224» St. - 5. leto.
Naročnina za kraljevino
m	SHS
teežj|° 15 D Letno 180 D.
inozemstvo:
W«9€iEno 20 D. Letno 240 D
enostolpna nun vrsta SO par«, večkrat popns
Poštnina pavšalirane.
Posamezne številke 1 D.
V Ljubljani, v petek, 99. septembra
PMJI1 , i.iiki .
•itnnen^Ki.-trcrsap
Uredništvoi
P „	~~P»vSab,;	i	Wolfova	nlica	1/L	Telefon	0
■ "■ '****» fatfUnfca	'""r”te-	Uprava:	.	f?
i tfg S. Tdfl
Ljubljana. Aopfci se ne vrR&tf*
ianjem je priložiti za odgovor.
Potek revolucije na Grikem.
JR^TOLONASLEONDC JUKU SPREJEL GRŠKI PRESTOL. PRINC AVLE KRALJ KONSTANTIN VjElA. PROGLAS ODSTOPIVŠEGA "iL	KRALJA.
septembra. (Izv.) Presto-*e kiavil, da je pripavljen **sesti grški prestoL
Atc n’ sePtembra. (Izv.) Iz jen Poročajo, da se nahaja kralj Kon-S?™1 v ujetništvu. Med nemiri je bil »»mre en en minister.
» Solun, 28. septembra. (Izv.) Tukaj-lZ? P°sadka se je pridružila uporniški?11 gibanju. Gibanje so vodili rojali-in venezilistični častniki, zato ni-
u.~ ■v
®fe *Effi«„
Atene, 27. septembra. (Izv.) Kralj Konstantin je povodom svojega odstopa naslovil na grški narod proglas,, v katerem veli:	»Nesrečni dogodki so
pritirali našo deželo v kritičen položaj. Ker nočem, da bi ostala tudi le senca dvoma o tem, da utegne moja prisotnost na prestolu čeprav v najmanjši meri ovirati sveto enotnost helenskega naroda in pomoč naših prijateljev, sem odstopil in se odrekam vsem pravicam do prestola. Od tega trenotka dalje je moj najstrejši sin Jurij Vaš kralj!«
CETE ZAHTEVAJO NOVO VLADO Z VENIZELISTICNIM GENERALOM NA CELU. REVOLUCIJA POTEKLA BREZ KRVO-
PRELITJA,
najbrže sprejeti Ustaši zahtevajo odstop kralja Konstantina in sestavo nove vlade, na čije Čelu naj bi stal veni-zelističbi general Nider. Rojalisti in
&t e’ 27' septembra. (Izv.) Grške r*te> M so dospele z Mitilen in Kiosa »ornimi ladjami, so se včeraj popol-J®® izkrcale v Laurionu m na drugih *°ckah obale v bližini Aten. Oklopnica /■etnnos« je poslala vladi brezžičnim wt°m ultimat, v katerem se zahteva, ./j", kabinet sprejme pogoje proglasa ikovnika Domatasa §e pred polnočjo. Z* 9. zvečer se je sestal pod predsed-rVom kralja ministrski svet, kateremu "Prisostvoval tudi Papulos, Po mini-rgkem svetu je izjavil ministrski j^pdsednik Triantafiliakos, da. je vlada ^topila in da je pooblastila Papulosa, «ri razpravlja z ustaši. Papulos je ta-odpotoval, da se s parlamentarji F&stane v Laurionu. Vojni ladji »Piltie« ® fLeianos« ter devet torpednih rušil-?v se je že izjavilo za ustaše. Pri rtu ^Unionu se je izkrcal oddelek ustašev. L Atenah, kjer se širijo najneverjetnej-v vesti, je opažati veliko razburjenje, “raznih krajev Atike javljajo, da se "•dl tam izkrcavajo čete.
^ Atene, 27. septembra. (Izv.) Papulos * j.® danes povrnil iz Lauriona in je vladi pogoje ustašev, ki bodo
dvvr se ne upirajo več resno revolucionarnemu gibanju.
Beograd, 28. septembra. (IzvJ »Tribuna« Javlja iz Aten: Prvi akt revolucije je potekel brez krvoprelitja. Veliko število zastopnikov vojaških in civilnih oblastev Je prestopilo k revolucija tar-jem. Vrhovno vojaško poveljstvo je poverjeno generalu Ziturasu.
Beograd, 28. septembra. (Izv.) »Tribuna* poroča iz Aten: Odbor revolucionarnih častnikov je izdal proglas, v katerem naznanja, da bo vsak pojaV izgredov strogo kaznoval. Častniki zahtevajo, naj se razpusti grški parlament, sestavi nova vlada narodne obrambe in ojači vojaške fronta. Na čelo gibanja je stopil poveljnik 20 divizije, polkovnik Ganatev, ki se je bojeval v Mali Aziji. Revolucionarne čete, katerim se je posrečilo pridobiti za se tudi mornarico, se sedaj izkreavajo v Pireju in korakajo proti Atenam.
VENIZELOS SE PRIPRAVLJA NA POVRATEK V DOMOVINO.
ji, o stališču, ki naj ga Grčija zavzame napram zaveznikom. Francoska vlada je vznemirjena vsled upliva, ki bi ga nova grška vlada izvajala za mirovnih pogajanj s Turki.
.Pariz, 28. septembra. (Izv.) »Chi-Tribune« javlja, da se v soboto gvrne Venizelos iz pomorskega kopa-**Sa Deavillea v Pariz. Sedaj konfe-5** Venizelos v Deavilleu z raznimi ki se nahajajo v Franciji in Angli-
kemal paSa pripravljen na mirovna
pogajanja.
JJUSTAFA KEMAL PAŠA NE PRIZNAVA NEVTRALNE CONE. VENDAR SE BO IZOGIBAL SPOROV Z ANGLIJO. ANGLEŠKA VOJAŠKA ;	OJACENJA	ZA	DARDANELE.
.•J'00®00* Sne 28. septembra. (Izv.)
J^Iv Maik poroča iz Carigrada: Mu*
Kemal paša je svojemu tukajšnje-zastopniku Hamid beju sporočil, da
^Pripravljen odzvati se povabilu Zadnikov. Vendar pa odgovori oficialno to vabilo šele, ko povpraša za mne-^ narodno skupščino.
. London, 28. septembra. (Izv.) Reu-urad javlja iz Carigrada: Mu-Kemal paša je izjavil v odgovorit ™ sporočilo angleškega vrhovnega arja generala Harringtona glede . da ne priznava nevtralne co~ y svojem odgovoru se je pritožil tega, ker so angleške čete rušile ^.“opja in ceste in je končno zagoto-da se bo izogibal vsemu, kar bi tih?0 Privesti do kakršnihkoli sporov. to?6raj fiarrington se je Kemal paši j^^alii na tem zagotovilu in ga opo-na to, da je bilo rušenje poslopij sest upravičeno z vojaškega stali-
šča. Dalje Je zagotovil, da Turkom nikakor ni sovražen. Končno je izjavil, da je pripravljen sestati se s Kemal pašo, prepušča pa mu, naj sam določi dan in kraj sestanka.
London, 28. septembra. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da so danes bili odposlani iz Aldershota trije nadaljni bataljoni topništva v Turčijo.
London, 28. septembra. (Izv.) Kakor poročajo iz Carigrada, je dospelo tjakaj deset ladij angleškega atlantskega brodovja.
London, 28. septembra. (Izv.) Kakor se poroča iz Carigrada, prodira oddelek turške konjenice od Erenkoja v severovzhodni smeri proti Asmalitepe. Kakor se zdi, namerava zasesti angleške postojanke ob Kepezu. Iz Canaka je odkorakala močna angleška kolona, ki :o spremlja topništvo, da nastopi proti turškemu gibanju.
Stališče sovjetske vlade glede Carigrada in Dardanel.
28. septembra. (Izv.) Nota loj-j sovjetske vlade, katero je pred-
-	angleškemu zunanjemu uradu na-
se ministra zunanjih poslov in ki a°beif *urškega vprašanja, izjavlja, da .*zmed zaPadnih držav ni podvojit. n^e?ar, kar bi moglo preprečiti litvj	bližnjem vzhodu. /Ključ k re-
>20bs^ iega vzhoda leži v uspešni turške suverenosti nad tur-V,.ežeIami- ^asti pa nad Carigra-ttiorsii? Gorskimi ožinami. Svoboda 0žin in ^rnega mor:ia je zlasti . ^usijo' Ukrajino in Grusijo. v ie Prhala svobodo morskih države niso upoštevale Mira^v Rusije. Rusija odločne prote-vsakršnim napadom s strani fet	sil na njene pravice in pravi-
gusjja ponavlja $vc*
jo izjavo, da ne priznava nobenega sklepa glede morskih ožin, pri čemer bi ne odločala tudi ona in ki se ne bi oziral na njene interese.
ANGLIJA PRISTANE TUDI NA RUSKO STALIŠČE.
London, 28. septembra. (Izv.) Ministrski svet se je bavil včeraj z orijent-skim vprašanjem in je sprejel na znanje poročilo vojaških, mornarskih in zrakoplovnih izvedencev. Nato se ie posvetoval o odvažanju beguncev iz Male Azije. Kakor se govori, .se ministrski svet ne protivi ruski zahtevi glede ureditve orijentskega vprašanja, vendar pod pogojem, da se ukrene vse potrebno v svrho ugodne rešitve tega vprašanja, in to seveda le v slučaju, ako sklenejo antantne države, da bodo uvaže-yale rusko noto.
NARODNA BANKA ODKLONILA KREDITE VOJNEMU MINISTRU. Beograd, 28. septembra. (Izv.) Včeraj se je vršila seja ožjega odbora Narodne banke, ki-je imel sklepati o tem, kako stališče naj zavzame odbor napram zahtevi vlade, naj Narodna banka stavi vladi na razpolago gotove zneske za prehrano vojske in pasivnih krajev, kakor tudi za nabavo vojaškega in železniškega materijala. Razen zastopnikov Narodne banke so se te konference udeležili tudi finančni minister dr. Kumanudi, vojni minister general Hadžič, prometni minister Stanič in minister za socijalno politiko dr. Žerjav. Na seji so zagovarjali in pojasnjevali potrebe vlade. Kakor doznava »Politika«« je bil ožji odbor Narodne banke soglasno za to, da teh kreditov vladi ne more ugoditi, ker je število novčanic v obteku, ki ga predvideva zakon, že skoraj popolnoma izčrpano in se nove novčanice ne smejo več tiskati. Sicer pa ima o tej stvari definitivno sklepati širši odbor Narodne banke, v katerem se nahajajo zastopniki iz vse države in ki se sestanejo morda še danes.
MINISTRI V AVDIJENCI PRI KRALJU 'ALEKSANDRU.
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne je kralj Aleksander sprejel v posamezni avdijenci ministre Svetozarja Pribičeviča, Kosto Timotijeviča, Marka Trifkoviča, dr. Momčila Ninčila in generala Vasiča. Vsi ministri so obširno poročali kralju o delovanju svojih resortov. Hkrati so ga informirali tudi o položaju, ki je nastal na Balkanu vsled zadnjih dogodkov. Minister Trifkovič je kralju Aleksandru poročal tudi o naziranju vlade v vprašanju princa Georga.
KOMUNISTIČNI VODJA SIMA’ MARKOVIČ PREPELJAN V BEOGRAD.
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Ministrstvo za notranje stvari, oddelek za zaščito države, ki je doznalo za aretacijo komunističnega voditelja dr. Sime Markoviča v Sloveniji, je naročilo pokrajinski upravi v Ljubljani, naj se dr. Markovič takoj prepelje v Beograd. Pričakovati je, da dospe dr. Markovič takoj v Beograd, na kar ga zasliši sodišče in potem odvede v zapore. Ker je oddelek za zaščito države notranjega ministrstva že pripravil obtožnico zoper dr. Markoviča, se bo razprava zelo pospešila.
KRALJ ALEKSANDER SE NE UDELEŽI KRONANJA ROMUNSKEGA!
KRALJA.
Bukarešta, 28. septembra. (Izv.) Iz dvornih krogov se doznava, da se kralj Aleksander ne udeleži kronanja romunskega kralja Ferdinanda, ampak da ga bo zastopal pri slovesnostih princ Pavle.
POVRATEK KRALJICE MARIJE. Beograd, 28. septembra. (Izv.) Kakor poroča »Politika«, se kraljica Marija, ki je radi rahle obolelosti ostala nekaj dni v Parizu, povrne v Beograd najbrže v nedeljo.
ZBOR NACIJONALISTICNE OMLA-DINE V BEOGRADU.
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Za nedeljo dopoldne je sklican v Beogradu dijaški shod. Novosadski »Vidov-dan« je pozval nacionalistično omladi-no naj pride v Beograd. Pričakuje se, da pride vsled tega poziva semkaj okrog 2000 članov nacijonalistične oraladine.
Borzna poro&Ia.
Curih, 28 .septembra. (Izv.) Berlin
0.315, Newyork 536, London 23.55, Pariz 4055, Milan 22.60, Praga 16.60, Budimpešta 0.21, Zagreb 1.80, Bukarešta 3.15, Varšava 0-06, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Praga, 28. septembra. Praška borza danes radi narodnega praznika (Sv. Vaclav ni poslovala.
Zagreb, 28- septembra. Devize: Dunaj 0.035—0.09, Berlin 3.75—4.05, Budimpešta 2.45—2.85, Bukarešta 39—41, Italija 275.75—280*75, London 285.60— 291-60, Newyork 65—66, Pariz 494-— 502, Praga 200.70—204.70, Švica 1211 —1231, Varšava 0—0.95. Valute: Ameriški dolarji 64.50—o, češkoslovaške krone 194—202, angleški runti 281— 289, madžarske krone 2.60—3, nemške marke 3.85—0, romunski leji 36—40, italijanske lire 270—280.
Beograd, 28. septembra. Devize; Newyork 65.50, London 288.60, Ženeva 1207—1210, Pariz 495—500, Solun 161—162, Praga. 201—203, Milan 277 287, Dunaj 0.087—0.09, Berlin 3.80-4, Budimpešta 2-65—2.67,
Požar na jugovzhodu*
Na Grškem ie prišlo do tega, kar je moral pričakovati vsak razsoden Up* vek. Revolucija — izgnali so kralja — kličejo Vemzelosa itd. Kdo ve, kake zojave nam sporoči ie prthkodnji dan?!
Tako se je začela končno popolnoma podirati ponosna stavba pariških ml• rovnih pogodb, ki jih ni narekoval Wilson, temveč preko njega in proti njemu imperijalizem francosko-angleško-italijanskega kapitalizma.
Vsegamogočni zmagovalci iz l. 1918. niso razumeli nepregledne revolucije in evolucije, ki jo je povzročila štiriletna vojna v vsem človeštvu, v vseh narodih in v vsakem posamezniku, zato so Mi prepričani, da je mogoče svet deliti po lastnih interesih pri zeleni mizi in da bodo narodi plesali po dobri in slabi volji nekaterih plesnivih predvojnih »diplomatov« ter zastopnikov par mednarodnih bank in trustov.
Pohlepni angleški kapitalizem si je hotel popolnoma zavarovati svoje vzhodne vire ter razorožiti vse, ki bi mu utegnili postati kedaj nevarni, francoski kapitalizem je pa gledal na eni strani z zavistjo na Anglijo, na drugi strani pa računal z bodočo francosko-nemško vojno. Po teh vidikih se je *urejevalo€ vse vzhodno (vštevši balkansko) vprašanje.
Narodi pa že davno niso več mrtve figure šahove deske in eksploatacljskt objekt takozvariih »velesih, zato se je pojavil povsod, pa prav povsod odpor, ki je dobil duška najprej na vzhodu, kjer je najbolj čutiti rusko roko. Na eni strani stoji danes Moskva, okrog katere so se zbrali tn se še vedno zbirajo vst ponižani in razžaljeni, na drugi strani pa stoje takozvane »velesile«, razjedene in razbite od medsebojne zavisti,
Kjdo more biti v taki situaciji zmagovalec, je jasno.
Nastane le vprašanje, kdo bo plačeval račune tega gigantskega boja? Po našem skromnem mnenju vsak, ki bo hodil po kostanj v žerjavico, pa naj šibo to za Francoze ati Angleže. To, mislimo, mm dovolj jasno dokazuje razsulo Grške.
Prav lepo je, če nas kUčejo na različne mednarodne konference, še lepše je, če nas tudi upoštevajo, a vsa ta vabila in upoštevanja niso danes vredna kosti niti enega našega vojaka, kajti nameni so popolnoma prozorni; razbito Grško naj nadomesti Jugoslavija v zvezi z drugimi ententnimt kuliji na vzhodu..
Na Grškem je požar, a s slamo so pokrite marsikatere druge vzhodne tn jugovzhodne države v Evropi, zato bi bilo več kot nevarno igrati se v teh kritičnih dnevih z ognjem. V kake notranje politične razmere nas je pripeljala tekom zadnjih let nesrečna politika različnih Pašičev, Pribičevičev in Žerjavov, je menda jasno danes že vsakemu otroku. Vse odkrite in neodkrite deklamacije o raznih ujedinjenjih in osvobojenjih ter vsa oborožena sila sedanje naše vlade ne spravi s sveta makedonskega, črnogorskega in hrvaškega vprašanja, da ne govorimo še o dalmatinskem, bosanskem, slovenskem in vojvodinskem vpraša-nju. Da, dobro in potrebno bi bilo, da bi imeli tudi mi besedo v mednarodnem koncertu, nihče ne želi tega bolj kot mi, a časi so preresni, da U slepili sami sebe. Vkljub vsem težkim razočaranjem zadnjih let, nam je državo prvo in nad vse, ker vendarle ne identificiramo države z režimom, zato se čutimo doline, da v tej resni uri z vsem povdarkom vzkliknemo:
Mir, mir In zopet mir.
Po zaslugi današnjega režima, ki ga bodo proklinjali se pozni rodovi, gre v teh kritičnih dnevih pri nas samo zato še, da obvarujemo našo slamnato streho požara, zato H bilo zločinsko kakršnokoli igranje z ognjem.
Če nas povabijo na kako konferenco, pa menimo, da more veljati o priltkl glasovanja o usodi Odrina in Tracije naš glas samo za Bolgarijo, kajti tudi na tisoče srbskih vojakov je padlo v balkanski vojni za bolgarski Odrin In bolgarsko S' racijo. Ne upamo st niti misliti, da bi pomagala tudi naša vlada ustvarjati na Balkanu položaja, kakršen je bil pred balkansko vojno. Zakaj so, potem go gintU stotisoči?
In končno — Bolgarija bo jutri sestavni del Jugoslavije.
Ali se gospodje, ki žaltbog tudi v tej ari še vodijo naše državno krmilo, zavedajo strašne odgovornosti in pa našega notranjega političnega položaja. Č* se ga, potem vedo, kako jim je postopati tudi v nastali zunanjepolitični situaciji.
Otročarije črnogorskih odpadnikov.
PLAMENAC ODSTRANIL REGENTINJO MILENO S PRESTOLA. — SAM HOČE ZASESTI ČRNOGORSKI PRESTOL.
Beograd, 28. septembra. (Izv.) Rimska »Tribuna« objavlja poročilo Črnogorskega tiskovnega urada v Rimu, ki veli med drugim: Njeno Veličanstvo kraljica-regentinja črnogorska je poverila bivšemu poslaniku v Washingtonu generalu Gvozdanoviču sestavo nove črnogorske vlade. Nadalje navaja besedilo pisma, ki ga je kraljica-regentinja poslala generalu in prinaša končno vest, po kateri Je bivši črnogorski ministrski predsednik Jovan Plamenac podvzel zadnje dni akcijo, da dobi od kraljice Milene ono mesto, ki ga je imel pokojni Vučinič. V dosego tega namena je poslal Plamenac kraljici-regentinji prošnjo, ki so jo podpisali njegovi pristaši Ko je Plamenac zvedel, da je
kraljica Milena poverila sestavo nove črnogorske vlade generalu Gvozdanoviču, je kratkomalo zanetel upor. Plamenac je izvedel puč. Kraljico-regentl-njo Mileno je odstranil s prestola, vzel vlado v svoje roke in sestavil nov kabinet, v katerem je prevzel predsedstvo. Nato ie Plamenac izdal proglas prebivalstvu Rima, v katerem navaja vzorke, ki so ga dovedli k tako težkemu koraku. V tem proglasu dolži kraljico in njeno okolico, da konsplrirajo na tihem z beograjsko vlado, vsled če* sar je kraljico odstavil s prestola. Plamenac se končno sklicuje na zadnjo željo pokojnega črnogorskega kralša Nikole, po kateri naj bi on zasedel Črno-, gorski prestol.	,
VELIKA EKSPLOZIJA ITAL. VOJNEGA SKLADIŠČA Spezzia, 28. septembra. (Izv.) Davi ob 3. je v kraju S. Teresa med Muggia-nom in Bertussolo udarila strela v skladišče eksplozivnih snovi v trdnjavi Falconare, nakar je vse skladišče zletelo v zrak. Povzročena Škoda je zelo velika. Eksplozija je zahtevala mnogo človeških žrtev.
FINANČNA KONTROLA NAD AVi STRIJO.
Ženeva, 28. septembra. (IzvJ Kakor doznava »Agence Havas«, bo organiziralo društvo narodov finančno kontrolo nad Avstrijo. Kontrolna misija bo imela svoj sedež v Ženevi, na Dunaju pa svojega zastopnika.
REŠKI FAŠISTI PRIPRAVUJAja TEZKOČE Z NAŠO DRŽAVO.ti t
Sušak, 28. septembra. (Ilzvjj R|3
fašisti dobivajo že kakih 10 dni oroi,
iz Italije in jih skrivajo v, stanovanji
v bližini Sušaka. Fašisti so že na krajih izzvali spopade z jugoslovanski^ mi četami, da na ta način izzovejo, tej koče med našo državo In Italijo.
POMOČ AMERIŠKIM DRŽAVtfJ#*
< ^QM V CARIGRADU, jv Washington, 28. septembrai f (la Na predlog admirala Bristola je vli Zedinjenih držav ameriških odret :«, da odpluje proti Carigradu >12 nih rušilcev, natovorjenih * živiii. čuva interese Američanov v 'Carigradj^ to firo d& flA taznnlami
-M.
»JUGOSLAVIJA “ 29. septembra 1922.
§tev. 224.
NaBrodrti poshmec Ivan' DerMČ:
Gmotni poloial lavnih nameKennv.
Beda med vsemi kategorijami javnih nameščencev je prišla do vrhunca. Par dni pred zimo ogromna večina nima ne kurjave, ne vsaj najnujnejših zemeljskih pridelkov iz enostavnega razloga, ker jih ne more kupiti, a na upa>
Oje danes nihče ničesar ne. da Vladi
tono Časopisje dnevno poroča o (pragmatiki, o plači v zlatu itd., kar pa nikakor ne more javnim nameščencem nabavit! ne kurjave, ne obleke za zimo. Pragmatika se razpravlja v pododboru zakonodajnega odbora in gotovo je, da bo ta pododbor prekorigiral v bistvu Predlog pragmatike, kakor ga je poslal ministrski svet skupščini. Povdariti pa Je ponovno, da pragmatika nikakor ne more sanirati sedanjega bednega stanja javnih nameščencev, ker bodo stalne plače‘hi stanarine na vsak način bazirane za nekake normalne razmere, ta ne bodo prekoračile dosedanjih skupnih dohodkov. Celo slučaji so, da posamezne kategorije po novi pragmatiki, osnutku vlade, dobivajo manj, kakor dosedaj In se jim razlika na dosedanje dohodke izplača kot posebna doklada. Razen tega bo potrebno najmanj dva meseca, da bo pragmatika sprejeta in predno se vse osobje prevede v nove plače in tudi faktično dobi izplačane, preteče vočlgled naši administraciji precej mesecev. Vlada sama jo predvidela 6 mesecev. Cisto gotovo jo, da pred najmanj 8 mesecj ni, mogoče računati, da bi se javnim nameščencem mogle Izplačevati plače na podlagi novega zakona,
Vsled tega je rieobhodno potrebno, da vlada pod vsakim pogojem takoj poviša draginjske doklade vsem kategorijam. To stališče so zavzele tudi vse organizacije javnih nameščencev in predložile tozadevne memorandume vladf in tudi parlamentarnim klubom. Nastane vprašanje, kaj je vlada ukrenila. Najboljši dokaz za stališče vlade in njeno presojo obupnega položaja vseh javnih nameščencev se vidi iz postopanja vladnih zastopnikov na sejah pododbora zakonodajnega odbora in finančnega odbora 26. In 27. t. m.
Za 26. je bil sklican ob 9.30 predpoldne pododbor zakonodajnega odbora, kjer naj poročata zastopnik ministrskega predsednika in finančni minister. Za 10. uro pa je bil sklican finančni odbor z dnevnim redom: povečanje posebnega funkcijskega dodatka za častnike in nove doklade za začasne poštarje. V pododboru so poslanci y-člani odbora naglaŠali, da je potrebno, da vlada javne ‘nameščence potom komunikeja obvesti, da so v »zabltidi«, ako pričakujejo, da bode nov zakon rešil materi jelno stran z ozirom na današnjo draginjo. Ministra Trifkovič in Kumanudi sta povdarjala, da plače po zakonu morajo bazirati na nprmalnih razmerah. Minister Kumanudi je razen tega ostro naglasil, da se sedanje ma-terijelno stanje javnih nameščencev prav nič ne tiče članov tega pododbora, ker ta odbor ni kompetenten po poslovniku o tej zadevi govoriti Prišlo je do ostrih nastopov. Nato je finančni minister odšel v finančni odbor. Tam se ie živo razmotrivalo o veliki bedi javnih nameščencev. Razdeljen je bil predlog, da se predsedniku upravnega sodišča y Zagrebu da skupna doklada 90 Dih. dnevno, da 'se poviša skala 5 Din. neposrednega davka na 10, odnosno 30 Din. (stari predlog iž meseca julija), da se uradništvo tako-zvanega prpsbiroja izjednači z ostalimi državnimi uradniki, da se častnikom da s 1. okt. nov funkcijski dodatek, in sicer oženjenim pri Četah 800 Din., y pisarnah 700 Din.;-neoženjenim pri Četah 500 Din., v pisarnah 400 Din. mesečno in h- koncu še, da se določi dodatek za državne, svetnike in člane glavne kontrole, Predloga o, začUshih poštarjih sploh še ni bilo, c k,- u. *'
Na seii ie prišlo do hude debate radi predloga o neposrednih davkih, ki ga e zakonodajni odbor poslal v presojo. Predsednik odbora dr. Voja Veljkovlč i® puvdarjal, da finančni odbor ni sub-ordiniran zakonodajnemu odboru. Zmagal dr. Kumanudi z 9 glasovi' proti 7. Ko je finančni minister videl situacijo, je izjavil, da mora iti na sejo ministrskega sveta in finančni odbor n! mogel preiti v diskusijo o stavljenih predlogih.
Drugi dan 27. ob 4. pop. sta prišla na sejo finančni minister in njegov podsekretar. Razdelil Se je predlog o začasnih poštarjih in o nekaterih spremembah tako«vane »poputnine* za častnike in gojence vojne akademije. Videlo se je, da vlada nima nič pripravile-nega za obče zvišanje draginjskih doklad javnim nameščencem In da o temu sploh ne misli nič ukreniti. Obenem je bflo jasno, zakaj je vlada kumulirala. popravo upraV nečloveške krivice začasnim poštarjem z povišanjem posebne doklade častnikom. Povrh temu vlada, odnosno finančni minister nista Imela časa popraviti krivice drugim kategorijam, da omenim samo suplen-te na srednjih šolah brez prof. izpita
Priznavam, da je gmotno stanje Častništva v današnjih razmerah težko, vendar moram ponovno povdariti, da so častniki Že do danes imeli samci po 200 a oženjeni po 400 Din. mesečno posebne doklade in da se jim ta sedaj zviša na 400 do 500, odnosno 700 do 800 Din. Razlika med uradnikom X. či-novnega razreda in poručnikom je bila že sedaj, velika, sedaj pa iznaša mirno rečeno 90 % pri oženjenemu brez otrok. Po temu predlogu imajo častniki od 30 do 90 % večje dohodke kot uradniki. Ne povdarjam tega iz kakega an-timllltarističnega stališča, temveč iz strogo nacionalnega In socialnega stališča. Ne želim, da bi se v naši državi stvorila posebna kasta javnih nameščencev, kakor je bilo v Nemčiji in Avstriji, ker je po mojem prepričanju to direktno proti obstoju naše države. Na drugi strani nikakor ne moremo ln ne smemo priznati, da se v sedanjih, za vse javne nameščence brez razlike na kategorijo v tako težkih časih, delajo tako grozovite socialne razlike.
Radi tega Je opozicija stavila sledeč predlog v finančnem odboru:
To nič ni čudnega pri današnjih razmerah v naši državi. Ljudje, ki so upeljali v naše javno življenje najhujšo korupcijo in takozvano poslovno moralo, ti ljudje danes vedo, kakšen bode konec. Ako pa mislijo, da bodejo njihove grehe prevzeli oni nase, ki so dosedaj bili protidržavni elementi in ki so se borili za poltenost, potem se ti gospodje motijo.
Javnim nameščencem vseh kategorij pa ne preostaja ničesar drugega kakor, da se strnejo v svoje organizacije in z vso odločnostjo nastopijo za svoje pravice, za eksistenco svojih rodbin, ker sem prepričan, da bode stal celokupen narod na njihovi strani, da ž njimi vred reli državo propada.
Mariborske oblastne hiše.
»Ministarstvo financija broj 4753. 4. 9. 1922.
Mlnlstarskome savetu.
»Priznavajuči teško ekonomsko stanje i oficira, financijski odbor poziva vladu, da podnese opšti predlog za povečanje dodataka na skupoču sviju či-novnika i službenika gradjanskog i vojnog reda imajuči v vidu, da razdeo-ba države na pet razreda skupoče ne odgovara faktičnim prilikama u zemlji Financijski odbor nalazi, da je što hit-nije rešenje ovog pitanja u bitnom interesu same države. Radi toga predla-že, da vlada podnese predlog tako, da isti bude v financijskem odboru svršen do saziva plenuma narodne skupštine, kako bi ova na prvim sednicama mogla doneti konačnu odluku.« — Podpisi: Deržič, Moskovljevič, Stajič, Stanovnik, Dulibič, Brkič.
Finančni minister dr. Kumanudi se j le protivll sploh diskusiji o temu pred- j logu in rekel, da ne spada v kompetenco finančnega odbora, ker tako povišanje zahteva prekoračenje budžeta. Izgovarjal se je, da je za častnike vzet 45 milijonski fond iz finančnega zakona in da razen tega znaša povišanje poštnih pristojbin 40 do 50 milijonov na leto. Za častnike pa je potrebno samo okoli 25 milijonov Din. Vladni poslanci so se ogibali direktnih izjav, edino demokratski poslanec dr. Jovanovič je odločno povdaril, da je za predlog in bi za njega glasoval, ako ne bi bil vezan na klubsko disciplino. Po ostri debati se je finančnemu ministru dokazalo, da je možno najti takoj enomesečen kredit v že imenovanem 45 milijonskem rezervnem fondu In da skupščina v prvih dneh lahko potem reši za ostale mesece. Nato se je dr. Kumanudi povspel celo do trditve, da položaj uradništva ln uslužbenstva baš ni tako težak in da je potreba daljšega študija, katerim kategorijam ln kako naj se povišajo draginjske doklade. Simptomatično je, da je dr. Kukovec v začetku v načelu podpiral predlog ln potem izrazil željo, da se 1. ukine maksimiranje nižjim nastavljencem, 2. odpravi 5 dinarski davek in 3.. odpravi 4. in 5. draginjski razred. Vladnim poslancem se je čitalo iz obraza, da pomagajo vlado in finančnega ministra samo radi takozvane klubske discipline, niso pa imeli korajže javno nastopiti in odločno zahtevati takojšnjo povišanje dohodkov javnim nameščencem.
Konstatlram dejstvo, da je g. Kukovec po 5 mesecih stavil željo, da se odpravi maksimiranje in 5 dinarski davek. Pred 5 meseci pa Je bil odločen nasprotnik hi je tozadeven predlog v skupščini tudi on proglasil za pollti-kum. Ta spreobrnitev Je zelo poučna, a bode zelo malo koristna, ker od želj navadim, vsaj na zemlji, nihče ne postane srečen ali pa sit.
Pri glasovanju je glasovalo proti predlogu, oziroma za prehod na dnevni red-12 poslancev, za pa 6. Ker je s tem vladna večina odiočno dokazala, da se noče ozirati na uprav nečloveško bedo ln ponovne prošnje javnih nameščencev za poboljšan!« njih položaja, je opozicija po glasovanju zapustila sejo.
Da bode stvar popolnoma jasna, in da ne bode treba slepomišiti še v naprej s pragmatlkami, z zlato valuto, po-trošačkimi zadrugami, dviganjem dinarja in podan jem cen, povdarjam, da je vladna večina prav natančno prepričana, da povzroča današnje obupno stanje javnih nameščencev v upravno razsulo in anarhijo, da pa vlada noče povišati davkov v tej izmeri, da bi takoj odpomogla, ampak dela iz tega strankarsko politično vprašanje, ker Se boji volitev. Resno povdarjajo merodajni vladni poslanci in ministri, da samo vladne stranke ne morejo prevzeti odgovornosti za nove davke, da s tem vsaj deloma odpomorejo uredništvu in uslužbenstvu. Radi tega to zavlačevanje in foTsiranje ene kategorije, da pridobe časa za strankarsko »poslovno« mešetarenje.
Za smeštaj oblastne' uprave u Mariboru prema dobivenom izveštaju od po-krajinskog namestnika nema državnih zgrada, več bi se moralo tražiti i uzeti zgrade pod zakup.
Kako je pak područnom ministar-stvu prispela jedna ponuda za odkup dve zgrade u varoši Mariboru, od ko-jih je jedna broj 8 u Ulici Krekovoj a druga broj 48—50 u ulici Gospodskoj, koje zajedno čine Jedan kompleks i stoje na uglu ovih dvaju ulica, zgrade su na tri sprata sa parterom i rezpolažu sa sedamnajst stanova sa po trt do šest soba, to nalazim, da bi po broju svojih prostorija mogle zadovoljiti potrebne oblastne uprave. Cena, koju sopstvenik traži, iznosi 1,500.000 dinara, a na zgradama ima duga 250.000 dinara.
Nalažeči da je ponuda povoljna po firžavu, da treba zgrade odkupiti za oblastmi upravu, meni je čast predložiti ministarskome savetu, da izvoli cdlu-čiti, da se ove zgrade odkupe I da mi ministarsld savet izda ovlaščenje, da se Izplata vrednosti ovih zgtida u iznosu 1,500.000 dinara izvrši iz primlje-nog dela zaključeuog zajma na teret odred jene svote za podizanje državnih zgrada § 7, tačka 9 zakona o državno* me zaimu od 1922. godine.
Ministarski savet na svojoj sednici od 5. septembra 1922. usvojijo je u sve* mu ovaj predlog ministra financija.«
Slede podpisi: Timotijevič, Miletič, Vašič, Pribičevič, Timotijevič, Stanič, Markovič, Kumanudi, Pucelj, Miletič, Vukičevič, Žerjav, Vilovič, Omerovič. Podpisa ministra vere dr. Krstelja ni.
Štavljamo javno sledeča'vprašanja;.
Ministar financija Kumanudi s. r.
1. katera državna komisija je precenila hiše in ali je predlog šel preko faktorjev ljubljanske pokrajin, uprave;
2. ako tega ni storila vladna ’. emisija, kdo je bil »stručnjak« pri nakupu hiš, ki je gospoda finančnega ministra prepričal, da je nakup cen in dober;
3. ali sme ministrski svet porabljati denar iz dolarskega posojila § 7 točka 9 »za podizanje državnih zgrada« tudi za odkup starih, a mogoče dobroohra-njenih hiš, ki so se dosedaj uporabljala za stanovanja;
4. kako je mogel podpisati ta sklep ministrskega sveta gospod minister za socijalno politiko dr. Gregor 2erjav, ki bi moral kot zaščitnik delavskega ljudstva predvsem odločno zahtevati, da se iz dolarskega posojila za državne potrebe zgradijo nova poslopja tudi za stanovanja javnih nameščencev.
K stvari se bodemo Še povrnili, ako finančni odbor potrdi to najnovejše že-nijalno delo naših mladinskih štajerskih separatistov.
Politične vesti
Razdor v JDS.
Mladini okrog demokratskega »Jutra« ostajajo vedno bolj osamljeni — »Slovenski narod« piše, da se je razdor med mladinsko skupino y demokratski s+ranki in somišljeniki dr. Ravniharja tako poglobil, da se zdi vsako Ir,ravnanje nesoglasij malodane izključeno. Nadalje pripominja »Slovenski narod«, da se snuje v Ljubljani nova grupacija naprednih volilcev, ki ima vse šance za uspeh. V koliko so navedbe »Slov. naroda« točne, bomo videli v prihodnjih dneh. Vsekakor se nam pa zde vse kombinacije preuranjene, ker kakor smo mi informirani, se še nobena stranka v Ljubljani dosedaj ni odločila, v kakšni kombinaciji nastopi pri občinskih volitvah. Vse stranke bodo pa imele še tekom tedna svoja zborovanja, kjer bodo padle odločitve.
Huda ura.
Nad dr. Žerjavovimi somišljeniki se zadnje mesece zbirajo hude ure. Najprej so prišla na dan razna razkritja o aferah pri Jadranski banki in pri nacionalizaciji podjetij. Nato je treščil med 2erjavovce zagrebški kongres, ki je postavil njihovega zaščitnika Pribičeviča v beograjskem demokratskem klubu v kot. Konec žerjavoborske slave je pa kronal sicer ne formelni, ampak faktični izstop velike večine demokratov iz mladinske JDS. »Jutro« navzlic svoji žurnalistični spretnosti ne more zakriti poraznih izgub, ki jih je dočakala mladinska JDS in naj potem še tako govori o klerikalnem zmaju, ki se vleče proti mestni hiši v Ljubljani. Obrabljena metoda s klerikalnim zmajem učinkuje samo nekaj časa. Na to bi gospodje pri »Jutru« že zdavnaj lahko prišli Saj so tako spretni tako učeni tak9 izkušeni...
Profesorska doslednost
Cuveni vseučiliščni profesor dr. Fr. Ilešič, kojl je kot gimnazijski profesor Postavil tezo, naj pišemo Slovenci znanstvene stvari v srbohrvaščini, se tega tudi dosledno drži Zato odlaga svoje neznanstvene čenča rije v ljub-ljanskem »Jutru«.
Jugoslovanski delegati na orijentskl konferenci, ,
Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je poveril komisiji strokovnjakov nalogo, da prouči sevresko mirovno pogod-' bo. Na podlagi' poročila te komisije bo vlada takoj izdala navodila jugoslovanskim delegatom, ki bodo zastopali naše interese na orijentski konferenci. Za to našo komisijo so doslej določeni Ne-šič, Panta Gavrilovič in Dragutin Protič.
Kemai paša o morskih ožinah.
Mustafa Kemal paša je imel v Smirni porazgovor z dopisnikom lista »Dai-ly Chronicle«, tekom katerega je med drugim izjavil:	Želimo,,	da	ostanejo
morske ožine odprte. Vsled tega smo pripravljeni odstraniti iltrdbe. Toda naše glavno mesto je ob Bosporu in njega varnost se mora zagotoviti Ako želimo svobodo morskih ožin,' mislimo, da smo v tej1 točki istega mnenja, kakor ves svet, izvzemši eno samo državo, namreč Anglijo. Ako želi Velika Britanija svobodo Dardanel, potem se da vse vprašanje takoj rešiti. Ako pa je Anglija za to, da se Dardanele zapro, bodisi z njenimi agenti ali z lastnimi sredstvi, potem mora ves svet zavzeti k temu vprašanju jasno stališče. Sedaj so morske ožine v naših rokah, ali »saj pod našim vplivom. Kar se tiče jamstev za varnost Carigrada in morskih ožin, smo prepustili interesiranim državam, naj odločijo, in mi se bomo pridružili njihovi odločitvi. Vlada velike narodne skupščine je pripravljena napram vsemu svetu prevzeti dolžnost, da se na noben način ne 'dotakne' svobode ožin. Toda varnost Marmarskega morja in Carigrada zahteva hkrati da nobena tuja mornarica ne sme neovirano in v polni moči pluti skozi ožine. Ako se stavljajo pridržki glede vhoda v Dardanele, se da vprašanje lahko rešiti, in sicer potom imenovanja mešane komisije. Ne bi bilo logično, ako se nam hoče zabraniti, da bi zasledovali sovraži* nika, ki smo ga porazili v Mali Aziji, dočim se v Traki ji reorganizira in utegne proti Turčiji znova prodirati. — Angleži so proglasili gotov nevtralni pas. Toda ta cona ni nevtralna, ampak ima le namen, namreč zasesti Dardanele in Carigrad. Si
Gospodarstvo
VEUK NAPREDEK NAŠIH ŽELEZNIC.
Kljub težkim prilikam, pod katerim se razvija naše gospodarstvo, le opažati v vseh panogah uspešno napredovanje. To so pokazali zlasti velesemnji v Ljubljani in Zagrebu in pa razstavi v Celju in Mariboru. Sedaj pa moramo označiti zopet velikanski korak naprej
v izboljševanju našega narodnega gospodarstva t i. izboljšanje našega prometa. Sicer se ue more Jn ne sme trditi, da je promet tak, kakršen bi moral biti, da odgovarja današnjim potrebam našega gospodarstva, ki se nahaja y
silnem razmahu; vendar je kolikor-toliko zadovoljivo to, kar se'je doseglo dosedaj. Kakor je posneti iz pregleda
o	stanju naših železnic, so se te od leta 1919 naprej v veliki meri popravile in razvile in so postale celo aktivne.
Bruto dohodki naših Železnic leta 1919/20 so znašali 161,698.819.96 Din:, leta 1920/21 pa 550,032.992.32 Din. ^šestih mesecih 1921 in 4 mesecih 1922 so znašali dohodki 775,832.541.17 Din.Akp prištejemo k temu še dohodke za maj in junl ki bodo znašali predvideno najmanj 160 milijonov dinarjev, smemo
zanesljivo pričakovati za leto 1921/®
najmanj 935,832.540 Din., procentuano povečanje bruto dohodkov med ie« 1919/20 in 1920/21 iznaša 237.7% med leti 1920/21 in 1921/22 bodo znašali najmanj 70%. Povečanje dohodkov med leti 1919/20 in 1921/22 znašajo 477%.
Procentualno povečanje bruto dohodkov je rastlo jačje in hitreje kakor pa povečanje voznega parka in pro*‘ centualni prirastek potnikov in robe.
Stroški naših železnic so iznašali v računskem letu 1919/20 262,150.367.18 Din., leta 1920/22 pa 625,787.595.51 ^D., izdatki za drugo polletje 1921 in štiri mesece tekočega leta znašajo 702 mil. 343.763.77 Din. Medtem ko so železnic« izkazovale v prvih dveh računskih l«t® deficite v znesku 100,451.547.22 Din.. odnosno 75,754.603.19 Din., izkazujejo že v računskem letu 1921/22 brez me* , secev maja in junija višek dohodkov V znesku 107,941.176.58 Din.
MnOgo bo treba še smotrenega dela in gmotnih žrtev, da bo promet popol- -noma odgovarjal potrebam našega prometa, vendar nam ta Izkaz dokazuj«! da se bo to kmalu doseglo.
+ Dobava brzojavnih drogov. Mornarica v Boki Kotorski naznanja tr-. govski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje hitro 400 telegrafskih'; drogov, in sicer: dvesto drogov 9 flri in dvesto drogov 12 m dolgih. Stebla morajo biti borova ter imeti na vrhu deblino od 12-—15 cm premer. BorOvec mora biti popolnoma zdrav. Drogi ne-impregnirani. Rok dobave čimpreje franko vagon železniška postaja. V ce- j no kalkulirati tudi 4V2%, katere treba,, plačati za državne takse. S kolkom Za tri dinarje kolkovane ponudbe je po , slati naravnost Odelenju za mornarico’ v Zemunu.	'	.1
Situacija v čevljarski obrti na
Češkem se poostruje od dne do dne tar , ko v Pragi kakor tudi po kmetih. Vh Pragi dela samo tvornica Tip-Top, a še ta bo prihodnji teden obratovanje ustavila. V moravski čevljarski obrti' se dela samo še pri tvrdki Batu. Tudi. domača čevljarska industrija povsod počiva. V TrebiŠču bo ondotoa tvor- ' nica Za čevlje ustavila obratbvanlfe v par dneh. V galanterijski čevljarski panogi je situacija nekoliko ugodnejša,', dasi gre tudi tu samo za manjša naro-\ Čila. ’	’■	'
-F Kater! zdravstveni zavodi so oproščeni poštnine. Poštno ministrstvo,,-: je'odredilo, da se mora. zakon o pošt-ninski prostosti uporabljati po svojem * smislu tudi za dopise različnih zdravstvenih zavodov, če so ti zavodi dr-. ; žaVnl Ambulatoriji v bolnicah V Ljub-. Ijani, Mariboru, Celju, državha ambu-latorija za spolne bolezni v Ljubljani m Mariboru,, bakterijološki postaji v Ljubljani in Mariboru, dispanzer za ma- : -tere in dojenčke v Ljubljani in Materin- : Ski dom v 'Ljubljani so prav tako dr** žavni zdravstveni zavodi kakor občne javne bolnice, blaznice Ln hiralnice. Za-,': to so ti zavodi prav tako oproščeni poštnine kakor vsi dobrodelni zavodi, ki so našteti v členu IL točka 10 zakona o poštninski prostosti.
’+* Na Češkem bodo cene piva padle. Češki pivovarji so sklenili, da; bodo 40 Kč pri hi popustili če bodo *u-di gostilničarji sočasno za 20 KČ pri hi ceneje točili tako da bi bij bi piva vsega vkup zd 60 Kč ali pollitrski vrček za 30 vinarjev cenejši Pri pivu specialn« vrste bo padla cena za 80 vit. pr! vrčku. Ta sklep bo stopil v veljavo, ko pristanejo nanj tudi gostilničarske organizacije.
+ 'Devize in valute. Kakor znano, se je pri deviznih odborih pri Narodni banki ukinilo izdajanje odobrenj za na* , kup deviz do 16. septembra. Sedaj je . ? Generalni Inšpektorat z odredbo L broj • 15252 podaljšal to ukinitev do všetega) 20. septembra. V tem času se morejo , dati odobrenja razen v dosedanjih izjemnih primerih, namreč, če se dokaža . s tovornim listom ali avizom, da jf ! blago že došlo In ga treba takoj plačati,1 tudi tedaj, ako se dokaže, da treba blago, Če tudi ni še došlo, plačati do v štev. tega 30. septembra 1922.
IRAulaaU '	a*
«w*ni zsoaovmin rwm«n
n. ZEVACA
(508 strani)
je izšel krasno vezan ob« dela skupaj in stane
Din 40.—
Naročila sprejema
Zna knjigarna,
Ljubllana
Marijin trs štev. 8.
ik
J*ev. ffil.
JUGOSLAVIJA* 29. septembra 1922.
Strm 31
Dnevne vesi
prometa gorenjskih vlakov s 1. oktobrom t L
lem ^	Jesenice—Bistrica—Boh.	je-
Viato ~°staneta od 1. oktobra dalje *{?Tv	4216	in 4213, odhod iz Jese-
6dw_n U ,uri 32 minut, prihod v Bistrl-> Bohinjsko jezero ob 18. uri 20 rrii-W'ter odhod iz Bistrice—Boh. jezero ti v ^ minut in prihod na .leseni-?. °o 9. uri 46 minut. Vlaka, ki prlha-j Ljubljano ob 12. uri 3 minute in odhaja iz Ljubljane ob 15. uri 10 mi-nimata zveze z Bohinjem. Nada-. “Ostanejo s tem dnem tudi vsi nevski izletniški vlaki, j, — Stedenje z električnim tokom.
"I UOtila rrl o1r1a«/\tr
™ Podlagi sklepov bivšega občinske-sveta se zastopstvo mestne' občine bavi z načrti za napravo velike
•-»mene centrale na Savi. Kadar bo ®aPrava uresničena, tedaj bo imela NNjana vsestransko dovolj elektrike fr razpolago. V obstoječi elektrarni pa Stroji zlasti v jutranjih in zgodnjih "»tornih urah tako preobteženi, da je otstnj magistrat primoran izdati 'tudi rj°s za jesenski in zimski čas iste ”j-dpise glede štedenja z električnim ®*om, kakor je to storil v pretečenih *®vnilh letih. Ce ne bo vsak posamez-!** PO svoji moči pripomogel k varjenju v zgodnjih večernih urah, ko "Elektrarna najbolj obremenjena,' te-Preti nevarnost, da ostane zvečer JJdhljana brez elektrike. V splošnem r tl predpisi Že znani iz pretečenega ?t*' V glavnem se tičejo. 1. Pisarni* prostorov, trgovin in skladišč, *** ie električna razsvetljava v mese*
? oktobru po 17. uri, od 1. novembra ®*L marca pa že po 16. uri sploh pre-*>Vedan. (Izvzete so trgovine z živili ® Javni uradi, ki morajo imeti nočno *®ft>o.) 2. V delavnicah, gostilnah, ka-"Srnah in drugih javnih lokalih, kakor, S>dl po stopnjiščih in hodnikih se srne
»>ed 16i
is 17, uro uporabljati samo Mhova luč. 4. V stanovanjih se mora slediti z elektriko od 16. do 19. ure, sito* je dovoljena poljubna poraba. 5. ®9taba električnih motorjev je dovo-•Ktia le po dnevi sicer se motorji brezobzirno odklopijo. 6. Uporaba električ* j ventilatorjev in aparatov, zlasti H-;, tolnikov in elekričnih kuhalnikov je ^povedana od 16. do 19. ure. V ošta-ktn času je dovoljena. 7. Naprava no-, 'dh inštalacij za elektriko se načeloma ^spoveduje, izvzeti so le izredni slu. jjtt. Vshkemu, ki bi z elektriko ne šte ali drugače ne upošteval teh pred Msov, še bo ves tekom dotičnega me-*«ca uporabljeni tok zaračunal po de-**tkratni ceni. Po trikratni kazni- se *J*ktrika takoj odklopi. Mestni magp *hat opozarja vsa Vjnerodajna ohlaja in korporacije, da vpoštevajo te Odpise in dajo dober zgled ostalemu občinstvu, ker zahtevajo to splošni interesi vsega prebivalstva v Ljubljani.
— Imenovanje. Bivši pomočnik debata ministrstva financ v Ljubljani g. ^fiter Milojkovič, je imenovan ,v niini-*bstvu za agrarno reformo za Šefa v banskem odseku.
■ — Razpisano upravniško mesto, to Grmu pri Novem mestu ie na on-®°tni drž. kmetijski šoli razpisano meto* upravnika tr činu poduradnika. Več * razvidno -v »Uradnem listu«.
— Ali so se oddala mesta sodčkov pri upravnem sodišču za Slove-“jto v Celju — kar pod roko? Način ®®iave omenjenih mest kaže na to, da 7 Sile gotove osebč že. vnaprej določne, da .zasedejo ta mesta in da se je rtošalo z določitvijo skrajno kratkega Jtinina za dotične prošnje onemogoči ali -zelo otežkočiti kompetence, dru-r1 Prošnjikov. Ker se gre v tem slu-Jiu 2a ^pravno sodišče za Slovenijo, ? dvoma, da se upravičeni k kompe-rjci pravniki iz Slovenije, ki se po
,
običaju infbrmujejo o takih ?*Pi$ih potom »Uradnega lista« po-j?^Jhi8ke uprave za- Slovenijo v Ljub-—- Razpis omejenih mest uprav-^ sodnikov pa je bil prvokrat ob-*^Jen v citovanem »Uradnem ,-listu« 14. septembra 1922. Ta list se pa ^}čajno dostavlja naročnikom šele 5 k? »o izdaji lista: V tem razpisu pa je navedeno, da se imajo prošnje s U^^bnimi listinami poslati ministr-pravde v Beogradu do 25. sep-*jT*ra 1922 tako, da ie imel reilek-za prevdarek, ali naj kompetuje j, — samo 6 dni časa. Vdrugič pa zadevni , razpis objavljen v cl-StiJ16111 ‘Uradnem listu« z dne 19. r^f^bra 1922, ki se je dostavil ua-m 24- septembra 1922. V tem Pa je bilo v nasprotju s prvim h* «0® izrecno navedeno, da je tre-'kti	D10*11!«	z listinami vpo<-
20. ri^istr^u pravde v Beogradu v °biia ^ 1X3 2* septembru 19^2 (to je po Vb,a^* teka razpisa v Službenih No-*«Dtp 45833) torej komaj do 22. ^Sta lT+t>ra 4922. Naročnik »Uradnega toTej na podlagi tega drugega ko&in • spl°b ni veS bil v položaju lS^p tirati, ker je že bil 22. septembra Potekel, ko je dobil dotično šte-C6 ‘Uradnega lista« V svoje .roke. najv. Pvažuje, da je kompetenca eden uj, aztiejših korakov v življenju urad-■ J* uadalja za tako važno me-
sto, kakor je mesto upravnega sodnika gotovo potrebna izbira kompeten-tov, je popolnoma upravičen sum. da se je v tem slučaju namenoma izključilo kompetence, da bi gotovi protežl-ranci brez sitne konkurence zasedli dotična mesta upravnih sodnikov. Demokracija — kam plovemo?
— Umrl je v, Slovenski Bistrici ge-reut slovenje - bistriškega okrajnega zastopa in bivši deželni poslanec gospod Peter Novak. N. p. v m.!
— Smrtna kosa. V Šmartnem pri Litiji Je umrla v cvetoči dobi 17. let gospodična Šeleker Darinka; — N.- p. v m.!
— Utonil je pretečeni ponedeljek v Loki na Savi splavar France. Matek.
— Zagonetna smrt. Iz Besnice nad Kranjem nam poočajo, da so v tamoš-njem gozdu našli ogljarja Primoža Lotriča mrtvega. Ali se Je možak ponesrečil, ali je umrl vsled zločinske roke,
0 tem, upamo, bo dognala preiskava.
— Smrtna nesreča. Anton Povrza-novič, rodom iz Zagreba, se je na letališču v Novem Sadu dvignil z letalom v zrak in padel iz višine 30, metrov na tla, kjer je obležal na mestu mrtev. ’	...
Poizkušen samomor. V Zidanem mostu si je dne 26. t. m. v samomorilnem namenu pognal kroglo v glavo elektrotehnik Štefan Laznik. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnico v
■	Celje.	....
— Vsled bede v smrt. Na progi Beograd-—Topčider je skočil pod vlak odpuščeni uradnik N. Todorovič. Vzrok v- beda.
— Razbojniški napad. V gozdu nad vasjo Laze, obč. Planina, sta napadla dva roparja potujočega. zidarskega pomočnika Ivana Miklavčiča ter fnu pobrala nekaj obleke, perila iti 500 dinarjev gotovine.	'
— Ljudska sodba. Dne 23. t. m. je več kmetov požgalo vsa gospodarska poslopja delavca Milenka Žečeviča v Sandžaku. Ta čin so povzročili razjarjeni kmetje kot osveto za vse-terorje in zločine, katere je 2ečevič zakrivil
1 riaid ondotnimi krneti kot biVši avstrijski žahdar. •
— Velik vlom. Zadnje čase tudi vagoni niso več varni pred vlomilci. Pre-teklj "te^en smo. poročali o nčkem potepuhu, ki je vlomil - v Zalogu v neki vagon in ga opustošil. Rekord v tem poslu pa je vsekakor dosegel neki Ste-vo"Radič, rodom Hrvat, ki de na neki postaji vlomil v vagon in odnesel nič manj kot, za-4000.000 kron raznega, po vecitii, galanterijskega blaga. Ukradeno blago so našli nakopičeno v njegovem stanovanju, toda vlomilec je pravočasno odnesel pete.
_ Vboj na nož — pa vse za ianta. Karolinca Giorgietti, 30 letna devica, stanujoča v ulici Bergamasco v Trstu se je sprla-z neko žensko radi svojega fanta- Prepir se je končal s tem, da je ranila ženska Giorgiettijevo z nožem v glavo. Kaj bo, kaj bo, ker je Že tudi. nežni spbl začel proizvajati »prost* vaje« z ndžmi; Gj ti neprestana hube-
Čedna družba. V Muuchenu hi Regerburgu so prišli na sled neki družbi. ki je ponarejala bankovce Po 50 mark. Družba, ki je sestajala iz enega fotografa, stavca, trgovca, branjevca in muzika, je motala »preložiti« svoj
sedež v zapore.
Uniformiran! cigani — razbojniki. V Pečuhu so orožniki aretirali pet ciganov, ki so »prepotovali« vso Baranjo v orožniški uniformi to zakrivili 9 umorov, 4 posilstva in 5 tatvin.
— Kaznovan poljubovalee. V nekem ameriškem kopališču y bližini Vest-Point se je mnogo mladih dam pritožilo na polociji, da jih je rta samotnih potih nek neznanec brez dovoljenja poljubovaL Nek polic, agent se je zato preoblekel v žensko, se dostojno namazal in napudral in kar je še posebno za povzdigo telesnega čara ženske in se napotil po »samotnih potih« okolice. Kmalu ga sreča dotični poljubov žejni mož, in preoblečeno »devico« Poljubi. Za plačilo ga je ta »devica« aretirala in nedostojni nasladnež je bil obsojen na 1000 dolarjev globe.
— Spomini nemškaga casarja Viljema II. Kakor znano, je napisal nemški eks-cesar Viljem sv.oje memoare, The Maclure Netvspaper Syudicate mu je plačal za te spomine v dolarjih v vrednosti 400 milijonov nemških mark.
— Papež dobi aeroplan. Znano je, da so italijanski katoličani podarili Piju XI. krasen avto. Pri zadnjih cerkvenih svečanostih v Lorettu sta poletela Kardinala Tacci in Ranuzzi de Bianchi ldjub visoki starosti z italijanskim letalom v zrak. Ker je to vzbudilo v Vatikanu veliko veselje, se je osnoval v Milanu komite, ki namerava pokloniti papežu aeroplan.
 Koliko stane Dunajčane »Tosca«.
Te dni so peli v dunajski dvorni operi »Tosco«. Gledališče je bilo popolnoma razprodano in je imela dvorna opera v enem večeru 140 milijonov kron — se-yeda avstrijskih m« dohodkov.
—	Nov lahek način zaslužka. V
Berlinu je pred kratkim prijavila policiji neka Švicarka, da je bil ukraden njen avto, vreden 100 milijonov mark. Ker se je berlinski policiji zdela vrednost avtomobila precej pretirana, se je začela zanimati za bogato Švicarko, ki pa je ni bilo' mogoče več najti. Ker je znano, da Švica ne pusti brez dovoljenja Izvažati avtomobilov, in mora vsak lastnik avtomobila pri prestopu meje položiti veliko vsoto procentualne vrednosti kot kavči jo,, Jd jo dobi ob povratku vrnjeno, je bila najbrž tatvina avtomobila fingirana, da bi si prefrigana Švicarka prigoljufala odnosno vsoto.
— Trocki In njegova kobila. Neki biograf L. Trockega je napisal: Trocki je zadnja leta prenehal jezdariti, zakaj kobila, katero je običajno jahal, se je neki dan splašila in vrgla jahalca iz sedla. Tako je navaden konj Rusiji pokazal, kako naj napravi s Trockim.
Uubijana.
= Stavbinski delovodje! V nedeljo, dne 10. septembra dopoldne v restavraciji pri »Zlatorogu« seja pripravljalnega odbora za ustanovitev organizacije stavbinskih delovodij. Pridite točno!	•	r ,
= Telepat Svengali. Predstave telepata Svengalija so postale za Ljubljano . prava senzacija. Netaktnosti velikega dela ljubljanske publike, ki ie v torek kar odrinila blagajno in vdrla v dvorano in pa onim, ki so brez vstopnic prihajali skozi različna »društvena«,, vrata v dvorano, se imajo zahvaliti vsi oni,, ki niso mogli dobiti svojega prostora. Ves nered je zakrivila publika sama in je bil g, Svpngali pri stvari por polnoma nedolžen, kef je prodal vstopnic le toliko, kolikor je bilo prostora, kar je potrdil finančni kontrolni organ. Predstave same na sebi so nekaj izrednega,' zato se tudi hi čuditi navalu občinstva. Citanje misli in reševanje nalog je izvajal Svengali tako eksaktno, da je vzbujal splošno pozornost v občudovanje. Vsi neverni Tomaži, ki so smatrali stvar za »švindel«, so še prepričali, da je telepat tako eksaktno rešil vse naloge le z neobičajno ^močnim koncentriranjem svojih misli in s pomočjo medija. Drug del vzporeda, sugestija v budnem stanu, je istotako pokazalo vso mbjstersko sposobnost g. Svengalija, uplivati na medljevd' volio. Mediji — same poznane osebe iz mesta, so nevede počenjali vš® mogoče stvari, vse,pod vplivom močne volje sugerirajočega telepata. Njegova izvajanja , so bila vseskozi Strokovna' in eksaktna. Po predstavi v srDdo je g. Svengalija-toliko časa prosilo'občinstvo, da 4® obljubil še eno predstavo, ki se je vršila včeraj in ki je vse občinstvo znova očarala. G. Svengali je v svoji stroki resničen umetnik in ni obiskovalca njegove predstave, ki bi o tem ne bil uver-jeh. iz Ljubi Jane odide Svengali v Zagreb.	-	-	,
— Kaj pa spet to? V Ljubljani se zadnje dtii mnogo ugiblje, kam v ne-deljo' naj vsak se zaziblje ali v okolico, v lepo naravo ali v mesto na kako zabavo? Ker pa je vreme že prehladno, odločiti pač se ne bodb težko ih jasno je že kakor ria dlani, da ostane v nedeljo vse v Ljubljani. In vse kar leže ino kar gre, v Filharmonijevo na trgatev naj vre; kjer ho za zabavo dovolj preskrbljeno, a tudi drugo že vse je urejeno:
Kapljica žlahtna bo od znanega Bona, a papca okusna od našega Fona.
Kdor pa preveč drzen bode pri kraji, opraviti bode imel s policaji.
Najlepša pa deklica dobi v plačilo od sam’ga župana prekrasno darilo. Zato pa vsa naša »tovarišija«!
V	nedeljo je geslo: Filharmonija!
=■ Izgubljen je bil v nedeljo, dne 24. t. m. na Erjavčevi cesti ščipalnik. Najditelj' naj ga izvoli oddati proti nagradi policiji.
= Umrla je v Rebri št. 15 gospa Marija Slovnik, roj. Kremžar. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri — N-v m. p.!
= »Vzgledna« mati. V četrtek so
v Strugi Ljubljanice pri šentpeterskem mostu našli še ne popolnoma razvito truplo novorojenčka. Policija je zapo-čela strogo preiskavo.
=b= Policijske vesti. Posestniku Janez« Zupančiču v Dol. Ravneh je neznan uzmovič ukradel izpod hleva dve konjski opremi, vredni 8Q0Q*kron. — Jožetu Nimarju je neznan dolgoprst-riež izmaknil srebrno uro, zlato damsko uro, srebrno ploščato verižico in zlato dvratno verižico z obeskom. “* Amaliji Sčhoss ie poželjiva ženska ukradla mladega purana. Lastnica jo je ujela in dobila purana nazaj, toda tatici se je posrečilo, da je -*• a-sicer brez pečenke — ušla. — Na Vodnikovem trgu je bila Mariji Bizjak ukradena usnjata torbica z 200, K,
= Cirkus »Drina« pride Vt Ljubljano 2. oktobra. Na programu; jako (.zanimive točke kakor: rokoborba, boks, itd. Cirkus igfa v jahalnici Sokola, Bleiweisova cesta 17. Natančneje le-pakL
Maribor,
Shod Žena drž. nameščencev se je
vršil tudi pri nas v pondeljek v veliki dvoraM Narodnega doma in je ibil jako dobro obiskanj Shod ie ©tvorila gospa Milka Pirnatova, sopr. drž. nadživino-zd ravnika, ki je v svojem nagovoru povdarjala, da pač ni potreba razlagati namena shoda, ker je že prav vsakomur znano/daje do shoda ženS privedla le-t,e skrajna beda m neznosna revščina drž. nameščencev. Na shodu sta govorili ga. Bartolova iz Ljubljane, ki Je v izčrpnem zelo odobravanem govoru orisala bedni: položaj državnega nameščenca in ga. Francetova, ki je zahtevala, da država sama poišče vir. dohodkov, da bo plačala svoje uradni-Štvo, ki ne prosi miloščine, ampak Zahteva svoje človeške pravice: za pošteno delo pošteno plačilo. Po končanih govorih je ga. Pirnatova prečitala resolucije, ki so bil# iste kakor v Ljubljani, Ie z dostavkom, da se maksimiranje drag. doklad drž. poduradnikom ukine takoj in se dokjade od 1. maja dalje nakažejo telegrafski .tor z zahtevo, da se drž. uradnikov ne premešča, dokler ni preskrbljeno v novem službenem mestu za stanovanje prestavljenega, ali pa se mu morajo nakazati primerne doklade za deljeno družinsko življenje. Resolucije so bile seve soglasno sprejete, nakar je bil lepo uspeli shod zaključen. — Da bi. le tudi kaj pomagalo!
Sokolstvo.
Gradbeni odsek Sokola Moste priredi v nedeljo, dne 1. okt. ob 4. pop. v društvenem prostoru tia Selu »Vinsko trgatev« s plesom in drugim bavnim sporedom. Na razpolago bo rožen jestvin tudi dobro vino. Ket Je čisti dobiček namenjen za zgradbo »Sokolk skega doma« vabi k obilni udeležbi odsek. Zdravo!
Šport in turlstlka.
S.	V. RapM — 8. K. Primorja. V nedeljo "dne' ir oktobra gostuje V Ljubljani proti S. K. Primorju mariborski Rapid. Rapid Je v poslednjem času prir dobil nove Igralce ter dvignil Svoji prvo mesto do znatne višine. Tako ie pri poslednji prvenstveni tekmi Maribor—Rapid prvi le s težavo zenaČB. Obeta Se torej zanimiva tekma, zlasti ker je tudi Primoje v prenovljeni formi. Tekma se vrši na igrišču S. K. Primorja na Dunajski cesti. Začetek olj 16- uri.	V
Ljudsko vseučilišče v Celju je imelo v torek 26. t. m. svoj občni zbor* ki ga Je otvoril njegov predsednik in blagajnik vladni svetnik gospod Emil Li-lek, ter podal predsedniško m blagajniško poročilo. Ljudsko vseučilišče ima sedaj premoženja okrog 7000 kron .in Še nekaj 'nerazprodanih broŠuric. Tajnik .društva gospod nadučitelj Bizjak Je podal tajniško poročilo, iz katerega povzamemo, da se. je vršilo lansko leto 30 predavanj- Letos se bodo predavanja vršila ne vsak teden, kakor lan!, ampak vsakih 14 dni. Izven rednih predavanj še bodo vršili še razni tečaji Pri predavanjih se bo uporabljal tudi kinoaparat. pri volitvah odbora je bil predsednikom izvoljen zopet gospod vladni svetnik Lilek, podpredsednikom pa nadučitelj gdšpbd Joško Bizjak. Izvolijo:, še; je še 10 odbornikov in 2 revizorja. Po končanem občnem zboru se je vršil« takoj'odbOrova seja, na kateri se je konstituiral odbor.
Napeljava elektrike iz Fale do Trbovelj še je pričela. Končana bo. do 'prihodnje jeseni..,'Vr napetosti od 80.000 voltov bo.-.napeliav«, vodila iz centrale v Fali čez Maribor,: Sl. Bistrico, Kopji* ce, Celje in Laško v Trbovlje. Daljav« do Trbovelj.fnaša okoli 100 km. Kakor na drugih glavnih potrošnik krajih, bo tudi v Celju postavljen velik transformator, ; .
Imenovanje. Ža' šefa bakteriološke Staniče v, Celju je imenovan dr. Jakob Rebernik.	’
Plul-
V	nedeljo, dne T,'oktobra ob pol 10. uri se Vrši javen shod nar. soc. stranke v prostorih društvenega doma: — Na shodu pdroča poslanec Brandner o poteku zagrebškega kongresa in s tem V' zvez! novo nastalega političnega položaja v državi.	•
Pokrajinska vlada je imenovala na predlog magistrata nove prisednike v stanovanjsko oblaštvo in . sicer za hišne posestnike gg. Franca Čučka, Jožefa Furthnerja in Franca Mahoriča, za hišne najemnike gg. dr. Ljudevita Jenko, Franca Vajda in Bernarda Mikuletiča. Ker je gospod podžupan Blažek odložil poverjeno mu vodstvb obla-Stva je isto prevzel gospod župan Lo-zinšek sam: Najemnike se opozarja na to, da uraduje društvo stanovanjskih najemnikov vsak ponedeljek od 13. do 14. ure in vsak četrtek od 17. do 18. ure v pisarni Prešernova ulic« šte^ 14,
I.	nadstropje. Vsa pojasnila, ki se tičejo stanovanjskih zadev, daje omenjeno društvo samo svojim članom v zgoraj navedenih uradnih urah zastonj.
Primorje.
V	Trstu sta se dva možakarja pretepala in valjala po cestnem prahu. Ker je eden izmed »rokoborcev« klical na pomoč, se je kmalu prigugalo oko postave v osebi dveh striažnikov, nakar je napadalec pobegnil. Stražnika sta ga po kratkem zasledovanju ujela in zvezala, ker se Je močno upiral. Ko sta se
vrnila, ni bilo o napadenem nobenega
sledu. Najbrž ima tudi on precej kosmato vest. m
—	Čuden izgovor. V starem tržaškem mestu so pred par dnevi policisti aretirali 22 letnega Alberta Colussa. ~--Odpeljali so ga na policijo, kjer so ga preiskali in našli v njegovih žepih tri kilograme svinca. Vprašali so. ga, kje ga je dobil. Mladenič mi je odgovoril da se je naveličal življenja. Kupil je svinec, da ga bo potegnil ha dno, ko se bp vrgel v morje. Izgovor je bil seveda preneumen, da bi sa bili policisti verjeli in tako je moral »smrtni kandidat« namesto v morje, V — zapor
Gledališče in glasba.
Iz gledališke pisarne. Narodno gle«
dališče v Ljubljeni otvori sezono 193®» 23 v nedeljo, dne l, oktobra ob o«tf uri zvečer. Vprizori se sa novo Cankarjeva drama v petih dejanjih »Hlapci«. Sledeča novitet« te čapkova kolektivna drama R. U. R.. ki je zbudil« po vseh odrih, koder $e je dosedaj igrala, sijajne uspehe. Igra je opremilo* na z origimlnimi dekoracijami in pohištvom. V petek, dne to oktobra, bodo imeli ljubitelji pokojnega Ivana Cankarja priliko, videti njegovo prvo dramsko delo »Romantične. duše«. Drama ttf zanimiva samo kot posmrtno delo in prvenec našega najodličnejšega drama-rijsa, temveč vsebuje še vse polno IZ-rbdno uspelih in dovršenih scen, ki kažejo že takrat bodočega mojstra. Na* daljne predstave v drami bodo Ibsenova igra v Štirih dejanjih »Hedda Gab» ler«, Maughamova komedija v šestih dejanjih »2ivi mrtvec«. V »Heddl Oab-ler« igra naslovno vlogo članica beo-gradskega Narodnega pogorišča gosp« Marija Vera. — Operne predstave «R prično v nedeljo; dne 8. oktobra,
1 1	; r"	1 ——L' ■■	A
NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI,
Spored za prvi teden. — Drama.
Nedelja, 1. oktobra. Hlapci Otvo* ritvena predstava. Izven.
Pondeljek, 2. okt. Hlapci Red A, \
Torek, 3. okt Zaprto.
-r—Sreda, 4. okt. R. U. R. Izven.
Četrtek, 5. okt. R. U. R. Red B.
Petek, 6. okt Romantične duše Izven. ':J',
Sobota, 7. okt; Romantične duš«. Red C.
Nedelja. 8. okt. R. u. R. Izven.
Pondeljek, 9. okt. HlapcL Red D,
Torek, 10. okt. Zaprto.
Začetek vselej ob osmi uri zvečer. ■
,:L. ji!: v-t! ■.?;-1	■:;/1, 'j y j u . , j v. j ?
KniižMt in i(H
»Našd Otadžbtoa.« List za opisovanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izhaja v Karlovcu. Pred seboj
imamo 6.,. 7.»,8. številko, ki tvori nekako celoto zase. Lepi zvezde je opremljen z 19 krasnimi slikami, izmed katerih naj omenimo slike kraljeve dvojice, pogled rta Bled, grad Suvobor, ožine Vintgarja, slike zdravilišča Topu-sko itd. Slike spremlja več opisov najlepših jugosl, krajev. — Dobiva se po knjigarnah.
Društvene vesti.
Krajevna organizacija NS8 za 9?0r-
skl okraj opozarja vse tovariške kraj. organizacije na svojo prireditev vinske trgatve v nedeljo, 1. okt popoldne v Filharmoniji in prosi, da se iste polnoštevilno udeleže. Odbor.
Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo priredi v soboto, do« 30. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniškem prostoru pri Mraku na Rimski cesti ta* mesečni društveni sestanek, kjer bo poročal društveni delegat pri O. Z. 0 načrtu nove službene pragmatik« in o spremljevalnih predlogih, ki Jih j« Stavilo društvo. P. n, ljubljanski člani se nujno pozivajo, da se tega društvenega sestanka v čim naivečjem Številu udeleže. Predsedstvo.
BLUZE
spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri:
MSL K. soss.
Ljubljana, Mestni trg 19-
"“““"Stran 4.
■■■
„JUGOSLAVIJA", 29. septembra 1922.
gtev. 22»-
naBosHos	 -
Zločin v Ordvalu.
(DaUe.)
Na pisalni mizi je ležalo nedovršeno pismo. Mirovni sodnik ••B je sklonil, da bi ga pogledal, a radovednost je bila zaman, zakaj pisava je sestojala iz tajnih znakov.
Tik nato, ko je oče Piantat končal svoj ogled, so zaškripala vrata, r
*. iMirovni sodnik se je okrenil in zagledal pred seboj moža svojih let. Neznančev obraz je bil dostojanstven, njegove kretnje izbrane; bil je nekoliko plešast, imel je zlate naočnike in nosil je lahko domačo suknjo od svetle flanele.
Oče Plantat seje naklonil.
'»Gospoda Lecoqa čakam  --------,«	je	izpregovoril,
_ Mož z zlatimi naočniki je udaril v vesel in odkritosrčen smen ter plosnil z rokami.
j	vzkliknil,	»me	Ii res ne spoznate, dragi gospod
sodmk? Poglejte me vendar bolje! Jaz sem, LecoqU
Da bi prepričal gosta, je snel naočnike.
Oko se je zdelo pravzaprav res Lecoqovo in tudi glas nekam njegov. Oče Plantat je strmel.
»Ne bil bi vas spoznal!« je rekel nazadnje.
»I kajpak, levim se kakor gad. To, kar vidite zdajle, je moj pisarniški obraz. Poklic je poklic — da bi ga zlodej!«
To rekši je primeknil sodniku stol in nadaljeval:
»Prosim vas oproščenja zaradi sitnosti, ki ste jih morali jprebiti, preden ste prišli do mene. Verjemite, da niso v mojo zabavo. Pravil sem vam, kakšne opasnosti me zalezujejo; ne prizanašajo mi niti v mojem stanovanju. Evo: teden še ni tega, kar se zglasi železniški raznašalec, češ, da mi ima predati pošiljko. Janulja — tako je ime moji služkinji — ki bi vendar tnorala imeti dober nos, ako je res, da deset let kaznilnice kaj #aleže v tem pogledu, ga spusti noter, nič hudega sluteč. Raznašalec mi pomoli zavoj, in ko iztegnem roko, da bi ga Vzel — cum! bum! dva ostra strela! Zavoj je bil samokres, omotan J* voščenim platnom, in dozdevni raznašalec — ubegel kaznjenec, ki sem ga spravil lani pod ključ. Bogme debelo svečo dolgujem Svojemu godniku za to istorijo!«
'. , Vso razburljivo zgodbo je pripovedoval tako prostodušno m neskrbno, kakor bi šlo za najnavadnejšo stvar.
»Nu,« je povzel, »dokler nas ne spravijo s sveta, bi bilo iftespametno umirati lakote.«
Pozvonil je; brkata ženščina je stopila na prag.
■	’	>Janulja,« je velel, »prinesi nama kaj zajtrka. Brž, In glej,
Ha bo vino dobro!«
Mirovni sodnik se kar ni mogel otresti začudenja.
»Januljo gledate?« je nadaljeval gospod Lecoq. »To vam le biser, ki me neguje kakor otroka in bi skočila zame v ogenj. In kako močna je! Tistikrat sem ji le s težavo ubranil, da ni
zadavila nepravega raznašalca. Priznati pa moram, da sem jo z velikim trudom izbral za svojo službo izmed treh do štirih tisoč jetnic. Obsojena je bila radi detomora in požiga. Danes je najpoštenejše bitje, ki ga najdete pod šolncem. Stavil bi, da ji v vseh treh letih, kar mi služi, Še ni prišlo na um, da bi mi ukrala belič.«
Toda oče Plantat ga je poslušal le s pol ušesa; čakal je prilike, da bi prekinil Januljino hvalo, ki je bila morda utemeljena, a v tem trenutku povsem neumestna, ter spravil pogovor na včerajšnje dogodke.
»Morda vas motim ob. tej zgodnji uri, gospod Lecoq?« je izpregovoril nenadoma.
»Mene? Povem vam, da sem1 opravil danes že tucat potov in v nameček prikrojil delo trem svojim ljudem. Eh, pri nas ni nikoli mrtve sezone! Šel sem celo v .Vulkanovo kovačnico’, da bi zvedel kaj novega o siromaku Guespinu.«
»Kaj so vam povedali?«
»Tisto, kar sem ugenil. V sredo zvečer ob tri četrt na deset je zmenjal pri nji bankovec za petsto frankov.«
»To pomeni, da je opravičen?«
»Malone. Povsem opravičen bo, kadar najdemo ralss Jenny Fancy.«
Stari sodnik ni mogel utajiti nejevoljnega zdržljaja.
»To utegne biti dolga in težavna stvar, kaj ne?« je vprašal.
»Čemu dolga in težavna? Saj jo imam na žogi; ako ne bo posebne smole, jo najdemo še pred večerom.«
»Zares?«	■ : .-T -
»Vsakomur razen vas, gospod mirovni sodnik, bi odgovoril; prepričan sem! Pomislite vendar, da je bila ta ženska ljubica grofa Tremorelskega, občeznanega lehkoživca in modnega kralja, Ako se pogrezne v bedo dekle, ki je pol leta vznemirjalo s svojim razkošjem ves Pariz, ne izgine kakor kamen v blatu. Ce nima več prijateljev, ji ostanejo upniki, ki jo zasledujejo in prežijo, kdaj se ji vnovič nasmehne sreča. Moti se, ko misli, da jo pozabljajo! Tako na primer poznam trgovko 2 oblekami ln drugo modno šaro, katere spomin je pravcata naslovna knjiga galantnega sveta. Vrla žena mi je storila že marsikako uslugo. Ako hočete, pojdiva po zajtrku k nji; stavim, da nama najde Fancin naslov, preden mineta dve uri. Eh, če bi mogel računati z enako gotovostjo, da zasledim Tržmorela!«
Oče Plantat je Vzdihnil: vendar se je obrnil razgovor v zaželjeno smer!
»Tedaj mislite nanj?« je vprašal.	; -
»Kako ne bi mislil!« je vzkliknil gospod Lecoq in poskočil v svojem naslanjaču. »Poglejte mojo žogo! Odkar sem zvedel za tega lopova, mislim sploh samo nanj. On je kriv, da vso noč nisem zatisnil oči. Imeti ga hočem — ga moram — imel ga bom!«
»O tem ne dvomim,« je rekel mirovni sodnik. »A kdaj?«
»Da, to je vprašanje. Morda jutri, morda šele čez meseo dni; to zavisi od pravilnosti mojih računov in točnosti mojeg načrta.«
»Kako? Vaš načrt je že zasnovan?«
»Je, gospod.«
Oče Plantat je postal mahoma vtelešena pozornost.
»Osnovna točka,« je povzel policijski agent, »je zame čelo, da se človek, ki ima žensko s seboj, ne more skriti P liciji. V našem slučaju je ženska mlada, zala in noseča; to s pravi, da je trikrat zapečaten! A oglejmo si Tremorela tančneje. Bistroumen ni posebno, ker smo ugenili vse nje?0^
kii*
zvijače. Tepec tildi ni, ker je malo manjkalo, da ni ljudi, ki niso neumni. Je potemtakem glava srednje baže. pridobila z vzgojo, čitanjem, občevanjem in vsakdanjimi ^ govori nekaj znanja, s katerim se bo izkušala okoristiti. Tol m. o njegovem umu. Značaj nam je znan: mehak, šibak, omahli'» dejstvujoč le v skrajni sili. Videli smo, kako ga je strah oauj čilnih ukrepov, kako Venomer išče ovinkov in transakcij. K» se mami z iluzijami in smatra svoje želje za gotova dejstv^ in končno je strahopetec... Kakšen je njegov položaj? je svojo ženo. Prepričan je, da štejemo tudi njega med Odvel je mlado dekle. Denarja ima nekako okrog milijona-** Ako poznamo položaj, značaj in um danega človeka, more®-le z logičnim sklepanjem ugotoviti, kaj je storil v okolnostih? Jaz menim, da; nadejam se, da mi pritrdite.«
Gospod Lecoq je med tem besedovanjem vstal in jel ^ diti po sobi; tako dela vedno, kadar razlaga svoje poUcijs^r teorije,.	^
»Kaj moram storiti,« je povzel, »da določim verjetno vnanje človeka, čigar predzgodovina, značaj in um so znani? Najprej je treba, da odložim svojo individualnost ® oblečem njegovo. Na mesto svojega razuma postavim njež0’ razum. To se pravi, da neham biti policijski agent in postaneH* dotičnik, pa naj gre za kogarkoli. V našem slučaju, na prim®*! bi dobro vedel, kaj mi je storiti, če bi ostal jaz sam. Ravn®
bi tako, da bi prekanil vse detektive tega sveta. Toda r biti hočem gospoda Lecoqa in misliti'z možgani grofa Hekton* Trčrriorelskega.	a
Znano nam je. da je Trčmorel dolgo okleval, preden se “ odločil za zločin. Gnala ga je logika dogodkov, ki jo tepci i®J nujejo usodo. Gotovo je, da je preudarjal umor z vseh straffi da je proučeval njegove posledice in iskal vsakršnega sre# stva, s katerim bi se mogel odtegniti roki pravice. Vsa njego^ dejanja so bila zasnovana in sklenjena dolgo naprej in nj® neposredna nujnost niti nenadejane okolnosti ga niso zmotil* v njegovi opreznosti.	-	•	£
Ko je sklenil izvršiti'zločin, si Je dejal: »Berta je tatiotf jena; radi mojih ukrepov imajo tudi mene za mrtvega; L*®* renče, ki jo odpeljem, napiše pismo, v katerem javi svoj s* momor; denar imam; kaj treba storiti?« Mislim, da Je zada« prav postavljena.«	•	.	/
.	'	(Dalje	prih	.K
|MAU| OGLASI
PRODAJA:
VEt/KO POSESTVO pri
Mariboru*,, veliki sadovnjak; vffioerad, žitno polje, fcfvina. lepfe hiše' za 4,000.000 K. fosestvOi priložnostni nakup, četrt ure oddaljeno od kolodvora, 10 ,km od Maribora, lepa vozna cesta, lf oralov polji, 2 ora-'
Jl -Vinograda, 4 orale go?, a, ostanek polje, gozdovi, sadovnjaki, hiža s 4
stanovanji, stiskalnica, 2 skednja, 6000 1 mošta, vinogradi, 2 krave. 9 prašičev za 1,200.000 K. Posestvo pri Makulah Poljčane, 4 in pol orale, hiša z takoj razpoložljivim stanovanjem, premoga bogata lega K 120.000.
Vila in elegantna najemnin-tka hiša, v bližini parka, stanovanje takoj na razpolago 2,500.000 K. Realltetna pisarna »Rapid Maribor, Gosposka ni. 28.
‘ '	558
----------— «u ,	  —_____
HIŠO na krasni leji v periferiji Ljubljane, pripravna za vsako obrt ln trgovino z 12 stanovanji. 4 gostilni-
škimi lokali, skladiščem, velikim gospodarskim poslopjem, krasnim gostilniškim in zelenjadnim	vrtom pod
ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	564
MALO POSESTVO, 4 In pol orala. Naslov: Polič, Qačnik — Jereiuna 49. 562
KUPI:
GOSTILNO ali kavarno na deželi ali blizu mesta. Posredovalec Izključen. Ponudbe 2 navedbo cene na upravo Usta pod »Kupec 42« na upravo lista.	565
MALI MOTOR za kolo, za na zadnje kolo ali *a v sre-
di montirati z vsemi pripad-ščinamL Naslov v upravi lista.	559
SLUŽBE:
MODtSTMJA. spretna, pt-vovrstna, želi premeniti mesto in sicer takoj. Pismene ponudbe pod »spretna«.. 557
MANIPULANTN1 URADNIK vinske in špirituozne stroke. obenem izvrsten vinogradnik In kletar z dobro prakso in teoretično Izobrazbo In dobrimi izpričevali išče, oziroma želi spremeniti dosedanje"’ mesto h kakemu podobnemu podjetju, oziroma, kot vinograd-
nik in kletar h kakemu vinogradu. Pogoj malo stanovanje. Ponudbe se prosijo pod šifro »Vino in špirituo-ze« na upr. lista. 55?
RAZNO:
ZAKONSKI PAR brez otrok išče meblovano sobo, (eno veliko ali 2 majhni) če mogoče s kuhinjo ali tudi brez. Posredovalec dobi hagrado. Ponudbe pod »nagrada«, na upravo lista.	563
DVOJNI KAPITAL naloži, kdor kupi stro} za potovalni kino. Pošljite naslov in retourznamke pod »Zavaro-
van kapital«, Ptuj.
poštno ležeče
561
VlNOREjCl, sadite izboljšano Šmarnico. — Zahtevajte natančno pojasnilo od g. Vrbnjak, Št lij — Velenje, Štajersko.	560
MESEČNA SOBA s posebnim vhodom na periferiji mesta se išče. Ponudbe na upravo lista pod »Soba št. 566«.	566
KDO Ml POSODI 25.000 dinarjev v svrho otvoritve gostilne za dobo treh let Droti primernim cforestim. Za kritje denarja izdam menice. Cenj. ponudbe se pro-
si na upravo tega lista pod »Bančni uradnik«.	537
POZOR! Zavarujte pcljske pridelke prcrti toči. gozdove proti požarom. Zvišajte Zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite živ-ljensl^a, zavarovanja z en-kratmiii plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna, družba«. Glavni zastop v Celju,
Lava št. 22.
830
Razno perilo
za tiame, gospode in deco priporoča tvrdka
A.&E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trs 10.
Papirnice trafike pozo1
Preskrbite se hitro z ffff
imi razaiBflnitaP
ljubljanskih trgov, rane«^ delane in po nizki ceni. j kom. K T20—, 400 kot^ 440-—w Dobijo se r Zvezne tiskarne, Ljubr ** Wolfova ul. 1».
• •
: ? . »'prodaja
MIPG11 ZADRUGA. OHIU CESTA E
Istoiam se kupuje po na j višji dnevni :s ceni ajda, proso in krompir, ::
Staro, lito železo
kupuiefo H
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani.
^	’	4)
• milil 1/nCTANI lupoje vsakomno- g
S DIVJI ilUjlfillJ žino po najvišji •
• — 1 ...... ..——runi tudi letos •
» UIIUIM. 111HT- PMIHMiZER Praiatni lil •
•m.
I
Najstarejša špedicijska tvrdka v Slovenili =
R. RANZINGER
Ljubljana.	peJisijs1«	pisarna	Jesenice	i
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva.
Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
-Brzojavi: Ranzinger.	Interurban telefon 60.
m' Proda se -m
parcela
nekaj 1000 ma velika a že na-voieno opeko (približno 45 tisoč komadov) tako, da se lahko takoj Zida. Primerno za industrijska podjetja ia stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. Naslov in pojasnila pri an.* dr. Aloma Cornp., Ljubljana, Kongresni trg 3/1,
Vila
s stanovanjem v Ljubljani se proda. Naslov daje Aloma Company, L ubljana, Kongresni trg 3/1.
ovce itd. prevzema pod v komisijo. - Natančna
govejo, prašiče, ugodnimi pogoji
pojasnila pri tvrdki
1 srama , veleltlovnico, PUHU
Gradbeno podjetje
S
Bohoričeva ni. 20.
se
vsa
pnporoca za v to stroko spadajoča dela.
••••••IM
= IVAN JAX IN SIN ~
LJUBLJANA . GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
Šivalni stroji m stroji» pletenje
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINQU. — Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. ■— Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Pisalni stroji „BdIer“. Kolesa iz pršili teren!
Diirkop	■	Styria	—-..- Waffenrad.
Išče se lokal
nem kraju. Ponudbe pod
primeten za kako trgovino, na razmeroma promet-lolcal" na upravo lista.
Damske kostume, plašče,
francoske toalete. ;
Obleke za gospode po najnovejšiH krojih izvršuje po naročilu in p o meri v najhitrejšem času
F. Potočnik
krojačnica za dame in gospod#
Ljubljana, SeEenburgova 6/1.
Sprejemajo se tudi naročila iz dežel* po znižanih cenah.
Električni stroil
proizvod AEG, električni števci proizvod A t žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebŠ^, v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvr^
Karol Florijančič, Celj6
Proračuni brezplačno 1	v
im ' m
I
Zvezna tiskarna in knjigama
V LJUBLJANI • Wolfova ulica štev. 1
Porini predal 74.
Telefon 359.
rac
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
pri
ii
Zahtevajte proračun!
Točna postrežba!
• s •i-«•©«
>•©©©
Glavni in odgovorni »rednik Zorko f akin.
Izdaja *Ju£Oslov. novinsko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« X