro »Izseljenec«. 2060 Čevljarska stroja (Holznagel) in komb. Aus-putz Frismaschine) kot 3 PS. Motor 220 Volt naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. si rs Gospodična tiss išče nemebl rano »obo v stari ali novi zgradbi z prvim julijem. Ponudbe pod »Prazna soba> na uoravo »Jutra«. Zamenja 21-'« se dvonadstropna hiša z vrtom v Zagrebu, proti hiši z vrtom t Maribora. Pojasoils da Skerbinc, Vransko. Dama, 2127 večkratna milijonarka, želi znanja i izobraženim gospodom. Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko pod »5. Jusi> na upravo »Jutra«. Višji nradnlk 2114 t privatni službi, plemenitega in rahločutnega srca, star 26 let, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, katera bi imela večji kapital, radi otvoritve trgovine. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe, če mogoč« s sliko na upravo »Jutra« pod »Sreča«. Eno ali dve enaki postelji brez posteljnega perila, mizo in štiri stole ižčem za par »esecev proti mesečni odškodnini. Event ielno kupim na obroke. Naalor aa uprave »Jutra*. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. v odvetniško ali drugo pisarno. — Cenjeno ponudbe z navedbo plače sprejema Albert Medvešek, pisarniški1 ravnatelj v Celju. 2110 Uebllrano sobo išče za takoj privatni uradnik, ki je celi dan odsoten. Ponudbo je poslati na upravo »Jutra«" pod »MEBLLRANA SOBA«. 2128 Prav vsakdo kdor kaj U6e, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuj«, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo A n d o v 11 uspeh HaU oglasi t »Jutru«. I Frano Hre^, kroJaS in izdelovalec čepic, Step^nja vas st. 5 pri Ljubljani, priporoča svojo novo delavnico, kjer izvršuje vsa krojalka dela po nizki ceni. 2069 Nepremoiijive **a dežne plašče s« dame in gospoda priporoča tvrdka il. I E. Skalnim* A 10. Naročaifie ..^JTRO"! Službo 136e upokojeni poduradnik s trgovsko naobrazbo, vešč slovenskega, nemškega ia deloma italijanskega jezika, kot bišn.k, skladiščnik, pisar, vratar, sluga ali ka) podobnega. Nastopi lahko takoj. Naslov peve iz prijaznosti uprava »Jutra«. 2105 Učenca, ki je fizično močno razvit iu je z dobrim uspehom dovršil večrazredno osnovno šolo, se sprejme t obrt izdelovanja harmonik. Prednost imajo nemščine zmožui. Naslov v iri ».Ttitrn«. 209B Kebllrano sobo v sredini mesta išče soliden uradnik. Cenjene ponudbe pod šifro »Miren« upravo »Jutra«. 2084 Sobo tfče .069 mirna gospodična, ako mogoče s posebnim vhodom, brez vsake postrežbe. Plači postranska stvar. Naslov pove uprava »Jutra«. Opeko, a506 cement, galico, »eno, »i400' lesno volno, drva, p«moK< ove«, koruzo, zdrob, krompir, OM Andrej, Marit»£. Aleksandrova 57. Telefon 88. Kolesarji! 100 Oglejte si «!ik0 koles, kompletnih, z dobro pnevmatiko od 1900 dinarjev. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna jvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska eesta 4. Sobo iš5e Kile oglase „Jutr»" miren gospod, po možnosti v ( ^ 8matra za najpriprav. drvem nadstropju ah pritličju. . aejge p0sreciova.lno sredstvo. I lača dobro. Ponudbe Poa , ki odgovarja vsem potrebam »Dober plačnik« na np™J? I današnjega časa in je oe-»Jmra«. | ne^e kot y81,k iuserat -- ' fosebno ugodno je, da si 2113 Sobo j ?am že vnaprej lahko izra- s posebnim vhodom išče 10- j č naš, kaj Te bo stal Mali liden gospod v sredini mest*. I oglas, ter ga tudi lahko Nnslov pove uprava »Ju'ra». 1 plačaš v znamkah. III