^eto 1897.
1233
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXV. — Izdan in razposlan dne 21. avgusta 1897.
Vsebina: Št. 187. Ukaz, s katerim se uvaja za sodniške in državnopravdniške uradnike in pa za strokovnjaške sodnike-lajike uradna obleka, oziroma se ureja za pravosodne uradnike nošnja uniforme.
187.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 9. avgusta 1897.1.,
s katerim se uvaja za sodniške in državnopravd-biške uradnike in pa za strokovnjaške sodnike-a,ll<e uradna obleka, oziroma se ureja za pravosodne uradnike nošnja uniforme.
Na podstavi Najvišega pooblastila z dne 5. ai Sdsta 1897. 1. se ukazuje to-le:
..	1- Pri vseh razpravah, ki se opravljajo v držav-
niških (civilnih) in kazenskih stvareh pred razso-JaJoč° sodnijo, in pri zaprisežbah, izvzemši zapri-Sežbo prič in izvedencev po odrejenem ali zaproše-etn sodniku, morajo sodniški in državnopravdniški Gradniki in pa strokovnjaški sodniki-lajiki iz trgov-i'Sa stanu ali izmed veščakov v plovstvu ali rudar-■ oositi v sodišču uradno obleko po spodaj priženem popisu.
Uradnikom, ki se uporabljajo pri sodnih razpravah ali pri zaprisežbah samo kot zapisnikarji ali se vdeležujejo kazenskega postopanja pred okrajnimi s°r nijami samo kot državnopravdniški organi, ni "ositi uradne obleke.
Prav tako so ti uradniki odvezani dolžnosti, n,|sili pri omenjenih sodnih dejanjih uniformo.
tUi opravljanju izvršilnih dejanj, pri komiki1 1 _*n uradnih dejanjih zunaj sodišča, in pa pri & ectih zaporov je nositi službeno uniformo samo
tedaj, kadar je v službeni koristi neobhodno potrebno, nastopati v uniformi. Pri uradnih dejanjih, navedenih v odstavku HI. 1 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 1. julija 1890. 1„ št. 513, Pracs. iz 1889. 1. (ukazn. p. m. št. 33) in ne spadajočih pod odstavek t. tega ukaza, se sme opustiti nošnja uniforme.
3.	V kolikor se s tem ne vkrepajo nova določila, ostanejo ukaz vsega ministrstva z dne 20. oktobra 1889. 1. (drž. zak. št. 176) in ukaz pravosodnega ministrstva z dne 1. julija 1890. L, št. 513, Praes. iz 1. 1889. (ukazn. p. m. št. 33), oziroma v dodatku k njima izdane odredbe v veljavnosti s to opomnjo, da se pripušča pri službenih predstavah, pri napovedanih ogledih urada in pri obiskih velikih dostojanstvenikov, potem pri drugih javnih povodih priložnosti primerna družabna ali pražnja obleka.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januarja 1898. 1.
Gleispach s. r.
Popis uradne obleke.
Uradna obleka sestoji iz črnega talarja in iz ba-reta. Talar iz lahke ovčje volnine je gosto nabrano oblačilo, ki se dâ spredaj zapeti, z odprtima, okoli 50 cm širokima rokavoma in zadaj okoli 22 cm širokim okroglim, spredaj pa v rtast vratni izrezek prehajajočim, vratniku podobnim obložkoin. Vratni izrezek je sestavljen iz dveh trioglatih, na spodnjem robu okoli 10 c»», na stranskem robu okoli 18cw»
1 SlovenUch.)
205
dolgih izločnih (renversnih) delov iz vijoličastega žameta, od katerih se polaga levi črez desnega tako, da je videli od prsi na srajci pod zavratnico le prav majhen, k večemu 4 cm visok del.
Zgorenja dela rokavov sta obložena s 15 cm širokimi in 35 cm dolgimi črnimi, vijoličasto na-puščenimi progami iz rebrčaste svile.
Na levem sprednjem delu talarjevem je poleg sprednjega roba na notranji strani nameščena
5	cm široka, s črno clothovino podložena letvica iz iste robe, kakršne je talar: na nji je 5 gombnic, katerim vstreza na desnem sprednjem delu 5, od roba 6 do 8 cm oddaljenih, črnih, z volnino prevlečenih gombov. Na levi strani je zadaj vložen navpičen žep iz črnega croisé-ja. Na spodnjem robu je hrbtni del razkrojen okoli 40 cm na dolgo.
Talar obdaja telo v gostih gubah ter seza skoraj do gležnjev.
K uradni obleki se nosi zavratnica iz črne, leščeče svilenine v obliki petlje s pravokotnima koncema, in pa bela srajca.
Baret, katerega je nositi, kadar se oznanja sodba ali kadar se kedo zaprisega, sestoji iz okroglo krojenega in na lahko zgubanega oglavnika iz črne volume s togim, le na spodnjem delu pritrjenim, zgoraj pa prosto proč stoječim, 8 do 9 cm visokim robom, ki ima na obeh straneh glave trioglat zarezek.
Uradna obleka sodniških uradnikov se nosi po
6	vrstah, katere se razlikujejo v vratniku podobnem obložku in v baretu.
1.	vrsta. Za prvega predsednika najviše sodnije: vratniku podoben obložek iz vijoličastega žameta z 12 cm širokim hermelinovim obšivkom; rob baretov prav tako iz vijoličastega žameta.
2.	vrsta. Za drugega predsednika in odsekove predsednike najviše sodnije: kakor ad 1, samo s tem razločkom, da je hermelinov obšivek vratniku po dobnega obložka širok le G cm.
3.	vrsta. Za dvorne svetovavce najviše sodnije-kakor ad 1, samo s tem razločkom, da je vratniku podoben obložek brez hermelinovega obšivka.
4.	vrsta. Za više deželne sodnije predsednike, vratniku podoben obložek iz črnega žameta s 6 cm širokim hermelinovim obšivkom; na zgoranjem robu z vijoličastim žametom napuščen rob baretov iz črnega žameta.
5.	vrsta. Za zborne sodnije predsednike: kakor ad 4, samo s tem razločkom, da je vratniku podoben obložek brez hermelinovega obšivka.
6.	vrsta. Za vse druge sodniške uradnike prve in druge stopinje in za strokovnjaške sodnike-lajike: vratniku podoben obložek iz robe, kakršne je talar, s 6 cm široko črno žametovo progo na spodnjem robu, napuščeno na obeh robeh z vijoličastim žametom; baretov rob iz robe, kakršne je talar, na spodnjem robu s 3 cm široko črno žametovo progo, napuščeno zgoraj z vijoličastim žametom.
Uradna obleka državnopravdniških uradnikov se nosi po 3 vrstah in se razločuje od uradne obleke sodniških uradnikov samo v tem, da stopi na mesto vijoličaste barve jasnordeča.
1.	vrsta. Za ude generalne prokurature : kakor zgoraj 3. vrsta sodniških uradnikov.
2.	vrsta. Za više državne pravdnike in njih namestnike1: kakor zgoraj 5. vrsta sodniških uradnikov.
3.	vrsta. Za ude državnega pravdništva: kakor zgoraj 6. vrsta sodniških uradnikov.
1. vrsta.	6- vrsta.	4., 5. vrsta.	1., 2., 3. vrsta