Posamezna številka 500 lii
NAROČNINA
četrtletna lir 5.000 - polletna lir
10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70J/u
SETTIMANALE
Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAV A: 34100 Trst. Ulica Valdirivo .'16. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim TEDNIK
ŠT. 1476
Nimajo moralne pravice, da protestirajo
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta sklicala za petek, 26. oktobra v Celovcu, širši zbor svojih vidnejših članov, na katerem bo glavni predmet razprave zahteva koroških nemškogovorečih nacionalistov, naj se zruši sedanji dvojezični sistem na Koroškem in naj se slovenski šolski otroci ločijo od nemškogovorečih. Obe osrednji slovenski organizaciji na Koroškem smatrata izvedbo takšnega predloga za getiza-cijo slovenske manjšine ter za nov, nevaren člen na verigi dejanj, uperjenih zoper obstoj manjšine same. Na že omenjenem širšem zboru v Celovcu bo prav gotovo prišla do izraza zahteva, naj se predlog o ločitvi šolskih otrok zavrne in naj avstrijska država spoštuje prevzete mednarodne obveze in naj izvede člen 7 avstrijske državne pogodbe.
Vprašanje je postalo tembolj aktualno, ker je predlog koroškega Heimatdiensta povsem osvojila F PO, to je avstrijska svobodnjaška stranka, ki je na zadnjih dežel-nozborskih volitvah dosegla uspeh, saj je dobila en mandat več v novem deželnem zboru. Pričakovati je treba, da bo ta stranka zaradi afirmacije na volitvah še okrepila svojo politično akcijo proti slovenski manjšini.
O	zadnjih dogodkih v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji je razpravljal odbor za mednarodne odnose v skupščini Socialistične republike Slovenije in poudaril, da bi bila vsaka sprememba dvojezičnega šolskega sistema v nasprotju s črko in duhom 7. člena avstrijske državne pogodbe, s katerim je Avstrija prevzela natančne obveze mednarodne narave.
Spričo takšnega stanja na Koroškem ne vemo, s kakšno moralno pravico se del avstrijskega tiska in tudi nekateri avstrijski politični krogi pritožujejo nad Italijo, ki še ni izpolnila vseh obvez iz »južnotirolskega paketa«, kar pomeni, da še ni sprejela vseh predvidenih in dogovorjenih zaščitnih norm v korist nemškogovorečega prebivalstva na Južnem Tirolskem. Res je, da je del italijanskega tiska zajela prava histerija zaradi obnašanja nekaterih udeležencev na nedavni manifestaciji v Innsbrucku, vendar bi moral pošten časnikar ali demokratičen politik vsaj utihniti (če že noče protestirati) glede na položaj, v katerem se nahajajo Slovenci v mejah avstrijske republike. Ali ni naravnost sramotno, da manjšinsko politiko na Koroškem dejansko določa zasebna organi-
dalje na 2. strani ■
TRST, ČETRTEK 4. OKTOBRA 1984
Na deželnozborskih volitvah na Koroškem, ki so bile v nedeljo, 30. septembra, je socialistična stranka (SPO) deželnega glavarja Wagnerja ohranila absolutno večino v deželnem zboru in potrdila vseh 20 od skupnih 36 mandatov, čeprav je po številu prejetih glasov nazadovala za 2,3 odstotka. Znaten uspeh pa je dosegla svobodnjaška stranka (FPO) z mladim voditeljem Haiderjem na čelu, ki je dobila en mandat več in bo odslej imela v deželnem zboru 5 poslancev. Svobodnjaki se vračajo na pozicije, ki so jih imeli pred dvema de-setletjima. Enega poslanca manj bo imela Ljudska stranka (OVP), ki je prejela 3,6 odstotka manj glasov kot na deželnih volitvah leta 1979. V deželnem zboru bo imela 11 poslancev. Vse ostale liste, in sicer lista Komunistične partije Avstrije, dve »zeleni« listi ter lista KEL-ALK, to je Koroška enotna lista in Alternativna lista Koroške, niso dobile nobenega mandata.
Stanje v novem deželnem zboru se torej v bistvu ni spremenilo, le da se je svobodnjaški stranki posrečilo, bodisi zaradi svojih nacionalističnih stališč do vprašanja odnosov s slovensko narodno skupnostjo bodisi zaradi polemike, ki jo je Haider vodil, tudi iz generacijskih razlogov, do vladajočih struktur, povečati svoj vpliv in svojo moč, predvsem na račun ljudske, a delno tudi na račun socialistične stranke.
Koroška enotna lista (KEL) je v koaliciji z Alternativno listo Koroške (ALK) zbrala skupno 4.658 glasov, in sicer kakih 400 več kot na deželnih volitvah leta 1979, ko je nastopila sama. Tudi tokrat pa ni dobila nobenega mandata. Podro-
Dne 5. oktobra bo poteklo natančno 30 let, odkar so zastopniki Amerike, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije podpisali v Londonu sporazum o Trstu. Po tej pogodbi, ki se ji uradno pravi »Spomenica o soglasju«, je uprava Trsta in takratne cone A Tržaškega ozemlja prešla od Angležev in Amerikancev na Italijo.
Naš list je tedaj seveda z velikim poudarkom pisal o tem zgodovinskem dogodku, pri čemer je zlasti opozarjal na dej-
LET. XXXIV.
ben pregled volilnih izidov po občinah na dvojezičnem ozemlju bi omogočil raziskovalcu, da bi mogel natančno ugotoviti, ali so v primerjavi z letom 1979 nastale kake spremembe glede na to, da je KEL nastopila zdaj z Alternativno listo Koroške. Na prvi pogled se zdi, da je KEL tokrat rah-
lo	nazadovala prav v dvojezičnih občinah, kar bi kazalo, da njeni volivci niso povsem razumeli sodelovanja in torej skupnega nastopa z Alternativci.
Lista Komunistične partije Avstrije je spet nazadovala tako po številu glasov kot v odstotkih. V vsej deželi je zbrala komaj 2.473 glasov, in sicer 662 glasov manj kot na zadnjih deželnih volitvah. Obe »zeleni« listi pa sta prejeli še manj glasov.
Deželne volitve na Koroškem so pokazale, da ima socialistična stranka še vedno krepko večino in da je občutno nazadovala ljudska stranka, s čimer se je prekinila težnja, ki je bila prišla do izraza na deželnih volitvah v drugih deželah Avstrije, kjer je Ljudska stranka bila dosegla precejšen uspeh. Na Koroškem pa je izšla z volitev kot zmagovalka svobodnjaška stranka, s čimer se je pokazala tudi koncentracija nemškogovorečih volivcev o-krog te politične grupacije, ki jo vodi 34-letni politik Joerg Haider. Afirmacija te politične sile pa utegne še bolj otežkočati že tako težavni položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Haider je namreč povsem osvojil stališče Heimatdiensta, kar se tiče zahteve po ločitvi slovenskih od nemškogovorečih šolskih otrok, izidi volitev pa so pokazali, da se mu je takšna nacionalistična kampanja obrestovala.
stvo, da vsebuje mednarodna pogodba tudi prilogo, ki predvideva natančno zaščito slovenske manjšine v takratni coni A in italijanske manjšine v coni B. Takratni glavni urednik Engelbert Besednjak je v uvodniku med drugim napisal: »Sporazum je bil podpisan pred nekaj dnevi, a se že dvigajo zoper njega glasovi tudi v resnih in celo uradnih italijanskih krogih. Politični predstavnik rimske vlade pri Zavezniški
dalje na 2. strani ■
Deželne volitve na Koroškem
SOCIALISTI OHRANILI SVOJO IRDNIAVO, A SKRAJNA DESNICA NAPREDOVALA
30-letnica sporazuma o Trstu
30-letnica sporazuma o Trstu
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 7. oktobra, ob: 8.00 Radijski dnevnik; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi« (Leopold Suhodolčan - Marjan Kravos), RO; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 16.00 Šport; 17.30-19.00 Neposreden prenos košarkarske tekme iz športne palače v Modeni med CUS Modena in Jadranom; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 8. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 12.00 Gledališki glasovi po stezah spominov; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 »Franc Zgonik« iz Branika, moški zbor »Hrast« iz Doberdoba in mešani zbor »Oton Zupančič« iz Štandreža; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«; 15.00 Iz šolskega sveta; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva;
17.00 Kratka poročila; 17.10 Nagrajeni zbori v folklorni skupini na letošnjem tekmovanju »Cesare Au-gusto Seghizzi« v Gorici; 18.00 V svetu znanosti;
19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 9. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Športna tribuna; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Nagrajeni zbori v folklorni skupini na letošnjem tekmovanju »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; 17.55 Pier Paolo Pa-solini: »Ubesedovanje«; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 10. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Liki iz naše preteklosti; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Moški zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 En - dva - tri ... Otroci, zdaj ste na vrsti vil; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Poezija slovenskega za-pada; 19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 11. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 12.00 Sestanek ob 12h; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Diskorama;
16.00 Na goriškem valu; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturna srečanja; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 12. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Prisrčne pozdrave iz...; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Komorni zbor RTV Ljubljana vodi Marko Munih; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma;
16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Posnetki z osrednje akademije Glasbene matice 18. junija letos v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba;
19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 13. oktobra, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 »Bom na-redu stzdice, čjer so včas' b’le« - glasnik Kanalske doline; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 16.00 V svetu valčka; 17.00 Kratka poročila; 18.00 Roman v nadaljevanjih: France Bevk: »Kozorog«; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■— Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna G^aphart. Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151
■ nadaljevanje s 1. strani
vojaški upravi, minister Fracassi ni zadovoljen z dvojezičnimi napisi v predmestjih in okolici Trsta. Zgodila se je najbrž pomota — je rekel — pri sestavljanju besedila pogodbe.
Predsednik tržaške odvetniške zbornice dr. Antonini je včeraj izjavil, da italijanski Trst ne more prenesti nekaterih določb sporazuma. Gre seveda za jezikovne pravice Slovencev. »Naša naloga je, da jih omilimo« je poudaril.
To je vojna napoved narodnostnemu statutu! Kako se bodo nacionalisti borili, nam je znano. Na Slovence bodo izvajali
V soboto, 29. 9., se je zaključil obisk predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Ali Sutrije v Rimu, kjer je bil nekaj dni gost italijanske komunistične partije. Tajnik italijanske komunistične partije Ales-sandro Natta in Ali Sutrija sta priredila tiskovno konferenco, na kateri sta poudari-l la zgledno sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti, njihovo skupno zavzetost za mir, razorožitev in popuščanje napetosti.
Na vprašanje časnikarjev je Alessandro Natta obrazložil tudi stališče italijanske komunistične partije do vprašanja zaščite slovenske manjšine v Italiji. Poudaril je, da je za italijansko partijo to vprašanje častnega značaja. Pobude komunistov v parlamentu so naletele na dolg odpor, pred kratkim ko je vse kazalo, da se vprašanje bliža rešitvi, pa je vlada napovedala svoj zakonski osnutek. Natta je poudaril, da je v parlamentu že več osnutkov in da komunisti mislijo, da bi lahko ta problem rešili brez vladnega osnutka. Natta je dodal, da je vprašanje manjšin za Italijo zelo kočljivo tudi zato, ker je drugim manjšinam priznala znatne pravice, na Južnem Tirolskem celo take — je dejal — ki kršijo pravice ostalih državljanov.
»Južnotirolska ljudska stranka se brez pridržkov distancira od vseh poskusov radikalne in novonacistične desnice, da bi manifestacija v Innsbrucku dobila lažen značaj. Od demokratične Italije pa bi mogli pričakovati, da se pravica narodov do samoodločbe ne bi kratkomalo označila za revanšizem in šovinizem.« Tako se glasi resolucija, ki jo je odobril odbor Južnoti-rolske ljudske stranke v zvezi z odmevi na manifestacijo v že omenjenem tirolskem glavnem mestu ob 175-letnici bojev Južnih Tirolcev proti Napoleonu.
»Mimohod v Innsbrucku — pravi resolucija — ni bil uperjen proti nikomur in je hotel le jasno opozoriti na duhovno in kulturno enotnost vsega Tirola (severnega, vzhodnega in južnega). Nekaj obrobnih statistov in povsem osamljena dejanja maj-
pritisk, jim na vse načine grozili, da bi se sami ne hoteli posluževati pravic, ki jim jih daje zakon. Tak stalen pritisk doživljajo že danes starši naših šolskih otrok.
Kdo bi se čudil, da je naše ljudstvo polno nezaupanja? Prebridke so njegove izkušnje iz temne dobe fašizma in iz povojnih let, ko so nad njim vladali različni Bartoliji in Palutani. Naši ljudje so prepričani, da bodo laški nacionalisti naredili vse, da nas ukanijo za naše pravice.«
Vsi vemo, kakšna je bila usoda že omenjene priloge, saj ni bila nikdar uveljavljena. Žal so bila predvidevanja pisca tega sestavka točna.
Tajnik Natta je na koncu pozval vse demokratične sile, naj čimprej uredijo vprašanje zaščite slovenske manjšine.
—o—
40-LETNICA
PARTIZANSKE TISKARNE
Na Vojskem je bila v soboto, 29. 9., proslava 40-letnice partizanske tiskarne SLOVENIJA, kjer je bil do osvoboditve Trsta tiskan Partizanski dnevnik, predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Istočasno je to bila proslava občinskega praznika Idrije. V partizanski tiskarni Slovenija, ki jo dobro vzdržujejo, je govoril Jak Koprivc, prisotni pa so bili tudi nekdanji sodelavci Partizanskega dnevnika.
Nimajo moralne pravice...
■	nadaljevanje s 1. strani
zacija, kot je Heimatdienst? Ali ni naravnost vnebovpijoče, da si politični stranki, kot sta SPO in VPO, redno skušata kovati politični kapital na račun šibke manjšine? Ljudje, ki vodijo ali samo dopuščajo takšno stanje, zares nimajo najmanjše pravice, da dvigajo svoj glas zoper položaj na Južnem Tirolskem.
hnih in politično nepomembnih skupin, ki so se udeležile mimohoda brez našega dovoljenja, nikakor ne morejo izmaličiti značaja in ciljev manifestacije, četudi so skušali izkoristiti mimohod v svoje politične namene. Te obrobne statiste je italijanski tisk prikazal kot glavne protagoniste na svečanosti, s čimer je nastala povsem izmaličena slika veličastne manifestacije. Samo na ta način si lahko razlagamo izjave pomembnih italijanskih političnih osebnosti, ki so govorile o pangermanski manifestaciji.«
Na koncu resolucija poudarja, da »bi majhna etnična manjšina, kakršno sestavljajo Južni Tirolci v italijanski državi in ki jo politična meja loči od matične Avstrije, zaslužila več čuta za razumevanje, kot ga je bila deležna do zdaj.«
Natta za čimprejšnjo zakonsko zaščito slovenske manjšine
Odgovor Južnih Tirolcev
Drugačna podoba slovenske zgodovine
V zadnjem času se vedno pogosteje dvigajo kritični glasovi nasproti dosedanjemu tolmačenju in razlaganju slovenske zgodovine. Po zgodovinskih knjigah, šolskih učbenikih in raznih člankih se namreč še vedno prikazuje povsem enostranska in zato neresnična podoba kulture in jezika slovenskega naroda ter njegove zgodovine. Sodobna metodologija pa je že povsem ovrgla model, po katerem se je doslej slovenska zgodovina razlagala.
Gre za ideološki model, katerega so pod krinko znanstvenosti skovali nacionalizmi v prejšnjem stoletju. V prvi vrsti velikonemški nacionalizem, nič manj pa tudi panslovanstvo, ki naj bi pomenilo nekakšno rešitev pred prodorom nemštva. V resnici pa je bilo samo orodje ruskega imperializma.
V duhu ideologije teh nacionalizmov je bil narod Slovencev razglašen za neodrešljivo majhnega, z zastarelim kmečkim jezikom in nerodnimi manirami. Kot takšen naj bi pač ne imel nikake prihodnosti. Edina rešitev zanj naj bi bila utopitev v mogočno nemštvo, ali pa dozdevna odrešitev v prostrano slovanstvo. S tem pa bi bil dosežen cilj omenjenih nacionalizmov. To je prodor nemštva od Severnega morja do Jadrana pri Trstu, ali pa stvoritev novih držav pod rusko nadvlado. V cilje slednjega se prilega tudi namen zlitja slovenskega naroda v enotno jugoslovanstvo.
Razlaganje slovenske zgodovine v takšnem duhu je omogočalo uspešno kariero, bodisi v nemškem svetu, kakor nam kaže primer velike kariere, ki si jo je naredil koroški jezikoslovec in zgodovinar Primož Lessiak, ali pa ljubljanski zgodovinar Ljudomil Hauptmann. Pa še toliko drugih. Oba navedena sta razlagala kulturo, jezik in zgodovino Slovencev kot nekaj manjvrednega, nezgodovinskega, da ne rečemo naravnost sramotnega. Prvi za namene velenemštva, drugi za cilj enotnega jugoslovanstva.
Vprašamo se sedaj, ali je slovenska zgodovina res tako poniževalna, kakršno si pod vpli-
V	dneh od nedelje, 14. oktobra, do četrtka, 18. oktobra, bodo gostje Mladinskih sekcij Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici člani skoraj 50-glavega glasbenega ansambla mladih Nemcev iz Severnega Šlez-vika na Danskem.
Stiki med mladimi zastopniki Slovencev iz naše dežele in Nemcev na Danskem so stari že več let, saj skupno sodelujejo v medmanjšinski organizaciji FUENS. Ko je bilo letno zasedanje te organizacije pred leti v Dragi na vabilo Slovenske skupnosti, so bili zastopani tudi Nemci na Danskem, ki so ravno letos gostili ostale manjšine na mladinskem kongresu FUENS v svojem središču Knivsberg. In ravno v Drago so si želeli mladi Nemci iz Šlezvika, ki so se odločili za gostovanje med nami.
Godba Nemškega mladinskega združe-
vom omenjenih piscev in današnjih razlag po šolskih knjigah predstavlja večina slovenske javnosti?
Iz šole se vsi spomnimo razlage o zgodnji slovenski državi Karantaniji. Toda ta država zatem ni prišla, kakor razlagajo, pod nemški jarem, pač pa je predstavljala zgodovinski temelj posesti Habsburžanov in s tem kasnejše Avstrije. Brez zgodovinske Karantanije bi sc namreč na ozemlje vzhodnih Alp raztegnila Bavarska. To se nam kaže tudi iz ustoličevanja na Koroškem, ki ni bilo folklora, temveč veljavna podelitev izvršne oblasti nad deželo novemu vladarju.
Plemstvo na Slovenskem je čutilo svojo pripadnost deželi in je znalo ter tudi govorilo slovensko. Pa četudi govorica sama po sebi za vsa stoletja srednjega veka ni bila znamenje narodne pripadnosti, in to niti za samo ljudstvo. Poudarjanje neke jezikovne meje že za 10. stoletje je zato povsem nesmiselno.
Ravno plemstvo je bilo celo tako zavedno, da je po svojih gradovih nastavljalo slovenske protestantske predikante. Poskrbelo in plačalo je prevod in tiskanje slovenske Biblije leta 1584, pa ne za slovensko kmečko ljudstvo, ki je bilo tedaj nepismeno, temveč za plemiški in meščanski sloj.
Z rodbinskimi zvezami je bilo slovensko plemstvo že od časov Karantanije povezano z Evropo, s frankovskim kraljestvom, kasnejšim Svetim rimskim cesarstvom. Vojvoda Arnulf Koroški, sin vzhodnofrankovskega kralja Karlmana ter matere Karantanke z imenom Luiswinda, je sprva nasledil očeta na prestolu. Leta 896 so mu karantanske in bavarske čete pomagale k izvolitvi za cesarja na državnem zboru. Naslednje leto je prišel na Koroško in med svojimi ljudmi slovesno praznoval Božič.
Tudi vojaška obrambna sposobnost Karantan-cev-Slovencev se napačno prikazuje. Karantanija se je znala ubraniti mogočnih Obrov, tedanje velesile, ki je strahovala Bizanc in ga tudi večkrat napadla. Kasneje se je znala ubraniti divjih na-
nj a za Severni Slezvik je priljubljena glasbena skupina tamkajšnje skupnosti, ki šteje le 23.000 pripadnikov, a je družbeno in kulturno precej razgibana in življenjska. Sestavljajo jo fantje in dekleta od 12. do 22. leta. Z njimi pa bo tudi nekaj starejših predstavnikov manjšine, ki jo bomo mogli tako pobliže spoznati.
Skupina bo bivala v Domu v Dragi, kjer bo že v nedeljo, 14. oktobra zvečer, srečanje z našo mladino. V ponedeljek bo obiskala Goriško, kjer bo koncert za slovensko mladino in športno srečanje. V torek bo obisk nekaterih krajev na Tržaškem, ob 20. uri pa bo okrogla miza mladih Nemcev in Slovencev v Slomškovem domu v Bazovici. Končno bo za široko javnost na Tržaškem še koncert v sredo zvečer dne 17. oktobra.
valov Madžarov. Slovenci so se hrabro postavili po robu tudi Turkom, jih večkrat porazili vse do usodnega leta 1593 pri Sisku, ko je kranjska vojska kakih 5.000 mož z nekaj hrvaškimi vojščaki porazila okoli 40.000-glavo turško vojsko ter njene pomožne čete.
Zanimivo in značilno pa je, da ta slavna bitka v slovenskih šolskih knjigah sploh ni omenjena. Prav zato, ker kaže drugačno podobo slovenskega človeka v zgodovini, nasproti tisti, ki so mu jo določile ideologije, nemškonacionalna kakor tudi odrešilna (v narekovaju) panslovanska. V cilju teh ideologij, naj bi bil slovenski človek pač samo hlapčevski. Zato naj bi se odpovedal svoji narodnosti in jeziku ter se vključil v nemštvo ali v jugoslovanstvo.
Ker je slovenska zgodovina in kultura v resnici pravo nasprotje od tega, se je treba upravičeno vprašati, kdaj bo zgodovinopisje opustilo vlogo dresure nad slovenskim narodom za cilje protislovenskih ideologij?
j.š.
—o---
Jugoslavija in Albanija
V	Beogradu so se pred dnevi sestali zastopniki Jugoslavije in Albanije, da bi določili spored trgovinskih izmenjav v prihodnjem letu. Trgovinski odnosi med sosednima državama so se v tem letu precej zmanjšali.
Beograjsko vodstvo je tudi poskusilo obnoviti pogajanja za sporazum o kulturnih izmenjavah, vendar ni znano, kakšen uspeh so imela ta prizadevanja. Kulturne izmenjave so se namreč prekinile pred tremi leti po neredih v Kosovu. Pred nekaj meseci so skušali obnoviti dialog na tem področju, vendar so stališča Jugoslavije in Albanije tako različna, da ni bilo mogoče najti skupnih točk.
Iz Vranja v Južni Srbiji pa prihaja vest, da je sodišče obsodilo na 6 let zapora 25-letnega študenta Cenana Menetija, ki pripada albanski manjšini. Obsodili so ga na podlagi obtožbe, da je vohunil za Albanijo in za neko drugo vzhodno državo. To naj bi delal, ko je študiral ekonomijo v Bukarešti.
NOVICE
Vlada je 28. 9. odobrila finančni zakon za leto 1985. V znatni meri je zmanjšala državni primanjkljaj, ki pa bo še vedno znašal 96 tisoč milijard lir. Inflacija v prihodnjem letu ne bo smela preseči sedem odstotkov in te mere ne bodo smeli prekoračiti niti poviški plač javnim uslužbencem. Le za simbolično vrednost je vlada zmanjšala proračun ministrstva za šolstvo, za dva tisoč milijard pa je zmanjšala razpoložljiva sredstva na področju zdravstva.
Z ladje Mont Louis so dvignili na površje vseh 23 sodov z radiokativnim materialom, ki je ogrožal morje pred belgijsko obalo, kjer se je ladja potopila 24. avgusta letos.
Glavna skupščina Združenih narodov je obsodila Južno Afriko zaradi nove ustave, ki je uvedla novo rasno diskriminacijsko politiko na račun temnopoltih domačih. Resolucija med drugim zahteva osvoboditev zaprtih opozicijskih voditeljev.
PROSTOR MLADIH
Mladinska sekcija Ssk gostuje manjšinski glasbeni ansambel
Nadaljujejo se težave na katinarskih šolah
Predstavniki katinarskih staršev in Združenj staršev ter šolskih izvoljenih organov slovenskih šol v tržaški občini so se v torek, 2. t.m., dopoldne zbrali v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta, da bi se sestali s tržaškim županom. Sestanek je bil določen za premostitev kritičnega položaja na katinarski osnovni in srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, kjer še vedno ni pouka. Starši zahtevajo primerne prostore za osnovno in srednjo šolo ter da se reši stiska, ki je nastala v zadnjih letih s postopno vselitvijo italijanskih razredov. Na žalost na sestanku ni bilo župana, prisotna sta pa bila odbornika Vattovani in Bari. Starši so izrazili obžalovanje zaradi odsotnosti župana. Odbornika sta predlagala začasno rešitev razdelitve razreda na srednji šoli, medtem ko je italijanski didaktični ravnatelj sporočil, da so katinarski starši, ki imajo otroke v šoli z italijanskim učnim jezikom, sprejeli začasno rešitev, da se razred, ki je v osnovni šoli »Milčinski« preseli v nekdanji policijski urad na Katinari.
Predstavniki staršev so zahtevali od odbornikov jamstva, da gre za začasno rešitev in da bosta prihodnje leto obe slovenski šoli, ki sta vključeni v seznam, priloženem londonskemu memorandumu, lahko razpolagali z vsemi prostori na obeh šolah. Odbornik je med sejo odbora, ki je tudi bila v torek, izročil staršem jamstveno pismo glede primernejše porazdelitve prostorov na katinarskem območju za prihodnje šolsko leto. Zvečer pa se je v lonjerskem Kulturnem društvu zbrala skupščina staršev katinarskega območja. Starši so razpravljali o položaju v luči sestanka na občini in vsebine odbornikovega pisma. Po nekaterih slovenskih šolah na Tržaškem pa so v torek porazdelili vabila na splošno stavko slovenskih šol. Starši, predstavniki združenj staršev, ki so bili prisotni na sestanku na občini, so menili, da je pobuda preuranjena in organizacijsko tvegana in bi utegnila zanesti zmedo. Morebitna enotna skupna akcija stavke na vseh slovenskih šolah bo določena, ko bo znano stališče katinarskih staršev glede odgovora občinske uprave s predhodnim sestankom predstavnikov združenj staršev za potrebno in učinkovito organizacijo.
Ponovno so zaživela šolska poslopja
Začelo se je novo šolsko leto in šole so ponovno zaživele od otrokovega živžava. Pouk se je začel tudi za naše slovenske o-troke. V tem šolskem letu obiskuje slovenske šole na Tržaškem 1081 otrok. Nekaj več kot tristo otrok je prvič prestopilo šolski prag. Vsem otrokom, a zlasti prvošolčkom gre naš naj toplejši pozdrav, ko stopajo v novo obdobje življenja.
Prehod iz obdobja otroškega vrtca v šolsko obdobje ni ne lahek in niti tako preprost. V otroškem vrtcu je bilo največ časa namenjeno igri in raznim kreativnostim, kot so risanje, ročno delo, petje itd. ... V šoli bodo nove dejavnosti, kot so pisanje, branje in računanje.
Zelo je pomembno, kako starši pripravijo otroka na šolo. Ce o šoli lepo govorijo, šolo prikažejo kot prijeten kraj, kjer se bodo mnogo lepega naučili, tam jih bo sprejela prijazna učiteljica, ki jim bo postala prijateljica in druga mati, bo otrok šolo lepo sprejel in jo hitro vzljubil. Starši, ki o-troka strašijo s šolo, ko mu govorijo: »Boš videl, kako boš moral v šoli ubogati, mirno sedeti in toliko pisati. Tam ti bodo že pokazali, kako je treba biti mirni!« in podobno, seveda s tem svojemu otroku vzbudijo odpor do šole, otrok šole ne mara in se tudi nerad uči.
Odnos do šole mora biti naraven in spontan; tak odnos starši ustvarijo doma. Seveda pa je tudi od učitelja odvisno, kako bo otrok šolo sprejel, če jo bo vzljubil ali ne. Otroka ne bomo že od vsega začet-
ka bremenili z nalogami in učenjem. Otrok prvošolček tega ne zmore. Ne zmore sedeti štiri ure v klopi, ko je prej doma toliko skakal! On živi še vedno v svetu pravljice in igre. Ta otrokov svet naj učitelj upošteva: v šoli naj na začetku prevladuje igra, tej naj učitelj posveti veliko časa. Enako naj se v razredu mnogo riše, poje, dramatizira, ker vse te dejavnosti krepijo otrokovo že tako bujno fantazijo in domišljijo.
Otrok bo rad hodil v šolo, jo bo vzljubil in se rad učil. Z otrokom moramo biti vedno iskreni, pri kaznih vedno dosledni. Ce je le mogoče, naj se kazni odpravijo, otroka raje večkrat pohvalimo, za kar je naredil, to mu je kot vzpodbuda za nadaljnje delo. Zelo pomemben je tudi odprt in iskren odnos med učiteljem in starši. Tako bo otrokovo šolsko življenje potekalo mirno in harmonično.
Pustimo otroka, naj uživa svoje otroštvo. Ne bremenimo ga s prevelikimi in številnimi obveznostmi. Saj mnogi poleg šole obiskujejo v popoldanskih urah še mnoge druge dejavnosti: šport, balet, igrajo kak glasbeni instrument itd ... Potem doma še pisanje domače naloge, učenje in ne ostaja časa za igro, zase. Otroštvo je najlepše obdobje človekovega življenja, ne bremenimo svojih otrok, pustimo jim časa tudi za igro, do katere imajo pravico, ki je tudi najvažnejša v otroškem obdobju; nekoč nam bo hvaležen za tisti čas, ko se je lahko igral.
Marko Paulin
Hvalevredna pobuda nabrežinske občinske uprave
Devinsko-nabrežinska občinska uprava je v soboto, 29. t.m., dala postaviti dvojezično tablo ob začetku vasi Križ na pokrajinski cesti Opčine - Sesljan. Tabla z napisom »S. Croce - Križ« stoji na mestu, kamor je tržaška občinska uprava pred časom dala postaviti izključno italijansko tablo. Gre za eno izmed tistih tabel, ki so vzbudile ogorčenje med slovenskim prebivalstvom, ker so prezrle narodni značaj naselij, ki jih označujejo.
V	tem primeru pa je bila tabla postav-
S seje pravno - urbanistične komisije Slovenske skupnosti
vinkulacijam. Zato so mnenja, da bi bilo treba s posebnimi posegi, zlasti finančnega značaja, omogočiti perspektiven razvoj tradicionalnih in tudi novih oblik kmetijskih dejavnosti, ki bi zagotovile kmečkim družinam zadosten zaslužek, da jim ne bi bilo treba zapuščati kmetij oziroma se omejiti zgolj dopolnilno na kmetijstvo, kakor so danes na žalost prisiljeni.
V ta namen so potrebni izredni in temeljiti posegi, med katerimi velja omeniti valorizacijo vinskega pridelka z zgraditvijo skupne kleti in čimprejšnjo uveljavitev zaščitnega znaka DOC ter ustrezne prispevke na račun osnovnega začetnega kapitala za izvedbo raznih pobud. V tej perspektivi bi morali odpasti razni naravni parki, druga zaščitena področja pa bi morala biti omejena na tiste predele, ki so neprimerni za kakršne koli kmetijske dejavnosti.
Na osnovi nakazanih smernic bo prav-no-urbanistična komisija izdelala stališče glede kraških parkov in podobnih področij ter zadevnih urbanističnih instrumentov, ki jih bodo predložile prizadete občine.
V	torek, 25. septembra, se je sestala pravno-urbanistična komisija SSk v razširjeni sestavi za obravnavo problematike v zvezi z naravnimi parki in zaščitenimi področji na Krasu, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt.
Iz izčrpne in poglobljene razprave, med katero so bili osvetljeni različni vidiki glede omenjenih področij, je prišlo do izraza dejstvo, da domačini na Krasu nasprotujejo vsakršnim nepotrebnim in za razvoj kmetijstva škodljivim omejitvam in
Ijena na odseku, ki spada pod devinsko-nabrežinsko občino. Del Križanov namreč upravno sodi pod občino Devin-N abrežino oziroma pod Zgonik. Občinski odbor v Devinu - Nabrežini je zato sklenil, da odstrani zgolj italijansko oznako in namesti na svojem ozemlju dvojezično tablo, kot so dvojezične vse ostale občinske table v občini. Postavitvi so poleg zastopnikov de-vinsko-nabrežinske uprave s starejšim odbornikom Brezigarjem na čelu prisostvova-
li	zastopniki kriških organizacij.
Libijske in francoske čete se brez zastojev umikajo iz Čada.
Predsednik Cossiga v Nemah
S TRŽAŠKEGA
SESTANEK Z ENOTNO DELEGACIJO
Na pobudo koordinacijskega združenja, ki povezuje organizacije iz Bazovice, Gro-pade, Trebč, s Padrič in od Banov ter Fer-lugov, je prišlo v petek, 28. 9., do javnega srečanja z enotno slovensko delegacijo v Bazoviškem domu. Prisotni so poudarili zahtevo po namestitvi dvojezičnih tabel. E-notna delegacija je poročala o sestankih s prefektom in s tržaškim županom. Župan Richetti je obljubil, da bo sprožil razpravo
o	dvojezičnih cestnih napisih na prvi seji občinskega odbora. Udeleženci sestanka, ki ga je vodil predsednik združenja Karlo Grgič, so govorili tudi o množičnih akcijah za uresničitev narodnih pravic.
PASTORALNI DNEVI V TRSTU
V nedeljo, 30. 9., so se končali pastoralni dnevi tržaške škofije, ki so bili letos posvečeni vprašanju družine v sodobni družbi. Dopoldne je bilo delo v študijskih skupinah v prostorih semenišča, popoldne pa skupno srečanje z razpravo in povzetkom škofa Bellomija v dvorani ob cerkvi sv. Marije Velike, kjer so se pastoralni dnevi končali z mašo.
I
SPOMNILI SO SE USTRELITVE
KURIRK IN POŽIGA VASI
V torek, 2. oktobra, je bila ob vaškem spomeniku v Prebenegu svečanost ob 40-letnici ustrelitve petih kurirk in 41-letnici požiga vasi. Svečanost, ki je ob spomeniku zbrala Prebenežane in ljudi iz okoliških vasi, je bila domača, a občutena, saj je med prisotnimi bilo veliko takih, ki so tiste tragične dneve sami doživljali in so jim ostali globoko vtisnjeni v spominu.
VLADNI POSEGI
ZA GOSPODARSTVO
Na Tržaškem in Goriškem živahno komentirajo sklep osrednje rimske vlade, ki je v novi finančni zakon za prihodnje leto vključila tudi posege v korist tukajšnjega gospodarstva. Vladno nakazilo znaša 220 milijard lir, vsota pa bo postopno nakazana v treh letih.
Novi finančni zakon namenja tudi dodatno financiranje za ladjedelniški sektor, nove finančne spodbude pa bo prejelo raziskovalno področje. Prve pozitivne komentarje so izrekli tržaški župan Richetti ter predstavniki industrijskega in sindikalnega sveta.
OBVESTILO SINDIKATA
SLOVENSKE SOLE
Ministrstvo za šolstvo je preložilo na poznejši čas roke državnega natečaja za pridobitev habilitacije in prestop v stalež vzgojiteljic državnih otroških vrtcev.
Po novih določilih bo pisna naloga dne 18. decembra letos, ustni izpit pa pred 28. marcem 1985.
Kandidatinje naj se k izpitom javijo do 15. oktobra. Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo napovedani pripravljalni tečaj za pisno nalogo pričel 9. oktobra.
V	nedeljo, zadnjega septembra, je bila v Nemah osrednja proslava ob 40-letnici požiga petih vasi. Nemci in Kozaki so namreč hoteli s tem dejanjem nasilno opozoriti prebivalstvo in partizane na svojo prisotnost in moč. V tistih tragičnih dneh so zgorele Neme, Ahten, Sedile, Fojda in Ce-njeja. Prebivalstvo je bilo pregnano, delno tudi deportirano.
Teh dogodkov se je spomnil slavnostni govornik, predsednik senata Cossiga, ki je vojno katastrofo povezal s potresom izpred osmih let. Obakrat so bile Neme porušene, toda prebivalstvo je znalo obnoviti svoje domove. Del govora je posvetil odporništvu in poudaril plemenitost tega ljudskega boja, obenem tudi mimogrede obža-
Novi župan v Tipani
Nekajmesečna kriza v občini Tipana se je končno rešila. Na zadnji občinski seji so izvolili novega župana iz vrst svetovalcev domače občinske liste. Novi župan je Elia Berra. Izvolili so tudi nov odbor, v katerem je tudi Livio Micheluzzi, ki je bil izvoljen za župana leta 1980. Rešena je tako kriza, ki se je začela z odstopom zadnjega župana Ballocha.
Novoizvoljeni župan bo imel v naslednjih mesecih veliko dela, saj bo potrebno ponovno doseči predvsem soglasje med svetovalci, izvoljenimi na občinski listi.
Stavka na Goriškem
Gospodarsko stanje na Goriškem je zelo težavno, tako da zahteva nujnih ukrepov predvsem na politični ravni, da se bo lahko dvignilo.
Sindikati, ki so sklicali splošno stavko > vseh strok in področij za sredo, 3. t.m., pa niso osamljeni v tem boju, saj sta se ob njih zavzeli za nov gospodarski zagon tudi krajevna uprava in goriška Cerkev. Velika manifestacija, pri kateri so sodelovale tudi občine, je privabila na goriške ulice in Travnik veliko množico. Upati pa je, da bo obljubljena naložba za oživljanje gospodarstva v goriški pokrajini v finančnem zakonu za leto 1985, vsaj delno rešila to nevzdržno gospodarsko stanje v pokrajini.
Te dni je izšla 5. skupna poletna številka »Steverjanskega vestnika«. Uredniki so v njej združili julijsko, avgustovsko in septembrsko številko, tako da najdemo članke, ki pričajo o dogajanju v vasi skozi vse poletje. Števerjanski vestnik tako piše o birmovanju, ki je bilo 15. julija, o romanju na Vrhovlje, o praznovanju števerjanskih vestnikov in o seji društva Sedej. Naj večja pozornost pa je posvečena letošnjemu 14. festivalu domače glasbe »Števerjan ’84«. Festival je tudi letos privabil v vas veliko število ljubiteljev narodnozabavne glasbe.
Ob tem osrednjem kulturno-zabavnem
loval pomanjkljivo sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi partizani, ker bi ob boljšem sodelovanju bile — tako je dejal — posledice nemškega napada manj boleče. Takratno nerazumevanje pa je dokončno izginilo ob potresu leta 1976, ko so Drve prihitele na pomoč prav vojaške enote iz Slovenije, katerim so se takoj pridružile še avstrijske in zahodnonemške. Zmagali sta torej solidarnost in ljubezen.
Med govori drugih javnih osebnosti na slovesnosti omenimo misel predsednika deželnega odbora Comellija, ki se je dotaknil furlanske kulturne in gospodarske raznolikosti in specifičnosti, ki pa naj bo predvsem vrednota in obogatitev, ne pa priložnost ali vzrok za separatistične težnje.
Obisk predsednika senata Cossige v deželi je bil priložnost, da se je z njim srečala delegacija Slovencev iz videmske pokrajine, ki so jo sestavljali prof. Cerno, pokrajinski svetovalec prof. Petričič, župan občine Dreka Namor in dr. Ferruccio Clavora.
Profesor Cerno je predsedniku senata orisal položaj in pričakovanja Slovencev v videmski pokrajini glede zaščitnega zakona in z njim povezane možnosti gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja.
Predsednik Cossiga je odgovoril, da se je že kot predsednik ministrskega sveta zavzemal za pospešitev dela Cassandrove komisije, zagotovil pa je, da bo v okviru pristojnosti, ki mu jih dovoljuje ustava, posegel na vseh pristojnih mestih, da bi se pravično rešilo vprašanje zaščite Slovencev.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu vabi na
MLADINSKI PLES
1 — da vam v petih minutah (5x60 sekund) obrazloži letošnji repertoar,
— da vam razjasni ta oblačni začetek jeseni,
— da prisluhne vašim po vaše upravičenim pripombam,
— da vas v odmorih razveseli z nekaj imenitnimi kabaretnimi točkami,
— da vas, dulcis in fundo, prepriča za nakup abonmaja.
Kdaj, kje in kako? V SOBOTO, 6. oktobra, ob
20. uri v BARU Kulturnega doma v Trstu.
ZASTONJ
dogodku letošnjega poletja v Steverjanu imamo še druge, o katerih piše Vestnik. Uredniki se n. pr. spominjajo letošnjih o-limpijskih iger v Los Angelesu, razstave starega kmečkega orodja, ki je bila v šte-verjanskem gradu, glasbene šole v Steverjanu in raznih tečajev in večerov. Pišejo tudi o toči, ki je močno prizadela štever-janske vinogradnike, o knjigi »Števerjan«, ki jo je letos izdalo števerjansko društvo »F. B. Sedej« in ki jo je napisal domačin Marjan Terpin. Ob drugih drobnih novicah, ki jih objavlja števerjanski vestnik pa sc list zaključuje z obvestili o delovanju domačih zborov in glasbene šole.
Izšel je Števerjanski vestnik
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nekaj vtisov of Hofmanovem romanu »Noč do jutra«
Od užaljene skepse prod življenju
Pri Slovenski matici v Ljubljani je letos izšel roman Branka Hofmana Noč do jutra. Iz njegovega sklepnega stavka zvemo, da je bil napisan v letih 1968-1974. Zakaj je moral toliko čakati, da je prišel na svetlo, nam bolj kot sklicevanje v spremni besedi na usodo, ki da je ženskega spola in torej muhasta, razkrije sam roman: dotika se tragičnih usod, ki so se izpolnile na Slovenskem po izobčenju KPJ iz Kominfor-ma 1948. leta.
Noč do jutra, v katero je postavljeno osnovno dogajanje romana, je najbrž za okroglih 20 let oddaljeno od tistega Vidovega dne, ko so v Bukarešti izglasovali Stalinovo resolucijo. V tej noči se nekdanji zapornik na Golem otoku dramatično sreča s preiskovalnim sodnikom, ki ga
Galebov šolski dnevnik
Iz tiskarne je te dni prišel že nekajkrat napovedani »Galebov šolski dnevnik«, ki so ga učenci in učenke ter dijaki in dijakinje slovenskih šol že težko pričakovali, potem ko se je lanska takšna pobuda izkazala za učinkovito in dobrodošlo. Tako stopa Galebov šolski dnevnik v drugo leto. Urednik mladinske revije Galeb Lojze Abram v svojem uvodnem zapisu pravi, da so si breme tiskanja Galebovega šolskega dnevnika 1984-85 prevzele slovenske denarne ustanove na Tržaškem:	Hranilnica	in posojilnica na Opčinah,
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini in Tržaška kreditna banka. Vsi učenci in dijaki slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini bodo ta dnevnik prejeli v dar. S to hvalevredno pobudo so slovenske bančne ustanove na Tržaškem — poudarja urednik — pokazale, da sta jim rast in razvoj slovenske šole zelo pri srcu, in hkrati razveselile slovenske šolarje s koristnim darilom.
Galebov šolski dnevnik, ki se predstavlja v lični grafični opremi, vsebuje med drugim mnoge razpredelnice, ki jih bodo učenci in dijaki izpolnili z najrazličnejšimi podatki iz rednega šolskega življenja. Koledarska stran dnevnika je smotrno urejena in dovolj pregledna. Dnevnik na koncu vsebuje celo vrsto koristnih in zanimivih podatkov, ki se tičejo posameznih držav v Evropi, s posebnim poudarkom na Italijo in sosednjo Jugoslavijo ter na Furlanijo - Julijsko krajino oziroma republiko Slovenijo. Na koncu prinaša Galebov šolski dnevnik 1984-85 slovenska imena mesecev, omeniti pa je treba, da je dnevnik tudi lično in bogato opremljen. Na prvih straneh je napisano, da je dnevnik priloga mladinske revije Galeb, da ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska in da je za njegovo grafično o-premo poskrbel Graficenter. Galebov šolski dnevnik 1984-85 se je tiskal v tržaški italijanski tiskarni Editoriale Libraria, čemur se bo marsikdo, ki pobliže pozna to področje, čudil glede na to, da imamo v Trstu na razpolago tudi slovenske tiskarske mojstre in glede na to, da so breme tiskanja prevzele slovenske denarne u stanove.
je nekoč dolžil izdajstva partije in naroda, ga skušal stalinistično pripraviti do priznanja in ga naposled brez procesa izročil usodi, ki ga je odpeljala na kamnit dalmatinski otok.
Srečanje je naključno. Preiskovalec naleti na svojo nekdanjo žrtev v zakotni vasi, v katero je prišel službeno, da bi preiskal strašno smrt 19-letnega dekleta. Našli so jo obešeno v domačem skednju, na videz posiljeno. Ali že v isti noči razkrijejo, da si je sama, še deviška, vzela življenje. Ni prenesla psihološkega nasilja, ki ga je nad njo izvajala njena spolno zavrta in versko fanatična mati.
Ti osrednji dogajanji se v romanu prepletata z zgodbami, ki jih po večini protagonisti obnavljajo iz svoje preteklosti. Njun skupni imenovalec je svetovnonazorsko pogojeno ali ideološko obarvano nasilje. Obsodba le-tega je v romanu mirna, prepričljiva, ne zdrkne v deklaratorstvo ali moralizem, niti ko jo avtor neposredneje izrazi v obliki razmišljanj svojih junakov. V tem se Hofmanova Noč do jutra bistveno ne razlikuje od drugih dveh romanov naj novejše slovenske »zaporniške« literarature, in sicer od Levitana Vitomila Zupana in od Umiranja na obroke Igorja Torkarja. V vseh treh primerih gre za pričevanje zoper nasilje slehernega dogmatizma, zoper ideološko posiljevanje resničnosti, v prvi vrsti človeške. Zapori niso zmerom tako učili; tudi v slovenski zgodovini so bili vse prej kot univerze strpnosti. Zdi pa se, da so njihove lekcije slej ko prej dojemljive in aktualne tudi zunaj njihovih zidov. Je mar slovenski človek bil že kdaj bolj imun pred fanatizmom kot danes? Ce je stvarem tako, potem predstavljajo vsi trije romani, njihova objava in splošen sprejem nekaj več kot onegavanje na zgodovinskem obrobju, kot je le nekdo dolžnostno pripomnil.
Mimo te bistvene podobnosti pa je v njihovi miselni osnovi mogoče odkriti tudi znatne razlike. Zupanov in Torkarjev roman sta izpovedi bivših zapornikov, ki govorita pač z vidika žrtve. Hofman zavzame objektivnejše stališče. Resnico žrtve skuša dopolniti z resnico rablja, ki je konec koncev skoraj enako trpka.
Zupan nadalje morebiti res »nesvetniško«, animalično, a zato ne nujno neavtentično ali ne-pomenljivo odkriva prvenstvo biološkega pred ideološkim. V tem odkrivanju je mogoče zaslutiti tudi zatekanje. Nekaj tega je pri Torkarju, vendar njegovo sklepno obsojanje vsevprek vseh ideologij, ki da so brez izjeme enako nekoristne in slabe, izzveni predvsem kot skepsa, rojena iz razočaranj nad izgubljeno vero in ki ne more iz svoje nemoči.
Obe ti izkustvi nista tuji Hofmanu, ki pa ju najbrž preseže v zrelejšo držo. Njegov bivši zapornik na Golem otoku nekje takole presoja svojo preteklost: »Če logično, brez ihte in moralne navlake, pomislim, je bilo stanje naše nečlovečnosti, animalično stanje neduha, posebna milost.
V	svetu nagonskega vlada poenostavljen red: potešiti elementarne potrebe in kakorkoli preživeti. Nič več. Z amputirane zavesti odpadejo vsi tabuji, vsa kulturna bremena, vse čustvene manipulacije. K sreči. Sicer bi znoreli. Potonili bi v sovraštvu ali samousmiljenju. Oboje bi bil samomor, posebno v okoliščinah, ko ena skrajnost pogojuje drugo in je vsaka objektivnost iluzorna.« (208) »Animalično stanje neduha« je očitno pri Hofmanu mejna situacija, ki pa ne more, ali točneje ne sme postati norma svobodnega človeka.
Glede skepse Hofman večkrat ugotavlja, da je lahko »intelektualna vrednota in ne omahljivost«. Inšpektor, ki sodeluje pri preiskavi smrti dekleta, pa takole razmišlja o njeni materi: »Njej in vsem, ki prisegajo na verske, politične in znanstvene resnice, bi moral nekdo povedati, da je dvomnost o dokončnem osnovno gibalo zgodovine. Več. Moral bi povedati, da je dvom pracelica človekove individualnosti, zibka vseh Cezarjev in Kristusov, vseh Kopernikov in Rembrandtov, vseh Beethovnov in Tolstojev, vseh Marxov in Gandhijev, vseh Einsteinov in Gagarinov. (...) Svetu bo tako dolgo vladalo nasilje, dokler ne bomo vseh oblik duhovnega in socialnega življenja na stežaj odprli dvomu in spregledali, da ni cilj v konstituiranju, temveč v preraščanju danega in da je potemtakem tudi vsaka oblast, ki ne goji in ne spodbuja herezije duha, le ena od mnogih oblik diktature.« (146-147) Dvom je torej sredstvo preraščanja, smisel mu daje življenje. Tudi temeljni konflikt v romanu med preiskovalnim sodnikom in njegovo nekdanjo žrtvijo se razreši v tem smislu: v jutru po noči, v kateri se oba celo fizično spopadeta, se bivši zapornik odloči za povratek v življenje. Zapusti zakotno vas, gnezdo, v katero se je užaljeno zatekel, in gre v mesto.
n j
Koroški dnevi na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini
V	teh dneh so že v polnem teku priprave na »Koroške dneve«, ki bodo od 13. do 21. oktobra, na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Gostovanje dramskih skupin, zborov, lutkarjev, predavateljev in umetnikov iz Koroške prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Ob teh zvezah pa sodelujejo kot gostitelji ali soprireditelji drugi domači krožki, društva, zbori in domovi, tako da bodo domači kulturni delavci koroške goste sprejeli v raznih predelih Trsta in Gorice ter po vaseh. To je namreč tudi priložnost, da se vzpostavijo medsebojni stiki, da pride do izmenjave mnenj, medsebojne obogatitve in boljšega pozna-
nja problemov, ki so prisotni tako na Koroškem kot pri nas.
TRŽAŠKA
Opčine — Finžgarjev dom
Sobota, 13. oktobra, ob 20. uri Koncert otroških zborov iz Škocjana in Št. Primoža - vodita Helka Mlinar in Stanko Polcer
Gostuje: MPZ Vesela pomlad Sv. Ivan — Marijin dom
Nedelja, 14. oktobra, ob 17. uri Fran Milčinski: »Zvezdica zaspanka« — izvaja skupina Lutke mladje Koroške dijaške zveze Gostuje: Marijin dom pri Sv. Ivanu
Koroški dnevi
Trst — Marijin dom v ulici Risorta
Nedelja, 14. oktobra, ob 17. uri Alojz Rebula: »Sinja gora Horeb« — igrajo dekleta Strokovne šole za ženske poklice v St. Petru pri St. Jakobu v Rožu. Režija Peter Sticker.
Gostuje: Marijin dom v ulici Risorta
Trst — Peterlinova dvorana v ulici Donizetti
Ponedeljek, 15. oktobra, ob 20. uri Literarni večer koroških pesnikov in otvoritev grafične razstave slikarja Valentina Omana Gostuje: Društvo slovenskih izobražencev
Mavhinje — gostilna Urdih
Sobota, 20. oktobra, ob 20. uri Koncert moškega okteta »Suha« s Suhe pri Pliberku in ansambla »Korenika« iz Šmihela Gostuje: zbor Fantje izpod Grmade
GORIŠKA
Števerjan — Sedejev župnijski dom
Sobota, 13. oktobra, ob 19. uri Fran Milčinski: »Zvezdica zaspanka« — izvaja skupina Lutke mladje Koroške dijaške zveze
Gostuje:	katoliško prosvetno društvo F. B.
Sedej
Doberdob — župnijski dom
Nedelja, 14. oktobra, ob 11.30 Fran Milčinski: »Zvezdica zaspanka« — izvaja skupina Lutke mladje Koroške dijaške zveze
Gostuje: prosvetno društvo Hrast
Standrež — župnijski dom Anton Gregorčič
Nedelja, 14. oktobra, ob 16. uri
Koncert otroških zborov iz Škocjana in St.
na Tržaškem...
Primoža — vodita Helka Mlinar in Stanko Polcer
Gostujeta:	prosvetno	društvo Standrež in
mladinski zbor
Gorica — Katoliški dom
Četrtek, 18. oktobra, ob 17. uri Odprtje razstave koroškega tiska Srečanje celovške in goriške Mohorjeve družbe. V sodelovanju z goriško Mohorjevo družbo
Gorica — Katoliški dom — mala dvorana
Četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri Okrogla miza: »Narodna manjšina in večinski narod«. V sodelovanju z deželnim vodstvom Slovenske skupnosti
Gorica — Katoliški dom
Nedelja, 21. oktobra, ob 17. uri Pesem Koroške — izvaja pevski zbor »Rož« iz St. Jakoba v Rožu. Vodi Lajko Milisavljevič. Gostujeta: prosvetno društvo Mirko Filej in mešani pevski zbor Lojze Bratuž
BENEČIJA
Gorenji Tarbij
Nedelja, 21. oktobra
Koncert moškega okteta »Suha« s Suhe pri Pliberku in ansambla »Korenika«
Gostujeta: Studenci in Dom
Okrogla miza o šolstvu na dvojezičnih področjih
Prirejata: Studenci in Dom
KANALSKA DOLINA Ukve — župnijska cerkev
Nedelja, 21. oktobra, ob 10. uri
Koncert mešanega pevskega zbora »Rož« iz
St. Jakoba v Rožu. Vodi Lajko Milisavljevič Gostujeta: Lepi Vrh in Planinka
KOROŠKE DNEVE prirejajo SLOVENSKA PROSVETA iz Trsta, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Gorici in KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA iz Celovca.
—O—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
repertoar
Anton Tomaž Linhart:
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ZENI,
režija Jože Babič
Ivanka Hergold:
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA),
režija Boris Kobal
Ettore Petrolini:
CHICCHIGNOLA,	režija	Mario	Uršič
Tennessee Williams:
MAČKA NA VROČI, PLOČEVINASTI STREHI,	režija Dušan Mlakar
Drago Jančar:
DISIDENT ARNOZ IN NJEGOVI,
gostovanje Drame Maribor I. Pregelj - M. Kmecl:
PLEBANUS JOANNES,
gostovanje PDG Nova Gorica
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 v Trstu.
Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG vsak dan od 9. do 13. ure.
Drago Legiša
BESEDNJAKU V
i.
Na pobudo Kluba starih goriških študentov so v Novi Gorici v nedeljo, 23.9.1984, odkrili doprsni kip dr. Engelberta Besednjaka. O njegovem delu in liku je spregovoril glavni in odgovorni urednik Novega lista dr. Drago Legiša, čigar izvajanja objavljamo v nadaljevanjih v počastitev spomina ustanovitelja in prvega glavnega u-rednika našega lista.
(Ured.)
Klubu starih goriških študentov je treba iskreno čestitati in mu ponovno dati priznanje, ker dosledno in vztrajno nadaljuje s svojo akcijo, ki je že postala tradicija, postavljanja spominskih plošč in o-beležij ter odkrivanja kipov na čast in v spomin ljudi, ki so si s svojim javnim delom pridobili pomembne zasluge na raznih področjih človekovega udejstvovanja in veliko prispevali k duhovni in materialni rasti slovenskega ljudstva na Primorskem. Gre za ljudi, ki so s svojim delom dejansko omogočili, da je naše ljudstvo začelo korakati vštric z ostalimi narodi v Evropi.
Eden takih mož naše Primorske, in Goriške še posebej, je gotovo bil in je dr. Engelbert Besednjak, čigar doprsni kip danes odkrivamo tu v Novi Gorici.
Kdo je bil dr. Engelbert Besednjak? Ob njegovi smrti, pred 16 leti v Trstu, je bilo napisano, da je z njim legel v grob politik »domače in evropske širine, bojevnik za pravico in resnico svojega ljudstva, glasnik strpnosti in miru med Slovenci in sosednimi narodi«.
Engelbert Besednjak se je rodil v delavski družini v Gorici leta 1894. Mati je bila perica, rojena na Trnovem, oče krojač v Rabatišču. Rod Besednjakov pa izvira z Brj na Vipavskem. V Gorici je mladi Berto hodil v osnovno šolo in se nato bistril v srednji šoli prav v tistih letih, ko »se je na Goriškem razcvetela, kot je napisal njegov prijatelj in sodelavec prof. Rado Bednarik, druga narodna pomlad«. »Mladi so po letu 1910 visoko dvignili v Gorici prapor napredka, socialne zavesti in samozavesti. Besednjak je stal že kot študent v prvih vrstah krščansko socialnega gibanja pod vodstvom Janeza Evangelista Kreka, Antona Breclja, Ivana Rejca, Sedeja in tudi poznejšega škofa Fogarja.« (1)
Ze v tistih letih pa je mladi Besednjak okušal trd kruh, saj je moral kot natakar priložnostno delati v hotelu »Pošta«. Zrelostni izpit je položil leta 1913, se pravi leto dni pred začetkom prve svetovne vojne. Z njim je tedaj maturiralo skupno 31 dija-
I	kov, od katerih sta danes živa samo še dva, in sicer zobozdravnik dr. Stanislav
I	Pavlica, ki še vedno pridno dela v Trstu, in g. Avgust Pertot, nabrežinski rojak, ki živi v Ljubljani.
Po maturi je Besednjak nadaljeval študij na Dunaju, kjer se je vpisal na pravo. Za preživljanje si je pomagal s poučevanjem in tudi s težaškimi deli, redno pa je študiral in aktivno deloval v tedanjih akademskih društvih. Prav delovanje v teh društvih je za Besednjaka bilo odločilno za vso njegovo kasnejše življenje.
Sam je o tem takole napisal v Novem listu pred 26 leti: »Za časa gibanja za majsko deklaracijo je prišel na Dunaj Izidor Cankar, ki je bil tedaj glavni urednik dnevnika Slovencev v Ljubljani. Cankar se je u-deležil sestanka akademskega društva Danica, kjer sem predaval o jugoslovanskem vprašanju. Ko smo se po sestanku a-kademiki zbrali s Cankarjem v neki kavarni, me je povabil, naj napišem nekaj za Slovenca«. (2) Besednjak se je najprej obotavljal, a je čez nekaj dni le poslal v Ljubljano svoj prvi prispevek, ki ga je Cankar objavil na uvodnem mestu, čeprav sestavek še zdaleč tega ni zaslužil. To je Cankar storil, pravi Besednjak, da bi mladega fanta opogumil in ga pridobil za časnikarstvo.
S tem se je dejansko določila Besednjaku življenjska pot. Leta 1920 je postal glavni urednik dnevnika Slovenec v Ljubljani, diplomiral in se vključil v takrat živahno politično in družbeno življenje. Istega leta
Iz naše preteklosti
K 70-letnici prevzvišenega g. dr. Frančiška Borgia Sedeja knezonadškofa goriškega.
Vladiki.
Danes stopijo odposlanci slovenskih krščanskih organizacij in ustanov v starodavni nadškofijski dvor, da ponesejo čestitke sedemdesetletnemu vladiki goriške nadškofije. Vsi katoličani naše dežele v duhu spremljajo to zastopstvo. In pred vladiko stoji danes vse naše ljudstvo in zre v obličje slavljenca in mu govori:
Vladika naš! V vedrih in temnih dneh ste stali sredi nas kot trden stolp v bežni poplavi valujočih dni. Iz Vašega srca sijejo nevidni žarki verske misli in ožarjajo življenje dežele. Veliki svečenik med nami: za vso tiho srečo, ki smo jo leto za letom stotisoči doživljali v božji Cerkvi — Vam pošiljamo danes zahvalo iz živih, ganjenih src. In naša misel gre nazaj v ono grozno uro, ko so se rušili domovi nad nami in je strašna groza stisnila srce ljudstva in so vsi omagali. Takrat je naš Vladika edini razpel roke nad deželo in nam je pokazal svojo pravo podobo: trdni, zmagoviti križ.
Vojvoda vernih trum! V duši slovenskega ljudstva gori dragocena luč. To je luč vere, ki jo Vi čuvate. Vi ste nas naučili, da je katolicizem najboljša posest našega naroda, da je v katolicizmu vsa hrana njegovega duha, ves polet njegove duše, vsa tolažba njegovega srca. Vi ste branili svobodo vere, tega našega veličastnega bogastva. Tako se danes z zaupanjem obračamo h Cerkvi, ki je kot živo, zavetno drevo sre-
ga je v Ljubljani obiskal Virgil Šček, ki je čez nekaj mesecev postal skupno z Vilfanom, Lavrenčičem, Podgornikom in Hrvatom Stangerjem poslanec v rimskem parlamentu.
Sček je tudi Besednjaka kot vrsto drugih slovenskih primorskih izobražencev pregovoril, da se je vrnil na rodno Primorsko, kjer so se Slovenci bili znašli v povsem novih razmerah: postali so manjšina v morju italijanskega naroda in države.
Januarja leta 1921 je Besednjak prevzel glavno uredništvo dnevnika »Edinost« v Trstu, ki je bilo glasilo istoimenske politične organizacije primorskih Slovencev. Ti so namreč bili sklenili, da bodo spričo novih razmer politično enotno nastopali, kar je bilo pomembno tudi glede na to, da so bile za tisto leto predvidene državnozborske volitve in da je bilo zlasti v Trstu in Istri že čutiti posledice italijanskega nacionalističnega nasilja. Ne smemo namreč pozabiti, da je leta 1920 že gorel Narodni dom v Trstu. Prav ta dogodek je bil odločilen oziroma pospešil sporazum o skupnem političnem nastopanju Slovencev na Primorskem.
Besednjak pa odslej ni le urejal Edinosti, temveč bil tudi imenovan v deželni odbor za Goriško. Sam je pripovedoval, kako je bilo delo v odboru zahtevno, glede na to, da je bil velik del Goriške ena sama ruševina in je bilo treba skrbeti za obnovo.
V	Trstu je doživel več fašističnih napadov na tiskarno, tako tudi najhujši napad v
di pustinj, in hočemo z njo živeti, ker v njenem občestvu je življenje slovenskega ljudstva!
Knez našega rodu! Danes se dvigajo iz slovenskih src in domov molitve k Najvišjemu in iz slovenske ljudske duše se vije prošnja do Boga: Ohrani nam pravičnega Svečenika, razsvetli z veseljem večer njegovega življenja, čuvaj nam vodnika na težki poti, zakaj noč gre nad nas in kdo nam bo luč, če nam ga vzameš?
Ohrani, Gospod, našega vladiko!
Goriška straža, 9. oktobra 1924
—O---
Reagan - Gromiko
Medtem ko Američani z zmernim optimizmom komentirajo pogovor med predsednikom Reaganom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, je agencija Tass dokaj hladno ocenila srečanje v Beli hiši. Tass prinaša neposredne besede Andreja Gromika, ki sicer ne govori o obravnavanih argumentih, vendar poudarja, da je v pogovorih z Reaganom zasledil zelo malo znakov pozitivne spremembe stališč ameriške vlade. Na Reaganov predlog za periodične stike na naj višji ravni med Moskvo in Washingtonom je Gromiko dejal, da bi taka srečanja bila gotovo koristna, vendar pod pogojem, da bi jih spremljala formalna pogajanja o razorožitvi. V tem primeru pa bi Sovjetska zveza še naprej preučevala realne namene ameriške vlade iz konkretnih dejanj.
noči med 8. in 9. februarjem leta 1921. »V Avstriji je naš narod — je napisal Besednjak — marsikaj hudega doživel, tako očitnih nasilstev in nezakonitosti pa nikoli. Fašisti so v svojem glasilu slovensko ljudstvo označili za mrčes in v tej zvezi nesramno poudarili: Mi smo voljni prezreti, da živi ta mrčes v naši sredi, toda osnovni pogoj je, da tiho plesni v senci. Sicer bodo Slovenci imeli priliko grenko razmišljati o posledicah«.(3)
Besednjak je tedaj imel samo 27 let, a je takoj po zadnjem hudem napadu na tiskarno Edinosti napisal pogumen in politično tudi daljnoviden uvodnik. Takole je dejal: »Vi ste drzni in napadalni, vendar vedite, da ima naše ljudstvo več kremena in ponosa v sebi od vas ... Vi lahko delate, kar hočete, vi nam morete razbiti vse, kar imamo, vi lahko napadate in pretepate naše ljudi, toda povemo vam, da bo ves vaš uspeh — velika ničla. Zbijte si vendar enkrat iz glave, da nas boste z revolverji in z železnimi drogovi prepričali o pravičnosti in sijajnosti razmer. Kdor nas hoče sprijazniti z razmerami, nam mora nuditi, namesto železnih drogov, gospodarske, narodne in politične pravice, ki omogočajo ljudski napredek in splošno socialno svobodo«. (4)
Dr. Engelbert Besednjak se je kot časnikar kot upravitelj ter politični delavec kmalu povsem vživel v razmere na Primorskem, tako da je brez težav zamenjal Vir-gila Sčeka, ki na volitvah leta 1924 ni več
ŠPORT
Amaterski nogomet
»ZARJA« IN »VESNA« ODIGRALI
PRVO PRVENSTVENO TEKMO
Prejšnjo nedeljo se je začelo prvenstvo 2. amaterske lige. V tej ligi nastopata dve slovenski amaterski ekipi, bazoviška Zarja in kriška Vesna. Ekipi merita letos na visoko uvrstitev, še posebno Zarja, katero so letos ojačili prav dobri igralci. Da je ekipa res kakovostna in meri na visoko uvrstitev v prvenstvu, smo lahko opazili v predprvenstvenih tekmah in turnirjih. Udeležila se je namreč turnirja Žarka Raceta in Bruna Križmančiča in oba memoriala tudi o-svojila.
Kriška Vesna nastopa v letošnjem prvenstvu s precej pomlajeno ekipo, cilj ekipe pa je, da bi si mladi igralci nabrali čim več izkušenj in prvenstvo končali na sredini lestvice.
Prvo kolo 2. amaterske lige je bilo za naši slovenski ekipi ugodno. Kriška Vesna je namreč na domačem terenu zmagala, bazoviška Zarja pa se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom. Upamo, da se bodo nadaljnja kola tudi tako pozitivno odvijala in da bosta naši ekipi dosegli čimbolj še rezultate in dobro uvrstitev na končni lestvici.
Martin Ušaj
ŠIRITE NOVI LISTI
Pakistanska vlada je protestirala proti afganistanskemu vodstvu zaradi novega bombnega napada na pakistansko mesto Tori Mangal. Ta je povzročil 32 smrtnih žrtev.
kandidiral za državnega poslanca. Tako so našega zastopnika začeli spoznavati tudi širši italijanski in mednarodni krogi, fašistična oblast, ki je bila tedaj že prevzela vodstvo v državi, pa je tudi kmalu spoznala, s kom ima opravka.
Osrednji državni arhiv v Rimu hrani karakteristiko, ki jo je sestavila fašistična tajna policija OVRA. Tam je napisano, da je Besednjak inteligenten, silno zvit mož ter glavni propagandist ter agitator slovenskega iredentizma in panslovanske ideje«. (5) V rimskem parlamentu je Besednjak odločno branil osnovne pravice slovenske in hrvaške manjšine v Italiji ter v enem izmed nastopov pred Mussolinijem poudaril, da »so Slovenci in Hrvati pripravljeni pokoravati se zakonom in oblastem italijanske države, a da ne bodo nikdar klonili pred raznarodovanjem«. (6)
(Dalje)
1) Novi list, 3.1.1969
2) Novi list, 4.9.1958
3) Novi list 20.11.1958
4) Novi list, 20.11.1958
5) Osrednji državni arhiv, CPC (casellario poli-zia centrale), fasc. Besednjak Engelbert; glej tudi: Carlo Rinaldi, I deputati del Friuli - Ve-nezia Giulia a Montecitorio dal 1919 alla Co-stituente - Volume I (A-Gl.) Regione Auto-noma Friuli - Venezia Giulia, Trst 1983 (str. 163- 170)
6) Carlo Rinaldi: I deputati del Friuli - Venezia Giulia (str. 163-170)