LETO XII. ST. 20 (551) / TRST, GORICA ČETRTEK, 31. MAJA 2007 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO www. noviglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Jurij Paljk a Dosegli smo dno!" Tfek je bil zgovoren komentar dolgoletnega devinskega župana in našega nekdanjega odgovornega urednika dr. Draga Legiše, ko je izvedel za rezultate občinskih volitev v de-vinsko-nabrežinski občini, kjer stranka Slovenska skupnost prvič v zgodovini nima niti enega samega občinskega svetovalca. Bil je seveda upravičeno ogorčen in odveč je pripomba, da je naš dr. Legiša dodal: "Sedaj morajo nekateri prevzeti odgovornosti, kajti to je škandal brez primere!" Jasno je, da je nesmiselno biti plat zvona po toči in tudi nasvet prijatelja, politika in časnikarja Iva Jevnikarja, ki mi ga je bil po elektronski pošti poslal tik pred zaključkom volitev: "Dr. Korošec je večkrat ponavljal, da je politika stvar živcev. To pa velja tudi za časnikarje..." mi ne koristi, ko moram pisati te vrstice. Devinsko-nabrežinska tragedija za levo sredino, premočno je namreč zmagal desnosredinski kandidat Giorgio Ret, za katerega je volilo tudi veliko slovenskih, se pravi naših volilcev, namreč kaže na preprosto dejstvo, da se je tradicionalna politika oddaljila od ljudi, o čemer se sicer na veliko govori in piše, a se iz tega nihče noče, ali pa ni zmožen, kar je seveda še dosti hujše!, ničesar naučiti. Da, politika in politiki so se oddaljili od ljudi, vse preveč je pritiskov s takih in drugačnih vrhov, volilci pa takih pritiskov in "nasvetov" nismo več pripravljeni poslušati. Nekateri politiki se obnašajo kot arogantni vsevedi, vsi navadni ljudje smo zanje le preprosta raja, a potem so tu volitve in na volitvah so pomembne številke in niti ne toliko dejstvo, kdo ima prav in kdo ne, ampak le preprosto dejstvo, kdo dobi več glasov. Prav zato se ne čudimo prepričljivemu porazu leve sredine v Gorici, kjer je zmagal preverjen in trd desničar Ettore Romoli. Balotaže ne bo, ker je zmagal v prvem krogu in takoj napovedal nov, hladnejši veter do nas in seveda do bližnje domovine Slovenije, ki bo v kratkem stopila v schengenski prostor, kar naj bi tudi na Goriškem pomenilo odpravo vsake pregrade na državni meji za ljudi, a bomo to, nejeverni, kot smo, šele preverili, če bo zares tako. Desnici namreč nikdar nismo verjeli in ji tudi danes ne verjamemo. Porazila pa je, gladko in prepričljivo!, razbito levo sredino, pokazala na vse šibkosti takih in drugačnih zavezništev, predvsem pa na boleče dejstvo, kakšna zmota je bila načrtno rušenje dosedanjega župana Vittorija Branca-tija, ki smo ga prav mi skorajda čudežno izvolili pred petimi leti. Politiki in politika so se oddaljili od ljudi in ljudje smo se oddaljili od politike, kar je seveda slabo, saj je prav politika tista, ki ureja javno, gospodarsko, kulturno in drugo življenje vsakega posameznika in seveda skupnosti. Slovenci se v Gorici lahko tolažimo s petimi občinskimi svetovalci, trije so iz vrst Slovenske skupnosti, dva iz levičarskih strank, in to je vse. Začeti pa bo treba znova, kar je utrujajoče, a treba bo začeti znova! Najprej naj politiki, vsi politiki, prevzamejo odgovornosti za svoje početje in naj se znova začno pogovarjati z nami, s preprostimi ljudmi. Začno naj poslušati nas, preproste ljudi, ki vsi le nismo bedaki, a smo pa seveda vsi volilci. V Gorici kljub vsemu najboljši rezultat v danih razmerah Polom leve sredine v Gorid in Devinu-Nabrežini Stranka slovenska skupnost ocenjuje - glede na izsledke občinskih volitev v Gorici in Nabrežini -, da je izid vsekakor negativen, saj je izšel tisti rezultat, za katerega je vladala največja bojazen. Desna sredina je z Romolijem in Retom zmagala v prvem krogu, leva sredina pa je z volilne preizkušnje izšla s polomljenimi kostmi. Še enkrat sta levo sredino drago stali prepirljivost in razdrobljenost, predvsem v Gorici. V Gorici si bo treba krepko zavihati rokave in v občinskem svetu ter rajonskih svetih nastopati čim bolj enotno in preudarno, da bo mogoče ohraniti vse to, kar se je v teh letih doseglo. V de-vinsko-nabrežinski občini pa bo treba začeti od temeljev. Slovenska skupnost je v Gorici nastopila z Oljko. Kot stranka je edina na levi sredini ohranila strnjenost in složnost, medtem ko so ostale levosredinske stranke razpolovile svoje glasove, če niso celo izginile z volilnega prizorišča. Novi predlogi pa so se izkazali za neučinkovite. Izbira SSk, da nastopa v Oljki, se je izkazala za pravilno, saj je ta lista dosegla drugi najvišji rezultat za gibanjem Naprej Italija. V njej so se spet odlično izkazali slovenski kandidati SSk, saj so bili od štirih izvoljeni kar trije: Božidar Tabaj, Silvan Primožič in Marilka Koršič, kar je v danih razmerah daleč najboljši možni rezultat. Preferenc bi bilo še več, če ne bi pri tem prišlo do napak pri ločenem glasovanju. Izkazalo se je tudi, da edino SSk zagotavlja prisotnost katoliških Slovencev in večja strnjenost bi verjetno omogočila še izvoli- Božidar Taba Marilka Korsic tev Mirjam Bratine. V Gorici beležimo zadovoljiv obračun tudi pri rajonskih svetih. Kandidati SSk so se uveljavili v sedmih od desetih rajonov. Najboljši je rezultat v rajonu Pevma-Štmaver-Oslavje, kjer ima Oljka skoraj 50% glasov. V rajonski svet je bilo izvoljenih sedem od osmih kandidatov SSk, med katerimi je prejel Lovrenc Peršolja največ preferenc. Sledi Štandrež, kjer je izvoljenih kandidatov SSk pet, v Podgori so trije, v rajonih Sv.Gora-Placuta in Rojce sta dva, v Centru in Madonnina po eden. Slovenska skupnost je torej skupno izvolila 21 rajonskih svetovalcev, ki si bodo požrtvovalno prizadevali za dobro slovenske narodne skupnosti. V občini Devin-Nabrežina pa Slovenska skupnost ni izvolila v občinski svet nobenega svojega predstavnika, kar je prvič v povojni zgodovini in kliče k resni in poglobljeni analizi. Slovenska skupnost se obrača do svojih volilcev z zahvalo za ponovno izkazano zaupanje narodni stranki Slovencev v Italiji ter poziva k tesnemu sodelovanju z vsemi izvoljenimi kandidati, kajti obdobje, ki je pred nami, ne bo lahko in bo zahtevalo prav od vseh nas čim večji napor, da ubranimo vse pravice, ki smo si jih v teh petih letih izborili. Ni vse odvisno samo od predstavnikov v izvoljenih telesih; veliko pripomore tudi sodelovanje z volilno bazo, ki jih je izvolila. Julijan Čaudek 6*4* Silvan Primožič Posvet FISC v Ogleju Uredniki tednikov iz Triveneta: oglejski duh in obnovljene freske Zadružna kraška banka V Lični hiši v Ajdovščini so na ogled lirične upodobitve ptic Silvestra Fakuča v tehniki litografije Na občnem zboru Zadružne kraške banke v Nabrežini je zadnjič nastopil Klavdij Brajnik kot ravnatelj a Bratuž' vinski d.au Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Slovenski bančni zavod se uspešno razvija in v mreži zadružnih bank sprejema nove izzive 31. maja 2007 Svet okrog nas NOVI GLAS Msgr. Bagnasco, Family Day in še kaj Je Italija katoliška država? Ob nasprotovanju opozicije Eno leto delovanja Prodijeve vlade Tudi v naši slovenski javnosti velja Italija za "katoliško" državo, saj je njena prestolnica Rim, kjer je tudi glavni sedež poglavarja katoliške Cerkve, ki mu je od lani ime Benedikt XVI. Res pa je, da je stanje v tem pogledu v Italiji povsem drugačno. Tako v Italiji kot v Evropi ter svetu so sredstva množičnega obveščanja le mimogrede zabeležila novico, da ima novi predsednik Italijanske škofovske konference, nadškof Angelo Bagnasco, tudi med verskimi obredi po raznih cerkvah v svoji neposredni bližini - tudi ob oltarju- skupino oboroženih varnostnikov (vsi prihajajo iz vrst policije ali orožnikov). Novi predsednik Škofovske konference (CEI) je namreč začel prejemati grozilna pisma, višek pa je bila ovojnica, v kateri je bil revolverski naboj, kar je bil očiten znak, da mu "neznanci" strežejo celo po življenju. Zato je pristojni minister odredil posebno varstvo za cerkvenega dostojanstvenika, ki je bil pred kratkim imenovan na čelo Škofovske konference (CEI). Res je, da je CEI krepko in javno podprla veliko manifestacijo, ki je bila 12. maja letos v Rimu in se je je udeležila milijonska množica. Šlo je za t.i. Family Day ,to je Dan družine. Na manifestaciji so udeleženci hoteli predvsem javno dokazati, kako odločno odklanjajo namero, da se uzakonijo pravice (in dolžnosti) partnerskih zvez, za kar se zavzema ali se je zavzemal tudi širši krog Prodijeve levosredinske večine. Opozicija in del parlamentarne večine pa to pobudo odklanjata in zahtevata, naj se raje in najprej sprejmejo ustrezni zakonski ukrepi v korist družini, katere temelj je, kot jasno določa republiška ustava, "zakonska zveza med možem in ženo". Nadškof Bagnasco je pred kratkim odločno zavrnil očitek, češ da Cerkev in njeni predstavniki sovražijo homoseksualce - Cerkvi so namreč očitali homofobijo, kar izhaja tudi iz vsebine resolucije, ki jo je konec letošnjega aprila odobril evropski parlament! "Gre - je poudaril italijanski cerkveni dostojastvenik - za ideološko in obrekovalno stališče, ki je v nasprotju z duhom in s prakso popolne in prisrčne odprtosti Cerkve do vseh ljudi". "Škofje ne govorimo zviška - je pristavil- in nočemo v ničemer biti gospodovalni. Prav dobro nam je znano, kako se mnoge družine s težavo prebijajo do konca meseca, če je družina odvisna od mesečne plače enega samega njenega člana. Da to ustreza resnici, je razvidno tudi iz števila prošenj za pomoč, ki jih prejemajo škofijska dobrodelna društva. Takih prošenj je vsak mesec več". Nadškof je tudi omenil čedalje večje število nesreč na delovnih mestih in v tej zvezi navedel vrsto ukrepov, ki naj se sprejmejo čim prej, da se naredi, kolikor je v človeški moči, konec takšnemu dogajanju. Končno se je msgr. Bagnasco zavzel za odpravo rakaste rane, ki je značilna zlasti v deželah na jugu države, kjer vedri in oblači mafija. Ta namreč dejansko nadzoruje potek mnogih javnih dražb in t.i. "delo na črno". Omenimo naj še tole novost. Tako iz izvajanj nadškofa Ba-gnasca kot tudi nekaterih drugih vplivnih italijanskih cerkvenih dostojanstvenikov izhaja, kot smo pred kratkim brali v milanskem dnevniku Corrie-re della sera, da je "Kvirinal Giorgia Napolitana edina institucija, ki jo Cerkev danes priznava za sogovornika. Sedanji državni poglavar je "primer najbolj umirjenega, odgovornega in konstruktivnega dialoga med Cerkvijo in politiko ter civilno družbo. To je v skladu z odličnimi odnosi med Sv. sedežem in državo". Če pomislimo, iz kakšnega gnezda izhaja Napolitano, je to zares nekaj povsem novega, kar pa nikakor ne more upravičiti trditev, da je Italija katoliška država, saj drži kot pribito, da nadškof Bagnasco mora med javnim izvrševanjem svojih dolžnosti imeti ob sebi oborožene stražnike. Si predstavljate, kako bi pisal italijanski tržaški dnevnik na strani, ki jo dnevno posveča slovenski in hrvaški Istri, če bi škof moral stopiti na oltar le v spremstvu oboroženih mož! Drago Legiša Sso/Izvršni odbor Pomen političnega samostojnega nastopanja Na svoji redni seji, ki je bila 23. maja na sedežu v Čedadu, je izvršni odbor obravnaval pod vodstvom predsednika Draga Štoke vrsto perečih vprašanj, s katerimi se je v tem času moralo soočati vodstvo Sveta slovenskih organizacij. V uvodu je predsednik izčrpno poročal o zasedanju Komisije Državnega zbora Slovenije, ki je prisotna za probleme Slovencev v zamejstvu in po svetu. Obravnavala je problem zastopanosti slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, tako v Ita- liji kot v Avstriji in na Madžarskem, in šla globoko v jedro problema tudi v odnosu do političnih sil in strank, ki so v teh državah na oblasti. Predsednik SSO je poudaril pomen samostojnega političnega enotnega nastopanja navzven, saj ima tako nastopanje svojo veliko tudi moralno težo in je izrazil upanje, da bodo z razvojem evropske misli narodne skupnosti dobili tudi v političnem življenju vedno globlji izraz sodelovanja in skupnega nastopanja tudi v Na dnu... IZGUBILI SMO VOLILCE, IZGUBILI SMO ŽUPANA, IZGUBILI SMO ŽUPNIKA, IZGUBILI SMO SVETNIKE. TU JE SITUACIJA SE BOLJ ČRNA KOT ROMOLI! vsakodnevni politiki. Politika je namreč tisto področje, kjer pride najbolj do izraza celotna avtonomna zavest in narodno osveščanje neke skupnosti, je dejal Štoka. "V našem primeru narodne skupnosti, zato je prav, da težimo po enotnosti ne samo v kulturi, športu in na socialnem ter ekonomskem področju, ampak tudi kot politični subjekt v narodnostno politični areni, in to v izključno korist naše narodne skupnosti." Predsednik SSO je nadalje poročal o zasedanju z vodstvom RTV Slovenija, ki je bilo prav tako pretekle dni v Ljubljani. Pod predsedstvom dr. Staneta Grande je vodstvo slovenskega radia in televizije vzelo v pretres probleme, ki sta mu jih dve krovni organizaciji ter vodstvo slovenskega radia in televizije v naši deželi posredovali ter izrazili svoje poglede v bodočnost, predvsem kar zadeva vidljivost in slišnost slovenskih oddaj RAI ter njih avtonomijo, ki je predvidena tudi po mednarodnih sporazumih. V nadaljevanju seje sta pokrajinska predsednika Janez Povše ter Giorgio Banchig spregovorila o aktualnih vprašanjih na Goriškem oz. v Benečiji. Za Tržaško pokrajino in Kanalsko dolino pa sta poročili dopolnila še Igor Švab ter Rudi Bartaloth, med tem ko je Peter Černič poročal o slovenski konzulti na goriški pokrajini. Poleg drugih sklepov je izvršni odbor SSO tudi soglasno odločil, da bo 14. junija letos sklicano že letošnje drugo zasedanje Deželnega sveta SSO, in sicer v Devinu, kjer bo pod vodstvom predsednice Sveta Lojzke Bratuž, Svet obravnaval predvsem organizacijska ter druga pereča vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Levosredinska Prodijeva vlada je kljub črnogledim napovedim opozicije uspešno prestala začetno obdobje prvega leta. Spomnimo se, kaj vsega so počenjale opozicijske stranke, da bi ne prestala politične zaupnice v parlamentu in še posebej v senatni zbornici, kjer ima vlada zelo tesno in včasih negotovo večino. Potem so jo še nekajkrat poskušale preglasovati, najbolj silovito pa so nanjo naskočile pri glasovanju finančnega zakona za letošnje poslovno leto, ki postavlja stroge finančne ovire vladnega delovanja. Po skoro dvomesečni izredno polemični razpravi je parlament končno sprejel finančni proračun, ki je nujno moral upoštevati izredno slabo stanje državnih računov, ki ga je bila nova vlada podedovala od prejšnje Berlusconijeve vlade. Slednja je namreč z zagovarjanjem politike "znižanja davkov" hotela pridobiti naklonjenost volivcev, čeprav je dobro vedela, da državna blagajna tega ni dopuščala. Predsednik Prodi se je tako znašel v položaju, da je moral pošteno oklestiti državne stroške, da se uredijo gospodarske razmere v državi in omogoči zagon produktivnih dejavnosti. Po prejetju zaupnice in odobritvi okleščenega finančnega proračuna, ki pa hkrati predvideva tudi davčne olajšave za najnižje dohodkovne razrede, se je vlada lahko stvarno lotila reševanja perečih problemov. Tako je morala nujno urediti stanje javnih del, ki jih je bila prejšnja vlada iz propagandnih razlogov uradno odprla, ni pa zagotovila finančnih sredstev za njihovo uresničevanje. Nova vlada je zato morala številna "odprta" delovišča kratkomalo zapreti. Tipičen primer je nameravana gradnja mostu čez Mesinsko ožino. Manj prispevkov so prejele tudi krajevne ustanove od dežel do pokrajin in občin. Slednje so zato morale svoje proračune prilagoditi ali s krčenjem javnih storitev ali s povečanjem dodatnega dohodninskega davka. Treba pa je tudi povedati, da je vlada z letošnjim finančnim zakonom preuredila davčne stopnje na dohodke, tako da bodo nekateri državljani z nižjimi dohodki plačevali tudi nižje davke. Desnosredinska opozicija Doma svoboščin stalno izvaja obstrukcijo proti Prodijevi vladi in jo na vse načine ovira pri njenem delovanju. Pri tem početju prednjači Berlusconijeva stranka, bolj racionalno opozicijo pa vodi Casinije-va stranka UDC (Unija krščanskih demokratov). Predsednik republike Giorgio Napolitano stalno poziva oba politična pola, naj iščeta dogovorjene rešitve glavnih vprašanj. V tem pogledu je Prodijeva vlada povabila opozicijske stranke k dogovarjanju glede novega volilnega zakona za izvolitev poslancev in senatorjev, kajti sedanji zakon vsi kritizirajo, tudi sama desna sredina, ki ga je enostransko izglasovala v parlamentu tik pred iztekom njegovega mandata. Po začetnih stikih v okviru parlamentarnih odborov je vprašanje nekako zastalo. Kaže, da Berlusconi zavira omenjeno dogovarjanje, ker še vedno računa, da Prodijeva vlada ne bo dolgo trajala. Izredno intenzivno pa se je vrgel v volilno kampanjo za deželne upravne volitve. Na enem od volilnih zborovanj ga je ponovno obšla lažja slabost, zato so mu zdravniki svetovali, naj omeji svoje naporne nastope. Na drugi strani pa je Prodijevi vladi priskočilo na pomoč dejstvo, da se je od začetka leta do danes nepričakovano nateklo v državno blagajno precej več denarja, kot je vlada predvidevala. Gre namreč za kakih devet milijard evrov, ki jih vlada namerava porabiti za povišanje najnižjih pokojnin, za pomoč najbolj potrebnim družinam in za spodbuditev gospodarstva. Vlada ocenjuje, da je omenjeno povečanje dohodkov sad uspešnega boja proti davčnim utajam, Berlusconi pa zaslugo pripisuje ukrepom svoje nekdanje vlade. Vsekakor je povečanje davčnih dohodkov za vlado zelo dobrodošlo, tako da slednja že govori o možnosti, da bi se v bližnji prihodnosti državljanom znižalo davčno breme, seveda ob pogoju, da se bo dotok denarja v državno blagajno nadaljeval vsaj v sedanjem obsegu. Po zaslugi podpornih vladnih ukrepov se je premostil gospodarski zastoj v državi oziroma se že beleži postopna rast gospodarske proizvodnje. Tudi Evropska unija je pozitivno ocenila italijanske ukrepe za znižanje starih javnih dolgov in povečanje proizvodnje. Upati je, da bo Prodijeva vlada kos še drugim problemom, med katerimi so reforma upokojevanja in nove zaposlitvene možnosti za mlade. Alojz Tul Uredništvo in uprava obveščata Dejavnost Zadruge Goriška Mohorjeva okrnjena, če že ne ogrožena Iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo prejeli dopis o dodeljenih sredstvih za sofinanciranje dejavnosti Zadruge Goriške Mohorjeve, ki so znatno manjša od lanskih. Ker je večina teh sredstev namenjena našemu tedniku, smo utemeljeno zaskrbljeni, da bo izhajanje našega časopisa ogroženo. Če upoštevamo, da so tudi državna sredstva, ki jih podeljuje deželna uprava, nižja od lanskih in med drugim nekatera zamrznjena, je stanje naše Zadruge zares zaskrbljujoče. Povejmo na glas Volilci zavrnili Branc Zmaga desne sredine kar v prvem krogu je dejstvo, ki je zazvenelo trdo in vendar nekoliko presenetljivo. Nekoliko presenetljivo vsaj za tiste, ki smo bili prepričani, da se je čas spremenil in vnesel nova spoznanja tudi v Gorico. Spoznanja o nastajajoči novi Evropi, spoznanja o nujnem in koristnem vsesplošnem odpiranju, odpiranju drugim narodom, drugim narodnim skupnostim. Zdelo se je že samo po sebi umevno, Brancati nas je s svojo upravo neštetokrat o tem prepričal, da so vsakršna zapiranja zares preživela, ker nimajo smisla in le škodujejo. Nobenega smisla nima zapiranje v zamere zaradi preteklosti, nobenega smisla nima zapiranje v odnosu do sosednjih držav, nobenega smisla v odnosu do takšnih ali drugačnih narodnih skupnosti, ki tu že od nekdaj živijo ali pa v vse večjem številu prihajajo od daleč. In ne nazadnje nima nobenega smisla zapiranje vozke mestne meje in se bati, da bi kdo lahko od zunaj ali od znotraj ogrozil razvoj Gorice ali celo njeno prihodnost. Strah te vrste je docela odveč, v kolikor pa obstaja, prišepetava nasvete, ki vidijo svet po njegovi podobi, torej takšnega, da se je treba vsega bati in nikomur zaupati. In na sedanjih volitvah je zmagala Gorica, ki ne zaupa in si ne bo upala zaupati. Toda rezultat volitev je treba sprejeti, ker življenje teče dalje in je treba stopati naprej. Kljub vsemu je res, da se v dani situaciji ni dalo storiti več. Kot leva sredina od zunaj nismo dobili dosti podpore, zagotovo dosti manj, kot jo je dobila politična desnica. Imeli pa smo dva močna županska kandidata, ki sta ravnala modro in se nista spuščala v medsebojne spopade, balotaža je bila pač edina realna možnost, s katero bi mogla zmagati. Svoje je slej ko prej prispevalo veliko število županskih kandidatov in usodna posledica vseh okoliščin je bilo premajhno prepričanje marsikaterega našega privrženca, da bi se na volišče sploh odpravil. Marsikdo se je nevarnosti premajhne ali vsaj ne dovolj velike volilne udeležbe zavedal, pozivov v to smer ni manjkalo, toda premajhno volilno prepričanje je po svoji naravi zelo močno in ga očitno ni mogoče zlahka preobraziti v odločnost, ki gre od doma in dejavno odda svoj glas. Treba se bo torej zbrati in vso zgodbo najprej dobro premisliti, prepoznati lastne napake, predvsem pa iskati poti za naprej. Verjetno je nujno zasnovati nove načrte, poiskati sveže zamisli ter proučiti čas, ki se hitro spreminja, in predvsem proučiti naravo Gorice, ki nas je neprijetno presenetila. Imamo vse pogoje, da smo dobra in zrela opozicija, imamo načela, na katerih velja vztrajati oziroma ki jih bomo morali prilagoditi novim razmeram. Kljub vsemu imamo v večinskem narodu dosti več prijateljev, kot smo jih imeli kdaj koli prej. Kot slovenska narodna skupnost pa se moramo vprašati, kako da smo s svojo razdrobljenostjo siceršnjo razdrobljenost še stopnjevali, namesto da bi s skupnim nastopom dali zgled vsem drugim. Janez Povše NOVI GLAS Spomin na Lojzeta Bratuža Zgodovinski večer na goriški prefekturi potisnila v smrt, naznanja nove odnose, ki si jih tukajšnji Slovenci še kako zaslužijo." Nagovoroma je sledil nastop pevske skupine Akord, ki jo vodi Mirko Špacapan. Poslušali smo Bra-tuževe priredbe slovenskih in ruskih ljudskih pesmi. Prav gotovo so bile ob tej priložnosti v vladni palači prvič izvajane Bratuževe skladbe, prvič pa se je glasila tudi slovenska pesem. Med prisotnimi so bili Bratuževi sorodniki, predstavniki kulturnega in političnega življenja obeh tu živečih narodnosti in nekateri izmed tistih, ki so v letošnjem letu dali pobudo, organizirali in izvedli številne prireditve in spominske svečanosti. Iz Trsta sta prišla Boris Pahor in Drago Štoka, iz Kopra pomožni škof Jurij Bizjak, iz Nove Gorice bivši minister Sergij Pelhan in bivši veleposlanik Karel Bonutti. Prisotni so bili Dimitrij Volčič, SergioTavano in Janez Povše, župan Vittorio Branca-ti, občinska odbornika Silvan Primosig in Claudio Cressati, pokrajinska odbornica Mara Cernic, deželni tajnik SSk Damijan Terpin in še drugi. Sledila je prijetna družab-noet, ki je potekala v živahnem vzdušju in o kateri so pričala dolgo razsvetljena okna vladne palače. Večer na goriški prefekturi ni bil samo primerna spominska oddolžitev, ampak tudi nadvse pomemben dogodek zlasti za goriške Slovence. Dne 24. maja je bil v goriški vladni palači na Travniku sprejem, ki ga je za nekaj desetin slovenskih in italijanskih povabljenih gostov priredil prefekt dr. Roberto De Lorenzo v spomin na glasbenika Lojzeta Bratuža ob 70-letnici njegove nasilne smrti v času fašističnega terorja. Ker se je proti večeru istega dne mudil v Gorici evropski poslanec Lojze Peterle, ga je sprejel tudi prefekt in se z njim pogovarjal pred začetkom omenjenega srečanja. Po njunem pogovoru sta se jima pridružila še Lojzka in Andrej Bratuž, nakar so se vsi napotili v prostore, kjer so bili že zbrani ostali gostje. Že pred srečanjem z evropskim poslancem je prefekt sprejel vse goste in vsakega posebej pozdravil. V polno zasedenem salonu, v katerem je bila na vidnem mestu lepo uokvirjena Bratuževa fotografija, je najprej nastopila skupina orkestrašev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel s skladbami Lojzeta Bratuža v instrumentalni priredbi Ivana Florjanca, na večeru prisotnega urednika Bratuževega Zbranega dela. Nato je spregovoril prefekt De Lorenzo. Poudaril je pomen tega zgodovinskega dogodka in pojasnil njegov namen. Povedal je, da je sprva mislil na zasebno srečanje med prijatelji, potem pa je število povabljenih naraslo in je tudi tako prav, ker smo vsi potrebni bratstva, saj nam je usojeno živeti skupaj v tej deželi pod Sveto Goro, kjer se tudi sam počuti kot doma. Za njim je spregovoril Lojze Peterle in označil Bratuža kot evropskega pričevalca in borca za pravice in dostojanstvo človeka. Bili so časi, ko je različnost motila. Odkar so nastopili očetje Evrope, nas različnost na temelju spoštovanja človekovega dostojanstva več ne moti, temveč bogati, je dejal Peterle in dodal: "Tu se je nocoj zgodilo znanilsko dejanje. Dejstvo, da se je Bratužu poklonila država, ki ga je pred 70 leti hm wi Posvet Italijanske zveze katoliških tednikov Sloga in mir v duhu oglejske duhovne in kulturne tradicije nezaupanje se je začelo krhati; marsikaj se je začelo prav v cerkvenih krogih, z nadškofom Co-colinom, ki je govoril tri jezike, še prej v neformalnih stikih med duhovščino na obeh straneh meje. G. Rudolf je spregovoril tudi o pismu, ki so ga duhovniki z novogoriškega pastoralnega območja poslali predsedniku italijanske republike Napolitanu po njegovem govoru ob letošnjem dnevu spomina, 10. februarja. "Še vedno čakamo na odgovor." Boscarol pa je dodal, da člani združenja še vedno pričakujejo uradno priznanje poročila, ki ga je sestavila mešana slovensko-ita-lijanska komisija zgodovinarjev, da bi lahko storili korak naprej. Srečanje katoliških urednikov in časnikarjev se je nadaljevalo v oglejski baziliki. Apsida je zaradi restavratorskih del še vedno zakrita. Odgovorni pa že pripravljajo veliko slavje ob letošnjem praznovanju sv. Mohorja in Fortuna-ta, zavetnikov goriške in videmske nadškofije ter dežele Furla-nije-Julijske krajine, 12. julija, ko bodo prenovljene freske končno predstavili javnosti. Pri svečanem bogoslužju bodo sodelovali beneški patriarh kard. Angelo Scola, škofje iz severovzhodnih italijanskih dežel in Slovenije. O zgodovini bazilike, ki je doživela Hune, potrese, strele in več najrazličnejših obnovitvenih posegov, ter njenih umetniških delih je navzočim prejšnji petek spregovoril eden največjih poznavalcev Ogleja, prof. Sergio Tavano. Bazilika je pravo zrcalo Cerkev iz Triveneta, je rekel: v njej je videti sledove različnih umetniških slogov in identitet. Orisal je skoraj 1700 let star talni mozaik, ki prek Jone govori o smrti in vstajenju. Po krajšem uvodu o prvem tisočletju krščanstva v Ogleju je povedal, da je minilo 976 let, odkar je 13. julija 1031 oglejski patriarh VVolfgang von Treffen (Popon) na novo posvetil baziliko. Tedaj je nastala tudi apsidalna freska z njimi je tudi Popon. Spodaj so prisotni oglejski mučenci. Freska je bila hudo poškodovana leta 1793 in marsikatero podobo so tedaj prekrili z ometom. Obnovili so jo leta 1896 in kasneje leta 1921. Tokratna obnova nudi možnost na novo odkriti izvirne slikarske posege, tako v detajlih kot v celoti. Pri delu, ki se je zače- lo prejšnje leto, so izvedenci razpravljali o številnih vidikih in težavah tako zahtevnega posega, saj sta vlaga in visoka koncentracija soli v zraku hudo načeli umetnino in jo prekrili z belkasto patino. Na več kot zadovoljiv način se bližajo koncu del in zagotavljajo, da bomo v kratkem lahko spet občudovali fresko, ki bo končno spet zablestela v izvirnih barvah, poleg tega pa bomo lahko opazili marsikateri detajl, ki je bil več desetletij očem obiskovalcev bazilike neviden. Obnovitveni poseg, o katerem je podrobneje spregovoril vodja del arh. Leonardo Miani, je naročila goriška nadškofija, spremljalo in načrtovalo ga je deželno spomeniško varstvo, obnovitvena dela je izvedlo podjetje Renzo Lizzi iz Artegne. Prof. Tavano in arh. Miani sta pospremila prisotne časnikarje na gradbeni oder vse do vrha apside, tako da so si ob njunih besedah lahko od blizu ogledali starodavne freske in zrli iz obličja v obličje svete osebe, ki že skoraj tisoč let navdihujejo in utrjujejo vero kristjanov iz srednjeevropskega prostora, ki jim je Oglej s svojim duhom zibelka vere in kulture. DD Prejšnji petek, 25. maja, so se v Ogleju zbrali katoliški uredniki in časnikarji škofijskih glasil iz Triveneta, včlanjenih v Italijansko zvezo katoliških tednikov. Srečanje, ki ga je tokrat organiziral goriški tednik Voce Isontina, sta podprli Fundacija Goriške hranilnice in fundacija Societa' perla conservazione del-la basilica di Aquileia. V župnijski dvorani je navzoče najprej pozdravil začasni urednik msgr. Giuseppe Baldas; povedal je, da vlada v Ogleju in sploh v goriški nadškofiji veliko pričakovanje na odkritje prenovljene velike freske v apsidi stare bazilike. Kot potrebujejo umetniška dela kdaj pa kdaj kakšen obnovitveni poseg, prav tako smo potrebni vsi tisti, ki delamo pri katoliških medijih, kakšne spodbude, da lahko nadaljujemo svoje delo z večjim elanom, je poudaril. Prisotne sta pozdravila oglejski župan Alvia-no Scarel in župnik msgr. Luigi Olivo, nakar je časnikar Mauro Ungaro kot koordinator srečanja predstavil gosta, g. Renza Bosca-rola in g. Gašperja Rudolfa, ki sta spregovorila o izkušnjah združenja Concordia et Pax. Izhajamo iz zgodovine, ki je bila na neki način odrezana, okrnjena, je začel Boscarol. Obdobje od konca prve svetovne vojne pa vse do 70. let je marsikdo skušal pozabiti, zakriti. In vendar se je le porodila želja, da bi ga na novo odkrili, da bi s poznavanjem tega, kar se je zgodilo z mejo, ki je prerezala Goriško na dva dela, oživili našo skupno zgodovino in spet stkali vezi. Do enega velikih znamenj je prišlo leta 1988, ko so se začela skupna romanja goriške nadškofije in koprske škofije na Sveto Goro. Šlo je za kulturno in pastoralno potrebo, da se odpra- vi blokada, ki jo je predstavljala meja. Zavel je duh Svete Gore, ki je tudi duh Goriške, odprt Evropi. V 90. letih so isto željo začeli uresničevati tudi laiki, ki si prizadevajo za prečiščevanje spomina, da bi se premostile dramatične izkušnje iz vojnih časov in ustvarilo drugačno vzdušje. Člani združenja Concordia et Pax so obiskali razna brezna, Lajše, Kobarid, Bazovico, Porčinj itd., da bi skušali bolje doumeti zgodovino, jo poglobiti in nadaljevati po poti, ki se je pretrgala z nastopom ideologij. G. Rudolf je podčrtal, da so bila prva romanja na Sv. Goro vse drugo kot samo po sebi umevna; potreben je bil pogum. Zato je slovenska stran hvaležna pobudniku, nadškofu Bommar-cu za preroško znamenje. Obenem je novogoriški župnik posvaril na "intelektualno nemarnost" tistih, ki Slovencem pravijo "Slavi" (Slovani), kar izvira iz "krute igre", ki se je začela leta 1947 in je še nismo presegli. In vendar se je v zadnjih 20 letih nekaj le spremenilo, vzajemno rafiniranimi liki, sredi katerih kraljuje na prestolu Devica Marija, ki drži v naročju Dete z zvitkom v roki. Torej Mati Božja kot prestol, oltar in monštranca. Proti njej so obrnjene velike podobe, ki predstavljajo zgodovino oglejske Cerkve (sv. Marko, Mohor, Fortunat, Hilarij, Tacijan, Evfemija), in manjše, ki predstavljajo oblastnike, ki so omogočili nastanek umetnine; med 31. maja 2007 Kristjani in družba NOVI GLAS pa so že s samim druženjem družine druga drugi dajale pomembno sporočilo podpore: »Tudi mi se soočamo s podobnimi izzivi in tudi nam je družina v veselje«. Organizatorji se zahvaljujejo tudi pokroviteljem: SLOVEN1CA ŽIVLJENJE, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavarovalnica Triglav ter Alpina. Uspeli prvi festival je vsekakor spodbuda skupnosti iskreni.net, da nadaljuje s svojimi prizadevanji in da festival postane tradicionalen. tem pokazali, da se zavedajo pomena družine na vseh ravneh družbe«. Organizatorji so zadovoljni, da so prav vse vsebine festivala pritegnile veliko pozornost družin - tako teme kariera in družina, razvajenost, kako izboljšati odnos, odpuščanje v družini, kot predstave in delavnice za otroke ter zabavni del programa. Sicer Prvi festival družin na Slovenskem 6000 ljudi je sprejelo vabilo na lepo srečanje Prvi Festival slovenskih družin, ki je bil pred Postojnsko jamo v nedeljo, 20. maja, je presegel vsa pričakovanja, saj je privabil kar okrog 1.500 slovenskih družin. S tem so pokazale, da je takšen festival nadvse dobrodošel in da se -posebej številne mlade družine - prepoznajo v sporočilu gesla festivala: »Družina: zakaj pa ne?« Ustanovitelj skupnosti iskreni.net, Igor Vovk, je po zaključku festivala dejal: »Družine, ki so se zbrale na festivalu, so dokazale, da se družino splača imeti in da se splača vanjo vlagati. Veseli smo še posebno velikega števila mladih družin, saj ravno na njih sloni sporočilo veselja in zaupanja v prihodnost. Navdušeni pa smo tudi nad tem, da so festival podprli gospodarstvo in mediji in s Pobuda Slovenske Karitas Otroci nas potrebujejo V teh dneh je Karitas pričela z dobrodelno akcijo z naslovom Otroci nas potrebujejo. Akcija je namenjena pomoči otrokom v Sloveniji in bo letos potekala do konca julija. V Sloveniji je veliko družin, ki ne zmorejo pokrivati stroškov za osnovno šolanje otrok. Pozornost bo usmerjena na družine, ki niso deležne rednih oblik institucionalnih pomoči, okoliščine, v katerih živijo, pa so take, da bi bil začetek šolskega leta zanje prevelika obremenitev. V lanskem letu so ob podpori darovalcev na področju Slovenije s šolskimi potrebščinami pomagali 8.000 otrokom. V različnih drugih programih za otroke, kot so botrstvo, posvojitev na razdaljo, poletni tabori v Soči in Portorožu, lokalni preventivni programi in učna pomoč pa Karitas, pomaga več kot dva tisoč otrokom. Poleg prispevkov darovalcev so del sredstev za pomoč prispevale tudi lokalne skupnosti in Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. Tako je bilo na vseh ravneh Karitas otrokom razdeljenih več kot 135 milijonov tolarjev oziroma 0,56 milijona evrov pomoči. Otroci potrebujejo šolske potrebščine, delovne zvezke, učno pomoč in v nekaterih primerih doplačilo toplega obroka ter šole v naravi. Vse več je tudi dijakov iz socialno šibkih družin in iz oddaljenih krajev, ki potrebujejo pomoč pri prevozu v šolo in domov, učbenikih in bivanju v dijaških domovih. Tovrstna pomoč je zlasti potrebna v prvih mesecih šolskega leta. Poleg tistih, ki so v materialnih težavah, pomaga Karitas tudi otrokom, ki so ogroženi zaradi obremenitev ali težav staršev ter bolezni ali smrti v družini. Očitne stiske zaznavajo v večjih mestnih središčih, kjer se med otroki pojavljajo velike razlike, v krajih, ki so oddaljeni od mestnih središč, v enostarševskih družinah in v družinah, kjer starši delajo z vizami ali so imigri-rali. Pri Karitas so prepričani, da se bo tudi letos na njihovo prošnjo odzvalo veliko ljudi odprtega srca. Ljudi dobre volje vabijo, da skupaj pomagamo otrokom v stiski. Dodatne informacije dobite pri g. Petru Tomažiču, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 59 60 (61), GSM: 031/667 899, e-pošta: Peter.Tomazic@ka-ritas.si. Alojzij Štefan generalni tajnik Slovenske Karitas Odkri tosrčna dari tev v družini Pri daru življenja in ljubezni vsekakor ni mogoče zaobiti družine, v kateri na posebno učinkovit način sprejemamo ta dar in stopamo v nove verige podarjanja, kar je bistvo življenja. Ko se mož in žena vzajemno podarjata in sprejemata v enosti duha in telesa, se vedno bolj odkriva v njih želja po odkritosrčni podaritvi. Brez tega bi zakonu nekaj manjkalo, saj so zakonci poleg medsebojne ljubezni in podpore poklicani tudi k temu, da postanejo občestvo roditeljev, občestvo življenja. Ko iz polnosti svoje ljubezni podarijo življenje otroku, vstopi mednje nova človeška oseba. Ta oseba je dar, ki je podarjen njuni ljubezni, da jo sprejmeta in odgovorno poskrbita zanjo in nje-|llj no vzgojo. Otrok je Božji dar, starši so pri tem daru njego-| vi sostvarniki, Božji sodelavci. Kaj pomeni novo človeško bitje dar za družino, za družbo, za narod in za Cerkev? Med ljudmi se z vsakim rojstvom poraja veselje, odprto sprejemajo nove člane v družine in skupnosti. Res, da je vsako rojstvo in vsak otrok povezan z novim naporom, žrtvami in ekonomskimi stroški, zato se pri nekaterih starših porodi skušnjava, da bi tega daru ne sprejeli, ker bi motil njihove načrte, ekonomske zmožnosti in jih preveč obremenil. Toda otrokov prihod ni le jemanje in ogrožanje svobode, ampak tudi velika dobrina, obogatitev. Otrok prinaša in daje veliko. Vsak otrok je delček tistega dobrega, po katerem smo ljudje bolj ljudje in po čemer dobiva naša zemlja človeški obraz in naklonjenost. Otrok je velik dar za starše, ki so mu skupaj s Stvarnikom podarili življenje. Otrok je prispevek za njihovo dobro, za njihovo življenje in življenje širše skupnosti. Ta otrok je tako kot vsak človek Božja slava, skupno dobro vsega, kar obstaja. Kaj more biti večja dobrina od človeka, ki je enkraten in neponovljiv? Vsak človek prinaša tudi Božji pečat in žarek njegove dobrote v skupnost. Bog ga je poklical k življenju zaradi njega samega in ne da bi bil lastnina svojih staršev ali služil namenu koga drugega. Človek nosi v sebi svoje dostojanstvo, ki se razvija v družini in družbi, ob vzgoji in ljubezni. Zelo hudo je, če so otroci deležni motenj ljubezni, kar povzroča hude duhovne in psihične rane za vse življenje. Vsako rojstvo lahko razumemo kot velikonočni dogodek, iz žrtve in trpljenja ter ljubezni se rodi novo življenje. Jezus primerja uro svoje smrti s porodnimi bolečinami. To je zmaga življenja nad smrtjo, kozmosa nad kaosom. Rojstvo otroka razkriva moč življenja, ki je močnejše od neživljenja in smrtnega kaosa. Jezus je prišel, da bi imeli življenje v polnosti, zato tudi v vsakem rojstvu odmeva njegova velikonočna zmaga, saj je živi človek Božja slava, kot je zapisal sveti Irenej. Brez te resnice življenja, ki izhaja iz ljubezni in daritve, ne bi moglo priti do polnega smisla človeškega življenja. Cerkev ostaja izvir evangeljskega oznanila o življenju, ki izhaja iz medsebojne podaritve zakoncev in Božjega daru. V družini se tako obnavlja življenje in premaguje smrt, vedno znova išče razsežnost dobrega za ljudi in je zanje odgovorna. Papež Janez Pavel II. je močno poudaril odgovorno očetovstvo in materinstvo, ki je še posebno povezano s trenutkom spočetja, ko sta zakonca eno telo v najgloblji ljubezni in moreta postati roditelja. Ta trenutek ima posebno vrednost tako za njun medsebojni odnos kot za služenje življenju. Iz svoje ljubezni moreta posredovati življenje novemu človeškemu bitju. Za to življenje sta tudi odgovorna, saj ima otrok pravico, da je sprejet in ljubljen od samega začetka svojega bivanja. Papež Janez Pavel II. je poudaril, da sedanja družina išče 'lepo ljubezen', ljubezen, ki ni le skrčena na zadovoljitev poželenja, ampak nežnost in veselje nad drugim, ki se podarja, in drugim, ki prihaja na svet. V tem odnosu se spreminja kultura smrti v kulturo življenja, tu je kraj največjega spoštovanja in čutenja. Zato se ne smejo družine zaplesti v ideologije neživljenja in različnih svobodnih ljubezni. Prava ljubezen je namreč vedno zahtevna, odgovorna in odprta v življenje. Razne oblike 'svobodne ljubezni' pa izrabljajo človeške slabosti, tako, da jim z zavajanjem in odobravanjem javnega mnenja poskrbijo določeno obliko zaščite, ne upoštevajo pa posledic, ki prihajajo iz tega, posebno, če jih morajo plačati poleg zakonca tudi otroci, ki so navadno oropani očeta in obsojeni, da postanejo sirote živih staršev. /Pismo družinam, 14/ SVETA TROJICA M) Prg 8,22-31; Ps 8; Rim 5,1-5; Jn 16,12-15 Knjiga Pregovorov, ki jo danes v kratkem odlomku beremo, je modrostna. Uči nas ljubezni do Boga in do človeka. Človek pa je moder, če spolnjuje zapovedi, kdor se boji Boga, kakor sin očeta. Govori: "Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem. Boj se Gospoda. Časti Gospoda. Ne odklanjaj dobrote potrebnemu. Ne reci svojemu bližnjemu: "Pojdi in pridi nazaj, jutri ti bom dal, če to imaš. Ne snuj hudega zoper svojega bližnjega. Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka, če ti ni storil nič žalega. Ne zavidaj nasilnemu človeku". Svari pred prekletstvom hudobije (Prg 3,5.7.9.12.27-35). V odlomku današnjega berila iz knjige Pregovorov pijemo Božjo ljubezen, ki nas je hotela od vekomaj. Hotela je modrost, hotela je ljudi, še posebno, tako lahko sklepamo, novega človeka, Marijo, v njej pa nas vse. Takole piše: "Gospod me je imel v začetku svojih poti, pred svojimi pradavnimi deli. Bila sem zasnovana od vekomaj, od začetka, preden je bila zemlja. Bila sem spočeta, ko še ni bilo pravodovja, ko še ni bilo zbiralnikov, polnih voda. Preden so bile utrjene gore, pred hribi sem bila spočeta, ko še ni naredil zemlje in pokrajin, ne prvine prahu sveta. Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je zarisoval obzorje nadpravodovjem, ko je zgoraj krepil oblake in utrjeval zbiralnike pravodovja, ko je postavljal morju njegovo mejo, da vode ne prestopijo njegovega obrežja, ko je zarisoval temelje zemlje, sem kot njegov ljubljenček bila ob njem, se veselila dan za dnem, se ves čas igrala pred njim. Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je bilo pri človeških otrocih" (Prg 8,22-31). P. Hugo Rahner, brat znamenitega teologa Karla, je raziskoval veliko duhovno bogastvo vzhodnih cerkvenih učiteljev, teologov in filozofov in pisateljev. Na podlagi teh študijev je izdal bogato, čeprav drobno knjižico, z naslovom "Človekin igra" ter "Bogin igra" (citiram po spominu), ki jo je brat Karel, skupaj z drugimi podobnimi, s pridom uporabljal. Prišel je do zaključka, da Bog prikazuje vero kot lepoto, kot poezijo in ljubezen Boga do človeka. Ko skušamo priti Božji zamisli o človeku do dna, nam razum in domišljija odpovesta. Preostaja nam samo vera. S psalmistom pojemo slavo in hvalo Bogu, ki vanj verujemo, ker se nam on razodeva. Piše: "Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal. Dal si mu oblast nad deli svojih rok, vse si položil pod njegove noge. Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!" (Ps 8,4-10). Toda nimamo opraviti samo z Božjo ljubeznijo, z opravičenjem po veri, pač pa tudi s stiskami sedanjega časa. Apostol Pavel se s temi stiskami celo ponaša, če znamo tudi potrpeti z upanjem, kajti to zmoremo s Svetim Duhom, ki nam je bil dan (Rim 5,1-5). Jezus, ob skorajšnjem slovesu od tega sveta, poučuje apostole o delovanju Svetega Duha. Dokazal in podelil ga bo človeštvu na križu. Vse življenje učencevvseh časovbohoja vSve- tem Duhu. Bo čas Duha. Jezus ne ovinkari glede resnice. Pove namreč naravnost, da bodo apostoli preganjani; celo morili jih bodo, misleč, da je to všečno delo Bogu. Vse resnice se bodo spominjali, ko jim jo bo razodel Sveti Duh. Sveti Duh bo prišel tedaj, ko bo Jezus odšel k Očetu, saj ga bo on poslal nad apostole in svet. Da je Bog v treh osebah, smo slišali samo iz ust Jezusa. Čeprav je Bog samo eden. Troje oseb v enem Bogu je skrivnost vseh skrivnosti. Vse tri osebe imajo svoje lastnosti: Oče je ustvaril vse z Besedo, s Sinom, v Svetem Duhu. Ustvaril je z ljubeznijo in iz ljubezni. Evangelist Janez izpove, da je Bog ljubezen (1 Jn 4,8.16). Zato ponižno izpovejmo vero in vse upanje ter ljubezen vsem trem osebam. Recimo: Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu!" Zaznamovani smo namreč za vedno z Očetom in Sinom in Svetim Duhom. Zato naj se ne bojimo vladarja tega sveta, ker je že obsojen. Vodi pa nas in uči vso resnico presveta Trojica (Jn 16,11.13-15). Na praznik Obiskanja Device Marije (31.5.) naj Božja Mati obišče tudi nas s sadom svojega telesa! PODPIS, PA TUDI MNOGO VEC PODPISI OBRAZEC CUD IN NAMENI amm 8 OD TISOČ KATOLIŠKI CERKVI. >