Leto V., štev. 104
Llublfana, četrtek, 1. mala 1924
Cena 2 Din
Izbila ob 4 »jutra).
5tane mesečno 20'— Din (B inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta St. 16/L Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet. it. 3G.
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. i, Cel|e, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov* zavodu štev. 11.842.
Radi praznika t. maja izide prihodnja številka «Jutra» šele v soboto zjutraj.
Beograd, 80. aprila, p. Slnočnja avdi-ienea predsednika Narodne skupščino Ljube Jovanoviča jo vzbudila mnogo pozornosti. Danes dopoldne Jc Pašlč, ki se ie ponoči- vrnil v Beograd Imel z gosp. Jovanovičent daljšo konferenco, po kateri se je raznesla vest, da Je bil min. predsednik poklican v dvor In da Je neposredno pričakovati odločilnih ukrepov krone. Ta vest nI točna In gre za pomoto v Imenu. V avdljenco }e bil namreč nozvan za popoldno II. podpredsednik Narodne skupščine Ljuba Baklč, ki Je ostat pri kralju od 17. do 18.30. Podpredsednik Bahič Je povsem soglašal s stališčem predsednika skupščine Jovanoviča da je parlament pod sedanjimi okolnest-m! dela nezmožen ter je kralju tudi s svojo strani obrazložil potrebo volilne nacionalne koalicije PašIčPrlblčcvIč.
Po vseh dosedanjih konzultacHali krone z zastopniki posameznih strank je
ostal torej rezultat vedno Isti, t. j. dn se koalicijo.
Opozicija v skrbeli radi Radica
INTERVENCIJA G. DAVIDOVIČA V ZAGREBU.
Ljubljana, 30. aprila. Stjepan Radii objavlja službeno v fvojem »Slobodnem Domu», da jo postavil v Sloveniji svojega oficijoinega političnega agenta gosp. Albina Pro-peluha ter se ž njim dogovoril glede nastopa pri bodočih skupščinskih volitvah. S to objavo pričenja torej gosp. Kadili svoj novi volilni pohod v naše kraje. Volilni boj v naših krajih obeta postati velezanimiv in podučen. Pograbila se bodeta dva švindlarska progama, tolkla so bosta dva demagoga: klerikalni in radičevski. Oba špekulirata na najprimitivnejše instinkto mase. Nosporno jo Radič po svojih »idejah* jačjl: on obeta republiko brez davkov, ■ šol, vojaštva, obljublja selja-ku, da bo postal »gospod*, delavcu, da mu bo dal tovarne, »učena gospoda* bo pa za šribarje. Klerikalci mu niso dorasli. V svoji tajni agitaciji so sicer ravno tako naivno nesramni, toda javno so, radi drugih političnih računov in radi obzirov do katoliške hierarhije, vendarle ostali daleč za Radičem. Sedaj so pripravlja veliki moj-ter političnega šarlatanstva, da zaja-ha svoje ljube zaveznike in doprinese dokaz, da uspehi klerikalno demagogijo pri nas še niso popolnoma izčrpali ljudske nezavednosti in politične ne-srelosti. SLS sama pa bo imela sedaj dovolj posla, da se izmota iz prekarne situacije, v katero so jo zajahali njem voditelji s tem, da so se več kot celo leto v Zagrebu bratili in objemali z radičevci. Kako naj sedaj klerikalni olilci razumejo, da jo njim naenkrat zabranjeno oboževati in podpirati Radiča, ki so ga s tako visoko častjo kovali v deveta nebesa sam dr. Korošec, dr. Breje in vsi drugi klerikalni voditelji. Izrek: «Quod licet Jovi, non licet bovi* v tem slučaju vendar ne bo mogel priti do veljave . . .
Šo v hujši precep, kakor SLS, pa prido z nastopom radičevskega Prepe-itiha v Sloveniji SKS. S pomočjo demokratov ustanovljena samostojna kmetijska stranka je imela nalogo iztrgati slovenskega kmeta iz objema klorikalizma ter demagogije in ustvariti na naših kmetih predpogoje za svoboden kulturni In gospodarski napredek. Lepo zasnovana in v začetku med našim podeželskim ljudstvom zelo privlačna misel kmečke samostojnosti m neodvisnosti pa je po zaslugi in po
rakala SKS v veliki fronti skupaj z ljcno ,e bilo, da se situacija razvija nor. drugimi naprednimi strankami v Sloveniji proti skupnemu sovražniku, kla-rikalizmu, so takozvani ljubljanski zo-
Normalen razvoj krize
POMFN TOVANOVICEVE IN BAKICEVE AVD1.IENCE. — KAJ SE PRIČAKUJE OD RADIČEVEGA DANAŠNJEGA PROGLASA. - SOBOTNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
s sedanjo Narodno skupščino ne more
delati in da jc treba iti na volitve.
Vprašanje ali bodo na konzultacijo pozvani tudi zastopniki Rndlčeve stranke je v bistvu odvisno od proglasa HRSS, kl izide jutri. Kakor Izvem je Ljuba Jovanovič v popolnem sporazumu z vlado svetova! kroni naj povabi tudi radlčev-ce, ako sc b" lz proglasa videlo, ali Je HRSS onu9tlla svoj republikanski In federalistični program ln ali Je Izpremenl-la kaj v svojem stališču napram narodnemu Jedinstvu.
Verjetno je, da odločitev krone v soboto, ko se sestane Narodna skupščina še ne bo izvršena. Zato bo na tel se]! nrečitano pismo o de misli! Pašlč-Prihl-fevlčeve vlade ter ho zasedanje znova od"ndeno do rešitve krize.
Na nocojšnji sej! min. sveta Jo bilo soglasno ugotovljeno, tla sc situacija razvija normalno in povoljno za r.aeloualno
leni generali z zvijačami in hujskari-jami bolj in boli oddaljevali samostojne kmete po deželi od nanredne misli,
nosti ter zavajali SKS na politične poti, ki so služile samo še osebnim in
Beograd, 80. aprila, p. Politična javnost z veliko napetostjo pričakuje re-zultato jutrišnje zagrebške sejo HRSS in zlasti proglasa radičeveev, ki je za jutri naznanjen. Vsobina tega proglasa bo v marsikaterem ozira merodoma za nadaljnji razvoj političnih dogodkov ter zlasti za politiko opozicionalnega bloka. Medtem ko so zadnje dni kurzirale zelo optimistične vesti o novem Radičevem mar nifestu ter se je trdilo, da bo Radič »priznal* monarhijo, dinastiio ter jed.n-stvo, so danes dospela iz Zagreba poročila, ki navdajajo voditelje opozicijskega bloka z veliko skrbjo. Ve se, da bi Ra-dičevo vztrajanje na dosedanjem programu na mah podrlo vse upe in nade opo-zicionalnih skupin. G. Davidovič je že včeraj dal v Zagrebu Intervenirati naj radičevci koncipirajo svoj proglas v kar najbolj zmernem ln pomirljivem tonu. Ta intervencija ni bila uspešna in zatrjuje
se, da HRSS vztraja pri svojih separa-	^
Seja ministrskega sveta
NAŠA UDELEŽBA NA UMETNIŠKI RAZSTAVI V PARIZU. - VPRAŠANJE URADNIŠKIH DODATKOV.
Beograd, 30. aprila, p. Nocoj od 17. I doklad dne 1. maja bo finančno mini« do 20.30 sc je vršila seja ministrskega [ strstvo šele moglo ugotoviti popolni fi« sveta, na kateri se jc najprejc vršila nančni efekt novih doklad ter koliko bo
znašala potreba za izplačilo razlike od 1. oktobra do 1. maja. Vlada bo o iz« plačilu razlike sklepala v smislu svojih prejšnjih odlokov ter potem izdala po« sebno uredbo, kakor je «Jutro» to že javilo.
ZA ZNIŽANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV. Beograd, 30. aprila, p. Trgovinski mi« nister dr. Krizman je zahteval pri pro« metnem ministru znižanje železniške ta« rife za prevoz posameznih industrijskih
tističnih načelih ter ponovno poudarja tudi »samoodločbo Hrvatov«. Opozielo-nalni šefi so zato sklenili poslati v Zagreb posebnega odposlanca, kl bi naj r zndniem hipu poskusil odvrniti pretečo zlo. V to svrho jo bil odrejen posl. Gjo-ka Popovič. ki je imel popoldne razgovore z Davidovičem in drjem. Korošcem nakar se je zvečor odpeljal v Zagreb.
V krogih opozicije vlada danes posebno doprimirano razpoloženje.
USTANAVLJANJE «MACEDONSKE STRANKE*.
Beograd, 80. aprila, r. Kakor doznava Vaš dopisnik, se je ponovno načelo vprašanje osnovanja macedonske stranke. Akcijo vodijo v gla^iem demokratski dlsidenti Trajlto Arslč, Gligorije Anasta.-sijevič, Dmitrije Trajkovič in Rista Na-stoviS. To akcijo podpirajo radikali z namenom, da bi pri molitvah preprečili radičovsko listo v Macedoniji.
' "Uffi
Italijanski bojkot proti Jugoslovenom!
NECUVENA NAREDBA ITALIJANSKE VLADE.
Split, 80. aprila, p. Med prebivalstvom naših pristanišč je zavladalo veliko ogorčenja radi bojkota, ki ga italijanske ladje izvajajo napram • nšir.i ljudem v dalmatinskih lukah. Kakjr se jo razodolo, je italijanska vlada te dni vsem svojim konzulom v Dalmaciji izdala naredbo, ila ?e italijanskim ladjam, ki prihajajo v jadranska pristanišča, sporoči, naj uporabljajo za dela samo italijansko državljane, kar velja posebno tudi za italijanske špe-
diterje. Čuden jo ta način pojmovanja ro« riprocitete s strani Italijanov, ki po mi« rovni pogodbi uživajo ista prava in dolžnost i na našem teritoriju, kakor naši državljani. Čudno je dalje, da Italijani tnko javno bojkotirajo našo državljana nn našem ozemlju. Prebivalstvo zahteva takojšnje intervencijo naše vlade v Rimu, odnosno dn se proti temu nekorektnemu obnašanju izvršijo primerne represalije,
Akcija za proporc v Angliji
VAŽNA KONFERENCA LIBERALNE STRANKE. - VEDNO BOLJ NEi VZDRŽNA POZICIJA MACDONALDOVF. VLADE.
London, 30. aprila, h. Nocoj se je sestala konferenca liboralne stranke. Kakor doznava <Slandard» iz liberalnih krogov, sta na tem sestanku Lloyd George in As-quith imola energične govore in bo strankino vodstvo poskušalo stranko privesti do tega, da stavi Mncdonaldovi vladi jasno formulirano iu nujne zahteve. V prvi vrsti naj se zahteva, da Asquilh in Llojil Gcorgcjov predlog o proporcionalni volilni pravici prihodnji petek pasira parlament. Da bi bilo to izvedljivo, potrebuje stranka vladno podpore. Liberalci so mnenja, da bi mogli pri bodočih volitvah svoje pozicije zelo ojačitl, čo so uvedo proporcionalna volilna pravica. Macdonald sam nasprotuje«temu, toda v socijalistični stranki ima ta misel mnogo pristašev. Liberalci morejo vladi pri najrazličnejših prilikah delati nove težkoče in glasujejo z vlado le »edaj, ča odgovarjajo vsakokratni predlogi liberalnerMi programu. V ostalem želijo, da se posvetovanja vrše čim hitreje, kor morajo liberalci na ta način svojim volilcem dokazati, da stranka dosega resničen napredek.
ZAČETEK BUDZETNE DEBATE.
London, 30. aprila, h. Danes je otvoril sir Robert Ilorno v spodnji zbornici bud-
žetno debato z izjavo, da je smatrati budžet kot izrazit volilni budžet. Omenil jo dalje, dn jo včeraj poslanec, delavska stranko Kirkvvood rekel, da je delavska stranka, če njeni nasprotniki to želijo, vedno pripravljena za novo volitve. Opo. 7!"ija in posebno konzervativna strank« hi bila vsak trenutek pripravljena s posebnim veseljem porabiti lo priložnst, čo bi ji jo vlada dala. Gledo toga naj se delavska vlada ne udaja niti najmnnjSim iluzijam. Kljub tomu, da gre za prvi budžet socijalistične vlade, jo Horne mnenja, da ga nikdo no moro označili za socialistični budžet.
London, 30. aprila, j. V včerajšnjem kabinetnem svelu sklenjeni kompromis o zaščitnih carinah, ki ostanejo do 1. avgusta 1024. v veljavi, jo bil sklenjen la z ozirom na možnost skorajšnjih volitev. Konservativni <Daily Telegraplu izjavlja, da so vprašanja, ki so se včeraj razprav-, ljala v vladnih kuloarjih glasila tako, kakor da ta budžet nnznanja nove volitve. Kompromis sam dola tudi delavski vladi v lastnem taboru precej težkoč. Več članov strokovnih organizacij je izreklo za-kladnemu kaneeiarju svojo pomisleka glodo včerajšnjih sklepov. Tudi liberalna stranka jo danes razpravljala o teh vprq< šanjih.	1	i,
J I
malno in da so vsi dogodki potrdili mišljenje vlade, da je treba razpisati nove volitve.
Nato je bilo rešenih nekaj večjih in manjših ministrskih zadev. Odobren je bil kredit 10 milijonov dinarjev za u« metniško razstavo v Parizu, katere se
ki daje ves temelj kmečki samoste*	naša držaia. Ministr«
stvo prosvete sestavi odbor umetnikov in strokovnjakov, ki bodo organizirali
teresom klike katera si je nri	i naše sodelovanje na tej razstavi, da bo
MUDijam zna a osvojiu voanno mesto. državll dekorativno in narodno u« Brez sistematičnega kulturnega, gos- mctnigko dostojno zast0pana. (Ceškoslo podarskega m političnega dela brez ka	syrho dolločila 65 miljj0)
smisla za orgamzaciio In napredek, so ^ J.
»leni generali prepuščali pristaše SKS | no^o £	demokratskih ministrov
na deželi svoji usodi brez zaščite to I je ^ žif0 vpra5anje izp,ačila razIi. zaslombe pred klerikalci sami pa so ke Jdokfad za državnc uradnike za £!1S po ljubljanskih kavarnah in pisarnah od , oktobra 1923 do j mnja 1924. Mi,
Nove ponudbe za posojilo Jugoslaviji
Beograd, 30. aprila, p. Naša vlada Je dobila več ponudb za sklepanje inozemskih posojil za zgradbo železnic v naši državi. Tako je italijanski konzorcij pri Banca Commercialo Italiana- di Roma po nudila naši vladi posojilo preko 4UO mi-
Viljem zopet politizira
Izzivajoča brzojavka ob Helfferlchovl smrti.
Mancheim, 30. aprila, j. Danes popol« dne jc bilo z veliko svečanostjo upe« peljeno truplo dr. Helffcricha in nje« gove matere. V imenu državne vlado jo govoril finančni minister dr. Luthcr. Po I nagovoru zastopnikov bavarske vlade in
lijonov lir za zgradbo železniško progo j pr;stašev nemške nacionalno stranke so Kragujevac-Skoplje in menda tudi na Ja- j j^j jj zemeljski ostanki izročeni plunic* dransko morje. Došla je tudi resnn po-1 nom Tudi bivši ccsar je posiai vcnot-.
nudba velikega angleškega konzorcija, za katerim sloji velika tovarna jekla Armstrong, ki ponuja nafi vladi nad 2 milijardi dinarjev. Italijani ponujajo gotov denar, Angleži pa materljal in le del v gotovini.
delali veliko politiko. Zadnji sunek SKS je prizadejal gosp. Pucelj, ki se jo nekaj časa kakor veša zaletaval serlaj sem, sedaj tja, dokler ni priklopi] slovenskih samostnmežev srbskim zetoljoradnikom, katerih program čisto nič ne odgovarja potrebam našega kineta.
V kako zagato ie na koncu konca prišlo vodstvo SKS. dokazni« de^tvo. da se je gosp. Pucelj odločil za nrihod-nje volitve iskati pomoči pri Radlču. 0 zvezi SKS so raznravljali že na zadnji seji ožjega načelstva SKS, kjer ?osp. Pucelj ni mogel prodreti z ra-di-čevstvoin. Na Dunaj je bil poslan k Radiču poseben emisar SKS. ki naj bi to zvezo iznosloval, zadnie tedne pa so ljubiianski kolovodje SKS arnnži
nistrskl svet jc o tem razpravljal ter se je povdarjala potreba, da sc po čl. 29. uredbe o novih draginjskih dokladah ta razlika čimprej obračuna in izplača urad nikom. Po izplačilu novih draginjskih
RAZPUST KULTURBUNDA.
Beograd, 30. aprila, r. Ker niso našle oblasti pri zapiranju prostorov »Kultur-bunda* v posameznih krajih niti korespondence, niti denarja, se misli, da so Nemci korespondenco sežgali, denar pa spravili na varna mesta. Oblasti uvedejo preiskavo.
Beograd, 30. aprila, p. Danes je posetil ministra za notranje stvari dr. Srs-! kiča predsednik nemškega kluba dr.
Izvedba ekspertnih predlogov
Pariz, 30. aprila, s. Rcparacijska komi« in konzumnih predmetov. Kot primer jo ' sija jc sklenila takoj ustanoviti organi« navedel, da stane prevoz enega vagona zacijski odbor za nemško železniško moke iz Beograda do Splita 5.000 Din, j družbo, kakor ga predvideva poročilo prevoz enega vagona moke lz Barija v strokovnjakov in jc zaprosila Acvvortha Italiji po morju do Splita pa samo 350 in Lcfevrca, da se osebno udeležita dc« Din. Na ta način se favorizira italijanska la. Komisija je dalje določila, da naj industrija.	I pripada Kindreslcy, ravnatelj angleške {
I banke, odboru za organizacijo nemške ' ni trg, si dunajska borza še vedno ni SKLICANJE DRŽAVNEGA TARIF« emisijske banke. Deschamps, predsednik ! mogla opomoči. Bančni sindikat, ki je NEGA ODBORA.	\ trgovske zbornice v Lilleu in industrija. | uvedel podporno akcijo, jo sicer kata«
Beograd, 30. aprila, p. Prometni mlnfe i lec cdr. Pirelli sta imenovana za člana ' strofo zaenkrat preprečil, vendar pa jo ster je sklenil, da skliče državni tarifni ! odbora za industrijske obligacije.	I čuti pritožbe, da akcija ni bila uvedena
Pariz, 30. aprila, h. Iz \Vashingtona | dovolj energično. Vsled tega vlada na poročajo, da so imeli general Davves ka« I borzi prejkoslej neka mlačnost. Na d.i« kor tudi oba ostala ameriška strokovnja 'našnjem zborovanju bančnih zastopni« ka Young in Robinson daljši razgovor j kov so se čule pritožbe, da je več čc« s predsednikom Coolidgcm in ministro« škoslovaških zavodov in tvrdk v Pragi
Istočasno jc poslal vdovi dr. Helffcricha brzojavno sožaljc. Viljem nastopa s tn brzojavko v važnem političnem vpra« šanju prvič po prevratu pred javnostjo. V brzojavki naglaša namreč bogato zna« nje in odločnost dr. Hciffcricha, čigar življcnska naloga je bila osvoboditev Nemčije laži vcrsailleskega miru in pri« tiska protinarodnega časopisja. (Takšno jc po Viljemovcm mnenju vse današnje nemško časopisje razun nacijonalistič« nega. Op. ured.)
Težkoče dunajske borze
Dunaj, 30. aprila, s. Od zadnje kata« strofe vsled padca francoskega franka, ki jc v Avstriji močno zadela tudi efekt
odbor.
*> i,mr»nansKi Ko ovoaje »&» aranzi-, - , . ,, . . ,._„ . „ ^ več okrajnih se^ov „iknv ! ^ »j^nSe s^ SKS. da h,h pridobe za vstop . v radi- ke y Novem Vrbas,K M|n|ster je 0dR0.
e«vstvo. Zavednost samostojnih kmn-tov, niih narodna in državna zavest, je MU jačja kot zgovornost in zanolu-vost agentov liubljanskih zelenih generalov in zato jo nakana, spraviti SKS k Radiču. menda po vseh okrajih prorladla, četudi vodstvo SKS še ni opustilo tega političnega načrta.
Po razglasitvi Radiča, da je v Slo-vcmiii gosp. Propelnh njegov emisar, so sedaj padle v vodo zadnje nade g. Puelja. da reči svo i mandat. Deeimi-
voril, da bo ukrenil najstrožje korake, čim dobi potrebne informacije.
N1NCIČ) NA POVRATKU.
Trst, 30. aprila, e. Jugoslovanski zunanji minister se je na povratku iz Francijo danes ob 10. peljal skozi Trst.
sedaj dobil za svojo vsiljivost še — od Radiča po glavi.
______o „,„„,,„„ ........ Z radičevskim poskusom je doživela
ran pri zadnjih voVitvah/diskr^Itiran 'njegova politika tudi svoj moraličen
po političnih neuspehih, oslonjen na.kiah. , .., '•"-'"'o to neaktivnp su&nteaciio, JsJ- „.«■•■•


REPARACITSKT SPORAZUM Z NEMČIJO.
Beograd, 30. aprila p. Reparacijska komisija je zahtevala od naše vlade iz-premembo treh točk Kunze-Ryt)afevega sporazuma. Ker so tc izpremembe zelo neznatne, je vlada nocoj te zpremembe sprejela in Izdala naredbo naši repara-cijskl dclcgacljl v Parizu, da jih izvrši.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
Rim, 30. aprila 1. Danes ob 10. dopoldne se je vršila pod presedstvom Mussoliniia seja ministrskega sveta. — Predsednik ic sporočil, da je general Dlaz Iz zdravstvenih ozirov odstopil iz volnega ministrstva ter mu izrekel v svojem in v Imenu vlade prisrčne čestitke. Na Mussolinijev predlog bo general Dlaz imenovan za podpredsednika posvetovalnega odbora vrhovne obrambne komlslie.
Rim, 30. aprila. 1. Danes jo bilo sklenjeno ustanoviti posebno prometno ministrstvo, kateremu bodo dodeljene pošte, komlsarljat za trgovino In industrijo In železniška uprava. Za novega ministra bo imenovan poslanec Clanl. 1
ma Hughesom in Alclonom. Strokovnja« ka sta po tej konfercnci odklonila no« vinarjem vsako izjavo.
Rim, 30, aprila, h. V rimskih krogih so potrjuje, da se bo vršila konfcronca med Mussolinijcm in belgijskima mini« stroma Thcunisom in Hymansom dno 19. In 20. maja v Milanu.
JUGOSLOVENSKI TOBAK NA ČEŠKEM.
Beograd, 30. aprila, r. Naša monopol« ska uprava sc pogaja s Češkoslovaško za odkup večje količine tobaka. S prvo pošiljatviio 200.000 kg tobaka so Čehi popolnoma zadovoljni ter so sklenili, da bodo v bodoče naročali tobak v Jugo« 3lavlji.
NOVA REVOLUCIJA V AMERIKI.
New York, 30. aprila, j. Iz Kube po« ročajo, da jc izbruhnilo na otoku revolu« cijonarno gibanje, ki je imelo za posle« dico deloma krvave boje. Župan mesta Santiaga je bil baje od upornikov umor«
pričelo javen boj proti dunajskim cc« nam, očividno z namenom, da konkurira z dunajsko borzo in postavi Prago v ospredje. Govori so žc dclj časa tudi o tem, da jc treba smatrati zadnjo kata« strofo vsled padca francoskega franka v Avstriji za boj med starim in novim kapitalom t. j. med hišo Rotschilda in Boicla. Zdi sc, da bo v prihodnjih dneh padla odločitev, kdo Izmed obeh intere« sentov bo zmagal.	^ «
HILENDAR RESEN.
Beograd, SO. aprila, p. Ministrstvo za zunanjo stvari je dobilo obvestilo, da jo samostan Hilcndar rešen in da škoda po požaru nI posebno velika. Dragocena bib liotoka jo ostala nepoškodovana.
OTVORITEV OLIMPIJADE.
Pariz, 30. aprila, j. Olimpijsko igre se oficijclno prično v nedeljo dne 4. mnja z rughy.tckmo med Francijo in Rumu« nijo. Rumunsko moštvo še nI prispelo v Pari*.
. ........
Papež nad posvetno oblastjo
U knjige »Katoliška cerkev v zrcalu zgodovine«. — Češki spissi prof. Ant šilha.
Papež si polagoma utrjuje svojo politično oblast in, ko ga ogrožajo njegovi nasprotniki, zlasti razbojniški Normani, ki »o na Siciliji in v južni Italiji ustanovili svojo gospodstvo ter hoteli odtod vladati tudi srednji Italiji, in ko silijo tudi Lamgobardl od severa proti Rimu, najde papež mogočnega zaščitnika v friuikovsk«m vladarju Karlu Velikem, obnavlja vsaj formalno stari rimski imperij in Karla Velikega krona za rimskega cesarja. Toda že 1. 875., ko podeljuje njtgov naslednik Janez VIII. cesarsko krono Karlu Golemu, dela to z reze.-vo, da pripada rimskemu pn^ežu odločitev v spornih zadevah o nasledni-štvu v cesarski rodbini.
Rimski papeži smatrajo odslej za svojo pravico, voliti kogarkoli za rimskega cesarja in obenem odstavljiti nevrednega. Po razdelitvi frajikov-ike države postanejo dediči cesarske Krono nemški vladarji in kakor ie Ki prej cerkev podrejena carigrajsktmu vladarju, tako je sedaj posvetna oblast podrejena cerkvi. Vsa zahodna in ro.l-nja Evropa se klanja volji K. i tuso-veiga namestnika v Rimu, le vzhodna grška država se izmotava iz njegove moči.
Dokaz, da stoji papež nad prvotno oblastjo, je podalo pa,>e5tvo koncem 11. stoletja za časa papeža Gregorja VII. Leta odstavlja nem Skega kralja Heinricha IV. in temu ne preostaja, če hoče rešiti svoj prestol, Vič l i-ge-ga, kot da se spokorno vda papežu. Canossa, ki ie videla ponižanje tega ošabnega vladarja, je bila v svarilo vs m. ki so hoteli pozneje nasprotovati papežu.
Gregor VII. je poskrbel za to, da r» Je cerkev popolnoma osvobodila vpH-va posvetnih vladarjev. Vzel jim je pravico nastavljati škofe, opate in druge dostojanstvenike, podredil je duhovuištvo cerkvenim sodiščem, organiziral je dtihovništvo po vsem krščanskem svetu v trdno tvorbo, ga odločil z uvedbo celibata in enotnega bo-poslužnega jezika (latinskega) od občanskega življenja ter tako iz njega ustvaril internacijonalo. ki je bila država v državi ter je vedno ln v vseh okoliščinah branila Interese svojega rimskega gospodarja.
Bogastvo, s katerim je že takrat cerkev vladala, bogati samostani, ki so dobili velika posestva od Ramih vladarjev, davek, ki so ga plafev-narodi v Rim — vse to je utrjevaro fe moč pape.štva in cerkve napram posvetnim vladarjem. V Franciii si pr* laSča koncem tisočletja duhovniStvo eno tretjino zemlje, nekoč cerkveni dostojanstveniki so sedaj obenem resnični nosvetni knezi, knkor n. pr. škofa v Mannheimu in KSlnu, ki odločata kot volilna kneza o usodi države in o tem, kdo naj bo njen vladar.
Prvi maj v Italiji
7 eno potezo peresa je fa£ist<wska vlada odpravila proslavo 1. majnika in jo nadomestila s »proslavo dela«. določeno za 21. april. Prošli 21. april je bil velikonočni pondelipk in vsi italijanski delavci, fašisti ali ne, so seveda opustili delo. Eno najbolj trnjevih vpračanj je tako bilo letos v Italiji rečeno z vso eleganco, čeprav je sodeloval tudl dobrodošli slučaj.
Nastalo pa je sedaj vprašanje, kaki preprečiti, da bi delavci praznovali tudi 1. maja. Glavni fn,šist"vsi'i <Po<no!o d' Ttalla* je obiavil opominje-valni rkklic. ki svari delavce, naj nikar ne drže križem rok na zabranjeni dan in naj respekttrajo zakon, ki jo določil. da je 1. mai giornata lavnrativa, delavnik. Delavci, kj bi trga dne zapustili svoje delo, bttfo zaradi subvsr-zivnosti strotro kaznovani, in Ce bi od?1! skupno, bi se smatralo, da ie to generalna stavka. Razven kazni bi sledilo izprtje. Vsak poizkus stavk-; ali namiga' bo zatrt z naivečjo energijo.
Italijanski srteljali«ti vedo, da se puške fašistovske milice nekam ra<to snrožijo. Zato so sklenili, da se podvržejo ukazu, da pa bodo mezdo za delo'1. maja vplačali v strankino bl' yflino. Tudl to je praktična in elegantna rešitev. Nam je seveda dovoljeno. da dvomimo. hi znbrnna proslave 1. maja pridobila fašistom novh p.isiašev med delavstvom. Ta , jsi-va je mednarodna in je v njej tu li dosti mistike. Ni baJ razumno, če Jo br>-čeS izgnati iz glav. V Cremoni se je Kef ta.ino.Sn iih fašistov poslanec Fan-
nžalieno pritoži,' v e—m zadnjih govorov, da je toliko članov f;.5istnvskeTa delavskega sMi-W" „,-,.jnin	stvar« in glasova-
lo za dr"<re. Preveč delikatno je. du diraš v rite. in proti vetru ne smeš igrati klavirja.
Tega mnenin ie tudi odlična Irancu lika reviia, iz katere jemljemo zgoraj-čnjo notico.	___
ppnnnNi VFCFR
l"mi !\ns*1H doprovomcev v četrtek ob 2«. v veliki dvorani
«Unlonn». V petek ob 11. v voin?n'cl kralla Petra dnvesna izročitev češkoslovaških odlikovani desetorici dobrovoli-cev. — Slovencev.
Sporazum glede Jube
Po daljšem času more vendarle beležiti Italija uspeh v Bvoji vnanji politiki; uspeh sicer ni volik, a končuje vendarle sporno zadevo v korist Italije.
Gre za deželo Jubo v vzhodni Afriki, ležečo med italijansko kolonijo Somali in britansko Vzhodno Afriko, s pristaniščem Kismayu. V znameniti londonski pogodbi iz 1. 1915. je Anglija pristala na to, da propusti Italijanom deželo Jubo kot kompenzacijo v slučaju, da se Nemčiji odvzamejo kolonije in razdelijo mod zapadne velesila. Toda Angležem po kon čani vojni stvar ni šla od rok; zavlačevali so odstop Jube in se sklicevali na to, da je treba poprej novo mejo natančno določiti. Potem so pa komplieirali vprašanje Jube s tem, da so so postavili na stališče, da tudi Italija še ni odstopila Dodekaneza, to je dvanajstih otokov v Egejskem morju, ki jih ima zasedene od tripolltanske vojne 1. 1911., in ki jih je, razen Rodosa, dolžna izročiti Grčiji. Italija se je na vso moč branila, priznati tako neprijetno zvezo med vprašanjem Jube in Dodekaneza, zato se zadeva ni mogla premakniti z mesta.
V zadnjih mesecih pa so pogajanja med Anglijo in Italijo vendarle ugodno napredovala in poroča se, da je sporazum tako rekoč gotov. V Londonu so ugodili italijanskemu stališču in sklenili urediti vprašanje Jube brez ozira na Do-dekanez. Italija bc tedaj mogla nekoliko povečati svojo kolonialno posest, dasi pri tem ne bo dobila niti velike, niti bogate dežele.
Grški b gunci
Znano Je, da je vsled poraza v Mali Aziji pribežalo v evropsko Grčijo okrog 1,400.000 grških beguncev. Po mirovni pogodbi z Angoro si Turčija in Grčija medsebojno zamenjata prebivalstvo, ta« ko da se izselijo vsi Grki iz Turčije z edino izjemo onih v Carigradu, Turki pa zapustijo Grčijo z edino izjemo za« padne Trakije. Stem je rečeno, da se begunci ne morejo vrniti nazaj v Malo Azijo, nasprotno, 5e novi prihajajo.
Problem naseliti te številne stotisoče in jim dati trajne eksistenčne pogoje, ni lahka stvar za razmeroma majhno, malo rodovitno državo. Za agrarno na« seljevanje je najboljši teren v južni Ma« kedonijl, kjer je največ rodovitne zem« lje, ln odkoder se izselujejo velike mno« žine Turkov. Ker ima Južna Makedo' ni j a jugoslovansko prebivalstvo, je ta grška kolonizacija tudi naša zadeva.
Pred nedavnim je v Parizu v geograf« skem društvu dr. Doxiades, bivši mini« ster za pomoč begunccv v Grčiji, refe« riral o delu begunske akcije. Referat da« je jako ugodno sliko. Od bequncev«po« ijedclcev je naseljenih že 84.000 družin ki žive že s svojim delom, še tekom le< tošnjega leta bo naselila vlada čez tride« set tisoč družin. Beguncem «meščanom je pomagala vlada poiskati delo in jc zgradila zanje več desettisoč malih hišic. Za sirote je ustanovila 42 sirotišnic, za ženske pa velike delavnice, osobito za tkanje preprog, tako da je ta industrija takorekoč preselila iz Turčije v Grčijo, Skratka, grška vlada je opravila v raz« merama kratki dobi kolosalno delo ter skoro da likvidirala begunsko vprašanje.
Politične beležke
+ Novi Radlčev «Slobodn1 dom»
razpravlja predvsem o federaciji hrvatskih separatističnih strank in zatrjuje da se k Radičevemu pokretu priznavajo tudi seljaki dragih narodnosti, osobito Madžari, Nemci in Rumuni. Zato bo vo lilni proglas HRSS namenjen ne samo Hrvatom, temveč tudi »vsem slovanskim in neslovanskim seljaškim in delavskim bratom na Hrvatskem in v ostali Jugoslaviji«. Radič hvali Hrvatsko zajednieo, ker je zatajila svojo eksistenco in se pretopila v HRSS, zgraža pa se, da se je znar.i zajedničar dr. fiurmln nedavno javno sprehajal s Pribičevičem po Zagrebu. Glede federacije »hrvatskih« strank, h kateri Radič stvarno prišteva tudi Spa-hovo JMO, naglaSa, da vprašanje mandatov ostaja postransko, ker »glavni faktor hrvatske politike itak ostane HRSS. ki bo uživala podporo vsoh ostalih federalističnih strank«. Končno se Radič navdušuje za džemijot, v katerem je med 14 poslane! 12 Arnavtov. O teh pravi Radič, da stojijo čvrsto ob opozicijskem bloku In njim načelu)« Ferad-beg Draga, kl je ponosen na to, da so Arnavt! potomci junaških Ilirov, k! se niso pokoril! niti vsemogočnemu rimskemu imperiju«. Tega žal Radič ne omenja, da so se lani ti junaški potomci pokoravali homogenemu režimu, zdaj pa opozicijskemu bloku, ki ga na ta način hoče Radič povišati nad Bam vsemogočni rimski imperij...
+ Skupščina FRSS. Danes se v Zagrebu vrši odločilna seja glavnega odbora HR?S, no katero so pozvani vsi radičevskl poslanci. Kakor doznava sl-nočnil »Večer«, sc bo na tc) seji razpravljalo o odgovoru fidlkalskemu poslancu Nastasu Petroviču, na različna vprašanja, kl Jih le stavil vodstvu Radičeve stranke z ozirom na scdanll politični položni. — Nasta* Petrovič, pravi »Večer«, ie bil od »najvišjih faktorjev« pooblaščen, da se v 7aercbu definitivno Informira o stališču HRSS napram kroni. Ako se to vprašanle povoljno reši, ni več nohenega razloga, da se opozicijskemu blcku ne bl poverila poslovna vlada. — To Je zopet nov skok »Večera«. Dočim Je namreč ravno predvčerajšnjim ooročal Bolotlclielno iz radlfievskih kro-
gov, da Radič zahteva nove volitve In bi le v skrajnem slučaju bil pripravljen podpreti Davldovičevo poslovno vlado, razpravlja tu znova o generalni radičevskl spokoritvi napram kroni in monarhiji. Vse to jasno Izdaja zmedenost v radlčevskih krogih, zato utegne današnje zborovanje prinesti nekatera presenečenja.
+ Albin Prepeluh voditelj Radičeve politiko v Sloveniji. V najnovejši številki »Slobudncga Doma« naznanja Stjepan Radič, da ga le na Dunaju posetil g. Albin Prepeluh, urednik ljubljanskega «Avtonomista» Itd., ter se ž njim popolnoma sporazumel zastran bodočih državnozborskih volitev. — Kakor čuje-mo bo takoijvana Prepeluhova grupa organizirala volilno kampanjo s pomočjo sredstev, kl jih da na razpolago HRSS. Q. Prepeluh osebno bo nosilec Radičeve liste v ljubljanskem volilnem okrožju.
+ Naše pomorstvo In dolžnosti državne vlade. Prometni minister dr. Svetislav Popovič se Je te dni mudil na Prlmorju ter na licu mesta proučil za-snutke našega pomorskega prometa, razdelitev skladišč na Brajdicl, Delti in Barošu, železniški spoj med Martin-ščlco ln Bakrom ter ureditev pomorske plovbe, vključujoč tudl regulacijo odnosov med lastniki brodovja in pomorcl. Ob povratku v Beograd ie minister Izjavil dopisniku »Rlječl«, d? se mora na Sušaku zgraditi nova moderna železniška postaja. Dela lepo napredujejo, ker se tamošnji element dobro zaveda, kaj bo pomenila emancipacija našega pomorskega prometa Izpod tujega vpliva. — Končno Jc minister Popovič povdarll, da na Prlmorie nI šel z nikako politično ln-tcncijo, vsekakor pa se je sestal s predstavniki političnih strank In ugotovil, da tamošnji demokrati enodušno odobravajo politični kurs Svetozarja Prlbičevlča In tovarišev, dočim se za Davldovičevo akcijo zavzema edino susaškl župan Ku-člč z nekaterim! prijatelji, kl v ostalem nikoli niso bil! član! DS in je njihova akcija omejena Izključno na Sušak In najbližja sela. Minister Popovič se je sestal tudi s predstavniki radikalne stranke na Sušaku In Bakru, kl so Izjavili željo, da se pr! volitvah složno nastopi proti ra dlčevščlnl.
+ Obresti. Narodnosocljallstlčna »Nova Pravda« tudi v najnovejši številki ne zavrača navedb, kl smo jih posneli po Radikalu«, da se namreč že leto dni redi na račun tajnega pakta z radlkal-sklm Akcijskim odborom in od »pomoči« Jadranske banke. Pač pa se kulant-no, kakor vedno doslej, oddolžuje zadevnim »investicijam« In zmerja demokrate. M! JI tudl tc obresti na »posojeni« kapital vknjlžimo na — dobro.
+ Idealni mož opozicijskega bloka je radikalski zgagar Nastas Petrovič. Njega se oklepajo kakor pravcatega od-rešenlka In zagrebški »Jutranji list« piše o njem: »V parlamentarnih krogih se s posebnim zanimanjem pričakuje, kdaj bo na dvor pozvan Nastas Petrovič. Njegova akcija postaja od dne do dne večja. Računa se, da ima Petrovič v radlkal-skem klubu od 25 do 30 poslancev, ki so pripravljeni Javno Izstopit! z njim In se eventualno okrenitl proti službeni politiki radikalne stranke.« — Ml smo že davno povedali, da bi se v radlkalsklh krogih prav rado videlo, da se Nastas Petrovič definitivno opredeli za opozicijski blok, In še lo, kdo pojde z njim. Toda Nastas Petrovič Iz radikalne stranke ne gre, ln to je baš zanj značilno: mož se je v strahu za svoj mandat — kar Je edina motivacija njegovih pentljanj prenaglo zaletel. Danes je značilni junak opozicijskega, posebno klerikalnega tiska, ob volitvah pa bo tudl njegova slava pri kraju.
+ Poglavje o iiyctalopljl In travo-
sllšju. Mi smo nedavno priobčevali znamenit fantastičen roman, čigar pravi Junak je bil Nyctalope, kl Jc ponoči videl kakor ob belem dnevu in je seveda šlo vse po njegovem. Ampak kaj je bil ta francoski temnovldec proti »Slovenčeve-mu» beograjskemu informatorju, ki ima ušesa tako čudovita, da kratkomalo — kakor narod prav! — čuje travo rasti. Ta fenomenalnl travosllšcc se spopolnjuje od dne do dne, vendar je podoba, da je v včerajšnjem poročilu dosegel vsega veselega priznanja vreden rekord. Poroča namreč o dr, I.ukinlčevi avdijenci pri kralju. Kaj sta se pogovarjala je vse dognal: dr. Lukinič je predlagal, nai koalicija vodi volitve: kralj pa je odgovoril, da smo ustavna In parlamentarna država in tako. Toda dr. Lukinič je svoj predlog utemeljeval z ideologijo Pribičcviča. Pa nI uspel, In tako je vtis te av-dljcnce postal — porazen... In nato se je razpravljalo, »razpravljalo na konferenci radlkalsklh ministrov v Pašlčevem kabinetu. Ker se Je konstatiralo, da ie Izgubljeno vsako upanje, da bl koalicija dobila mandat za volitve, so nekateri radikalni ministri predlagali, da bl se takoj poskušalo stopiti v stik s Hrvati in Slovcnci In oredlagall kralju volitve s parolo: Revizija ustave!«... Sek! Toda trava raste dalle: »O tem predlogu so razpravljali In kakor se čuje(!), so v tel smeri stvorjenl poskusi. Ponekod se s to novo orljentacljo spravlja v zvezo dr, Peleš. kl je znan prijatelj sporazuma s Hrvati In Slovenci In nasproten Prlbtče-vlčevl skupini. Bil je pri kraliu In mu je v tem smislu poročal.« Punctum satls In zdravička: Rasti ml rasti. trav'ca zelena... O fenomenologll! travosllšja na| razpravljalo »Slovenčevl« bralci. Ml pa smo v takih stvareh skeptični In s! reč moremo predstavljati le tako, da Je dr Lukinič storil novo Izdajstvo In Je svoj joraz takoj toplo nesel »Slovenčevemu
da lahko nadnormalna v obsegu, ne pa
v funkciji. O ostalih višjih činiteljih takih poročil pa že kar ne upamo razpravljati.
+ «V znamenju enotne fronte.*
Pod tem naslovom prlobčuje mariborska »Volksstimmc«« naslednje: «Tudl v Ljub Ijani je sklicala socljalistična stranka skupaj s strokovnimi organizacijam! shod povodom obletnice dogodkov na Zaloški cesti. Komunisti so prišli na to zborovanje in so se začeli tam pretepati. S stoli, klopmi ln palicami so napadli zbrane socijalistične delavce. Mnogi so bili od komunistične sodrge ranjeni. To sramotno dejanje komunistov more koristiti samo klerikalcem. Mesto da se je protestiralo proti klerikalnim morilcem, so postal! komunistični voditelji banditov sami morilska banda! TI ljudje Imajo v svojih vrstah več alkoholikov, kriminalnih tipov in pretepačev, kl predstavljalo komunistično stranko In kl govorijo In pišejo v žargonu komunističnih listov. Oni ne morejo v Sloveniji priredit! nobenega shoda več, ker nimajo več pristašev; ali močni so dovolj, da nastopajo kot" pretepaška druhal. TI ljudje nam ponujajo enotno fronto, skupne manifestacije Itd. Ml bi morali bit! propadli ljudje, ako bl se mogli sporazumeti s to sodrgo. Delavstvo Je radi razdora trpelo, ravno radi komunističnih razbijačev, sedaj hočejo oni to delavstvo še moriti. Vse. kar Ima še čut časti In nosi v sebi socljailstlčno srce, se obrača s studom In prezirom od te firme. Ti ljudje pro-testirajo proti nasilstvom fašistov, sami so pa delavskemu razredu nevarnejši od fašistov, oni so skriti sovražnik! v vrstah delavstva.« To so krepke besede. Priznat! pa moramo, da so upravičene.
ter se vleči k počitku. To pa fantom ni bilo prav in so glasno ugovarjali občin, ekemu javnemu organu. Zlasti sta kričala nad njim 28-letni mesarski pomočnik Anton Puncer in 20-letni ključavničarski pomočnik Anton Robida. Puncer se je obregnil ob njega z besedami: »Kaj ti nas boš spat gonil? Ti prokloti smrkavec-Co se hitro ne pobereš, te takoj pobijem!-. Robida pa je zavpil: »Kaj boš ti nas spat gonil. Ti pojdi epat, mi smo kričali in bomo kričali, auf biks Spruk!« Za to nepremišljeno razposajenost sta bila obsojena pred celjskim okrožnim sodiščem Puncer na en teden, Robida pa na 5 dni poostrenega zapora.
§ Zopet nož. Dne 13. januarja se je vračala večja družba fantov, med njimi Ot. Golob iz Gaberja pri Celju v smeri proti Vojniku. Ko so prišli dobre volj« do nekega križpota, sta nenadoma pristopila k družbi še Karol Podpečan it Martin Skutnik. Prvi je začel brez vsakega povoda izzivati in ko ga je Golob miril ,je skočil z že pripravljenim odprtim nožem proti njemu ter ga je pehni! nevarno v prša. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen zaradi težko telesne poškodb« na 8 mesece poostren« ,eče.
Po svetu
—	Odpoklic angleškega poslanika v BudlmpeStl. Macdonald je odpoklical iz Budimpešte dosedanjega angleškega poslanika Hohlerja, ki so je preveč ekspo-nlral za reakcionarni Horthyjev režim, kar se ne sklada s političnim kurzom delavske vlado v Angliji. Hohler bo po slan v Mehiko.
—	Volitve na Francoskem. Dn« 11. t m. se vrše v Frnciji volitve v narodno skupščino. Za 640 pos'«nskih mest se potegu.)« 2564 kandidatov, ki so razdeljeni na 800 kandidatskih list.
—	Italijansko - turški konflikt, o katerem smo ie poročali, je bil te dni za silo poravnan. Turški ministrski predsednik Izmet paša jo naposled oficielno sprejel italijanskega poslanika Montagna k' mu je predložil italijanske pritožho 7aradi napadov turškega časopisja na Italijo in zaradi zapiranja italijanskih Sol v Turčiji. Izmet paša j« obljubil, da bo v prvi zadevi interveniral, drugo pa dobrohotno »proučil«.
O namenu napovedanega Beneševe-ga potovanja v Italijo trdi včerajšnja Neue Freie Presse«, da gre pred vsem a finančna vprašanja. Češkoslovaška vlada bi si zlasti rada IzpoBlovala novo odrroditev zapadlosti tako zvanega »osvo hodilnega davka«, ki ga morajo plačati nasledstvene države kot ekvivalent za njim pripadlo avstrijsko, odnosno ogrsko državno imetje. Za Češko zapado plačilo prihodnje leto, a vlada bi sedaj baje hotela ta rok podaljšati. O tem se bo pogajal dr. Beneš v Rimu z Italijo, kateri pripada največ tega dolga.
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Sodišče
§ Auf blks Spruk! Dno 22. marca Jo bilo par mozirskih fantov v poznih nočnih urah preveč razposajenih. Kričali so in razgrajali po gostilnah, da jih je moral občinski redar Spruk opozoriti na dostojnost in na to, da je že čas iti domov
Informatorlu na ušesa, ki so sicer mor-
Obdrži zdravo telo, Za usta, zobe, grlo...
Odo! rabi!
848 a
//	LONDON:
V	Iga 292.75.
80. aprila: ZAGBEB. Na efektnem tržišču je po-ložaj napram včeraj v glavnem nespremenjen. Pri bančnih papirjih Je tudi danes vladalo največje zanimanje za Sla. vensko, ki je dosegla več zaključkov po tečaju 134. Oslabeli sla Hipotekama in Jugoslavenska. Na tržišču z industrijskimi papirji je bila ponudba velika, a promet minimalen. Tečaj Slavonije i« danes popustil. Narasle pa so delnice TvornicB vagona. Živahnejše zanimanje Je dane« vladalo za Vojno škodo, ki se Je popravila od 182 na 140. — Na deviznem tržišču Je tendenca nespremenjena. Tečaji vseh deviz so danes nazadovali. Blaga je bilo dovolj; tudi Narodna 1 inka Je dajala de-vlze na London ln Švico. Promet Je bil srednji. Trgovalo se Je največ v devizah na Dunaj, Italijo, New-York ček in Prago. Notirale bo devize: Amsterdam 2997.5 do 8027.5, Dunaj 0.1125 do 0.1145, Budimpešta 0.115 do 0.125, Bukarešta 0 do 42, Italija izplačilo 858.2 do 861.2, London izplačilo 851 do 354, ček 350.5 do 858.5, New-York ček 70.5 do 80.5, Pariš 517.75 do 522.5, Praga 234.5 do 237.5, Švica 1427 do 1487, ček 1425 do 1485; valute: dolar 79 do 80, aK 0.1125 do 0.1145, francoski franki 0 do 512.5, lire 355 do 358; efekti: Trgobanka 40 do 42, Poljodelska 22.5 do 23, Kreditna Zagreb 140 do 141, Hipotekama 66 do 68.5, Jugoslavenska 118 do 121, Ljubljanska kreditna 235 do 240, Prašlediona 915 do 920, Etno 138 do 142, Srpska 140 do 141, Eksploataclja 127.5 do 135, Sečerana 1150 do 1155, Isis 56 do 58, Narodna Sumska 118 do 116, Nihag 115 do 120, Gutmann 035 do 950, Slaveks 375 do 410, Slavonija 118 do 122, Strojne 0 do 200, Trbovlje 585 do 605, Union 710 do 0, Tvornica vagona 135 do 140, Vevče 180 do 185, 7 odst. Investicijsko 67 do 69, Vojna škoda 136 do 140.
BEOGRAD. Na dannSnJi borzi so vst devize nazadovrle razen devize Švica, ki je napredovala. Promet je bil velik zlasti v devizah nn Švico in New-York. Narodni banka je intervenirala v devizah na Svi co ln deloma na Italijo in London. Blag: Je bilo dovolj, dočim je povpraševanji bilo manjše. Pod konec borze so padli vse devize in tudl Švica. Notirale so de vize: Amslerdam 3000 do 3020, Duna 0.1131 do 0.1133, Budimpešta 0.12 do C Bukarešta 41 do 42, Ženeva 1429 do 143C London 351.25 do 851.45, Milan S59.2 di 359.5, New-York 80 do 80.15, Pariz 51! do 517, Praga 235 do 235.5, Solun 15: do 156; valute: francoski franki zaklju ček 515, Kč 234 do 0; efekU: Srpska Za greb 139 do 150, Prometna zaključe' 1150, 7 odst investicijsko 67 do 67.! 4 odst. agrarne obveznice 27.5 do 28.2E Vojna škoda 142 do 143; termini: Duna za 15. maja 0.113, Praga za 1. maja 235-f
CURIH: Beograd 7.025, New Yor1 560, Lonodn 24.59, Pariz 36.20. MHai 25.10, Pra«a 16.44, Budimpešta 0.007: Bukarešta 2.90, Sofija 4.10, Dunaj 0.007!
TRST: Beograd 27.80 do 28.10, Pum 0.08125 do 0.0320, Budimpešta 0.025 d 0.035, Praga 65.25 do 65.76, Bukarešl 11.25 do 12, Pariz 148.50 do 144.75, Loi don 07.70 do 98.15, New-York 22.25 (i 22.40, Curih 896 do 899; valute: dinar 27.80 do 28.10, avstrijsko krone 0.0310 d 0.0320, dolarji 22.20 do 22.85, funti 97.1 do 98, 20 frankov v zlatu 86.75 do 87.2
DUNAJ: devize: Beograd 880 do 88 Berlin 16.55 do 16.85, Budimpešta O.f do 0.91, Bukarešta 357 do 359, Londo 311.700 do 312.700, Milan 3174 do 318 Ncw York 70935 do 71185, Pariz 461 do 4628, Proga 2080 do 2090, Sofija 51 do 520, Curih 12675 do 12725; valut: dolarji 70460 do 70860, lire 3160 do 318 dlnaril 877 do 883.
PRAGA: Beograd 43.375, Rim 154.2 Budimpešta 4.,125, London 149.30, No York 34.05.
BERLIN: Beograd 5.28, MIlan 18.5 Praga 12.46, London 18.405, New Yoi 4.19.
LONDON: Beograd 850, Rim 97.98, D .000, Praga 149.75. •Y0RK: Beottrnd 125.50, Pariz Si Rim 447.50, Dunaj 1412, Pi
Naši Krati in
Češka odlikovanja naših dobrovoljcev
Jutri dopoldne izroči generalni kon-jul CSR gosp. dr. Otokar B o n o 8 10 flovcnskim dolirovoljcem odlično češkoslovaško odlikovanje, češkoslovaški vojni križec. Apostol moderno slovanske misli, prozident Masaryk, je podelil to odlikovanje 100 jugosloven skim dobrovoljcem, da s tean izreče priznanje in zahvalo češkoslovaškega naroda onim borcem, ki so v najhujši dobi svetovne vojne tvegali vse za svobodo obeh narodov, ki sta se ramo ob rami borila pr; ti nemžko-nadžarskemu tlačanstvu. Znano je, rta je bilo v vrstah jngoslovonskih dobrovoljcev v Rusiji tudi mnogo Čeho-dovakov in da jo bil med češkoslovaškimi legijonarji tudi marsikak Ju-posloven. To s krvjo zapečateno vzajemnost naj manifestira sedaj šc en-irat visoko odlikovanjo naših dobrovoljcev z rodom, ki je namenjen sicer le češkoslovaškim bojevnikom.
Slovesna izročitev odlikovanj se ho izvršila jutri, v petek, ob 11. dopoldne v vojašnici kralja Petra na Poljanski cesti. Danes zvečer pa prirede ljubljanski dol rovoljcl v Unionu na čast tvojim odlikovanim tovarišem ln v proslavo češkoslovaško - jugosloven-ikega pobratimstva prijateljski družabni večer, na katerega naše občinstvo še posebno opozarjamo.
Odlikovanja prejmejo naslednji dobrovoljcl iz Slovenije: dr. Valentin M e r š o 1 j, dr. Gašper Peklo, prof. Ludovik Vagaja, Stane Vidmar, Franjo P e r io, Janko B u k o v a c, Blaž Logar, Josip Grča, Valentin
Starman, Ljudevit Puoolj. *
ZGODOVINSKI DOKUMENT K VZA JEMNOSTI ČEŠKOSLOVAŠKIH IN JUGOSLOV DOBROVOLJCEV..
Kmalu ob začetku formiranja jugosio« ranske dobrovoljske armade v Rusiji so k začeli priglašati v njo tudi češki do« brovoljci; njih število je s časom na« rastlo na 800. Udeležili so sc bojev v Dobrudži, glavno pri vasi Kokardži, kjer so Imeli težke izgube. — Tudi Cehoslo« vaki so imeli svojo dobrovoljsko orga« mzacijo v Rusiji in sicer že od začetka (svetovne vojne. Vsled raznih notranjih lin zunanjih ovir pa je češka dobrovolj« Ista akcija napredovala počasi. Koncem [leta 1916 in glavno v začetku leta 1917 Iso postale razmere za razvoj češkoslov. Idobrovoljske organizacije ugodnejše in Izrastla je hipoma močna češkoslov. do« Ibrovoljska armada v Rusiji. V tem času lso začeli češki dobrovoljci Izstopati iz [korpusa Srbov, Hrvatov in Slovencev in
so se prijavili v češke dobrovoljske vr« ste.
Zgodovinski dokaz skupne borbe Ce« hov in Jugoslovanov za osvoboditev iz avstrijskega robstva jc povelje z dne 18. aprila 1917 s katerim sc poslavlja ko« mandant jugoslov. dobrovoljcev, general Zivkovič od izstopivših Cehov. Citirano povelje pravi med drugim: «Srbskl na« rod s svojimi jugoslovanskimi brati Ilr« vati in Slovenci ne bo nikdar pozabil vaše udeležbe v naši skupni borbi proti tatarskim Bolgarom in hunsko • tevton« skim Avstrijcem in Nemcem ... Naš narod ne more nikdar pozabiti ta sveti ogenj potomcev slavnega Žižka in obeh Prokopov, kakor tudi moj korpus nc bo nikdar izbrisal iz dušo žrtev slavnih častnikov Cehov, ki so na krvavih po. ljih Dobrudžc položili svoje dragoceno življenje za svobodo južnih Slovanov,«
J.
Balokovič v Clewelandu
Na svoji goslaški turneji po ameriških ' mestih je Zagrebčan Zlatko Balokovič nastopil tudi v Clcvvelandu, kjer živi lepo število jugoslovanskih rojakov. ! Ta koncert je bil prava scnzaclja za i Clcvveland. Vršil se je v impozantni pa« 1 lači «Masonis», kamor drugače poredko ma zajdejo naši ljudje. Zanimivo jc bi« lo gledati Slovane, ki so prišli na to pri« reditev. Poleg intcligcnta<Amcričana, si videl dclavca z žuljcviml rokami naše krvi. Mož si jc kupil sedež nekje v pr. vih vrstah... Takih delavcev je bilo mnogo. Večinoma 9o bili to Slovcnci, Hrvati, Srbi, pa tudi Cehi. Potem jc bilo tam vse polno domačega odličnega glas« benega občinstva iz clewelandske okoli« co. Da, našli so se celo taki, ki so prišli več sto milj daleč, samo da lahko slišijo strune Balokovičevih gosli. Neki rojak sc je pripeljal cclo iz 600 milj oddalje« nega kraja, samo da zopet čuje, kakor jc dejal, dušo svoje domovine...
Navzoči so bili tudi kritiki najugled« nejših ameriških listov. Balokovič je najprej sviral Mozarta, nato ostali pro« gram. Publika jc bilo že po prvem ko« mndu clektrizirana. Pri naslednjih kosih je navdušenje še bolj narastlo. Dvorana se Je naravnost tresla od mogočnega odobrovanja.
Zlatko Balokovič je dosegel velikan« ski uspeh. Kritika ga je takoj priznala odličniki so ga vabili k sebi na dom in od rojakov jo prejel nešteto dragocenih dokazov simpatij ln vdanosti. Njegov umetniški nastop jc bil za Cleweland obenem najboljša propaganda za jugo« slovansko domovino.

predvaja od četrtka 1. maja do vštevši nedelje 4. maja scnzacijsko Ijdramo iz dobe rusko revolucije v 7. dejanjih
Trpljenje mlade kneginje
| Kot dodatek sporeda pa se pred-I vaja veseloigra Peggy kot cir llkuški klovn s občinstvu zelo [priljubljeno malo umetnico Baby [Peggy. Do sedaj je to ena njenih najboljših vlog
Prednaznilo
I Kdo le morilec?
Danes-eetrtek se vršijo predstave ob 3., Vj5., 6., 7,8. in 9- u«
Zagoneten samomor mlade deklice
Smrtonosen skok iz III. nadstropja.
Tragedija reducirane uradnice?
Mlado, elegantno oblečeno dekle, se jo včeraj okoli 6. zvečer nemirno iz-prihajalo po Rimski cesti. Mladenka je bila globoko zamišljena in se je plaho ozirala naokrog. Naenkrat zavije v Gorupovo ulieo in izgine v hišo št. 3. Zdirjala je brzo po stopnjicah v tretje nadstropje. Neznanko je opazilo sicar več oseb, vendar pa se ni nihče zmenil zanjo. Kdo bi tudi slutil, kaj namerava? Prišedši v tretje nadstropje, pa je deklica bliskoma odprla okno na hodniku in se vrgla na dvorišče. Ob ležala je takoj nezavestna na tleh. Niti najmanjši glas se ni izvil iz nje. Ljudje, ki so videli smrtonosni skok nesrečnega dekleta, so takoj odhiteli na dvorišče in obvestili o dogodku policijo in rešilno postajo.
Nesrečnica si je pri par'cu /lomila tilnik in je bila že v zadnjih vzdihlja-jih. Še predno eo jo pripeljali v bolnico. je že umrla, nakar so takoj odpenjali njeno truplo v mrtvašnico k Sv. I Krištofu. Pri neznanki so našli samo | majhen listek, iz katerega bl se dalo
sklepati, da je Mira Kranjc, reducirana uradnica policijskega ravnateljstva v Zagrebu. Vendar pa to nikakor Šo ni ugotovljeno. Ljubljanska policija se je še tekom večera brzojavno obrnila v Zagreb za informacije. Mladen-j ka jo stara okoli 20 let in jako lepega stasa. Na sebi je imela bel filcaat klobuk s črnimi kokardami, zole-n jumper, I tomnorjavo krilo, rjave čevlje in rjave nogovice.
*
Zvečer smo o tragediji mladega dekleta izvedeli še sledečo: Mira Kranjc si jo pri padcu razbila lobanjo ter zlomila tilnik. Domneva bo. da je izvršila samomor iz obupa nad redukcijo. Popoldne so jo videli sprehajati te ši z eno neznano tovarlšico, o kateri ss domneva, da je istotako imela namen se usmrtiti, pa so je očividno skesala. So zvečer jo posebna policijska komisija ugotovila dejanski stan in poli sij-ski zdravnik dr. Avramovič jo konšta-tiral, da je smrt nastopila vsled prebitja lobanje in zlomljenja tlln.ka.
Njegov novi poklic ...
Ljubljana, 30. nprila.
Čevljarček Franc Ropret jo bil že od nekdaj čudna prikazen, bodisi v fizičnem pogledu ali duševnem življenju. Včasih jo vi Šenčurju nad Kranjem žvižgal in pel ter držeč v naročju čevljarsko kopito nabijal v stare in nove »škarpc« leseno in železne cvekc. Vendar pa so pri tem ni počutil sročnega. Ob nedeljah je hodil po vasi, dražil dekleta in naprav-Ijal sitnosti fantom. Ob velikih praznikih jo potem, ko je bil že cel dečko, poganjal veliki zvon, zvečer pa jo zavil rad na kupico vlnca ter modroval z vsemi in čez vse. Ljudje pa so dejali, da bo iz njega še veliko »ratalo«. Seveda, znal so je kazati noznnnsko učenega. Iz njega jo govoril ccl časopis, ki ga jc prebavil čez dan do zadnje črke. Tudi sam se jo počutil sčasoma nekam vzvišenega nad običajno gostilniško družbo in tudi sploh nad domačimi farani.
Nekega dne, pred leti, ko jo solnce prav zapeljivo sijalo nad zeleno Gorenjsko, je korakal študirani France po beli cesti proti Ljubljani. Tukaj si je ogledoval zapeljivo blago v izložbah, polizane »škrice« na cesti in kratkokrile mestno gospodične. Samo, kadar jo prišel mimo te ali ono čevljarsko delavnice, mu jc udaril v nos domač duh po smoli. Bil jo čevljarček in smola ga je spremljala vse povsodi. Tudi nehoto je moral kaj kmalu zgrabiti za njo in sicer za pristno čevljarsko smolo. Kadar je zmanjkalo novca, prijaznih kuharic in služkinj, katerim je obljubo val nebesa na zemlji, ko postane velik na duhu in žepu, si je opasal umazan predpasnik in pričel z nabijanjem cvekov v čevlje in vlečenjem drete. V katerem poklicu ga bo u6oda napravila velikega, navihanec še sam nl vedel. Končno pa jo to misel sploh opustil. Kajti, kar nakrat je stal na cesti strgan in razcapan, in zazdel sc sam sebi kot ruski skitalec. Prav često se je znašel v tej ali oni gostilni med veliko družbo, manj ali bolj fino in ker jo že od rojstva strahovit oponent, jo često naletel na odpore, ki jih ie čutil običajno po obrazu in hrbtu. Ker pa v sebi ni znal zatajiti Gorenjca, ja neštetokrat tudi sam druge namazal. Posledica pa je bila, da je delal potem mučeniško pokoro po zaporih.
Poudariti je treba, da je France sploh junak. Pretepal se je celo že v policijskih zaporih in to še pred nekaj dnevi. Takrat je bil izpuščen, včeraj pa .je imel nakrat zopet smolo, ker se jo upanja, vere in ljuba vi željan, preljubeznjivo sukal okrog deklet na trgu. Postavljen je bil pred policijskega uradnika. Pričel jo učen.iaško razkladati svojo življensko filozofijo, pridigal jo z vzvišenim zanosom in med govorom se mu je nakrat zabliskalo v glavi. Kar zamahnil je z roko po /.raku in držal v pesti s roj no-
vi poklic, ki ga jo žo tako dolgo iskal zastonj. Sredi govora so je ustavil in živahno vzkliknil, da so se začudeno spogledali poslušalci. «Aho, ga žo imam! Poslanec postanem!« V komaj pritajeni radosti jo izjavil, da 60 bo odpeljal domov (to se jo moral, ker je imel že izstavljen prisilni potni list), koder ustanovi novo stranko, če so no bo priključil SLS. Zrevolucioniral bo colo Goronj-sko, sedaj si bo kupil za dvajset tisoč novo obleke, potem bo pa šel med svoje ljubo ljudstvo, kakor jo dejal. 'In !e počakajte vi vragovi policijski, ne ho dolgo, ko so pripeljem k vam v poseto v avtomobilu. Kako bo pa potem, ha?»
♦Klobuk doli!» je šo pristavil, so obrnil na peti in odšel potem s stražnikom na kolodvor, sreči nasproti...
PCMOf
uredništva — banke!


Dospel jo kompleten a pirat za radio-tulefoaijo svotovnoznauo tvrdke C. Lorenz, Berlin.
Aparati za telefonijo sledijo. — Re-tiolitanti za telefonsko radioaparate, pocukajte, da dospejo ti uajtluojši aparati. Resni reflektauti si lahko ogledajo aparat pri zastopstva
I. F. GABERŠČIK
Tehnično podjetje palača Ljublj. kreditne banke Vhod la, III.
Iz Zveze kulturnih društev
SELCA NAD SKOFJO LOKO. V nedeljo je predaval g. inž. Ružič v tukajšnji šoli o gozdarstvu. Kljub nevihti so je zbralo lepo število poslušaleov, ki so z največjo pazljivostjo sledili zanimivim izvajanjem predavatelja. Uvodoma nam je nazorno razložil rast gozda in s pomočjo grafične skice predočil vso neprecenljivo škode, ki nastajajo v prvi vrsti za naše kmeto maloposestnike vsled zanemarjanja gozdov. Pogozdovanje so no vrši tako kot bi bilo treba in no o pravom času, vsled česar 6e zgubi za vos ta čas prirastek in »o razen toga gozd in gozdni svot slabša in uničuje. Z drugo strani pa eo gozd soka prezgodaj, ravno takrat, ko najbolj prirašča, nerazumno tako, da so navadno seka le najboljše in pušča slabše drevjo, mosto da bi so godilo vsaj za časa priraščanja narobe. Izko-riščanjo in prodaja losa se vrši enako r.orazumno. Nato je g. predavatelj dokazal, v kako ozki vzročni zvozi je stanje gozdarstva s splošno kulturo in blaginjo IjudBtva. Posebno žalostna ln pa zelo poučna jo slika gozdarstva drugače krasne našo Maoedonije, trikrat tako veliko kot cela Slovenija. Tamkajšnje gozdove so v turških časih vsevprek požigali, da so uničili skrivališča vstašov - borcev za svobodo, mlade poganjke pa je uničila prevelika paša živine, ki je edina mogla bežati z ljudstvom, ko jo vse drugo propadalo kot plen maščovanja in nasilja od strani turških mogotnikov. Da bi so le pogosto vršila taka predavanja v naših ljubkih Selcih.
V DOL. LOGATCU jo Zveza kulturnih društev priredila v nedeljo predavanja ♦O denarni krizi«. Udeležba je bila prav povoljna. Vzlic težki temi so poslušalci s velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. drja. Urbanca, ki je v kratkih potezah obrazložil razvoj denarne krize od začetka svetovne vojne do danes. Pojasnil jo pojme inflacije, deflacije in stabilizacijo ter utemeljeval, zakaj je treba nadaljevati v našem finančnem gospodar stvu z začeto deflacijsko politiko.
VRHNIKA NAD LJUBLJANO. Prošlo nedeljo se je vršilo v tuk. sokolski dvo-
rani predavanje o datumu križanja Krl-sta. Prodavatolj gospod Zupančič je žel za svoja zanimiva izvajanja zaslužen aplavz, le žal, da mu ni čas dopuščal ostati še med nami v svrho dobate. Zelo koristno bi bilo, ako bl so takih predavanj udeleževali tudi naši klerikalci s svojimi pastirji vrod! Kakor izgleda, sa pa osobito predavanj gospoda Zupančiča zelo bojni Udeležba ja bila pa mnogo manjša kot običajno. Vzrok za to jo bila po večini prireditev na Blatni Brozovicl, nekaj jo pa tudi čas za predavanja se^ daj že pozen in gredo ljudje radi na izlete. Vendar pa upamo, da bodo prihodnja zanimiva predavanja, ki se vršo Še tekom maja, boljo obiskana in so oni, ki so bili v nodeljo odsotni, lahko kosajo, da niso bili prisotni. Gospod Zupančič nam je obljubil, da pride šo med nas. O prihodnjih predavanjih bomo še pravočasno poročali.
SKOFJA LOKA-. V nedeljo jo predaval v Sokolskem domu prof. Dolžan o pračloveku. Številni poslušalci so pazno sledili izvajanjem g. predavatelja, posebno podatkom iz življenja pračloveka. Želeti bi lo bilo, da bi nekateri poslušalci prišli nekoliko točneje, da no motijo predavanja.
Na JAVORNIKU so jo vršilo predavanje g. Stojana Bnjiča o temeljnih idejah demokracijo s posebnim ozirom na politično teorijo socializma. Predavanje jc bilo prav dobro obiskano ter jo vzbudilo, ker je bilo poljudno, veliko zanimanja. V kratkem so vrši predavanjo o naši ustavi.
V	BOHINJSKI BISTRICI jo bilo predavanje g. Kalana o »Južnem Sokolu«, ki so ga jo udeležilo okrog 50 Sokolov in prijateljev Sokolstva. Predavatelj jo očrtal zgodovino prvega sokolskoga društva na slovenskem jugu ter pojasnil svoja izvajanja z nekaterimi slikami. Zbrani poslušalci so predavanju z zanimanjem sledili.	i
V	ZAGORJU OB SAVI jo predaval g. prof. Breznik »Slike iz zemljepisja in zgodovine Jugoslavije«. Predavanju, ki je bilo prav dobro obiskano, so sledili poslušalci z volikim zanimanjem ter so predavatelju izrazili svojo iskreno zahvalo.
Dopisi
LITI. A. V nedel jo dno 27. aprila je
bila izvedena v Litiji lokalna organizacija demokratske stranko občine Litija. Načelnikom jo bil soglasno izvoljen nad-poštar v p. g. Kolbč. V odbor so prišli mladi in delavni možje iz raznih stanov, ki so nam porok, da bo organizacija resnično delala. Nekdaj tako sloveča napredna Litija so jo zbudila in upati je, da se ji povrne Btari sloves. Shod, ki se jo vršil pri »Oblaku«, je počastil g. dr. Žerjav, ki jo v nad eno uro trajajočem govoru izčrpno pojasnil politični položaj in izzval navdušen aplavz vseh zboroval-cev, med katerimi smo videli tudi nekaj samostojnožev in narodnih soclalcev. Vladala je med njimi lepa harmonija in navdušenje. Izražala so jo želja, da treba koncentrirati vso naprodnjako proti skupnemu sovražniku. Dozdaj se je vpisalo v lokalno organizacijo okrog 100 zavednih volilcev, ki bodo pri občinsliih volitvah gotovo složno nastopili. C« ee končno omenim, da se je shoda udeležilo okrog 80 volilcev — za začetek lepo število — ki so vsi glasno odobravali dr. Zerjavov-a izvajanja in je po znamenitem govoru takoj 12 volilcev priglasilo vstop v lokalno organizacijo, Bem v kratkih obrisih podaj sliko nedeljskega shoda.
BREZNICA. V nedeljo dno 4. maja se vrši v stari šoli na Broznici sestanek Jugoslovansko Matice. O njenem pomenu in namenu poroča gosp. župnik Fr. Ks. Finžgar. Po govoru igrajo Matični člani enodejansko burko »Raztresenca«, ki bo izzvala obilo smeha- Po igri prosta zabava s petjem. Vstop vsakemu prost. Začetek ob 8. url popoldne.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. ■Četrtek, 1.: Zaprto. ■Petek, 2.: »Dom«. F. [Sobota, 3.: «Hamlet». B. Nedelja, 4.: »Kamela skozi uho šlvanke«. Izv
|Pondcljek, 6.: «Ana Karenlna«. C.
Ljubljanska opera. ■Četrtek, I.: »Carjeva nevesta«. Izv. Premijera.
F'tek, 2.: »Mancn Lesoaut«. A. p^ota, 3.: Možičck in plesni večer, mladinska predstava ob štirih popoldne. Izv.
j^delia, 4.: »Carjeva nevesta«. Izv. pndeljek, 5.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. F-etrtck, l.: Zaprto. [«'<■'k, 2.: Zaprto.
P'!'eta, 3.: »Cardaška kncglnla«. Preml-J jera. izv.
redelja, 4.: »Cardaška kneglnja«.
. Carska nevesta. Pri današnji premt-itri so vloge sledeče razdeljene: trgovec ^bakin g. Betetto, Marla, njegova hči, 1 ftozumova. Gerjozny g. Popov,
ratov g. Pugelj, bojer Lykov g. Burja, Ljubaša ga. Revviczeva, zdravnik Bemelij g. Banovec, Sadurova ga. Kattnerjeva, Dunja gdč. Saksova, Petrovna gdč. Ropa-sova, carjev kurjač g. Perko in sobarica gdč. Jeromova. Nastopajo opričniki, pevci in pevke, bojari in bojarke, narod itd. Opero režira g. Sevastjanov, dirigira pa g. Matačlč.
»Carjeva nevesta"
(K današnji premijeri v ljubljanski operi.)
Opera v štirih dejanjih. Godi se v predmestju Moskve leta 1672. v dobi carja Ivana Groznega.
Ivan Vasiljevič, ruski car, zvan Grozni, se hoče vnovič oženiti.Tzmcd 2000 najlepših deklet mu izbero dvanajstorico, a izmed teh st izvoli car sar-o Marfo, hčerko bogatega novgorodskega trgovca Sobakina.
Toda Marfa je žo zaročena z mladim bojarjem Lykovim, hkratu pa strnstno ljubljena od razuzdanca Grjaznega, oprič-nilta, carjevega oprodo.
Grjaznoj je uplenil in odvel krasno Kaširko, Ljubašo. To deklo ljubi zapeljiv-ca, a Grjaznoj se je je že naveličal in gojili lo »a to, kako bl si pridobil Marfo.
Divje ljubosumna Ljubaša pa razmišlja, kako bi Marfino lepoto uničila ter si ohranila ljubezen Grjaznega.
Grjaznoj gre k carskemu zdravniku Bomeliju in ga prosi, naj mu da cnapoj ljubezni*, da ga primeša Marfi v pijačo ln si z njim pridobi Mnrfino srce.
Isto stori Ljubaša, ki pa dobi napoj, ki naj Marfo pologoma umori. Bomelij ji da tak smrtonosen strup za plačilo — Ljubašine poštenosti.
Ljubaša oba napoja zamenja in torej podtakne Grjaznomu strup . . . Grjaznoj nallje v Marfino čašo strupa in Marfa zblaz-ni. Car si jo je izbral za ženo, a ona vidi v Bvoji blaznosti le dogodke iz nedavne mladosti. Grjaznega peče tako slrašno slaba vest, da 6e izpove svojih grehov: carja je nalagal, da je Lykov (Martin ženin) zastrupil mlado carevno in je nato na carjevo povelje Lykova zabodel. Pove pa tudi, da je sam kriv Marflne bolezni, ker je nalil v njeno čašo cnapoj ljubeznb. Bomelija obdolžujc, da gn jo varal.
Tedaj priznava Ljubaša bvoJ zločin, da Je zamenjala napoja; Grjaznoj zahode Ljubašo in se da odvesti sam v Bmrt.
1.	dejanje se godi v hiši Grjaznega, kjer se pije, poje in plešo, kjer Grjaznoj pridobi Bomelija, da mu obljubi napoj ljubezni in kjer priseže Ljubaša osveto Marfi.
2.	dejanje se godi na trgu pred Soba-kinovo in Bomelijevo hišo. Marfa pričakuje Lykova, mimo pride sam car In io
vidi; Ljubaša pridobi Bomelija z lastnim telesom.
8. dejanje se godi v hiši Sobakina, kjer Grjaznoj nalije Marfi in Lykovu usodni čaši in kamor dospe vest, da si je car izbral Marfo za ženo.
4. dejanje se godi v carjevi sobi. Blazna Marfa se domišljuje, da se igra z Lyko-vim po vrtu, Grjaznoj se izpove, umori Ljubašo, prosi Marfo odpuščanja in odide v ječo. Oče in prijatelji Marlini vzklikajo in žalujejo . . .
Ljubljanska opera. Tretji nastop gospoda Tomiča iz Beograda v partiji Len-ekega je samo potrdil našo sodbo, ki smo jo izrekli o njegovem Pinkertonu in mladem Germontu: pevec Je sladkega, čustvenega prednašanja, šibkega materi-Jala in zadovoljivo igre, ki kaže že nekaj rutine. Prizor koncem 4. slike (slovo) in v 5. sliki (pred dvobojem) je zaigral prav dramatično in predsmrtnico zapel (Izvzemši zaključek) jako lepo. Odhajajočih prvih tenoristov pa g. Tomič še ne more nadomestiti. Sicer pa čujemo, da nastopita še dva tenorska kandidata.
Izpremembo v upravah zagrebškega in beograjskega Narodnega glodališfa. — Beogrojsko «Vrcme» poroča o sledečih izpremembah na zagrebškem in beograjskem odru: za upravitelja beograjskega gledališča bo imenovan g. Predič. Dramski ravnatelj poslane dr. Branko Gavella, sedanji direktor zagrebške drame. Za po-
močnika gledališkega upravitelja v Beogradu bo imenovan Ranko Milndlnovič, kapelnik Mirko Polič pa pride za tajnika opere.
201ctnioa D vojakovo smrti. Danes 1. mnja poteka dvajset let odkar je umrl DvoFak, drugI veliki mojster češke glasbe. Njegova pot je bila posula s trnjem in rožar.ii. Oče mu jo bil gostilničar in jo hotel sina izučiti za mesarja. Toda orgle so mu bile ljubše ne.-o mesarsko tnalo. Skladba <IIimen» je bila prva, ki je utemeljila njegovo slavo. Dobil jo državni šlipendij, potoval v inozemstvo, postal jo član dunajske ln berlinske glasbene akademije, častni doktor univerze v Pragi in Cnmbridgou ter ravnatelj Narodnega gledališča v Ne«-Yorku, od koder pn se jo kmalu vrnil domov v Prago, kjer je zasedel slolico direktorja na konservatori-ju. DvoFak je ustvaril niz večno lepih glasbenih del. Poleg opere je gojil komorno muziko in cerkveno glasbo. Njegov oratorij «Stabat mater*, ki smo ga slišali letos pred Vel. nočjo dvakrat v Ljubljani, spada med prva svetovna dela te vrste.
Nova gledališka institucija t Beogradu. V novi gledališki sezoni letos na jesen dobe Beograjčani le eno gledališče. Imenovalo se bo cMali teater>. Na odru tega gleda1 ""'n se bodo uprizarjala predvsem dela jugoslovanskih dramatikov. Kcžija in mscenacija se bosta držali naj-novejl fOtcj,
Domače vesti
Prvi
Nekdaj so 1. maja |»ruiuivij«uj [iu-mlad, kasneje so praznovali praznik fianioske revolucije in njtjn«'» liberalnih idej, končno je postal 1 maj praz-1 nik (■roletarijata in se bolj in l>ulj raz- I vija v praznik dela, katerega slavo vsi delovni sloji.	I
V Jugoslaviji in Se posebej v Sloveniji dane« ne bo posebnih proslav 1. majnika, ker so delavske mase po krivili svojih voditeljev raz.tepcne in neoditie. Današnji »delavski voditelji« j so se preveč posvečali iskanju svojih < lastnih dobičkov in so preveč zlorabljali delavstvo za svoje osebne kori-tl in zato ni čudno, da je delavstvo nad njimi obupalo. Drugi zopet so z dema- [ godijo mlatili le prazno slamo, zane- j Ijali delavstvo le v škodo in zagato, sami pa so se nato lepo na varnem skrili. Tako je bilo pri nas tudi na Zaloški cesti, kjer so v krvi obležale nedolžne delavske žrtve, komunistični voditelji, ki so bili preje hujskači in podpihovalci, so se pa skrili in sc tudi pozneje za žrtve niso veliko menili. Ne samo tol Kakor v posmeh delavskim i žrtvam so s potem še zvezali in bra-1 tili s klerikalci, ki imajo umazane roke od proletarske krvi.
Preko vseh teh in drugih težav pa mora priti slej ali prej 1. maj, ko bo pri nas mogoče dostojanstveno praz novati ta praznik dela. Delo je tisto, kar nam edino jamči za napredek 'n srečnejšo bodočnost. Treba je le, da pri tistih, ki delamo, pride do veljave
tudi zdrava pamet in zavednost. *
*	Odlikovanje JugosloTenskih dobrovoljcev z češkoslovaškim vojnim križem t Ljubljani. Generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani bo v petek, dne 2. maja odlikoval jugoslovenske do-brovoljce z češkoslovaškim vojnim križem. To svečeno odlikovanje se bo vršilo v sporazumu s komandantom Dravske divizijske oblasti gospodom generalom Dragemirom Stojnnovičcm ob 11. uri dopoldne v vojašnici Kralja Petra v Ljubljani. K tej prireditvi se vabijo vsi vojaški ln civilni prijatelji jugoslovensko-teškoslovnške vzajemnosti.
•	Češkoslovaški poslanik fieba, ki se Je povodom zagrebškega velesejma mudil zadnje dni v Zagrebu, je predvčerajšnjim posetil Jugoslovansko akademijo, kjer Je položil pred Strossmnyer]ev kip krasen šopek cvetja. Zvečer se je g. poslanik vrnil na svoje službena mesto v Beograd.
*	Državr.l nameščenci In 1. maj. Danes bi morali dobiti praviloma že vsi državni nameščenci po regulaciji v smislu službeno pragmatike in ministrske uredbe nove plače z novimi dravinjskimi ^okladami. Kakor izvemo je za danci> nova plača velikemu številu kategorij državnih nameščencev že nakazana, mnogo jih jo pa vendarle \e. ki novih plač d^nes na bodo prejeli. Med njimi so menda vsi oni, ki še niso prejeli prevedbe-nrga dekreta zaradi formalnih zadržkov niihovih predpostavljenih uradov. Nove plače za te uslužbence slede sukcesiv-no v prihodnjih dneh. Veliko opravičenega ogorčenja vzbuia med državnimi uslužbenci tudi prevedba sama, kl jo izvršena še na podlngi starih principov In komisij tako zvane Markave vlade, ki jo imajo na vesti klerikalci in radičevci. Pričakovati je na tisoče pritožb na Državni si vet proti krivični prevedbi, od-nosno redukciji. Tudi pri železničarjih, kakor čujemo, danes še ne vstopi v veljavo izplačilo predujmov in novih plač, četudi je minister za železnice izdal v tem pogledu ljubljanski direkciji čisto Jasna in striktna naročila. Železničarji upravičeno zahtevajo pojasnila, kdo je obrezuspešil ministrov nalog.
•	Novi učiteljski ;rejemkl. Med učl-teljstvom je znvladr'o razburjenje, ker s 1. majem še ne bodo Izplačani novi prejemki. Kakor nam poročajo z merodajne-ga meata Je nakazilo za nove prejemke lz Beograda že dospelo, vendar na bodo
računske operacije trajale Se nekaj dni ln se bo razlika med starimi ln novimi prejemki Izplačala naknadno v prvih ilneh meseca maja.
*	Draginjske doklade državnih nslul-honccv. »Uradni Ust* St. 88. prlobčuje v celoti odločbo ministrskega sveta o dravinjskih dokladah civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev. Ta odločba velja od dne 1. maja t. 1. ter nadomešča ;)ovsom vse predpise, s katerimi so bile loslej urejene drnginjske doklade držav-iill uslužbencev. Posamezni izvodi te številke »Uradnega lista* so dobivajo, dokler zaloga ne poide, po 1.25 Din.
*	Nos rllkacija zdravniških diplom. Minister za narodno zdravje je odredil, da morajo vsi medtcincl, kl so bili v lujiui promoviranl za doktorja vsega zdravilstva, takoj po promociji pustiti svojo diplomo nostrificirnti, in sicer pogreje, predno nastopijo predpisani bolniški stal
*	Z zagrebško univerze. Inženjer dok-• or Adolt Selvvert je lmonovan za izred-lega profesorja na gospodarsko šumarskl fakulteti zagrebške univerze.
*	Slovenskem Planinskega Društva izredni občni ibcr so vrli r četrtek dne 8. maja zvečer ob 8. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg. Na Inevnem redu so volitve načelnika in odbora, eventuelno zaključok proračuna ia leto 1024. ter slučajnosti.
*	Društvo poštnih upravnikov t Sloveniji ima dne 4. maja 1924. po dohodu mariborskega in ljubljanskega osebnega vlaka ob 14. url na Zidanem moslu v hotelu Juvančič redni občni zbor, na katerega vabi odbor vse tudi nevžlanjene tovariše in tovarlšico.
*	Globa ia zlorabo zasilne zavore. Generalna direkcija di lavnih železnic v Beogradu je odredila kot globo za zlorabo zasilne zavore pri vlakih 500 Din, na kar se potujoče občinstvo opozarja. Poleg navedene globe mora potnik plačati tudi vse stroške za Škodo, povzročeno radi zamude vlaka.
*	Ii poštne službe. Pri poStnlh uradih Ptuj, Murska Sobota in Dolnja Lendava se je ukinila nočna služba za telegraf ln telefon ter se obenem uvedla celodnevna služba.
*	K iijavl osrednjega odbora ZJJ5-, kl smo jo v nedeljo zabsležill, nam sporoča naš dopisnik, kateremu smo poslali pismo ZJ2. v izjavo: Kar sem napisal, ie Čista resnica. Ce hočeta gg. Finžgar ln Sovrč, da ss stvar pred sodiščem obravnava, naj tožita ona. V tem slučaju ne bom več skrival svojega imena, temveč bom nastopil dokaz resnice. Kategorijsko organiziran železničar.
*	Učiteljsko društvo za kočevski okraj zboruje v soboto 3. maja ob 10. url dopoldne v Sodražicl. Poleg običajnega dnevnega reda bo podeljen tov. nadučl-telju M. Vrblču tudi red Sv. Save V. raz.
*	Lovci, ki se zanimajo za lov, naj se udeležijo dražbe občinskega lova Zakot pri okr. glavarstvu Brežice dne 7. maja ob 9. dopoldne.
*	Sovraštvo zagrizenega duhovnika. Iz Trbovelj nam poročajo: V ponedeljek dne 28. aprila smo pokopali v Trbovljah zavednega Sokola in zvestega člana Franceta 2aka. Sokolsko društvo v Trbovljah je spremilo svojega brata na zadnji poti na staro trboveljsko pokopališče. Po končanem cerkvenem obredu je stopil k odprtem grobu br. zastavonoša, da se v kratkih besedah poslov' od pokojnika. Toda navzoči dubo- lik tudi spričo mrtvega ni mogel premagati svojega sovraštva do Sokolstva ln kaplan Radanovlč je takoj vprašal govornikn, ali ima dovoljenje, da sme govoriti na pokopališču. Ko mu je ta odgovoril, da nima dovoljenja, Je kaplan seveda brž prepovedal zadnji pozdrav pokojniku. Vzlic temu se Je v kratkih besedah poslovil zastopnik Sokola od pokojnega brata, društveni prapor pa ee poklonil v zadnji pozdrav. Naravno je, da so se vsi novzoči zgražali nad nestrpnostjo katoliškega duhovnika, ki niti na pokopališču ne more zatajiti svojega sovraštva do sokolske organizacije, zlasti pa so bili nad tem postopanjem užaloščeni starši in sorodniki pokojnika.
*	Nemško zborovanje v Novem VrHsn.
Prvotno poročnno vesti o spopadih na nemškem javnem -'jorovanju se izkazujejo za znatno pretirane: predvsem ni bilo nikakih smrtnih slučajev. Kakor posnemamo iz poročila »Deutsches Volksblatt*, sta bila neznatno ranjena le dva zboroval™ Jakob Schneider lu Anton Willl-bald. »Slovenčeva* pretiravanja so torej povsem neopnovnna.
*	Nova ccsta St. IIJ Apafie. Pred kratkim so je pričela gradili nova državna cesta, ki bo vezala fit. Ilj v Slovenskih goricah z Ap-šlm kotlino. Pri delu je zaposlenih 250 delavcev. Nova ccsta bo prihodnjo pomlad Izročena javnemu prometu.	,
*	Kopalna sezona t Dalmaciji. Kakor nam javljajo iz Splita, se je letošnja zima mahoma prelvorlls v poletje — spomladi prav za prav nI bilo. Četudi kopalna sezona službeno še nI otvorlenn, se Je fnktično vendar že pričela. V zadnjih dneh se je že staro In mlado kopalo v morju. Knkor so lnsllvlce prvi oznanje-valcl spomladi, tnko so kopallščnl gosti prvi znnnllrl polelja.
*	Proti roknvrjašfvn t Južni Srbiji. V zadnjem času so se ronnrskl napadi v Južni Srbiji zelo pomnožili ter so umori tako rekoč na dnevnem redu. Te dni se Je v 3Hpu vršil velik ljudski shod proli
Drama iz življenja glasovitega goslača v glavni vlogi
Conrad VeiDt
in krasotica
P A
O
A
Kino N fivoli I
od danes naprej
Jva Jiiy
l
Ne zamualte ogledati si to veliko delo kinematografije. — Rezervirajte vstopnico. Tel. Stev. 108
<kačakom» ter je ljudstvo zahtevalo, da se začne odločna akcija proti roparskim četam. Sef javne varnosti in poveljnik i 7. žandarmerijskega polka sta se podala1 v Bitolj, Ohrid ln druge Južne kraje, da organizirata energično akcijo proti roparskim četam.
*	Meteor nad Dubrovnikom. Nad 'Dubrovnikom se je te dni pojavil meteor, ki je preletel obzorje od severa proti severovzhodu, zapuščajoč za seboj dolg trak ter se izgubil nekje nad gorskimi vrhovL Očevidcl pripovedujejo, da Je bil sijaj meteora čisto nenavaden.
*	Italijanski ladji ra Donavi. V ponedeljek sta prispeli v Zemun dve italijanski vojni ladji, in sicer topovka cGiovan-nlni» pod poveljstvom korvelnega kapitana Catanna ln torpedovkn »St. 75> pod poveljstvom poročnika Giacoblnija. Italijanski ladji se nahajala že dva meseca izven italijanskih voda na propagandni vožnji po Donavi Zapustili sta 7. marca svojo brodovno bazo v Spezziji, prevozili sta Dardnnele ln zaplovlll pri Galacu v Donavo. V torek zjutraj sta ladji zapustili Zemun In se podali po Donavi proti Novemu Sadu. Italijani hočejo dospeli do Llnca.
*	Velik požar v Be-^adn. Včeraj, v sredo, Je Izbruhnil ob 11. uri dopoldne požar v hiši št. 15 ulice Kneglnje Ljubice. Požar je uničil e 'o hišo z več prodajalnami v njej. Skoda je precejšnja.
*	Vlom v Adsrodi, V noči na 25. t. m. so neznani vlomilci opravili svojo delo pri trgovcu Ernestu Kosu v Podsredl. Pobrail so mu velike množine manufak-turnega blaga, perila Itd. v skupni Škodi 88.776 Din. Odšli so nato v Tuhlo na Hrvatsko, najeli od Martina Blnžička voz In se odpeljali naprej v Stenjevec, odkoder so neznanokam izginili.
*	Pri aretaciji ustreljen. V Vratji vasi pri Gornjem Cmureku je orožnik v neki gostilni aretiral posestnikovega sina Franca Ungerja, ki je svnjedobno opllral zn Avstrijo in vsled tega kot Inozemec nI smel brez dovoljenja bornviti na našem ozemlju. Unger se Je, nahujskan od tovarišev uprl aretaciji, vsled česar Je bil orožnik prisiljen rabiti orožje. Težko ranjenega Ungerjn so nameravali prepeljati v mariborsko bolnico, umrl pa je že na potu v Gornjem Cmureku.
Iz Ljubljane
u— Jugoslovensko,češkoslovaška Liga v Ljubljani poživlja svoje člane, da se v čim najobilnejšem Številu udeleže slav nostnega odlikovanja 10 slovenskih do« brovoljcev s češkoslovaškim vojnim kri« žcm. Slavljencem podeli odlikovanje g. gen. konzul češkoslovaške republike dr. Otakar Beneš v petek, dne 2. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v vojašnici Kralja Petra (Poljanska cesta).
u— Zvišane občinske trošarlnske na« klade v Ljubljeni. Veliki župan ljubljan« ske oblasti je Izdal naredbo, da sme mc« stnn občina ljubljanska v kritje občin« skih potrebščin pobirati naslednje zviša ne obč. trošarinske naklade: na rum itd. po 15 Din od litra, na špirit in žganje po 15 Din za hektolitersko stopinjo (za liter alkohola); na vino v steklenicah po 10 Din od vsake steklenice ln na pivo po 50 par od litra. Prost občinske tro« šarinske naklade je oni špirit, ki sc v znanstvene namene prejem« brez plači« la državne trošarine in po'eg tega oni špirit, ki se dovoljuje v znanstvene in zdravilne namene inšpektorju ministr« stva za narodno zdravje v Ljubljani.
u— Ceskoslovensks Obec v Ljubljani oznamuje svym členum že je pozvAna gen. konzu'em CSR. v Ljubljani k slav« nostl udllcnl C. S. vojenskčho kflže Jl< hoslov. dobrovolcem dne 2. t. m. pfesnč v 11. h. v kasdrndch krdle Petra.
u— Ceskoslovenska Obec v Ljubljani vyz^vj svč č!cny k hojnč učastl nn p M« telskčm večirku ve dvoronč hotc'u Unl« on ktcr£ pofidi ve čtvrtek dne 1. kvčt« na klub slovcnsktfch dobrovolccv za pfi« činou vyznnmenAmI borcu našim p. pre« sldentem. V sobotu dne 3. kvčtna po« MdS zpčvjckč društvo Slavec koncert v hotelu Union, v pfpcžltostl oslav 40tl letčho trvflnl spolku. Zučnstnčme ae co možno noihoinčil. Dne 3. s 4. kvetn« hrale českv klub Slovan z Vidne proti Iliriji na hrlštl Plrlle. Upozornujemo na tento zšpas. V nedell dne 4. kvetnn po« slcdnl predstaven! našeho loutkovčho dlvadla v tčto sezonč. življenjo in svet.
u— Srebrno poroko obhajata dane« g. Franc Strohsack, blokovnik J. žel. in g«. An« Strohsack. Sc na mnoga letal
u— Predavanje v društvu «Soča». V soboto 3. maja predava v salonu pri »Levu« ga. dr. Am. Simec, šef bakterio« loško stanice v Ljubljani, o temi: «Bak« terije kot prijatelji in sovražniki člove« k«.» Odbor opozarja svoje člane in pri« jatelje, naj ne zamudo ugodne prilike slišati to zelo podučno in zdravstveno predavanje. Za tem sledi lepa domača zabav« s potjem. Začetek ob 8 in pol zvečer. Vstop vsem prost.
u— 40 letnica pevskega društva «Sla« vec». Spored prireditev: 1. v soboto 3. maj« »Slavnostni koncert« v veliki dvo« rani »Uniona« ob 8. zvečer; 2. v nede« ljo 4. maja ob 10. uri »Slavnostno zbo« rovanje» v veliki dvorani «Narodncga doma«; 3. Po zborovanju otvoritev »Slav čeve razstave« v društvenih prostorih v »Narodnem domu«.
u— Članom podružnice U. V. I. v Ljubljani na znanje: V smislu sklepa seje Izvršnega odbora v Ljubljani z dno 25. aprila t. 1. se vrši dne 25. t. m. v sa« Ionu restavracije pri »Levu« na Gospo« svetski cesti ob 9. dopoldne izredni ob« čni zbor. Natančnejše obvestilo je ob« javljeno v »Vojnem Invalidu« z dne 1. maja t. 1.
u— Posetite gostilno »pri Nestelnu«, Tržaška cesta 4.
u— Zgubljeno. Dne 18. aprila je zgu« bil neki železniški uslužbenec v Kolo« dvorski ulici 8 bankovcev po 100 Din. Najditelj dobi 100 Din nagrade. Denar naj se odda v naši upravi.
u— Policijske prijave. Od tork« na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka knljcnja nočneg« miru, U prestopkov cestnega policijskega reda, i prekoračenje poli« cijske ure, 1 prestopek pasjega kontu« maca, 1 pretep, 1 prestopek v zglaševal nih predpisih, 1 prestopek nespodobnega vedenia in 1 nevarna grožnja.
u— Tatvina kolesa. Snoči ob pol deve« tih je bilo g. Ivanu Puciharju, nastav« Ijencu tvrdke ^uštar na Do'enjski cesti iz veže gostilne pri Kajfežu ukradeno kolo znamke »Diamand« tvrdke Jux v LJubljani, s prestavo in svetiljko. Ker je bil dotlčnik, ki je odpeljal kolo, opazo« van ln jc znun, sc poživlja, da ga vrne v imenovani gostilni.
mm li
RERIIHGTON Kt^
FRANC BAR Cink?r)evo iv»r.B.T«l,407
I
Iz Celja
c— Javna akademija Ferljalnega Sa« veza v Celju. Ferijalni Savez, podružni« ca na drž. realni gimnaziji v Celju pri« redi v soboto, dne 3. maja t. 1. ob pol 20. uri in v nedeljo, dne 4. maja ob pol 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma akademijo, ki obsega sledeči zanimiv spored: Grieg, Karneval (klavir). Dvor« žsk, Allcgro risoluto iz G«dur sonatine violina s klavirjem), gimnazijski moški zbor: «) Kimovec, Plaval oblaček je bel, b) Pregelj, Slovenska govorica, c) No« vak, Gorski kraj; tenor solo s spremlje« vanjem klavirja: a) Canič, Gdje si dušo, b) Pavčič, Sercnada in c) Foerster, Ari« ja iz operete »Gorenjski slavček«. Nato se vprizori Meškova drama »Mati«. Z ozirom na lepi vzpored in blagi namen prireditve se pričakuje, da pokažejo Ce« ljani z mnogobrojno udeležbo svoje sim« patije za učečo se mladino.
Iz Maribora
a— Dr. PIoJ predsednik mariborske razstave. Dcputacija konzorcija maribor ske razstave je prosila velikega župana dr. Miroslava Ploja, da prevzame vod« stvo in predsedstvo letošnje razstave. Gospod veliki župan je prošnji ustregel ter obljubil, da skliče v najkrajšem ča« su anketo, na kateri se bo izvolil raz« stavni odbor in eksekutiva.
a— Državna skrb za deco. Vodja Deč« jega doma je odpeljal na otok Lokrum 5 gojencev Dcčjega doma, kl se bodo na otoku zdravili na državne stroške.
a— Kulturni drobiž lz Maribora, Raz« stava «Kluba Mladih« se zatvori v ne« deljo 4. t. m. ob 17. Ob pol 11. istega dne pa predava g. dr. Makso Snuderl v razstavni dvorani o nujnosti ekspresijo« nističnega izražanja. — V pondeljek 5. t. m. priredi «Ljudska univerza« prosla« vo 2001ctnice rojstva Imanuela Kanta. Predavata prof. dr. Dolar in inž. Kuko« vec, V soboto 3. in 4. t. m. se bo vršil po mestu nabiralni dan »Ljudske knjiž« nlce«.
a— Štiri delavske proslave v Mariboru Prvotno so se mariborski socijaldemo« krati pogajali z neodvisnimi, da bi pri« redili skupno majsko proslavo v Mari« boru. Ker pa so komunisti med poga« ianjem zagrozili, da bodo na manife« stacijskem zborovanju delavcem že oči
odprli, so se pogajanja za skupen na« stop razbila. Komunisti priredijo zato tudi svoje slavje v Radvanju, ofieijelni socijalisti pa na Rotovškem trgu, kjci bo dr. Korun iz Ljubljane govoril nem« ško, Cobal iz Zagorja pa slovensko,
«— Koncert ženskega učiteljišča, V soboto, 3. maja t. 1. ob 20. se vrši v Go« tzovl dvorani koncert »Državnega žen« skega učiteljišča« v Mariboru pod vod« stvom profesorice Ropasove. Kot solist« ka nastopi operna pevka Zor« Ropaš ie Ljubljane in prof. Radova, kot pianistk« prof. Finžgarjeva.
a— Odredba proti revolucijonarjem. Na podlagi odredbe velikega župana je poslalo mariborsko okrajno glavarstvo uredništvom in tiskarnam odlok, s ka« terim se izrecno prepoveduje povodom majske proslave tiskati in razširjati lc, pake, brošure, pamflete in sploh vse ti« skovine revolucionarne vsebine.
a— Nesreča pri orožju. V nedeljo »e je v Mariboru igral 16 letni dečko Blat« nik s samokresom in ga skušal izproi žiti. Samokres pa se kljub ponovnem« poskušanju ni hotel izprožlti. Ko pa j« dečko zopet skušal Izprožlti, jc samo« kies. naenkrat počil in zadel v bližini stoječega 7 letnega bratca Imra Blatnika ki so je takoj ves v krvi zgrudil nu tU, Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bol« nico, kjer se jc Izkazalo, da otrok k sreči ni bil smrtno zadet.
Iz Primorja
Občinske volitve v Julllski krallnl od• lotene. Občinske volitve v julijski kraji. nI bl se Imele vršiti že letos. Zadnji ministrski svet v Rimu pa Jih Je odložil na prihodnje leto.
Kmctllski učitelji na Goriškem sami Italijani. Rimska vlada Je Imenovala na Goriškem za kmetijske učitelje: dr. To-nlzza na podravnatcljstvu v Gorici, dr. Valllga za sadjarstvo In vlnogradstvo v Brdih In v Vipavski dolini, dr. Marsana za tolminski okraj in inž. Vellcogno na oddelku v Ajdovščini. Niti eden Izmed imenovanih ni Slovenec. Slovenski krnel Ima torej pravico plačevati davke, nima pa pravice, da bi mu strokovni učitelji za kmetijstvo morali predavati v domačem jeziku.
Jugoslovan ubit v Italiji. Iz Italije nam pišejo: V spodnji Italiji Je pri spopadu, kl je nastal radi politične debate, zgubil svoje življenje mladenič Jakob Kogoj iz Dol. Logatca v Jugoslaviji. (Beležimo to vest, kakor smo jo prejeli, ne da bl mogli kontrolirati njeno Istlnltost. Op. ured.)
Samomor gostilničarja radi bede. Krč. mar Vlncenc Vidmar, stanujoč v ulici Machlavelll št. 1 v Trstu Je zašel v velike denarne stiske. Gostilna mu nI do. našala niti toliko, da bi mogel preživljati svojo rodbino. Ker mu je prod kratkim obolela še žena In se je bal trenutka, ko mu prične družina gladovatl, je v obupu' sklenil Izvršiti samomor. V torek zjutraj je v resnici skočil na kolodvoru pod lokomotivo tovornega vlaka, ki mu je eno nogo odrezal, drugo pa razmesa-ril. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali. Ko Jc prišel k sebi, je pretresljvo prosil zdravnike, naj ga puste umreti, da bo konec bede. Njegova želja se bo najbrž Izpolnila, ker Je po mnenju zdravnikov skoro Izključeno, da bl okreval.
IZJAVA.
Se danes se širijo govorice, da me j« ovadil gospod Ivo Turnšek, kanclist za-padnega okrožja. Zato izjavljam, da so te govorice neresnične. Pripomnim pa, da je sodnijsko ugotovljeno, da me js ovadil gostilničar v Trbovljah P. G.
Trbovlje, 29. aprila 1924.
Josip Mervar elektro-monter, Trbovlje št. 94.
IZJAVA.
Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu z dne 24. aprila, v kateri se izjavlja, da gosp. A. Mencin od 17. aprila naprej ni več najemnik moje kavarne s pripombo »Toliko v vednost vsem zavednim celjskim in okoliškim Slovencem«, si do volim Izjaviti, da gosp. A. Mencin ni bil najemnik kavarno, temveč v služabnem razmerju in je njegov izstop sledil i i vzroka, ker nadaljevanje njegovega službenega razmerja ni bilo več možuo — p» ne vsled moje.krivde.
Kar se tiče očitka, da sem Nemec, pnč ta Izraz ni na mestu, ker jaz se ne vrne-šavRm v politiko, marveč sem samo trgo vec.
Ustanovil sem popolnoma moderno urejeno kavarniško podjetje, kjer se vrše vsakodnevni koncerti, že pred- preobratom in sem vodil kavarno v vročih dneh po preobratu s primerno disciplino in i zadovoljnost vseh strank, katero tudi M danes z veseljem pnsečajo mojo kavarno in katerim se tudi za njiprej najtop-le je priporočam.
Ivan Kos
kavarnar, Celje.
Vremensko
Lfuhlian« 30 aprila 1924.
I.luhliana POR nad moriam
Kraj opazovan ia
oh	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Pudi'vii'0 i mm i
7. 14. 21. 7.	749 9 762 0 7614	132 178 136	sev. zap. zapad ti	oblačno več obl. M	3'3
7. 7. 7. 7.	752 5 749 3 760 0	10-0 80 10-0	brezvotra zapad jug. zap	dež oblačno dež	8-0 2-0 80
LJubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb , . Beograd . Dunaj . . I'r«fr« . . Inomost .
V L|ubli«ni barometer višji temner. visoka
Dunajsko vremensko poročilo. Nizki zračni pritisk obvladuje vreme v Evro« pi. Severno od Alp je p«dlo prcccj
Snlnce vzhaja ob 416. saha;a ob 19-0 dežja. Napoved za četrtek; Oblačno, deževno in hladno, vendar izboljšamo ni izključeno,
Dimajske raznoterosti
DutiaJ, 29. aprila.
Ker je v nedeljo cel prcdpoldnn | deževalo in je dunajski meteorološki zavod h javil, da bo dež trajal do večera, se je nedeljski bos - match v zadnjem trenutku odpovedal. Jletoo-rologi pa se radi večkrat zmotijo in to pot so so tudi, kajti ob pol 3. po-
Soldne smo imeli zopet najlepši dan.
lunajska publika, ki je že nervozno čakala na ta športni mcoting, pa se jdaj na meteorologe huduje. Nič zato! Čakali bomo pač Se en teden, kajti prihodnjo nedeljo bomo končno vendarle imeli priliko videti, kako 6lavni Carpentier obdelava svojega nasprotnika z železnimi nestmi. Največje veselje pa bo pri tej stvari imel brez dvoma Carpentier sam, ki bo baje za svoj »bos« pobasal v žep kar celo milijardo avstrijskih kron. »Gaja* njegovega nasprotnika Townleya maša samo 400 milijonov, kar pa tudi ni dosti manj kot 500 tisoč dinarjev.
Na dunajski Voiksoperi Be že nekaj dni som ne vršo operne prodstave. Člani orkestra so ravnateljstvu nepričakovano stavili zahtevo, da jim tviša plače za 00 % ter so zagrozili s stavko, ako se jim ne ugodi. Ker niso dobili v stavljenem roku zadovoljivega odgovora, so zapustili gledališče ter s tem onemogočili predstavo «Parsifala». Ravnatelj Markovih je hotel reSiti predstavo s tem, da bi se mesto orkestra igralo na klavirju, publika je ta predlog z ogorčenjem zavrnila, češ, da ne pusti, da bi se Wagnerjeva opera na ta način profanirala. Ker se člani orkestra — T9 po Številu — do danes niso vrnili, jih jo ravnateljstvo odpustilo iz službe. Zdaj uprizarja v ljudski opori Raimundtheater s svojimi člani dramske predstave. Včeraj se je ie-ul.i mosto opere »Tristan und Isolde« groteska »Sest oseb ISče avtorja«. Vendar ravnateljstvo upa, da bo prijelo že ta teden zopet z rodnimi opernimi predstavami.	am.
Nadloge svetovnega potnika
Pred petnajstimi leti, spomladi 1900, Je le razpisalo dunajsko mednarodno novinarsko udruženje »Concordla« nagrado ta mednarodno peš-turo, kl Je obsegala več delov sveta. K tekmi se ie priglasilo pet žurnallstov: Rumun Friderik Merdln-eer iz Bralle, Nemec Artur VVInterfeld, Avstrijec Oton Artbauer, Nemec Karel Klein In Poljak Filip Dobrowsky.
Rumunu Frideriku Merdlngerju Je bilo določeno potovanje po Evropi, Aziji In Afriki. Udruženje, ki ie razpisalo za zmagovalca v peš tekmi bogato nagrado dveh milijonov avstrijskih zlatih kron, ic stavilo pogoj, da mora vsak potnik na svoji turi obiskati vsa glavna mesta držav, po katerih potuje, ter da morajo njegovo bivanje v vseh važnih ccntrih izpričati oblasti s svojim uradnim pečatom. Tekmovalci so se podali na težavno pot, toda svoji nalogi Je ostal kos samo eden: rumunski novinar. Ostali štirje so odpadli: oba nemška novinarja sta umrla; prvi Je padel v Maroku, drugI Je umrl za tliusom; Avstrijca je dohitela smrt na bojišču, Poljak pa se Je vsled
zrahljanega zdravja odtegnil potovanju ter se je vrnil domov.
Rumun je na ta način ostal edini tek-tnec za bogato nagrado. Odpotoval je z Dunaja, obiskal avstrijska In madžarska mesta, nato se Jo podal v Rusijo, Bolgarijo, Turčijo ln Egipt. Iz Kaira se Je vrnil z ladjo v Trst, odkoder Jo preko Jugoslavije — oglasil se Je tudi v Ljubljani — šel v Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko, Anglijo In Francijo.
V Marselllu se Je vkrcal na parobrod In se čez Sredozemsko morje peljal v severno Afriko. — Prišel Jc v Alžir, od tam v Tunis, Tripolis in Clrenalko. Alžirski gubrrnator, francoski general O' Conor mu je dovolil, da se je pridružil veliki karavani, kl je štela 300 kamel In 200 mezgov. Karavana je bila namenjena v Sudan. Morala Je prekoračiti gorovje Atlas. Tako Je dospela v Maroko, odkoder Je nadaljeval pot v Saharo.
Ta pot je bila nepopisno težavna. Trajala Je štiri mesece. Potovanje Je ovirala strašna vročina, kl Je ljudi In živali naravnost dušlla. Podnevi Je bilo do 80 stopinj; ponoči pa 47 do 48 stopinj nad ničlo. Samum jc kaj nemilo gospodaril v teh krajih. Nadloge so še povečali številni arabski razbojniki, kl so napadali karavano, da bl se polastili živeža, blaga In denarja, kl ga je nosila s sabo.
Pravcata šiba za potnike Je bil mrčes. Posebno opasen Je v afriški puščavi črn škorpijon, kl lahko umori človeka z enim samim pikom. Škorpijon živi v pesku. Vsako noč, predno je karavana legla k počitku, je morala preiskati peščene plasti In pomoriti tega opasnega sovražnika človeških življenj. Mnogoteri so radi neprevidnosti napram tej živali podlegli. Zvečer so legli utrujeni k počitku, zjutraj ko bl morali vstati, pa jih nl bilo več mogoče priklicati v življenje. Umrli so vsled škorpljonovega pika.
Po štirih mesecih tega napornega potovanja Je preostanek karavane dospel v Tlmbuktu, kjer so ljudje 60 dni počivali ln se podvrgli različnim zdravilnim kuram. Naš potnik se je podal naprej v Indijo In na Kitaisko. Potem se je vrnil v Evropo In prepotoval Španijo, odkoder je šel zopet na Dunaj, da obnovi pogodbo, predloži dokumente In se prepriča, kaj je z njegovim denarjem. Bil Je v redu, Imela ga Je Anglo-banka v zlatem depozitu.
Mcrdlnger, katerega ic na opisanem potovanju spremljala tudi žena, se Je ves čas hranil z mladim mesom ln jajci. Opojnih pijač se je dosledno vzdrževal; pil je samo vodo. Dnevno Je prehodil 30 do 40 kilometrov. S seboj Je nosil oprtnik, težak 35 kg. žena pa nahrbtnik s 25 kg teže. Merdlnger Je dozdaj prehodil 92.000 kilometrov. Da se mu nagrada izplača, mora prehoditi še okolu 14 tisoč km, toda to ne bo več naporno ln tožko. Glavni napori so premagani in mož sc nadeja, da bo letos mescca decembra dvignil v Angleški banki na Dunaju dva milijona res krvavo zasluženih zlatih kron, nakar se umakne v privatno življenje.
X Blaznost vojvodlnje Štefanije.
Pisali smo že o žalostni usodi vojvodlnje Štefanije Lonyay, bivše žene Franc Jo-žefovega sina Rudolfa. Revica Je zblaznela. Sedaj živi v mestecu OroszvSru, kjer ima obitelj Lonyay svoj letovlščar-skl dvorec. Njena blaznost Je verske narave. Bolnica trpi na strašnih prikaznih.
Neprestano su razgovarja z umrlimi predniki, katerim obljubuje, da bo molila zanje tudi če jI nič ne plačajo. Vest Jo strašno grize. Večkrat govori uro ln ure I lit so opravičuje napram svoji nedavno umrli sestri Lulzi Kobtuški. Oblači so v nunsko oblačilo. Prestala sc Je šminkati ter uosi samo še pšonlčnorumeno lasuljo, ki napravila njeno lice 20 let starejše kot ie v resnici. Tudi drugače izgleda kaj žalostno. Okolica Jo prenaša z veli-klm sočustvovanjem, kar nesreinicl lajša bridke ure.
X Kaj vse se lahko primeri Človeku na potovanju. Češkoslovaški slikar Fr. Dvofak se je nedavno podal v Ameriko. Pri sebi Je nosil majhno količino kokaina, katerega jc uporabljal proti zo-bobolu. Pri preiskavi so oblasti prišle kokainu na sled in Dvofaka so zaprli. Ker se pa ni uinel sporazumeti z oblastmi, so ga Američani proglasili za uino-fcolnega ter ga zaprli v neko opazovalnico za duševne bolezni. Končno se je slikarju posrečilo priti v stik s češkoslovaškim konzulom, kateri ga je rešil gotovega konca v blaznlcl, kamor so ga hoteli spraviti Američani.
X Italijanski lotalec v Amundse-novl družbi Norveški raziskovalec severnega tečaja Amundsen Je povabil s seboj na pot čez severni tečaj par oseb, med katerimi se nahaja tudi nekaj prvovrstnih Inozemskih zrakoplovcev. Italijani so obesili Amundsenu na vrat letalca I.ocatelllja, kl Je priznano eden najboljših strokovnjakov v italijanski zračni mornarici. Locatelll Je rodotn Iz Berga-ma ter je bil pri zadnjih volitvah Izvoljen za poslanca na Mnssollnijevi fašistovski listi. Udeležil se Je svoj čas tudi znanega senzacljonalnega poleta D'An-nunzla na Dunaj ter se tudi drugače Izkazal za hrabrega borca z zrakom.
X Einsteinova teorija se vnovič potrjuje. Newyorški fizik dr. St. John, ki Jc nastavljen na Mount-Wllsonovem observatoriju v New Yorku poroča, da najnolejša njegova raziskovanja popolnoma potrjujejo Einsteinovo teorijo o gravitaciji zelje In odmikanju linij solnč-nega spektra.
X 200 dijakov Utonilo. Po poročilih ncwyoršklh časopisov ss je zgodila pri Clnampu ob zapadnl obali Koreje velika ladijska nesreča, pri kateri je utonilo 200 korcansklh dijakov. Parnlk, na katerem so se nahajali dijaki, je Imel ravno prevzeti od japonskih torpedovk živila. Pri tem Je parnlk zadel z vso silo v eno torpedovk, se močno poškodoval in potopil.
X Spor radi mrtve Duše. »Corrl-ere della Sera« objavlja pismo gledališkega pisatelja Marka Praga, v katerem se Izreka ta proti temu, da bl bila Eleonora Duše pokopana v častnem grobu. V nekem razgovoru, kl ga je Imel Marko Praga 1. 1920. z veliko tragcdklnjo, je umetnica sama Izrazila željo, da bl bilo njeno truplo pokopano na njenem posestvu Asolo na Beneškem. Krsta s truplom Eleonore Duše bo prepeljana dne 1. maja na krovu parnlka »Duillo« v Italijo.
X Prenos kosti Italijanskih vojakov. Iz Dljona v Franciji Je te dni od-plulo nad 250 rakev s smrtnimi ostanki Italijanskih častnikov in vojakov, ki so padli na francoski fronti. Tudi Iz Soluna so prepeljali v Italijo smrtne ostanke Italijanskih vojakov kl so padli na solunski fronti.
X Ponovna zima v Rusiji. Ruska pravoslavna Velika noč se ic letos pojavila v pravi božični podobi. V celi severni In srednji Rusiji je dva dni padal gost sneg. V Moskvi je snega še 30 centimetrov, v Petrogradu pa nad pol metra. Vlaki imajo velike zamude. Ponekod jc ustavljen promet. Noči so izredno mrzle.
X Išče se samica 7.a gorilo. V New Yorku zbuja sedaj splošno pozornost sledeči nevsakdanji dogodek: V nekem ta-mošljen hotelu se Jc nastanil lastnik zve-rlnjaka John Danici, kl jc pripeljal s seboj posebno lepega gorila. Samec se pa
ne počull dobro brc/, družice. Ker lina gorila služIti znanstvenikom za proučevanje naravoslovne vede, je prof. Bor-nes, predsednik geografskega društva v Ne\v Yorku, razpisal javno zbiranje denarja, s katerim naj bl se gorili preskrbela samica, po katero pojde posebna ckspedlclja.
X Vročinski val v Pirenejih, V vzhodnih Pirenejih je letos nastopila neznosna vročina. Kar sc zgodi drugače lo poredkoma ob tem času, znašn temperatura v pogorju sedaj 31 stopinj nad ničlo.
Dijaško življenje
Ferijalni Savez
Naša, o dijaškem gibanju slabo poučena javnost navadno podcenjuje izredno važni kulturni pomen dijaške organizacije 'Ferijalni Savez«, ki združuje v svojih vrstah srednješolce, akademike in nčiteljstvo cele Jugoslavije.
Početki te organizacije sogajo v predvojno dobo. Leta 1908. so dijaki iz lastne iniciative ustanovili v Ljubljani »Počitniško zvezo«, koje naloga je bila gojiti med mladino narodno zavest, olajšati svojim članom počitniška potovanja ter pospeševati družabne vezi. Dober del slovensko dijaško zgodovino je združen s tem skromnim pokretom. Blroisrat-ske ozkosrčne avstrijske oblasti so takoj zaslutile v tej organizaciji prve po&etko novega, revolucionarnega nacionalizma. Hotele so zatrotl organizacijo in niso nudile dljaštvu nobenih ugodnosti. Ob izbruhu svetovne vojno je bila organizacija razpuščenn, a mnogi njeni člani so so častno odliknvnli v boju za narodno svobodo. Med mnogimi drugimi sta najbolj znani imeni Ivana Endlicherja in Avgusta Jenka.
Po prevratu 1. 1918. so ustanovili v Beogradu nekdanji člani »Počitniške zveze« sedanji Ferijalni Savez, ki ima že nad 4000 članov. Ideologija in cilji dajejo Ferljnlnemu Sivezu značaj izrazito kulturnega društva. Osnovna misel društvenega programa je, da naj mladi ljudje s potovanji spoznajo našo širno domovino, »e pri tem izobrazijo, poglobijo r narodno življenje, njegovo običaje, mišljenje in čustvovanje ter so pri tem osvobode mnogih predsodkov in medse-hojnlli provincijalnlh nezaupanj. Strem-Henje mlndino po potovanjih pospešuje F. S. s preskrbovanjem voznih olajšav, brezplačnih prenočišč, s ceneno prehrano tor z zgradbo kolonij za bolehne dijake. Akomvno je organizacija šele v prvem razvoju, b! je vendar ustanovila že dokaj lepih kolonij in sicer v Sarajevu, na Avali pri Beogradu, v Topoli (dar kralja Aleksandra) in na Fniški gori. V Sloveniji je prepustil organizaciji g. Kocbek svojo kočo na Molički planini. I/Ctos namerava zgraditi F. S. svojo kolonijo tudi na Bledu ali pa v Bohinjski Bistrici.
Organizacija izdaja tudi brošure, časopise, zemljevide in razglednice v propagandne svrhe, navdušuje dijake za prl-rodne krasot«, pospešuje obisk muzejev, galerij In razstav, pobija analfahetizem ter propagira vzdržnost mladine od alkohola in nikotina. Je to povsem od krep kega idealizma prožet pokret, kl zasluži, da ga javnost vpošteva in po svojih močeh podpira.
V kratkem priredi ljubljanski mestni odbor F. S. svoj cvetlični dan, kojerra skupiček se bo uporabil za zgradbo kolonije v Bohinju in za nabavo posteljne
opremo za prenočišča za potujoče dijak« v Ljubljani. Cvetlični dan so bo vršil pod pokroviteljstvom gospo Mayerjeve, (oproge zdravstvenoga svotnika in g. dr. Stanko Bevka, šefa prosvetnega oddelka. Upati je, da bo naša javnost po svojih močeh podprla ta simpatičen dijaški pokret.
Svet slušateljev ljubljanske univerze.
Začetkom meseca maja si bo izvolila omladina ljubljanske univerze svojo prod stavništvo: svet slušateljev ljubljar.sk« pnlverze, ki bo imel nalogo zastopati iiv toroso vseh ljubljanskih akademikov. Pravila za to reprezentanco, ki so jih sestavila vsa kulturna društva ua iniciativo C. T., so po delegatih drušlov žo sprejeta. Volitve bodo nedvomno viharne, ker so bodo po daljšem presledku zopet merilo moči mod naprednimi in klerikalnimi ;>kadomiki.
Jurldlčna fakulteta v Suhotlct. V preteklem zimskem semestru jo bilo na juridlčnl fakulteti v Suboticl vpisanih 8(19 rednih (317 moških in IS žensk) slušate-ljov in 82 izrednih (80 moških in 2 žen-ski) slušateljev. Vseh slušateljov jo torej bilo 401. Kot dekan jo fungiral dr. Milo-rad Nodoljkovič, kot prodekan pa dr. Codomir Markovio.
Slovansko dijaštvo v Franciji. »La Bulgaric« prinaša od svojega dopisnika informativen članek, o slovanskem di» jaštvu v Parizu, kjer študira sedaj 1200 slovanskih dijakov in siccr 600 Kusov, 300 Jugoslovanov, 100 Poljakov, 100 C c. hov in okoli 100 Bolgarov in Lužičkili Srbov. Slovansko dijaštvo jc organizira« no v društvu »Union ctudiants slavca de Pariš«. Društvo goji pred vsem sini« sel za slovansko vzajemnost in bratstvo.
Akcija bolgarskih akademikov. — Akademiki vseučilišča v Sofiji so nedav« no uprizorili stavko in velike demon« stracije, ker je prosvetno ministrstvo predložilo narodnemu sobranju zakonski načrt, po katerem bi akademiki vsak semester morali plačevati državno pri« stojbino v znesku 400 levov. Radi iz« gredov akademske omladlne jc rektorat sofijsko univerze izključil 40 slušntcljcv ter uvedel preiskavo, da dožcnc, kdo je voditelj stavke. Agronomska fakulteta je ukinila štipendije vsem slušateljem, ki so se udeležili demonstracij. Konflikt šc ni poravnan.
Dunajski visokošolski mednarodni te« čaj. Od 27. avgusta do 16. septembra se bo vršil na Dunaju tretji povojni viso« košolskl tečaj, ki jih prireja dunajska univerza v stremljenju, da si obdrži po možnosti tudi v bodoče ono osrednje in vodilno stališče v podonavskih deže« lah, ki ga je imela nekdai. Ob tej priliki vanja številnih inozemskih učenjakov in strokovnjakov.
boste le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znanem, solidnem, domačem podjetju
______ Drago $chvab, £jubljana, Dvorni trg št. 3.
izSelnjejo v lastni režiji ta sc jamči 21 soliJno Belo I fmvrsi.o bian«. roh» i; iMm m žtMovatt«. za sosnat v ogromni am
2109/a	—	--
Dr. Ljudevit Pivko:
(D. R.
»Mislim včeraj ali pred dvorna dnevoma.« «To je nekaj novega!* Zamislil sem se. Spomni! \om se. da Imamo še drugega oficirja istega imena, Antona Curica, ki jo sedaj pri Vid-tnarjevi četi v VI. armadi. To je katoličan, Bošnjak, iz Dol. Vakufa, in jo prišel šele pred tremi tedni iz Avstrije skupno z onima zloglasnima Cehoma Jungom in Mikuliknm, ki Ma že bila na sumu kot avstrijakanta pri češkem oddelku v Bresci. Najbrž so ju zamenjali ali pa v italijanskih generalnih kvartirjih in informacijskih uradih vobče ne vedo, da imamo dva oficirja istega imena, Čurida in Čurida, Taka pomota bi nam dobro došla, dokler se zamotano vprašanje «drupa» ne pojasni.
Hladna sapa je zavela po vrtu. Tor-r? si je poslal po plašč in tudi jaz °om stopil po pelerino, visečo na hodniku. Prižgal sem si polovico tuknnc in izkušnl izvedeti Sc kaj več o Curi-ču Iti tovnri8ih.
»Moj oficir menda ne v6, da ste mu Pritisnili pečat avstrljakn.ntstva.*
»Deset dni že nisem govoril z njim. Tudi bi no bilo leno ako bi dvomil
Šifrirana pisma
U.P.)
kdo o njegovem poštenju. —■ Cesto sem gledal vaše Jugoslovane in priznavam vam. kapitane, da so mi fizi-jognomije vaših ljudi bile vselej popolnoma jasne. Tudi pri Cehoslovakih je tako. V takih ljudeh se ne skrivajo avstrijski špijoni. To je tudi mnenje polkovnika Smagniotta.«
»Zakaj pa vi Italijani ne poiščete tistih ljudi — zločince, ki lansvrajo v svet lažnive vesti o nezanesljivosti slovanskih borcev, ki se biiejo ob boku sinov italijanskih? Zločinco je tra-ba kaznovati. Pomislite, koliko škode in sramote nam lahko napravijo hudobni jeziki!»
»Tudi inz mislim tako. Toda, kapitane, meni nl znano, odkod Ima,jo naš;i poveljstva te vesti.»
»Jaz vem! Iz Avstrije!* *
»Ha! Ta bi bila lopa!«
»Da, da! Iz Avstrijo! Mi smo tukaj sami idijoti. dasi p' domišljamo, da prekalimo Nemce po bistrosti. Na ita-liianski fronti so se pojavili 1o?ijonar-jl. — Avstrija je pazno zasledovala poročila o dogovoru med Italijo in češkoslovaškim Narodnim svetom, podpisanem dne 21. aiprila 1018 v Palaz-zo Braschi: zbirala io vesti italijan-
skega časopisja o slovanskih legijo-narskih formacijah v Italiji, o rimskih slavnostih dne 24. maja, ko so Ceho-slovaki (1. bataljon 84. polka) prejoii iz rok M. R. ŠtefAnika svoj bojni prapor pred palačo Venozia, ki je bila do vojne last avstrijskega cesarja. Kmalu je Avstrija občutila tudi na fronti novega nasprotnika, ki je prinašal no-leg pušk in petard še drugo nevarnejšo orožje, propagando, s katero so legijonarji jeli razbijati avstrijske vrste. — Tega počenjanja avstrijsko vojno poveljstvo ni moelo in ni smelo mimo prenašati. Ni čudo, da, je iskalo sredstev, s katerimi bi zmanjšalo novo nevarnost, pa tudi sredstev, s katerimi bi ugonobilo vse logijonarsko gibanje. Zdaj nam piše pisma in nas svari pred legijonarji. Italijani čitajo ln — lasje se jim ježijo. Primer »Curič« vatn dokazuje, da smo Idijoti. Nemec v Innsbrncku pri propagandnem uradu je zvedel iz poročil s front", da so nahaja v Italiii lerijonar Curič, in si je izmislil, da bl lahko pisal v Italijo nismo s sledečo vsebino: »Cujte vi, Ttaliinni! Vi ste sicer moji sovražniki, kljub temu pa. vas svarim, — i«r vas spoštujem, kakor spoštujemo vi'->-ške sovražnike. Čuvajte se pred leri-jonarjem Curičem, ki stoj v tajni službi Avstrije . . Tako nekako si mislim nastanek vaših govorov, in naj ma vrac vzame, ako nl tako! Ml tukaj
smo pa idijoti, ker smo dobili iz Avstrijo od neznanega »prijatelja« pismo ln sedaj o njem razpravljamo. Nemec se seveda zgoraj v Innsbrucku muza, smeje in čaka na uspeli, ki ga je dosegel s svojim poročilom. Kaj pravite?«
Razgovori! sem se, ker me je zabaval izraz »gardskega plemiča«. Strmel je in napeto poslušal.
»Kako si predstavljate — pismo iz
Innsbrue.ka?«
Pogodil sem torej.
»Kakor hočete. Radiotelegram — letak iz aeroplana — pismo preko Švice — kakor hočete.«
»Poslušajte, sedaj mo ta stvar zanima. Pravite, da poidete jutri k polkovniku Smagniottu? — Kaj no. vi bi ne imeli nič proti temu. a,ko bi bil jaz navzoč pr! vašem raportu?«
»Ljubo bi ml bilo.»
In tako sva se dogovorila, da se pc-ljeva dopoldno (0. avgusta) v Moglia-no Ve.net«.
vm.
V Mogllann mo je zadržal Rus, kapitan Kobylinskij. po civilnem poklicu menda zdravnik v Genovi. Bradati in zgovorni Rus mo nl pustil 20 minut iz rok. Kadar som mu podajal roko. stoječ z eno nogo že na stopnicah Smagniottovegn urada, me jo vselej iznova zasukal k sebi in mi hitel pripovedovati še nekai. zdal o Rusih.
zdaj o Cehih, zdaj o Srbih. Podpolkovnik Torro jc bi! tačas že pri Sma-gniottu in mu je zvesto poročal o najinem sinočnjem razgovoru v Cappei-ii. Končno se mi jo posrečilo, da sem ušel Kobylinskemu: »Smaorniotto me k!iče na raport in grdo bi bilo, ako bi ne bil točen.«
»Rnznmem. razumem, a popoldne te počakam v Maroccu. Imam ti še mnogo povedati. Pridi in oglej si tudi rusko dobrovoljce! O njih niti nc veš, kaj no. da ne veš nič o ruskih dobrovolj-cih? Lahko bi jih pozdravil! Pridi, pridi, vsi te poznajo po imenu in delu! Veselilo nas bo, ako nns ohiščeš! Jaz jih poprej pripravim in jim povem, kdo ja jugoslovanski kapitan Pivko.-
Kobylinskemu jo vrelo iz ust in nevede se mi ie približal po stopnicah ter bi me bi! spet vrl in zgrabil '/a roko, nko bi so mu no bil naglo umak -nil na hodnik. Bil je oclon izmed ljudi, katerih se težko rešiš, — toda zanimiv iu rlohor človek.
Folkovnik Smagniotto, visok, lep mož širokega in visokega čola. je izrazil zadovoljnost, da sem ga obiskal. Videl sem pa tretjič v življenju; bi! mi jo v najboljšem spominu. Z vsako besodo in vsako kretnjo so jo javljal kot duševni nristokrat.
Po obligatnlh vprašanjih 111 odgovorih glode zdravja in r>oslov je ponudil cicrarete. koio sem odklonil.
Prijavljen je žganj arskih kotlov
Kakor čujemo zahtevajo finančni or« Rani ponekod še vedno, naj izdelovalci in prodajalci žganjarskih kotlov prija« vijo vsako izdelavo, prejem in prodajo kotla ali posameznega dela (n. pr, kape) in naj vodijo kontrolnik o žgalnih pri> pravah, kakor so ga morali voditi po predpisih iz leta 1021.
To postopanje jc nezakonito, ker v točki 140. člena 116. novega trošarinskega pravilnika ic izrccno določeno, tla so vsi dotedanji predpisi o trošarini r.a žganje razveljavljeni, v novih predpi« sili o trošarini na žganje pa o tem, da bi izdelovalci ali prodajalci žganjarskih kotlov moi .li voditi o izdelavi aH pro« daji kako belcžnico ali da hi morali iz« dclavo in prodajo kotlov prijavljati, ni niti besedice.
Ako bi eden ali drugI org.tn od izde» lovalca ali prodajalca žganjarskih kot« lov zahteval, naj vodi kontrolnik ali naj prijavlja izpremembe v številu kotlov, naj ga dotični trgovec vpraša, na pod« stavi katere točke člena 116. trošarin« skega pralinika on to zahteva.
Podobno je z našimi kmetovalci, ki imajo žganjarske kotle. Tudi njim ni treba prijavljati nc tega, da so kotel kupili, niti da so ga prodali ali izposo« dili. Vse to dandanes finančne kontrole prav nič več no briga, ker nc vodi o žganjarskih kotlih nobene evidence več. Če jo pa kje vendarle vodi, jo vodi po« polnoma brez potrebo in brez vsakega smisla.
Nabavo ali oddajo žganjarskega kotla mora prijaviti sedaj lc šc oni, ki kuha žganje zaradi trgovine in iz kupljenih snovi, toda ta mora nabavo žgainc pri« prave vložiti nc že ob nabavi sami tem« več šele 20 dni, preden prične kuhati žganje.
Ker si pa morajo vsi oni, ki kuhajo žganje iz kupljenih snovi zaradi trgo« vinc do 20. maja 1924 nabaviti zbiral« nik, bomo imeli v celi Sloveniji vsega skupaj morda kakih 10 žganjarn, ki bi bile šc dolžne prijavljati izpremembe v stanju žgalnih priprav, ki bi hilc torej smatrati tudi v bodoče še za žganjarne.
Da se gostilničarji in drugi prodajal« ci alkoholnih tekočin smatrajo Ic takrat za podjetnike žganjarn, če kuhajo žga« nje iz kupljenih snovi, nc pa tudi, če ga kuhajo samo iz doma pridelanih sno« vi, smo povedali žc v članku «2ganjarskl kotli gostilničarjev in trgovccvn v 80. številki «Jutra», vendar danes vnovič na to opozarjamo, ker vladajo baje vkljub vsem naredbam in pojasnilom po nekod še danes dvomi, ali je gostilničar ki ima žganjarski kotel, smatrati za pod« jetnika žganjarne, ki si ho moral na« haviti zbiralnik ali nc. Odgovor je prav lahek: Oni gostilničar, ki hoče kuhati žganje edinole šc iz lastnih, t. J. doma pridelanih snovi, sc nc smatra za podjet nika žganjarne in jc torej glede kotla (nc pa glede nakuhanega žganja) vsake kontrole prost, oni pa, ki hoče kuhati iganje tudi iz tujih (kupljenih, od dru« god dobljenih) snovi, se pa smatra za podjetnika žganiarnc in si bo moral na« Daviti zbiralnik.
Ker stane ureditev žganjarne po novih predpisih najmanj 25.000 dinarjev, se bodo naši gostilničarji in trgovci mo« ra!i pač omejiti le še na kuhanje žganja i i domu pridelanih snovi in prepustiti kuhanje žganja iz tujih snovi tistim par žganjarnam, ki si bodo nabavile zbi« nilnike.
Ob tej priliki opozarjamo posestnike Žganjarskih kotlov, ki imajo šc vedno na hišah svoječasno predpisano oznnč« bo žgavne, da smejo tablice z napisom •Zganjarna® brez skrbi odstraniti. Taki napisi ostanejo le še pri obrtnih žganjar« nah.

Tržna poročila
Zagrebški tedenski sojem (80. t. m.). Sejem je bil jako slab, ker se jo danes vršil letni sejem v Veliki Gorici. Inozemskih kupcev jo bilo prav neznatno število. Cone za kg živo teže: voli domači I. 14.5 do 15.75, II. 13 do 14, III. 12 do 13, bosanski I. 13 do 14, II. 11 do 13, III. 0 do 11, biki 12.5 do 13.5, krave domače I. 13 do 14, II. 12 do 12.5, III. 10 do 11, junci domači I. 14 do 15, II. 18 do 14, bosanski 11 do 18, telice domače I. 13 do 11, II. 12.5 do 135, bosanske 111.11 do 12, teleta 15 dn IG, svinjo ne-plb.no 21 do 22, pitans 22.5 do 24, prasci do enogn lota 18 do 20, preko enega leta 10 do 20 Din. Konje za komad: težki 12.0(10 do 15.000, lahki 10.000 do 11.0C0, kmetijski COOO do 7000, jezdni 8000 do 10.000 Din. Konji za klanje 2.5 do 4 Din kilogram živo težo. Krma: seno nepreša-no I. 125 do 128, II. 100 do 112, prešano 150, otava J 30 do 102, detelja in lucerna 140 do 17o, slama I. 100 do 125, II. 75 do 1P0 Din za 100 kg.
Tržaški sladkorni trg. Iz Trsta poro« čajo: Povpraševanje jc zadovoljivo, toda dc znatnejših zaključkov nc pride zbog previsoko zahtevanih ccn. Zadnje dni so bilo nastopne ccnc: madžarski peščeni in kristalni sladkor, promptno in do mal i Lst. 26.5 do 26.10; češkoslovaški norma!« ni kristalni, promptno in do maja Lst. 26.10 do 27.75; češkoslovaški fini kristal, nt, promptno in do maja Lst. 27 do 28; v kockah, promptno in do maja Lst. 28 do 28.15; concassč, promptno in do maja I.st. 27.10 do 28 per 1C00 kg.
Natančnejšo v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Ogromno število ustavitev plačil nn Dunaju. Z Dunaja poročajo, da jo bilo tekom dobrih dveh tednov prijavljenih 85 ustavitev plačil.
= Priprave za kartelnl zakon v Češkoslovaški. Iz Prago javljajo: Češkoslovaška vlada pripravlja načrt zakona, ki bi uredil vprašanjo kartelov v Češkoslovaški. Zakon naj bi preprečal snova-njo kartelov, udruženj itd. v svrho uničenja manjših podjetij in oškodovanja korsumentov z blagom slabše kakovosti tor z višanjem con. Svrhn zakonit no bo ukinitev kartelov, temveč samo državna kontrola kartelnih pogodb.
Češkoslovaška zmnanja trgovina v I. četrtletji!
Češkoslovaški statistični državni urad Je objavi! te dni uvozne številke za marc l čemer je podan pregled celokupne eunanje trgovine v prvem četrtletju te« ga leta.
Izvoz jc znašal v marcu 1341.0 milijo« na, a uvoz 1124.2 milijona Kč (aktivum 217.8 milijona Kč); v februarju: izvoz 1254.1 milijona, uvoz 1245.5 milijona Kč (aktivum 8.6 milijona Kč). V marcu je torej napram februarju izvoz porasel za 87.8 milijona Kč, dočim jc uvoz padci ea 121.3 milijona Kč. Pri uvozu so zlasti padle tekstilne sirovinc. V januarju jc imela, knkor smo žc poročali, Češkoslo« vaška pasivno trgovinsko bilanco, in si« cer je znašal v tem mcsccu uvoz 809.7 milijona Kč, izvoz pa ie 800.2 milijona Kč (pasivum 9.5 milijona Kč). Za celo prvo četrtletje t. 1. znaša torej skupen aktivum 216.9 milijona Kč; in je torej manjši nego za mesec marc sam.
Najvažnejše blago, ki ga jc uvozila Češkoslovaška v prvem četrtletju t. 1., jc bilo po skupinah (v oklepajih vred« nost v milijonih Kč): bombaž, sukanec in izdelki iz njega (737.3), volna, suka« nec in izdelki iz nje (415.5), žito, slad itd. (272.3), živina za klanje in vprego (180.3), masti (179.2), svila in svileni iz« delki (96.7), konoplja, lan, juta in tako dalje (95.2), sadje, sočivjo (78.4).
—	Poljskn zunanja trgovina v I. 1923.
Iz Varšave poročajo: Iz ravnokar objavljenih statističnih podatkov'o poljski trgovinski bilanci za 1. 1023. jo razvidno, da jo vrednost uvozi v tem času znašala 1„110,474.000 (v 1. 1022. 844,584.000) zlatih frankov, a vrednost izvoza vsoto 1,.195,586.000 (v 1. 1922. 055,150.000) zlatih frankov. Po vrednosti najvažnejši izvozni predmet ja bil premog, potem sledijo kovinski izdelki, bombažno blago, lesni polfabrikati, sladkor, volneno blago, sirov los, cink, petrolejski produkti. Izvažala jo Poljska največ v Nemčijo, potom v Romunijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Zcdinjcno državo. Uvozila pa jo Poljska po vrednosti (skupine); gotovo blago (kovinski izdelki, bombaž, volno itd.), sirovine, živila, polizdelke, živo živino, razno blago. Uvozila jo največ iz Nemčijo, potem iz Zedinjenih držav, Avstrije, Češkoslovaško, Itumunijo.
= Eden največjih konkurzov v Budimpešti. lz Budimpešto poročajo, da je prišla v konkurz bančna tvrdka Emil VVeiss in sin. Skupna škoda od tega konkurza znaša okrog 510 milijard mK in je to nedvomno eden največjih kon-kursov v Budimpešti.
= Pomanjkanje denarja v Madžarski so v zadnjem času velo občuti v vsem madžarskem gospodarskem življenju. Vzrok temu je v tem, da so vlada prizadeva, da poravna še pred začetkom sanacijsko akcije in pred ustanovitvijo notno banko stare državno dolgove, ki znašajo nekaj sto milijard mK. V to svrho so so uporabila vplačila prisilnega posojila, potom so re vzeli iz prometa raznovrstni denarni zneski. Pričakuje se, da so bodo vsi dolgovi v kratkem času poravnali in bo potom zopet nastopilo olajšanjo kritičnega stanja na denarnem trgu.
—	Svoboden Izvoz červoncev Iz Rusijo. Ruska vlada je dovolila prost izvoz červoncev lz Rusijo.
—	Pasivnost trgovinske bilance Švice za 1. 1923. znaša 482 milijonov švicarskih frankov in je znatno večja, nego jo bila v lotu 1022.
= Temelji nove carinske tarife. Iz Beograda poročajo: Nova carinska tarifa bo v precejšnji mori odgovarjala zahtevam gospodarskih krogov. Besedilo zakonskega načrta v carinski tarifi se je popolnoma na novo predelalo, pri čemor so je izvedla stroga enotnost nomenklar ture v vsem besedilu. Popolnoma na novo so so izdelali nastopni deli tarife: los in lesni izdelki, stoklo, papir, železo in železno blago. Nova tarifa bo obsegala 700 številk, torej za 80 voč nego stara. Pri tarifi se je ukinil dosedanji sistem dvojnih carinskih postavk, to jo minimalno in maksimalno tarife. Načrt novo tarife jo izdelan na podlagi avtonomno ! tarifo in je zgrajen v znamenju poseb-i no izdatnih zaščitnih carin. Zaščitne ca-I rir.e imajo svrho, oteževati izvoz gotovih predmetov, predvsem sirovin, s čeri.':.' bi »o umetno povečala ponudba v tiiz':m*t7u 'In bi sc pogoji domačo pro-'Udav«; izboljšali. Po novi tarifi so bo arinf.ki nsdavok določal po stvarni res-ničvrnu tečaju zlata odgovarjajoči parit/ti. Nova tarifa v vsom zasleduje Čim večji izvoz in opušča finančne carino. Kakor se poroča, jo načrt žo dogotovljen in doposlon vsom gospodarskim institucijam v državi, da izjavijo svoje mišljenje gledo končno stilizacije.
= Statistika naše zunanje trgovine za I. 1922., izdaja Generalno direkcijo carin, je izšla in ;.e more kupiti za. ceno 100 Din pri vsaki glavni carinarnici.
s= Oddaje in predaje. Pri odelenju za mornarico v Zemtinti so ho vršila dno 20. maja ofertalna licitacija gledo izdelovanja 3090 belih mornarskih oblek iz blaga, ki ga dn odelonjo za mornarico. — Direkcija šum v Sarajevu bo prodala dne 20. mnja na javni dražbi okoli 25.000 kubičnih metrov iglastcra Jesa na panju.
obče prepovedan. Sokolski glasbeni zbo« ri lahko sodelujejo samo pri lastnih dru« štvenih prireditvah in lahko brezplačno pomagajo sosednim sokolskim uli prija« teljsklm društvom. — Tako jo na Če« škem, če bi bila ta praksa tudi za naše razmere primerna, je vprašanje.
Italijanski gimnasti sc pridno pri« pravljajo na svoj izlet, ki se vrši letos v Florenci. Po vseh večjih krajih v pro« vinci so sc izvršili tehnični tečaji, kjer so sc predelale vaje za zlet in kjer sc jo dejal pouk za razne priprave, ki so pev trebne za uspešen potek zleta. Obisk v tečajih jc bil velik, iz česar sklepajo, da bo tudi zlet dobro obiskan. ČOS pošlje na zlet v Florcnco svojega poročevalca, sicer se pa zleta vsled zaposlenosti do« ma nc bo udeležila.
Beograjski Sokoli v Zagrebu
Beogradska Sokolstvo se jc odločilo, da vrne bratskemu društvu v Zagrebu posel in da pri tej priliki pokaže, kako deluje in napreduje Sokolstvo v Bco« gradu. V torek dopoldne so prispeli btogradski Sokoli v Zagreb s posebnim vlakom. Veličasten pa tudi nad vse pri« srčen, zares bratski je bil sprejem od strar.i Zagrebčanov. Zagrebško Sokol« stvo in nešteta množica občinstva je bilo zbranega na kolodvoru ter jo navdu šciio pozdravljalo Beograjčane, enako tudi v mestu samemu, kjer so bili beo« gradski Sokoli povsod prijazno spre« jeti.
Zvečer sc jc vršila v gledališču sve« čana sokolska akademija, ki je uspela preko pričakovanja. Glcdališčo je bilo do zadnjega mesta napolnjeno in po lo« žah je bilo videti nnjodličnejše zastop« nike Zagreba, med njimi tudi češki kon zul in starosta JSS br. Gangl. S svira« njem narodnih himen je bila otvorjena akademija, nakar je povzel besedo sta« rosta Sokolskcga društva v Beogradu br. Momir Korunovič, ki je v vznesenih in bratskih besedah pozdravil Zagreb in njegovo Sokolstvo, povdarjajoč, da pri« haja Sokolstvo iz našega Beograda v naš Zagreb. Občinstvo je z viharnim pri trjevanjem soglašalo z besedami brata staroste.
Nato jc beogradsko Sokolstvo izvaja« lo sedem telovadnih točk, in sicer s ta« ko preciznostjo in clcganco, da je oča« ralo vse navzoče občinstvo. Soglasna sodba vseh je bila, da jc beogradsko Sokolstvo na vrhuncu sedanjo telovadne zmožnosti in da nc zaostaja niti za Za« grehom niti za Ljubljano. Zlasti ugodno je vplivala raznovrstnost različnih vaj, ki so jih izvajali posamezni odddelki. Moška deca jc izvajala vaje na pesem Adam je imel sedem sinov, ženski na« rnščaj pa vaje s trakovi. Posebno lepe so bile vaje z žogami, izvajane po mo> škem naraščaju pa tudi ženska dcca ni zaostajala s svojimi punčkami. Člani so nastopili s težkimi vajami izvajanimi na stalkah. Ta točka jc bila ena najboljših vsega sporeda obenem pa tudi brezhibno izvajana, članice so izvajale v dcvcticl vaje s snežnimi kepami tudi brezhibno. Kot zadnjo točko pred odmorom so po« kazali člani proste vaje od br. Vojino« viča «ScIjački radovi», ki so določeno za letošnji pokrajinski zlet v Sarajevu. Vaje, ki predstavljajo razna kmetiška opravila, so bile predelane izvrstno in občinstvo jc burno odobravalo ta na« stop, ki mu je bil tako po vsebini ka« kor tudi po izvedbi jako všeč, vaje so res učinkovite in nc pretežke.
Med odmorom se je zbralo na odru del zagrebškega in heogradskega Sokol« stva. V imenu Zagrebčanov je pozdra« vil goste br. Bogunovič, Sokolsko dru> štvo Beograd pa je poklonilo Sokolske« mu društvu I. v Zagrebu krasen trak za prapor. Vihar navdušenja je napolnil v tem trenutku gledališče.
Po odmoru so izvajali člani, članico ter moški in ženski naraščaj iz Beograda šc šest telovadnih točk, od katerih za« služijo posebno priznanje vaje enajsto« rice moškega naraščaja in vaje s siti, ki so jih izvajale članice.
Po krasno uspeli akademiji, ki je za« dovoljila vse gledalce, so ie zbralo vse Sokolstvo v Sokolani v Bogovičevi ul. h komersu, ki ga je otvoril starosta so« kolskcga društva I. v Zagrebu brat dr. Lazar Car. Za njim je br. Hcumcr po« zdravil v toplih besedah vse goste in do mače občinstvo. Zahvalil se mu je v imenu JSS br. Gangl, ki je v svojem govoru poudarjal pomen edinstva jugo« slovenskega naroda, ki ga zlasti Sokol« stvo goji in širi med narodom. Njegove besede so izzvale vihar odobravanja. Br. Pero Lazarcvič iz Beograda je izročil Sokolskcmu društvu I. v Zagrebu krasen bronast kip, ki predstavlja jugoslovcn« skega vojaka v polni vojni opremi ter originalno sliko Topole.
V bratski slogi in pri najlepšem raz« položenju jc potekel večer v veseli in prijetni družbi Bcogradčanov in Zagreb« čnnov, ki so vsi toplo občutili, da tudi Zagreli še čuti za državno in jugoslovcn sko edinstvo.
Šport
Dunajski »Slovan" v Ljubljani
Iliriji se je posrečilo, da je dobila za dvakratno gostovanje v Ljubljani dunajski S. K. Slovan. Slovan jc lani po lepili uspehih, zlasti proti svojemu najmočnejšemu rlvalu drugega razreda S. K. (ler-mania prešel v I. razred ter tudi letos v prvenstveni konkurenci dosegel več krasnih zmag, da Je deli časa bil na čelu prvenstvene tabele pred Rapidoin, Amaterji, Vlcnno in Sportklubom. Slovan bo tudi vsekakor najmočnejši inozemski klub, ki Je v zadnjih letih nastopil pri nas. Prejšnji teden jc bil na turneji po Poljskem proti najmočnejšim tainošnjini klubom ter dosegel lepe izide, o katerih smo žc poročali. Lani jc nastopil tudi v naši državi, in sicer v Zagrebu proti Oradjanske-mu, ki ga je dvakrat premagal.
V moštvu Slovana, kl nastopi v svoji prvi postavi, se nahajajo igralci, ki so znani vsemu športnemu svetu. Naj omenimo desno krilo Ekla, ki je nastopil enajstkrat v reprezentativnih tekmah Avstrije in Dunaja, srednjega krilca Baar, ki jc igral osemkrat v reprezentanci Avstrije in Prage, ter desno in levo zvezo Hancla in 13ul!o. Bulla je, preden jc pristopil k Slovanu, igral pri praški Spartl. Od branilcev Slovana je zlasti znan Pojar I, kl jc fizično najmočnejši branilec dunajskih moštev.
Jasno je, da bo Imela Ilirija proti temu moštvu težko stališče. Vendar pa smemo z ozirom na zadnjo tekmo z dunajsko Ostinarko, pri kateri sc jc Ilirija v polju pokazala kot enako vreden nasprotnik, kl jc doživel tako hud poraz le vsled svoje neodločnosti pred golom, upravičeno upati, da bo dosegla časten Izid. 2e pri prvenstveni tekmi s Herme-som so Ilirijanl popravili svojo glavno napako. Menimo, da tudi proti tako močnemu nasprotniku kot je dunajski Slo-
Sijajna zmaga
v naj tež&vaejši
dirki sveta
na 321 km — 4500 ovinkov. Zmagovaleo V Muggiore (Harlov David-snu). Pobijo lanski rokord za 1 uro 6 Bok, II. De Simone (HarIey Davidsou). Naj ožja dirka sveta, rožena 1. 1924 potil*, ima 4 krat IIurloy.DavidBona kot zmagovalca in sicer v letih l'J20, 1921, 1928, 1924.
Harley-Davidson Motor Go,
Glavno zastopstvo: O. Žužek, Ljubljana
Soduaui.lt.	Tel. int-461,
van, ne bo zopet zagrešila ono, knr ne prinese golov. Tekma bo vsekakor ena najbolj zanimivih, pri kateri bodo prišli na svoj račun tudi najbolj razvajeni športniki.
Sobotna tekma se prične ob 17'45, v nedeljo pa ob 15'30. Predprodajo vstopnic Jc prevzela tvrdka J. Gorcc. Zniža, nc vstopnice za dijake, vojake in redno članstvo se dobijo le v predprodaji.
Prvenstvena tekma Ilirija: Jadran v Ljubllani, so vrši danes ob 17*30 na igrišču Primorja; prvenstvena tekma rezervnih moštev se vrši kot predigra ob 16. uri. SK Jadran razpolaga trenotno s solidnim moštvom, ki je zmožno nuditi Iliriji najtrši odpor ter doseči dober rezultat. Dosedanje stanje prv. tabele I. razreda v Ljubljani: Ilirija 6 točk, Mer-mes In Jadran po 1 točko; v včerajšnji notici smo pomotoma navedli, da Ima Hcrmes 2 In Jadran 0 točk.
SK Primorje v Ljubljani. Danes ob 18.30 sestanek vseli nogometnih moštev v garderobi na Igrišču. Nogometni trening vsak torek, sredo, četrtek In petek,
S. K. Ilirija, Ljubljana. Poživljamo red-no In podporno članstvo, da se zanesljivo udeleži današnjega sestanka ob 20. v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Zadeva je izredne važnosti! — Tajnik.
Klub kolesarjev tn motoelklistov 'II! rila» v Ljubljani priredi danes, 1. maja popoldne klubski izlet na Orosuplje. — Zbirališče ob 1. popoldne na vrtu pri Novem svetu, Oosposvetska ccsta. Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor.
Lastnik iu izdajatelj Konzorcij <Jutra>. Odgovorni urednik Fr. Broiovič. Tisk Delniško tiskarne, <i d. v Ljubljani
Sokolske godbe nn Češkem. Pred sodstvo ČOS je odločilo, da je prepove« dano vsem sokolskim godbenlm in tro« bentaškim zborom (afnfaram) sodclova« ti zo plačo pri katerihkoli podjetjih in zabavah. Naziv »sokolska aodba» ie v
Penilja In letovišče
j
v gradu Preddvor nrl Kranja v Sloveniji.
Krušni solnfina lega no vznožju velikanov Alp Orlnt tvca ln Storfiča. — Ozračje po zdravnikih dokazano lekovlto. Velike žums. izvrstna prilika za bribolazco in tnriste in
rckonvalesconte. Stalne gledališke predstave novo osnovanega gledališkega druitva. — Krnane kopeli, velik park, pomije. — Zraflne voliko sobe. Oskrba prvovmtna, brana obilna pri zelo nizkih cenah. — Telefon ln pošta v penziii. Vae loto otvorjono. P iglae.lve na vodstvo penzljo
4S8/a
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in jih je prijetno nositi. 722/a
■i ziii a d. d.
=5 v Ljubljani
prodaja
127
vaeli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ln razpečava na debelo
inozemski premo
vsake vrsto In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketo
promethi zhuod zn premog, d. d., o ipipi
- Miklošičevi oosli Hcv. 16,11, -
inf^iltiin iiii lili mi iiihiiiiiiijiiiiiiyh i ribo
Avto
najboljšem stanju, fttirl-: eedežen, samo prvovrstne I znamke, primerno oprTmljrn, i ft» kupi. Ponudbo na upvavo 1 ,,Jutra" pod ,,Avto 455".
6588
BU„, .»ka b«m«dt M p.r o .nopluvinl.- la J.»lt»v m nhu »..k. Km«1» 1 Dla - PrlobJnl.lo a. I« malt oglasi. kl „ piaAMl t «»r.J Pl.«. M lahko tudi » znamkah Na Tpratanla odgovarja uprava la, 6. Ja T.raJanju prlloten. namka M od lovor Ui Manipulacijah. »rl.t»Jbl»a <% Dla«.
^iurkovSč, HistSč
Jiirievaisje na lj. gradu
V nedeljo dne četrfga maja vsi na grad po srečo raja! Ka konj' bo prišel av. J ur' pomladno nam odpirat duri. 1'ripcljl žena ti možlčka, lel rad bi spil en liter cvička! pa mu 60 bolj korajža zrase, paj kupi b! še pol klobase! l'oicm dobi labko 60 pjva, če ga hudi denar razriva.
Prodajalka
Izvežbana v papirni stroki, ne sprejme takoj. — Ponudbe pod „Paplr ln galanterija" na upravo „Jutra". 8825
Brivskega pomočnika
sprejme v stalno službo KoStamaj, brivec v Celju.
8855
I Iščem služkinjo
1. majem, za vsa domača
KovaSki pomočnik
Išče službe kjerkoli v Sloveniji. — Naslov pove uprava „Jutra'.	8991
Knjigovodja
porfekten bilanclst, 2ell premeniti mesto. Eventuelno za dopoldan ali popoldan. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vesten".	8755
Naprodaj eo knjige:
Lavstik ..Zbranl spisi", kom-pl.; Jurčič ..Zbranl splei".
Vinogradsko posestvo
ob okrajni cesti pri Mariboru, krasna solnčna lega, velik sadonosnik, travniki, njive, 3 hiše, velik Inventar.
Ut^meSjena 1939. C.
Objavljena 1897. E.
15. letna deklica
Vesela bosta nad sporedom, J i- majem za ™ domača b, ^	,a kakl g|-
ki sa .8ll!*L .EApo.r_ed^?J., _ .Jutra".	8863 vllJ'i da bi se učila Jn dru-
Ia trapistovski sir
Za Metoda evet'ga ln Cirila ee slavuost bo le-ta vršila. Prirode jo rodoljubi Iz 6ent Petra,
lel ne boje «e vsakga vetra. Zato v nedeljo vsak na grad, kdor Ima svet'ga Jurja rad!
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf
8863
Oženjenega hlapca
kl bi žena prevzela prašičerejo, on pa delal ln samostojno vodil kmetijstvo in gojil živino, se takoj 6prejme. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava Jutra". 0103
Izurjenega polirja
•£ večletno prakso za visoke - -	stavbo sprejmemo takoj. Po-
Hugon HlbSer, Ljubijaua, nu<ibe do 3. t. m. na upravo Vavazorjev trg. Državni ua- „jutra" pod Slfro „Pollr". ptavJJencl Imajo popust. 051	9155
Obleke po meri	Knjigovodja
Izdeluje najsolidneje in naj- 3e sprejme v večjem Indu-ceneje modua krojačulca Ja- atrijskem podjetju v Marl-fcob Smorojc, Poljanska c. t>oru. Samo popolnoma vešče »t. 12.	0138 moči naj se javijo z naved-
bo zahtevkov pod ..Knjigo
po 80 Dln tu7 franko pošta - , ,	,, ,	aH železniška postaja, nudi
ga dola opravljala. Prosi za jjor, m,!!, Kočevje. 7975
hrano ln stanovanje, gre I______________
tudi na deželo. Naslov pove
krasen ..Ljubljanski Zvon", kompl. v originalnih platnicah in kompl. ,Dunaj. Zvon' z vsemi prilogami. — Polzve eo v Matični knjigarni.
0017
uprava ..Jutra",
0127

Pohištvo:
dve postelji z žlmnleaml, mize, stoli, omara ter drugo pohištvo, se proda v Gosposki ulici 0/II. 0056
Tovorni avto
trltoneki, z dobro gumo, prodam po zelo nizki ceni. Pojasnila dnje Lennold Tro-bevšek, trgovina, Blanca pri
Sevnici.	0051)
Lep briijantni prstan
moški ln zlata ura, se ceno proda. Kje, pove upr. .Jutra" 0054
Modistka Z. Gorjanc 4 Co., Ljubljana, Ev. Petra ce»ta št. 27. poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila slamnikov In svilenih klobukov. Postrežba točna.	720
Amater-fotografi, po;:or!
Za IzvrSltev vseh del se priporoča fotograf Hugon Hlb-6er, Ljubljana, Valvazorjov trg.	050
vodja" na Maribor.
upravo
Jutra". 9156
Starinske omare
prodam. Naslov pove uprava
„Jutra".	8055
Staro, liio železo
v vagonskih množinah, dobavljam kupcu, kl plača najvišje. — Ponudbe: Novo mesto, poštni predal št. 5.
0072
Majhno posestvo
prav lepo ln doblCkanosno. v prijaznem svetovno znanem kopališču Rimske toplice, ae radi družinskih razmer zelo ugodno proda. Kupcu takoj vso na ra-eoo-lago. Potrebni kapital Dln 100.000, oetalo po dogovoru. Samo resnim kupcem daje podrobna pojasnila lastnik P. 6terk, modna trgovina LJubljani, Stari trg št. )8.
0036
Proizvaja ss na dan 5 vagonov mila.
Obvešča p. n. občinstvo, ila se udeleži
III. zagrebškega veH.esa.jrna.
od 27. aprila do 5. maja t. 1. v poslopju B, skupina X, mesto št. 165.	i76&/a
Na semnju bodo razstavljeni vzorni vseh naših mil zaradi proaieda In prejema naročit.
Vila v Logatcu
va« Cervlca St. 8, par minut od kolodvora, »e proda. — Vefi se polzvo lBtctam.
9118
Dobro idoCa trgovina
z deželnimi pridelki, bo odda na najprometnejftem kraju z vsemi naslovi odjemalcev na debelo — radi tzse-lltve. Naslov pove uprava ,.Jutra".	8558
Stavbne parcele
I pod Rožnikom, prvovrstna ! (kanalizacija, vodovod, elektrika), pojo« dveh cest, — Rudolf Lasenlk, Maribor.
8075
Fotograf Hugon Hibšer j {^jiaJ-OŽajjte,
re priporoča Amater-fotogrs-	in
fom sa IzvrSltev vseli del. — | KSiCJaS«* I« Ljubljana, Valvasorjev trj?_ j ^9ZŠIrŽSlii$G
nJUTf*0"2
Mesarijo
4a prometnem kraju, se vzame v najem; grem tudi za družabnika v večje podjetje. Popisa se prosi pod „Sam« •kl mesar" na podružnico ,.Jutra" v Mariboru. 8060
m
(iščejo)
Inženjer agronomije
s 41ctno vodilno veletrgov-eko, 21stno inozemsko strokovno prakso, znanjem Sest. Jezikov, s kapitalom 100.000 do 150.000 Din, Energičen, želi prlmerneg;; mesta. — Pouudbe pod „291etcu pod-jotou" na podružnico .Jutra' v Mariboru.	8061
Ključavničar, pomočnik
ln vodovodni Instalater, l&čo mosta takoj v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo ,Jutra' pod „Marljlv" 0022
Mehanik
z dobrimi Izpričevali, vešč popravljanja in montiranja etrojev, betoniranja ln vseh betonskih del. dobor risar, . .	_	išče službe aH dela. CenJ.
(modroec).— Priporočam ae ponudbe pod ..Zanesljiv me-
Dirkalno kolo
skoraj novo, se zaradi od- j hoda k vojakom, zelo ugodno proda. Naslov pove upr. ..Jutra".	0062
Motocikel
„Peugot", 5 HP, 3 brzine, moderen in v lzbornem stanju, se prodn. Naslov povo uprava „Jutra".	0039
Razno pohištvo
se bo prodajalo na Valva-zorjevem trgu št. 3 dno 2. maja 1024. ob 14. url. 0050
Sode (200—7001)
od žganja ln vina, p m radi eelitve F. Cvek v Kam niku.	8886
Najugodnejša preskrba
Lepo zemljiSČe
se proda za celjskim kolodvorom tik Voglajne, obsegajoče približno dva orala, ograjeno, travnik, njiva, lep vrt, sadno drevja, shramba za krmo, »vinjaki in majhno »	«„ _«„. - - n a rn stanovanje. — Pripravno za
^ t« šek, Narodni dom v Celju.
4 stroji
za kemično čiščenje obleke se takoj po ugodni ceni prodajo. Naslov: fiprager. Maribor, Kopltarjova ulica 12.
8068 čt. 4
s kurivom. Drva lz trdega lesa (od rezki od žage iu parket) in žaganje oddaja po znatno eniSairi ceni. dokler traja zaloga, Ivan filška, tovarna parket ln parna isga Liubljani, Metelkova "lica 8317
Pri nakupu pohištva
fikokor ne zamudite ogledati cl mojo zalogo vsakovrstnih oprav za spalno ln jedilne »obe od nnjprlproetejfte do najfinejšo vrste, kakor tudi pisalne mize, kuhinjske oprave, predsobo in Žlmnlee
ka cenjena, vsa v to stroko spadajoča naročila. — Samo rolldni domači Izdelki. Cene konkurenčne. Josip Andlo-vlc, zaloga pohištva. Ko-nunskega ulica 28 (zraven costilne Brezovšek.) 0100
Instrukcije
flnje akademik srednješol-rera. Cenjene dopise je po-»lati na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Akademik". 0123
(dobe)
Dekle za vse
t znanjem nemščine, se IS^e. — Ponudbe na naslov : Podpukovnik Ojorgjevlč, Ze-mun, Kralja Petra ulica 33.
8853
hanlk" na upravo ..Jutra".
0020
Gospodična
a primerno šolsko Izobrazbo, želi mesta blagajnlčarko ali prodajalke v trafiki, event. v trgovini. — Naslov pove uprava „Jutra".	0015
Stavbenika
« prakso ali pa absolventa srednje tehniške šole stavb, »troke. sprejme v stalno na-tKefiCenJe podjetjo v LJubljani. Reflektira so na mlajše
Boljše dekle
lell službe kot natakarica (začetnica) v boljši gostilni. Naslov pove uprava „Jutra" 8908
Absolvent
dvorazredne trgovske šole, z nekaj prakse, zmožen strojepisja. slovenskega, srbo-hrvatskega ln nemškega Jezika, želi primerne službe v kakem trgovskem ali Industrijskem podjetju. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upr. ,,Jutra" pod šifro ..Takoj ali pozneje". 0078
šofer
zanesljiv ln vc&č vsakega popravila pri stroju, Iščo službo za takojšnji nastop. — Naslov povo uprava „Jutra".	8782
„Movj" oglasi v Mariboru
Inscrentc v Mariboru tn okolici opozarjamo, tla sprelema podružnica «Jutra» v Mariboru, Barvarska ulica t (tel. 22) vse oglase po izvirnih cenah. Posreduje tudi brezplačno ponudbe, ki se lahko naslavljalo na podružnico. 'Jutro* le v Mariborski oblasti nazbolj razštrlen dnevnik, uspeh oglasov le siguren. Prepričale sc!
Majhna hiša v Ljubljani
n prostim staDoronJenj. re kupi. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ftlfro „Dom".
0001
HISa z vrtom v Zg. ŠiSki
Ke proda po zelo usodni ceni. Naalov pove uprnva „Jutra" 0093
Moško kolo
se proda. Naslov pove upr. .Jutra".	0131
FotograSiinl aparat
18 X 18. z vsemi potrebščinami, prodam. Naslov p°ve uprava „Jutra".	913T
Parni kotel
20 m*, stoječ, proda Rojman na Jeilcl.	8800
Družabnika
ključavničarsko obrt ličo. Potrebni kapital 6000 i 0b JuiDl iel. Dln. Pismene ponudbo na upravo „Jutra" pod ,,Obrt".
9123
Čistokrvne pse:
dobermana, brta In fftksterl-erja, kupim. — Ponudbe ni naalov: J. UrSIf. 6v. Juri) 007-5
Prvovreino brivsko In
Zafetno podjetje
v prijaznem gorskem kraju
obetajoče dober uspeh, l&čo cent prodam. Naslov 20.000 dinarjev posojila ii uprava „Jutra". t
zgrudbo bISIce. Ponudbe z I	________
vltino obresti na upravo ..Jutra" pod ,,Podjetje".
tlll
Klavir
kratek, dobro ohranjen, po- I
** " pove 0135
5000 Din posojila
Išfo drž. urndnlk proti poroštvu, 20 odst. obrestmi In vrnitvi v mesečnih obrokih. Cenjene ponudbe na upravo „JuUa" pod ..Zanesljiv 15".
9124
Delnic Dcbrov. banko
so pod ugodnimi pogoji proda večja množina. Ponudbo pod ,.Prilika"
Gospodična
skoro ves dan odsotna, išfo zračno, čedno opremljeno sobo b separatnim vhodom, če lo mogoče z dobro domačo hrano v mestu ali na po-riferljl. Plačam dobro. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Udobnost".	0066
Moško kolo
znamko ,.Styrla", sc proda.
Jutra" 9150
Naslov pove uprava
Otroški voziček
so proda. Naslov pove upr. ..Jutra".	8927
»oči. Ponudbe s pogoji na M«l,nnH-nrc!ri upravo ,,Jutra" pod značko iViClItUllKarSKl
.Stavbenik 2000"
značko OOol
pomočnik
Vajenec
sprejme za medlčarsko lu slaščičarsko obrt. Naslov pri upravi „Jutra". 9159
rok ln pošten, 18 Išče službe. — Samperl, Nova vas St. 79, Ptuj.	9081
pridnih let star,
Elegantna kočija
popolnoma prenovljena, črna, se proda po ugodni ceni. — Naalov pove uprava ..Jutra" 0001
Motorno kolo
znamke ..Motosokosch" 3 ln pol PS, z dvema prestavama, kakor novo in motorno kolo znamko ..Nekersulm", Izde-____| lek 1923, 4 PS, ee po ugodni ceni prodasta. — Josip Senlca, Domžale.	0090
Pekovski pomočnik
Vfsten, pošten ln samostojen. se Išfte. PlaCa po dogovoru. -- Predstaviti se Je osebno. — K. čadež, Krauj.
9132
Plačilna natakarica
dobro izurjena, spretna ra-čunarica, z večletno prakso, iščo mesta stalno ali za so-zono. Cenjene ponudbe pod šifro ..Plačilna" na upravo ,,Jutra".	9105
Omara za led
ln kotel za aeetilinsko razsvetljavo, V3e v dobrem stanju, proda po ugodni ceni A. Franc, posestnik v Metliki.	8005
Dva otroška vozička
(1 velik ln 1 majhen) dobro ohranjena, ee ceno pro-dasta. Ogleda se Jih lahko pri upravitelju graščine na Kodeljevem.	9114
300 kg vodotop. stekla
(Wasserglas) prodam pe ugodni ceni. — Josip Molek, Metlika, trgovina z Jajci.
9096
Strokovnjak
» izdelovanju umetnega kamenja in pokladalec teraca, se sprejmeta za stalno. — lastnoročno pisauo ponudbe z navedbo stanu, f-tarostl in dosedanje službe ter zahtevo Plače je poslati pod šifro ..Umetni kamen" na upravo ..Jutra".	9042
Avto - omnibus
30 HP Dlon Bouton v po«
Otroški voziček
okoraj nov, popolnoma po-nlkljan, zelene barve, prodam. Istotsm ee proda tudi moška obleka. — Ogleda se lahko vsak dopoldan v Hrenovi ulici 7/1.	9107
3 obleke za deklice
od 5—10 let, So malo rabljene, bele etaminaste, pripravne za birmo, se prodajo za nizko ceno. Naslov v upravi „Jutra".	0158
Na stanovanje
event. samo na hrano, se sprejme takoj gospod. — Naslov pove uprava ..Jutra" 0157
Na stanov. In hrano
sprejmem eno aH dve gospodični. Naslov povo uprava „Jutra".	0128
.Jutra".
upravo 9160
Privatni uradnik
akademsko lzob.ažen, 28 let star, najboljših lastnosti in nazorov, želi znanja z inteligentno. dobro situlrano
..blondinko" ali „čmko" od 18—24 let. kl bi mu bila ideal in tolažba. Vdova brez otrok ni izključena. Le resne ponudbe o sliko, katera so vrne, na upravo ..Jutru'* Mero". Dlskreclja 7,n-002S
Kdor bož« ka) prodati Kdor hoče kaj kupili Kdor lite tlulbe Itd. ta naj iosertra v Jutru" o
knlinsUn vodo, parfume, pottaMeiuo za negovanje zob, kože, nohtov ter nctiovitnie las, toaletu^ potrebščine, brivsko potrebščino tur v po poticb-Siino r.a. inaskir»njo. Posebnost lisno mre?ice, enostavne iu dvojne priporoča sto7/a
Parfumcrija ..SIRMOII"
Ljubljana, Pod Trančo I (zrittli čevljarskega imiL).
2UB7 'a
Javna dražba.
Podpisani odsek bo razprodaj al dne S. maja 1.1. ob 10. url približno
pod .. jamčena a častjo.
Gospodje astronomi
ki KO zapazili zvezdice v smeri Ježice, naj Javijo svoja opazovallš&a blestečim so zvezdicam pod šifro „Rme-jajo ee" na upravo ..Jutra" 9139
Različno pohištvo
od 5 eob ln druge različne stvari prodam. Wolfova ulica 3 I. nadstr.	0126
Opremljeno sobo
s hrano, posebnim vhodom, električno razsvetljavo, išče miren, soliden uradnik v bližini Tabora. — Cenjene ponudbe z navedbo zahtev na upravo ..Jutra" pod ..Miren uradnik".	8956
MeaeČno sobo
lepo opremljeno, se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi ..Jutra".	8985
Zamenja se stanovanje
v Vodmatu, koncem tramvajske proge, obstoječe lz 1 veliko sobe, kuhinje in prl-tlklin, za večje v mestu, proti dobri nagradi. Ponudbe pod ..Dobra nagrada" na upravo ..Jutra".	8880
Nȣf!tIlllO
Plemenite kose eo doSle. Kdor želi lete, naj ml takoj Ponudbe na upravo ,,Jutra"
Stanovanje
solnčno ln suho, ua periferiji, 2 sobi b prltikllnaml in gredo za zelenjavo, se. zamenja za stnnovanje v sredini mesta od 2—4 sob. —
Mesarjeva hči
Čez 30 let stara se želi po-ročitl z mesarjem z nekaj premoženja, za povzdlgo trgovine. — Resne ponudbe s sliko, kl se vrne takoj, pod „8rečna bodočnost" na podružnico ..Jutra" v Mariboru.	8953
Gostilna pri Slamiču
_a Glinoah — prvovrstna vina, gorka in mrzla Jedila, vrt In krogljlšče. — Cene zmerne! Za obilen obisk se priporoča J. Slamlč. 9065
Za pomlad!
Kavarna ln gostilna ,,Pod
klanjčkom", Pot v Rožno dolino, se priporoča. Odprta Že ob R. url vijutraj. Izletniki v okolico dobe dobro kavo, likerje itd. Postrežba točna In solidna. Vino Čez ulico 1 Dln ceneje. Sprejemajo ?e ; abonoutl na hrano. Obedi do pol 8. ure.	8738
sporoči množino ln velikost. Plemenite kose, za katero vsako se Jamči, razpošiljam komisijo do konca julija.
Skladiščnik
sedeži se poceni r^oda. Ponudbe pod Hermlu. *vas, vesten ln pošten, zmožen platnica v Vojnlku k Ce-vseh pisarniških poslov, kl jju>	8036
bi položil lnbko tudi kavcijo, žel namestitve v LJubljani. Dopisi so prosijo pod šifro ..Skladiščnik ' na Aloma Comoany, Ljubljana.
8005
------.	-i a * auuiibiju uo nun ia juiiju.
polnoma dobrem stanju zpJO j Polovica kos ne plača v 30 a .	pQ pPejemUj druga po-
lovica ob končani sezijl, ev.
Inkasant
_____ ____s kavcijo, zmožen tudi pl-
| sarniških poslov, želi pre-
Fotografski pomočnik	ToZ^i
Opalograf
so neprodana ln nerabne ko' se sprejmejo nazaj. Vsak trgovec lahko svoji utrankl jamči za dobro kakovost te
samo par- nakup raznih brusnih kam-
pod ,.Ugodno".
0110
Kot sostanovalec
se sprejmo sol Men gospod, Naslov povo uprava ,,Jutra" J060
Stanovanje
ltose!' —* Obenem "priporočam f«"^« <?	"».'I«
znižani ccni. ..Zora", družba	n.aJ_nJf:1'h;„t,r.";k^n'u!"
z o. z. v Ljubljeni, Kralja Petra trs 2, pritličje. 882»
Motorno kolo
renčnlb eenth. Mihae l O-'iT-
na treh parcelah, od katerih je prva 5 druga 20 in tretja 60 minut oddaljena od postaje Javornik. Reflektanti naj se zglase ob določeni uri pri Jerneju Jenko, Javornik št. 10. Kdor želi ogledati les že preje, naj se zglasi istotam.
Gospodarski odsek Javornik,
9 mm 9GSK f).
Po znižanih cenah s
prodaja zaradi preselitve	tj
trgovina Marije R, oglje ve %
v Ljubljani, Lingarjcva ulica 4.
V zalogi ima razno sukno, cajge, kotenino, t.o-	m
lir, ejtportni cvilih za ššimuice, odeje, belo, rja-	D
vo za rjuhe. nioSko in žensko perilo, kravato	H
in drobnarije. Zimsko blago pod lastno ceno.	H
Nihče naj ne zamudi ugodno prilike!	jjj
Samo So nekaj dni. 2128-a	M
B
bepk st rffira <vsm se?! «B>sa c« ,.a a
©"fcSfcML J C57&T &
Na dobro dom. hrano
ae sprejme neltaj gospodov. Rimska cesta 211, levo.
9154
lansko sečnje kupi
Ludvik Ileršie, Ljubljana-Friškove
is vse, mlajša moč, dober retuger, se aprejme pri fotografu HlbSer v Ljubljani.
3082
renče. "Dopisi ,« prosijo pod Bkoraj n0T0, j m pol HP, „Inkaaant'| na Aloma	SB p0 Ir|0 ugodni ceni proda
pany, Ljubljana.
8002
Frizerka
tefra manlklranja ln ondu-llranja. ae sprejme v dobro f!3o. M. KeflS, frizerka, Ve-"kl Dečkerek.	7211 pod ..Prodajalka".
Prodajalka
Izučena meiiane stroke, lel! premeniti službo. Gre tudi v samo špecerijsko trgovino, najraje na deželo. — Naslov pove uprava ..Jutra'
H. Demlar, Celovlka c
00. 8780
Prodam:
Fucbs StttengescblcMe, Sest knjig - HUtte de« tnglner.
Tien, v\Bnfa gora.
9145
Polnojarmenik
(Oattcr) 65 em, kupim./ — CenJ. ponudbe pod „Gatter" na upravo ,,Jutra". 004S
- Tascbenbucb, 8 knjige - so kllp, Sirj07a 5 m, vlso-
„„__ Otlo Lueger L e x I k o n der 80,8 gesnmniten Tecbnlk, 7 knjig
kost čcs. 2 m, v hrastovem aH mehko pleskanem lssu
ln prltlklin, IRčem za takoj. Na vlfilno nsjeranlno so oziram. Cenjene, ponudbe na upravo ...Tutra" pod ..Stanovanje s 1. majem". 0151
Opremljeno sobo
s brano, električno razsvetljavo, v sredini mesta, se odda solidnemu gospodu. — Naslov v upravi „Jutra".
0147
na dobavo jtilij-oktober 1924. Punndbo za lopo, zdravo in ravno blago, ki mora biti 4 metre dolgo in imeti premera v sredini od 25 cm navzgor z navedbo množine, roka dobavo in cene za kubični meter, franko vagon, nakladalna postaja, piosimo na naslov: Mulej & Comp., lesna industrijska in trgovska družba, BLED 2.	2079 »
Sire^mc se deklica
Natakarica
»M 15 let stara k enemu vcSča slov., nemščine ln hr-
otroku ns deželo, proti do-w| plači ali pa popolni oskr-"I. Nastopi lahko takoj. -vsled natančnega dogovora » Pustiti natančni naslov T "Pnivl ..Jutra" pod »Ifro
• Veselje do otrok" do 2. m»Ja t. 1.	8858
Pekovskega pomofnlka
Jttfektnega T Izdelovanju
'»»sušnega peciva. ■ se llče *» takojšnji nastop. Pred-
J"«'- imajo oni. kt
zaposleni v luksuznih "»mah. Pismene ponudbe _ Jiaslov: H. Wlesler »Inovl, kot strojnik
vafečne, pridna ln poštena, teli premeniti meato. Nanlov pove uprava ,,Jutra" pod ..Natakarica". B080
Strojni klJuSavnlfar
« večletno prakso, vcB8 vseh popravil pri parnib In drugih etrojlh, Izprašan stroje-vortia na ozkotirnih lokomotivah, vel« avtogenlčnega | varjeuja In rezanja, z dobrimi spričevali tUdI o aluj- |
- Polzve se v SkofJI ulici	all aveml Vratml tza
6t. 15, pritličje.
Lepa, velika klet
sredini mesta, pripravna vinsko trgovino ali go
duuui .11 u.duit iiu.uj,	. luonu ll.uuuu .11
predelltev pisarne). Ponudbo stilno, se odda v najem. —
Avto-Wanderer
v dobrem stanju z 2 sedeli (oden za drugim). 8/12 PS, se proda, VpraSanja na upr. ..Jutra" pod ,.V. J." 8586
Sedlo
In uzdo, fino. malo rabljeno, prodam. Naalov pove uprava ..Jutra".	80S6
upravo ..Jutra" ..Steklena stana".
pod 0142
Javor,levih hlodov
bellb, I. In II. vrste, od 30 cm ln 2 m naprej za dobavo meseca maje 1024 ku-
Slm vsako mnotioo. Pnmid-e sauio franko vogon s navedbo mnollne ln cene na ..Stanlva", Celje. 8045
Mizarji, pozorl Kupimo stiskalnico (fur-
Ponudbe Je poslati na poStnl predal St. 3, Ljubljana.
9148

t
Lepo skladišče
v sredini mesta, se takoj odda. Polzve se v LJubljani, Stari trg lla/II. 0116
bpii	' ^taK^f šHL* »	al. dobro ohr..
dbe na blizu Ljubljane ~ Or, tudi leose. po jako nizki ceni, njone kozle (FurnlerbcM z »iSo?*. kot etri Ml, - Ponudbe na razpošilja .v vsaki količini htaslml J1I.H Ermnn^ft
ZssrVb! P«trlniilt»° >Ulc. 73 upravo'Jutra" pod značko M. Oplotnlk, trgovec, Str- Ajhsr.
'	g7()7 i ..gtroinlk",	8094 i mec url Rogatcu. 8851, nad Ljubljano
mizarstvo 4.
St, Vid
8318 • noot".
Trgovina
na zelo prometnem kraju rtežple, z mednim blagom In deželnimi pridelki, so da v nnjera. — Interesenti ee naj
blagovolijo Javiti lo tisti, ki razpolavnjo najmenl h 100.000 Dln na upravnlštvo ..Jutra" pod „Zlata bodoč
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanrem na7DM)jamo tužno vest, da je naša ljubljena, dobra teta, gospodična
včeraj oh «/, 12- »" ponoči v 83 letu starosti vdano v Gospodu zaspala.
Pogreli bla?o pokojnico ho v četrtek dno 1. maja ob 8. uri popoldne iz driavne aploSne bolnico na pokopaliSčo k Sv. Križu. Br. ma5e zaduSnico so bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 80. aprila 1924.	2124/a
Žalujočo rodbino:
Beeek, Jakša, Lavrlč, Slatnar.
VJ20 I
Zdelo se mu je gotovo, da sc je teh podjetij proti njemu udeležila tudi Florenca, in vrhu tega jc zveza dcklice s temi lopovi dokazana tudi z najdbo listka v osmem zvezku Sliakc-speareja. Dve novi smrti sta nadalje pomnožili število dosedanjih, smrt Ancenisova in smrt šoferjeva. Kako naj sc razloži vloga, ki jo ima v tej vrsti smrtnih slučajev roka nc-znanca? čudno je bilo nadalje tudi to, da se je običajno življenje v palači na Burbonskeni trgu nadaljevalo, kakor da se ui sploh nič zgodilo in da je vse v najlepšem redu. Florenca je prihajala vsako jutro s korespondenco in prebrala glasno don Luisu članke, kl so sc tikali njega ali pa Morningtonove zadeve. Nikdar sc ni niti z bcscdico omenil dogodek zadnjih dni in don Luis se je čutil varnega; z dekletom je govoril vedro in brezskrbno kakor takrat, ko jo je videl prvič.
Toda s kakšnim mrzličnim interesom io jc opazoval skrivaj! Kako je sledil vsaki njeni kretnji, vsaki premembi njenega obraza, kako je razmišljal!
Nazadnje jc prišel do naslednje domneve: ^Najbrže misli dedič Morningtonove dediščine, da sem jaz njegov nasprotnik iu da sem jaz kriv smrti drugih njegovih prednikov in morda Morningtona samega. Sedaj se mi skriva in sc me skuša iz-nebiti in pri tem se morda poslužuje Gastona Sauveranda ali tega dekleta ali obojih ali pa... prav za prav sam ne vem, kaj naj kombiniram... Siccr pa, saj so na svetu tudi ljudje, ki ubijajo samo iz radosti nad ubijanjem 1.. •>
Nekega jutra mu dcklica pravi:
«Novinc trde, da je novi dogodek pripravljen za nocoj!«
«Za nocoj?« vpraša Perenna presenečen. «Kakšen dogodek?«
«Da!» mu odgovarja dekle, «za nocoj,« in mu pokaže članek. Danes imamo petindvajsetega aprila in informacije, ki ste jih vi sami dali policiji, pravijo, da pride v palačo na Boule-vardu Sucliet vsakih deset dni novo pismo od pokojnega inženjerja. Pravijo tudi, da bo palača zletela v zrak onega večera, ko se prikaže peto in zadnje pismo...»
.lc li to pripovedovanje — izzivanje? Morda mu je hotela dali razumeti za vsako ccno in vkljub vsem zaprekam, da bodo pisma, za katera je on izvedel iz misterijoznega zapisa, najdenega v njenih knjigah izginila? Strme jo pogleda, toda ona sc nc premeni, niti barve nc menja.
»Zares, nocoj, in nič me ne more zadržati, da bi tudi jaz ne prišel tjakaj!«
Dekle jc baš hotelo odgovoriti, toda še enkrat prisili svoje občutke, da umolknejo. Danes je don Luis zelo pazil nase. Obedoval je v neki restavraciji, potem je poklical Mazcrouxja in mu naročil, naj strogo pazi na vse prihajajoče in odhajajoče, ki prestopijo prag njegove palače. Popoldne gospodična Lc-vasseurova ni zapustila svojega bivališča. Zvečer ukaže Perenna Mazcrouxjcvim agentom, naj slede vsakomur, ki pride iz palače.
Ob desetih prispe brigadir v delavnico inženjerja Fauvillea, kjer ga Perenna že pričakuje. Z njim sta podnačelnik Wcber in šc dva agenta. Mazerouxja pokliče Perenna k oknu in mu natllioma pravi:
«Priznaj mi, da mi ne zaupajo ali da me že celo sumničijo!«
«Ne! Dokler jc policijski prefekt Desmalions, se nimate bati ničesar. Samo Wcber trdi neprestano in pa šc nekaj drugih takšnih, da ste le vi podjetnik v vsej tej stvari.«
«V kakšno svrho?«
«V svrho, da najdete dokazila, ki naj bi obreinenjala Ano Marijo Fauvillcovo in da jo spravite v obsodbo. Zato sem jaz sam zahteval, naj bi bila prisotna tudi podnačelnik \Veber hi dva njemu vdana agenta. Tako bomo vsaj štirje, in sicer trije vaši nasprotniki, ki bomo vsi skupaj morali kot svedoki potrditi vašo dobro vero.«
Perenna je zadovoljen s pojasnilom, vsakdo zavzema svoje mesto in dogovore se, v kakšnem vrstnem redu bodo bedeli, po dva in dva seveda. Prej so še najbolj natančno preiskali vse prostore in zlasti zgornjo izbico, v kateri je navadno spal Hipolitov sin: vsa vrata so bila zaklenjena s ključi In še posebej zavarovana z zapahi. O enajstih- so ugasnili velika električno svetilko v sredi.
Don Luis in Wcber sta jedva zaspala in noč je potekla s popolno mirnostjo. Toda ko so ob šestih zjutraj odprli stražniki zaklopnice oken in je dnevna svetloba razsvetlila improvizirano spalnico, evo... je že zopet ležalo na mizi novo pismo. Točno enako kakor prvikrat!
Po prvem presenečenju jc podnačelnik vzel to pismo, ukazal, da sc ga ne sme nikdo dotakniti ali prebrati, in ga je nato odnesel k policijskemu prefektu. Imelo je, kakor se je pozneje izvedelo iz novin, sledečo vsebino:
«Videl sem! Saj mc razumeš, prijatelj moj dragi, je-li? Videl sem ga! Sprehajal se je po nekem potu, v šumi, ovratnik je imel privihan in klobuk potisnjen na oči, pa sem ga vseeno spoznal. On mene ni videl. Bil je že mrak. Toda jaz sem ga spoznal. Spoznal sem tudi srebrni ročaj na palici iz ebenovine, Bil jc on, točno on, prekleti! Evo ga torej tukaj, v Parizu, vkljub dani obljubi! Gaston Sauvcrand jc v Parizu! Razumeš-Ii, koliko je strahote v tem dejstvu? Ce je tukaj, potem to znači, da ima namene, da hoče nekaj podvzeti. Ta človek je strašen! To pomeni, da jc moja smrt odločena! Kako strašno krivica mi dela ta človek! Ukradel mi je že mojo srečo, sedaj mi streže še po življenju. Bojim se ga!«
Centrala za SHS:
pernati
Sircger šivalni stroji, Bsurnev& Co., York 709/a Predala na obroke
Marulitieva ul, 5
Diprefe-specijalitete
pušinio iz prihrankov na 10 do 20% nem popustu, i ki ga dobimo od tvrdke
I!. SlBkcvce mi li. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
Prijatelj, pojdi in stori tudi ti takol iv
S T1USSP0RT1RA	Podružnico:
> CARINI	713a 3AKES
' VSliLADIŠČA	JESENICE
Informaolje brezplačno:
Lastna skladišča spojena z železniškim tirom
Spediožja
SetaliSčo prestolonaslednika 1'otra 7
$ Restavracija Iv. Sitar %
Toplice na. 2>olenjs3*em
#
W	—----- -—-—--
^	Krasne zračne lego.	17 tujskih sob jiK
itj	nudi p. n gostom oskrbo po poljubni izberi za dnevno ceno 50 Din- ^K
t-v,	Na razpolago lastni gozdi in ribolov. Omnibus Straža-Toplice Mf. 205S pri vsakem vlaku. — Točna postrežba.
isL	•	M
' cftSiH
prvovrstni letošnji izdelek
Kapton Dlan. ©55'
2010/a
franko ambalaza, franko postaja Maribor. Za večji odjem zahtevajte posebno ponudbo.
Gaspari & Faninger, Maribor.
Zalivala.
Za vse nam izraženo srčno sočutje ob priliki težke izgube našega očeta, gospoda
kakor ludi za časteče spremstvo dragega ranjkega k večnemu počitku izrekamo vsem udeležnikom naša srčno hvalo.
POTMIKE
lo prvovrstne moči, dobro vpeljano v živilski stroki (za Jugoslavijo, razdeljeno v tri rajone) iš''e za takoj tovarna živil. Ponudbo pod „Živila" na upravo „Jutra", Maribor.	2074
Sodarska zadruga y Tacnju pod Šmarno goro
nnili
vsakovrstne sode
— kletno io transportne — U slavonske hrastovino po dnevnih cenah.	suo/a

en moderni pourfniftt
po zelo nizkih tenah v cahiilitl indusiriji
A» KUF CJ
Uubl.ana, Qosposka
■"J
nni 'ivr-Tnana
JHTd a-j
so ti-le tehnični predmeti, že rabljeni, & ven-
i av skoro novi: 1 motor na sesalni olin 20 KS; 1 motor ua sesalni plin 10 KS s popolnoma
novim generatorjem; t bencinski motor 14 KS; 1 premična lokomobila 20 KS; 1 premična lokomobila 15 KS; 1 premičen motor na sesalni plin 16 KS, skoro
nov, razstavni komad; 1 jarmenik Igater) bOO min.	2105 a
Vso odda po zelo ugodnih cenah Jng.-liureau MIlan Vulet>6 v Brnu (češkos ovaška rep.iblika), Silnif-ni 6.

Potnika ali zastopnika
za Banat in Baeko išre za takojšnji nastop industrijsko podjetje tekstilne, modne stroke.
Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, znanja jezikov in zahtevkov na poštni predal 133 Ljubljana. silfra
c msnta Mam most
potrebuje sosi/a
izvežbane pečarje pri etažnih in predornih pečeh za pečenje cemonta. Sprejme se tudi nadjiačar, ki prevzaino odgovornost za vse peči in pečarje, kakor tudi za dobri cementni klinker iu za zadostno količino. Nadalje so sprejmejo 3 mlinarji in na imlinar za sirovi in cementni obrat. Prednost imajo tisti, ki sami izvršujejo tjakaj spadajoča popravila. Nastop službo po možnosti 12. maja 1924. Pismeno in osebne ponudbe na Ravnateljstvo Tovarne cementa Zidani most.
ISčomo samostojno
2128-a
Zl/6t)a
Zaradi opustitve najemnine Celjske
opekarne prodajam po 8SF* zelo nizki ceni ^
prvovrstni žlebnjak (Falzziegel) last-
.nega izdelka. Zaloga samo na Ljubljanski cesti (zaloga lesa Paymann). Pisarna na Krekovem trgu št. 8, nasproti kolodvora.
Rudolf Schmidt
stavbenik
Celje, Krekov trg 8
korespondentiiije
za slovensko ln nemiko korespondenco. Re
llektiramo samo na boljSo moc z večletno skušnjo v liukšuem večjem trgovskem podjetju; prednost imajo take reflektantinie, ki so zmožno slovenske in nemške steuografiie in ako mog- čo voSčo dopisovania v sriio-hrvaškem jeziku. Obdrue ponnd' o z navedlio ?a;1etne plače je nasloviti na tvrdko; Sohnolda,- & Vorovaok, trgovina z žclozniuo v Ljubljani.
Cementni
m ni
oddam no ugodni coni, radi izpraznitvo prostora za stavbo. Velike zaloge cevi vseh dimenzij, plošče za tlak itd. — Tvornica co-montnih izdelkov Jos. Clhlftč, Vodovodna c 1 Ljubljana	19U6»
V valom lastnem interesa ie, da si ogledato precizno in čisto dovršene vezenino pri mehaničnem ve*an u STatok i Sobeto, Ljubljana, Dalmatinova,
(poleg hotela Štrukelj). IzvrSuie po naročilu v okusni sestavi, spalno in jedilu« garnituro, postelno perilo iu vsa v to stroko spadajoča dola. 2061-a 10«', popusta.
Zsdriiija za izuoz iaiec, r. z. z n. i, St. 3urli ob že!.
0 i! 011 zoor
hi se urSi e fcfrtsk dne S. mala 1.1. ob 9. uri v prostorih g. Rlajnška u Št. Juriju ob pž. žcL
DNEVNI RED:
1.)	Pozdrav načelnika.
2.)	Prečitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.)	Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v preteklem letu-
4.)	Predlaganje računskega zaključka za leto 1923.
5.)	Predlog za spremembo pravil.
G.) Volitev nadzorstva.	2106/»
7.) Slučajnosti.
Po § 31. pravil sklepa občni zbor veljavno, čo je zastopan najmanj deseti del zadružničarjev, v slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnovnim redotn drug občni zbor, ki ja sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružničarjev.
LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanje vlog, nakup ln proilaja vsakovrstnih vrednostnih papiijsv, deviz ln vulnt, borzna naročila, predujmi ln krediti vsake vrste, eskompt ln inkaso manlo tor nakazila v tn- In Inozemstvo, s.ife deposits Itd. Itd. Brzojavke: Krodit Llnhljuna • Ttlofoa 40, 457 ln 648