DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 220 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Vatikan vidi v ruskem vpadu v Poljsko cilj za razširjenje komunizma v Evropi Vatikan City, 20. sept. — Vatikansko glasilo, L'Osservato,re Romano, izraža bojazen, da je vPad Rusije v Poljsko samo Pretveza za razširjenje komunizma po zapadni Evropi. To da se J« naznanilo tudi po radiu iz Moskve, da ruski vpad v Poljsko 111 bil samo z namenom, da se vzame v varstvo Beloruse in ^ajince, ampak da se odpre komunizmu po evropskem zapadu. V uredniškem članku vatikan-glasilo ostro obsoja pohod ruskih čet v Poljsko in da je to čin sramote in strahotepstva. Malokdaj se pripeti, da ta časopis, glasilo papeža, zavzame to ali ono stran direktno v političnih vprašanjih. Na koncu pristavlja vatikansko glasilo še to, da vesoljni svet ne smatra, da je s tem konec Poljske, ker pravica še vedno živi. "Kdor se ne brani, ni vreden, da živi," piše Vatikan, "in Poljaki so se dovolj hrabro branili, torej zaslužijo po vsej pravici, da žive." Nemški narod je vsled dolgih delovnih ur ^ pomanjkanja živeža že zdaj utrujen Amsterdam. — V Nemčiji čuti Pomanjkanje živeža najbolj de-Iavski razred. V Nemčiji je še vedno dosti ljudi, ki žive udobno, ainpakto jih stane denar. Razne fine vrste mesa so še vedno na r&zpolago v gostilnah in restavra-c'jah, če plačaš dobro. Pa tudi ^lavski razred ne godrnja radi krušnih kart. Je preveč izmučen celo za godrnjanje. Delovne Ure so vedno daljše, žene in 'dekleta, ki delajo čez dan v tovarnah in pisarnah, morajo zvečer Pomagati doma pri gospodinj- stvu in več ur na dan zvečer še opravljati službo pri sistemu proti zračnim napadom. Zato je pa nemški delavski narod izmučen, da ga ne briga kaj se godi okrog njega. Samo gleda, da v jame par ur na dan, da se malo odpočije. V boljših nemških hotelih se še vedno dobi fino hrano, ampak kosilo stane $3.00 ameriške valute. Tako kosilo bi stalo v Zed. državah 80 centov. V cenejših restavracijah je pa hrana zelo slaba in kljub temu draga. Kitajci vidijo Japonce 2e vse izčrpane Washington, D. C. — Kitajski poslanik v Zed. državah je obelodanil izjavo vrhovnega poveljnika kitajske armade, generala Kajšeka, da bi morala evropska v°jna navdušiti Kitajce k večji vnemi v borbi proti Japoncem. Japonska je že popolnoma izčrpna, trdi general in se jo lahko Stttatra že za premagano. Sangaj, 19. sept. — Japonci Poročajo, da sa njih čete spravile v Past do 60,000 kitajskih voja-k°V pri Kaoanu in da so japonska letala ubila nad 3,000 oseb v pro vi«ci Kiangsi. Temu nasprotno pa zatrjujejo kitajska poročila, da se vrše pač vy°či boji, toda kitajske izgube nis° velike. V nekaterih krajih s° Kitajci celo pognali Japonce fiazaj. CEHI IN SLOVAKI SO SE UPRU Prevažanje ranjencev z modernimi letali Berlin, Nemčija. — Današnja vojna je modernizirana v vseh panogah. Vojne potrebščine, municijo, živež in drugo vozijo na fronto ogromna letala. Ista prevažajo tudi ranjence iz bojne fronte v bolnišnice v zaledje. Nemčija ima v službi ogromna letala za prevoz ranjencev. Letala so belo pobarvana, z velikim rdečim križem ob strani. Tri taka letala vozijo dnevno ranjence iz bojišča do Breslave, odkoder jih potem razvažajo po raznih bolnišnicah. Vsako letalo naloži lahko 18 ranjencev. Ogromni transportni aeropla-ni vozijo redno vsak dan iz Breslave na fronto in dovažajo četam zlasti gazolin in živež. Ga-zolin je zlasti potreben za tanke in druga motorna vozila, ki se hitro pomičejo naprej in jim je treba neprestano dovažati novega kuriva. Letala spuščajo potrebščine na tla v velikih zavojih, ki so pritrjeni na parašute. --o-- Naraščaj Zakoncema Mr. in Mrs. Wen-cel Frank iz Carl Ave. so vile rojenice prinesle krepkega sinčka prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Helen Baron. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. nemški vodje so preskrbljeni politični topovi bodo začeli grmeti Cleveland, O. — še slaba dva tedna imamo in volivci bodo pohiteli v volivne koče, da izberejo svoje kandidate v primarnih volitvah 3. oktobra. Predvsem obeta biti županska kampanja precej srborita in lepe stvari bomo slišali iz ust kandidatov, kot vselej. V četrtek odpre svojo politično kampanjo za župana republikanec Burton, ki kandidira za tretji termin. Ofenzivo bo pričel v Švicarski dvorani na Walton Ave. in zapadna 25. cesta. Ravno tam je pričel svoji prvi dve kampanji in pravi, da ima s tem srečo. V petek začne z uradno kampanjo William C. Dixon, demokratski kandidat za župana. Kres bo zažgal v Banater dvorani, Lo-rain Ave. in zapadna 120. cesta. Dixon kandidira pod vodstvom Ray T. Millerja. JohnE. O'Donnell, republikanski kandidat za župana, bo naj-brže vodil vso kampanjo za primarne volitve potom radia. Adam J. Damm, drugi demokratski kandidat za župana pravi, da je njegova kampanja že v polnem teku in da ne bo imel nobene uradne odprtije. Posetil bo pa razne demokratske klube po vardah. Mrs. Yetta Land, ki kandidira za "mater" županjo na komunistični listi, je odprla svojo kampanjo že pred tedni na Public squaru in po raznih mestnih vogalih. Tako bo vodila tudi vso nadaljno kampanjo, pravi. Razume se brez vsakega dvoma, da privrženci vsakega teh kandidatov svečano prisegajo, da bo njih kandidat zmagal. Mi gremo pa še dlje in prerokujemo, da bosta v primarnih volitvah zmagala dva. Katera dva, vedo pa najbolj volivci, ki imajo edini besedo. Pozor, narodne noše! Vse žene, dekleta, možje in fantje, ki imate narodne noše in ki se nameravate udeležiti parade pri fari sv. Lovrenca v nedeljo 24. septembra, ste prošeni, da se zberete pri SND na 80. cesti ob dveh popoldne. Načelnice: za st. clairsko okrožje Mrs. Rosalie Strainer, za Euclid: Mrs. Frances Rupert, za Newburgh: Mrs. Agnes Žagar. Balincarska tekma Danes zvečer, ob 6:30 se vrši na dvorišču Slovenskega doma na Holmes Ave. balincarska tekma med društvom Kras št. 8 SDZ in med društvom Blejsko jezero št. 27 SDZ. Bo prav zanimivo, pridite pogledat! RES NI PRAV! Konrad Dockmeier, star 59 let, je bil od januarja meseca že 16 krat aretiran in vselej radi pijanstva. Konrad je zelo ponosen na to, ker je po aretacijah lahko računal, kolikokrat je bil "nad zvezdami." Oni dan mu je pa nek policist zmešal štreno. Aretiral je Konrada, ker je šel preko ceste skozi rdečo luč in je bil obsojen na $5 kazni rddi kršenja prometnih postav in ne radi pijanosti. Konrad je jezen, ker bo moral začeti šteti od kraja. kapitol bo debatiral brez politike Washington, D. C. 21. sept. — Predsednik Roosevelt in 15 voditeljev republikanske in demokratske stranke se je včeraj ze-dinilo, da bo debata v kongresu glede nevtralne postave brez strankarske politike in samo v enem smislu, da se ne zaplete Zed. držav v vojno. Predsednik je poklical v sredo k sebi vodje obeh strank k posvetovanju, da poizye mnenje teh pred zasedanjem kongresa. Vsi so se zedini-li soglasno na treh točkah, 1) da se Zed. države ne zaplete v vojno,, 2) da se spremeni sedanja nevtralna postava in 3) da deluje kongres brez vsake politike, k0 bo ustvarjal novo nevtralno postavo. Roosevelt bo danes popoldne govoril kongresu poslanico, v kateri bo vsebina bolj posvetovalna kot diktatorska ali zahtevajoča. Posvetovanja v sredo sta se udeležila tudi republikanca Landon in Knox, ki sta kandidirala v zadnjih volitvah proti Rooseveltu in Garnerju. Oba sta se v vsem popolnoma strinjala z Rooseveltom. Novi davki za relif Columbus, O. — Clevelandski župan Burton se je posvetoval z governerjem Brickerjem radi relif nega položaja v Clevelandu, in če bi mesto dobilo kaj denarja od države. No, zvedel je, da država nima nobenega denarja za Cleveland, nakar je župan Burton izjavil, da bo zahteval od mestne zbornice, da dene pred volivce 7. novembra zahtevo za 1.5 tisočink novih davkov za relif. (Ko smo lansko leto volili za nove davke, se je od stoani mestne administracije obljubilo, da bo ta denar večinoma za relif. Op. ured.). francija se ne poda brez zmage Paris, 20. sept. — Zbor ministrov francoske vlade se je danes izjavil, da se bo borila Francija do končne zmage in dokler Poljska ne dobi vsega nazaj, kar je izgubila v sedanji vojni. To je odgovor Francije na včerajšnji Hitlerjev govor, v katerem je rekel, da bi sklenil mir pod gotovimi pogoji in kakor ga bo on narekoval. Zbor ministrov je storil potrebne korake za vojaško, finančno in ekonomsko pomoč, da se vodi vojna do končne zmage. S to izjavo Francije je uničen vsak up Hitlerja, da bo s pomočjo Rusije iztisnil premirje od Anglije in Francije brez nadaljnega boja. Francoska vlada je ostro obsodila Hitlerjev govor, ki ga imenuje samo kup laži. Vprašanje Gdanska je bila samo pretveza, da uniči Poljsko, kar je bil tudi njegov glavni cilj. Hitlerjev namen je samo eden in ta je, da bi končno postal neomejen vladar nad vso Evropo. Zato sta pa Anglija in Francija trdno odločeni, slovesno izjavlja francoska vlada, da ne bosta dovolili' nikake Hitlerjeve zmage, ker ne bosta dopustili, da bi Hitler spravil ves svet v sužnost in da bi razbil vse principe moralne vrednosti in svobode. London, 20. sept. — Angleški premier Chamberlain je ponovil besede francoske vlade, ko je rekel, da je Anglija trdno odločena vztrajati v boju do konca, dokler ne bo strt hitlerizem. Hitlerjev govor v Gdanskem so prazne pene, je rekel Chamberlain Ves angleški imperij je mobiliziran in pripravljen na vojno do končne odločitve. Chamberlain je že pred par dnevi slovesno izjavil, da Anglija ne bo odnehala prej, da se zopet osvobodi Poljska. in češka in vrne njih pravim lastnikom. -—o-- Fino žganje Oni, ki se »azumejo na dobro pijačo trdijo, da je v cepi in kvaliteti eno najfinejših pijač "Old Portage," ki se prodaja kvort $1.40, pint 74c. Zahtevajte enkrat za poskušnjo te vrste žganje in. dopadlo se vam bo. Prodaja ga firma Jas. Barclay & Co. v Detroitu, Mich. Lokalni zastopnik je Mr. C. D. Jackson, 18313 Hil-ler Ave., tel. KEnmore 4711-J. Gostilničarji in narodni domovi, ki še nimajo te pijače, lahko stopijo v dogovor s tem zastopnikom in zadovoljni bodo s cenami in kakovostjo žganja. Nemški krvoloki jih vlačijo v ječe in brezobzirno more LONDON, 20. sept. — Angleška vlada je dala danes v javnost uradno poročilo, da je zvedela iz zanesljivih virov, da se je dvignil v ičeški in Slovaški narod in zrevoltiral proti nemškim valptom. Pri tem je prišlo do ljutih bojev med civilnim prebivalstvom in nemškim vojaštvom. Poročila trdijo, da je bilo na obeh straneh mnogo smrtnih žrtev. Vstaja naroda se je pričela v Pragi in se potem razlila po deželi in segla celo v sosedno Slovaško, kjer se je uprlo baje 15,000 slovaških vojakov, katere so pa po hudem boju razorožili. Število aretiranih gre v tisoče in število pobitih od nemških oblasti gre v stotine, trdi poročilo. Tisti, ki niso mogli dobiti v roke pušk, so zgrabili, kar jim je prišlo v roke. Delavske žene v Pragi so imele kot orožje late, v katerih so bili zabiti žeblji. Nemške oblasti skušajo z vso krutostjo zatreti vstajo, a narod se bori tudi proti premoči z neverjetno hrabrostjo, že od poletja sem so se vršili razni izgredi in napadi na nemško policijo, že takrat je prišlo nemški oblasti na uho, da se bo češki narod uprl, če bo vojna. Varšava kliče na pomoč LONDON, 20. sept. — Varšavski župan j.e danes po radiu nujno apeliral na Anglijo in Francijo za pomoč. Malo pred poldnem je župan Starzynski razglasil po radiu: "Brutalno bombardiranje mest, uničenje stotine cerkva, bolnišnic in zasebnih hiš, pobijanje tisočev žensk in otrok, se nadaljujejo brez usmiljenja. Zato ponovno prosim nujne pomoči. "Kdaj bosta Anglija in Francija stopili v akcijo?" Varšava se še vedno trdovratno upira v zgodovinskem boju proti ogromni nemški premoči, že dva tedna Nemci neprestano mečejo bombe v mesto, ki silno trpi. Nemci poročajo o vročih bojih za reko Vislo, kjer so, kot trdijo, zajeli 105,000 poljskih vojakov in ogromno vojnega materiala. Dalje na vzhodu se poroča, da so ruski tanki in konjenica dosegli predmestje Lwowa, a mesto se še vedno dobro drži. Na jugu so pa ruske in nemške čete popolnoma zaprle pot v Romunsko, da ne more nihče več ubežati v Romunsko. Poročila trdijo, da so se obrnili zdaj begunci proti Madžarski in tam iščejo zavetja. Rex ni hotel peljati Nemcev, Čehov in Poljakov New York, 19. sept. — Italijanska parobrodna črta je odrekla prostor na ladji Rex vsem Nemcem, Čehom in Poljakom, ki so imeli potne liste teh držav. Nemci in Čehi imajo edino odprto pot domov samo skozi Italijo, ker je pot po morju v Nemčijo zaprta po angleški blokadi. Ne kaj minut pred odhodom, se je tem potnikom naznanilo, da ne morejo potovati s tem parni-kom. Laška parobrodna črta opravičuje to postopanje s tem, da ne bi ladja Rex prišla v kake neprilike, če jo ustavi kaka angleška bojna ladja in bi imela na krovu podanike onih držav, s katerimi je Anglija v vojni. ^ndon, 20. sept. — Kakor se Se2^va iz zanesljivih virov, so Hiti6kateri nemški voditelji, ki so ^erjeva desna roka, dovolj izid Za Vsak slučaj' če bo . 1 sedanje vojne drugačen, kot dePričakovati. Trdi se, da je se-izir)1 nemških prvakov poslalo ne-da if n° bogQstvo v tujezemstvo, * bodo lahko živeli, ali pa njih t. . lne, če jim v Nemčiji spodle-uhl* bo<*° toogli pravočasno j oežati v tujezemstvo. TosoHit-Jevi najzaupnejši pomagači in ^Sanjači, in sicer feldmaršal q0 j"lne> Propagandni minister ebbels, tujezemski minister von Ribbentrop, deputij Rudolf Hess, Rober Ley, H e n r i c h Himmler in Julius Streicher. Ti so deponirali v raznih tu-jezemskih bankah denarja v vrednosti do $16,670,000. Obe^-nem so vzeli pa še zavarovalnin-ske police v tujezemstvu za $18,' 203,500. Von Ribbentrop sam ima $9,740,000 v raznih vrednostih. V istem času s© pa poroča, da nima Hitler nobenega denarja v tujezemstvu, iz česar se da sklepati, da Hitler bolj verjame v Nemčijo kot njegovi pomagači. Rusko-nemška zveza je odtujila Španijo Rim, Italija. — V diplomatskih krogih se opaža, da se vez med Italijo in Španijo vedno bolj zbližuje. Vendar je general Franco še previden in čaka na-daljnih razvojev položaja. Namenjen je bil, da obišče Italijo, toda zdaj se je naznanilo, da je odložil svoj obisk za negotov čas. Kot se doznava, hoče Franco še prej preštudirati zvezo med Italijo in Nemčijo. Obenem pa Franco študira po- sledice rusko-nemške zveze. Prej, predno se je to zvezo podpisalo, je bil Franco naklonjen rimsko-berlinskemu osišču. Odkar je pa Nemčija vpadla v Poljsko in zdaj še Rusija, se je pa Franco vidno odtujil Nemčiji in je bolj naklonjen Italiji, ki se, kot je vidno, ne bo vmešala v nobeno vojno. Kakor se sodi po položaju v Italiji, se ta ne misli udeležiti vojne. To kaže na dejstvo, ker je Mussolini imenoval poslanika za Anglijo in pq, ker so vse laške trgovske in potniške ladje na morju. Kakor se poroča, gledajo vse balkanske države zdaj na Italijo kot za voditeljico med nev tralnimi državami. Sicer ni namen teh nevtralnih držav podpi sati kako pogodbo, toda skupni interesi jih silijo, da ostanejo v tesni zvezi države: Italija, Španija, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija, Romunija in Grška. Nižje cene elektriki Mestna zbornica je sprejela ordinadco, da se znižajo cene elektriki, ki jo daje mestu Cleveland Electric Illuminating Co. za $1,385,000 letno in da se napravi z družbo pogodbo za tri leta Družba se še ni odločila, če bo sprejela to ponudbo, ali se bo pritožila na utilitetno komisijo. Mestna določba stopi v veljavo koncem prihodnjega meseca .in če se družba ne poda, bo pobirala sedanjo ceno pod bondom ter vrnila denar odjemalcem, če izgubi tožbo. Važna seja V petek ob 7:30 zvečer ima važno sejo Klub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Roosevelt opominja Hitlerja na človekoljubnost Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je danes indi-rektno spomnil Hitlerja na njegovo obljubo, da ne bo bombardiral neutrjenih mest in vasi. Roosevelt je poslal brzojav poljskemu predsedniku Moscickiju, v katerem Roosevelt omenja, da je bilo na tisoče poljskih civilistov ubitih od nemških zračnih napadov. Rosevelt je rekel, da je mislil in upal, da bodo izpolnjene obljube vojskujočih, da se ne bo napadalo neutrjenih mest in morilo na tisoče nedolžnih mož, žensk in otrok, ki se ne morejo braniti. Rooseveltov brzojav ni bil izročen Hitlerju osebno, toda bil je razposlan na vsa ameriška poslaništva po vsem svetu. Ameriška vlada je tudi namignila, da ne bo priznala podjarmi j ene Poljske, ampak bo še nadalje ostala v zvezi z pobeglo poljsko vlado. Večji Edgewater park Do prihodnje pomladi bo Edge-water park na zapadni strani mesta za 60 akrov večji. Lagune okrog sedanjega parka bodo zasuli z zemljo, ki jo dobivajo pri izravnavanju reke Cuyahoga. 350,000 jardov zemlje bodo tukaj napeljali. Jesenska razprodaja Zavasky Hardware, 6011 St. Clair Ave. ima te dni jesensko razprodajo na raznih hišnih potrebščinah, kakor lahko raz-vidite iz oglasa v današnji številki. -o- Zadušnica ^ soboto ob sedmih se bo bra-Cav cerkvi sv. Lovrenca zadušni- Prilv pok' Dominik Perko ob i'od .12- obletnice smrti. Sb- Vabije'.*11 prijatel;,i s0 Pri->azno ^Odobritev Mihelicha Cl oliska demokratska liga v i evelandu je včeraj odobrila lichlidatUr° Mr> J°hn L' Mihe" a za mestnega sodnika. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 21, 1939 i v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME §117 8t. Clair Avenue _Published — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland. Ohio dally except Bunflaya *nd HoUdayg_ NAROČNINA: Sa Ameriko In Kanado, us leto IB .50. Zs Cleveland, po pofttl, celo leto $7.00. Ba Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po rasnaAalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, oelo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 for 8 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by earrlera, $5J50 per year, $3.00 tor S months European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 8c Entered as second class matter January fith, 1000, at th« Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Id, 1878. 83 No. 220, Thurs., Sept. 21, 1939 nale in najmanj osem mesecev bi vzelo, predno bi mogli kaj prida prodati, da bi se izplačalo odpeljati. Toliko časa pa menda tudi vojna ne bo trajala v Evropi, Švica, Danska in vse skandinavske države so ostale ves čas svetovne vojne nevtralne, pa so se tepli prav pred njih pragom. Kako ne bi mogli ostati nevtralni mi, ki smo daleč od bojne vihre? Po našem mnenju je vse preveč besed, za in proti. beseda iz naroda Je res nekaj čudnega Oni dan je izrekel senator Borah iz države Idaho, da je nekaj skrivnostno čudnega, ker Anglija in Francija ne poka-žeta nekaj več živahnosti na zapadni fronti. Res, človeku, ki opazuje razvitje vojnih dogodkov in ki jih primerja gromovnikom, ki sq se navduševali pred začetkom vojne, se mora zdeti vse skupaj nekaj izrednega. Od 3. septembra, odkar sta Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji in poslali vse svoje sile na nemško fronto, nista še zavzeli toliko ozemlja, kakor ga, en srednjevelik petelin preskoči, bi skoro rekli, Njiju letala niso napravila še prav nobene škode na nemški strani. Njiju povodna operacija proti nemškim podmornicam ni napravila skoro prav nobene škode, dočim so jim Nemci že potopili okrog 30 ladij. Ali ni to nekaj čudnega? Kakšno vlogo igrata Anglija in Francija? Na kaj čakata? Ali ju je morda sram, da bi napadli Nemčijo, ki je zaposlena na Poljskem? Morda čakati, da bo Nemčija lahko vzela zadnjega vojaka iz vzhodne fronte na zapadno in bo rekla zaveznikoma: no, zdaj pa le zdaj se pa že lahko malo udarimo? Take in enake misli se vsiljujejo človeku, ko opazuje akcijo francoskega in angleškega generalnega štaba, ki samo pošiljata v svet vesti, da se je tukaj in tukaj močno streljalo, položaj pa je nespremenjen. Vsakdo je pričakoval, da bosta Anglija in Francija udarili z vso silo v Nemčijo, da tako oslabita .Hitlerjevo moč na Poljskem. Saj sta vendar Anglija in Francija dajali pogum Poljakom češ, kar naprej, fantje, mi smo z vami! In Poljaki so se zanesli na besede mogočnih zaveznikov in udarili ob nemško soldatesko upajoč, da ne bodo sami. Pa minili so dnevi, minili so tedni, pomoči od nikjer. Hitler je z bliskovito naglico sunil v Poljsko, bombardiral mesta in vasi in pošiljal nazaj poljske ujetnike, menda dobro vedoč, da ne preti njegovemu hrbtu nobena nevarnost. In resni. Francija se je bahala, da ima na nemški meji 6,500,wu mož. K tem je treba prišteti še 300,000 angleških vojakov, kakor pravijo. In vsa ta moč stoji nasproti bori nemški moči 500,000 vojakov. Nemška letala so preletela skoro vso Poljsko in vrgla na tone bomb na poljska mesta in vasi. Ali ste kaj brali, da bi eno samo francosko ali angleško letalo vrglo eno samo bombo na kako nemško mesto? Pa ste v istem času morda slišali, da bi ena sama nemška bomba padla na kako francosko ali angleško mesto? Ne! Očividno je, da Anglija in Francija nista izpolnili svojih obljub, ki sta jih dali Poljski. In če jih nista, sta že vnaprej vedeli, da jih ne bosta. Zakaj pa potem dajati pogum Poljakom, naj se ne podajo? Zakaj žrtvovati tisoče poljskih ljudi brez potrebe, ko se je vedelo vnaprej, da Poljaki brez pomoči Anglije in Francije nimajo nobene — prilike do zmage ? Zakaj žrtvovati toliko lepih poljskih mest, ki so danes v ruševinah? Ali ni človek upravičen soditi, da je bila Poljska prodana, kakor je bila prodana Češka? Morda imata Anglija in Francija kako pojasnilo k temu, toda do danes ga še nista povedali. Kakor se pa razvijajo dogodki, si človek nehote misli, da so tudi v Angliji in Franciji mnenja, da je Bog najprej sebi brado ustvaril. Tega mnenja bomo, dokler nas ne prepričajo drugače. Lastne sence se bojimo - | kakšen vik in krik je nastal po prostrani naši deželi, da ne smemo iti v vojno! Čemu ta strah, čemu to vpitje ? Saj je vendar itak vsak Amerikanec proti temu, da bi šle Zed. države v vojno. In če smo vsi proti temu, če smo vsi enih misli, da ne gremo čez morje, čemu si pa potem pripovedujemo na vso sapo, da ne bomo šli. Kdo nas pa sili, če ne maramo iti? Saj nimamo ne kralja ne cesarja in ne diktatorja, ki bi kar zapovedal in boben bi zapel, pa bi marširali v bojni metež z vihrajočimi zastavami. Saj imamo vendar vlado naroda in samo narod odločuje, potofn kongresa, če gremo v vojno ali ne gremo. Naši zastopniki v Washingtonu vedo, saj je bilo dovolj pisanega o tem, da smo proti temu, da bi se Zed. države vmešale v vojno. Torej ne bo kongres glasoval za vojno. Si ne, bi upal vzpri-Čo protivojnega sentimenta v deželi. Danes se zbere kongres k zasedanju, da odloži, če bomo prodajali orožje in municijo ali ne. Naj naši kongresniki odločijo tako ali tako, rezultat ne bo vojna. Dokler hodijo k nam po orožje, se dežela ne more zaplesti v vojno. Saj pride lahko vsak ponj, če plača. Kako ga pa pripelje domov, je njegova briga. Pri vsem tem viku. in kriku je pa najbolj smešno še to, da se nekateri tako boje prodajati orožje in municijo, pa se ne vprašajo, Če ga imamo sploh kaj naprodaj. Kar izdelamo orožja in municije, je za našo domačo uporabo, kar je pa odveč, so ga že sproti pokupili. V zadnji svetovni vojni je minilo osem mesecev, predno smo mogli sploh kaj municije poslati na fronto za naše vojake. Ves ta čas so pa Francozi zalagali našo armado. Torej bi tudi zdaj, če odločimo, da bomo odprli štacuno, morah šele postaviti stroje in spremeniti industrijo v arze- danji župan Harry L. Davis, nekdanji okrajni blagajnik Alex Bernstein, ki je pobasal pol mili-j jona dolarjev iz okrajne blagajne, councilman, zviti republikanski maček H. Finkle in mnogo drugih korupiranih republikanskih voditeljev. To je nekaj vzrokov zakaj so se nekateri de-mokratje, ki so nameravali podpirat* republikanca 0'DonnelIa — se obrnili sedaj od njega in bodo podpirali svojega lastnega je boj danes, drugič na Koroškem, ko sem se bojeval za Jugoslavijo. Strašno neprijetno je, ampak tako je bilo in minilo je ter se kot tak z vojno absolutno ne strinjam. Pri tem pa je treba vpoštevati okolščine kakšna je vojna. Leta 1914 nas je poslala Av-stro-ogrska v Galicijo boriti se proti Rusiji, ki je bila tako poštena, da se je postavila za malo toda junaško Srbijo, katero je hotela nemška soldateska izbrisati iz mape. To je bilo krivično in tisti, ki so to povzročili so dobili plačilo, kakršno so pač zaslužili. Srbija je pa dobila nazaj več kakor je prej imela, ker godila se ji je krivica in to se pa vedno maščuje. Zato poskrbi On, ki vodi usodo narodov ter so pred Njim vsi enaki. Danes zopet odmeva bojni rog po zemlji, ki mi je znana iz leta 1914. Marsikatero mesto, ki ga gledam na zemljevidu, poznam Bodite z nami! Radost me je navdala, ko sem se po vojnemu času priselil v Cleveland in pozneje kupil posestvo v območju collinwodske naselbine in v njej našel zgrajen narodni dom. Najbrže nikoli ne bi v tej okolici živel in lastoval premoženja, če ne bi bil uverjen, da tukaj živi podjeten in nesebičen slovenski narod. Dokaz idealnih naših ljudi mi je bil, dograjen narodni hram. Nisem se motil, našel sem v sosedstvu najboljše prijatelje in narodne delavce. Pričel sem se polagoma udej-stvovati pri narodni ustanovi in v delu za narodno stvar tudi pričel spoznavati, da ima to nesebično delo včasih tudi senčno stran, preko katere se mora stopiti in pozabiti, da se ohrani složnost in dobra volja. Pregovor pravi: "narodna dela so z brco plačana," toda nekdaj pa le najdejo hvaležni odmev, ko se vremena zjasnijo. Ne omenjam tega toliko radi sebe, ampak radi onih naših pionirjev, ki so bili pričet-niki Slovenskega doma na Holmes Ave., pa so morali radi svojega nesebičnega dela v zahvalo slišati pikre besede. Pripomnil bi jim rad, da dejanja, ne pa prazne p^krosti, govore o vašem velikem narodnem delu. Žuli vaših rok so vzidani v zgradbi Slovenskega doma in nikdo vam ne vzame tega kredita, da to ni vaše dete in vaše delo- Stali ste ob njem, ko se je pričelo, ko se j.egracli}o.in ko je v ponos naselbine stalo in dajalo streho obilnim našim društvom in stali ob njem, ko ste stotake žrtvovali v narodne svrhe. Zato hočemo tudi danes, ko je dvajset let za nami, da nam stojite ob strani in nas bodrite k uspešnemu nadaljevanju vašega plemenitega započetega dela. Vaše oko naj še vedno zre na zgrajeni spomenik — Slovenski dom — kj ste ga postavili sebi in nam v ponos. Dragi pionirji in delničarji, bodite naši gostje dne 24. septembra, ko bomo praznovali spominski dan vaših plemenitih narodnih del. Vljudno vabim vse rojake in rojakinje iz Clevelanda in okolice, da nas posetite in z nami praznujete zgodovinski dan očeta vseli slovenskih narodnih domov v državi Ohio. Frank Znidaršič, predsednik gospodarskega odbora Slov. doma Holmes Ave. Demokratski kandidat za župana Kot je politično stanje izgledalo pred nekaj tedni, glede županskih kandidatov v Clevelan-du, je bil marsikateri demokrat mnenja, da demokrat je nimajo dosti prilike izvoliti svojega županskega kandidata v primarnih volitvah. Politično stanje, pa se je v Clevelandu, zasukalo v popolnoma drugo smer. Nekateri demo-kratje, kakor tudi nepristranski volivci, kateri so se mislili že podati v tabor kandidata John O'Donnell-a in mu pomagati do izvolitve, so si sedaj premislili, ker se je republikanski kandidat 0'Donnell preveč tesno zvezal s staro koruptno republikansko gardo, katera je že zdavnaj izgubila vse zaupanje pri volivcih mesta Clevelanda. V tej koruptni grupi, kateri misleči volivci ne morejo zaupati in katera bo vodila kampanjo za izvolitev O'Donnella so: nek- kandidata za župana Wm. C Dixona, katerega je priporočil prejšnji ugledni senator Robert Bulkley, progresivni demokratski stranki, ki ji načel ju je bivši župan mesta Clevelanda, Ray T. Miller, v odobritev. Mr. Dixon Ima čist in ugleden javni rekord, katerega mu marsikdo zavida. Mr. Dixon je bil za časa župana Ray T. Millerja v njegovem kabinetu, kot pomožni pravni svetovalec. Bil je izvoljen za vrhovnega odnika države Ohio, kot dobrodelni direktor države Ohio je vršil to naporno delo nad vsako kritiko, si pridobil ugled in spoštovanje v]seh strank. Leta 1934 je kot kandidat v 22. kongresnem distriktu, ki je z večino republikanski, skoro premagal svojega nasprotnika. Mr. Dixon, demokratski kandidat za župana, je odločen, energična oseba, z večletnimi izkušnjami v javnem življenju, ki pozna potrebe ljudstva in mesta Clevelanda. Izvrševalni odbor demokratske stranke pod vodstvom Ray T. Millerja, in vardni vodje vega okraja, o sklenili na zadnji seji enoglasno podpirati Mr. Dixona :.a župana, kot je priporočal predsednik svetovalnega odbora oivši senatQr Mr. Bulkley in mnogo drugih vpljivmh oseb v stranki. Uradna otvoritev kampanje za izvolitev Mr. Dixona, se bo vršila 22. septembra v Bana-ter dvorani, na zapadni strani mesta. Govoril bo po vseh var-lah v mestu in vodil intenzivno kampanjo s pomočjo progresivnih demokratov. V naši 32. var-di bo govoril 28. septembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. V nedeljo 24. septembra, se bo vršil v počast Mr. Dixon velik piknik (steer roast) na Rybak Basta Grove, 6323 Turney Road, kateri se obeta biti ravno tako dobro obiskan, kakor lansko leto, ko se je vdele-žilo piknika blizu 30 tisoč ljudi. Največji škandal za demokrate bi bil, če bi ne izvolili demokrata za župana v Clevelandu, ko je vendar pretežna večina volivcev demokratska. To se je pokazalo v predsedniških volitvah, ko. je dobil predsednik Roosevelt 160 tisoč glasov večine, in lansko leto, ko je dobil kandidat za go-vernerja Sawyer 65 tisoč glasov večine, ičle hočemo pripraviti pot za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta, moramo izvoliti županom mesta Clevelanda pogumnega, energičnega, izkušenega demokratskega kandidata Mr. Wm. C. Dixon. John Rožanc. ---o-— Moje mnenje glede nevtralnosti Prečital sem članek: "Nevtralnost in nevtralnost," kjer je na koncu članka vprašanje: "Kaj mislite pa vi, naši naročniki o tem?" No, če je temu tako, podam pa tudi jaz svoje mnenje. Jaz, za svojo osebo, sem proti vsaki vojni, kajti okusil em jo na svoji lastni koži in sicer dvakrat: prvič v Galiciji kjer se bi- in poz,nam kraje našiih bojišč, kjer so padali slovenski možje in fantje, ne da bi vedeli zakaj. Pred oči mi stopajo: Tarnov, Przemisl, Tarnopol, Lvov in druga mesta, koder smo hodili, se bojevali ter prodirali in se zopet umikali, napadali in odbijali, smrt pa je kosila na debelo. Danes zopet lije kri po teh krajih, ko je Hitler, kakor hunski kralj Atila, vdrl s svojimi motornizi-ranimi tolpami v zemljo, ki ni nemška, ampak poljska. In, da bo ironija še večja, se je dvignil tudi moderni čingis kan — Stalin, ter vdrl v poljsko zemljo. Anglija in .Francija sta možato stopili na stran Poljske, kakor je nekoč Rusija ob stran Srbije. In zdaj je pa veliko vprašanje nevtralnosti vsepovsod in tudi v Združenih državah ameriških. Tukaj ne želimo vojne, ampak serinjamo se vsi, ki nam je za pravičen mir, s predsednikom Franklin D. Rooseveltom, da se prekliče embargo na orožje ter tako pomaga tem, ki so pomoči potrebni. Anglija, Francija, Poljska niso marale vojne, ampak če je bila Poljska, kljub vsej želji in prošnji po miru, zverinsko napadena, se je pa tudi morala braniti. Logično! Ali naj se miru na ljubo usmrti? Zato vsak iskren Amerikanec, ki mu je za demokracijo, naj podpre našega predsednika Roosevelta. Nismo za vojno, smo pa za pomoč pogaženi poljski republiki, ki nima za vojno druge krivde kot, da se mora braniti in da se brani ima pravico po vseh postavah, oožjih in človeških. Poljski narod. Poznam ga, dober je, pošten narodno zavele n in veren. Svojo zemljo je še /sikdar branil junaško in ne sa-no svojo tudi drugim je pomagal. Da so bili Turki pred Du-lajem tepeni in da ni Islam preplavil Evrope, gre zasluga Poljakom. Oni s svojim kraljem Jan Sobieskim so leta 1683. rešili Dunaj in rešili civilizacijo. Tudi Ameriki so dali junake, ki so se bojevali za svobodo Združenih držav ameriških. Komu ni znan Kosciuszko, ki se je boril ob strani prvega predsednika George Washingtona, kdo ne pozna imena Pulaski, ki je padel za svobodo te dežele in to sta bila dva velika Poljaka in junaka. In veren je ta narod. Komu niso znani odlični svetniki katoliške Cerkve, katere je dal ta narod: Sv. Stanislav Kostka, sv. Kazimir, škof sv. Stanislav, sv. Andrej Bobola, sv. Jadviga, in še dolga vrsta odličnih svetnikov in svetnic, ki pričajo o veliki vernosti tega naroda. Ves omikan svet, ki spoštuje človeške svobodščine je na strani Poljske, katere zaveznici sta Anglija in Francija. Takim me-šetarjem kot sta Hitler pa njegov vredni pajdaš Stalin, ni zaupati ničesar; danes slovesno obljubita, jutri se na to požvižgata in raztrgata. To sta pokazala na Poljskem. Hitler pa že dostikrat preje, ko je gazil dane obljube, ki niso vredne piškavega oreha. Dokaz temu je čehoslova-ška republika. Hitler je na ob- ljubo pljunil in čehoslovaško ra-strgal. Kdo naj še verjame njegovim besedam in obljubam? Noben pameten človek. Radi njega je bila vedna napetost in rož-lanje z orožjem in je vse bilo že nervozno, da ljudje sami niso vedeli kaj naj bi počeli. Da se temu delno opomore, naj Amerika zavrže embargo ter da priliko Angliji in Franciji za zmago, kajti drugače, če zmaga Hitler in njegov pajdaš Stalin, tedaj se utegnejo (demokracije bridko kesati in se jim lepega dne utegne goditi isto kot se danes godi s Poljsko. Vojno danes ustaviti je nemogoče, ker nazijska nadutost ne pozna nobene meje ter mori, da je groza in je vsak apel za mir in človekoljubnost, bob ob steno. Ni treba, da gre Amerika v vojno. Ne, tega nočemo, a tako kot pa se je izrazil naš predsednik Roosevelt, se pa strinjamo. On je dovolj razsoden in pameten in upajmo, da bo tako razsoden in pameten naš kongres. Kakor čitam je poljski župnik, fare Brezmadežnega Spočetja, Rev. Mlotkovski vrgel peticijo, ki je za embargo, v koš. Če bi jo podpisal bi s tem pljunil na muče niški poljski narod, ki je prisiljen braniti svojo zemljo, narod' nost in vero. Bog daj temu junaškemu pa vernemu narodu svojo pomoč, da dobi zadoščenje za krivični vpad modernih Hu-nov. Ježe Grdina. Vojni veteran. -o- Naznanilo Vsem članom St. Clair Rifle and Hunting kluba se naznanja, da se je na seji sklenilo prirediti nekoliko zabave za člane, njih družine in prijatelje. Vsak član bo dobil eno, na ražnju pečeno kokoš—zastonj. Ako bo hotel več kot eno, bo moral odšteti $1.50. Ravno tako bo plačal vsak, ki ni član kluba. Drugo bo vse po navadi. Ta reč se bo vršila na naši farmi dne 1. oktobra in se začne opoldne. Vsa naročila za kokoši, najsibo za člane ali druge, morajo biti javljene pri tajniku, Andy Bozichu, 1268 E. 169th St., Cleveland, O., najkasneje do 26. septembra. Pri naročilu se mora tudi vnaprej pačati $1.50 za več kot eno kokoš naročeno od člana in za vsako naročeno od nečlana. Skušali bomo tudi skuhati ajmoht, ki bo tudi zastonj in še mogoče kako prikuho, če bomo utegnili. Da bo pa vse bolj prijetno mora vsak udeleženec, član ali nečlan, prinesti s seboj, zase in za svoje, potrebne krožnike, vilice in nože, zobotrebce in rute. Mize, klopi in sol preskrbimo mi. Nad vse pa je potrebno, da so naročila pri tajniku o pravem času, kakor gori omenjeno. Mi bomo napravili le toliko, kolikor bo naročenega do 26. septembra. Kdor bo prišel kar tako, bo skozi prste gledal. Pozdrav in na svidenje. Odbor. —--o-- Napačna posoda Piše Josephine Eisenhardt Naj vam povem kako je nekoč neka kmetica, doma tam nekje iz hribov, prinesla na Menišijo naprodaj pisker masla. Veste, pa tista posoda, v kateri je imela maslo ni bila prav pravdanska in zato po nobeni viži ni mogla spraviti masla v denar. Vam rečem in pravim, to je bilo pa tako. Torej ta gospodinja, ki je bila doma tam nekje iz Otav, če mar ne od Pikovnika ali pa od Cajnarjev, ali pa morda celo izpod Slivnice. No ja, bila je doma iz prelepe fare sv. Vida. Veste tam pravijo, da je deset vasi pa samo dve hiši, pa računajte kako je to mogoče. Čakajte no, kako je že bilo s tem maslom oziroma s tisto posodo, ki je bilo maslo v njej. Toi-ej nekega dne pravi gospodinja svojemu možu: "Jozes- tana, več stari ena nesreča se mi je zgodila." — "Jaaaa," zategne mož, "kaj pa je spet za en zlomek?" "Saj že naprej vem, da boš spet razsajal, kakor zmiraj, kadar se meni po nesreči kaj ubije, kakor se mi je ravno zdaj. Veš tisti pisker v katerega devam maslo mi je ušel iz rok in mi je ..." "Saj pravim: Ti si pa res nerodna babnica, tastara in si. Zdaj bo treba pa spet denar štet za nov pisker, še ob grunt me boš spravila in me boš," godrnja mož. Na vse zadnje pa se je še nekam hitro potolažil in rekel ženi : "Saj bo menda drugi teden v Cerknici semen, pa bova šla tja doli pogledat, jaz bi si rad kupil tudi en nov klobuk. Moj ta zahmašni je že precej star, že od takrat, kar sva se vzela in temu je že precej let. Že sem skoro pozabil, saj res menda je bilo tisti predpust, ko je bil v Ljubljani potres, če se ne motim, sedaj je menda pa že čas, da tudi jaz dobim nov klobuk no, in ti si boš pa lahko pisker kupila." No, pa sta jo res na vse zgodaj, na semanji dan, pobrala v Cerknico. Mož je šel izbirat svoj kast or ec, žena pa pisker za maslo. Nanavadnem prostoru, tam pri Taboru, je imel očka Ribničan že lepo razloženo svojo glinasto robo. Vsake sorte sklede, piskre, lat-vice in kožice, od najmanjše pa do največje. Zraven pa še konjičke in petelinčke, ki odzad piskajo, kakopak in da je bila zaloga popolna tudi nočnih posod ni manjkalo in na te posode je imela naša kupovalka obrnjene svoje oči. Vam rečem. Očka Ribničan jo prijazno pobara, če morda rabi kaj za pod posteljo. Nak ravno za pod posteljo ne, ampak rada bi dobila eno posodo za maslo notri spravljat, takole za ene pet kil, da bi držala. No, očka Ribničan so kar hitro našli nekaj primernega^ kakor so dejali—ja kruota nu—tukajle je najkaj, ki je roč stran padel. Bova pa zglihala, da bo malo ceneje. Žena je bila zadovoljna, ko je prišla do primerne posode in še prav dober kup, kakor je mislila, seveda, Ribničan je bil pa tudi vesel, ko je tako hitro prodal posodo brez roča. Žena hitro pobaše posodo v svojo čajno in poišče moža, ki si je med tem časom tudi že izbral svoj klobuk in ga je imel po-veznjenega kar na ta starega in je lepo paradiral po sejmu ter si mislil, da vse gleda za njim in njegov novi klobuk. Kakopak in menda ja! No, po dobri kupčiji sta jo mahnila v Žajfenco na eno šil-ce, prigriznila še malo goleža s par žemljami in dobro okrepčana in tako podprta sta jo mahnila po bližnjici na svoj par ur oddaljeni dom. Doma se je žena hitro lotila delati v pinji, nato sveže maslo skuhala, ga lepo precedila v (Dalje na 3. strani) te^^meteaTpa m Urška se je odpravljala v staro kontro. Ko sta se z možem poslavljala, ji soprog reče: "Srečno potuj in Bog naj bo vedno s teboj." "No, upam da bo, vendar ga bom poprosila, da včasih tudi malo' za teboj pogleda," ga tolaži ženka. * V soboto precej pozno je prilo-mastil domov hišni gospodar, žena je vedela, da je najbolje, če molči in tudi je. Zato sta imela pa več pomenkov drugo jutro, ko mu je žena na dolgo in široko dopovedovala, kakšno strašno škodljiva je pijača. "Kar vzemimo," je rekla, "da bi natočil v en škaf vode, v en škaf pa visko, pa bi prignal osla zraven. Kaj misliš, kaj bi pil? Ali ne vodo?" "Seveda bi jo, ker je pač osel," važno pripomni mož. Gostilna naprodaj hitremu kupcu zelo poceni. Se nahaja na najboljšem prometnem prostoru. Vprašajte na 6702 St. Clair Ave. Good Time Cafe. (221) vaše maslo, k nam ga ni treba več nosit. Jaz ga že ne bom nikdar več kupila od vas," doda gostilničarka in obrne kmetici hrbet. Kmetica pa vsa prestrašena začne prav sveto zatrjevati, da je posoda čisto nova in da jo je šele včeraj v Cerknici na sejmu kupila, ker se ji je zdela na vso moč pripravna in se ji je. Kakopak, pa Markotova mama ni hotela niti besedice več slišati o tem. Vsa žalostna je kmetica pobrala svoj pisker z maslom in jo ubrala v Begunje, in ker tudi tam ni mogla prodati svojega masla, jo je mahnila pa še v Cerknico, pa tudi tam ni hotel nihče kupiti njenega masla. Končno pa je vsa utrujena in objokana, po celo-dnevni brezuspešni kupčiji, privandrala domov. Nato je maslo pret<£ pila v navaden pisker ter zraven še nekaj svojih solz pride-jala, seveda tisto nesrečno posodo pa z veliko ihto zagnala tja daleč za plot, med največje koprive, tako da se je razletela na tisoč kosov in zopet je v dostojni in masla vredni posodi svojo robo lahko prodajala. Toda pri Markotovih v Sel-ščku ga od nje že niso nikdar več kupili, menda ja ne . . . Jaz bi še samo to dodejala in rekla, da je bilo kar res na vso moč "apetitlih," kaj ne? Ha, ha, ha! Lepa prilika Proda se delikatesna in konfekcijska trgovina. Jako dober kup in lepa prilika za podjetnega človeka. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (220) Odda se lepo stanovanje, 4 sobe, kopališče, furnez; spodaj. Vprašajte na 700 E. 160th St. (220) Baltiške države se tresejo pred Rusi Copenhagen, 20."sept. — Poroča se, da je ruska bojna mornarica zaprla estonsko obrežje, radi česar se je zbudil strah v treh majhnih baltiških državah za svojo bodočnost, namreč Estonije, Latvije in Litvinske. Zdaj, ko vidijo usodo Poljske, ki je padla med dvema ognjema, Nemčijo in Rusijo, ,se te državice opravičeno boje, da bo tudi nje stisnila grabežljiva roka obeh sosedov. Vsakdo ve, da si Rusija že dolgo želi pristanišče v tem kraju. Iz Londona se poroča, da je Nemčija obljubila Rusiji eno teh pristanišč, predno se je podpisala pogodba. Zato je pričakovati, da si bo Rusija zdaj vzela še te državice, ki jim bo dala avtonomijo pod ruskim pokroviteljstvom. Hiša se odda v najem,-7 sob, za eno družino, 2 garaži, vse lepo urejeno; blizu slovenske cerkve in šole; na 799 E. 157th St. Vprašajte na 15706 Holmes Ave. ali pokličite po telefonu Liberty 0781. (220) OVERCOATS TOPCOATS SALE 1295 PRE-SEASON Ready-to-Wear "Direct Prom our Factory to You!" Form-fitted Raglans in all shades Sale price on broken lot suits $12.95 Latest made to measure. FALL CLOTH now on display $22.50 MILL END PANTS to orjjer—$3-95 Taft upa, da bo Hitler pometen s pozorišča San Francisco, Cal. — Tukaj je imel govor ohijski senator Robert Taft, ki je zlasti poudarjal, da je prva naloga Zed. držav, da se izognejo največje katastrofe modernega časa, to je vojne v Evropi. Nadalje se je senator Taft izrazil, da je on za to, da se spremeni nevtralna postava v toliko, da lahko prodajamo orožje in municijo. To, je trdil senator, nas bo prej obdržalo iz vojne, kot kaka druga stvar. Končno je Taft še izrazil željo, da bosta Anglija in Francija pometli s Hitlerjem, za kar so poslušalci senatorju toplo aplavdirali. BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave, 6122 St. Clair Ave 404 E. 156th St. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in rinhpn MALI OGLASI Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KJEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV V najem se odda dvoje stanovanj in sicer eno obstoječe iz treh sob in drugo iz dveh sob. Vprašajte na 1148 Norwood Rd. (222) • Ne sodite kakovost Old Portage po tej iaemno nizki ceni. Poskusite sra! Vdihajte njega prijeten ven«! Zmešajte ga v cocktails, highballs, all ga vzemite "tistega." Kikli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polne mere okus, ki vam bo res prijal. Ce sodite po Etuklenici aH enem pežirku, tise« se strinjajo, «2a .le najboljša kupčija v rye. -r Jas Barclay & Co., Limited, Dctpit, Mich. FULL QUART Code No. 67-fl Full 90 Proof Francoska dekleta so se ponudila 'za letalsko službo Kadar jih bo domovina potrebovala, jih bo poklicala. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 21, 1939 WINNET0U Po nemAkem Isvlrnlka K. M»y» ni. Izredno pa se je povečal iz-Voz v klirinške države. Kljub temu pa smo v prometu s klirinškimi državami pasivni za 388 mili j. din, z deviznimi državami pa smo aktivni za 224 mili j. din. Zanimivo je, da se je naša aktiva v trgovini z deviznimi državami v primeri z lansko dvignila za celih 100 odstotkov. Glavni izvozni predmeti so bili letos razne rude, medtem ko je bilo lani žito. -o- — Vipava. Edvard Mohorčič je z avtomobilom težko povozil nekega vojaka, ki se bo moral 40 dni zdraviti v bolnišnici. S ■M tudi v bližini Dravograda. r Tam je poskušala priti čez me- ^ jo skupina treh ljudi. Tudi te 1 so zalotili graničarji in ker se ) niso takoj na poziv ustavili, so * streljali. Dva sta obstala, tre- 5 tjemu pa je uspelo, da je iz- 1 ginil v gozdu. Vsa meja je • sedaj prav zaradi tega tisotap- ^ stva strožje zastražena in ljudje, ki se podajajo skrivaj čez f mejo, se niti ne zavedajo, da so 1 v smrtni nevarnosti, če se gra- 1 ničarjem takoj ne pokorijo. Kljub vsem tem ukrepom pa jih je še vedno veliko, ki za- • puščajo celo dobre službe ter 1 gredo v negotovost v tujino. ( Tako je v železarni na Muti, ki svoje delavce ne plačuje sla- J bo, pustilo posel kar osem ko- . vačev ter so šli ponoči v Nemčijo. Nagovoril pa jih je k temu neki Ott, ki je bil našim oblastem znan zaradi svojega : protidržavnega rovarenja. Ott je pobegnil s svojimi žrtvami vred. Iz čisto obmejhih kra- : jev ljudje sicer ne silijo preveč v tujino, ker so jim razmere tam dobro poznane ter vedo, da se tam nikakor ne 1 pretaka samo med in mleko. 1 Zato pa je večja lahkovernost : bolj v ozadju meje. Največ pa : je teh begunov iz notranjosti : države, ker imajo tam agenti najlažji posel. —K delavcu Andreju Luž-niku pri Sv. Janžu nad Vuze- : nico je prišel 33 letni kovaški pomočnik Anton Remic iz Vu-cenice. Hotel je kupiti mladega psa od Lužnika. Pogodila sta se za ceno ter je bila kupčija sklenjena. Potem pa je Remic prosil Lužnika, naj mu njegov otrok nese psa z njim v Vuzenico. Lužnik je poslal svojo sedemletno hčerko, ki je vzela psička v naročje ter je odšla z Remicem. Komaj pa sta prišla nekaj sto korakov od Lužnikove hiše, se je Remic vrgel na otroka ter izvršil nad njim ostuden zločin. Nesrečna deklica se je čez nekaj časa komaj.,privlekla domov, nakar je odšel oče po orožnike, ki so zločinca aretirali ter ga oddali v zapore marenberške-ga okrajnega sodišča. —Izvoz iz naše države je bil v prvem polletju po vrednosti blaga večji kakor v lanskem prvem polletju, vendar pa je za lanskim zaostal po količini. Za kakih 25 milij. din je bilo izvoženega blaga več, količin-. ' sko pa ga je bilo za 200,000 ton ' manj. To pomeni, da se je " naše blago letos v tujini mnogo boljše prodajalo kakor la- IZ DOMOVINE c ___ g ' ~ s SMRTNA ŽRTEV TIHOTAP I^ STVA Z LJUDMI U —Maribor. Brezumno in zlo- r činsko izvabljanje naših delav-L nih ljudi čez mejo je že obro- g dilo žalosten sad. Nedavno je v padla žrtev tega tihotapca. V c Slatinskem dolu pri Svečini je s bil tik Anderličeve hiše ustre- j Ijen 42 letni delavec Ivan Maj- L heniČ iz Peker pri Mariboru. } Majhenič je imel zaposlitev v • Limbušu, toda neprestane go- , vorice o boljšem zaslužku v tu- h jini so tudi njega izvabile, da j se je udal vabljivim glasovom ( ter se je zaupal agentom, ki so I ga skušali skupaj z nekaterimi drugimi tovariši spraviti čez mejo. Večja skupina teh ljudi se je snoči podala po stari tihotapski poti, ki pelje skozi Slatinski dol proti meji. Tik meje pa jih je presenetil gra-ničar ter jih ustavil. Nekateri so se odzvali pozivu, Majhenič pa je hotel pobegniti. Stražnik je za njim zaklical svarilo, potem je ustrelil nekajkrat v zrak, toda ker je le bežal naprej, je pomeril ter ga zadel. Krogla ga je vrgla po tleh, prebila mu je hrbet ter izstopila na prsih. Še je živel, ko so ga naložili na voz, da ga I • zapeljejo v mariborsko bolniš-. nico, toda med prevozom je iz-, dihnil. Ostale begune so gra-■ ničarji pripeljali v Maribor ter jih izročili obmejni policiji. Do streljanja je prišlo only74^I fSSb i Mgg PB Code No. 67-C Ht 1 El BHMbI »Vi "flftMf 11^ŠmKBSSM $1.40 A G O O^D N A M E y T O GO BUY "K čemu?" "No, k tistemu Apaču. Indijanec, pa tako nastopa! Ustrašili so se ga kakor vrabci jastreba. Le škoda, da je tako naglo izginil! Nikjer ga ni videti. Stopil bi za njim, rad bi vedel, po kaj je prišel v Ma-tagordo in ali se je naselil v mestu ali zunaj na prostem. Konja je vsekakor nekam shranil, kajti brez konja si Apača in posebej Winnetoua ne morete misliti. Sicer pa ste se dobro odrezali, sir! Skorajda sem se bal za vas, kajti s takimi ljudmi, kakor so tisti tamle, ni dobro natvesti. Res pohvaliti vas moram! Pogumno in čisto stro-kovnjaški ste opravili s tisto pasjo zverino! Videti vam je bilo, da ste vajeni takih nastopov. Mislim, da ne bodete več dolgo greenhorn —. Pa tule je najin wigwam! Poj deva v sobo? Mislim, da ne. Takle star trapper — lovec —, kakor sem jaz, se ne skriva rad med zidov je. Ljubše mi je, če imam svobodno nebo nad seboj, ko pa nizki strop. Pa stopajva še malo po temle prelepem mestu, ki mu je ime Matagorda. Ali vrževa karte? Ne vem, s čim bi sicer človek tod ubil svoj dolgčas. Kvartate?" "Ne. Ne znam kvartati in se kvartanju tudi ne maram priučiti." "Prav tako, mladi človek! Ampak tod igra na karte vse, kar leze in grede. In onstran v Mehiki je še hujše. Tam igra vse, moški, ženske, mačke, miši, vse —. In nož tiči le narahlo za pasom. Pa poj diva na sprehod, če se vam ne ljubi kvartati Potem povečerjava in leževa zgodaj spat. V tej blagoslovljeni deželi človek nikdar ne ve, ali bo drugo noč imel priliko za počitek in kje in kako bo spal, — če bo vobče še spal." "Pa menda ne bo tako hudo —" NAPAČNA POSODA (Nadaljevanje lz 2. svani) pripravljeno in lepo omito posodo, masovnek pa je dala otrokom polizat, ki so se kar stepli zanj. Pa saj masovnek je res dobra reč. Delikatesa prve vrste je, vam rečem, posebno , pa za otroke. Vselej smo se otroci veselili dneva, ko so naša mama kuhali maslo in smo se tudi mi otroci dostikrat kregali, tepli in tudi lasali zraven, ko smo s prsti strgali po skledi in lizali tisti nepozabni in nebeško dobri masovnek, ali pa latvico s topljeno smetano. No, pa ne zamerite ko sem s hribov zašla pa v našo kuhinjo, ja kaj pa hočemo, ko se pa taki spomini iz otroških let tako ra-radi vračajo in nam delajo skomine, da si jih zaželimo vsaj za trenutek še nazaj . . . Torej pojdimo nazaj k kmetici iz hribov. Drugi dan je zavila pisker z maslom v čeden prtiček in ga v lepo pisani čajni prinesla, kakor že večkrat poprej, v našo vas k Markotovim prodat. Tam je bila stara in zelo priljubljena gostilna in trgovina. S prijaznim pozdravom "dober dan mama" se je kmetica prismejala s svojo veliko čajno v kuhinjo. "No, mati, kaj ste pa danes prinesli dobrega?" jo pobara Markotova mama. "J, maslu sem prinesla," se odreže kmetica, "pa še v čisto novi posodi," se še pohvali zraven. "Ravno prav, da ste ga prinesli, saj ga bomo precej rabili, ker bomo jutri pogače pekli, kar pokažite, bomo deli na vago, da bomo videli koliko ga je." Kmetica vesela, da je že skoraj prodala maslo, odgrne p rtič in pred presenečeno hišno gospodinjo se pokaže nova nočna posoda polna lepega rumenega masla. Markotova mama je en čas kar belo gledala in svojim očem ni verjela in nekaj časa še k sapi ni mogla priti in že se je mislila prekrižati, no, pa se vseeno ni, samo' sapo je nekje prav doli pod rebri zajela in rekla: "Jojzestana, pa kaj norite ali kaj, da v taki posodi nosite maslo okoli. Takoj se mi spravite stran s tem vašim maslom. Saj vam pravim, da me kar slabosti obhajajo samo ko vidim tole, kar vi okoli proda-: jate. Kar drugam nesite tisto šel daleč. Vzemite s seboj le to, kar za prvi trenutek potrebujete! Vse drugo pa si med potom kupite! Kake važne reči pa prav za prav nosite s seboj v tisti stari omari?" "Obleko, perilo, toaletne potrebščine, lasuljo, brado, barve, da se preoblečem, če je treba, in drugo." "Same lepe reči —! Pa same take, ki jih lahko povsod kupite. In kjer jih ni dobiti, tam jih pač tudi ne potrebujete. Dalje prihodnjič "O pač! Ne pozabite, da ste v Texasu! Razmere tod še niso tako urejene kakor v severnih državah. Razen tega butajo črez mejo tudi nemiri iz sosednje Mehike in razburjajo deželo. Marsikaj se pripeti, kar bi se sicer ne zgodilo. Midva na primer misliva v Austin potovati, pa vam povem, da je zelo dvomljivo, če bova vobče v Austin prispela. Tudi z Gibsonom in z njegovimi načrti morava računati. Morebiti mu je prišlo na misel pa je potovanje prekinil in kje med 1 potom izstopil. Seveda bova morala tudi midva izstopiti." "Kako pa bova zvedela, da io izstopil?" ■'Poizvedovala bova. Po Co- -loradu se potuje počasi, par-nikom se ne mudi tako kakor na primer na Misisipiju in drugod. V vsakem pristanišču imava nekaj minut časa, da lahko izstopiva in poizvedujeva za ubežnikoma. Pa se seveda utegne tudi pripetiti, da parnik ne bo mogel dalje in da nas bo izkrcal kje v divjini, koder blizu in daleč ni nobenega mesta in seveda tudi ne hotela." "Hm —! Kaj pa bom v takem slučaju s svojim kovče-gom počel —? Ga bom po divjini vlačil s seboj —?" Glasno se je nasmejal. "Kovčeg —! Kovčeg —! Kovčeg na potovanju —! Taka navada je ostanek predpotopnih razmer! Noben pameten človek ne vlači dandanes več kovčega za seboj, če gre na potovanje. In najmanj pa, če gre na tako pot, kakor je najina. Ce bi ' moral vse s seboj jemati, kar ^ sem kedaj na kakem svojem potovanju rabil, bi ne bil pri- "Pes, ne razumeš —? Govori!" Tedaj je Winnetou šinil pokonci, zravnal svojo gibčno, Prožno postavo in zapovedovalo dejal: "Nazaj —! Tak coyot mene »e bo oblajal!" Coyot je prerijski volk, znan Po svoji strahopetnosti. Njegovo ime velja splošno za psovko, posebno pri Indijancih. Kričač je kar zarjul. "Coyot — ? To žalitev boš : Plačal s krvjo, rdečkar! In sicer takoj!" Izdrl je samokres. Pa zgodilo se je, česar menda nobeden ni pričakoval od mirnega Apača. Winnetou je zamahnil, izbil naPadalcu orožje iz roke, ga grabil za boke, dvignil v zrak ln ga vrgel v najbližnje okno, da se je zdrobilo v kosce. Iz-zivač je zletel na ulico. Vse se je zgodilo tako bliskovito naglo, da se z besedami ne da povedati. In neznanski dirindaj je nastal. Okno je zažvenketalo, psi so tulili, ljudje so kričali in planili na no-ge- Vse pa je prevpil Winne-touov glas. Stopil je k pretepačem, pokazal na okno in kriknil: "Še želi kateri, da ga vržem skozi okno? Naj se oglasi!" Prišel je enemu izmed psov Preblizu. Pes je hlastnil po njem, pa Apač ga je sunil z n°go, da je cvileč zlezel pod mizo. Plaho in molče so se umaknili kričači. Winnetou ni imel nobenega orožja v roki. S samo svojo osebnostjo je obvladal divjake. Prav kakor krotilec s sa-^im pogledom užene divje zvezne. Vrata so se hrupno odprla ln kaznovani izzivač je planil v sobo, ves razrezan in po vsem licu krvav od razbitih šip. Izdrl je nož in z divjim krikom skočil v Winnetoua. Ta pa se Je gibčno okrenil, ga zgrabil za roko in mu izvil nož. In spet ga je dvignil kakor pero in vrgel ob tla. Nezavesten je obležal ----------------^ v Nobeden njegovih tovarišev se g genii. In kot bi se ne bilo nič n Zgodilo, je Winnetou mirno izpil t Pivo, mignil krčmarju, ki se je g ves prestrašen umaknil za vrata c Svoje sobe, segel za pas in mu dal y rUmeno zrno. c "Vzemite tole za pivo in za raz- t kito okno, master! Kakor vidite, j vam "divjak" pošteno plača! \ Upam, da bodo tudi tile "olikani , ljudje" plačali. Ne marajo rde- , ^ega človeka med seboj. Winne- ( tou, poglavar Apačev, bo šel, pa Ue, ker se jih boji, ampak ker se ' 3e Prepričal, da je le koža teh iudi bela, njihova srca pa niso. °*e%biti v njihovi družbi." g Z®1 je svojo srebrno puško in ^' ^iti pogledal nas ni, tudi M5 "e- smo zrli za njim. . Razgrajači so kmalu oživeli 111 Večja je bila njihova radoved-n°st ko njihova jeza in pa skrb 2a Nezavestnega tovariša. Silili so v krčmarja, naj jim dokaže, kaj je dobil. "Nugget je," je dejal in poka-,*1 zlato zrno, veliko ko lešnik. Nugget, najmanj dvajset dolar-vreden. Pivo je plačano in še °kno povrh. Saj ni bilo mnogo vredno. Staro je bilo, trhlo, in .Pe so bile potrte. Zd,i se mi, da lma poino mošnjo takih zlatih Vsi so se drenjali krog kr-^arja. jezilo jih j,e> da ima dečkar toliko zlata. Iz roke v 0 je šel nugget, tehtali so ga na dlani i| cenili. Niti zmenili se niso več za drugo ko za zlato. Midva z Old Deathom pa sva < kaj pravite, master?" je *cel Old Death, ko sva bila na Ulici. "To je laž!" ga prekine baron. "Lacheneurjevo hišo sem obiskal samo enkrat, in tedaj sem ga prosil, naj se poda in odneha." Baron umolkne, kajti prepolno je spoznal, kako silen pomen imajo njegove pravkar izgovorjene besede. Toda ker je že začel, ni hotel besede jemati nazaj in je nadaljeval: "Prosil in rotil sem ga, da preneha z načrti za punt." "Ah, torej ste znali za njegove zlohotne načrte!" "Nekaj sem sumil o njih." "Kdor ne izda zarote, ta je sam zarotnik in to pomeni, da mu bo sekira odsekala glavo." Baron Escor.val si je pravkar podpisal svojo lastno smrtno ob-j sodbo. Strašna in čudežna usoda! Bil je nedolžen, pa vendar je bil edini izmed vseh obtožencev, katerega bi lahko vsaka sodnija obsodila. Maurice in župnik Midon sta skoro omedlela radi žalosti. Toda Chanlouineau, ki se je zdajci obrnil proti njima, je imel na ustnicah še vedno nasmeh in je kazal polno zaupanje. Kako je mogel neki upati, ko je bilo vendar vse upanje absolutno izgubljeno? Tudi zagovorniki niso mogli prikriti svojega razočaranja, a vseeno so ugovarjali veljavnosti priče. Rekli so, da sumničiti izdajo je vse nekaj druzega kot pa vedeti za njo. In v tem je veliko razlike, od katere je odvisno življenje. "Kar povejte, da želite še na- 1 otvoritev urada * Dr. Carl G.Opaskar naznanja da je odprl svoj zdravniški urad na 740 E. 1.52nd ST. Uradne ure vsak dan razen ob sredah: 2—4 popoldne in 7—8 zvečer Telefon urada: GLenville 3134 Stanovanja:, POtomac 8055 daljnih dokazov," je rekel vojvoda. "Dobro! Ugodili vam bomo. Nadaljujte s pričevanjem,! Chupin!" "Obtoženec," pripoveduje lopov Chupin, "je bil navzoč pri vseh konferenca, ki so se vršile na domu Lacheneurja. Dokaz za to je jasen kot beli dan. Ker je moral preko vode, da je prišel k Lacheneurju, in ker ni želel, da bi ga prevoznik opazoval ob njegovih ponočnih obiskih, je baron dal popraviti stari čoln, ki prej že leta di bil rabljen." "Ah, to je značilno, jetnik! Ali se spominjate, da ste v resnici dali popraviti vaš čoln?" "Da; toda ne iz vzroka, kakor ga je omenil ta lopov." "Kaj je bil torej vzrok?" Baron ničesar ne odgovori. Saj je vedel, da ga je Maurice prosil, naj da popraviti čoln. "In končno," nadaljuje Chupin, "ko je Lacheneur zažgal svojo hišo kot v znamenje ostalim zarotnikom, je bil jetnik tedaj pri njem." "In to," reče vojvoda, "je končni dokaz njegove krivde." "Da, bil sem v La Reche," vzklikne baron, "toda kot sem vam že povedal, sem šel tja, da preprečim vstajo." Vojvoda Sairmeuse se zani-čevalno nasmeje. "Ah, gospodje," reče, ko se obrne prqti vojaškim komisarjem, "ali vidite, da je jetnik postal radi svoje krivde že popolnoma zmešan? Toda zmešali ga bomo še bolj. Jetnik, kaj ste naredili, ko so uporniki zapustili Reche?" "Vrnil sem se z vso naglico na svoj dom, vzel konja in jahal proti Arcyu." "Torej vam je bilo znano, da se bodo vsi uporniki zbira- li v onem mestu?" "Lacheneur mi je pravkar razodel to, ko sem prišel k njemu." "Ako bi hotel verjeti vaši zgodi, tedaj vas moram opomniti, da je bila vaša dolžnost priti nemudoma v Montaignac in obvestiti oblasti. Toda vi lažete vseskozi. Vi nikakor niste zapustili Lacheneurja, pač pa ste ga spremljali." "Ne, gospod, nikakor ne!" "In kaj če vam dokažem, da zopet lažete?" "Nemogoče, gospod, kajti kaj takega se ni zgodilo." Zlobno zadovoljstvo, ki je sijalo na obrazu vojvode Sairmeuse je očitno kazalo na strahovito orožje, ki ga je posedoval vojvoda. Na znamenje prosekutorja je zdajci vstal markiz Coutrornieu in se približal tribuni. "Prositi vas moram, gospod markiz," reče vojvoda, "da blagovolite prečitati izjavo, kakor jo je podala vaša gospodična hčerka." (Dalje prihodnjič) Se lahko kupi... se lahko nosi Šest steklenic čistega osvežila za v vašo ledenico ... za odmor, ki osveži z ledeno-mrzlo Coca-Cola v vaši hiši. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRo»pect 0333 RECITE MI: MOŽ ZA VASE POHIŠTVO Steve Trebeč Jr. pohištvo in posteljnina PREPROGE, KARPETI in PEČI na lahka mesečna odplačila* vas stane manj kupite direktno od STEVE TREBEČ JR. furniture mart inc. 15428 Waterloo Rd. v Collinivoodu, nasproti S. D. D. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6. Odprto zvečer v pondeljek, četrtek in soboto do 9. Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno velika jesenska razprodaja pri ZAVASKY'S HARDWARE NAJNIŽJE CENE KURITE SEDAJ IN PRIHRANITE MRZLO VREME SE BLIŽA Mi vam lahko preskrbimo dobro peč na premog. Oglejte si jih pri nas, predno kupite! Cena je od $5.50 naprej MlSNICE kupite sedaj—5 za 13^ To je samo nekaj predmetov izmed tisoč, ki jih nudimo po teh nizkih cenah. Okoristite se in prihranite denar na razprodaji, ki se vrši sedaj pri ZAVASKY'S HARDWARE 6011 St. Clair Ave. ENdicott 5141 Starši bi morali vedeti, da je čita-nje podlaga učenja. Lažje otrok bere iz knjig, časopisov, zemljevidov, tabel, lažje se uči. Slab čita-telj je slab učenec. Slab čitatelj se ne nauči ne v šoli ne doma. Dejstvo je tudi, da otroci ne morejo dobro čitati, če ne vidijo dobro. Vidijo pa ne dobro, če nimajo dobre luči. Važno je za napredek dijaka, da se mu preskrbi dobro luč. Vid hraneča studijska svetilka je podlaga za dobro učenje in vsak dijakjo potrebuje, da mu pomaga k uspehu. DIJAKOV PRIJATELJ VID HRANEČA STUDIJSKA SVETILKA Vid hraneča svetilka je bila narejena pred petimi leti po znanstvenikih in inženirjih, članih Illuminating Engineering Society, posebno za rabo dijakom. Da se prepreči napenjanje oči in napravi branje lažje za oči, daje luč direktno in indirektno svetlobo, dobro razvrščeno in prosto ostrih senc in žarenja. Vid hraneča studijska svetilka da boljšo svetlobo za boljši vid in boljše učenje. FRITIKLINE VID HRANEČE STUDIJSKE SVETILKE A—100 ali 150 watt žarnica. B—Odbijajoča in razširjajoča skleda da direktno in indirektno svetlobo brefe žara. C—Širok senčnik z belo podlogo. D—Obesek z odobren jem Illuminating Engineering Society. Vi lahko IZBOLJŠATE SVETILNI SISTEM V VAŠI HIŠI z čudovito malimi stroški Vid hraneče svetilke so namizni ali visoki vzorci, krasni za pogled in za korist ter se dobe po jako nizkih cenah. Žarnice so ceneje kot kdaj. Danes lahko kupite velike žarnice ceneje kot ste pred kratkim male žarnice. In nove žarnice dajo mnogo več luči . . . Elektrika je ceneja kot kdaj prej . . . Več ko elektrike porabite, manj stane edinica. * Stroški elektrike, da se spremeni svetloba v šest-sobni hiši od vid napenjaj očih razmer k vid hranečim standardom, so MANJ KOT EN CENT NA DAN. Za čast in poštenje (ROMAN) "Znano mi je, da se je udeležil punta v noči četrtega dneva v tem mesecu. "Ali ste prepričani o tem?" "Imam dokaze." "Označite svoje dokaze tej komisiji." Stari lopov je postal bolj zaupen. "Najprvo," reče, "je baron Escorval hitel v, hišo Lacheneurja, potem ko je proti svoji volji vrnil gospodu vojvodi njegovo lastnino. Gospod Lacheneur se je sestal obenem z Chanoui-neuaom, in na isti dan je bila sklenjena zarota." "Prijatelj Lacheneurja sem bil," reče baron. "Popolnoma naravno je bilo, da sem ga šel potolažit po tako strašni zgubi, ki ga je zadela." Vojvoda Sairmeuse obrne k svojim tovarišem. "Ali ste slišali^" reče. "Ta Escorval govori o vrnitvi kot o veliki nesreči. Govorite nadalje, priča!" "Drugič, ž nadaljuje Chupin, "je obtoženec vedno lazil okoli hiše Lacheneurja." « "Vi lažete!" Baron pobledi radi te nesramnosti, toda ne reče ničesar. V dvorani pa je bil navzoč en mož, ki ni mogel več prenašati te strašne in nesramne krivice, in ta mož je bil župnik Midon, ki je šele trenutek prej svetoval Mauricu naj bo miren. Abe Midon plane zdajci s svoje sedeža in se približa k mizi, kjer so sedeli vojaški komisarji. "Baron Escroval govori resnico," kriči po dvorani z zvenečim glasom. "Tristo ujetnikov v vaših ječah na to lahko priseže. In ti jetniki bi prisegali enako v trenutku, ko bi se nahajali pod krvnikovo sekiro. In jaz, ki sem bil z njimi, ki sem korakal poleg njih, jaz, kot duhovnik, prisegam pred Bogom, ki bo sodil nas vse, gospod Sairmeuse, jaz prisegam, da sva jaz in Escroval storila vse, kar je bilo mogoče v človeških močeh, da bi preprečila revolto kmetov." Vojvoda je poslušal ta govor z ironičnim smehom. Torej me niso nalagali, ko ; so mi povedali, da ima ta ar- ; mada upornikov svojega voja- ; škega kaplana!" se reži vojvo- ; da. Oh, gospod, pogrezniti bi ; se morali v zemljo radi sramo- ; te! Vi, duhovnik, se družite ; s takimi lopovi — s sovražniki ; našega dobrega kralja in naše ; svete vere! Nikar ne zanikaj- : te tega! Vaša shujšana zuna- ! njost, vaše nabrekle oči, vaša i blatna obleka, vse govori o i vaši krivdi. Ali moram jaz, kot vojak, opominjati vas, kaj vam narekuje vaša sveta dolžnost? Bodite mirni, gospod, in poberite se iz dvorane!" Zagovornik barona Escrova-la plane proti mizi. "Mi zahtevamo," kriči v imenu svojih tovarišev, "da se ta priča zasliši. Mi moramo slišati njegovo izjavo! Vojaška komisija nikakor ni nad postavo, ki določuje občevanje na sodniji." "Ako jaz ne govorim resnice," nadaljuje župnik, "tedaj sem kri-voprisežnik, da še več, zarotnik sem! V tem slučaju je vaša dolžnost, da me takoj aretirate!" Na obrazu vojvode se pojavi izraz globoke hinavščine. "Ne, ne, gospod župnik," reče. "Vas ne botji dal zapreti. Preprečil bom škandal, katerega vi nameravate. Izkazali bomo vaši duhovniški suknji čast, katere sicer ne zaslužite. Ponovno vam velim, poberite se iz dvorane ali pa uporabim silo." Kaj naj bi abe v tem slučaju naredil! Ničesar! Z mrtvaško bledim obrazom se vrne od sodil i jske mize in zopet zavzame svoj prostor poleg Maurica. Odvetniki so medtem ponovno in z večjo energijo protestirali. Končno pa se je vojvodi, z razbijanjem pesti po mizi, posrečilo, narediti mir. "Ah, vi želite prič!" vzklikne vojvoda. "Dobro, dobili jih boste. Vojaki, pripeljite v dvorano prvo pričo." Ni trajalo dolgo, ko pripeljejo orožniki Chupina v dvorano. Previdno stopa naprej, dobro ve-doč, da ga skoro vsi smatrajo za izdajalca. Pozorni opazovalec je lahko bral v njegovih očeh strah in grozo. Lopov Chupin se je tresel, ko je na povelje sodnije dvignil desno roko in prisegel pri Bogu, da bo govoril resnico, polno resnico in nič druzega kot resnico. "Kaj vam je znanega o jetniku Escorvalu?" vpraša vojvoda. POSLANICA STARŠEM! K, , .