PHIHOHSKI DHEVKIK ■MnaHHnHBHaHHHHaMHnaMHHaBaHHaMMMHHannnHiunBHBaHiHBHHHManEHnBana GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi ss ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15. do 18 ■ Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlena 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55. IGo, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo Da ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRS T torek, 6. aprila 1948 Poštnina plačana y gotovini Sptdizione m abbon. postale Stev. 864 Po MNOGOŠTEVILNIH IZZIVANJIH NOV ZLOČIN NEOFAŠISTOV UH0R SINDIKALNEGA ZAUPNIKA fašistični zločinci napadli In umorili partizana in sindikalnega zaupnika lov. Boiesiava Planinška - Vse pošleno prebivalslvo odločno zahleva izirebljenle fašistov in razpusl njihovih gnezd - Proleslne slavke po vseh tovarnah it^T' 5' ~ Not zločin, ki osvet-We položaj, ki je nastal pri nas tor- Prv^yudske politike okupa-R, ki dopušča vedno svobodnej-delovanje neofašističnim organi-\7.C >am in elementom, je v soboto hiTim'Til vse PoSteon tržaško pre; aistvo. Padel je kot žrtev faši-• nega besa bivši partizan in sin- ! župnik tov. Boieslav Pla-uneek. tcn^010 okr°S 22-30 J« na Korzu . .^ktov dajala duška svojim ^tičnim čustvom pred sedežem Front primorsklh partizanov in »ate za neodvisnost ter prepevanj; ovln:St;čne pesmi. Takrat je šel 2v„° tovariš Planinšek, ki je član SIatt Ftlmorskih partizanov in ' v ter sindikalni zaupnik. Ka-5an-*ekl1 ^ so se zločinci vrgli ten/ u11 .®a za^e'i pretepati, in to dela, w ’ ko 80 opazil}, da je v bil 1 ot>lekj in skoraj slep (zgu-fleiui en° ok° zara(l1 nesreče na ^ nezavesti so tovariša Pla-*s?ad pr'pella'!i v bolnico, kjer je umri1 •* poSkodb kmalu potem ^ • Zapustil je ženo, starše in fašistični tisk je ta p,. . opisal na tak način, kakor bočei pristoja. Prikazati da gre za navaden «;ncl-Vsee»’ . pa 36 ozremo po pisanju h i ‘st'Gnega in šovinistične-Uiati* v zadnite dneh, ki siste-Prot> 'JstvafJa'vzdušje sovraštva : vsemu, kar je naprednega, je «iu n Sre bu za premišljen zlo-»,^ Oti delavcu, ki so ga umorili ^0 Zarflrl.- + Ar, Lil rO-O/s- Proglas Enotnih sindikatov MEŠČANIf Nov težek dogodek je vznemiril življenje naloga mesta. Neofašistične tolpe, ki se za pripravljanje provokacij po jasno začrtanem zločinskem načrtu svobodno kreta/g in organizirajo, so na zverinski način umorile delavca, vpisanega v Enotne sindikate, Boleslava Planinška-. Po odstavitvi tovarniških odborov, po pozivu, sindikalnih voditeljev na sodišče in po poskušanem vdoru, v sindikalne prostore s strani posameznih, tolp, je sedaj prišlo do umora aktivnega sindikalista. Istočasnost posameznih, dogodkov dokaj vidno kaže, da je vsa akcija bila žs prej pripravljena, tako da je iz nje jasno viddrt njen namen: Težka gospodarska vprašanja, ki tlačijo vse prebivalstvo, nevarnost za stotine in tisoče delavcev, da ostanejo na oestl, vedno temnejši izgledi za tukajšnje gospodarsko življenje navajajo zločince in njihove gospodarje k akcijam, ki naj bi odvrnile pozornost prebivalstva od teh težkih vprašanj. Krvavi zločin ponovno osvetljuje odgovornost vojaška okupacijske uprave in njenih varnostnih organov, ki so tako urni prt nasilnem razganjanju mirnih demonstracij delavoev in demokratičnega prebivalstva, ki pa niso do sedaj uspeli zajamčiti varnosti im življenja delavcev, ki jim samo zaradi tega, ker so delavci, grozi smrtna n.var no st, če gredo po določenih mestnih ulioah. Obsojamo pred vsem civilnim svetom ta položaj, ki jasno kaže, kakšne cilje ima politika imperialistov v našem mestu. ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA čen v delavsko obleko. Jasno je, da je ta umor v zvezi s številnimi drugimi izzivanji zadnjih dni. Proti delavstvu, ki je na čelu borbe demokratičnega prebivalstva, se vedno besne je zaganja vsa tukajšnja reakcija v službi imperialistov zaradi tega, ker je bil oble- | in to po dobro premišljenem in do- ločenem načrtu. Delavstvo vodi te dni odločno borbo proti odpustom in v tej borbi mu je ob strani ogromna Večina tržaškega prebivalstva, ki se zaveda, da se delavstvo ne bori samo zase pač pa za blaginjo vsega mesta. Ker zajema ta borba proti poiz- Togliatti postavlja pred odločitev je Gasperija in njegove podrepnike Izzivanje z jadrnico „Lino“ klavrno propadlo - Veliko zanikanje za knjigo o tajnih vatikanskih listinah - De Gasperi straši z lesenimi puškami ~ Di Vittorio govoril v Genovi našega posebnega dopisnika) ]e 5- — V političnih krogih izjav rav*la vel‘k vtia včerajšnja g,® Togliattija na zborovanju v from h ia 8 katero je postavila 1-kn * sv°je nasprotnike pred ve-^cdločitev. Tog.Iatti je dejal: in nJjem da mi je dana možnost itR6tiu oblast, ua govorim ne samo V velike in močne stranke, sil r.71? froenu sestava političnih ______ ^htevam, da se tako stranke 8^. - tud. politični voditelji že hej« 81°vesno obvežejo, da se ne til;] f®- aprilu priključile poll-biekh k* vsebovala zavezništva v 51tw ’ oziroma ki bi vsebovala vojaških paktov, s poti^ katerih bi utegnili vplesti tist: ayo v novo vojno. Kcmu- ir.er,tp£ stranka sprejema v polni tny lo obveznost in jo zahteva v ■j. Vrst; tudi od demokristjanovi), •azbijr' Va ^ povzročila veliko Hov Jenje v krogih demokrlstja-cevV^tagatovcev in republikance Siede na dejstvo, ker so času u k tozadevne obveznosti ob da ij .rus=ljske konference pet'h bioj; ^.Potegnile Italijo v zapadnl Ijeii žpropaSanda, ki so jo uporate e dolS° od tega proti fronti. iz rok agenta motoriziranih eainic. Cev je pobral neki meščan in jo prinesel v uredništvo lista »Repu-blica». List ie nato pozval agenta, ki je zgubil puško, naj jo dvigne, z dostavkom, da se je puška, kar je tud; razvidno iz slike, zaradi padca poškodovala. Sicer pa, da jo bo itak lahko popravil mizar. Fingirane lesene puške so bile po vsem mestu poved za dovtipe in za veselo razpoloženje na račun italijanske vojske. Nadalje je objavljena knjiga založnika iz Lugana, v kateri je zbrana cela vrsta tajnih listin vatikanskega državnega tajništva, dosegla v Rimu ogromen uspeh. S tem, da iščejo Sceibova policija in pristaši kotoiiške akcije po knjigarnah to knjigo, vzbujajo zanjo tsm večje zanimanje. V njej čitamo pod datumom 1/. novembra 1946: «Po navodilih papeža je mons. Montini namestnik državnega tajnika, poklical v nedeljo jezuitskega očeta Prešerna Antona, asistenta na slovanskem oddelku jezuitskega reda in mu naročil, naj potom jezuitov, ki še vedno bivajo v Jugoslaviji, dobi čim točnejše vesti o potovanju Togliattija v Beograd». Nekaj dni kasneje navaja nadaljnja listina: aPapez je dr ko hkrat; uvldevajo, ho-^^kija vso silo ravno ona njl- i i te očitali, da V"!'primeru 1 sklical za četrtek 7. t. m. k sebi ne-fc. ue Stic,,. . . ____,v. -,lcpnn snnienn vnžnp.an svetovalca za njegovega prebivalstva, fašizma in vojne, ki je upropastila Italijo. Italijansko ljudstvo mora vzeti politično vodstvo v lastne roke m podrediti prednosti nekaterih zasebnikov osnovnim zahtevam celotnega naroda. Di Vittorio je poudaril, da se finančni izkoriščevalci in njihevi zavezniki veleposestniki ne borijo za načela in vero, zato 30 tudi sedaj organiziral, in plačali MSI (Movimento sociale italiano), kakor »o plačali in organizirali fašizem. Nacionalni blcik je izraz italijanskega kapitalizma, saragatov-ci in republikanci hočejo samo odpeljati delavstvo v koalicijo sovražnikov ljudstva, demokristjani p?, so orodje Confindustrie in niso kljub obljubi, ki so jo dali volivcev 2. junija 1946, izvedli niti agrarne reforme nit. ustanovili tovarniških odborov. Končno je Di Vittorio izjavil, da vsebuje program fronte industrijsko, agrarno in bančno reformo, ki je hkrati programi italijanske splošne konfederacije dela. Zato poziva delavski razred in srednje sloje, naj se združijo za izvedba tega programa, ki je važen za koristi delovnega ljudstva. E. MILIC Sovi« skl«iila vojaška pogodbo s\ke9a tvojega važnega svetovalca za itn l5k0 zvevn It, nct.n.'im.i rfrzava,- italijansko notranjo politiko, da se bo z njim posvetoval o Togliattije- tli 2vezo in ostalimi država-j^tedne Evrope, te c?a, da je italijansko javite takoj spoznalo, da je teov^lbova protijugoslovanska iidf ^riju, s tovorom orožja na ®°tetn * <n se Poslužujejo prot; ljud-Efetjstevmno2lcam vseh mogočih 80 Skofl v Liguriji na po-raJo d,.Stanku sklenili, da mo-teV£20 aovaiki odklon.t; spovedno .°hto /Se on;m, ki bodo volili za tel j e ^ a°stavkom, da bodo na-' bi -°v°rni za vsako dejanje, levice v pr.meru Noi prot; katoliški veri. *° je m.,0 s te versko grožnjo, ki o°te:aVurial liSttralci episkopat, je rjfisk . ! ^'uda izvesti na vodvce tem da je včeraj zjutraj IniE0 r%nw^ih ulicah defiii-^ čet, zlasti pa motorizira- la,° Ustfabrt,V^l8tVo Prest0.ice se ni ite 2 .““»Vati in je pozdravilo vo- «te n ‘ veiikin hu teši li ,, napisi in klici: «Vi “‘i detnrl Je: vemo, da boste bra-^vija J^ac'j°» in: «Fronta po-Itea» ,.Jake k°t sinove svojega , Fr; tem m T® to ,ie pctžlo tudi do prizora, ^ano ^ Sforze ;n Scelbe orga-' n tešil- »?em°nstracljo naravnost us briobčfl *La Rcpubllca» je da-Včerai Juslik° Puškine cevi, ki °b vojaški paradi padla vem koraku v Beogradu. Soglasno so bili mnenja, da sc mora Sveta stolica zavzeti za to, da na vsak način prepreči, da bi angloameri-ške čete zapustile Julijsko krajino in Trst, ker je to ravno cilj komunistov. Na današnjem eborevanju frec-te v Genovi je govoril ob velikem navdušenju ogromne množice ta} nik italijanske splošne konfederacije del?. Di Vittorio. Pojasnil je velik pomen prihodnjih volitev in dejal, da pri teh volitvah ne gre za versko in ideološko vprašanje kakor zatrjujejo demokristjani, marveč da gre samo za rešitev socialnega vprašanja italijanskih ljudskih množic. Dl Vittorio je po. udaril, da je treba zrušiti stare plutckrntične im nazadnjaške sloje, ki vladajo Italijo že desetletja in ki so odgovorni za gospodarsko in civilno zaostalost dežele, bede oooocooooooooooooooooo Tarifa železnic FLRJ nespremenjene BEOGRAD, 5. — Ministrstvo za promet sporoča v zvezi z objavo ge neralnega ravnateljstva železnic o zvišanju tarif, ki bi bile uveljavlja ne 1. aprila t. 1. naslednje. Ministrstvo za promet je po sklepu vlade FLRJ ponovno preračunalo določene zvišane tarife. Izkazalo se je, da Je mogoče izdatke za eksploatacijo železnic kriti z dohodki na podlagi dosedanjih tarif ob 'boljšem izkoriščanju lastnih rezerv in če koristniki ibolj racionalno izkoriščajo železniški prevoz. Zato se razveljavlja sporočilo generalnega ravnateljstva železnic o zvišanju tarif. kusu gospodarskega uničenja te zasužnjen ja našega mesta vedno večji obšeg in v njej sodelujejo vedno širši sloji pfebivaistva, k; se zaveda njene važnosti, so industr}]-Ci sprožil} vrsto provokacij; zato je civilna policija tako ostro nastopila proti delavcem, zato kliče vojaška uprava pred sodišče voditelje Enotnih sindikatov. Kakor na Siciliji, kjer veleposestniki, hlapci imperializma, vzdržujejo fašistične tolpe, ki organizirajo pogrome proti demokratičnemu prebivalstvu in umore sindikalnih voditeljev in kjer je pred dnevi padel ket žrtev teh tolp 36. sindikalni voditelj, tako vzdržujejo tudi tu pri nas določeni krogi v službi imperializma, ki jim ni mar blaginja tukajšnjega prebivalstva napetost in Iščejo prilik za nastop proti delevstvu ter vsem demokratičnim organizacijam. Pri tem se ne ustavijo niti pred zločinom. Pcr čenjajo to, ker jih je strah pred naraščajočo silo ljudske fronte, ker jih je strah pred nezadržnim pohod on naprednih množic. Zato se je proti nezaslišanemu zločinu dvignil med vsemi plastmi prebivalstva Trsta in ozemlja val ogorčenih protestov. Ljudstvo je odposlalo vojaški upravi delegacije .s protestnimi pismi. Od vojaške oblestj zahteva, naj končno pomete z vsem. fašističnimi zločinci in takoj razpusti vse fašistične organizacije in krožke, ki te zločine or-gaiHižirajo in podpirajo. Vojaški upravi so poslale svoje odločne proteste vse demokratične organizacije mesta in okolice. Z ene odločno izjavljajo, da ne bodo več dopuščale takih zločinov protj našim partizanom, ki jih je treba, spoštovat’,, ker so oni tisti, ki Sc osvobodili Trst te naše kraje od nadfašlzma. V vseh tržaških tovarnah so delavci v ponedeljek zjutraj proglasili 10-miinutno protestno stavko in tako tudi delavci in uradniki številnih mestnih podjetjih ter s tem opozorili vejteko okupacijske oblast, da ne bodo odnehali od borbe, dokler ne bo iztrebljena še poslednja sled fašizma dokler ne bedo popolnoma dosežen« vsi cilji njegove borbe. Objavljamo dobesedno službeno poročilo AlS-a o umoru lOvariša Botoslava Planinška: «TRST, 6. aprila (AIS) — Policijska preiskava je zdaj ugotovila, da je bila smrt Boleslava Planinška, ki se je pripetila v nedeljo 4. aprila 1948 ob 00.30 uri, posledica breznaklepnaga nasilja ter po vsem videzu brez vsakega, oprijemljivega dokaza, da bi nasilje imelo politični značaj. Ni nobenega znaka, da bi se prizadete osebe medsebojno pcenale. V teku je obdukcija, katere rezultati bodo objavljeni. Policijska preiskava se nadaljuje.* (PIO). Smatramo, da ni potrebni posebej poudarjati, da je gornje poročilo u resnioi viš'k vseh dosedanjih poizkusov tukajšnjih oblastnikov razbremeniti tržaške fašistične razbojnike odgovornosti zločina, ki ima tako eminentno politični značaj. Seveda: rbrezna- klepnost», pomanjkanje »eprij—m-Ijivih dokazov* tn podobno pride pr sv, da krdela morilcev v Skednju, tov. Hlače, Ravniharja, Vrab-čeve itd. dobijo spodbudo na nadaljnje zločine. Toda z zločini so si že enkrat zlomili vrat in jim ga sčdaj s podobnimi poročili zaman ponovno naravnavajo! Danes v Kopru tiskovna konferenca o laieh Fonde Savla Danes ob 17 (ob 16 po soncu) bo tovariš Franc Štoka kot bivši politični komisar komande mesta Trsta imel v Kopru v prostorih izvršilnega odbora SIAU za istrsko okrožje tiskovno konferenco o lažnih izjavah polkovnika Fonde Sa-via glede osvoboditve Trsta 1. maja 1945. Pogreb tov. Planinška ki je padel kot žrtev fašizma— bo danes okrog 16 iz mrtvašnice glavne bolnice. F* O P ZAŠČITO OBLASTI Fašistična drh napadala Slovence in pristaše ljudske fronte NAPAD NA SLOVENSKEGA KANDIDATA DR. MERMOLJO — MARGOTTIJEVI DUHOVNIKI MED PRETEPAČI IN KRIČAČI — »KRŠČANSKA LJUBEZEN» MARGOTTIJEVEGA KANONtKA — POLICIJA IN OROŽNIŠTVO ŠČITILA FAŠISTIČNE NAPADALCE IN NASTOPALA PROTI PRISTAŠEM LJUDSKE FRONTE Tretja obletnica osvoboditve Madžarske BUDIMPEŠTA, 5. — Ob tretji obletnici osvoboditve Madžarske po Rdeči armadi je general Kurasov, ki je sedaj poveljnik sovjetskih čet v Avstriji, prišel v Budimpešto in je tam na svečani proslavi izročil 203 madžarske zastave glavnemu inšpektorju madžarske vojske. Sledila je vojaška parada. Navzoči so bili tudi ansieški, ameriški in jugoslovanski vojaški ataše ter predstavniki inozemskih poslaništev. Cangkaišek bo odstopil HONG KONG, 5. — Britanski krogi v Hong Kongu poročajo, da' bo Cangkajšek zaradi popolnega neuspeha in zaradi vojaškega poraza podaš ostavko na položaj predsednika, Prevzel bo poveljstvo kuomin-tangove vojske «na bojišču«. Ta sklep smatrajo kot neke vrste samomora Cangkajška, ki ga je izbral zase in za svojo vojsko. Spopadi v Egiptu med policijo in vojsko KAIRO, 5. —- V Aleksandriji so policijski častniki organizirali demonstracijo, na kateri so protestirali, ker vlada zavlačuje rešitev njihovih zahtev po povišanju plače. Na vse zgodaj so policijski častniki, ki se jim Je pridružilo moštvo, napravili odhod po mestu, tako da so bile policijske stražnice in policijski komisariati prazni. S policijo so nato manifestirali tudi delavci tekstilnih tovarn ter dijaki univerze in skednjih šol. Ta položaj so izkoristili rami protiljudski elementi jn pričeli pleniti trgovine. Vlada je poslala na ulico vojsko in vnela se je borba s policijskimi četami. Na več krajih v mestu je prišlo zaradi streljanja do požarov. V teh bojih je imela policija 7 mrtvih in večje število ranjenih, med tem ko izgube vojske še niso znane. Vladni predsednik Nokraši paša, ki je dospel z letalom v Aleksandrijo, ni mogel pripraviti policije, da bi prenehala z borbo, čeprav je obljubil vsem onim, ki bodo zopet nastopili službo, da vlada ne bo uvedla proti njim kazenskega in disciplinskega postopka. Stavkajoči častniki te moštvo policije zahtevajo, da mora imenovati vlada podtajnika y notranjem ministrstvu iz vrst policijskih častnikov, kakor tudi da mora vlada izvesti amnestijo za vse one častnike, ki so bili že pred temi dogodki kaznovani, ker so zahtevali izboljšanje plač. Gibanju policistov v Aleksandriji so se pridružili tudi policijski častniki iz pokrajine Behera. Prebivalstvo simpatizira £ stavkajočimi. Romunska skupščina se sestane danes BUKAREŠTA, 5. — Jutri se bo prvikrat sestala ljudska skupščina, ki je bila izvoljena 28. marca in v kateri je 414 poslancev, od katerih je 405 pripadnikov ljudske fronte. V nedeljo 4. aprila bi morala biti v Gorici prvo predvolivno zborovanje ljudske fronte, za katero sta bila napovedana kot govornika poslanca dr. Guido Bergamo, republikanec, in gosipa Jojice Lussu, socialistka. V soboto 3. t. m., to je niti 24 ur poprej, se je ustanovil na pobudo goriškega prefekta odbor zastopnikov V3eh strank in gibanj, ki izvajajo volivno kampanjo v naši pokrajini, ki je slovesno sprejel sklep, da se na odgovornost vseh posameznih strank ali gibanj ukrene vse potrebno zato, da ne bo nihče oviral in motil poteka volivnih zborovanj, da se tako dočaka 18. april v resnično demokratičnem odnosu med nasprotnimi političnimi strujami. Demokratične stranke so resno sprejele sklepe ustanovljenega odbora za volivno premirje. Sicer pa so pristaši ljudske fronte tudi doslej nemoteno dovolili govoriti zastopnikom desničarskim strank tudi v centrih in vaseh pokrajine, kjer nimajo najmanjše zaslombe pri ljudstvu in nobene organizacijske baze. «Blocco nazionale*, fašisti od MSI in demokristjani pa so »premirje* sprejeli samo na papirju in so po stari zahrbtni navadi nagnali vso svojo drhal, oboroženo z železnimi pestimi, noži itd. na pristaše fronte in Slovence na splošno, ki so v velikem številu prišli na predvolivno zborovanje. Dobili so namreč navodila, da za vsako ceno preprečijo zborovanje in izzovejo incidente. Izzivali so na vsakem koraku že mnogo pred napovedano uro. Pomoč jim je prišla tudi iz Trsta, Tržiča in bog ve še od kod. «Divisione Gorizia* je pred očmi policistov in karabinerjev, ki jih je bilo kot listja in trave, počenjala vse, kar se ji je zljubilo; njeni dobro znani kolovodje so se vedli kot polnopravna oblast. Brez predhodne zaslombe pri določenih varnosrtnih funkcionarjih ne bi mogli teroristi počenjati, tega kar so počeli. In kako tudi ne bi prišli do tega zaključka, ki je edini logičen, ko se oelo podnevi lahko trgajo in mažejo lepaki ljudske fronte, ne da bi policija nastopila proti elementom, ki se jim niti ne zdi potrebno, da bi to počenjali na Skrivaj ? V tsm ozračju, v tako »vzornem* vzdrževanju reda So plačani razbijači in fašisti napadali pristaše ljudske fronte, socialiste, komuniste in meščane demokratičnega prepričanja. Zagnal; so se celo na gospo Lussu in na tajnika federacije K Pl za Goriško. Pri surovih napadih in pretepih smo imeli priliko videti več duhovnikov, ki so v črnih haljah kot histerične ženščine letali s tolpaim.1 po ulicah, in kazali na posameznike, s katerimi naj bi fašisti obračunali. Eden od Margottijevih podrepnikov, katerega ime bomo tudi obja- vili, se je kot stekli pes zagnal v slovenskega kandidata dr. Memo-Ijo in mu žugal z dežnikom. Hotel ga je napasti, pa so ga neke ženske pahnile v stran. Kot krvoželjni Neron pa $e je raz balkon StrassoiaoYe palače na trgu Sv. Antona št. 2, I. nastropje šopiril ta razkazoval svoje vijoličaste nogavice kanonik stolne cerkve Marcon, ki je opustil popoldansko službo božjo, da je prišel na pomoč diviziji' «Gorizia» in ostalim fašistom. S prstom Je kaza: podivjani drhali ljudi, ki naj jih zagrabi za vrat in pretepe. Ponorel bi kmalu od yese!ja, ko so mu pod balkonom zapeli neko fašistično pesem. Odobraval jo je s poskakovanjem ta ploskanjem. V svojem globokem «demokristjanskem» prepričanju Je tudi preprečil, da bi se na njegovi Stavbi napeljala žica za zvočnik. Njegovo komedijantsko početje je bilo med najbolj ogabnimi prizori in bo prav gotovo bolj učinkovito kot vsaka druga propaganda delovala na ljudi poštenih verskih čustev. Saj so ga tja postabili kot živ prizor demokrščanske stranke, in ni kaj reči: dobro je odigral svojo vlogo.. Kaj boste na to rekli, gospodje okoli »Slovenskega Primorca« te «Demokraeije»? Ali vas ni sram, da ste se izrekli za take izmečke, ki izrabljajo duhovniški talar v naj-podlejše politikantske namene? Steli videli kanonika Marcona, kako je s prstom kazal na ljudi, o kate- rih je že po zunanjosti sumil, da morajo biti Slovenci? Ste-li videli razne GImone, Peršiče in druge, kako so razgrajali in s črnimi krili pometali trg? Močni kontingenti uniformiranih mož in agentov v civilu so s svojo impozantno razporejenostjo ustvarili ozračje, kot da je zborovanje ljudske fronte nekaj izven zakona in da do incidentov mora priti. Niso preprečili izpadov ta napadov, intervenirali so vselej tako, da so prejeli napadenega člana fronte in ga pod pretvezo zaščite odpeljali s trga. Prot; napadalcem hobenih ukrepov I Takšnemu postopanju se pravi podpiranje, zaščita in podpihovanje fašistov. Vse je bilo z ene besedo tako pripravljeno, da je bilo predvolivno zborovanje prepovedano brez uradne prepovedi. Prepovedi res niso moglj lepše inscenirati; S tem v zvezi je vsekakor značilna neurad na izjava nekega funkcionarja poli cije, ki jg dejal, da zborovanja ne bodo dovolili, ker da Je preveč nasprotnikov. Nedeljski dogodki so pokazali, da je v oblastvenem aparatu še marsikaj gnilega, pokazali so, da goriški Slovenci, ki sodelujejo v ljudski fronti, nimajo svobode predvoiivnc-ga udejstvovanja. Zato se upravičeno sprašujejo, do kdaj bodo uživali neomejeno svobodo« fašisti in ali morda oblasti čakajo, da začnr ljudstvo samo obračunavati s tistimi, ki drugim kratijo svobodo! IZJAVE DR. CLEMENTISA Sile miru v svetu bodo razbile naklepe vojnih hujskačev Osvoboditev slovanskih narodov tesno povezana z zmago socialistične ideie - Proslava 6. stoletnice Karlove univerz i S takimi «dokumenti» jih pitajo Odločnost ZSSR v Berlinu je imperialiste prisilila na umik V sredo ali četrtek se bodo sestali zastopniki zasedbenih uprav - Montgomery povabil Sokolovskega na kosilo BERLIN, 5. — Po enotedenskih vojaških izzivanjih proti sovjetski vojski in upravi v Berlinu je bilo že v soboto opaziti znake, da se zlasti Američani želijo s Sovjetsko zvezo pogajati. Zapadne velesile so iz odgovora sovjetskega generala Dratvlna uvidele, da je sovjetsko stališče odločno in upravičeno. Gen. Dratvin je namreč ponovno poudaril, da imajo samo sovjetske zasedbene oblasti pravico urejevati in nadzorovati promet, ki je povsem notranja^ upravna zadeva in nalaga sovjetskim upravnim oblastem tudi odgovornost za red in varnost v njihovi zasedbeni coni. Gen. Dratvin je v svojem odgovoru že poudaril, da sovjetskih ukrepov v bistvenih točkah ni mogoče spremeniti in da je mogoče razpravljati samo o podrobnostih, ki zadevajo promet vojaškega materiala ter čet, ki pripadajo zavezniškim vojaškim upravam v Berlinu- « Angleški gen. Brownjohn je v posebni noti priznal sovjetski vojaški upravi odgovornost za organizacijo prometa v sovjetski coni, vendar predlaga, naj bi se štiri vojaške zasedbene uprave sporazumele Kakor Angleži, tako so popustili tudi Američani, s tem da so umale- nili svoje čete, ki so blokirale sedež sovjetske železniške uprave že od zadnjega petka dalje. Ameriški gen. Clay, ki Je izjavil, da lahko zalaga ameriške zasedbene četa v Berlinu po zraku, je vendar uvidel nemožnost in nesmiselnost tega postopanja in je tudi on pristal na pogajanja s sovjetsko vojaško u-pravo. Nekateri zapadnl opazovalci so mnenja, da je general Clajr naglo menjal svoje stališče zaradi prihoda generala Montgomeryja v Berlin, ki je baje imel namen dati pobudo za vzpostavitev — vsaj teoretičnega — štiristranskega sodelovanja in zapadnega prestiža v Berlinu. Da bi ohranil vpliv ZDA nad ostalima manjšima zapadnima zaveznikoma, se je Clay požuril, da prehiti Mont-gomeryja. Po zadnjih vesteh iz Berlina s® bodo zastopniki vojaških zasedbenih uprav sestali prihodnjo sredo ali četrtek in razpravljali o novi ureditvi osebnega in blagovnega prometa med zapadnimi in sovjetsko cono ter Berlinom. Dokončne ureditve tega vprašanja in do zopetne uvedbe rednega železniškega prometa bodo predstavniki vseh štirih velesil sklenili začasen sporazum ali »modus vivendi*. Medtem je bil rečni promet že popolnoma obnovljen. Kakor smo že omenili, je prispel v Berlin angleški maršal Montgo-mery, ki bo priredil jutri v Berlinu poseben sprejem. Dopisnik lista »Reynolds News» poroča, da je sovjetski poveljnik maršal Sokolov-ski sprejel vabilo. Danes so se sestali člani berlin ske komandature in obravnavali vprašanje združitve sedanjih devetnajst podkomisij v deset posebnih odborov, kakor so predlagale sovjetske oblasti. Sovjetsko poveljstvo poroča, da se je angleško letalo, ki vzdržuje progo London-Berltn zaradi trčenja s sovjetskim letalom zrušilo nad mestom. Vseh 14 potnikov angleškega letala, od teh štirje člani moštva, so bili ubiti. Prav tako se je ubil pilot sovjetskega letala. PRAGA, 5. —- Zunanji m nister Clementis je na proslavi osvoboditve Bratislave izjavil med drugim: Zapadni reakcionarni krogi odkrito zahtevajo revizijo vseh načel, za katera so se borili milijoni ljudi na vsem svetu. Dr. Clementis je nato poudaril, da sile miru slovanskih narodov pod vedstvom Sovjetske zveze niso osamljene. Te sile imajo močno oporo v milijonih ljudi, ki se odločno upirajo kolonialnemu in polkolonialnemiu režimu, ki jih vlada. Med nerodi, katerih vlade ne vodijo politike miru, je nadaljeval Clementis, so velike in mečne sile mi.ru. To je jasno tudi tistim, ki danes grozijo, z novo vojno in vodijo vojno hujskaško propagando, da bi ohranili svoje ogrožene monopolistične in kapitalistične položaje. f* *' te---'; BSIllifSi . Ob šesti obletnici ustanovitve slovanskega odbora v Moskvi je ministrski podpredsednik Zdeniek Fierlinger napisal članek v listu «Svobodne Novin(y», v katerem p: še, da je bil slovanski odbor uslc-novljen med vojno z namenoto, da združi vse slovanske narode v bor bi proti fašizmu in da zajamči p: polno neodvisnost slovanskih neredov ter njihov kulturni in gr’ spodarski razvoj. Slovanski kongres v Moskvi, ki so ga sklicali med odločilnim raz dobjem borbe proti nacistični Nemčiji in proti fašizmu, je bii zgodovinski dogodek. Osvoboditev slovanskih narodov je bila tesno povezana na zmaigo socialistične ideje, katere temelje je položila velika ruska revolucija, in. ki se zdaj uresničuje v srednji in južno-vzhed-ni Evropi. V nedeljo so se v Pragi začele proslave 6. stoletnice Karlove univerze. Proslav so se udeležili predstavniki univerz vseh slovanskih držav ter predstavniki francoskih, italijanskih, ameriških, belgijskih madžarskih, romunskih in danskih univerz ter drugih. Angleške ter nekatere nizozemske in švicarske univerze pa so odklonile vabilo in navedle politične izgovore, ki niso nič drugega nego enaki klevetam, ki so jih predstavniki mednarodne reakcije v zadnjih tednih širili proti češkoslovaški republiki. Od svoje ustanovitve 7. aprila 1348 pa do danes je Karlova univerza imela prvovrstno vlcgo v borbi za kulturno in politično svobodo češkega naroda, ter je kljubovala vsem napadom germaniza-torjev in zatiralcev češke svobode. Med vojno proti fašiamu so b ii dijaki in profesorji te univerze krubo preganjani; mnogo so jih umorili in mučili v koncentrac -ekih taboriščih. Prof. Levi, ki ga je češkoslovaška vlada povabila v Prago ob proslavah 600. obletnic« univerze Karla V., je izjavil na ne kem zborovanju dijakov in delavcev, da je trdno prepričan, da ima tudi Sovjetska zveza atomsko bombo jn da se z druge strani angleški delavci ne bi hoteli boriti proti Sovjetski zvezi, francoski delavci pa »o tudi odločno proti kakršni koli novi vojni. Predsednik Benjš je sprejel v svoji zasebni rezidenci predsed nika vlade Gottwalda in ministra' za vzgojo Nejedlyja. Predsednik Beneš bo imel ob priliki slovesnosti 600 letnice ustanovitve praške univerze 7. t. m. svečan govor. Nadaljujejo se pogajanja med Finsko in ZSSR HELSINKI, 5. — Dva člana finske delegacije Kekkonan in Soeder-hjeltn sta se danes vrnila v Moskvo, da »poročita finski delegaciji nova navodila vlade za nadaljevanje pogajanj za prijateljsko pogodbo z ZSSR. topita anohe a Trtasi«, la nuartto , Jci jo. je te pr,?ega mrtveca», ki je bil te v zasnutku napačno postavljen in ki so mu soigralci nudili le bore malo opore. Medtem ko je ruski teater podajal v Ljubljani dramatičen izsek resničnega življenja, »e je Benassi boril s patetičnimi kretnjami, ki niso mogle prepričati, z nekim nerealnim, namišljenim svetom. Nista mrtva niti L. 'Tolstoj niti njegov «Ziui mrtvec». Zastarelo in neživljenjsko je samo tako pojmovanje igraUke umetnosti, ki je bilo v dobi, ko je nastalo, vsekakor živo, a ker je ta doba danes v zatonu, nas tildi ta način gledališkega pojmovanja ne more več prepri- .V V nemalo presenečenje so bili Ibsenovi «Strahovi» v nedeljo popoldne enotno bolje podani. Manjša skupina nastopajočih (pet oseb) je omogočila, da so bili igraJot med seboj dokaj bolje vi-grani, čeprav tudi pri njih ni bilo opaziti tiste skladnosti in urao-noveienost i med vsemi nastopajočimi, ki ja tako bistvena za ruski teater in ki je lastna tudi slovenskemu gledališčti. Tudi v *Strahovih» je btlo za naše pojmovanje prevet patetičnosti, vendar sta »lasti Benassi in Gheraldijeva podala vlogi Osvalda in njegove matere s tolikšno osebno doživet ostjo, da sta v mnogih trenutkih prepričala. VI. B. A' Binofi pet mm se je Memo Benassi predstavil v glavni vlogi Pi-raivdellove drame *Ne ve »e kako*, ki rije po problematiki razvrata in zločinov meščanske družbi\ Raaumljivo je, da sc je predvsem Bcmassi sam, čeprav ob neenakovredni podjpori soigraVoev, gtoboko viive! v svojo vlogo in je za ustvarjeni lik »blazneža* pa -prannoi žel aplavze na odprti sceni ter spretno izkoristil vso pir randelovsko zares veliko spretnost izkoriščanja najsubtilnejših odrskih efektov. Vendar pa je s svojo dannun-atokJo po predstavi ponovno dlzgu-»tirail vsakega prisotnpga Tržačana. M mu re ie sam spomin na podobne ultrafaiistične harleki-niade o Sspral v trgovini z Jugoslavijo, nadalje, da odbor rvi ničesar ukrenil »ara-<11 znižanja davkov, anvpak je v splošnem bolj skrbel za koristi veletrgovcev, kakor pa se zanimal za zboljšanje stanja malih in srednjih trgovcev. Po. njegovem mnenju zaidita v»*h članov udruženja n; bila eneka. Zanemarjena je bila tudi n*ve!«v;’. ia tesnejše sodelovanje z italijsnskkn združenjem in tržaškim avtonomnim združenjem jest-viničarjev. Nato s« sledila poročila tajnika, blagajnika in nadzornika odbora, ki so bite »prejeta soglasno. Tudi predlog odbora o spremembi več členov pravil udruženja ia dodatni Babičev predlog o sklicanju red-in larednega občnega »brra ter a nadzornem odboru 30 bili soglasno sprejeti. Sledila je volitev novega odbora. Predložena je bila samo ena kandidatna lista po članu Babiču, ki Je bila aprejeta z 03rom.no večino glpsov a to spremembo, da sta se kandidata wdpedn'ka in je na njurno mesto bil tevoljen Babič Stanko. Novi odbor združenja je izvoljen takole; Kupena Franjo, predsednik; Babič Stanko, I. podpredt predsednik; JCah/ža Rudolf, H. podpredsednik; Kocijančič Marij — tajnik; Milovnik Andrej — bla- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Kaj le Iskala policija v Prebenkul Prejšnji teden >8. marca okrog 20 ure so prišli t> Prebenek štirje ,ee-pl. Sredi vasi so ustavili in izstopili so štirje angleški vojaki in a» oivilni policist, ki je govoril po slovensko. Vseh pet je začelo krožiti po hišah in zahtevali so od ljudi, ki so se odpravljali spat, da jim poka. žejo dokumente. Angleži niso razumeli slovenščine in tudi ne italijanščine, polUsiat pa, ki je tolmačil, pa tudi ni razumel n’č angleščine in tako so se mogli sporazumeti samo z znaki, kakor so običajni med mutci. Vaščani so se radovedno povpraševali, kaj neki hočejo od njih in česa iščejo, Zanimivo je dejstvo, da so najrajši stikali po tistih hišah, ki so znane kot najbolj demokratične in antifašistične. Ponekod so vprašali po vinu, češ da bi ga radi popili. Kmetje so jim odgovorili, da gti lahko dobijo v gostilni v Dolini, ki je komaj deset minut daleč. Končno so se pa le naveličali spraševati po vinu in osebnih izkaznicah ter zopet odšli, ne da bi povedali, kaj so iskali. Vaščani se ta&urjcno sprašujejo, ali »e zopet vračajo tisti časi, ko so nemške SS delali preiskave po hišah mirnega prebivalstva. gajnik; odborniki: L ni n Edvard, Ostrtusha Srečko, AfUjcpič Grvgor, Zafred Marij, $muo Roman; namestniki odbornikov: Turk Gabrijel, M tivlja Josip in Resinovič Frano; nadaoroi odbor: Hrovatin Vladimir, Čepar Pettr in Lenardon Angel; namestniki: Martelanc Drar-go ;n. P oropat Anton. Novi predsednik Rupe na se je zahvalil za izvolitev in poudaril potrebo po večjem delu z malo obljub in več uspeha. Pri slučajnostih ja povzel besedo tajnik Kocijančič Marij, ki je predvsem naglasu potrebo, da novi odbor zavzame jasno stališče glede vaeh gospodarskih problemov Trata, zlasti pa odločno stališče obrambe slovenekih koristi na Tržaškem ozemlju pred vsemi monopolisti. Začeti bo treba tudi odločno akcijo za pravično odmero davkov, ki mer*- biti enakomerno odmerjena. Drugi govorniki so eahtevali večje Zbližan j e a italijanskimi tia-Šklmi pridobitnimi kregi, ki M V enako težkem gospodarskem položaju na^preti združenju veletrgovcev in veleiadustrljcev, ki s svojim vplivom nadzorujejo vee javno življenje in ustvarjajo monopolistična gospodarske pog»Je na škodo male in srednje trgovine ter obrti. Zdaj pa td krogi ustanavljajo Se posebno nako totalitarno gospodarsko organizacijo zaradi česar bodo postali pogoji obetanka malih trgovcev še težji, ker bodo monopoljeti odrejali cen« izključno z vidika svojih koristi. Zairaditega bo naloga novega odbora delovati za tesnejšo povezavo a vsemi onimi tržaškim; italijanskimi ustanovami, ki se bore za zaščito onih korist!, ki so istovetne z našimi. Potrebna bo tudi ustanovitev lastno trsrcvinske »bornice, preko katere bomo laže uveljavljali svoje zahteve In omogočili večje stike z zaledjem v avrho dosege skupnrh gospodarskihi koristi. Spominska svečanost na Opčinah Padli so za ideale vsega človeštva, da bi mu nrlborlll lepšo ln srečnejšo bodočnost V nedeljo ob U dopoldne se je zbralo pred spomenikom 71 ustreljenih talcev na openskem streJižau več sto ljudi, da bi peča-st;u njihov spomin ob četrti obletnici njihove junaške smrti. Spomenik in prostor okrog njega je bil lepo osaljSan a cvetjem tn venci, ki ao jih poklonili zastopniki ljudskih organizacij a Opčin, lz Par drič, Trebč, Bazovice, s Proseka in Ban. Zbrano množico ata nagovori*«. tov. dr. Dekleva v slovenščin! in tov. Petronlo v Italijanščini. Tov. dt. Dekleva je v jasnih in odločnih besedah pojaanll pomen te spominske svečanosti, pomen žrtve padlih talcev in našo današnjo borbo V zvezi z njimi. «Zakaj smo se zbrali danes tur kaj?» se vpraSuje govornik, «Ali morda zato, da bomo točili solze? Da bttto pregledali in pretehtali našo notranjost? Da bomo pretehtali, če smo sam* dovolj dozoreli? Dahneš ni čas za jokanje in tar Zborovanje se’ je teko uapešno [ Mnje. Tudi ml se bomo morali Se zaključilo ob 12.45. I -jjxJ T;;q ourejoui uj T1!Jioq f&Kltfu Prigode novinarja v deželi, kjer vlada zakon zapadne demokracije Ali Je kršitev proglasov opazovanje policijskih napadov na delai/sti/o ? Po večdnevnem zadrževanju z vsemi mogočimi izgovori so v soboto končno le izpustili na začasno svobodo urednika «11 Lavorntore» Pandulla, potem ko je položil 60 tisoč lir kavcije. Tudi tovariš Pandullo je imel to srečo, da ga 3« pri izvrševanju njegove stanovske službe odpeljal inšpektor Marcon v policijsko vojašnico v uL Hermet, kjer so ga zaprli v varnostno celico. Tam so ga tudi prvič zaslišali. Istega dne ob 11. ga je poklical k sebi nek inšpektor in ga vprašal, zakaj nima novinarske Izkaznice, katere Je izdal tiskovni urad VU. Ko mu je tovariš pojasnil, da je tiskovni urad izdal samo po osem takih izkaznic za vsak dnevnik, so ga poslali v spremstvu k inšpektorju Marconu. Ta ga js zopet spraševal, zakaj nima izkaznice vojaške uprave, Po logič- oooocoocoooooooooooooo Skupščina delavcev tovarne iLVA Včeraj popoldne je bila v kultur-nem krožku Col glavna skupščina v»eh detevoev ILVA. Na skupščini sta govorila člana. Enotnih sindikatov tov. Va^oe 1 to tn Fabi. Na jlborovanjti so prisotni razpravljali o sledečih treh važnih točkah: o ecpoiri odpustov, o normativni mezdni pogodbi (n o Juridičnem priznanju tovarniških odborov. Poleg tega so razpravljali tudi o treh odredbah, ki jih je pred dnevi Izdalo ravnateljstvo ILVA. Prva odredba je govorite o pceto-panju proti onim, ki bi piaali po Jid^vih, druga je prepovedala vstop v tovarno in celo v tovarniško menzo, ki Je izvem tovarne, sindikalnim voditeljem, tretja pa zapoveduje delavcem, naj se posvetijo samo svojemu delu ln prepoveduje, dn bi se v tovarni zbiralo denar, pcdj. .-O ali pa prodajalo časopise. Zanimivo Je za to nevo protisln-dikalna gonjo, da so vse te nared-be, ki jih je razposlalo ravnateljstvo, Imele naslov »Službeni red* ln tekočo številko. S tem so že v naprej hoteli dopovedati, da ni mogoče o ter» razpravljati ali pa vlo-J!t* priziv. Tako so delavesm potom »vojega sindikalnega predstavništva odrekli pravico, da bi izrekli prej svoje mnenje gleda tega diktatorskega ukaza- Na skuplčinl »o delavci tud( sklepali o tem, kako raj postopajo v primerih, kadar hočejo ponovno vzeti v službo epurlrance. Po raizpravi »0 j« pričala živahna di-»kusija, nakar »o sprejeli brzojavko svetovni sindikalni zve*!, v kateri obveščajo o politiki VU ln zahtevajo Intervencijo. FIZKULTURA f-minuti pred končam usodspolni goi Ponzlana, ki ie vse do konca vodila, Is morala kloniti tik pred koncem - Izid tekme ■ venn slika poteka srečanja Malo gledalcev ;e sledilo tekmi Pomti;:na-Vardar, lendar so ti g e-rfalei živeli na igriiču s Ponziano amo. Navijali so in »po3bujali 1-onz.ano v napad, ko je ta kazala t; na lgrllču, vendar v prvem pol* času Ponzianl niso mogli preprečiti uapeha^ Tomasmi si je v ned- ijo povečal itevilo sau&nih e°ov. V prvem polčasu se .8 pjed vratl Mn kedonccv večkrat znašal napad Ponziane, vendar zaradi odlične o-trambe ni mogel doeeči zaželenega goSa. Smo le v S#’ l?re, ko Je dokaj m(rno ozračje pis r^iel vesel krik vseh navijnlcev. TomaSini je po krasni akciji preSel branilca Var. darja; dUalo je po golu. Dllev, vratar Vannarja je takoj spoznal, da je mreža v nevarnosti, zato aa je pogtnal 1* gola, da bi takoj brn-nil, toda Tomaaini Je bil hltrejSl: loga je obležala v mreži. Jasno je, da so Igralci Vardarja začeli z ostrimi protinapadi, ki so se razblinjali v nič ob močnem zidu CarUpa.Vai-caregglJa-CorbaUa. Toda v drugem polčasu ae je po loi*j skoraj b. rekli znatno počlpb-«al aa Tržačan', Majhne apcimeaatie pri obeh ekipah, samo nodoliko v - m-enjanlh msst in to je zadostovalo. Vardar, kakor je kazalo *e je bolje znesel. Toda napadi to bili br> z uipeha. daalravno ao bilt skrajno nevarni. 2e so nekateri zapu-Jčali igriJč«, znak, da s« tekma pribl. žuje avojejnu koncu, ko je v 41’ odlični Andonovski z močnim In nepričakovanim strelom presenetil Parolo. Njegov plovni skok je bil odveč, kajti žoga je na*la svoj cilj. Želeli smo videti ponziano zmagovalko, to;ia ie enkrat smo ostali razočarani. Na vsak način p» smo spoznali, da Ponziana igra bolje Iti bo!| borbeno z močnfJSlml eki-pr>mi kakor pa z oatallml. Prične tek-mo z o> D ther 0:0: Umng-Tovarna »trojev 1:0: Pr.vtiiiilčniki-Rojan 1;0; Ko* V '.'V.............1:0. Okrožno prvenstvo: Aquila-INA-ML 4:2; Aivenal-Tiskarji 2:0; OM-MSA-Oreta 2:1. Prvenstvo I. skupine: Elektra-Sv. Ivan 1:0, Redivo-Rocol 2:2. KoJ«xka Prvenstvo Trtaškega ozemlja: fikolJet-Skfdenj »8:26, Col 1LVA-Arzenal 54:28, Tovarna atrojev-Sv, Alojz 33:29, TomažK-DSZ ES <13:24 (mojke eklne), R;na’.di-DSZ ES 33: 26, TomažiŽ-Barkovlje 25:23. Okrotno prvenstvo (ženske ekipe): Magdaiena-Rlnaldl B 26: i, Col ILVA-Flent 13:12, Kolsnntfo Mosettl - mladinski prvak V nedeljo je bila v organizaciji S. K. Rinaldlja kolesarska tekma za novince na progi Trst-Bertokl. Trst. 32 tokmovalcev ae J« v bur-nih fazah tekme borilo za prvo me-ito. ki je pripadlo Mosettl ju (UCT), zasledovan po VemiJu (Opčine), ki le zasedel drugo upeato za razliko kolesa. Sledijo le: 3. Pattoci (Na. brežina), 4, Metilkovič (Nabrežina), 5. Badtnt (Olimpija), 6. Perro (OMMSA), 7. Marin (Olimpija), 8. Poropat (Olimpija), 10. Zanola (DSZ ES) Itd. Msdnar, nogometno tekme Italija * Franclja 3:1 V nsdeljo sta se na igfiMu Co-lombes v Parizu sreča-a po 10 letih državni reprezentanci Italije in Francij«. Po odlgronju obeh držav, nih hitrvrn se Je tekma pričela. Pregpoae eo govorile v korist Francij«, vendar ae je takoj v začetku spoznalo, da bo Italija zmagala. Za Italijo je Carapellesg zabil dva gola ter Oabetto enega, medtem ko Je za Francijo zabil Barette lz enajstmetrovke. Sodil ja odlično Anglež El i Is. nem odgovoru Je lnSpektor Marcon telefoniral nekemu funkcionarju. Med tem ko je najbrže ta oseba bila pripravljena, da bi tovariša Pandulla izpustili na svobodo, je inšpektor Marcon vztrajal, da po njegovem mnenju Pandullo ni uradno novinar, čeprav je pri tem telefonskem razgovoru prečital tudi izjavo novinarske zbornice, ki potrjuje, da je Pandullo njen član. Tovariša so nato odpeljali zopet na politi jako stražnico in mu zagotavljali, da ga bodo izpustili, Služ-bujoči stražnik Je takoj potem, ko je zvedel, da je aretirani toyarii član uredniškega zbora »Lavoratore, ja» začel prostaško izzivati Pandul-la. Ob 18. zvečer so pandulla odpe-ljali v varnostno celico v prvo nad. stropje vojašnice Hermet. Tukaj so mu prečitali zapisnik, podpisan od treh agentov, ki so baje slišali Pan-dulla, kako je pojiva; delavce, naj se uprejo policajem. V zapisniku je bilo tudi napisano, da se je Pandullo deJ«nsko lotil policajev- Jasno je, da se je tov. pandullo odločno uprl temu, da bi podpisal tako nesramno laž, ki so si jo Izmislili policaji sami. Zato je zahteval ponoven zapisnik, tako, kakor se je dejanje se odi. o. Naslednje jutro so toyariša aretirali in ga odpeljali v sodno palačo, kjer ga Je izpraševal tožilec kapitan Dye. Ta je tudi vprašal policiji, skega inšpektorja, ali se strinja s tem, da bi tovariša izpustili na začasno svobodo. Toda čeprav se je policijski inšpektor temu uprl. kar je nekaj nenavadnega, je tožilec še enkrat vprašal za mnenje inšpektorja. Ta je še enkrat z ironičnim smehljajem na ustih odvrnil: «da». Tako je tov. pandullo ostal v ječi do sobote zvečer. Ko je šel po svoje osebne stvari, je zapazil, da mu manjka novinarska izkaznica, potrdilo novinarske zbornice, dalje drugi dokumenti jn še n« kaj reči. Na vprašanje, kje so ti dokumenti, so mu odgovorili, naj pride v ponedeljek po nje. Sedaj bo najbrže vojaška vlada inscenlrala nov proces proti tov. PanduUu. Po vsem tem, kar smo že pisali, nastane vprašanje, ali je kršitev proglasov is to, da novinar opazuje, kako policija bestialno napada delavce. čutijo krive, sta oba toverida zanikala, nato je predsednik razprava odgodil na jutri v sredo ob o zjutraj. pravljenj na nove 2rtve, ker ljudstvo, ki ni pripravljeno doprinesti žrtev za svoje ideale, ne more pričakovati zmage in uresničitve teh svojih idealov. Današnja komemoracija ima poseben pomen. Teh 71 talcev Je padlo aa Ideale vsega človeštva, da bi mu priboril; Jepšo ln srečnejšo bodočnost. Ti so bili Slovenci ln Italijani, ki ao padli za skupni ideal. Kdo je kriv njihove smrti? To so prav tisti, ki tudi danes pripravljajo novo svetovno klanj« v imenu interesov tujega imperiell2-ma. V nekaterih političnih krogih govorijo o narodno osvobodilni borbi, kot bi biia to njihova stvar, čeprav Je vse njihovo delo usmerjeno v pripravo novega svetovnega požara, dočim je bil cilj osvobodilne borbe v tem, da bi bil zajamčen mir vsemu ljudstvu. Naši padli pa so postavili temelj, na katerem bomo nadaljevali z gradnjo boljše bodočnosti. Padli tovariši naj nem boro vzgled in bodimo prepričani, da bo zmaga gotovo naSa, Se bomo hodili po njihovi poti». Tov. Petronlo Je poudaril, da so vse ceste in polja Sirom Evrope posejane z grobovi in spomeniki, ki nas ^Kcrslnjajo na nezaslišane gro. zote ia trpljenja, ki jih je povzročila vojna. Zato se moramo boriti proti temu zlu in preprečiti, da bi imperialistični vojni hujskači izzvali novo svetovno klanje zopet se govori o vojni in fašizem se zopet pojaVlj«.. Toda mi se moramo bofitl, da bomo ohranili to, kar so nam priborile žrtve, ki jih danes proslavljamo. Teh 71 padlih naj nam bo vzpodbuda in opomin za slogo in edinost in za dosledno borbo proti fašizmu, ki ga moramo zopet pognati v njegov brlog. Žrtve tolikih milijonov ne »alejo biti zaman. Naša naloga je, da sl ne pustimo vzet; pridobitev njihove borbe. Dovolj je bilo izzivanj, sovraštva, vojnega hujskanja itd. Narodi so še borili za mir in svobodo ln bodo vztrajali y obrambi teh pridobitev. Openski mešani zbor, ki je ob začetku zapel aalostinko «Zrtvam», je zaključil svečanost s pesmijo «Goadid je Je zelen*. VELIKO ŠTEVILO MlADtNCEV IN MIjADINK SE JE ZGRNILO OKROG PRERANEGA GROBA DELOVNEGA HEROJA TOV. DELIČA ADRIJANA Poslednji pozdrav delovnemu heroju Adrijanu Deliču V nedeljo ob 11.30 je bil pri Sv. Jakobu pogreto mladega udarnika Adrljana Deliča, ki ae je pri prostovoljnem delu v va*i Sv, Nikolaj pri Kopru smrtno ponesrečil. Krsto, ki je bila prekrita z zastavo brigade «Bratov Mahne* so rosili njegov; delovni tovariši. Tržaško ljudstvo je v velikem Stevllm prihitelo na ta pogreb, da bi tako izkazalo posUdnjo čast mlademu Plovnemu heroju. Posebno številna Je bite mladina, ki težko občuti izgubo svojega tovariša. Pogrebni sprevod, ae je počasi pomikal proti pokopališču pri Sv. Ani. Pred krsto ao imladinel nosili okrog 30 vencev, katerim »o sledili predstavniki Zveze antifašistične mladine, ki ao noaill sestavo svoje organizacije, medtem ko je godtoa Rinaldi igrala žaloatinke. Za krsto se j« vila dolg«, vrsta sorodnikov .anancev, .prijateljev in demokratičnih mladincev, k! so hoteli spremljati mladega Adrljana Delič«, na njfgov; zadnji poti. Na pokopališču »ta v Imenu ZAM spregovorila tov. Calabrla ln tov. Gorazd, ki sta izjavila t-dikatov sporoča vsem deiavcem, da ie dospela nova pošiljka spodaj navedenih oblačil: moško obleke, dežni plašči, hlače, športni jopici, velika izbira moškega in ženskega blaga, kakor tudi moških, ženskih ln otroških čevljev po tovarniški coni. Nadaljuje se prodaja velike izbire moškega in ženskega perila, nogavic, robcev itd. Zadruga prodaja na 4 mesečne obroke. Delavci spomnite se: Tovarniška zadruga ES, ul. Zonta 2, ČEBELARJI. Danes 6. t. in. ob 8 zjutraj bo v ul. Imbriani 5a delovtiih orodij v Mot-bah, ki nazorno kažejo način deHa grafične tehnike, lesoreze, suhe igle itd. Marčna revolucija In „Zara italiana" V nedeljo jo hotela tudi Lega in njena »a&čga praznovati stoletnico marčne revolucije. V ta namen so zopet tulili zvočniki Radio Naruti-che na trgu Malta. Nato so se *bro-H v mali dvorani Verdija, ki je zadnja leta že itak njihov monopol, Glanni Stuparich je imel slavnostni govor in govoril o Mazziniju, Garibaldiju in drugih borcih sa svobodo tistim, k\ so se vedno borili zato, da bi to svobodo uničili. To so dokazali neštetokrat od požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu pa do zadnjih napadov na naše kulturne krožke in na demokratično ljud.v4vo. Sicer pa je imel govornik prav, ko je trdil, da Je ves itaiHja-nski narod maz.tinianskega duha in da je demokratičen. Zato pa bo v kratkem pometel tudi s tistimi, hi pod krinko neke mpndne deinolcracije pripravljajo novo imperialistično vojno. Va fci bila »tiar še bolj tsveča-nap, so se *brali potem na Borznem trgu, kjer so odkrili spomineko ploiča padlim, U leta iSi9. Tukaj je gcnxrril predsednik oonskega sveta Palutan, ki ga je «Suobodni glas» zato svečano priliko povišal v prefekta. Ceremonijo so podkrepili s «Dol s ščavi* in vzklikanjem italijanski Reki, Pulju-, Zadru itd. Po končan i ceremoniji so odšli e godbo na Vetiki trg. kjer p« je droben dež kmalu poplaknil njihova bojno naxxtušenje tn zastavonoie so se stisnili k zido\xrm bližnjih poslopij*, ter se ob zvoku gramofonske plošče *Priprai>l]eni smo umre-ti* tresli od mraza. Torek 6. aprila Celestin, Zorko Sonce vzhaja ob 5.33, zahap ob 18.40. Dolžina dneva 13.'''1 Lama vzhaja ob 4,50, zah*ja ob 15.34. Jutri 7. aprila Radi voj, Bor oooooooooooooooooooooo Q SLOVENSKO Al A HIIII m 0 w tiLliDALlSCE o * ZA TRŽAŠKO OZEMLJE , Sreda 7. aprila* Gel doni-Rupel: «PRIMOR8K» ZDRAHE». Dijaška predata!« prosvetnem društvu «SkamP£-!e» pri Sv. Ivanu. Začetek ob • Cena. vstopnic: sedeži 100 ^ir dijake 50 lir), stojišča 80 Ur. Petek 9. aprila. K. Simonov: «RUSKO VP SANJE». Premiera v Domu ^ ture v Skednju. Začetek o To aktualno igro, ki je s a preko mnogih evropskih m * „ riških odrov, je zrežiral Košič. V Igri nastopajo: Nakeret, Modest Sancin, Babič, Dušan Pertot, Božo rv-kraj še k, Stane Raztresen^ Fišer, Justo Košuta, Nad* brijelčičeva, Elza Barb Srečko Košir, Silvij K?b^L,e9t Starčeva, Jožko Zega in, Marij Marsič. Jt,a-Občinstvo prosimo, j. Ja na predstave točno, ker ^ do začele točno ob napoved*”* času. gledališče vEK®* Nocotf ob 20.30 bo Igralska družina prikaz3*® ' jovega «Vragia>. Jutri bo P^“g ^ la Hormanstahlovo . gendo». T ' GLEDALIŠČE ROSSETA Pri glavni gledališki nadaljuje prodaja vstopni®v predstavo letošnja pomlad®**^^ .perne sezone vtem gledali*:p«-predstava bo v četrtek ob ► ■ jali bodo Gounodjevega f £ Dirigent Josip Podesta. ... 2PP ■ „ .rz ZVEZA PRIMORSKIH j** TIZANOV vabi vse dei»°%. našega ozemlja, da P» * ^ močeh prispevajo k za bodoči partiaanski nf Prispevki naj se pošiljk krajevne odbore ZPP» SOLSTVO ..^a Vodstvo Slovenskega doma v Trstu vabi starše svojJkK jencev ia gojenk na IV. rodi ^ sestanek, ki bo v nedeljoj^jpi aprila ob 9 dopoldne v dijaškega doma. DAROVI IN PRlSPgj^ Za Bruno Unašič darujejo: ob^l liki porok« Bogateč Ange'a ce Justine darujeta noVOP0' 2200 lir, po 20 lir: Sgurdeis ‘ po 150 lir: Riccobon, MaudJ, dio, CarUnl; po 100 Mr; N.N« )! Gali, Mezzetti, Ma1c«n, JenVse tega. Pik in Maaaiml; Mllan*^ lir; po 50 lir: Coochini, An“ v: Dušan, lizzi, Gali Robert, V, Zgur, Gali Karel, Sergi, N.I'- rl. Za partizanski kongres gnl-jt prosvetno društvo «Vojke namesto cvetja na gtrob P° praf niele Pahorjeve, sestra tov. v 2000 '*ir. », *. ■ . Radijski spor« IRST H (m 203,6, Kc v torek 0 aprila 7,35. jutranja glasba, ^ ved časa in poročila. l^,9®j„vai’if dudrana glasba. 12.00. Pr??\,^n»ll »Sodobna Anglija*. 12.10. S®, jr narodne pesmi, 12.46. Napoj )a; sa jn poročila, 13.00. Operete* -,4,0 ■ ba. 13.30. Solistična glasba-Pregled tiska. 14.18. Pestra S^c 17.30. Plesna glasba. 18.00. '2rn>” vinsko predavanje. 18.16. I3 n ^ i naVR V** .01 n«*; ga sveta. 19.00. Mladinska NaP? 19.30. Lahka glasba. 19.45. časa in porodila. 20.00. E Kvartet v H duru, opus lsVr' kflj Vaški kvintet. 20.45. SlavensK^jP. ževnost, 21.00. Slušna " • * Andre Koatelan«« narodne pesntf J^niS Roman Petrovčič in Dana na harmoniko spremlja jjli' Stanko. 23.00, Plesna Rl0®^'^, C-' Napoved časa ln poročila, po-' tanje jutrišnjih sporedov. uočna glasba. 24.00. Zakl)u Orkester Slovenske CTII KINO I«** KINO OB MORJU. ^ V J kulturna parada v Beogf® | Hi ta 1947». Film v barva«- /o«1 ! H FENICE. 16.00: »Pozabi^™*’ ia Mao Crea. ij F1LODRAMMATICO. u, Ji jj). ^ borba*. T. Power, R- J* AI^ABARDA. 16,00: «Zorr<>> dumi iunak», R. Hadley. -^eic' , ^ NOVO CINE. 16.00: wns. * ARMONTA. 15.50: »Kom^^le končana», D. Dui"bln. I1* ^ Laughton. ,VJi>, J IMASSIMO. 1500; »BalelM1^ gom, mlster Chips!», I” SUPERCINEMA. 16.00: -wl- Maasey, N. Eddy. VIALE. 15.00: «Kako sem vojno», Macario, -r>lje'rl ODEON. 15.30: «Otc.k