'S'-'
A A
60 ^
00200
PRIM

OSRt.0«-^
p ■? •'2 KOPE.P
•fv-V.\'.C0
\ 6600^
Poštnina plačana » gotovini	_	»•
Abb. poslale 1 gruppo CitiHa 5UU IlT
DNEVNIK
Leto XXXIX. Št. 85 (11.501)
TRST, torek, 12. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
LOGIKA SILE SE POSLUŽUJE NAJBOLJ PODLIH SREDSTEV ZA DOSEGO SVOJIH CILJEV
Umor predstavnika PLO Sartavija na Portugalskem koristi le nasprotnikom politike dialoga in miru
Portugalske oblasti aretirale nekega maroškega državljana, ki je baje vpleten v atentat - V Amanu propadel Reaganov mirovni načrt za Bližnji vzhod
«Ameriški mir» le še zgodovina
Nedeljski sklep jordanskega kralja Huseina, da ne bo sodeloval na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih, <ne v svojem in ne v i-menu drugih», je po vsem sodeč dokončno pokopal vizije «ameriške-ga miru» na Bližnjem vzhodu. Reaganov načrt roma sedaj v predal In pozabo kot toliko drugih pred njim, ki so skušali reševati bliž-njevzhodnje vprašanje, ne da bi u-Poštevali neodtujljive pravice Palestincev do lastne domovine in samostojne države. In prav v tem je o-snovni razlog za sedanji neuspeh, ni pa edini.
Vprašanje palestinske domovine je namreč Reaganov načrt obšel s kompromisno rešitvijo federacije z Jordanijo, kar je na tihem marsikatera zmerna arabska država o-cenjevala kot pameten korak. PLO je načrt takoj zavrnila, a je obenem pokazala neobičajno zanimanje. še večje zanimanje! pa je pokazal hašemitski suveren, ki bi moral odigrati ključno vlogo pri reševanju vprašanja zasedenih arabskih ozemelj, obenem pa se je takega pristopa tudi bal, saj ni hotel postati grešni kozel vsega razdvojenega arabskega sveta, če bi pogajanja propadla. Izraelsko obnašanje je namreč hudo pogojevalo teko jordanske kot palestinske o-dločitve.
Beginova vlada je zavračala Reaganov mirovni načrt in ni bila pripravljena na nobeno koncesijo, ki bi v arabskih vrstah vzbudila vsaj vtis, da si Tel Aviv želi resno pristop iti k novemu mirovnemu procesu. Nepopustljivost glede libanonske krize,.kjer se izraelska soldateska noče umakniti, nasilje na zasedenih arabskih ozemljih in ne nazadnje objestno vztrajanje pri nadaljnjem naseljevanju Židov na palestinski zemlji, niso bila jamstva za uspeh.
Reagan je v zadnjih dneh postavil na kocko ves svoj ugled in vpliv na zmerne arabske države, o njegova zagotovila, da bo pritisnil na Izrael, niso prepričala nikogar. Sklep o začasni odložitvi dobave 75 lovskih bombnikov F-16 Iz-Taelu je bil premajhen pritisk, saj se je medtem nemoteno nadaljevalo pošiljanje druge vojaške ponoči izraelski vojski, da ne omenimo gospodarske, brez katere bi hracl kaj kmalu propadel. Prav teko je bilo nezadostno jamstvo, da je Reaganova administracija z zalcasnitvijo končno odkrila in podprla resolucijo 242 varnostnega sveta, ki zahteva umik Izraela z vseh območij okupiranih v vojni leta 1967. Namig Sircem, naj se ne bojijo za svoje Golansko višavje, ki si ga je Izrael dejansko že anek-tiral, je bil torej očiten. Prav tako jo Reaganova administracija opu-stila nedavne trditve, da je novi načrt le nadaljevanje campdavid-skega mirovnega procesa.
Namigi in obljube brez konkretni1 pritiskov na glavnega krivca za bližnjevzhodno krizo pa so bili po vsem razumljivo obsojeni na pro-Pod. Reaganova administracija je izgubilu edinstveno priložnost, da tji vsilila svoj mir Palestincem in Izraelcem. Z včerajšnjo objavo izolskih načrtov za naseljevanje Zidov na zasedenih arabskih ozem-Vih, pa je za Reaganovo administracijo propadlo tudi upanje, da bi na prihodnjem izrednem arabskem vrhu v Maroku zmerne in Pvoomeriške arabske države sestavile kak nov kompromisni predlog, ki se ne bi preveč oddaljeval od Joganovega načrta.
Ob tem neuspehu se bo moral "/oshington na vse kriplje potruditi■ da zajezi in nevtralizira vse večji sovjetski vpliv na Bližnjem vzhodu. Znaki tega i>rodiranja, ki dopovedujejo novo blokovsko kon-frontacijo v tem delu sveta, so tvenutno bolj malo zaznavni, a fevarni za ameriške interese. Sovjetska zveza je Siriji poslala najsodobnejše protiletalsko orožje, Gadafi je zahteval libi.isko-sovjeski sporazum o prijateljstvu in vzajem-n‘ pomoči, Moskva se po ohladitvi Ponovno zbližuje z Bagdadom, sovjetska diplomacija pa je na Bliž-nJem vzhodu aktivna kot malo kdaj v.Preteklosti, saj se obiski raznih visokih državnih predstavnikov vrstijo drug za drugim.
Ob vsem tem kol vedno v preteklosti bodo težke račune polagale Predvsem arabske države, predvsem pa Palestinci, ki so se v zad-djem obdobju s precejšnjim uspehom otresli odvisnosti od nekaterih arabslcih dižav, a se bi lahko sedaj znašli v vrtincu blokovske konfron-tacije.
VOJKO COLJA
LIZBONA, AMAN — Streli, ki so ,v nedeljo ugasili življenje predstavnika PLO Isarna Sartavija na kongresu socialistične internacionale v portugaLski Albufeiri, ne smejo ugasiti upanja, da bosta dialog in pravična sprava zmagala nad sedanjo logiko sile na Bližnjem vzhodu. V grobem so to misli vseh državnikov in politikov, ki so v nedeljo in včeraj najodločneje obsodili umor »človeka dialoga«. Palestinca, ki je v evropski levici in v dialogu z naprednimi židovskimi in izraelskimi organizacijami videl pot za politič-
no rešitev bližnjevzhodnega zapleta.
Svet pa se sedaj upravičeno sprašuje, kdo je za umori politično najsposobnejših Palestincev. Portugalske oblasti so predsinočnjim v Lizboni aretirale 26-letnega maroškega državljana iz Casablance Jusufija al-Avata, ki ga obtožujejo, da je vpleten v nedeljski atentat. Avata je namreč zapustil Albufeiro s taksijem le nekaj minut po atentatu. Pri njem niso našli orožja, le precejšnjo vsoto denarja. Preiskovalci ne izključujejo, da je njegov beg iz Albufeire služil kot kamuflaža za pravega atentatorja. Morilec je nam-
reč pokazal precejšnjo stopnjo »profesionalnosti*, da si je gotovo poskrbel tudi varen umik, ki ga taksi seveda ne more jamčiti. Po pričevanju Sartavijevega sodelavca Anvar-ja Eseha, ki je bil v atentatu ranjen v noge, rta bila atentatorja dva in ne ie eden, kot to trdijo portugalski preiskovalci.
Vesti o preiskavi so medtem izredno skope. Portugalci z zadrego molčijo nad očitki, da so premalo poskrbeli za varnost na kongresu socialistične internacionale. Tajnik PSI Craxi je ob včerajšnjem povratku v Rim poudaril težko odgo-
ZA NOVE DELOVNE POGODBE
Stavka v industriji in manifestacija 21. t.m.
RIM — Več kot 4 milijone in-drustrijskih delavcev bo stopilo v četrtek, 21. t.m. v vsedržavno stavko, da podprejo sindikalna prizadevanja za obnovitev delovne pogodbe in pritiskajo na delodajalce, ki zavlačujejo pogajanja. Sklep je sprejelo sinoči tajništvo enotne sindikalne zveze CG1L - CISL - UIL na sestanku s tajniki prizadetih strok kovinarjev, tekstilcev, gradbincev in drugih kategorij. Stavka bo trajala 4 ure. čas prekinitve dela pa bodo določili sindikati na pokrajinski ravni v skladu z manifestacijami in sindikalnimi shodi, ki jih bodo sočasno priredili v vseh večjih mestih.
V uradnem sporočilu, ki so ga izdali po sestanku, sindikalna zveza poudarja, da so že minili skoraj 3 meseci od podpisa sporazuma o stroških za delovno silo, a delodajalci še ve-
dno onemogočajo sklepanje novih delovnih pogodb za temeljne stroke industrije. Zato sindikat obsoja neodgovornost Confindustrie in poziva združenje državnih podjetij lntersind na pospešitev pogajanj za pogodbo kovinarjev, ki naj bi se zaključila v prihodnjih dneh. Sindikalisti so pojasnili, da bodo stavke oproščene vse kategorije, ki bi medtem sklenile nove delovne pogodbe.
O obnovitvi delovnih pogodb bo jutri razpravljalo tudi vodstvo Confindustrie, ki vztraja na svojih nepopustljivih stališčih. »Jastrebi* v zvezi indu-, strijcev nasprotujejo celo pogodbi, ki so jo nedavno sklenili lastniki tovarn obutve, katerih predsednik Bossi je moral odstopiti. Jutri bodo zato izrekli strokovnemu združenju grajo. nekateri pa celo grozijo z izključitvijo iz Confindustrie.
vomost Portugalske, da ji ni uspelo preprečiti atentata.
Odgovornost za atentat pa si do sedaj lastita dve organizaciji, palestinska oporečniška skupina pro-iraškega Abu Nidala in neka »Iberska komanda proti terorizmu*, ki podpira Izrael in cionizem. Včeraj pa je povsem nepričakovano atentat opravičila tudi proirska »Ljudska fronta za osvoboditev Palestine*, ki ima svoje predstavnike v PLO. V Damasku so namreč sporočili, »da je moral Sartavi umreti kot Sadat, saj je to usoda vseh izdajalcev, ki spletkarijo proti svoji domovini in svojemu narodu*. Kaj to pomeni, še ni jasno, PLO je takoj po atentatu poudarila, da navsezadnje ni niti važno čigava je bila morilska roka, važno je. kdo jo je oborožil in komu služi sedanji umor.
Jaser Arafat dolži za atentat i-zraelsko protiobveščevalno tajno službo «Mossad». Vloga proiraške-ga Abu Nidala, ki ga je PLO obsodila na smrt, je namreč skrajno dvomljiva. Tako na Bližnjem vzhodu kot tudi v Evropi marsikdo navaja sum, da bi bil lahko Nidal le nebogljeno orodje v rokah izraelskih agentov. Mimo vsega tega pa je vsem na dlani, da so na pohodu dialogu nasprotne sile, ki jim umori, napetost in permanentna nesi-gumost na Bližnjem vzhodu samo koristijo.
V tej luči marsikdo že ocenjuje sklep jordanskega kralja Huseina, da ne bo zastopal palestinskih interesov v Reganovem bližnjevzhod-nem mirovnem načrtu, kot zmago radikalnega krila v PLO. Paleslin-sko-jordanska pogajanja so namreč že vzbujala upanje, da bo Arafat poveril hašemitskemu suverenu nehvaležno vlogo zastopnika palestinskih interesov. V nedeljo le ne i-uij u-: po atentatu v Albufeiri pa je prišlo do preokreta. PLO ni več pristajala na sporazum in Husein se je odpovedal svoji vlogi. Za Reagana je to dokaz, da so zmagale radikalne sile. V Tel Avivu, pa ne morejo skrivati zadovoljstva, da je Reaganov načrt klavrno propadel in da ima po njihovem prav Beginova vlada, ko trdi, da je PLO «te-I roristična organizacija*, s katero so pogajanja nemogoča.
Reaganovemu mirovnemu načrtu pa je navsezadnje še najbolj nasprotovala prav Beginova vlada. Njeno zadržanje do najbolj perečih
V OKVIRU PROSLAV OB 90. OBLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
Glavno cesto v Nabrežini poimenovali po Igu Grudnu
vprašanj je namreč prisililo PLO, da ni pristala na novi mirovni proces. Prav včeraj so v Izraelu objavili presenetljive načrte o židovskem naseljevanju Cisjordanije. Do leta 1987 bodo zgradili še nadaljnjih 57 židovskih naselij, da bo na zasedenih ozemljih preko 100 tisoč Židov, v nadaljnjih 15 letih pa bi število priseljencev naraslo na milijon. Ne glede na resničnost takih načrtov je jasno, da ne morejo Palestinci pristopiti k mirovnim pogajanjem, saj nimajo nobenih jamstev, da se ne bo agresivna izraelska politika nadaljevala. Tel Aviv noče miru, Reagan pa ni sposoben vplivati na svojega varovanca, temveč le poziva zmerne arabske države, naj bodo strpne. To je storil tudi včeraj, a brez večjega uspeha, saj je popolnoma jasno, da je usoda njegovega načrta zapečatena, dokler ne bo Izrael spremenil svojega zadržanja.
iHMiiiiiHiiiiuiiiitumuiniuiiiiiiiiMiiiniiiuiiHiiniKniiMiiiiitiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiMiiiiniiiMiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiimtfiiiimniiiNiiiiiuniHniiiiiiiimii«
V NEDELJO POMEMBEN DOGODEK ZA DOLINO REZIJE
Minister Fortuna zagotovil Reziji podporo za njen vsestranski razvoj
Sen. Lepre (PSI): Podtalne sile nasprotujejo sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino • Zgraditi cesto do Učeje, ki bi Rezijo povezala s Slovenijo
REZIJA — V nedeljo je bil v Reziji ves dan gost minister Loris Fortuna za katerega so glasovali na parlamentarnih volitvah. Z njim so ie odkrito pogovorili. Nanizali so mu Uccilnu težave, niso pa porabili polcazali niti zadovoljstva ob tem prazniku, kot so imenovali ta dan. Svoje probleme so povedali tudi predsedniku senatne komisije za o-brambo Brunu Lepreju in predsedniku posebne komisije za obnovo po potresu Angelu Ermanu, ki sta skupno z drugimi predstavniki, med katerimi so bili tudi župani občin v Kanalski dolini, spremljala ministra za civilno zaščito.
Prvo srečanje z upravitelji je imel Fortuna na huparistvu, srečanj« z občani pa je bilo' v «kulturski hišh, kakor domačini rečejo zgradbi, ki
NA VČERAJŠNJI OBRAVNAVI PROTI TREVISINOVI IN FARSETTIJU V SOFIJI
Obramba zahtevala omiljeao kazen
Farsettijev branilec je zanikal, da je imel obtoženec stike z Gellijem - Danes bosta govorila še oba obtoženca, nato pa bodo sodniki izrekli sodbo
SOFIJA — Včerajšnji del sodne obravnave proti italijanskima državljanoma Gabiielli Trevisin in Paolu Farsettiju je bil ves posvečen obrambi.
Odvetnica Dragomira Petrova, ki zastopa Trevisinovo, je v svojem zagovoru skušala dokazati, da njena varovanka ni samovoljno zagre šila nobenega kaznivega dejanja, ampak jo je k temu napeljeval ali celo prisilil Farsetti. Ko je orisala osebnost Trevisinove je poudarjala, da obtoženka nikoli ni bila piosti-tutka, niti je ni k tej dejavnosti prisilil njen prijatelj. Sicer pa se odvetnica ni preveč oddaljila od teze javnega tožilca, vendar se je zavzela za upoštevanje mnogih olajše
zahtevala, naj obtoženko obsodi »mnogo pod spodnjo mejo predvidene kazni*.
Bolj izčrpen je bil odvetnik Dragomir Stajkov, Farsettijev branilec ki je govoril kar štiri ure. V izredno razčlenjenem govoru je z dobro podprtimi argumenti, pravno logiko ter veliko poklicno spretnostjo točko za točko «demontiral» teze javnega tožilca. Stajkov je s svojim posegom skušal dokazati, da ni pravnih dokazov za vohunsko dejavnost njegovega varovanca, zlasti pa ni mogoče dokazati namer-nosti dejanja za katero ga obtožujejo, kot tudi nc ciljev, ki naj bi jih ipiel pri tem. Prav tako je zanikal njegove domnevne stike z Gellijem, Calvijem in ložo P-2. Obto
valnih okoliščin, od sodišča pa je
itilliiiiiiiiiini..m.....................................................
NA SESTANKU « SKUPINE 77 DEŽEL » V RAZVOJU
Dosegli so soglasje o mnogih vprašanj ih
Jugoslovanski zunanji minister Lazar Majsov je dal o sestanku v Buenos Airesu zelo pozitivno oceno
ženca je orisal kot osebnost, ki se je udejstvovala (tudi po družinski tradiciji) politično z naprednih stališč, poudaril pa je tudi, da obte-žilne fotografije niso prišle v tuje roke, da je Bolgarija turistična dežela, ki mora ohraniti notranjo zakonitost in ker je tudi »močna, mirna in svobodna, je lahko tudi milostna*. Potem ko je prosil za milostno sodbo tudi v imenu obeh Farsettijevih hčerk in dobrih odnosov med Italijo in Bolgarijo (zadnjih vohunskih zdrah v Rimu, razumljivo, ni omenil), je prosil sodi šče naj obtožbo vojaškega vohunstva (do 20 let ječe) omili na podlagi točke 357 kazenskega zakonika, ki predvideva največ 5 let zapora. Kot .je znano je javni tožilec zahteval 15 let ječe.
Danes bosta spregovorila še oba obtoženca, nato pa se bodo sodniki umaknili na posvet, da bi izrekli obsodbo.
BUENOS AIRES - »Ministrski sestanek 'skupine Ti' dežel v razvoju je bil izredno uspešen, saj smo na relativno enostaven način dosegli soglasje o številnih problemih,* je v pogovoru z dopisnikom Tanjuga v Buenos Airesu izjavil Lazar Mojsov, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na tem sestanku.
»Podobno kot v Uew Yorkn smo tudi tukaj dosegli splošno soglasje o sedanjih gospodarskih problemih, s katerimi se sooča svet, še posebej pa dežele v razvoju, Srečanje neuvrščenih v Ne\v Delhiju bo o stalo zapisano v zgodovini tega gibanja predvsem po tem, da smo
stališča o gospodarskih vprašanjih izdelali na celovit način, z mnogimi novimi rešitvami,* jc poudaril Mojsov.
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve je tudi omenil, da bo takšen rezal'at srečanja v Buenos Airesu veliko prispeval k pozitivnemu koncu 6. sestanka UNCTAD, ki bo junija v Beogradu, (dd)
CAPET0WN — Osem oseb je izgubilo življenje v budil) neredih, do katerih je prišlo v nekem prede lu Capetoivna. kjer stanujejo v glavnem brezposelni črni delavci.
Preiskava o višjem sodnem svetu ostane v Rimu
RIM — Prvi kazenski oddelek ka-sacijskega sodišča je sklenil, da bo preiskavo o domnevnem razsipavanju javnega denarja s strani višjega sodnega sveta še naprej vodilo rimsko državno pravdništvo. Kasacijsko sodišče je tako zavrnilo zahtevi generalnega pravdnika pri kasacijskem sodišču Tamburrina in generalnega pravdnika pri prizivnem sodišču Sestija, ki sta menila, da bi bilo bolje, če bi preiskavo vo dili v nekem drugem mestu zaradi »upravičenega sumničenja*. Utemeljitev razsodile kasacijskega sodišča bo znana v prihodnjih dneh. V rimskih sodnih krogih pravijo, da je na odločitev kasacijskega sodišča najbolj vpliva'o dejstvo, da je rimski državni pravdnik Gallueci zaprosil za daljši bolezenski dopust.
Lucijsko upravno sodišče sprejelo priziv radikalnega radia
RIM — Upravno deželno sodišče Lacija je včeiaj sprejelo priziv, ki so ga vložili zagovorniki oddajnika Radio radicale proti ukrepu ministrstva za pošte, ki je prepovedal delovanje tega oddajnika Upravno sodišče se še ni dokončno izreklo o upravičenosti ministrskega odloka in bo o slednjem razpravljalo v prihodnjih dneh. Do takrat pa radikalna radijska postaja kliko oddaja.
jo je skupno z enostanovanjskimi hišami Slovenija darovala Reziji. Rezijani so docela napolnili njeno dvoraiu), gostom so priredili prisrčen ,sprejem in jim v kratkem kulturnem programu predstavili tudi zboY' ih folklorno skupino.
*Tega srečanja nismo želeli zato, da bi govorili o naših sanjah, ampak da bi se dogovorili, kako do izteka mandata izvesti v volilnem programu točno opredeljene obveze glede obnove naše doline po potresu in tudi odpiranja novih delovnih mest. Naši ljudje so imeli hišo pred potresom in jo hočejo imeti tudi sedaj. Do nje pa pogostoma ne morejo priti, ker dežela občini ni izstavila pooblastila in ji onu.gočila, da bi z družeianjcm razdrobljene posesti zaokrožili parcele in na njih zgradili sodobnejše hiše. šest let življenja v baralcah je preveč,» je rekel Di Le-nardo in dodal, da ne želijo biti več zanimivi po folklori, po ^Šmarni miši*, niti ne kot lepa dolina, kjer si ljudie iz ravnine gradijo počitniške hiše.
«Ohraniti moramo naš jezik, ki pa imamo v krvi. V tem jeziku pišejo Renato Ouaglia, Silvana Palet-ti in Aldo Madotto. Izbrali si moramo tudi enotno pisavo,» je še dejal župan, predvsem pa je zahteval ureditev 18 km dolge ceste skozi Krnico v Učejo, ki spada pod njihovo občino in je pozimi po 9 mesecev odrezana od središča. Ta cesta bi odprla dolino za turistični promet in prinesla pomembne ekonomske koristi.
Na njegova izvajanja so odgovorih vsi trije visoki gostje. Najprej je Bruno Lepre govoril o solidarnostni pomoči pri obnovi in pri razvoju ter je za primer, kako je potrebno uveljavljati duha osimskega sporazuma, navedel proizvodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo v špetru Slovenov in na Goriškem.
Ko je govoril o potrebi po ohranjanju kulturnih vrednot, je omenil priprave za zaščitni zakon v parlamentu, ki ga je potrebno sprejeti £imprej in v enaki meri za Trst in Gorico kot za Videm. Navedel je pobude
Za mir in sožitje
v OZN in evropskem parlamentu za rešitev manjšinskih vprašanj in o-menil podtalno zaviranje sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
<Toda mi hočemo za slovensko manjšino, za avslrijslco drugo najštevilnejšo manjšino v Italiji, doseči zaščito. To je naša obveza in naša usluga Italiji,* je dejal v sklep.
V Ljubljani podelili Kidričeve nagrade
LJUBLJANA — Ob 30-letnici smrti revolucionarja, znanstvenega delavca in ustvarjalca Borisa Kidriča so v Ljubljani izročili tradicionalna republiška priznanja za dosežke na področju znanosti, tehnologije in inovacij. Letošnje Kidričeve nagrade je dobilo pet znanstvenih delavcev in sicer: dr. Anton Peterlin, prof. dr. Roman Modic, prof. dr. Janez Brglez, prof. Janez Stanovnik in prof. dr. Anton Trstenjak. Podelili so tudi 37 nagrad sklada Borisa Kidriča ter 21 nagrad za izume in tehnične inovacije.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili vidni družbenopolitični, znanstveni in kulturni delavci Slovenije, je o liku, revolucionarnem delu in ustvarjalnosti Borisa Kidriča govoril predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc (jp)
V nedeljo je bila na openskem strelišču svečanost ob 39. obletnici ustrelitve 71 talcev. Priložnostna govornika sta bila Igor Tuta In Fausto Monfalcon, kt sta pozvala vse, naj se uprejo nasilju ter delajo za mir in sožitje. Potočilo objavljamo na 2. strani
nem delu svojega govora, misleč pri tem na parlamentarno akcijo in na pobud) PSI.
Predsednik komisije za obnovo Ermana, sicer pa načelnik PSI v deželnem svetu, je povedal, da bodo danes in jutri na deželi razpravljali
0	uporabi 700 milijard lir, s katerimi bodo dali novega zagona oapi-ranju delovnih mest in razvoju Furlanije in vseh zapostavljenih območij dežele. Gradnja avtoceste po Kanalski dolini bo prinesla koristi deželi na splošno, ne pa Kanalski dolini sami in niti Reziji. Zato morajo v Reziji zgraditi cesto v V četo, razviti obrtništvu, kmetijstvo in turizem. Cesta čez Rezijo bo dolino povezala s Slovenijo in spodbudila turistično dejavnost.
«Rezi ja mora živeti in upam, da bodo tako kot mi to potrebo razumele tudi druge politične sile,» je rekel Ermano.
Domačin Aldo Madotto, naš dobri znanec, tajnik sekcije PSI pa je dejal, da se je v zadnjih 30 letih število prebivalcev zmanjšalo za 54 odstotkov.
Minister Fortuna je v svojem po segu najprej obsodil počasnost, s katero dežela uresničuje v parlamentu sprejeti zakon 828 za napredek nerazvitih krajev naše dežele. Podprl je ureditev ceste v Učejo, zavzel se je za ohranitev kulturnih vrednot ;n v zvezi z reševanjem gospodarske krize dejal, da ni mogoče živeti nad možnostmi.
Fortunovemu govoru so domačini tenko prisluhnili. Nagradili so ga s toplim ploskanjem, v spomin pa so mu podarili koš, simbol Rezije
Ugledni gostje so si nato ogledali zadružni hlev v Solvici in potek obnove stanovanjskih hiš po potresu v nekaterih vaseh.
1	GORAZD VESEL
Z nedeljskim slavnostnim poimenovanjem glavne nabrežinske ulice po domačem pesniku Igu Grudnu so letošnje proslave ob 90. obletnici pesnikovega rojstva prešle v sklepno fazo. Nedeljska svečanost ima velik simbolični pomen, saj predstavlja odločitev Nabrežincev, da posvetijo svojo glavno cesto domačemu pesniku, čigar ime bo tako ostalo tudi tu trajno obeleženo in bo sklenilo krog organizacij, ki so prevzele po pesniku ime, ter drugih obeležij njegovemu spominu. V Nabrežini nosita po Igu Grudnu ime, kulturno društvo in nižja srednja šola, pesniku so že pred leti domači kulturni delavci postavili spomenik, pred kratkim pa je občinska u-prava odkupila njegovo rojstno hišo z namenom, da v njej uredi muzej.
Nedeljska svečanost se je začela z nastopom nabrežinske godbe na pihala, številnemu občinstvu in predstavnikom oblasti, med katerimi sta bila tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, je nato spregovoril župan devinsko -nabrežinske občine poslanec Albin škerk, ki je uvodoma poudaril, da je imela občinska uprava za dolžnost, da se ob 90. obletnici Grudnovega rojstva vsaj delno oddolži njegovemu spominu. »Hvaležni smo Igu Grudnu, ker je s svojo umetniško pesnitvijo čustveno opeval nabrežinske' kamnarje, kmete in ribiče,* je poudaril škerk in nato naglasil pomen in aktualnost domoljubne pesmi Iga Grudna ter njegove navezanosti na domačo zemljo, končno pa je spregovoril o pesnikovem protifašističnem delu in njegovem prizadevanju v boju za na od-nostne in socialne pravice. Poudaril je. da se je med okupacijo v Ljubljani Igo Gruden biez obotavljanja opredelil za Osvobodilno fronto ter je kot odvetnik večk) at pogumno branil obtožene aktiviste OF. »Zaradi njegove politične opredelitve in sodelovanja z OF so Grudna prega-I njali. Italijanski fašisti so ga aretirali in odpeljali najprej v taborišče Visco pri Palmanovi, za tem v drbgo taborišče pri Padovi in kasneje v zloglasno taborišče na Rab,
! kjer je ostal do razpada Italije,* je nadaljeval škeik in nato poudaril, da je bil Igo Gruden vse do prerane smrti zvest idealom NOB: on naj bo zgled današnji mladini in »zakladnica njegovih pesmi naj bo. bodrilo v nadaljnjem boju za narodnostne in socialne pravice ter za obstanek na tem našem prelepem zamejskem prostoru,* je ob koncu dejal župan Škerk, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil nabrežinski posojilnici, ki je s svojim prispevkom omogočila nedeljsko manifestacijo, ki sc je končala, ko sta pranečaka pesnika Iga Grudna odkrila ploščo na novo poimenovani ulici.
Kot rečeno, se je v nedeljo začel sklepni teden proslav 90. obletnice Grudnovega rojstva. To obletnico je občinska uprava obeležila s posebnim lepakom, danes bo v mednarodnem zavodu združenega sveta o slovenski kulturi o Igu Grudnu in slovenski kulturi sploh predavala članica SAZU Majda Stanovnik - Blinc, v petek bo c isti temi v italijanski nižji srednji šoli predaval prof. Jože Pirjevec, v nedeljo pa bo v nabrežinski telovadnici skici na proslava.
Na sliki: gostje na nedeljski proslavi med govorom župana škerka in plošča na glavni nabrežinski cesti.
Vidoje Žarkovic prišfl v Bogoto
BOGOTA — Član predsedstva Jugoslavije Vidoje Žarkovič je dopotoval v Bogoto na povabilo predsednika prijateljske in neuvrščene Kolumbije Belisarja Betaneura. S tem se je začel uradni del obiska Žarkoviča v Kolumbiji, kar je hkrati tudi nadaljevanje že skoraj petletnega tesnega sodelovanja med državama.
12. aprila 1933
OB NEDELJSKI SPOMINSKI SVEČANOSTI NA OPČINAH
Da lahko dogradimo mir in sožitje ne smemo pozabiti nasilja fašizma
Tako sta dejala na proslavi ob 39. obletnici usmrtitve 71 talcev na openskem strelišču govornika Igor Tuta in Fausto Monlalcon ■ Nastop pevskega zbora «Tabor» in nagovor Milka Malalana
Aprila 1944 so nacifašisti ustrelili na openskem strelišču kar 71 protifašističnih talcev. Žrtev borcev za svobodo pa ni bila zaman, saj se je še bolj krepila odporniška zavest, ki je tudi privedla do propada fašizma, do njegovega poraza. Tudi danes se moramo spominjati tistih časov, jih razumeti in v mislih podoživljati, kajti taki časi se ne smejo vrniti. To morajo vedeti tudi mladi in bodoče generacije, ki morajo osvojiti in uzavestiti ideale in vrednote narodnoosvobodilnega boja.
Tako sta dejala v nedeljo na o-penskem strelišču priložnostna govornika Igor Tuta in Fausto Mon-falccn, ki sta s svojo besedo obeležila 39. obletnico usmrtitve 71 talcev na Opčinah. Spominske svečanosti, ki je tudi letos potekala pod zahtevo za ukinitev openskega strelišča, se je udeležila številna množica, med njo tudi nekateri predstavniki oblasti in občinskih uprav.
Sramoten izziv vsem demokratom
Vsedržavni in krajevni fašistični kolovodja Almirante in Giacomelli bosta prihodnji teden na javni manifestaciji MSI »proslavila* enega najhujših tržaških škvadristov Francesca Giunto. ki je nam Slovencem dobro znan. saj je med drugim leta 1920 osebno vodil zločinski napad in požig Narodnega doma. V tej zvezi je «Tržaško gibanje* (Movimento Trieste) izdalo tiskovno poročilo, v katerem pravi, da predstavlja o-menjeni shod nedopustno provokacijo in kliče zato vse politične, sindikalne in kulturne komponente, da dvignejo svoj glas proti temu sramotnemu izzivu, pristojne varnostne oblasti pa poziva, da v skladu z zakoni preprečijo to »proslavo*.
Kot vsako leto so komemoracijo priredili Vsedržavna zveza partizanov Italije - ANPI, organizacija bivših političnih preganjancev - ANP PIA in združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča - ANED. Uvod v svečanost pa je imel openski moški pevski zbor »Tabor*, ki je zapel dve priložnostni pesmi, potem ko je Milko Malalan ponovil zahtevo, da se ukine opensko strelišče. Dejal je. da bi bilo treba urediti spominski park in v tem smislu je bila tudi zahteva preživelih obsojenih na tržaškem procesu leta 1944 predsedniku republike Pertiniju. Malalan se je v svojem kratkem nagovoru spomnil tudi drugih tragičnih doodkov, ki so se dogajali na Opčinah in v okolici, saj so fašisti v obdobju 1941 - 1945 ubili kar 96 talcev.
Nedolžne žrtve so padle za svetle ideale, padle so zato, ker je bil fašizem naperjen proti razvoju naših krajev, je dejal prvi nedeljski go
vornik Igor Tuta. Tuta je apeliral na vse, da bi se zavestno poglabljali v tedanje tragično obdobje, da bi bolje razumeli žrtve in boj pro tifašistov. Govornik je nato spomnil na nekatere dogodke v Kanalski dolini, ki so bili značilni za fašistični sistem, ki je napihoval tudi še tako neznatno dogajanje, če je bilo le naperjeno proti črni strahovladi. Kajti, je dejal Tuta, fašistični sistem je sistem ustrahovanja in tudi danes se soočamo mnogokrat z istimi sredstvi, ko bi nekateri radi prisilili k molku majhne skupnosti. Danes moramo znati posredovati osnovne vrednote NOB tudi naprej, je zaključil Tuta in še poudaril, da morajo tiste vrednote predstavljati obrambo proti današnjemu čedalje hujšemu oboroževanju na svetu. Skratka, obramba proti nasilju, za mir in sožitje.
Tudi drugi govornik na nedeljski komemoraciji na openskem strelišču Fausto Monfalcon je velikokrat podčrtal, kaj je pravzaprav bistvo fašizma, kakšni so njegovi obrazi: to so obrazi barbarstva in nasilja. In prav v teh krajih se je to nasilje razbesnelo, zato morajo oblasti vrniti mnogim obeležjem, kot je to pri openskem strelišču, dostojanstvo, še posebej letos, ko bo čez kratek čas potekala 40-letnica oboroženega odpora proti fašizmu v I-taliji. Ob tej zahtevi pa je treba zahtevati tudi enotnost ljudskih in demokratičnih sil, kajti če enotnosti ni. ima sovražnik prednost. E-notnost vseh protifašistov, Slovencev in Italijanov, gre ponovno potrditi in braniti kot največjo dragocenost. Monfalcon je nato govoril še o našem mestu, o njegovem položaju in njegovi kulturni vlogi povezovalca, pa tudi o nekaterih ne dopustnih dogodkih, ki se priprav l.iajo. Najhujši izmed teh je brez dvoma obeleženje 100-letnice rojstva Benita Mussolinija. Misovci hočejo to obletnico uradno proslaviti in te dni pripravljajo komemoracijo Francesca Giunte. kolovodje tržaških škvadristov. Tej provokaciji, je dejal Monfalcon, se morajo demokrati zoperstaviti in preprečiti nov pohod fašizma. Trstu in Italiji morajo biti kažipot vrednote odporništva, mir in sožitje.
stavniki podjetja, vodstva pristanišča in sindikalnih predstavnikov sklenili dogovor, po katerem bodo odslej dalje redno raztovarjali vse ladje z izraelskimi agrumi. Sporazum bi morali v bližnji bodočnosti tudi formalno podpisati v Tel Avivu.
Danes v Kulturnem domu množična manifestacija
Aktivna solidarnost z narkomani v boju proti «črni borzi» heroina
Trst ni srečna oaza. Dejstvo, da boju proti razpečevalcem heroje pri nas pojav narkomanije bolj ina*.
omejen kot v drugih, -večjih ita-.-. Zakaj proti razpečevalcem, o-lijanskih mestih, še ne pomeni, da ziroma proti »črni borzi* heroina?
se lahko kopamo v brezbrižnosti do tega družbenega problema in da poverjamo skrb za njegovo preprečevanje izključno nekaterim organom, ki so marsikdaj tudi neustrezni. V boju proti mamilom se morajo angažirati vse družbene sile, še posebno pa tiste, ki skrbijo za izoblikovanje in vzgojo (v najširšem smislu) mladine.
To so izhodišča, ki so narekovala Koordinacijskemu odboru tržaških demokratičnih študentov višjih srednjih šol potrebo, da organizirajo danes v Kulturnem domu skupščino študentov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol, na kateri bosta o tej problematiki spregovorila sin ubitega prefekta iz Palerma — Nando Dalla Chiesa in ravnatelj psihiatrične službe iz Trsta Franco Rotelil. Manifestacije, ki je po širokopoteznosti prva take vrste v Trstu, nosi zgovorno geslo: «Tržaški dan za aktivno solidarnost z narkomani, v
Študentje, in tudi vsi, ki se stro-kovano ukvarjajo s temi problemi, se točno zavedajo, da heroina ne ponujajo na cesti in na trgih, kjer se pač zbira mladina, le nekateri posamezniki. Policijski organi so namreč že večkrat ugotovili, da je ta umazani posel le sredstvo za pridobivanje denarja, ki gre v blagajne mafijskih mrež. Pri tem imajo mladi narkomani največkrat vloge žrtve in iz te vloge si zelo težko pomagajo.
K današnji manifestaciji, ki se bo začela ob 9. uri v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, so pristopile številne ustanove in organizacije. Med drugimi: tržaški poslanci in senatorji, miljska. devinsko-nabrežinska in dolinska občina, pet rajonskih sosvetov, centri za mentalno zdravje, SKGZ, sindikalne organizacije, številni tovarniški sveti. Enotni policijski sindikat SIULP, družinske posvetovalnice, ACLI, ARCI, Tržaško šolsko skrbništvo.
ZANIMIVA POBUDA CCIL NA POMORSKI POSTAJI
Otvoritev razstave o tržaški industriji med devetnajstim in dvajsetim stoletjem
V deželnih komisijah razprava o zakonu 828
Na skupni seji se bosta danes sestali prva komisija deželnega sveta v razširjeni sestavi in posebna komisija za potres, da bi proučili izvršilni predlog izrednih posegov, ki jih predvideva vsedržavni zakon štev. 828. Na sestanku bodo imeli poročila predsednik deželnega odbora Comelli, odbornik za proračun Coloni in odbornik za finance Zan-fagnini.
........................................n....uu..n.n..i...nnin.in.»u.....un»uiuuuK».n.l.m.lllllllllliu
NA POBUDO TRŽAŠKE SINDIKALNE ZVEZE CCIL - CISL■ UIL
Teden boja in dela za premostitev gospodarske in zaposlitvene krize
Možna tudi celodnevna splošna stavka ■ Srečanje deželnih sindikatov z ministrom za industrijo
Danes se prične na Tržaškem »teden dela in sindikalnega boja*, ki se bo zaključila v četi tek, 23. t.m. , s splošno 24-urno stavko, če zasebni gospodarski krogi, podjetja z državnimi soudeležbami in deželna vlada ne bodo odgovorili na jasne za hteve sindikalnih organizacij. Za, hteve so v bistvu »enostavne*; sindikalne organizacije ugotavljajo, da na Tržaškem gospodarska kriza naglo «odžira» delovna mesta, dopolnilna blagajna in brezposelnost v bistvu grozita prestopiti «varnostno mejo*. Ob tem pa bo Trst prejel lepe vsote denarja, ki jih predvide vajo refinansiranje osimskih sporazumov, zakon št. 828, Tržaški sklad in tudi predvideni »paket* Marcora - Pandolfi. Treba je-.torej, pravijo sindikati, naglo izdelati načrte, ki morajo imeti kot prvi cilj obvarovanje sedanjih delovnih mest.
V znamenju boja za delovna mesta se bodo odvijale naslednje sindikalne manifestacije:
Danes stavkajo delavci zasebnih podjetij, ki so v krizi (štivanska papirnica Cartimavo. Calza Bloch, FTA in drugi srednji in manjši o brati bodisi industrijski, bodisi trgovski). Sprevod bo šel po mestnih ulicah, zborovanje bo na Borznem trgu. Jutri bodo stavkali državni u-službenci (šolniki, uslužbenci v kraje dejal prvi neaeijsKi go- siamsce, muj so p.cu s.K»'— jevnih ustanovah in pri KZE) in u
......mn;:.............m......................................................".........."""....
V PALAČI COSTANZI OB PRISOTNOSTI OBLASTI
Izraelski agrumi spet v naši luki
Danes bi morala pripluti v naše pristanišče ladja, ki prevaža približno 850 ton agrumov izraelske firme »Citrus*. Kot znano, je omenjena firma pred časom sklenila preusmeriti svoje tovore na druga pristanišča z utemeljitvijo, da stavke v naši luki redno povzročajo velike zamude pri raztovarjanju ladij in torej veliko gmotno škodo pri poslovanju. Izguba pomembnega partnerja, kot je «Citrus*, bi po menila veliko škodo za tržaško pristanišče, zato so pred kratkim pred-
Sinoči predstavili načrte o urbanistični ureditvi raziskovalnega centra pri Banih
Z včerajšnje < tvoritve v Palači Costanzi
ki je v sedanjem trenutku sinonim za splošni razvoj in tudi za sam obstoj industrije na vsedržavni ravni. Tudi odbornik Rinaldi je potr dil, da bo odprtje te razstave osna va za javno razpravo glede tega vprašanja.
Na razstavi so bili predstavljeni številni načrti; ocenjevalna komisija je prvo nagrado ex aequo podelila načrtoma, ki sta ju predstavila skupini Lenci in Sartogo, tretje mesto pa je bilo podeljeno načrtu Gior gettijeve skupine.
Naj k temu dodamo, da so se odprtja razstave udeležili številni družbenopolitični in gospodarski predstavniki krajevnega življenja; med ostalimi smo opazili senatorko Gerbčevo, 'pokrajinskega tajnika PSI Pittonija, predsednika KGS in člana upravnega sveta Konzorcija Centra Budina, predsednika SKGZ Raceta, tajnika KZ Bukavca, dolin skega podžupana Pečenika, prisotna pa je bila tudi številna delegacija Koordinacijskega odbora vzhod nokraških vasi.
V Palači Costanzi so sinoči odprli razstavo, na kateri so razstavljeni načrti, ki so jih predložili udeležen ci natečaja Konzorcija Centra za znanstveno in tehnološko raziskova nje o urbanistični ureditvi in o po drobnostnem načrtu komprenzorija pri Banih - Padričah. Razstavo sta odprla predsednik Konzorcija Centra Fulvio Anzellotti in deželni od bornik za industrijo Dario Rinaldi. Ob otvoritvi so jo obiskali tudi čla; ni mednarodne komisije UNIDO, ki se je včeraj že sestala in bo danes to zasedanje nadaljevala, da bi proučila kandidaturo Trsta (in Centra za znanstveno raziskovanje) kot sedež laboratorija za genetično inženirstvo in biotehnologijo.
V uvodnih besedah se je predsed nik upravnega sveta centra Anzel lotti najprej zahvalil deželni upravi za vse, kar je storila v zvezi z uresničitvijo tega centra, obenem pa najavil, da bo v kratkem prire-
jena javna razprava o urbanistični ureditvi in o podrobnostnem načrtu tega centra. Deželni odbornik Rinaldi pa je s svoje strani podčrtal, da bi te razstave o predloženih načrtih ne mogli odpreti v drugačnem trenutku, saj je sedanji najprimernejši, ker se na različnih ravneh raz pravlja o raznovrstnih pobudah, ki so vezane s perspektivami razvoja Trsta. V tem okviru je podčrtal obveze in napore, tako na krajevni kot na vsedržavni ravni, v podpo ro kandidaturi Trsta, da bi tukaj namestili protosinhrotron.
Odbornik Rinaldi se je ob tej pri ložnosti navezal tudi na obširno raz pravo, ki se je razvila na deželni ravni v zvezi z uporabo finančnih sredstev po zakonu štev. 828 in njo v zvezi podčrtal, da so tudi na osnovi tega zakona predvideni fi nančni prispevki za center. To svo je izvajanje je uokviril v nujni problem o tehnološkem raziskovanju,
službenci javnih ustanov (ENEL, A CT, ACEGA), predstavniki omenjenih uslužbencev bodo zborovali v sejni dvorani tržaške glavne bolnice. V četrtek bodo stavkali delavci pod jetij z državno soudeležbo, to je delavci v pristanišču, ladjedelništvu, v železai nah in v tovarnah motorjev.
V soboto bo manifestacija v prid stanovanjskih upravičencev, ki so «žrtev» stanovanjskih izgonov v prid oskrbe ostarelim pa še za izboljšanje socialnozdravstvenih služb in proti emarginaciji mladine.
Prihodnji torek, torej čez teden dni, se bodo sestali sindikalni predstavniki vseh kategorij in preučili odgovore.-delodajalcev in javnih, u-praviteljev. V primeru negativnih; odgovorov bodo sindikati proglasili;
celbdnevno. stavko.	..........
Splošnim stavkam se bodo pridružile tudi stavke kategorij in podjetij. Dan^s 'je tako proglasila 24-urno stavko sindikalna zveza gradbenih delavcev; ob 10 uri bodo delavci zborovali na Trgu Unita. Prisotni bodo tudi brezposelni, tisti, ki so v dopolnilni blagajni in delavci gradbenih podjetij, ki so v krizi. Kot je znano, je gradbeništvo stroka, ki jo kriza močno pesti. Tej manife-stasiji se bodo pridružili tudi delavci štivanske papirnice Cartima vo, ki so to noč izvedli stavko v nočni izmeni, danes ra b^do s'avka!i od 9. do 14- ure. Na skupščini se bodo danes zbrali tudi delavci tovarne FTA-SN1A. ki jim na podlagi načrtov za preosnovo podjetja grozi vrsta odpustov.
V okviru borb za obrambo delovnih. mest spada prav gotovo tudi ne : deljski sestanek med dežrinim vod-I stvom sindikalne zveze CGIL. CISL, in UIL in ministjom za industrijo I Pandolfi jem. V ospredju pogovorov I so bila naibol.j krizna področja, to je goriška in tržaška pokrajina, po samezne tovarne kot so Zanussi iz Pordenona, štivanska papirnica in tekstilni sektor nasploh. Med drugim so poudarili potrebo, da se politika »podpor* opusti in da je nujno, da se prične z vlaganjem v industrijo, ki je usmerjena v jutrišnji dan.
Podporo »tednu boja in dela* je iz rekla včeraj tudi miljska občinska uprava, ki poziva k čimširši enotno sti za premostitev gospodarske krize.
nona in Franco Todero iz Trsta. Po novem je torej deželno tajništvo CG IL tako sestavljeno; glavni tajnik je Giannino Padovan, pomožni glavni tajnik Luciano Milocco, tajniki pa Giuseppe Burlo ter že omenjena Pasqual in Tode±o.
Z uvodnim pozdravom pokrajinskega tajnika CGIL Maura Gialuza so sinoči na Pomorski postaji odprli razstavo industrijske arheologije, ki nosi naslov «Tržaška industrija med devetnajstim in dvajsetim stoletjem*. Cilj razstave, ki sta jo priredila deželni raziskovalni in študijski zavod CGIL in pokrajinski sindikat CGIL, je prikazati najvažnejše aspekte industrijskih, pristaniških in železniških struktur Trsta v tistem obdobju, ko je bilo gospodarstvo našega mesta najbolj razvito. Delovno orodje, načrti, knjige, preko 200 fotografskih posnetkov ter drugo gra: divo predstavljajo obenem tudi položaj delavskega razreda, pogoje dela ter razvoj sindikalnih organizacij ir. sindikalnega boja delavcev, ki so se že 1894. leta združili v socialdemokratsko ligo in pristopili k avstrijski socialistični stranki.
Gradivo je razporejeno v posebne oddelke, kjer se obravnavajo delo v pristanišču, razvoj železnic in železniškega prometa, industrija ladijskih grajdenj, s posebnim poudarkom na ladjedelnice Sv. Marka, Sv. Roka, Liloyda, tekstilna, živilska in kemična industrija, dela na vodovodih, faze gradnje plinotnetra v Rojanu, delo v kamnolomih, nastanek in razvoj škedenjske železarne itd. Dokumentirano je tako moško kot žensko delo. Na ogled so tudi razpredelnice plač, dokumenti o urnikih, dela, o številu zaposlenih, o številu nesreč na delu itd. Razstava, ki s svojim fotografskim gradivom ne pokriva celotne produktivne mreže v mestu, čeprav predstavlja bistvene aspekte industrijskih struktur in življenja delavcev bodisi v velikih industrijah, bodisi v malih delavnicah obrtniškega značaja, ponuja torej izredno priložnost za spoznavanje zgodovine mesta z zornega kota industrijskega razvoja in kulture dela. Zato je razstava, kot
Protionesnazevalni enoti čakata na odhod v Perzijski 'zaliv
Dve plovni enoti, ki sta opremljeni za boj proti onesnaževanju mor-
1 katerih arabskih držav je h&taireč o-setfje tižaškega'- pdfljbt-ji^Urisftiani pripravljeno na potovanje na kraj te velike ekološke nezgode, o kateri govori vsa svetovna javnost. Pričakuje pa novice s konference osmih držav Perzijskega zaliva, ki bi mora^ V; kratkem. odločati o skupnem nastopu za omejitev škode, ki jo povzroča ta nezgoda. Podjetje Cri-smani ima pripravljeni dve plovni e-noti; v pripravnem stanju je tudi e-kipa potapljačev.
	
trdijo prireditelji, namenjena v prvi vrsti šolam, kjer je še vedno premalo pozornosti (in tudi sredstev) za tako obravnavanje zgodovine.
Razstava bo odprta do 22. aprila z naslednim urnikom: od 9. do 12. ure in od 16, do 19. ure; ob nedeljah od 9. do 12. ure.
HimiiiiimiiiiiHniiiiniiiiimiimiiiiiiiiiimimiiiumiiimilllll
S SINOČNJEGA ZBOROVANJA V AVDITORIJU
KPI ODKLANJA NAPADE NA LEVIČARSKE UPRAVE
Posega Cecilie Assanti in turinskega sekretarja Fassina
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Ob 100-letnici GM in 175-letnici glasbenega šolstva
Jutri v Kullurnem domu slavnostna akademija
Jutri, v sredo, 13. aprila 1083. ob '2b.3(5 bo v Kulturnem domu v Trstu Slavnostna akademija ob 175-letnici glasbenega šol- \ stva na Slovenskem in ob 100-letnici šole Glasbene matice.
' Pester in zanimiv program bodo izvajali učenci šole Glasbene matice iz THttžč in Centra Ka ' glasbeno vzgojo glasbenih šol iz Kopra, Izole in Pirana.	--------— -
Sodelovali bodo vsi oddelki šole; tri komorne skupine iz oddelka za staro glasbo, za godala: violina ih violončelo, za pihala in trobila: flavta, o-boa, klarinet, rog in trobenta, k'avir, kitara, sekstet harmonik in še dve komorni zasedbi: trio rogov in pihalni kvintet.
Slavje bo zaključil Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta s skladbami M. Kogoja, P. Merkuja in U. Vrabca.
«Napad na levičarske odbore in na viš.ji sodni svet: mnenje in predlogi KPI*. To je bil privlačen in hkrati tudi zelo aktualen naslov v Avditoriju, ki ga je priredila tržaška federacija KPI z namenom, da osvetli svojim članom in simpatizerjem ter tudi seveda širši javnosti svoja gledanja na dogodke, ki so v zadnjih mesecih hudo pretresli demokratično zavest v državi in tudi samo levico. Na srečanju, ki sta ga uvedla pokrajinski tajnik To-nel ter v slovenščini član tajništva federacije Spetič, sta sodelovala članica višjega sodnega sveta Ce-cilia Asanti ter pokrajinski tajnik KPI iz Turina in obenem član partijskega vsedržavnega vodstva Pie-ro Fassino.
Assantijeva je v svojem zelo strokovnem posegu poglobila institucionalno vlogo organa, .katerega je polnopravna članica po imenovanju parlamenta ter orisala' korektnost in pravno- ,utgin^lje$ps,t odločitve predsednika Pertmija, ki kljub mnogim pritiskom in znani preiskavi o «skodelicah kave* ni razpustil tega zelo pomembnega zbora. Zelo zanimiv pa .je bil poseg turinskega voditelja KPI, ki je tudi z dobršno mero samokritičnosti, razkril ozadje :kandala, ki je kot znano v Turinu privedlo do odstopa levičarskega občinskega in deželnega odbora. Govornik je poudaril, da partija nikoli ne postavlja v dvom celovito neodvisnost sodnih organov ter zahteva od njih, da razkrijejo vse morebitne odgovornosti v aferi. Odloč no pa odklanjamo, je nadaljeval
Fassino, dejstvo, da se je ta 'sodna preiskava štrumentalno spremenila v ostro politično kampanjo na račun levice, zlasti pa proti KPI, ki je od leta 1975 ne samo v Turinu, ampak tudi v vseh ostalih večjih mestih, dokazala svojo veliko zrelost pri upravljanju krajevnih u-stanov.
V Trebčah razstava Tončke Kolenčeve
V trebevskem Ljudskem domu bodo jutri, 13. aprila, ob 20.30 odprli razstavo slik svetoivanske rojakinje Tončke Kolenčeve, ki nosi naslov »Naši kraji in ljudje». Slikarka bo predstavila svoja olja in grafike, ki prikazujejo življenje v tržaški okolici ,kjer pridejo seveda največ do izraza utrinki od rojstnega Sv. Ivana. Kolenčevo bo predstavil umetnostni kritik prof. Milko Rener, na odprtju razstave, ki jp prireja pa bo nastopil dekliški pevski zbor Vesna pod taktirko Pije Cah - Širca. Trebenska razstava bo odprta do nedelje, 17. aprila.
M.luu.u.Huimmi.im..................m..im.............lunini.mini........mi..."ni........
NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI PO HITREM POSTOPKU
<:-xr


Brandemburg priznal izvoz valute
..... /,
Odvetnik Giordano zavrača obtožbe ■ Verjetno v četrtek razsodba
• Deželna tajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so se pred dnevi sestala z vršilcem dolžnosti deželnega šolskega nadzornika. Pogovor je bil posvečen problemu habilitacijskih izpitov.
f Čestitke
Novo deželno tajništvo CGIL
Na zasedanju glavnega sveta CG IL, ki je bilo v Tricesimu in na katerem so obravnavali vsedržavni in deželni politični in gospodarski položaj, so odobrili tudi nekatere spre membe v vodstvenih organih sindi kata. Iz deželnega tajništva sta iz
Predsednik sodišča Brenči daje razpravi o «zadevi Brandemburg* izredno hiter tempo. Včeraj je zaslišal vse obtožence in priče, za četrtek pa je napovedal posege branilcev in javnega tožilca katerim bo po vsej verjetnosti sledila razsodba. Takrat bodo verjetno izpustih na začasno svobodo Giaeoma Brandemburga. za odvetnika Giordana pa je svoboda bolj vprašljiva, saj je v teku proti njemu še drugi sodni postopek zaradi obrekovanja na račun finančnega stražnika Fulca.
«Priznam, da sem izvozil v Švico valuto, to pa sem storil, da bi si ustvaril sklad za finansiranje svojih poslov v tujini*, je včeraj dejal Brandemburg. Glede drugega kaznivega dejanja, sodelovanja pri poneverjanju listin, je priznal le delno krivdo češ, da je bil odvetnik Giordano glavna oseba pri izdelavi načrta za prikrivanje nedovoljenega izvoza. Istega mnenja je bila tudi jugoslovansko-italijanska državljanka Biserka Rajkovič por. Sa-
Vojak Mano Bertuola na začasni svobodi
Namestnik državnega tožilca Staf fa je včeraj izpustil na začasno svobodo vojaka Stefana Bertuola, ki je obtožen nenamernega umora svojega kolega Giulia Del Bella. Stalfa se je odločil za ukrep verjetno po tern, ko je od strokovnih izvedencev neuradno izvedel, da Bertuola ni pomeril v svojega tovariša. Kos mi la. ki je bil na polici v omari, je namreč preusmeril kroglo, ki jo ,ie Bertuola nehote izstrelil iz svoje puške. Če bi krogla sledila prvotni smeri, so namreč ugotovili izveden ci, bi ne imela tako pogubnih po sledic za Del Bella. Proti Bertuoli bo sodstvo uvedlo formalni pesto pek, v okviru katerega bo obtože ni vojak poravnal svoje račune tu di z vojaškim sodiščem.
stopila Dario Varin in Silvano Milocco, ki sta prevzela druge dolžnosti, nova člana deželnega tajništva pa sta Graziano Pasqual iz Porde I lata, o kateri je že prej Brandem-
..    ............um.um    ..........um 
MATURITETNI VPITI
Znani predmeti za tehnične zavode, liceje in učiteljišče
Agencijske vesti so nam včeraj posredovale seznam predmetov, ki bodo prišli v poštev na letošnjih maturah. Seznam je izdalo šolsko ministrstvo in se nanaša na liceje, učiteljišče in na tehnične zavode: upoštevali bomo seveda šole, ki jih Slovenci imamo.
Na klasičnem liceju bo drugi pi smeni predmet latinščina, na znanstvenem liceju in na učiteljišču pa bo drugi predmet matematika. Pr va pismena naloga bo, kot običajno, iz slovenščine. Na trgovskem teh
ničnem zavodu bodo poleg sloven Ščine pisali še nalogo iz trgovin-stva.
Ustni izpiti, oziroma kolokviji, pa bodo poleg slovenščine naslednji: grščina, filozofija in fizika na kla sičnem liceju; tuj jezik, zgodovina in prirodopis na znanstvenem liceju; pedagogika, prirodoznanstvo in latinščina na učiteljišču, na trgovskem tehničnem zavodu pa knjigo vodstvo, tuj jezik in pravo Kot je znano, si en predmet kolokvija izbere sam kandidat, drugega pa mu dodeli komisija.
bufg'izjavil, da je bila njena man-dštarika naloga v imenu tvrdke »Bradimport* v Zagrebu le formalna, saj mu je služila le kot posrednica za izvoz valute v Švico. Rajko-vičeva in njen mož Danilo Salata (jugoslovanski predstavnik italijanskega podjetja z državno soudeležbo Montedison) sta bila aretirana med 14. in 18. marcem v Jugosla viji, kajti jugoslovanske oblasti so domnevale, da je dvojica resnično imela povezave z jugoslovanskimi podjetji, ki so trgovala z Brandem-burgom. Ker se je potem izkazalo, da je Rajkovičeva izven teh poslov, je jugoslovansko sodstvo oba izpustilo in kaže, da proti njima ni nadaljevalo postopka.
Prvič je včeraj spregovoril tudi odvetnik Giordano, ki je — kot je sam izjavil — že dvajset dni v sa mici. Odvetnik je zavrnil vse ob tožbe, češ da je svoje svetovalno delo opravil že od prve preiskave v Brandemburgovem podjetju (4. oktobra lani) v popolni dobri veri, v kolikor naj bi mu trgovec zatr dil, da je kapital v Švici sad nje govih poslov s tujino, izven Italije. Giordano je tudi napovedal, da se bo branil le v meri, ki mu jo dovoljujeta poklicna tajnost in pa dol žnost, da ne oškoduje svoje (bivše) stranke. Iz njegovih besed je bilo vsekakor razumeti, da je bil žrtev »izkušenih* trgovcev in poslovnežev, ki se sedaj skušajo rešiti s tem, da zvračajo krivdo nanj.
V tem okviru je bilo včeraj po-mebno tudi pričevanje Brandembur-gove žene Liliane, ki se je pred približno mesecem dni spontano javila namestniku državnega pravdni-ka Driganiju in obtožila tako svoje ga moža za izvoz valute kot tudi Giordana, o katerem meni, da je osebno narekoval tako pogubno o-brambno linijo. Ženska je sodnikom tudi pojasnila vse posle, ki jih je z Giordanom opravila v Švici in v Grčiji za prikrivanje izvoza. Za njo je sodišče zaslišalo več prič, med katerimi naj omenimo Stefana in Danila Salata ter finančne straž-
nike, ki so vodili preiskavo o izvo zu in prikrivanju dejstev.
Sodni postopek proti Brandembur-gu in ostalim (naj pri tem omenimo, da se tudi včeraj ni predstavil notar Boradori iz Švice) je vsekakor razkril zaskrbljujočo stvarnost v zvezi s protizakonitim delovanjem tržaških trgovcev, obenem pa je vrgel temno senco tudi na nekega tržaškega' sodnika,. o katerem pa je tržaško glavno pravdništvo poslalo ustrezno dokumentacijo beneškemu glavnemu tožilcu, ki bo moralo odločati, v kolikšni meri gre za sodnikovo krivdo oziroma za natolcevanje.
Danes praznuje.a 25-!etnico po. like JOLANDA in STANO ŠKABAR. Obilo zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem skupnem življenju jima želita družini Purič.
Priznani umetnik STANE RAZTRESEN praznuje danes visok jubilej svojega življenja. Kolektiv TPPZ Pinko Tomažič želi svojemu članu na mnoga leta in da bi s svojo besedo še in še bodri) narodno zavest in socialnega duha med preprostimi ljudmi.
Sekcija PCI KPI občine Dolina
obvešča izletnike, da bo odhod vlaka iz Kopra za Beograd v četrtek, 14. aprila, ob.20. uri Izletniki naj se zberejo na železniško - avtobusni postaji v Kopru ob 19. uri. Za informacije telefonirati na št. 232223 v popoldanskih urah.
Združenje Union Podlonjer, Sv. I-van priredi enodnevni izlet 24. a-prila v Beneško Sloveni jo z ogledom Št. Lenarta in Špetra Slovenov. Vpisovanje v Ul. Vaidirivo 30 vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Umrl je
IZTOK URDIH
GOSTILNIČAR IZ MAVHINJ
Pogreb bo danes, 12. aprila, ob 14. uri iz hiše žalosti v Mavhinjah.
Žalostno vest sporočajo svojci in prijatelji
Mavhinje, 12. aprila 1983
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ALOJZ KAPUN
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalujoči: žena Ada, hči Jolanda, sin Andrej, Maurizio, sestra Marija z družino ter drugo sorodstvo
Opčine, Prosek, 12. aprila 1983

GLEDALIŠČE V TRSTU
PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE
Pripoveduje Štefka Drolčera
Jutri, 13. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «Karel Širok», ob 11. uri v osnovni šoli »Josip Ribičič*.
V	četrtek, 14. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli »Dragotin Kette*, ob 11. uri v osnovni šoli «Oton Župančič*.
V	petek, 15. aprila, ob 13. uri v osnovni šoli «Mara Samsa*, ob 15. uri v osnovni šoli «Ivan Trinko*.
V	soboto, 16. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «M. Gregorič -Stepančič*, ob 11. uri v osnovni šoli «Ivan Grbec*
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 13. aprila 1983, ob 20. uri v Kopru — Piero Cliiara »Delitev*. V soboto. 16. aprila 1983, ob 17. uri v Lipici — Victor Lanoux »Od pirač».
KOSSETT1
Danes, 12. t.m., ob 20.30, red pr\i torek, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo «1 Masnadieri*. Režija Gabriele Lavia. Nastopajo U. Orsi-ni, M. Querritore, G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacija pri glavni blagajni.
VERDI
Danes ob 20. uri premiera Verdijeve opere <sTraviata», red A za vse vrste prostorov. Dirigent Daniel Oren, režiser Dario Dalla Corte.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Mladinski oder
Jutri 13. t.m., ob 12. uri za osnovno šolo Kanal: J. Grabouski «Vo!k in kozlički*.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 13. t.m., ob 19.30: 6. konce ini večer simfonikov RTV.
Okrogla dvorana
Danes, 12. t.m., ob 19.30: La Sal-tarelle - Francija. Koncert renesančne glasbe
I. preddverje
Do 15. t.m.: Razstava Ivan Me-št-ovič — študije.
Srednja dvorana
Danes, 12. t.m., ob 10.30 in 18.00:
L. Kraigher »Umetnikova tilogija* za srednješolsko mladino iz Celja in gradbeno tehniško šolo iz Ljubljane. :
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah cd 9. do 11. ure in pred pri-čv.knm predstave
ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Jutri, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
ob 100-letnici ustanovitve šole Glasbene matice in ob 175-letnici glasbenega šolstva na Slovenskem
Sodelujejo gojenci šole Glasbene matice iz Trsta in gojenci glasbenih šol Primorske.
Prodaja vstopnic na sedežu Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, in uro pred pričetkom akademije pri blagajni Kulturnega doma.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD S. Škamperle - SKD JUnion
vabita na kulturni večer v ljudskem domu v Podlohjer ju (vljudno dan na razpolago) jutri, 13. aprila, ob 20. uri. Fotograf M. Magajna bo predvajal svoje diapozitive iz Brazilije. časnikar Franc Udovič bo predstavil knjigo «Trst v črno-benem*.
TFS Stu ledi vabi v soboto. 16. aprila, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na prireditev «Stu ledi nej pride nuter*.
SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri v občinski telovadnici proslavo ob 90. obletnici rojstva pesnika Iga Grudna.
SKD Barkovlje vabi na veseloigro »čuk v nebesih*, ki jo bo u-prizoii) amaterski oder Jaka Štoka ; Prosek Kontovel v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v društvenih pro- ! štorih Ul. Cerreto 12. Sledila bo , družabnost. Vabljeni.
KD F. Prešeren Boljunec vabi na »Glasbeni večer* v petek, 15. I aprila, ob 20.30 v gledališče F. P.e- i šeren. Sodelujejo: pianistka Vihra j Kodrič, otroški pevski zbor F. Ven- ! turini od- Dom ja in mladinski zbor j F. Prešeren.
KD Primorec — Trebče vabi na ■ otvoritev razstave »Naši kraji in ' ljudje* slikarke Tončke Kolerič. ki bo jutri, 13. aprila, ob 20.30 v i Ljudskem domu. Sodelujeta kritik Milko Rener in dekliški zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Pije Cah. i
PD Slovenec vabi vse člane in vaščane na redni občni zbor, ld bo jutri. 13. aprila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Borštu.
KD Primorsko vabi v četrtek. 14. aprila, ob 20.30 v srenjsko hišo v Mačkolje na filmski večer Aljoše Žerjala »Moskva - oJimpiada*. |
»lorija
Ul. sv. Frančiška 20
JOŽE CIUHA
Vljudno vas vabimo na otvoritev samostojne razstave J. Ciuhe v četrtek, 14. aprila, ob 18.00
NEDELJSKO ZBOROVANJE V AVDITORIJU
Sodelovanj e na levici v občinah je za komuniste zelo pozitivno
Željo po nadaljevanju koalicije s socialisti - KPI želi preokret tudi v pokrajinski upravi
Knjižnica
Pinko Tomaž'č in tovariši
Danes, 12. aprila, ob 20.30 srečanje na temo
«Ali je zemlja res obramba
proti asimilaciji?«
Diskusijo bosta uvedla pesnik Ace Mermolja in predsed nik Kraške gorske skupnosti
Miloš Budin
Kino
Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 »Coikiller*. Prepove dan mladini pod 14. letom.
Eden Zaprto.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 3 ob 15.00 »Josephine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattaeielo 17.00 »Bomiie e Clavd alHtaliana*. O. Muti. P. Villaggio.
Penice 17.00 »Povero ricco*. Renato Pozzetto.
Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney
Eilodramrnatjco Zaprto.
Anrora 16.00 »In viaggio con papa*. Jutri ob 16.00.
Cnpitol 16.30 «ET Todraterrestre*. i Ranni film /a vsakogar.
Pristali« 16.30 »Rambo*.
Moderno 15.30 »Rambo*. S. Stallone.
Radi« 15.30 «L’orgia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittoria Vene'o 16.30 «Bocca golo sa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lutniere 16.30 «T) bagnino d’inver-no». G. Paskaljerič. Slovenski barvni film z italijanskimi pod napisi.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. aprila
LAZAR
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.46 — Dolžina dneva 13.20 — Lu-vzide ob 6.29 in zatone ob 18.49.
Jutri, SREDA. 13. aprila IDA
^'retne včeraj: naj višja temperatura 18.3 stopinje, najnižja 12,9, ob Rl. uri 17 stopinj, zračni tlak 1013,4 j^b pada, veter 18 km na uro Zavodnik, vlaga 67 odstotna, nebo sko-jasno, morje malo razgibano, 'empenitura morja 12,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Ilaria Zocchi, Katja Lansetti, Eliana Di Lullo, Lu-Ca Devescovi, Andrea Gnesda.
Umrli SO:	43-letni Giovanni
Pamba, 78-letni Agostino Pecchiar, 86-letna Fruncesca Milli, 76-letni Riccardo Beuzzi, 78-letni Giuseppe , 'dani, 74 letni Leopoldo Russo. 81-|°tni Giacomo Belleli. 69-letni Antonio Busdon, 71-letni Albino Čeme, M-letna Maria Bassanese vd. Sain, ®8-letna Domenica Motta vd. Spi-nelli. 40-letni Germano Urdih, 55-}Rtni Guido Redolfi, 66-letni Pasqua-le Coslovich, 64-letni Bruno Zanni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN , (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Erta m S. Arma 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungo-mare Venezia 3).
'°d 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6. NOČNA SIUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
. Trg Sonnino 4. Trg Liberta 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lun-gomare Venezia 3).
Pomorski muzoj »Sergej Mašera* Piran - Narodna in študijska knjižnica Trst - Slovenski raziskovalni inštitut Trst
vabijo na otvoritev razstave:
Pred loka v zgodnjem srednjem veku
v petek, 15. aprila 1983, ob 18.00 Kulturni dom Trst, Ul. Petronio 4
SLOVENSKO PLANINSKO /SPDTj DRUŠTVO TRST
priredi v nedeljo, 17. aprila, v okviru programa športne šole izlet za osnovnošolsko mladino na
Medvedjak in Repentabor
Zbirališče ob 9. uri na Trgu Oberdan, povratek ob 18.30 na isri trg.
Za predšolske otroke v spremstvu staršev, izlet na Medved jak, zbirališč« ob 10.30 pri Fernetičih — križišče Repentabor
Posoški komunisti pozitivno ocenjujejo dosedanje večletno sodelovanje s socialisti in drugimi demokratičnimi silami v raznih občinah na Goriškem in želijo, da bi se to sodelovanje v bodoče razširilo tudi na pokrajinsko upravo, po junijskih volitvah. To je povedal pokrajinski tajnik KPI Renzo Redivo na nedeljskem zborovanju stranke v gori-škem avditoriju. Zborovanje je bilo sicer odprtega značaja, prišli pa so v glavnem člani in aktivisti stranke. Redivo, in z njim tudi de želni svetovalec Ivan Bratina, sta govorila o tukajšnjih upravnih izkušnjah. Sodelovanje na levici v občinah je pozitivno, predstavlja dejansko alternativo, kakršno si zamišljajo komunisti. Upravitelji v številnih občinah na Goriškem so segli na številna nova področja, so v stiku z ljudmi, uvajajo nove prijeme v upravljanju občin. Tudi zaradi tega pridobivajo levičarske stranke na ugledu v teh občinah in nanje ne letijo kritike, kot se dogaja drugod, še posebej v tem tre nutku, ko opažamo hud napad na levičarske uprave v vsej državi. Po-( zitivne izkušnje v Tržiču, Ronkah | in drugih občinah, kjer bodo tudi j občinske volitve, naj se nadaljuje-I jo, sta dejala govornika, razširijo j pa naj se še na druge in tudi na | pokrajinsko upravo, seveda če bodo številčna razmerja po volitvah to omogočila. Komunisti predstavljajo na Goriškem eno tretjino volivcev in želijo zaradi tega sodelovati tudi v upravljanju pokrajinske uprave.
Seveda je govor nanesel tudi na deželo, o tem je govoril predvsem svetovalec Bratina, ki je kritiziral deželno upravo, ter še posebej krščansko demokracijo, saj nanjo pada glavna krivda slabega gospodarskega položaja pri nas. Bratina. ki je govoril tudi o vprašanjih, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost, je govoril v slovenščini.
Zborovanje je zaključil član osrednjega vodstva Adalberto Minuc-ci. Tema njegovega posega je bila mednarodna in italijanska politika. Razmere se v svetu zaostrujejo, še
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: 226 165; Opčine: tel. 211-001: /osek: tel. 225-141: Božje polje, /omk: tel. 225 596: Nabrežina: tel
•00-121; Sesljan: tel. 209 187.
Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu
Vpisovanje ir podrobnejše informacije na
SEDEŽU SKGZ V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/111 - telefon 744-249 od 9. do 12. ure
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas vabi danes, 12. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje
Novo v javnem in zasebnem zelenju
Predaval bo dr. Vladimir Vremec ob spremljavi diapozitivov
Razstave
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici
PIERO CHIARA
DELITEV
komedija v dveh dejanjih
Režija: MARIO URŠIČ
v nedeljo, 17. aprila, ob 16.
uri - ABONMA RED A v ponedeljek. 18. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B v torek. 19 aprila, ob 20.30 - ABONMA RED C
Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu.
predvsem zaradi Reaganove politike, svet spet rožlja z orožjem, zaradi tega je potrebna bolj kot kdajkoli politika miru. S tem v zvezi se kažejo tudi znaki slabšanja italijanskega političnega položaja, ko vplivne osebe v krščanski demokraciji želijo povratek k centrizmu iu hočejo iz vladanja izločiti levičarske sile. Temu se bo morala italijanska javnost upreti, je dejal Mi-nucci, ki je pozitivno ocenil nedavni sestanek med Berlinguerjem in Craxijem ter dejal, da so na tem sestanku pozitivno ocenili vrsto skupnih stališč, pokazala pa so se seveda .udi različna gledanja.
Praznik pomladi v Doberdobu
V Doberdobu je bila v nedeljo, na pobudo kulturnega društva Hrast, tradicionalna kulturno . za-
bavna prireditev, praznik pomladi Praznik je bil sicer prvotno napovedan za velikonočni ponedeljek, vendar so ga morali zaradi muha stega vremena preložiti za teden dni. Prav to je megoče eden od vzrokov, da obiskovalci niso bili ta ko številni kakor druga leta.
V	župnijskem domu so prireditelji pripravili razstavo slik Andreja Košiča ter razstavo fotografij ped naslovom Predmeti govorijo. Slednjo je pripravil fotografski odsek KD Jezero ob letošnji Prešernovi proslavi in je že takrat vzbudila precej zanimanja.
V	okviru praznika je bil tudi slikarski ex tempore za najmlajše ter učence osnovne šole. v popoldanskem času pa sta nastopila zbora Mirko Filej iz Gorice in Coral di Lucinis iz Ločnika.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72 341.
V PRIREDBI ZSKD IN ZPZP
V soboto v avditoriju revija Primorska poje
Nastopilo bo deset zborov iz zamejstva in doimn ine
Revija pevskih zborov Primorska poje se nadaljuje tudi ta teden s koncerti v Šempasu, ki bo v petek, v Gorici, ki bo v soboto ter v Lesah v Benečiji, ki bo v nedeljo. F Šempasu bo v petek zvečer pel, poleg drugih zborov, tudi Sovodenj slci nonet, pod vodstvom Zdravka Petejana. F Lesah bo v nedeljo po poldne nastopilo več zborov iz Go riške, in sicer mešani zbor Pod gora pod vodstvom Bogomira Špacapana, moški zbor Briški grič iz Števerjana pod vodstvom Ivana Klanjščka, moški zbor štmaver pod vodstvom Gabrijela Devetaka.
V Gorici bo koncert Primorske po je v soboto, 16. aprila, ob 20 30 v avditoriju. Nastopilo bo deset zbo rov. Ti so: moški zbor Zarja iz Bilj, pod vodstvom Andreja Budina; mešani zbor Slovan iz Padrič, pod vodstvom Zdenke Križmančiče-ve, mešani zbor Jadran iz Milj, pod vodstvom Ivana Tavčarja; moški zbor Jezero iz Doberdoba, pod vod stvom Vojka Peršolje; ženski zbor Ivan Grbec iz škednja pod vodstvom Marte Werfc - Volk; oktet Simon
MALOOBMEJNI PROMET NAJ BI SE SPET SPROSTIL
V	Novi Gorki so za odstranitev omejitev pri prehajanju čez mejo
V	zvezi s tem je bil včeraj pomemben sestanek o tem vprašanju - V Sloveniji poteka usklajena akcija za odpravo ovir, ki kalijo vzdušje in sodelovanje ob meji
V Novi Gorici je bilo včeraj po poldne posvetovanje o obmejnem sodelovanju s sosednimi območji v Italiji ter o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Sklicala sta ga komisija za stike z zamejstvom, ki deluje pri občinski skupščini v Novi Gorici, ter koo- dinacijski odkar za mednarodne odnose pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze tudi v Novi Gorici. Za izhodišče posvetovanja, ki je bilo poglobljeno in stvarno ter zajelo najpomembnejše vidike in oblike 1 stikov in sodelovanja ob naši meji, j je rabilo gradivo, ki sta ga pripra-I vila izvršni svet in Gospodarska zbornica Slovenije.
I Uvodoma je govoril predsednik novogoriške občine Zorko Debeljak, ki je povzel negativne posledice u-krepov za omejitev prebodov meje po videmskem sporazumu. ..čUred-| ba zveznega izvršnega sveta je bila za nas presenečenje to ljudje bi ’ se marsičesa prej odpovedali, kot pa odprte meje,* je opozoril in pou-I daril neskladje med utemeljitvijo ukrepa ob sprejetju lani v ok,tpbru ter sedanjim številom dovoljenih prehodov čez mejo. Bilo je namreč
lahko opravljajo nakupi potrošnega blaga, ni pa mogoče nemoteno raz vijati na primer političnega, kulturnega, gospodarskega, športnega in drugih oblik sodelovanja. Prehod meje s takimi nameni je namreč mogoč le s posebnimi potrdili, to dejstvo pa ima zelo slabe psihološke učinke. Nobena potrdila namreč ne morejo zamenjati prejšnjega občutka o odprti meji in prostem prehajanju čez njo.
Podobno je govoril tudi predsednik občinske organizacije Zveze borcev Jože Pahor. »Z borci v Italiji dobro sodelujemo, toda pred o-mejitvami so bili stiki boljši*. Direktor trgovskega podjetja »Primorje Export» iz Rožne doline Lovec je naglasil, da se ob meji kaže sla bo'vzdušje in med'ljudmi še" veča odtujenost. Predsednik občinske or-
utemeljili tudi delegati iz novogoriške občine. Včerajšnjega posvetova-
Gregorčtč iz Kobarida pod vodstvom Metoda Bajta; mešeni zbor KUD Svoboda iz Renč, pod vodstvom Stanka Benka, ženski zbor Slovenijales iz Idrije in moški sekstet iz Idrije, pod vodstvom Atda Kumarja; moški zbor KUD Karol Pahor iz Pirana, pod vodstvom Helene Jureš, ter mešani zbor Obala i2 Kopra pod vodstvom Mirka Slosarja.
Ljubiteljem slovenske zborovske pesmi se torej obeta lep umetniški užitek.
JUTRI V AVDITORIJU
Fotografska razstava Plccole grandi donite
F razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici bodo jutri odprli fotografsko razstavo «Piccole grandi donne». Gre za razstavo črno-be-lih fotografij, ki je vzbudila precejšnje zanimanje že v Rimu, Genovi in Vidmu. V Gorici bo razstava do 19. aprila, zatem jo bodo prenesli v Turin. Pobudo za prireditev je dalo združenje ARCI.
Razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled razstava umetnikov iz Škofje Loke. Odprta bo do 30. a-prila.
Razna obvestila
Na sedežu pokrajinskega odbora CONI v Drevoredu 24. maja št. 1/3, je na ogled natečaj za 25 nagrad po 1.500.000 lir vsaka za študente višjih šol za telesno vzgojo, ki bodo podali diplomsko nalogo v akademskem letu 1982-83.
Mladinski odbor SKGZ v Gorici priredi v okviru permanentnega seminarja za mlade v četrtek. 14. a-skc uuciue. včerajšnjega posveiuva- Prila' °b Ufi na sedežu Mladin-nja v Novi Gorici so se udeležili tu- I . centra, pogovor s časnikar-d' zvezna delegata Bogo Gorjan in ' Jern Markom \\ altritschem. ob izidu Savin Jogan, podpredsednik komisi-
je za mednarodne odnose Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Štefan Cigoj, predstavnik republiške konference SZDL Slovenije Danilo Turk ter jugoslovanski ge nerabni konzul v Trstu Drago Mi-rosic.
MARJAN DROBEŽ
njegove knjige o slovenskem bančništvu in posojilništvu na Goriškem.
Koncert I. Grafenauer drevi v Novi Gorici
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes zvečer ob 20:30 abonmajr ganizaci.ie Socialistične zveze v No- j koncert ^zeleni^ abonma) flav-
vi Gorici Lojze Lab pa je poudaril negativne posledice, ki jih omejitve ni ukrepi povzročajo Slovencem v Italiji. Kulturni dom v Gorici ne more v celoti izvajati svoje vloge, ker je namenjen tudi obiskovalcem iz jugoslovanskih krajev. Obžaloval je tudi. da na vse pripombe in
rečeno, da tudi s prepustnicami cd- pridržke glede umestnosti ukrepa
teka pretiran odliv denarja v tujino in s tem nastaja gospodarska škoda. Toda po zadnjih olajšavah je potovanj prav toliko, kot jih je bilo pred uredbo, namreč 12 za vsakega imetnika prepustnice na leto. Zdaj je torej tako. da se v Italiji
Društvo zamejskih likovnikov in Foto Trst 80
vabita na
otvoritev lOtografske razstave
ANDREJE PEKLAJ
iz Ljubljane, ki bo v petek, 15. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20. Igral bo kitarist Igor Starc
V TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja do jutri, 13. a prila svoja nojvejša dela Demetrij Caj. Slikar razstavlja v prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, olja velikega formata.
Razna obvestila
Bivši aktivisti in partizani iz Bar-kovelj vabijo na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 v prostorih sekcije KPI M. Matjašič v Rumeni hiši.
VZPI - ANPI sekcija Opčine. V soboto, 16. aprila 83. ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah občni zbor VZPI • ANPI za sekcijo Opčine. Bani. Ferlugi in Piščanci. Na zborovanje vabimo vse bivše partizane in aktiviste.
Sekcija VZPI - ANPI Prosek - Kon tovel vabi vse bivše borce, aktiviste in simpatizerje na občni zbor, ki bo jutri, 13. aprila, ob 20.30 v dvorani Soščeve hiše s sledečim dnev nim redom: 1. poročilo odbora; 2. volitve novega odbora: 3. izvolitev delegatov v.a pokrajinski kongres: 4. razno: 5. razdeljevanje izkaznic za leto 1983.
Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno razstavo domačih vin in sicer 7., 8.. 9. in 10. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba št. 5) do vključno 15. aprila tega leta.
V časnikarskem krožku bo ju tri. ob 16.30 v organizaciji Fulvie Costantinides umetnostni kritik Carlo Milic s pomočjo barvnih diapozitivov predstavil slikarski opus preminulega tržaškega slikarja Eligia Finazzer - Florija (1896 • 1900).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od S. do 20.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
NOVE GRADNJE - stanovanjske in hišne obnovitve. Za informacije telefonirati na št. 040/823636 od 14. do 16. ure.
PRODAM pet stolov. Tel. 040/741670.
OSM1CO je odpri Miroslav Bandi v Dolini štev. 110. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Frandolič v Sliv-nem št. 25. Toči belo in črtio vino.
SERGIO FERFOLJA pri Piščancih ima odprto' osmico.
RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovič.ii ceni, hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon (»40/54390.
OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino.
IZGUBIL sem črna očala za vid od Samatorce do Bajte. Janko Trampuž, Zgonik št. 35.
V KRIŽU na reviji »Primorska poje* so mi pomotoma zamenjali dežni plašč rjave barve. Emil Gombač, Lonjerska cesta 328, telefon 040/910145.
ODDAMO v najem trgovino sadja in zelenjave. Telefon 040/412543.
OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rab na št. 0481/779469.
PRODAM volkstvagen inaggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093
PRODAM ape 600 MF. Telefon 040/824381.
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z no vim* gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
PRODAM alfetto 1,8 letnik 1976 z avtoradiom. Telefon 040/415534 ali 040/60142.
UGODNO prodam fiat 132 2000. Tele. fonirati na št. 040/229343 v večer nih urah.
tiiiiiMiiiMiMiiiiHitHmMHMiiiiiitiiiiiiiiumiiiMMmiiiitiiitiitiMiiiiiiiiiiiiMiMniiiimiiiniimimmMmumii
NEKAJ TEDNOV PO IZVOLITVI
Tacchinardi je že podal ostavko z odborniškega mesta?
Predstavnik PSD1 noče sprejeti ponujenega mu resorja
Na goriškem županstvu spet nekaj ni v redu. V večinski koaliciji namreč. Pred kratkim je mesto občinskega svetovalca in namestnika odbornika zapustil socialdemokrat Ferruccio Fantini (v obdoru so, poleg župana in šestih odbornikov, še dva namestnika, poleg že imenovanega Fantinija še predstavnik SSk dr. Damjan Paulin), ker je bil imenovan za predsednika goriškega zavoda za ljudske hiše. Mesto v odboru je kajpak pripadalo socialdemokratom in v njih stranki je prišlo do precejšnjega prerekanja, kdo bo novi odbornik. Prevladali so tisti, ki so želeli na to mesto Tacchinardi-ja. ki je bil prvič izvoljen v občin ski svet v tej mandatni dobi. Svetovalci večinske koalicije v goriškem občinskem svetu so Tacchinar-dija tudi izvolili.
Potem pa so se stvari zamešale. Tacchinardi je v svoji stranki ter tudi županu povedal, da ne želi na Fantinijevo mesto, to je ne želi imeti odbomištva za osebje, marveč želi dobiti odborništvo za javne službe. ki ga sedaj vodi demokristjan Jakončič. Pred Jakončičem je bil namreč na tem mestu Tacchinardi. Demokristjani pa so povedali, da te zahteve ne bodo sprejeli. Zaradi tega je Tacchinardi tako županu kot svoji stranki napovedal odstop z od-bomiškega mesta. Pravi, da bo raje ostal navadni svetovalec, kajti noče se pečati z osebjem. Baje je župan zadržal Tacchinardijevo ostavko, ker želi stvar razjasniti s tajniki strank.
O tem so govorili že na raznih pogovorih zastopniki strank, tudi na skupnem sestanku. Prišla pa so na dan še druge zahteve. Socialdemokrati hočejo zase odborništvo za javna dela, ki ga ima sedaj podžupan, socialist Del Ben. Očitki letijo tudi na odbornika za zdravstvo, demokristjana Baresija. češ da je prema lo uspešen.
Demokristjani pa nikakor nočejo popustiti, še najmanj odborništva za javne službe Tacchinardiju. Nji-
hov mestni tajnik Crisci je že povedal, da se bo o stvari lahko govorilo po junijskih deželnih in pokrajinskih volitvah, nikakor pa ne prej.
Kaj bo sedaj napravil odbornikov namestnik Tacchinardi ni znano.
Do konca maja poravnati povišek davka na reklame
Goriško županstvo obvešča, da je bil sprejet sklep o povišku občinskih taks na reklamne napise in lepake. v smislu zakonskih določil. V primeri z lanskim letom bodo takse za 60 odstotkov višje.
Kakor znano so občani del poviška (30 odst.) že plačali, razliko pa morajo poravnati do 31. maja letos. To lahko storijo v uradu družbe Agiap v Ul. Gen. Cascino ob delavnikih od 9. do 12. ure, ali pa s poštno položnico na poštni tekoči račun št. 10388270.
zvezna vlada ne odgovarja.
V takiii okvirih je bila diskusija drugih udeležencev. Podpredsednik skupščine Slovenije Jože šušmelj je podprl napore za odpravo omejitvenih ukrepov in dejal, da bo skupščina o tem razpravljala na naslednjem zasedanju 20. aprila. Toda istočasno z zagotovitvijo odprte meje za prehode oseb, bi morali hitreje uveljavljati tudi možnosti in pogoje za razmah raznih oblik gospodarskega sodelovanja med obmejnimi kraji. Na tem področju je hilo doslej na pravljenepa zelo malo: Sodelovanje mora potekati v obe strani, je naglasil šušmelj, kar pomeni, da bi se moral tudi italijanski kapital angažirati v jugoslovanskih obmejnih krajih. Predsednik komisije skupščine Slovenije za mednarodne odnose Rudi Čačinovič je menil, da bi morali spremeniti carinski sistem. Meja naj bo odprta, toda morebitne špekulacije naj prepreči učinkovitost nadzorstva.
Posvetovanje v Novi Gorici je skratka opozorilo, da omejitveni u-krepi zvezne vlade slabšajo razme re, odnose in vzdušje, pri čemer je tudi osiromašena funkcija regionalnih gospodarskih sporazumov. Bilo je rečeno, da «vlogo, ki jo ima obmejno gospodarsko sodelovanje za celotno Jugoslavijo — v okviru regionalnih sporazumov je gospodarstvo samo lani izvozilo v Italijo, mimo carinskih pregrad in drugih ovir za 140 milijonov dolarjev blaga — pod pritiskom ostalih težav hote ali nehote zaposlavljamo in morda celo podcenjujemo*.
Na posvetovanju so podprli nedavno zahtevo predsedstva SZDL Slovenije, da zvezna vlada omejitev za prehajanje meje po maloobmejnih sporazumih čim prej odpravi. O tej zahtevi bo skupščina republike Slovenije razpravlja, kot poudarjeno. na seji 20. aprila. Zvezni parlament pa bo imel obravnavo 25. aprila. Zahteve bodo na obeh sejah
iz Ljubljane. Pri klavirju je Gita Mally. U-metnica bo izvajala skladbe Han-dla, Telemanna. Dopplerja, Eneseu ja in Poulenca.
Nesreča na delovnem
mestu
V goriško splošno bolnišnico so včeraj okrog 11.30 prepeljali 40-let-nega Valentina Hledeta iz Podgore. Na delovnem mestu, v podjetju O MG, je namreč zadobil precej hude poškodbe na desni roki. Zdravil se bo predvidoma 2 meseca.
ŽUPAN
OBČINE GORICA
obvešča, da so na osnovi za konodaje o urbanistiki v velja vi akti in tehnični elaborati sanacijskega načrta (R.E.) U-lice Carducci št. 28. ki jih je sprejel občinski svet s sklepom št. 40 dne 28. februarja 1983.
Akti in tehnični elaborati so na ogled v občinskem uradu (Selcfor urbanistika soba št. D začeriši z 12. aprilom' 1983 do 1 maja 1983.
Zainteresirani si lahko ogledajo omenjeni načrt in dobijo vse informacije v zgoraj omenjenem uradu od 10. do 12. ure ob delavnikih in praznikih v zgoraj omenjenem roku.
Eventualne pripombe v zvezi z načrtom se lahko predložijo občinskemu protpkolnemu uradu v roku 20 dni od 2. maja 1983 dalje.
Občinski sedež, 30. marca 1983 Župun
(dr. Antonio Scarano)
iiiliiililiiiliiiiiiiiiiiiiMliiiliiiiiiiimiiiiiinuiuiiniiiimiimiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii
STALISCE ODBORA KD
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiuiititiiiHiittiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuinmiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiit
Štiridnevno zborovanje funkcionarjev zveze trgovcev
Danes pride v Gorico nad 150 funkcionarjev splošne italijanske zveze trgovcev (Confcommercio), ki bodo sodelovali na tridnevnem srečanju, ki se bo vršilo v Gorici. Prisoten bo tudi predsednik zveze Orlando, goste bo pozdravil goriški župan Scarano, ki je istočasno tudi ravnatelj zveze goriških trgovcev.
Direktorji in drugi vodilni funk cionarji te organizacije bodo pri nas razpravljali o perečih problemih, ki zanimajo trgovce v Italiji, p splošnih gospodarskih vprašanjih, o registrskih blagajnah, o najemni-
nah za trgovske lokale, o organizacijskih vprašanjih. Goriški župan bo opozoril kolege na pereča vprašanja goriške trgovine v tem trenutku, ko ni pri nas jugoslovanskih kupcev.
V okviru srečanja bodo tudi nagradili ravnatelje pokrajinskih združenj z več kot petindvajsetimi leti službe, med temi sta tudi goriški direktor Scarano in tržiški Candotti. Gostom na čast bodo jutri priredili koncert japonske violinistke Kubota Takumi, to v sodelovanju z društvom Lipizer.
GORICA ZAPOSTA VUENA TRSTU! TAKO MENIJO DEMOKRISTJANI
Nezadovoljstvo tudi zaradi porazdelitve sredstev zakona 828
, Tudi goriški demokristjani so ne- nih kot prej. Demokristjani obtožuje-zadovoljni s predlagano porazdelit- j jo levičarje, da so mirno sprejeli vijo sredstev zakona 828, kajti Go-'
riški je bilo namenjenega premalo denarja jn zaradi tega so svojim deželnim svetovalcem dali mandat, da v razpravi o porazdelitvi sredstev tega zakona, ki bo kmalu v deželnem svetu, predlagajo konkretne spremembe v korist Goriške. To razberemo iz tiskovnega poročila tajništva goriške KD. Predlagana porazdelitev, pravijo goriški demo kristjani, še enkrat kaznuje Gorico in Goriško.
Poleg tega pa so demokristjani v Gorici preučili tudi predlagan državni zakonski osnutek, ki bi dal še dodatna finančna sredstva in druge olajšave tržaškemu gospodarstvu. Če bi rimska vlada in parlament odobrila osnutek tako kot je bil zasnovan, bi Trst dobil veliko, dobil bi nadalje možnosti razvoja podjetij z državno udeležbo, carinske in še druge olajšave, tudi pri obmejni menjavi. Vse to bi škodovalo Gorici, kajti, pravijo demokristjani, zaradi vseh teh olajšav bi se zunanjetrgovinski operaterji posluževali mejnih prehodov na Tržaškem, kar bi seveda šlo v škodo goriškemu mejnemu prehodu. Zaradi tega je nujno potrebno, da se obmejna politika poenoti, da ne bo razlik med Trstom in Gorico, kar se tiče trgovinskih odnosov z Jugoslavijo in z vzhodnimi državami.
Gre praktično za stališča, ki jih je že soglasno sprejel pred nekaj tedni goriški občinski svet. Tudi demokristjani postajajo torej zelo kritični do deželne vlade.
Smo že v volivni kampanji, kot dokazuje tudi drug naš današnji članek o shodu komunistov. Demokri-stjanska delavska skupina v Tržiču pa je obsodila sindikate, socialiste in komuniste, ter tržiškega župana, da so brez protestiranja sprejeli po sredovanje deželne vlade v reševanju bivše tovarne Detroit, ki jo je prevzel nov podjetnik. V tovarni pa seveda ne bo istega števila zaposle-
zmanjšanje zaposlitve v tej tovarni. Najbrž pozabljajo, da so bile vajeti dolgo vrsto let samo v njihovih rokah in da je treba iskati krivdo za današnje stanje tudi v takratni politiki.
Prireditve
V prostori!) KD Jezero bo jutri ob 20. uri večer diapozitivov Artialda Grudnerja.
Kino
Goriva
VERDI 18.0A—22.00 »Delitto al Central Hošpital*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 «Scusate il ri-tardo*. M. Troisi in L. Polito. Barvni film.
VITTORIA 18.00-22.00 «Quella vi-ziosa di Susan*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 20.30 Cineforum - prireditev.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Rambo».
ISova Gorivu in okolivu
SOČA 19.00—21.00 »Nostradamus*.
SVOBODA 18.30-20.30 «Dekle za dopust*.
DESKLE 20.00 «Bližnja srečanja 3. vrste*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 84-124.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Ugo Muzzo iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 12.30 Dominik Nanut iz splošne bolnišnice v Štan-drež; ob 13.40 Dante r'urlan iz splošne bolnišnice v Šlovrenc.
Kakor smo te dni že poročali, je nekaj predelov ZDA zajelo zelo grdo vreme, ki je povzročilo tudi hude poplave. Na sliki vidimo reševalce v oklepnem policijskem avtomobilu in sicer v i^ouisiani, ko po poplavljeni ulici hitijo na ponflRi
Po dveh letih M. Tudor
ponovno v
Kakor predlanskim tako se nam tudi tokrat v galeriji Cartesius predstavlja slikar, grafik in de-signer angleško slavnega imena Tudor, ki je Tržačan, živi in dela pa v Milanu, kamor se je bil preselil že pred 20 in več leti. Tedaj je namreč spoznal, da njegovemu naprednemu slikarstvu tržaško okolje ne bi moglo dajati dovolj spodbudnega zagona in se je odpravil *v svet*.
Mario Tudor se je šolal v Benetkah in sicer na tamkajšnji a-kademiji, kjer je študiral slikarstvo in arhitekturo. Racionalnost moderne arhitekture je zagotovo v marsičem pogojevala njegovo u-smeritev na odmaknjena področja likovno zelo izčiščenih oblik navidezne abstraktnosti, ki pa je daleč od nekakšne neurejene razgibanosti, tako kot tudi od hladne geometričnosti podobnih zasnov. O tem so ob Tudorjevih 30 razstavah pisali tudi kritiki, kot so Vmbro Apollonio, Valsecchi, Marussi in drugi. Tudorjevo u-stvarjanje je, rekli bi, nekam iz-venzemsko naravno, kot nekakšen radioteleskop, ki raziskuje neizmerna vesolja, od koder naj bi do njega prihajala subtilna sporočila, ki spodbujajo njegovo u-metniško tenkočutje, da se razpiha in razgiba do le njemu zaznavnih vizij. Nimajo pa te vizije nič skupnega z že danes preživelim kozmičnim slikarstvom, ker je umetnikova domišljija skušala prehiteti znanstvena raziskovanja vesolja.
Cartesiusu
Morda prav zato nam ga tokrat v katalogu razstave predstavlja psiholog Gianpaolo Sasso, znan proučevalec nagibov podzavesti ali bolje podzavestnega načina mišljenja. Tudor pa nam za napotek k temu daje le naslove svojih del, ki jih je poimenoval po zagonetne,jših zvezdah kot so na primer Ras, A'ghthi, Reda. Taggeta in drugimi?'Kakor zvezde tudi Tudor jeve slike nekako lebdijo v zraku, v prostoru med steklom in steno v nekoliko odmaknjenih o-kvirih, kar ustvarja z izstopajočo belino listov prijetno zračnost v videzu slik. Nanje pa Tudor čara kratkotrajno igro tankih črt in vijug, ki so jasno izrisane kot nekakšni strogi diagrami. Barve najdemo le v štirih sitotiskih, drugače pa jih slikar čara le s tekstilnimi pasovi, ki so progasto mavrično obarvani, kot bi bili nekakšni spektri svetlobe z označenih zvezd. Silhuetno narisane ali iz črnega kartona izrezane na list ali pod steklo nalepljene antropomorfne oblike in nekakšni sofisticirani inštrumenti vsebinsko oživljajo le tiste, ki vzbujajo v nas neopredeljena občutja nečesa, kar ni povezano na naš svet, kot da bi te Tudorjeve slike bile nekakšna sporočila neke višje nadzemeljske umetniške inteligence, ki nas skuša dvigati iz duhovne in ekološko zamočvirjene stvarnosti našega okolja in nam vlivati upanje v neko daljno odrešenje.
M. B.
.............
GRADIŠČANSKI HRVATI SLAVIJO VELIK ZGODOVINSKI JUBILEJ
Pri štirih stoletjih in pol ločenosti so vendarle ohranili jezik in kulturo
V begu pred Turki se je na Gradiščanskem naselilo kakih 200 tisoč beguncev iz raznih predelov Hrvaške in Bosne - Kljub zagotovilom in obveznostim je Avstrija skopa, mačehovska
Čez obilna dva meseca bo večja skupina čitateljev Primorskega dnevnika odpotovala na nekajdnevni izlet na Gradiščansko ali v Burgenland v vzhodni Avstriji, v njihovo pokrajinsko središče Železno ali Eisenstadt in ob tej priložnosti se bodo izletniki srečali tudi z gradiščanskimi Hrvati, ki slavijo letos 450 letnico svojega prihoda v te kraje, na to področje. Sem so predniki sedanjih gradiščanskih Hrvatov pribežali torej pred 4 stoletji in pol. ko so tako rekoč bežali pred Turki, ki so tedaj gospodovali na Balkanu. Predniki sedanjih gradiščanskih Hrvatov, so bili Hrvati iz zahodne Slavonije, iz Bosne, pa tudi iz Like in severne Dalmacije ter iz Hrvaškega Primorja. Ta del Hrvaške oziroma tedanja Hrvaška je veljal in še danes ga nekateri imenujejo kot «antemurale chris-tlanitatis*. to se pravi «obiambni zid krščanstva*. Toda prav zaradi tega je bilo življenje na pravkar omenjenih področjih kaj malo varno, saj so bili Turki tako rekoč v neprestanem boju in po turškem napadu na Dunaj 1529. leta in nato ob turškem napadu na Kiseg tri leta pozneje so se prve skupine Hrvatov odpravile proti severozahodu — na varno. Če smo rekli, da slavijo gradiščanski Hrvati 450 letnico svojega prihoda na Gradiščansko, bomo tu dodali, da je to obletnica prihoda prvih skupin beguncev, kajti Hrvati so se umikali proti Gradiščanskemu dolgo dobo.
In ni šlo za majhno selitev. Preko Sotle, Drave in Mure se je odpravilo «na varnejše* kakih 200 tisoč Hrvatov, ki so prinesli s seboj le to, kar se je moglo odnesti, torej bore malo. In v svojem begu pred Turki so se naselili na sedanjem področju Burgenlanda ali na Gradiščanskem, le deloma na skrajnih zahodnih robovih Madžarske ter v jugozahodnih predelih Slovaške. Kolikšna je to bila selitev, nam pove naslednje dej-
stvo; izselila se je skoraj tretjina prebivalstva tedanje Hrvaške, ki je na novem naselitvenem prostoru, v svoji novi domovini u-stvarila ali če hočemo poselila 200 vasi.
Poznejša zgodovina gradiščanskih Hrvatov je doživljala velike uspehe, pa tudi velike padce, vsekakor je živela neprestan boj za ohranitev svoje nacionalne avtonomije, ki se je izražala v najrazličnejših zahtevah, pač v boju za svojo bitnost. Ena izmed zahtev je bila tako imenovana cerkvena avtonomija, iz katere je izhajalo več drugih zahtev, med drugim tudi ta. da se ohrani hrvaški jezik in dosledno s tem. da se ohrani narodna zavest. Govorimo o dobi izpred nekaj stoletij, ko še ni bilo govora o šoli v današnjem smislu, o pisani in drugačni kulturi, pač pa o tem, da se je hrvaški človek vedno znašel in shajal okoli vaške cerkve, kjer je bilo bogoslužje v hrvaškem jeziku. V poznejših stoletjih pa je bila tudi šola — domena cerkve. In tu je hrvaški doseljenec našel svojo varnost pred pomadžarjenjem in ponemčenjem.
Prej smo povedali, odkod so gradiščanski Hrvati prišli, zato ni nič čudnega, da so prinesli s seboj vsa možna hrvaška narečja, da najdemo med gradiščanskimi Hrvati, čakavce in štokavce. Še več. ker se niso v prvih stoletjih med seboj povezovali, saj so posamezna naselja služila le svoji gospodi, so se narečne značilnosti ohranile in iz generacije v generacijo ni šlo le hrvaško narečje, torej čakavsko, kajkavsko ali štokavsko. pač pa so z generacije v generacijo prehajale tudi navade, običaji, tradicije. Nikola Benčič, prav gotovo eden najboljših poznavalcev zgodovine gradiščanskih Hrvatov in njihove sedanje stvarnosti, pravi, da je bila hrvaška kultura na Gradiščanskem vedno povezana s tako imenovano rustikalnostjo, enostavnostjo, hkra-
ti pa tesno povezana z ohranjevanjem tradicij in navad, kar izhaja iz zgodovinske strukture celotnega tega nacionalnega telesa. Hkrati pa je na tej osnovi opaziti tudi veliko posebnosti, različnosti, pač v povezavi s tem, odkod je določena grupa ljudi prispela sem.
Vendar ta kultura, vzeta v celoti, že odaaracga začetka ni imela možnosfi, da bi se razvijala v normalnih razmerah, torej biez '-težav in problemov,- Ta kultura je naletela na izredne težave že v samem začetku, ko je vodila težek boj za svoj obstanek. Njen nadaljnji razvoj je bil težak in naporen in gradiščanski Hrvati so velikanski del svojih zmogljivosti in svojih moči, rekli bi celo lep del svojega kulturnega kapitala morali porabiti za to, da so vsaj del tega bogastva ohranili. Na nek način bi mogli njihovo preteklost primerjati z našo preteklostjo, le da smo kljub vsem mejam in kljub mračnemu obdobju, ki ga je Primorska preživljala v času fašizma, mi bolje zdržali to razdobje zaradi tega, ker smo bili na Primorskem bolj kompaktno naseljeni.
In vendar sta glavna elementa te kulture, ki so jo gradiščanski Hrvati ohranili — jezik in slovstvo. Toda tu spet trčimo na posebnost gradiščanskih Hrvatov, kajti živeli so povsem ločeno od ostalega hrvaškega sveta in je zato jezik gradiščanskih Hrvatov zelo arhaičen. Tu bi morda mogli najti primerjavo z našim človekom iz Rezije, kjer je prav tako slovenščina občepela v svoji preteklosti, ker ni imela stikov s slovenščino sosednjih predelov in še najmanj s slovenščino v Sloveniji, kjer je jezikovni razvoj šel svojo pot.
Predolga bi bila zgodovina gradiščanskih Hrvatov, če bi se hoteli ustavljati povsod ob vsakem pomembnem zgodovinskem trenutku. Zato bomo omenili le nekaj važnejših datumov. V 18. in 19. stoletju gradiščanski Hrvati dobijo več literarnih del, skoraj izključno nabožnega načaja. Gre za dela, ki nosijo podpis Miloradiča, in še prej Kuž.miča in Naporiča ter drugih. Borba teh hrvaških avtorjev ni bila lahka, bila pa je vztrajna, žilava, in — uspešna. V tem duhu so namreč tudi gradiščanski Hrvati doživeli nekakšno nacionalno prebujenje ali bolje prebujanje in v tem smislu so začeli tudi vzpostavljati stike z matično deželo, seveda predvsem z Zagrebom. Do tedaj strogo zaprti vase so se začeli odpirati. V tem smislu gre precejšnja zasluga pisatelju Miloradiču in njegovim sodelavcem, ki so v svojih sicer skromnih literarnih delih vedno bolj dvigali hrvaško zavest. Tako so leta 1910 gradiščanski Hrvati dobili svoj prvi tednik «Naše no-vine*. ki jih je začela izdajati skupina intelektualcev, ki so se zbirali okoli že omenjenega Miloradiča. Toda kmalu zatem pride do vojne, ki jo je Avstro Ogrska izgubila, zaradi česar je bila tudi razkosana, nakar pride do težavnih razmejitev tudi med Avstrijo in Madžarsko, ki sta prej tvorili skupno cesarstvo. Ko so 1921 vendarle vzpostavili državno mejo, je na Madžarskem ostalo 20 hrvaških vasi, na avstrijskem Gradiščanskem pa 80.
Posledice prve svetovne vojne so mimo, v ta del Evrope se vrne mir, gradiščanski Hrvati začno živeti prebujeno življenje in nacio-
nalno gibanje začenja dajati ton vsemu dogajanju na Gradiščanskem. Toda ne za doigo časa, kajti ponovno smo se znašli v vojni in tudi Gradiščansko je doživelo svoje strahote. Kdor obišče pokopališča severnih predelov Gradiščanske, bo opazil, da je moral tudi ta del Avstrije dati velik delež krvi, ki jo je zahtevala nacistična Nemčija. Prišla je osvoboditev in 1955 je bita podpisana tudi mirovna pogodba, ki je vsaj posredno pogojevala rešitev nekaterih notranjih problemov. Avstrijska vlada se je namreč v členu 7 državne pogodbe ali če hočemo mirovne pogodbe obvezala, da bo zajamčila nacionalnim manjšinam na primer slovenski skupnosti na Koroškem in gradiščanski hrvaški skupnosti vse nacionalne pravice in kulturni razvoj. Toda podobno kot na Koroškem je tudi na Gradiščanskem avstrijska oblast za zahteve Hrvatov nekako gluha. Kot računajo, je na Gradiščanskem sedaj kakih 60 tisoč Hrvatov. Kljub vsem obveznostim, ki jih je Dunaj sprejel, so posebno na jugu Avstrije nekatera hrvaška naselja že povsem ponemčena. Drugod se vodi borba, ostra borba za domačo besedo, pa naj gre za hrvaščino v šoli, v cerkvi, na radiu, da ne govorimo o drugem javnem življenju. Kljub vsem hrvaškim zahtevam, kljub obveznostim, ki jih je sprejela avstrijska vlada in kljub neštetim tudi današnjim obljubam in zagotovilom se germanizacija nadaljuje in tako na primer pošiljajo avstrijske šolske oblasti v hrvaške vasi učitelje in učiteljice, ki znajo le nemški in začnejo z otrokom že v otroškem vrtcu in v osnovni šoli govoriti le nemško, čeprav jih otrok ne razume. Nekaj takega smo mi doživljali z uvajanjem italijanskega šolstva v naših krajih po prvi svetovni vojni. Zato ostajata dom in družina tisto «sve-tišče*, kamor vsiljena beseda in kultura ne moreta prodreti. In čeprav se na prvi pogled ne zdi, se med gradiščanskimi Hrvati izredno pazi prav na to, da se ohrani hrvaški jezik, da se ohranijo stari običaji, da se ohrani nacionalna bitnost. In to do tolikšne mere, da se posebno v zadnjih časih kaže neverjetno živo kulturno življenje, ki postaja še bolj obetavno ob vedno pogostejših stikih z matično deželo, kajti vedno več je mladih gradiščanskih Hrvatov, ki v poletnih mesecih obiskujejo tečaje hrvaškega jezika v Cirkvenici v Dalmaciji in vedno več je hrvaških društev in ansamblov, ki gostujejo na Gradiščanskem. Prav pred nedavnim je znano zagrebško satirično gledališče »Jazavac* doživelo velik uspeh na svojem gostovanju
Sicer pa je na Gradiščanskem zelo veliko kulturnih in prosvetnih društev, posebno tamburaških in folklornih ansamblov, tako da bo posebno v letošnjem jubilejnem letu na Gradiščanskem hrvaško kulturno življenje zelo živo in bogato. Med vodilnimi ljudmi na Gradiščanskem si sicer ne delajo ustvar, ker je pritisk germanizacije hud, toda če so zdržali 450 let, več stoletij tudi brez vsake osveščenosti, zakaj bi ne zdržali tudi sedaj, ko nacionalna zavest narašča in ko bo prej ali slej tudi v avstrijskih političnih vrhovih prišlo do spoznanja, da nacionalna manjšina ni »tujek*, ki ga naj organizem izloči, pač pa kulturno bogastvo, ki mu je treba pomagati k nadaljnjemu razvoju.
Bernard Kraljič
sedemdesetletnik
V Kopru, v krajevni skupnosti Žusterna, slavi te dni lep življenjski jubilej — 70-letnico rojstva — upokojeni kapetan 1. razreda ljudske milice, nekdanji aktivist OF na Tržaškem in borec NOV, sedanji predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Žusterna in aktiven družbenopolitični delavec Bernard Kraljič - Bojc.
Naš Nardo je bil rojen 11. a-prila 1913 v Trstu, kjer je še hodil v slovensko osnovno šolo Cirila in Metoda. Do svojega dvajsetega leta je nato pomagal očetu na kmetiji v Boljuncu, od leta 1933 pa je delal po tovarnah v Trstu vse do odhoda v partizane 7. februarja 1944. Po več tovarnah in podjetjih zato, ker nikjer ni mogel dolgo ostati kot prepričan antifašist in Slovenec, ki se ni hotel nikoli ukloniti fašistom in vstopiti v njihovo stranko, kakor so zahtevali delodajalci.
Leta 1934 je moral odslužit vojaški rok v italijansko vojsko in bil nato večkrat poklican na vojaške vaje, dokler ni bil leta 1941 demobiliziran kot stalno nesposoben, ker si je nalašč dal populiti vse zobe.
Že julija 1942 je bil na ustanovnem sestanku OF za dolinsko občino povezan v narodn^svobodil-no gibanje. V odboru OF za Bo-Ijunec je bil referent za gospodarstvo. Septembra 1942 je pomagal ustanoviti prvi odbor OF v Borštu na sestanku pod vasjo Ricmanje pri družini Mirka Špa-rova. že proti koncu leta 1942 je kot gospodarski referent imel tako dobro organizirano zbiranje o-preme, obutve in obleke, senitet-nega materiala, hrane in drugega blaga za partizane v Boljuncu, Dolini in drugih okoliških vaseh, da je lahko poslal več vozov tega materiala borcem NOV v Brkinih. Prepeljali pa so ga ob svojem vračanju iz Trsta kmetje in oglarji, ki so v mesto dovažali oglje in drva za kurjavo.
Že od leta 1942 je pri svojem ilegalnem in konspirativnem delu imel borbeno ime Bojc. Aprila 1943 je bil sprejet v Komunistično partijo, kar je bilo tudi priznanje za uspešno in predano delo. Končno pa se je s svojim delom za OF in partizane toliko kompromitiral, da mu je grozila aretacija. Tej se je, v dogovoru s partijo, umaknil med borce NOV v Slovenijo. Bil je razporejen v Levstikovo brigado kot mitraljezec. Kmalu je postal vodnik oddelka in komandir voda. Že maja 1944 pa je postal inštruktor brigadnih vezistov oziroma st gnalistov; mlade borce je učil signaliziranja z zastavicami in lučmi. Ko je z njimi končal tečgj, je postal njihov komadir pri farj-gadnem štabu in to tudi ostat vse do konca vojne. V večjih akcijah je bil kot izkušen signalisl dode Ijen štabu IS. divizije.
Kot domačin s Tržaškega je bil takoj po osvoboditvi (25. maja 1945) dodeljen komandi mesta Trst in je bil komandir čete varnostnikov v IV. mestnem sektorju v Rižarni. Ostal je v Trstu se tudi po odhodu JLA.
Jeseni leta 1945 je obiskoval partijski tečaj v Dutovljah, nakar je bil novembra 1945 pri vojnem področju Vipava demobiliziran iz JLA. Vrnil se je v rodni Boljunec in je bil tam do 1. februarja 1947 sekretar partijske organizacije v vasi. Takrat se je preselil v Koper in se zaposlil pri Narodni zaščiti, pozneje Ljudski milici. Prvega maja 1953 je bil upokojen kot kapetan I. razreda Ljudske milice.
Tudi po upokojitvi je ostal aktiven družbenopolitični delavec. Bil je sekretar KO KPS Žusterna. član okrajnega odbora TOD Koper, blagajnik in nato predsednik KD ZZB NOV Žusterna, kar je še danes. Za svoje poklicno in družbenopolitično delo je dobil državna odlikovanja in vrsto visokih priznanj, znakov, plaket in zlatih značk. Za dolgoletno politično delo je leta
1981 prejel srebrni znak OF in tudi spominsko značko OF tržaških aktivistov, za sodelovanje v bojih za osvoboditev pa je prejel spominsko medaljo 8. brigade Frana Levstika.
V našem Bernardu - Bojcu je še veliko volje in tudi moči za delo. Zato mu predvsem borci, sodelavci in prijatelji, krajani Žusterne in občani Kopra, pa tudi njegovi sovaščani in soborci iz rodnega Boljunca v dolinski občini, želijo še mnogo let trdnega zdravja in uspešnega dela!
(rb)
Srečanje kulturnikov v Opatiji
OPATIJA — V soboto so se v opatijskem hotelu Adriatic sestali na izmenjavo idej in izkušenj kulturni delavci iz Italije in Jugoslavije. Bilo je to zelo uspelo zasedanje kulturnikov, ki so se tokrat sestali na takem oziroma podobnem zasedanju že štirinajstič. Pobudo je dala kulturna revija »La Battana*. s katero so sodelovali založba za italijanski tisk v Jugoslaviji »Edit*, Unija Italijanov za Istro in Reko ter Ljudska univerza iz Trsta, ki z Unijo ter z italijanskimi kulturnimi ustanovami v Istri in na Reki že dolgo let zelo plodno sodeluje.
Zasedanju je predsedoval predsednik tržaške Ljudske univerze pisatelj Bruno Maier. prvi pa je spregovoril predsednik italijanske skupnosti v Opatiji Priero Nutri-zio, ki je zborovalce in zborovanje pozdravil, zatem je spregovoril direktor založbe Edit Ennio Machin, ki je podčrtal veljavnost takih srečanj, ki pomenijo »prispevek k razumevanju in prijateljstvu med sosednjima deželama*. Uvodni referat je nato imel urednik revije «La Battana* Eros Se-qui, ki je govoril o problemih kulturnega življenja v ožjem smislu, pa tudi o književnosti, gledališču, o likovni umetnosti itd. Podčrtal je tudi dejstvo, da je jezik ena izmed bistvenih značilnosti vsakega naroda in torej tudi določene nacionalne skupnosti, konkretno torej tudi italijanske skupnosti v Istri in na Kvarneru. Lucifero Marini je imel referat z naslovom »Italijanska drama — izraz določene kulture* in je govoril o italijanski Drami pri Narodnem gledališču I. Zajc na Reki in je v zvezi s tem podčrtal težave glede na ansambel, ki -mu -primanjkuje igralcev, ker so starejši igralci že odslužili, mlajših sil pa hi. Pri tem je dodal, da »s finančne strani sedaj težav ni», primanjkuje pa, kot smo rekli, igralcev in režiserjev.
O likovni umetnosti ne le med Italijani v Jugoslaviji pač pa na celotnem mejnem področju v Jugoslaviji in Italiji pa je govoril goriški slikar puljskega porekla Fulvio Monai, ki je podčrtal, da politične meje ne predstavljajo o-vire pri izmenjavi idej in izkušenj in je s tem v zvezi navedel izkušnje »Grupe 2 X GO*, ko so likovni umetniki iz stare in Nove Gorice ugotavljali, kako potrebno je boljše medsebojno spoznavanje, k čemur so prispevale skupne manifestacije.
Sicer pa so nato povzeli besedo številni udeleženci, kot na primer Alessandro Damiani. Sergio Molesi, Laura Marching. Erna Tonchinich, Žvane Črnja, že omenjeni Bruno Maier, Nello Milotti, E7I0 Mestrovich in drugi.
Hkrati z zasedanjem sta bili v Opatija prirejeni tudi dve razstavi in sicer razstava knjig, ki jo je priredila založba Edit. ter li-I kovna razstava, ki jo je priredila italijanska skupnost, ki je zbrala I dela svojih likovnih umetnikov.
MIIIMlHIItBiJlIHtltHIIItlllllHIIIIIIIIIHtllimilllllltimHMIIIfiniUHIIMIHIIHtlllllMHIIIIMHtlMllMMIIIIIIItinin
Našemu pokojnemu učitelju Janku Furlanu v spomin
Učitelj Janko Furlan je poučeval na osnovni šoli v Šempolaju takoj po prvi svetovni vojni nekaj več kot štiri leta. Vsi, ki smo obiskovali šolo, v kateri je on poučeval, se ga spominjamo s hvaležnostjo za vse, kar je za nas dobrega storil. Znal nas je z besedo pripraviti do ubogljivosti in marljivosti. a bil je tudi strog.
Zahteval je, da smo bili redni in naši zvezki so morali biti čisti, naloge izvršene. Ni trpel zamude v šoli in je včasih po kakšnega zaspaneta poslal kar domov. In p naši šoli smo imeli takega zaspanca, ki ga je bilo treba klicati, da je prišel v šolo. Bil pa je ta učenec sicer prav priden in naš učitelj mu ni preveč zameril.
Potem so bili tudi šolarji iz Sliv-nega, ki so prikorakali v šolo s polurno zamuda in izgovor je bil vedno eden in isti: tProsim, gospod učitelj, morala sem nesti mleko.» Ta izgovor je veljal za dekleta, za fante pa: rProsim, gospod učitelj, moral sem gnati živino na pašo.*
On pa jih je opomnil: «Pojdite v klop in naj se mi to ne ponovi!* A drugi dan je bilo isto.
Seveda so bili izgovori teh po-rednežev iz trte zviti, ker so po poti počivali in igrali »no soudke* in zato je bila zamuda v šoli.
Potem smo šolo dokončali in naš učitelj nas je moral pod prisilo zapustiti ter oditi iz naših krajev, tako da nam ni utegnil
izročiti niti spričeval. Spričevalo, ki nam ga je on redoval, nam je pozneje izročila nova učiteljica. To spričevalo hranim še sedaj. Potem ga nisem videl celih 23 let. Vrnil se je v rodni kraj v letu 1945, po vojni.
Srečal sem ga na cesti zjutraj, ko sem šel na delo. Prijateljsko sva se pozdravila in pomenila. Pozneje sem ga šel večkrat obiskat na njegov dom, kjer sem ga vedno našel pri delu, ko je kaj pisal in sestavljal.
Bil je vnet pristaš zadružništva. Le v zadružništvu je videl rešitev našega človeka. Včasih sva se tako zapletla v razgovor, da nam je takoj minila ura ali še več. Od vsega je vedel povedati tako o vrtnarstvu, sadjarstvu, o trtereji in o vsem.
Zelo rad je hodil na sprehode po pašnikih in gozdu. Na teh poteh je vedno našel kaj novega in zanimivega in potem je tudi meni kaj razložil in pojasnil. Jaz pa sem ga poslušal z vso zavzetost jo, ker sem bil še vedno njegov učenec. V svojem vrtu je imel 25 trt hamburškega muškata, ki so mu dale okoli sto litrov vina na leto. Bil je s tem svojim vincem zelo zadovoljen in rad ga je po nudil za pokušnjo.
Ob 95 letnici njegovega rojstva se ga s spoštovanjem spominja mo osi njegovi nekdanji učenci, ki smo mu hvaležni za dragocene nauke.	RUDI ZIDARIČ
12.30
13.00 13.25
13.30
14.00 14.55
15.30
16.00 16.20
16.50
17.00 17.05
17.10
17.30
18.00
18.30
18.50 19.45
20.00
20.30
21.45
22.30
22.40
23.35
00.05
12.30
13.00
13.30
14.00 14.40, 16.25
16.30
17.00
17.30 17.35
17.40
18.40 18.50
19.45
20.30
22.10
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Šola in vzgoja Italijanska kronika Vremenske razmere TV dnevnik Tam tam
Koncert; »I Passengers* Šola in vzgoja Risanka iz serije Shirab TG 1 - Objektiv na ... Danes v parlamentu TV dnevnik - Flash Neposredno preko tvoje antene
Remi - risanka
Divji in nežen
TV film iz serie «L'amico
Gipsy»
Programi pristopanja Stanlio in Olio Almanah
Vremenske razmere TV dnevnik »Večerna kriminalka* Večerna detektivka ali kot je italijanski naslov oddaje Giallosera se nadaljuje in to celo zelo uspešno, kot nam pravijo v krogih TV. Tudi nocoj bo sicer zelo simpatični gledališki in filmski u-metnik Renzo Palmer vodil oddajo in hkrati odigral svojo vlogo v kvizu ali bolje v detektivki, ki jo bodo reševali kar neposredno v ateljeju, ali pa tudi TV gledalci
Quark . potovanja po svetu znanosti TV dnevnik
Mister Fantasy - glasbena oddaja
Šola in vzgoja TV dnevnik Danes v parlamentu Vremenske razmere Druqi kanal Oopoldanski program TV dnevnik ob 13. uri Šola in vzgoja - 16.30 Tandem
15.45	Risanka Iz studia Šola in vzgoja Mork e Mindy - TV film TV dnevnik - Flash Iz parlamenta «Controluce» - oddaja o glasbi in gledališču TV dnevnik - Šport Starsky e Hutch - TV film Vremenske razmere TV dnevnik
»Via col vento*. »V vrtincu* - Film - 1. del Via col vento ali po naše V vrtincu je film, ki ne bo šel nikoli v pozabo, čeprav je star nad 40 let. ga moremo gledati še vedno z občutkom, da gledamo živo življenje. Je pač delo slovitega Selznika po predlogi Margaret Michejl. ki ga je publika sprejela z navdušenjem že leta 1939. nato pa so ta fi'm velikokrat ponovili in občinstvo ga je ponovno sprejelo, kar pa ni čudno, ko pa nastopajo v njem Clark Ga-b'e. Vivien Leigh. Leslie Ho-ward, Olivia de Havilland in drugi, torej velika imena tedanjega in tudi poznejšega filmskega sveta. Ker je film zelo dolg. ga bodo predvajali v dveh delih. Nocoj pride na vrsto prvi del TV dnevnik
22.20	Srečanje s kinematografijo
22.30	Planet Toto
23.20	»Speciale Stereo*
00.00 TV dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.40	Goldoni v belem in črnem
18.25	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
19.30	Deželne novice 20.05 šola in vzgoja
20.30	TV dnevnik - Set
21.30	Torkov koncert
23.10	Genova: cera una volta il dnema
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05 - 10.35 TV v šoli
16.30	šolska TV
Električne inštalacije, ki so tako skrbno speljane v stanovanju, nam nič ne bi koristile, če vanje ne bi prihajal tok iz elektrarne. Tam sodelujeta pri vrtenju generatorjev obratovni elektrikar in tehnik - energetik. Vse tiste zapletene daljnovode in stikalne postaje pa nadzirajo monterji električnih 0-mrežij
17.30	Poročila
17.35 ZBIS - Pomladanski spored Kadar morajo odrasli rešiti zelo težke naloge, sestavijo skupino strokovnjakov. Od ubogega učenca pa zahtevajo, da mora vse naloge rešiti sam. No, revež bo odrasel in tudi on bo smel delati v skupini ali «teamu», kot temu pravijo. Morda ne veste, da tudi računalnike lahko sestavijo v skupino, ki ve več in bolje dela kot en sam računalnik. Taki skupini pravijo »računalniška mreža*
17.50	Od vsakega jutra raste dan
18.25	Dolenjski obzornik
18.40	Razbiti steber - film
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Brez parolarstva
21.40	V znamenju
Koper
14.00	- 17.00 Odprta meja
17.30	TVD novice 17.35 TV šola
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
GORICA — Občni zbor SDGZ ŠPETER — Skrb za romanske cerkve
18.00	Inšpektor Bluey - serijski film
19.00	Obzorja
19.30	TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Dva obraza strahu - film 22 00 Turistični vodič
22.15	TVD danes
22.30	V naročju smrti - dokumentarna oddaja
Zagreb
17.45	Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek 18 45 Glasbeni klub 83
19.30	TV dnevnik
20.00	Diagonale - notranjepolitična oddaja
20.50	V znameniu zodiaka - film
22.15	TV dnevnik
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Bratje in sestre, na zdarl; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Od Milj do Devina: 13 20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: T. Svetina: »Ukana*: 14.30 Rapotuljica; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Trst in njegovo zaledje; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija «Primorska poje*; 18.00 Izvirna radijska igra: P. Zidar: »Humoreska naša vsakdanja, obložena z zelenim mahom*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(S'ovenskl program)
6.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar: 6.15 Cestne razmere 6 45 Pro metni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 12.40 Popoldne na valu Radia Koper: Glasba, predstavitev programa, Zanimivo in Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje poslušalcev; 14.00 Prisluhnite med glasbo; Pred srečanjem mladih zgodovinarjev v Novi Gorici ter Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Croatia; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
KOPER
(Italiluoskl nrogrom)
6.15 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30 in 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30 in 18.30 Radijski dnevnik: 6.00 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasba in dopisi; 10.10 Šola in vzgoja: 10.20 Glasba; 10.35 Veternica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani: 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah;
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
14.32	Pesem tedna in glasba; 15.45 Glasbeni program; 16.32 Made in Jugoslavija; 17.32 in 18.45 Glasba;
19.00	Zaključek programov.
RADIO 1
7.30,	8.00. 10.00, 11.00, 12.00. 13.00,
15.00	in 19.00 Poročila: 6.00 8 45 Glasbeni variete; 9.00 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Top and roli; 11.34 Jaz, Claudio - radijska priredba; 12.03 Ul. Asiago Tenda - glasbeno govorni program; 13.35 Master; 15.03 Oblo - tednik o ekonomiji: 17.30 Globetrotter; 18 00 Check up: C. M. von Weber; 18.38 Programi pristopanja; 19.25 Prisluhni večeri se; 20.00 Francosko gledališče 1. 1850 1915 ; 21.03 Wonderland; 21.57 Zbori v večeru; 22.22 Autoradip; 22.27 Audiobox; 23.05 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30,13.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18 30 in 19.30 Poročila; 6.00-7.20 Jutranji spored; 8.00 Šola in vzgoja; 8,45 11 velocifero radijska priredba; 9.32 Odgovori na pričevanja današnjega življenja: 10.30 Radio 2 «3131»; 12.48 Glasba; 13.41 Sound-track: 15.42 Natečaj za radijske drame;
16.32	Festival: 17.32 Ure glasbe:
18.32	Krog sonca; 19.50 Predmet pogovora; 21.30 Potovanje v noč; 22.50 Radio 2 «3131».
LJUBLJANA
6.30,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 21.00, 23.00, 24.00 Po ročila: 5.50 Varčujmo z energijo; 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; Šmiglo-va zidanica; 8.35 Iz glasbenih šol; 9 05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po doma če; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Čez tri gore, čez tri dole; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom M. Ferleža: 20.00 Slovenska zemlja v pesmi: »Pesmi - nesrečno zaljubljene*; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij; 0.05 Nočni program.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
iVVM d
HHHK' - v H ^5	.
Na Opčinah je bila v nedeljo spominska proslava v čast ustreljenih talcev. Na svečanosti je nastopil moški zbor Tabor z Opčin
Na reviji (Primorska poje* v Portorožu je nastopil tudi mešani mladinski zbor Glasbene matice

.......1
V nedeljo so v Nabrežini poimenovali glavno cesto po pesniku Igu Grudnu. Pobudo za to je dala devinsko-nabrežinska občinska uprava
J Kraški hiši razstavlja svoja dela Nada Bevk. Razstavo prireja zadruga «Naš Kras*



j___________________^	:
mt. :-n | Miš
V petek so v Dolini predstavili najnovejšl knjigi dveh domačinov In sicer pesnika Marija Čuka in agronoma Vitjana Sancina
ss*i

sobotnega srečanja na županstvu o vprašanju openskega pokopališča
V petek je bilo v dvorani KD Cankar nagradno žrebanje za naročnike našega časopisa

j	nase
i§ll§|f si r»stro , n, pszmjm®	giamstfe	v y
,mt|
SUfk
V soboto in nedeljo je bilo na Pomorski postaji srečanje mladih tržaških katoličanov. Na srečanju so spregovorili tudi mladi Slovenci

f
Gost torkovega večera SK je bil kipar Janez Lenassl
V Gallusovi dvorani sta v ciklusu (Mladi mladim* nastopila Cvetka Doiežal-Rus in Cveto Kobal
PRIMORSKI DNEVNIK 6
g
PORT ŠPORT ŠPORT
12. aprila 1983
NOGOMET
V L ITALIJANSKI LICI
Brez presenečenj
Štiri kola pred koncem italijanskega prvenstva nogometne A lige je oliranila Roma štiri točke prednosti pred drugouvrščenim Juventusom in si najverjetneje že zagotovila letošnji naslov prvaka. Rimljani so v nedeljo suvereno odpravili Catanzaro, ki je tako tudi matematično že izpadel v nižjo ligo. Še izdatnejša je bila zmaga Juventusa proti Ascoh-ju: 5:0 z goli Bettege, Rossija (2), Tardellija in mojstrskim zadetkom Platinija.
In ter je še vedno na tretjem mestu. Bolj kot zmaga proti Avellinu pa je navijače milanske ekipe dvignil na noge nepričakovan «show» Al-tobellija v drugem polčasu: kar sredi igrišča je oklofutal Miillerja, ker sz je dvakrat zapored odločil za strel, namesto da bi mu podal žogo, ko je bil v ugodnejšem položaju. Altobelli se je po koncu tekme javno opravičil Nemcu, njegov izpad pa je izzval na tribunah tudi prepir med navijači in vodstvom kluba.
Nič manj vroče ni bilo v Veroni, kjer je Fiorentina premagala domačo enajsterico. Igralci Verone so grobo obtožili sodnika Benedettija, da je zrežiral tekmo v prid Toskan-cem, ker je sprevidel nekaj očitnih prekrškov v kazenskem prostoru
Fiorentine. Ob koncu tekme sta se sprla libero gostujočega moštva Pas-sarella in maser Verone. Vročekrvni Argentinec je kar z udarcem z glavo spravil maserja v k.o.
Udinese je, po predvidevanjih i-gral neodločeno v Piši, genovski mestni derbi se je končal brez zmagovalca, v borbi za obstanek pa sta tako Napoli (z enajstmetrovko) kot Cesena slavila dragoceni zmagi.
IZIDI 26. KOLA
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
i
Zopet ugodno kolo za Triestino
Tržačani so tokrat osvojili dragoceno točko v Modeni
Cesena - Torino	2:0
Inter - Avellino	2:0
Juventus - Ascoli	5:0
Napoli - Cagliari	1:0
Piša - Udinese	0:0
Roma - Catanzaro	2:0
Sampdoria - Genoa	2:2
Verona - Fiorentina	0:1
LESTVICA
Roma 37 točk, Juventus 33, Inter 32, Verona 30, Fiorentina in Torino 29, Udinese 28, Sampdoria 27, Genoa in Cagliari 24, Piša in Avel-lino 23, Ascoli in Napoli 22, Cesena 20, Catanzaro 13.
PRIHODNJE KOLO (24.4.)
Avellino - Piša, Cagliari - Cesena, Catanzaro - Juventus, Fiore-tina - Ascoli, Genoa - Napoli, In-ter - Roma, Torino - Verona, Udinese - Sampdoria.
Modena — Triestina 0:0
MODENA: Tortora, Bettinelli, Tor-roni (32’ Cavazzini), Gardiman, Bo-riello, Ferrari, Speggiorin, Chierici, Rabitti, Osellame, Re (38' Mezzini).
TRIESTINA:	Nieri, Costantini,
Trevisan, Leonarduzzi, Mascheroni, Zanini, Štrukelj (74’ Donatelli), Tol-fo, Pasciullo (55’ Dreolini), Ruffini, Mariani.
Tudi nedeljsko, 27. kolo tretjeliga-škega prvenstva je bilo za Triestino izredno uspešno. V prvi vrsti je dokazala, da je tudi brez Ascagnija, De Falca in Pedrazzinija, torej treh ključnih igralcev, odlično moštvo, ki je sposobno doseči cilj, ki si ga je zastavilo. Med drugim so vsi igralci v odlični formi in so znožni nadoknaditi marsikatero odsotnost. V Modeni Triestina ni samo branila neodločenega izida, ki je glede lestvice še kako pomemben, skušala je tudi doseči zlata vredno zmago. To pa je dokaz, da ima ekipa še veliko moči za končni in odločilni del prvenstva.
Enako verjetno ne moremo trditi za Padovo in Carrarese. Nogometa-

ši Padove so bili prisiljeni prepustiti Spalu točko na domačem igrišču in so tako izgubili lepo priložnost, da bi se približali vodečim Tržačanom.
Carrarese pa je doživel v Mestrah poraz, ki bi lahko bil odločilen v boju za napredovanje. Toskansko moštvo je verjetno v prvem delu prvenstva potrosilo preveč sil in je sedaj nekoliko utrujeno.
Odločilne važnosti za Tržačane bo nedeljska tekma s Padovo. V primeru zmage bi lahko bili Tržačani že z eno nogo v drugi ligi. (I. P.)
IZIDI 27. KOLA
PARI PRIHODNJEGA KOLA (17.4.)
Atalanta - Reggiana, Bari - Ca-tania, Bologna - Arezzo, Campobas-so - Cavese, Como - Varese, Lazio -Foggia, Milan - Cremonese, Palermo - Lecce, Perugia - Sambenedet-tere, Pistoiese - Monza
BOKS
Forli - Parma	0:0
Mestre - Carrarese	2:1
Modena - Triestina	9:0
Padova - Spal	2:2
Piacenza - Treviso	0:0
Pro Patria - Brescia	0:0
Rimini - Vicenza	2:2
Rondinella - Fano	1:1
Sanremese - Trento	0:0
1
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Tudi po tretji tekmi brez prvaku
Tudi po tretjem finalnem srečanju med Šibenko in Bosno prvak še ni znan. Jugoslovanska košarkarska komisija s soglasnostjo predsedništva košarkarske zveze je namreč razveljavila sobotno tekmo zaradi neregularnega poteka konca srečanja in spornih odločitev sodnika Matijeviča.
Dodatno srečanje pa bodo morali igrati do sobote, 16. aprila, na nevtralnem igrišču, ker tudi po goji za igranje v Šibeniku niso bili
Zgodilo se je tako torej prvič v gcslovanske košarke, da bi ponovili odločilno srečanje, čeprav je tudi v preteklosti prišlo do spornih odločitev med tekmami samimi, vse pa se je kaj kmalu pozabilo in za določitev prvaka dodat nih srečanj ni bilo potrebno odigrati.
Če pa kot športniki gledamo na sobotne razplete v Šibeniku, potem je na dlani, da je povsem pravilno, da se igra novo srečanje. Preveč je bilo namreč neregularnosti v zadnjih sekundah tekme pa tudi osebne napake nad Draženom Pe-
regularni. zgodovini ju
trovičem ni bilo. To je bilo jasno videti ob številnih ponovljenih TV posnetkih.
Sicer pa oglejmo si '/.športni del» sobotnega srečanja.
Tekma je imela dve različni sliki. V prvem polčasu so bili Sarajevčani odločno boljši in so si tudi priigrali tako prednost, da je kaza'o, da je o prvalcu že vse odločeno. Sarajevčani so namreč vodili že z 19 točkami razlike in končali prvi del srečanja z 11 točkami prednosti.
V	nadaljevanju pa so Bosnini košarkarji znatno popustili. Zagrešili so vrsto tudi naivnih napak, kar so spretno izkoristili domačini, da so z Draženom Petrovičem, ki je bil daleč najboljši mož na igrišču, razliko v koših najprej zmanjšali, nato ce'o povedli.
V	zadnjih sekundah pa dramatični in povsem «čudnb> razpleti ter zmaga domačinov s točko razlike, potem ko je Dražen Petrovič uspešno izvedel dva prosta meta. Na semaforu je bil izid 83:82 za Šibenko. Slavje v dvorani je bilo seveda izredno.
Dan pozneje pa odločitev košarkarske komisije. Srečanje bo treba ponoviti do 16. aprila. Verjetno pa je tako najbolj prav...
LESTVICA
Triestina 37; Padova 35; Carrarese 33: Vicenza, Rimini 32; Parma 28: Mestre, Trento, Sanremese, Tre-viso 26; Pro Patria, Spal 25; Fano 24; Brescia, Rondinella, Modena, Piacenza 23; Forli 19.
PRIHODNJE KOLO (17.4.)
Brescia - Piacenza, Carrarese -Rondinella, Fano - Spal, Forli - Rimini, Vicenza - Sanremese, Mestre -Treviso, Parma - Modena, Triestina - Padova, Trento - Pro Patria.
ITALIJANSKA B LIGA
Milan in Lazio remizirala
Milan in Lazio sta v nedeljskem 29. kolu italijanske nogometne B lige igrala neodločeno in imata še vedno veliko prednost pred najbolj
Zmaja La Roecc
SANREMO — «Italijan* Nino La Rocca je v nedeljo premagal s t.k.o. v osmem krogu Američana Bobyja Joe Younga v boksarskem dvoboju, ki je veljal za uvrstitev na finalni spopad za osvojitev svetovnega naslova welter kategorije. Temnopolti boksar, sin malijskega državljana in Italijanke, rojene v Marakešu, je bil vseskozi boljši. Nasprotniku je vsilil svoj. način . zelo elegantnega boksanja. Američan se je branil vse do osmega kroga, ko mu je v končnici zadal La Rocca kar 24 zaporednih udarcev predno je sodnik prekinil srečanje in tako preprečil Youn-gu še hujšo kazen.
Zagrebški Dinamo še naprej «ko!o vodi»
|P“
Tudi 23. kolo v prvi jugoslovanski nogometni ligi je mimo, na vrhu lestvice pa je še «vse po starem>. Zagrebški Dinamo še naprej vodi z dvema točkama prednosti pred beograjskim Partizanom in s petimi točkami pred Crveno zvezdo in Hajdukom.
In tudi tokrat je cvelika četverica» pokazala in dokazala, da bo v nadaljevanju tega prvenstva igrala vodilno vlogo in da bodo drugim moštvom le drobtinice.. .
Tako je namreč zagrebški Dinamo zanesljivo odpravil moštvo Dinama iz Vinkovcev, in to v srečanju, nad katerim je bilo 40.000 gledalcev navdušenih. In tako je Partizan zanesljivo odpravil zadnjeuvrščeno moštvo Galenike, pa čeprav je igral brez dveh svojih reprezentantov Klinčarskega in Stojkoviča, ki sta oblekla vojaško suknjo. Če pa je bila v tem srečanju odsotnost teh dveh odlič- Na dlani je, da je Sarajevo z
nih nogometašev manj «občutena», pa se poraja vprašanje, kaj bo odslej z Milutinovičevo ekipo...
Pa če se povrnemo k <ve’iki četverich, naj dodamo, da je Cr-vena zvezda brez vsakršnih težav odpravila moštvo Beograda in da je Hajduk doma s čistim 3:0 '.odslovili' Vojvodino.
Toliko o moštvih na vrhu in pri vrhu lestvice. Kaj pa ostala?
odhodom Sušiča ogromno izgubilo. Trenutno je le šesto na lestvici. In na dlani je tudi, da bi lahko ljubljanska Olimpija dosegla marsikaj več, ko bi v napadu imela uspešnega strelca. Ljubljančani so se tako v nedeljo morali zadovoljiti s točko proti Željezničarju.
Od ostalih izidov pa velja podčrtati nov spodrsljaj Rijeke in ne-
pričakovan remi mostarskega Ve leža dežna proti Vardarju.
IZIDI 23. KOLA
Dinamo (Z) - Dinamo (V)	4:2
Hajduk - Vojvodina	3:0
Osijek - Rijeka	2:0
Olimpija -	Željezničar	0:0
Sarajevo -	Sloboda	1:1
Velež - Vardar	2:2
C. zvezda - OFK Becgrad	4:1
Partizan -	Galenika	2:0
Budučnost	- Radnički	1:1
LESTVICA
Dinamo (Z) 33 točk; Partizan 31; Hajduk in Crvena zvezda 28: Radnički 26; Sarajevo 25; Željezničar 24; Sloboda in Osijek 23; Vardar in Budučnost 22; Olimpija 21; Velež in Dinamo (V) 20; Rijeka in Vojvodina 19; OFK Beograd 17; Galenika 13.
PRIHODNJE KOLO (jutri) Sloboda - Olimpija, Željezničar -Dinamo (Z), Dinamo (V) - Budučnost, Radnički - Crvena zvezda, OFK Beograd - Partizan. Vojvodina - Velež, Vardar - Osijek, Rijeka - Sarajevo, Galenika - Zemun.
•iiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiJBmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiia
košarka
ZA ITALIJANSKI DRŽAVNI NASLOV
BANC0R0MA IN BILLY FINALISTA
Rimsko moštvo je v polfinalu izločilo Ford, milansko pa Scavolini
Polfinalni tekmi «play-offs» za italijanski naslov v Milanu in Rimu bosta ostali zapisani v zgodovini košarke z zlatimi črkami. Srečanji si nevarnimi zasledovalci. Na repu le- J? namreč ogledalo nič manj kot 27 stvice ugledna Bologna vse bolj to- Vsoc Senicev in samo v veliki
športni dvorani v Rimu jih je bilo
ugledna Bologna ne proti C ligi.
IZIDI 29. KOLA
Arezzo - Pistoiese	1:1
Catania - Campobasso	1:0
Cavese - Bari	2:0
Como - Atalanta	1:0
Cremonese - Perugia	2:2
Foggia - Milan	1:1
Lecce - Lazio	0:0
Monza - Varese	3:0
Reggiana - Palermo	3:1
Sambenedettese - Bologna	2:1
LESTVICA
Milan 41 točk, Lazio 38, Como 35, Catania in Cavese 34, Cremonese 33, Arezo 31, Sambenedettese in Lecce 28, Varese in Campobasso 27, Pistoiese, Atalanta, Palermo in Monza 26. Foggia 24, Bologna 23, Bari 22 točk.
preko 15 tisoč. V Milanu je najbolj vesel blagajnik Billyja, saj je končni izkupiček po srečanju Billy - Scavolini nič manj kot 93.500.000 lir. To pa je za Milan svojevrsten rekord. Glede na to, da je bil Ford izločen iz velikega finala, ki se bo pričel jutri, bo Italija imela tudi letos dva zastopnika v pokalu prvakov.
Če se povrnemo k polfinalnima tekmama, moramo reči, da sta se končali po pričakovanjih. Prednost domačega terena se je tudi to pot pokazala za dominantno. Evropski pokalni prvak prvakov Ford je prišel v najbolj zahteven in delikaten prvenstveni obračun zelo utrujen. Varovanci trenerja Prima so odigrali kar 65 tekem (to je uradnih)

KOŠARKA
PO SOBOTNI ZANESLJIVI ZMAGI V PRVENSTVU C-l LIGE
Jadranovci na dobri poti za uvrstitev v «p!ay-offs»
Trenutno so na tretjem mestu prvenstvene razpredelnice - Caveja in Castelfranco v vodstvu - V nedeljo v Firencah
Po sobotni izvrstni zmagi proti pordenonski ekipi Cis se je Jadran, štiri kola pred koncem prvenstva povzpel na tretje mesto začasne lestvice. Na razpredelnici je namreč dohitel Vicenzo, ki je v derbiju kola v gosteh klonila v Castelfranco Venetu z desetimi točkami razlike. Na vrhu lestvice tako še nadalje vodita prav Castelfranco in Caveja, ki je pregazila Teramo (s kar 38 točkami razlike). Jadran je tretji.
Klub prij'ateljev Jadrana
sporoča
Na izlet v Firence in Pistoio, kjer b« v soboto, 23. t.m., prvenstvena tekma med tamkajšnjim moštvom Maltinti in našim Jadranom, bosta odpotovala dva avtobusa. Zato naj se vsi tisti, ki so se že prijavili ali pa so se prijavili na izlet pogojno, zglasijo na mestu vpisa najkasneje do jutri, 13. t.m., in naj s seboj prinesejo celotno vpisnino.
Avtobusa Irosta iz Trsta odpotovala ob 7. uri, z Opčin ob 7.15 in s Proseka ob 7.30.
Dva dni pred odhodom bo vsak udeleženec dobil podrolven program z imenom hotela in številko avtobusa.
ker ima v medsebojnih srečanjih z Vicenzo boljšo razliko v kosili.
Vse kaže, da se bodo prav ta štiri moštva uvrstila v «play-offs». S porazom v Trstu je Cis malodane že odpisan, saj bi moral, za uvrstitev v sklepni del tekmovanja, nadoknaditi vsaj šest točk zaostanka: od Vicenze in Jadrana ga namreč ločujejo sedaj štiri točke, z obema pa ima slabšo razliko v koših (Jadran je v Pordenonu izgubil z osmimi točkami razlike, v soboto pa je slavil s 17 točkami prednosti, Vicenza je zmagala kar sredi Pordenona).
Boljša od Pordenona je sedaj še Canella. ki je v gosteh pregazila ekipo iz Cente (72:97). Košarkarji iz San Donaja zaostajajo za Jadranom in za Vicenzo le za dve točki, imajo pa tudi ugoden razpored tekem. tako da bodo verjetno oni tisti, ki bodo še najbolj «grenili» vstop jadranoveem v «play-offs*.
Jadran čaka namreč naporen konec sezone: od preostalih štirih srečanj bodo odigrali tri v gosteh. Začeli bodo kar to nedeljo v Firencah proti ekipi Pino, zatem bodo gostovali v Pistoii proti vedno nevarnejšemu Maltintiju, pred zaključno tekmo prvenstva v Castelfrancu Venetu pa bodo gostili ekipo iz Portorecanatija.
Prihodnje kolo bo «zanimivo» ma lodane za vse ekipe z vrha lestvice. Vodilna Caveja bo gostovala v Pordenonu. Brzda bo ta tekma zadnja priložnost za nekdanjega favorita Cis, da si opomore iz sedanje krize (po treh zaporednih porazih); Castelfranco bo gostoval v Vidmu pri Eurocarju, ki je sicer le bleda senca bojevite ekipe iz prvega dela prvenstva. Po šestih zaporednih porazih je le upati, da bodo zaigrali Bettarini in tovariši tako zbrano, kot nekdaj, da bi napravili jadra-novcem veliko uslugo. O Jadranu smo že povedali: zmaga v Firencah je neobhodno potrebna, in po igri, ki jo je prikazal v soboto, o njej ne bi smelo biti dvoma. Vicenzo čaka tudi trd oreh: Maltinti je v zadnjih sedmih tekmah pospravil 14 točk. Mu bo uspelo v Vicenzi izbojevati še osmo zaporedno zmago? Canella bo imela tudi neugodnega gosta. Pachera iz San Bonifacia si je, vsaj po rezultatih sodeč, dokaj opomogla; v soboto je premagala Euroear in bi znala presenetiti tudi v San Donšiu.
IZIDI 26. KOLA
JADRAN - Cis	109:92
S. Bonifacio - Euroear	95:83
Portorecanati - Pino	81:75
Sjsdata - Canella	72:97	
Castelfranco - Vicenza Mallinti - Castiglione Caveja - Teramo Budrio - Stefane)	97:87	
	67:65 106:68 72:71	Poraz lividiiia
LESTVICA
Caveja	26	19	7	2220:2030	38
Castelfranco 26	19	7	2104:1910	38
JADRAN	26	18	8	2262:2070	36
Vicenza	26	18	8	2163:2080	36
Canella	26	17	9	2100:1981	34
Cis	26	16	10	2151:2019	32
Maltinti	26	15	11	2046:1932	30
Euroear	26	14	12	2205:2167	28
Teramo	26	13	13	2147:2160	26
Stefanel	26	12	14	2020:2033	24
S. Bonifacio	26	11	15	2125:2172	22
Pino	26	10	16	1924:2136	20
Budrio	26	10	16	2007:2132	20
Portorecanati	26	6	20	1944:2332	12
Castiglione	26	5	21	1951:2166	10
Sjsdata	26	5	21	2052:2188	10
PRIHODNJE KOLO (16.4.)
Pino - JADRAN (17.4. ob 17.30 v Firencah), Euroear - Castelfranco, Vicenza - Maltinti, Stefanel - Sjsdata, Cis - Caveja, Canella - S. Bonifacio, Castiglione	-	Portorecanati,
Teramo - Budrio.
Tržaški rokometni prvoligaš Civi-din je v 21. kolu prvenstva A lige nepričakovano izgubil v Cassanu proti istoimenski ekipi z 20:24. Tržačani so hote nastopili v okrnjeni postavi, tako da je trener lahko preizkusil tudi nekatere mlajše in manj izkušene igralce. Poraz sploh ne bo učinkoval na končno uvrstitev, saj si je Cividin že predčasno zagotovil uvrstitev v sklepni del tekmovanja.
IZIDI 21. KOLA
Cassano - Cividin	24:20
Rimini - Copref	28:25
Gaeta - Follonica	38:28
Rovereto - Scafati	19:22
Jomsa - Napoli	39:13
Forst - Wampum	27:24
LESTVICA	
Cividin 37 točk; \Vampum, Cassa-no in Forst 27; Scafati in Gaeta 25; Rimini 21; Rovereto 20; Jomsa 18; Follonica 14; Copref 11; Napoli 0. PRIHODNJE KOLO (17.4.) Cividin - Gaeta, Scafati - Cassano, Napoli - Forst, Wampum - Rimini, Copref - Jomsa, Follonica - Rovereto.
in tako so jim na koncu pošle moči, kar se je pokazalo že v drugem srečanju doma. Potem ko so zmagali v Rimu, je kazalo, da jim bo uspel še en letošnji veliki met, a ostalo je vse samo pri velikih neuresničljivih željah. V izenačenem srečanju so nekaj več kot 5 minut pred koncem srečanja domačini prišli v vodstvo in tako izbojevali zasluženo zmago, ker Riva in Brerver nista doprinesla tistega, kar je bilo pričakovati. saj odlični Bariviera in Mar-žorati nista zmogla Vsega.
V Milanu je bil še dokaz več, da Billy Scavoliniju ne «leži». Samo srečanje je bilo zelo lepo in na koncu je slavila peterka, ki je igrala bolj organizirano in bolje v obrambi. Gostje so si v prvem polčasu priigrali tudi 11 točk prednosti in bili vse do končnice srečanje povsem enakovredni. Zadnje minute pa so bile za Scavolini usodne, ker se odličnim domačinom ni mogel več upirati. Pri gostih sta izstopala Kičanovip. Silvester in Magnifico. Veliko več je bilo pričakovati od Jelkova, ki je samo štirik at metal na koš in* dosegel skromne 3 točke.
Izida tretjih polfinalnih tekem Bancoroma - Ford 82:75 (41:40) Billy - Scavolini .	87:73 (39:36)
Jutri bo v Rimu v Palaeiir ob 20.30 prvo finalno srečanje Bancoroma - Billy.
MOTOCIKLIZEM
«200 MILJ» V 1MOL1
Zmaga Kennjja Robertsa Smrtni padec Pacija
IMOLA —' Američan Kenny Roberts je zmagal na nedeljski tragični di ki «200 milj* v Imoli. Med preizkušnjo se je namreč smrtno ponesrečil italijanski motociklist Guido Pači, ki je padel med petim krogom dirke, ko je bil trenutno šesti. Nesrečni pilot se je hudo udaril v glavo in je malo zatem umrl v bolnišnici.
Za Robertsom se je uvrstil na drugo mesto svetovni prvak Italijan Franco Uncini, tretji je bil Laivson, četrti pa Haslam.
NOGOMET
Seznam «azzurrov» za sobotno tekmo proti Romuniji
RIM — Tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot je objavil seznam reprezen-
tantov za sobotno tekmo v Bukarešti proti Romuniji. Na seznamu so sledeči nogometaši: Altobelli (Inter), Ancelotti (Roma), Antognoni (Fiorentina). Bergomi (Inter). Bettega (Juventus), Bordon (Inter), Cabrini (Juventus). Collovati (Inter), Conti (Roma), Dossena (Torino), Gentile (Juventus), Scirea (Juventus), Gra-ziani (Fiorentina), Marini (Inter), Rossi (Juventus), Tardelli (Juventus), Vierchorvod (Roma) in Zoff (Juventus). Po daljšem času je v ožjem izboru «azzurrov* spet tudi Juventusov napadalec Bettega,
TENIS
Zmaga Connorsa
TOKIO — Jimmy Connors je v finalu teniškega ekshibicijskega turnirja v japonskem glavnem mestu premagal Borga s 6:3, 6:4. V finalu za tretje mesto je Mc Enroe odpravil Krieka s 6:7, 7:5;.6:3.
MLADINSKE IGRE
ODBOJKA ZA VIŠJE ŠOLE
Dve naši ekipi v polfinalu
Končal se je tudi izločilni del odbojkarskega turnirja mladinskih iger za višje srednje šole. Trgovski zavod «Žiga Zois* in učiteljišče «AM Slomšek* sta se uvrstila v polfinale, ki bo jutri na šoli «Da Vinci* in v katerem se bosla med seboj pomerili prav slovenski šesterici. Tretji naš predstavnik, poklicni zavod (Jožef Stefan*, pa je obtičaJ na zadnjem mestu svoje skupine.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Slomšek - Dante 2:0; Slomšek -Da Vinci 1:2; Slomšek Galilei 2:0; Zois - Oberdan 2:1.
SLOMŠEK: Bcneta, Foraus, Klem-še, Križmančič, Malalan. Paulina, Pertot, Sancin, Stoper, Ušaj.
ZOIS: Klemše, Starc, Daneu, čač, Ferluga, Ban, Kokorovec, Mene-gatti.
LESTVICI
SKUPINA A: Da Vinci 8. Slomšek 6. Nordio 4, Dante 2, Galilei 0.
SKUPINA B: Zois 8, Oberdan 6, Petrarca 4, Carducci 2, Stefan 0.
(Martina)
tflOMlMaMMMiMMtlMIuaiMMtiMHHIMMMHillMMMMiniinimillHIinillltnttluilllltllllllhltitiiiiimillllninfMi
N* POVABILO PREDSEDNIKA TK0S T. FLORJANČIČA
Delegacija ZSŠDI v Ljubljani
Pred dnevi je bil v Ljubljani na povabilo predsednika skupščine Te-lesnokulturnih skupnosti iz Slovenije Toneta Florjančiča posvet o neka terih aktualnih vprašanjih razvoja na področju telesne kulture.
Posveta so se udeležili predsedniki skupščin telesnokulturnih skupnosti občin Slovenije. Udeležila pa se ga je tudi delegacija naše krovne športne organizacije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji s predsednikom dr. Kalanom na čelu. Tema debate je bila namreč aktualna. saj je bila na dnevnem redu. poleg obravnave metoda' de la skupščine telesnokulturnih skup nosti Slovenije, obravnave družlDe-nega dogovora o položaju vrhunskih športnikov ter programa o vlaganju sredstev v gradnjo objektov, tuidi debafa o sodelovanju športnikov iz matične domovine in slovenskimi športniki v Italiji.
Predsednik združenja dr. Odo Kalan je imel ob tem priložnostni govor, v katerem je navzočim podrobno orisal stanje zamejske telesne kulture, osnovne vsebinske smernice našega delovanja, predvsem pa se je zaustavil ob vidiku dvojezičnosti našega športa in obenem tudi ob njegovi kvalitetni rasti. Poudaril je, da je zamejska telesna kultura eden bistvenih či-niteljev ob ostalih komponent ali zamejskih aktivnosti pri ohranjevanju
mm
V	višjih ligah so naše šesterke igrale 11 tekem. Odbojkarice Mebla Sokola so tokrat počivale. V ženski C-2 ligi pa je bil na Proseku domači derbi med Kontovelom E-lectronic Shop in Borom, ki se je končal z zmago domačink. Končni izkupiček slovenskih šesterk je boljši, kot je bil v zadnjih kolih pred velikonočnimi prazniki. Osvojile so namreč 12 od 22 možnih točk.
V	ženski B ligi je Bor Intereuropa pospravil dve zlata vredni točki, ki pa sta samo dobra podlaga in upi pred zadnjim, odločilnim nastopom s Coneglianom Venetom. Na tem gostovanju omogoči obstanek slovenskega drugoligaša v B ligi samo zmaga. Ob takem razpletu bi Bor Intereuropa osvojil 3. mesto na končni lestvici, poraz pa pomeni osvojitev zadnjega 5. mesta in s tem selitev v nižjo ligo. Naloga slovenskih zastopnic ne bo lahka, to pa ne pomeni nemogoča, ker se je prvo srečanje v Trstu končalo s 3:1 v korist domačink.
V	ženski C-l ligi je Sloga pospravila tretji par točk in ima enkratno priložnost, da osvoji 4. mesto na končni lestvici, kar je za novinca več kot dober uspeh ob dejstvu, da
Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih e Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
Min

m i
H:
so prvi trije na lestvici boljši nasprotniki. V srečanju s CUS pa i majo slogašice možnost dosedanji izkupiček povečati še za dve točki,
V moški C-2 ligi je goriška 01ym-pia Terpin nepričakovano izgubila doma z ekipo Veccliia Pallavolo iz Trsta, tako da so sedaj ob Assu Calzature (ki je v soboto izgubil prvo letošnjo tekmo) kar trije kandidati za kakovostni skok. Štandre-ška Juventina Belca je v gosteh odpravila zelo neugodnega nasprotnika Rozzol in .je vse bliže zadanemu cilju glede obstanka v tej konkurenci. Barka Bora JIK Banke pa se še bolj potaplja in po zadnjem neuspehu so borovci zadnji na lestvici in že z eno nogo v nižji ligi.
Po zmagi v slovenskem derbiju z
!e moralno zadoščenje, ker se njihov položaj na lestvici ni prav nič izboljšal. V isti ženski konkurenci so tokrat ostale vse tri naše šesterke praznih rok. Vrsta Sloge si je sicer že zagotovila obstanek v tej konkurenci, a je na lestvici zadnja in brez točk. Odbojkarice 01ympie Bertolini so na dobri poti, da o-stanejo v ligi, za Sokol pa je verjetno že vse odločeno.
ŽENSKA B LIGA
Skupina za napredovanje IZIDI 9. KOLA
Spinea - II Pellieano Fratte 3:1, Albatros Treviso - Nervesa 1:3, CUS Padova - Mogliano Veneto 3:0.
LESTVICA
Pallavolo Spinea 16, CUS Padova 12, II Pellieano Fratte 8, Pallavolo
Borom je tudi Kontovel Electronic N’rvesa> Albatros Trevi;so in M(>
Shop na dobri poti, da se reši pred najhujšim. Za Tržačanke pa ni več pomoči.
Odbojkarice Brega so še naprej na vrhu lestvice in se jim ponuja lepa priložnost za napredovanje v C-l ligo. Za trenerja Grudna in njegove varovanke so dosedanji razpleti najboljša spodbuda in uspeh.
V moški D ligi so Jamlje končno le okusile slast zmage, a vse to je
gliano Veneto 6.
PRIHODNJE IN ZADNJE KOLO (16.4.): Nervesa - Spinea, II Pel-licano Fratte - CUS Padova. Mogliano Veneto - Albatros Treviso.
Skupina za obstanek IZIDA 8. KOLA
Viaggi Leonardi Padova - Cone-gliano Veneto 3:1. Bor Intereuropa Itas Fiume Veneto 3:2.
LESTVICA
Sokol Meblo 10. Viaggi Leonardi Padova 8, Volley Conegliano Veneto, Itas Fiume Veneto in Bor Inter-euro|>a 6.
PRIHODNJE IN ZADNJE KOLO (16.4.): Sokol Meblo, Viaggi Leonardi Padova, Volley Conegliano Veneto - Bor Intereuropa.
ŽENSKA C-1 LIGA
Skupina za napredovanje IZIDI 9. KOLA
OMA Olvmpic - CUS Trst 3:0, Virtus - Olimpia Teodora 2:3, Sloga - International Monseliee 3:1, LESTVICA
OMA Ol.vmpic Trst 16, OHmpia Teodora Ravenna 14, Virtus Tagio di Po 12, Sloga 6. International Mon-selice 4, CUS Trst 2.
PRIHODNJE IN ZADNJE KOLO (16.4.): Olimpia Teodora - OMA O-lympic, CUS Trst - Sloga, International Monseliee • Virtus,
MOŠKA C 2 LIGA
IZIDI 5. KOLA Skupina za napredovanje
Oljmpia Terpin - Vecehia Pallavolo Trst 0:3, Metallurgica - Vivil 3:0, Inter 1904 - Asso Calzature Ma uiago 3:2.
,/ •• y\ .
' Hram mmmmm,	«
LESTVICA
Asso Calzature 8, 01ympia Terpin Gorica, Inter 1904 Trst in Vecehia Pallavolo Trst 6, Metallurgica Povoletto 4, Vivil Terzo d’Aquileia 0 točk.
PRIHODNJE KOLO (16.4.): Inter 1904 - 01ympia Terpin, Metallurgica - Vecehia Pallavolo Trst, Asso Calzature - Vivil.
Skupina za obstanek Range s Videm - Volley Bali Videm (20. t.m.), Ginnastiea Spilim-bergo - Bor JIK Banka 3:0, Rozzol Trst - Juventina Belca 2:3. LESTVICA
Rangers Videm in Juventina Belca Štandrež 8, Volley Bali Videm 6, Rozzol Trst 4, Ginnastiea Spilim-bergo 2, Bor JIK Banka 0 (Rangers in Volley Bali Videm sta igrala tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (16.4.): Rozzol - Rangers, Ginnastiea Spilim-bergo - Volley Bali Videm, Juventina Belca Bor JIK Banka. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 6. KOLA Skupina za napredovanje Celinia - Sangiorgina 3:0, Collo redo - Donatello 3:1, Kennedy -Breg 1:3.

1 | I
LESTVICA
Celinia Maniago in Breg 8, Sangiorgina 6, Colloredo Pasian di Pra-to 4, Kennedy Videm in Donatello Videm 2.
Skupina za obstanek
Agi Gorica -Julia 0:3, Kontovel Electronic Shop - Bor 3:0, Fonta-nafredda - Libertas Martignacco 3:0, LESTVICA
Libertas Martignacco, Kontovel Electronic Shop, Julia Trst in Fon-tanafredda 6, Agi Gorica 4, Bor 2.
PRIHODNJE KOLO (16.4.): Fon-tanafredda - Agi Gorica, Kontovel Electronic Shop - Julia, Libertas Martignacco - Bor.
MOŠKA D LIGA
Skupina za obstanek
IZIDA 5. KOLA
Libertas Turjak - Volley ’80 Duke 3:0, Jamlje - Nuova Pallavolo Trst 3:0.
LESTVICA
Volley ’80 Duke Trst, Pallavolo Gradež in Libertas Turjak 6, Jamlje 2, Nuova Pallavolo Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (16.4.): Libertas Turjak - Pallavolo Giadež. Nuova Pallavolo Trst - Volley '80 Duke Trst.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 5. KOLA Skupina za napredovanje
Italcantieri Gorian - Inter 1904 Trst 3:0, Solaris - Pieris 3:2, Luci-nico - Sloga 3:0.
LESTVICA
Inter 1004 Trst. Italcantieri Gorian Tržič, Solaris Trst in Lucini-co 6, Pieris 4, Sloga 0. (Pieris in Italcantieri Gorian sta igrala tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (16.4.): Lu-cinico - Italcantieri Gorian, Solaris -Inter 1904, Sloga - Pieris.
Skupina za obstanek
Le Volpi - Volley Club Trst 0:3, Killjoy - Olimpia Bertolini 3:0, So kol - Volley Club Tržič 0:3.
LESTVICA
Killjoy Trst 10, Volle.v Club Tržič 8, 01ympia Bertolini Gorica 6, Le Volpi in Volley Club Trst 2, Sokol Nabrežina 0 (Sokol in Volley Club Trst sta igrala tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO: Sokol - Le Volpi; Killjo.v Volley Club Trst, Volley Club Tržič - 01ympia Berto lini Gorica.
slovenske besede ter narodne zavednosti našega človeka tostran meje. Poudaril je nujnost tesnejših stikov, pogostejših srečanj naših ljudi s slovensko matično komponento ter izrazil željo, da bi prišlo do čim-več pobratenj naših društev s športnimi organizacijami širom po Sloveniji, saj je prav pobratenje največji izraz tesnega in krepkega sodelovanja.
Na izvajanja dr. Kalana je odgovoril predsednik telesnokultuine skupnosti Slovenije Tone Florjančič ter ponudil zamejskim športnikom široko podporo pri uresničevanju želja ter teženj po zbliževanju.
V diskusiji pa je prišla do izraza še enkrat želja po čimprejšnji odpravi omejitvenih ukrepov pri prehodu meje ter želja po takojšnji odpravi vseh ukrepov v maloobmejnem prometu. Samo tako se bedo lahko namreč še naprej prijateljske stkane vezi med zamejci in matico ohranile in se še bolj utrdile in širile
KOLESARSTVO
Pariz - Roubah:
1. Kuipcr, 3. Moser
ROUBAIX — S samostojnim pobegom 16 kilometrov pred koncem si je Nizozemec Hennie Kuiper v nedeljo zagotovil zmago tradicionalne kolesarske dirke od Pariza do Rou-bai.\a. Na izredno težavni progi, kjer je kolesarje s kilometra v kilometer bolj izčrpaval strahoviti «pave», je zasedel Francoz Duclos-Lassalle drugo mesto z minuto in četrt zaostanka za zmagovalcem, v njegovem času pa je prispel skozi cilj tudi Italijan Francesco Moser, ki je bil pobudnik vseh odločilnih pobegov, razen zadnjega, ko mu je zmanjkalo moči.
Francoz Hinault, ki je veljal za favorita dirke, je odstopil, prav tako pa ni dirke končal niti Nizozemec Rans.
Vrstni red:
L Kuiper (Niz.), ki je prevozil 279 km v 6 urah, 47’51” s povprečno hitrostjo 42 km na uro.
2.	Duclos-Lassalle (Fr.) zaost. 1'15"
3.	Moser (It.)	1’15”
4.	De Meyer (Bel.)	1’15”
5.	fFO	‘VSfT*
AVTOMOBILIZEM
Zmaga Rosberga
BRANDS HATCH — Svetovni prvak Finec Keke Rosberg je zmagal na william.su na dirki avtomobilov formule ena «Race of Champion*, ki ni veljala za točke svetovnega prvenstva. Na drugo mesto se je uvrstil Američan Dann.v Sullivan (tyrell), tretji pa je bil bivši svetovni prvak Alan Jones na arrovvsu.
NAMIŽNI TENIS
Z ZMAGO V V. VENETU
NOGOMET
V t. AMATERSKI LIGI
KRASOVI NARAŠČAJNIKI Vesna še izboljšala položaj NA DR2AVN0 PRVENSTVO
Na meddeželnih kvalifikacijah so namreč zasedli prvo mesto
Meddeželne namiznoteniške kvalifikacije v Vittoriu Venetu so prinesle Krasu lep uspeh, saj so naraščajniki zasedli končno prvo mesto in se tako uvrstili na državno prvenstvo med osem najboljših v državi. Ekipa deklic pa je bila enkrat poražena in se je morala zadovoljiti z drugim mestom.
V soboto so stopile za zeleno mizo deklice, ki so takoj naletele na o-krepljeni San Liberale iz Castelfranča Veneta, v vrste katerega je pri-
Seminar ZSŠDI za odbornike
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja.tudi letos v sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij Slovenije seminar za naše odbornike. Z razliko od preteklih let bomo seminar izvedli fragmeri-tirano s serijo petkovih srečanj, tako da se ga bo lahko udeležilo čim več naših odbornikov. -
SPORED
1.	Petek, 15.4., ob 19. uri
(Prosvetni dom na Opčinah) Predšolska organizirana telovadba kot baza za nadaljnjo vzgojo in rast športnika s posebnim ozirom na to, da v praksi, osnovnošolske telovadbe v italijanskem šolskem sistemu velikokrat ni. Predava prof. Marija Kosec.
2.	Petek, 22. 4., ob 19. uri Mediji javnega obveščanja in športna društva. Pri okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki Radia Trst A in Primorskega dnevnika.
3.	Petek, 29. 4., ob 19. uri Športna društva in davčna problematika., Predava komercialist Boris Kuret
4.	Petek, 6. 5. ob 19. uri Športnik in zdravje. Predavanje bo pripravil novi športno - medicinski center v Trstu.
Bolghera Trento — Kras	3:2
Montermini - Doljak 2:0 (22, 12), Scarpa - Štoka 0:2 (—17, —7), Montermini in Scarpa - Doljak in Štoka 2:1 (18, —16, 19), Montermini -Štoka 0:2 (—17, —19), Scarpa - Doljak 2:0 (13, 17).
Kras — San Liberale Castelfranco Veneto	3:1
Štoka - Cimador 2:0 (12, 19), Doljak - Sbrissa 0:2 (11, 12), Doljak in Štoka - Cimadori in Sbrissa 2:0 (18, 19), Štoka - Sbrissa 2:1 (—10, 22, 19).
B. S.
KOŠARKA
Kvalifikacije za EP
TREVISO — Na kvalifikacijskih srečanjih za nastop na ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu je včeraj Španija s 94:61 (42:29) premagala Švico, Finska pa je s 60:53 (25:28) odpravila' Irsko.
Zmagala je v gosteh in se izkazala z odlično igro
San Giovanni - Vesna 0:1
(0:0)
S. GIOVANNI: Covi, Visintin (v 65. minu. SambuchiK S ti liani, Pur-gher (v 70. min. Sossi5, Fragiaco-mo, Zacchigna, Favento, Canazza, Nicotera, Romano, Poli.
VESNA: Bubnich, Picchieri (vk57. min. Zucca), Sodomačo, Somrha, Pribac, Candotti, Bruno, Pipan, Starc, Jerman, Ludvvig.
STRELEC: v 57. minu. Bruno
Vesna se je vrnila s težavnega gostovanja s celotnim izkupičkom. S to zmago so si Križani nekoliko izboljšali položaj na lestvici in lahko z večjim optimizmom gledajo na zaključni del prvenstva. Tekma proti S. Giovanniju je znova pokazala, da fantje v tem zaključnem delu igrajo vse boli odločno in na trenutke pokažejo tudi dopadljiv nogomet, ki sedaj daje svoje sadove.
Nedeljska tekma se je začela z enominutnim molkom s katerim je Vesna hotela počastiti sponvn tragično preminulega Giulia Del Bella. Ekipi sta zaigrali odprto in takoj je bilo razvidno, da bomo prisostvo-
vali lepi tekmi. Kljub hitrim akcijam pa v tem prvem delu vratarja nista bila resneje zaposlena. Igra se je odvijala pretežno na sredini, kjer ima S. Giovanni zelo dobra igralca in sicer Canazzo in Romana. Prav na sredini pa so «plavi» zgradili svojo zmago. Pipan je popolnoma zaustavil Romana in Lu-dwig je držal -Canazzo daleč od kazenskega prostora, tako da se je S. Giovanni znašel praktično brez moža, ki bi znal graditi igro.' Z druge strani pa so Križani dokaj lepo vodili napade in Bruno je celo zadel drog.
V drugem polčasu se stvari niso spremenile. Vesna je še naprej gospodarila na sredini igrišča in v 12. minuti je zasluženo povedla. Zucca, ki je trenutek prej zamenjal Picchierija, je izvedel prosti strel
NOGOMET
V NEDELJSKEM 25. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Tokrat le Zarja in Primorje iztržila povoljen rezultat
Kljub dobri igri je tokrat Kras ostal praznih rok proti Opicini ■ Počite* očitno ni nič koristil gajevcem
Hilli IIIII imilllll limit fHllltllltn Hilli tltllllltllllllltlttllllllllflllllllllllllfllttllllllf lili HUM tl lltllfllllfllllllllltl
KOTALKANJE
VOKVIRU PRIPRAV NA EP
stopila odlična Foscarin in ta igralka je bila dejansko odločilna za zmago svoje ekipe. Krasovke Damijana Guštin, Ksenija Marušič in Alenka Obad so se borile zelo zagrizeno in so častno klonile z minimalno razliko v posameznih setih. Kljub gladki zmagi nad Recoarom i? Bočna je ta^o splavalo po vodi načrtovano prvo mesto in Kras je Pristal na sicer, solidnem 'dragem mestu, ki pa ne daje pravice do nastopa v državnem prvenstvu.
Za nepričakovan podvig pa je poskrbela moška naraščajniška ekipa Krasa, ki je. zasedla prvo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo, ki l)o čez 10 dni v Novari. Enako število točk so pravzaprav osvojila tci moštva, Kras pa je imel boljšo nazliko med osvojenimi in izgubljenimi srečanji. Sijajno je tokrat igral Koris Štoka, ki je zelo zanesljivo iz Va.ial servise in spine in je premagal vse tekmece, med katerimi tudi Sličnega Sbrisso, čeprav je bil že na robu poraza. Ervin Doljak je bil morda preveč živčen, zelo drago-Cen pa je bil njegov doprinos v i-6'i dvojic.
Rezultati:
DEKLICE
San Iibera'e —	Kras	3:0
Cordua - Marušič 2:0 (18, 20), foscarin - Obad 2:0 (15,19), Cordua ln Foscarin - Guštin in Obad 2:0
g. 16).
•v as — Recoaro	3:0
Obad - Collemann 2:0 (10. 6), Guštin - Obenvangner 2:0 (5, 11), Gu-r n in Marušič Collemann in O-oorvvangner 2:0 (8, 12)
NARAŠČAJNIKI
Kras — Alto Adige Bočen	3:1
Doljak - Pucci	0:2 (-10, -12),
Stoka L>erpayda 2:0 (13. 12). Štolf® 'in Doljak - Pucci in Demayda 4:1 (is, _2Z, —17), Štoka - Pucci 2:° (14, 15).
•iiHiMiiiiiiiii«iniiHiiiiHiiiiiimmtntitiiiiiittmiHitiiiiHiiiitiiiittiinii»iiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiimiitiiiiiiHitiHitiMimtiiiiiiMiiiiiifiMiiifitiiii’*iitiiiuiiM«iMiiiiiiiiiuiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiii
;■* SpdrtfflkK»SKWteVSf)e- 1982
Tudi poletovci v Riminiju
Priprav so se udeležili Samo Kokoravec {kadeti) ter Nico let ta Sossi in Mauro Renar (mladinci)
Evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kadete bo letos od 10. do 12. junija v Bordeauxu. za mladince pa septembra v Angliji. Italijanska zveza je na priprave za to in druga mednarodna prvenstva povabila najboljše kotalkarje v Rimini, kjer se je v času velikonočnih počitnic zbralo 16 kadetov in 24 mladincev. Pod vodstvom zveznih trenerjev so vadili in preizkušali razne veščine ter popravljali stil.
Z zadoščenjem lahko napišemo, da so bili na priprave povabljeni tudi kotalkarji iz na,še dežele, in sicer Sandro Giierra (Jolly) ter Samo kokoravec (Polet) skupaj z dvema plesnima paroma iz Tržiča v kategoriji kadetov, medtem ko so med mladinci odšli v Rimini Poletova dvojica v umetnostnem kotalkanju Nicoletta Sossi in Mauro Renar ter plesni par Jollyja Clara Rech in Paolo. Apollonio. *.
To lepo priznanje za visoko raven kotalkarskega športa v naši deželi, še posebej pa za openski Polet, ki je spet dokazal, da ima v svojih vrstah odlične in perspektivne tekmovalce. Upajmo, da se bodo na naslednjih skupnih pripravah dobro odrezali in si priborili vstop v italijansko kotalkarsko reprezentanco.
DDBOJKA r’
1. MOŠKA DIVIZIJA
Naš prapor — Torriana 3:2 (15:5, 12:15, 15:8, 10:15, 15:10)
iZIDI 25. KOLA Costalunga - Fortitudo 2:2 Como Rosazzo Percoto 0:0 Pro Fiumiccllo - C. Adviser 3:1 S. Canzian - Sangiorgina 0:1 Palmanova - Stock	3:0
S. Giovanni - Vesna	0:1
Torviscosa - Pieris	1:0
Portuale - Ronehi	6:2
/ LESTVICA
■ Portuale 35; Pro Fiumicello 34; Percoto 33; Costalunga 31; Pieris 29; Torviscosa 28: Sangiorgina 27; Ronehi, S, Giovanni 24; Palmanova 23; Fortitudo' 22; Vesna 21; S. Canzian 20; Como Rosazzo 18; Cima Adviser 17: Stock 14.
PRIHODNJE KOLO (17.4.)
Torviscosa - Portuale, Vesna -Fortitudo, S. Canzian - Como Rosazzo, S. Giovanni - Costalunga, Percoto - Sangiorgina, Cima Adviser - Stock, Palmanova - Pro Finmicello, Ronehi -Pieris.
San Marco — Zarja 1:1 (0:0)
SAN MARCO: Hervatin, Norbedo, Stradi I., Giangrande, Clon, Stradi JI., Stradi m., Ruzzier, Moratto, Clementin, Pacor.
ZARJA:Puzzer, Grgič, Tognetti, j Franko, Sossi, Križmančič, Gatta, Udovicich, Fonda, Ražem, Macor.
STRELCA: v 63. min. Clementin in v 71. min. Udovicich.
Na gostovanju v Ribiškem naselju je Zarja osvojila dragoceno točko. Obe ekipi sta tokrat pazili zlasti na to. da ne bi izgubili, tako da se je dobršen del tekme odvijal pred vsem na sredini igrišča. V prvih minutah so imeli pobudo v rokah domačini ki pa so le enkrat nevar ne je streljali proti vratom Puzzerja. Kmalu pa so se Bazcvci prebudili in z nekaterimi streli resneje zaposlili Hervatinova vrata.
V drugem polčasu pa so domačini takoi pritismli in izsilili nekaj zapo rednih kotov, ki pa niso obrodili nobenega sadu. Vendar pa so po darihi Bazovcev v 18, minuti povedli s Clementinom. Bazcvci so po golu reagirali in nekaj minut nato z na-
UNDER 15 - ŽENSKE Sovodnje — Libertas 0:2 (10:15,J:15)
in pred vrati je bil Bruno z glavo najspretnejši ter tako dosegel zmagoviti gol. Domačini so sicer skušali izenačiti, toda najnevarnejše akcije so ustvarili prav Križani, ki so najmanj trikrat za las zgrešili drugi gol. (Fabio)
F-JK — Veneto	1:2
V odločilnem srečanju za uvrstitev na vsedržavni nogometni finale mladinskih iger je Veneto v nedeljo na stadionu *Grezar» z 1:2 (0:1) premagal našo deželo. Za uvrstitev bi Venetu zadoščal že neodločen izid.. (Z.S.)
lanenim strelom Udovicicha izenačili. (Big)
Primorje — CGS	0:0
PRIMORJE: Micor, Caharija, V. Husu. Štoka, Angileri. Samese, Di-benedetto (v 13. min. Gašperlin), Antoni (v 87. min. S. Husu), Per-tot. Rustja, Vidali.
CGS: Acampora, Righer, Bisel, Rebec, Celigoi. Verona, Depangher. Cespa, Abrami, Krizsan, De Calo.
Primorje je zasluženo osvojilo dragocen remi proti drugouvrščeni ekipi CGS in tako dokazalo, da je bil poraz v prejšnjem kolu. ko je visoko izgubilo proti Libertasu, le gol slučaj. Že po uvodnih potezah in po taktični razporeditvi na igri-| šču je bilo razvidno, da se bo tek-j ma odvijala pretežno na sredini. Prosečani so namreč imeli le enega pravega napadalca in pet veznih igralcev.
Gostje, ki so prišli na Prosek o-| čitno z namenom, da odnesejo pozitiven izid. so se tako znašli v težavah predvsem na sredini, kjer so «rdeče-ruroeni» igrali borbeno in požrtvovalno, tako da tudi obramb-
na vrsta Primorja ni imela veliko dela.
Toda tudi Prosečani si v vsem srečanju niso ustvarili veliko priložnosti za gol. Edini nevarni strel proti nasprotnikovim vratom je v prvem polčasu izvedel Pertot. ki je za las z lepim skokom z glav po-slal žogo mimo vrat. v drugem de lu srečanja pa je Rustja v kazenskem prostoru streljal previsoko. Kljub maloštevilnim akcijam pa je bilo srečanje zelo borbeno in od časa do časa tudi zelo ostro, saj je sicer nezanesljivi sodnik pokazal celo vrsto rumenih kartonov, bodisi za eno kot za drugo ekipo, tik pred koncem srečanja pa je celo izključil igralca gostov. Neodločeni izid je tako najbolj logičen rezultat in je v bistvu zadovoljil oboje. (H.V.)
Opicina — Kras 2:1 (0:0)
OP1CINA: Detela. Bassanese, Gabrielu. Borroni, Tulliani, Doz. I>e-narduzzi, Manzon. Vecchio. Ridolfo (v 58. min. Volo), Castriotta (v 70. min. Alfieri).
KRAS: Coronica. Blažina. Gnezda (v 22. min. S. Olivo), Puntar,
HHHiiimiiiiiiimHmiiiiiiiHHtiiiiHiiuiHmimintiiiHittitiiiiiiiiHiittuiititiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiHiiHtiiiiiHiiHiHHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Škabar, Milič, Klun, Corbatti, Fer-fclja, Škerk, Košuta.
STRELCI: v 57. min. Ferfolja, v 66. min. Lenarduzzi, v 77. min. Alfieri.
Po 14-dnevnem premoru so kra-sovci gostovali na Opčinah, kjer so se pomerili z nevarno Opicino. Čeprav so morali poraženi zapustiti igrišče, pa so s prikazano igro povsem zadovoljili
Domačini so nastopili brez Ger-zila in zelo nevarnega napadalca Botterija. ki je v letošnjem prvenstvu povzročil nešteto preglavic že marsikateremu branilcu. «Rdeče-beli» pa so nastopili le z eno menjavo. Olivo je moral že v 22. min. zamenjati Gnezdo, ki si je izpahnil zapestje. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, omembe vreden je le strel
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM
Primorec še vedno v borbi za vrb lestvice
Rrežani pa so tokrat v gosteh doživeli nepričakovano visok poraz
Union — Primorec 0:3 (0:1)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Bruni, Lugnan, Mo-desti (v 58. min. Detori), Edvin Kralj. Finessi (v 65. min. Igor Mil kovic), Ritossa, Mannia, Valter Milkovič.
STRELCI za Primorec: v 58. min. Mauro Kralj, v 61. minu. avtogol, v 72. min. Igor Milkovič.
Po večtedenskem pečitku se je Primorec z zmago ponovno predstavil svojim nepreveč številnim navijačem. Tekma se je začela z eno minutnim molkom v spomin na tre benskega igralca Bruna Križman čiča, ki je bil dalj časa steber Pri-morčeve ekipe in ki je pred dnevi postal žrtev zahrbtne bolezni. Tudi zaradi tega je Primorec začel pre cej nervozno in predno je Mauro Kralj prvič zatresel nasprotnikovo mrežo so si Trebenci zapravili številne priložnosti, še zlasti Edvin Kralj, ki je dvakrat zaporedoma zastreljal enajstmetrovko.
Od trenutka, ko je povedel, pa se je Primorec res razigral. Trema zaradi bojazni pred slabim rezultatom je izginila in priložnosti so si
V drugem delu igre je Breg dokaj nepričakovano cela povedel, čeprav po zaslugi nasprotnikovega branilca, ki je z lepim strelom
sledile ena za drugo, praktično vse j loku premagal lastnega vratarja, do konca tekme. Le ob dveh pa Domačini so takoj začeli še moč-se je nasprotnikova mreža znova za ne je pritiskati in so tudi zasluže-tresla z veseljem smo tokrat vi- j no izenačili. Po številnih in učin-deli živahnega Primorca, dobrega : kovitih akcijah pa so Tržačani na-v obrambi, nekoliko manj v napadu, to še trikrat premagali Panicona. ki z veliko upanja gleda na na | Razloge za ta poraz je treba iska-slednje odločilne tekme za končnosti v dejstvu, da je Bregova sredi zmago v prvenstvu. (Kralj)	j na popolnoma odpovedala in zato
San Sergio — Breg 4:1 (0:0) s0 se nasprotniki s precejšnjo lah ( BREG: Panicon. Grizonič, Pin i k°t() približevali Paniconu. Prav Pa zin. Azzolin. Pavletič, Dazzara, M. i mc(>n P® ie storil vse- kar te bi|0 v Tul. Monde, Kraljič (Barut), Strnad j njegovih močeh in je bil gotovo naj
in Zobin.	j--------------------------------------
Kljub številnim odsotnim (manj- i kali so namreč Jež, Perosa, Rodel- ! la, Tul, Albertini in Zonta) ni bilo i hikoli pričakovati tako slabega raz- \ pleta. Brežani so namreč začeli do- i kaj umirjeno in so v prvem polča-
su bili popolnoma enakovredni na sprotniku.
V Črnomlju nagradili tudi Sonjo Doljak
ČRNOMELJ - V Črnomlju je bilo nagrajevanje najboljših športnikov Slovenije v letu 1982, ki so jih izbrali po anketi tednika «Mladina». Med nagrajenci, kot smo bili že zapisali, je bila tudi namiznoteniška igralka Krasa Sonja Doljak. Poleg nje so prireditelji nagradili še plavalko iz Kranja Matejo Kosirnik, tekmovalko v cartingu iz Ljubljane Ireno Lavrič in košarkarja ljubljan ske Olimpije Pavla Polanca. Strelec Rajmond Debevc, smučar Rok Petrovič in nogometaš Marko Elsner pa se vabilu niso mogli odzvati.
NOGOMET
• * .k
■fi.T
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
C-2 LIGA
Lecco - Gorizia 2:1	(0:1)
GORIZIA:	Colavetta, Grazzolo,
Marassi (Comisso), Lazzara, Grillo, Codatin, Modestini (Bertoia), An-toniazzi, Urban, Marcati, Colombo.
Strelec za Gorizio: Modestini.
Gorizia je na gostovanju v Lec-cu nerodno izgubila proti domačinom, ki se potegujejo za obstanek v ligi. In verjetno prav želja po o-beh točkah je prinesla domačinom zmago, ki so jo izbojevali v zad
ki ga sodnik «seveda» ni potegnil iz žepa. Vsekakor je bila to njegova edina hiba, kajti sodil je dovolj nepristransko.
Urgničevi varovanci so od vsega začetka gospodarili na igrišču," toda brez uspeha. Skoraj ves čas so imeli žogo, toda igra se je odvijala v glavnem na sredini, kjer smo bili priča mnogim nenatančnim poda jam na obeh straneh. Resnejših pri-njih minutah srečanja.	ložnosti za gol naša enajsterica
Vsestranski uspeh «2. trofeje Mrie>
Z NEDELJSKO ZMAGO MLADOST SE NAPREJ TRETJA
Doberdobci so šele z enajstmetrovko odpravili Sagrado - Zanesljiva zmaga Sovodenj - Nepričakovano visok poraz Juventine
Sagrado - Mladost 1:2 (0:0)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Semolič, Ulian, D. Frandolič, Lavrenčič (Vižintin), E. Gergolet, Ferfolja, E. Kobal (Marizza), H. Kobal.
STRELCA: v 52. minuti Semolič, v 65. minuti Ulian (11 metrovka)
Po velikonočnem oddihu so Kra 'evci igrah precej dobro in osvojili pomembno zmago v gosteh. Tek
praktično ni imela, razen dveh pro stih strelov Ferfolje in Uhana, ki sta ju spretno zvedla, a ju je vratar dobro ubranil.
V drugem delu tekme se slika ni spremenila. Razlika je bila le v tem, da so Kraševci ustvarili več priložnosti za gol. Mreža se je prvikrat zatresla v 7. minuti po zaslugi Semoliča. Marizza je prodrl po levi strani, dal predložek v kazen
ma ni bila zelo lepa, ker sta ekipi ; ski prostor, kamor je Gergolet priigrali dokaj borbeno. Nekateri do šel za las kasneje, nato se je po mači igralci bi si lahko zaslužili lastil žoge Ferfolja in jo podal Se tudi rumen ali celo rdeč karton, moliču, ki je premagal nasprotne
ga vratarja. Poteklo je le nekaj minut in že so domačini izenačili. V 25. minuti pa je kapetan Ulian
Nedeljski netekmovalni pohod za J2' trofejo Adrie», ki ga je priredilo "PM4.no društvo Adria iz Lonjer-J®' je tako organizacijsko kot tekmovalno zelo lepo uspel. Kljub tern11' da so bila istočasno tudi v tirlaniji številna podobna tekmo-, anja, se je na startu zbralo rekordno število ' 359 tekmovalcev |keh starosti in spolov, ki so se ali manj zagrizeno lotili 9 ki ometrov dolge proge Lonjer . Ka hriara - Altura - Ricmanje - Trbi k® cesta - Lonjer.
Letošnji pohod je dobil celo med
narodni pečat, saj so se tekmova nja udeležili tudi štirje tekmovalci iz Norveške.
Skupno se je na startu predstavilo 10 društev in skupin, od katerih je bila najštevilnejša skupina «A mici di S. Giacomos, ki je štela 51 članov, zaradi česar je tudi o-svojila «2. trofejo Adries. Le dva člana manj je štela skupina «Tram di Opcina*. ki je zasedla drugo me sto, tretje pa je bilo tržaško dru štvo «Marathon». Člani Adrie so nastopili le v kategoriji najmlajših.
Lesena - Torino	1
»nter - Avollino	1
“Uventus - Ascoll	1
Napuli - CagUari	1
msa . Udi nese	X
Roma - Catanz.aro	1
Sampdoria - Genoa	X
Verona - Fiorentina	2
Cavose - Bari	1
Noggia - Milan	X
Reggiana Palermo	1
Rimini - L. R. Vicenza	X
Elpidlensc - Francavllla	X
.Kvote
2 ( 17.013 dobitnikov) - 395 000 lir
** (267.903 dobitnikov) - 25.000 tir
L — L Corazziere 2. Altomare
2.	—	1.	Brim	X
2.	Newmarket	X
3.	—	1.	lonio delle	rose
2.	Hico	X
4.	—	I.	Arvigo	X
2.	Assinie	1
5.	—	1.	Ceros di Noč
2.	Adelbcrg	2
6.	—	1.	Flanagal	X
2.	Amv di Jesolo	X
KVOTE
12 (	74 dobitnikov) - 2.550 000 lir
11 ( 1351 dobitnikov) -	124.000 lir
10 (12436 dobitnikov) —	14.500 lir
LESTVICE POSAMEZNIKOV:
Člani: 1. Steffinlongu (SAAT) 29 minut 27”; 2. Cantanna (Mhrathon), 3. Calo (SAAT).
Članice: 1. Segalla (Tram) 42’37"; 2. Faustini (S. Giacomo), 3. Corel-li (S. Giacomo).
Dečki: 1. Novaro (S. Giacomo) 39 00"; 2. R. Caffagna (Adria), 3. Tamnus (Tram). 4. Batič, 6 Komar. 8. Milano, 9. D. Caffagna (vsi Adria).
Deklice: 1. Viller 47T2": 2. Mila no; 3. Sumberaz (vse Adria).
R. F.
Na pokrajinskem prvenstvu
Vrsta uspehov naših društev
Včeraj je bilo na stadionu «Gre zar» v Trstu otvoritveno tekmova nje letošnje atletske sezone in sicer pokrajinsko prvenstvo dečkov, ka detov in nai ašča.inikov Nastopili so tudi člani treh slovenskih društev Adrie, Bo; a in Devina, ki so dosegli vrsto dobrih rezultatov in prvih mest in torej tudi naslovov pokrajin skih prvakov. Včeraj je bil na spo redu prvi del tega prvenstva, med tem ko bo drugi del na vrsti v to rek, 19 t.m.
Rezultate včerajšnjega tekmova nja bomo objavili v eni izmed naših prihodnjih številk. (C. D.)
IZIDI
Vermegliano - San Lorenzo 2:0 Begliano • Juventina	4:1
Fogliano Medea	0:2
Torriana - Italcantieri 1:0 Capriva -	Piedimontc	1:0
Romana -	Sovodnje	1:3
Azzurra -	Poggio	1:2
Sagrado -	Mladost	1:2
LESTVICA
Vermegliano 34; Capriva 33; Mladost, Medea in Torriana 32; Fogliano in Poggio 27; Juventina 24; Begliano 23: San Lorenza 22: Sovodnje 20; Sagrado 17; Italcantieri 16; Piedimonte 13; Azzurra 11; Romana 5.
PRIHODNJE KOLO San Lorenzo - Sovodnje. Azzurra - Vermegliano. Medea Begliano, Capriva - Sagrado Mladost - Piedimonte, Juventi na Torriana. -Fnudiano - Pog gio. Italcantieri Romana.
rešil svojo enajsteric« iz kritične situacije. Hilarij Kobal je ušel svojemu direktnemu nasprotniku, ki ga je podrl v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Ulian realiziral. (Z. F )
Romana - Sovodnje 1:3 (1:2)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, De vetak, Čevdek, R. Petejan, E Pe-tejan, Butkovič. Florenin, Gomišček (Fajt), Radikon, Šuligoj (J. Čav dek).
STRELCI: Radikon, E. Petejan, Butkovič za Sovodnje in Presil za Romano.
Po dvotedenskem počitku so sovo denjski nogometaši v nedeljo igrali v Tržiču proti skromni Romani, ki je na zadnjem mestu letsivce. Na ši nogometaši so med počitnicami odigrali še zaostalo tekmo, (prav tako v Tržiču), proti Italcantieri in so tudi prinesli domov točko.
Nedeljska tekma, je bila že od
samega začetka lepa in napeta in napadi so se vrstili zdaj pred vrati domačinov, zdaj pred vrati gostov. Toda že v 8. min. je Radikon iz prostega strela povedel.
V	30. min. je Egon Petean ukanil nasprotnega vratarja. Sedem minut kasneje pa so domačini dosegli častni zadetek. V 41. minuti je But kovič za las spet zgrešil vrata.
V	drugem polčasu so naši igralci ustvarili več priložnosti in najlepšo so imeli v 11. minuti, ko je Butkovič dal lep predložek v kazenskem prostoru. Gomišček je res mojstrsko poslal žogo z glavo proti vra tem. vratar pa jo je zelo prisebno poslal v kot.
V	32, minuti je sodnik dosodil prosti strel za naše igralce in Butkovič je spretno streljal in zapečatil končni rezultat na 3:1. (m.k.)
Begliano - Juventina 4:1 (1:0)
JUVENTINA:	Businelli.	Šturm,
Furlan. Krpan (Acconcia). Medeot,
Travagin, Russo I., Lauri, Marvin, Cingerli, Varacchi.
STRELEC za Juventino: Marvin
Juventina je v Beglianu doživela visok poraz. Tokrat so si štandrež-ci ta neuspeh povsem zaslužili, saj so igrali precej slabo, poleg tega jih je tudi sodnik večkrat oškodoval.
Srečanje se je pričelo v zname nju slabe igre obeh enajsteric. Sicer je treba povedati, da bi v u-vodnem delu štandrežci lahko povedli, če bi jim sodnim dosodil u pravičeno 11 met rovko. Ob izteku polčasa pa je priznal zadetek, ki so ga domačini dosegli iz nedovolje nega položaja.
V drugem polčasu je Begliano ta koj podvojil. Sicer bi štandrežci kmalu zatem lahko zmanjšali razli ko, če bi Medeot ne zastreljal 11 metrovke. To je brez dvoma ne gativno vplivalo na goste, ki so v nadaljevanju sicer dosegli gol z Marvinom. niso pa uspeli izenačiti. Nasprotno, Begliano je ob koncu dosegel še tretji in četrti gol.
IZIDI 21. KOLA
S. Andrea - GMT	l.T
S. Sergio - Breg	4:1
S. Luigi For You - Roiancse 1:1 Ollmpia - Aurisina	3:3
Chiarbola - S. Vito	2:5
Union - Primorec	0:3
■ Pnčttelr.-' Itahtrtase '* -
LESTVICA
Aurisina 35: Primorec 33; S. Sergio 29; Roianese 27; S. Lui-g) For You 26; Breg 25; S. Vito 23; Olimpia 21; S. Andrea 20; Rabuiese in GMT 18; Chiarbola in S. Anna 10; Barba-rians —1.
PRIHODNJE KOLO (17.4.) Rabuiese " Union, Primorec - Chiarbola, S. Vito - Barba-rians, S. Anna - Olimpia, Aurisina - S. Luigi For You, Roianese - S. Sergio, Breg - S. Andrea.
IZIDI 25. KOLA Opicina - Kras	2:1
Giarizzole - Libertas	0:1
Isonzo • Op. Supercaffe 0:0 Primorje - CGS	0:0
Muggesana - C. E. Prisco 3:0 Domio - Gaja	4:1
S. Marco Sesl.ian - Zarja 1:1 Campanclle - Zaule	1:1
LESTVICA
Muggesana 35; CGS 33; Opicina 31; Libertas 29; Isonzo 28; Zaule. Primorje 27; Kras, Op. Supercaffe 26; C. E. Prisco, Zarja 25; Giarizzole 24; Domio 21; S. Marco Sesljan 18; Cam-panelle 14; Gaja 9.
PRIHODNJE KOLO (17.4.)
S. Marco Sesljan Campa-nelle, Gaja - Kras, Primorje - Giarizzole, Domio - Opicina, Libertas - CGS, Op. Supercaffe - C. E. Prisco, Muggesana • Isonzo, Zaule - Zarja.
boljši v svojem moštvu, poraza pa le ni mogel preprečiti Omenimo, da je med Brežani toki at prvič u-radno nastopil mladinec Barut.
(J.T.)
OBVESTILA
■
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 13. t.m., ob 19.30 na sedežu Združenja v Ulici sv. Frančiška 20 sestanek odbojkarske komisije.
• •' •
SPDT
obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20, z običajnim dnevnim redom.
Ferfolje z glavo, ki je končal le za las mimo desne vratnice.
V nadaljevanju smo bili priča trem zadetkom. Igra pa je bila podobno tisti iz prvega polčasa, le da so se krasovci po začetnem vodstvu pomaknili nekoliko v obrambo in dovolili domačinom, da so imeli nekoliko več od igre. Ta obrambna taktika je «rdeče bele» tudi drago stala, saj je le 9 minut po zadetku Ferfolje Opicina izenačila. Visok predložek v 16 metrski prostor je Lenarduzzi iz očitnega «off-side» položaja nemoteno preusmeril za hrbet Coronice. Po izenačenju so Openci nadaljevali z napadi in Alfieri se mora zahvaliti nepazljivosti Krasovih branilcev, da je lahko 13 minut pred koncem tekme neoviran dosegel zmagoviti zadetek za svoje moštvo. (Z.S.)
Domio —Gaja
4:1
(2:0)
DOMIO:	Barichievich, Gaeta,
Crevatin, Pison, Zacchigna, Martin (Neppi), Barnaba, Ridolfoi Fumani (Cafagna), Bernabei. Maionaro.
&AJA: Kante, M. Grgič, Tome (B. Grgič),* Gabrielii, B. Rismondo, Kalc, Zippo, Milič, Salvi, Kralj, M. Rismondo.
STRELCI: v 1. min. Maionaro, v 6. min. Barnaba, v 50. min. B. Grgič, v 62. min. Crevatin in v 85. min. Neppi.
SODNIK: Parise iz Cervignana.
Po dvotedenskem premoru je Gaja zopet visoko izgubila, tokrat proti Domiu, ki je točke tudi nujno potreboval kajti, saj ni še povsem na varnem. Domačini so si zmago zagotovili že v samih pičlih šestih minutah, ko so že vodili 2:0. Gajevci pa niso znali reagirati,
Po odmoru so sicer »zeleno rume-na» dobro pričeli in takoj znižali zaostanek. A to je bilo praktično vse, kar so pokazali v vsej tekmi. Proti koncu je Domio še potrojil ir v zadnjih minutah rezultat zaokrožil na 4:1. že na izpad obsojena Gaja je gostovanje tokrat hudo plačala. čeprav je imela dvotedenski počitek, (d)
Spet uspeh Wilanderja
LIZBONA — Po Montecarlu je Šved Mats Wilander zmagal še na teniškem turnirju v Lizboni. V odločilni tekmi je strl odpor Francoza Yannicka Noaha z 2:6, 7:6, 6:4.
							
KOŠARKA
V ROJU PROTI IZPADU IZ PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
Openski Polet znova osvojil dragoceni točki
Ror Radenska tesno izgubi! z odlično peterko Don Bosca Visok poraz Kontovela proti Stelli Azzurri
Polet — Saba 75:70 ( 43:42)
POLET: Tavčar, Sedmak 27 (1:2), Gantar. Pisani 10 (3:4). Edi Sosič 20 (4:4). Adrijan Sosič 11 (3:4), Ju govič, Vitez 7 (2:2).
Tokrat so bili poletovci primorani zmagati, da ne bi izgubili stika z ostalimi'ekipami, ki se borijo proti izpadu. Tekma sama ni bila lahka (bila je namreč na odprtem igri šču), poleg tega pa je Saba lahko igrala mirneje, saj je že matematično izpadla.
Ekipi sta začeli s consko obrambo in počasnim tempom ter tako nada 1 je vali do konca srečanja. Poletovci so takoj na začetku krepko povedli z 10:2. nato pa so dovolili, da jih je nasprotnik dohitel in pi va polovica srečanja je tako potekala v popol nem ravnotežju. Openci so le v zad njih sekundah z metom iz igre za ključih v\svojo korist t
V drugem polčasu so poletovci ta koj pritisnili, povedli za 4 točke in to prednost obdržali vse do 16 min., ko so se oddaljili za 8 točk in takrat je bilo tekme konec. Naši fantje so igrali dobro Izkoristili so višinsko premoč, bodisi v napadu kot v o-
brambi. vendar so nasprotniku dovolili, da je v napadu preveč prodi ral pod kot. Saba je po prvih minutah conske obrambe izbrala kom binacijo mož moža na Adrijana Sosiča, ostali pa so bili v coni. To je nudilo višjim Poletovim igralcem
IZIDI 20. KOLA	
Saba - POLET	70:75
Stella Azzurra KONTOVEL	92:63
Don Bosco ■ BOR RADENSKA 94:92	
Eei roviario	Scnglietto	78:68
Rndiograf ClIS <	78:68
SGT - Časa del Krigo	92:88
Ičberias GMT	73:67
LESTVICA	
Ginnastiea 32; Don Bosco	in Ker-
loviario 28; Scoglietto, GMT, Stella	
Azzurra in Časa del Erlgo	24: Bor
Radenska in Radiograf 22;	Liber-
las in Pnlel 20; Kontovel 8;	CUS in
Saba 2.	
PRIHODNJE KOLO	
GMT Ferroviario, Bor	Liber-
las, Radiograf • Polet, Časa del	
Frign - Stella Azzurra, Saba	- Kon-
tovel, Scoglietto - CUS, SGT - Don	
Bosco.	
več prostora, kar so seveda izkori stili in Rinili koš. Pri tem se je posebno izkazal Sedmak, ki je bil pravi protagonist skozi vso tekmo bodisi zaradi števila doseženih ko šev kot polovljenih odbitih žog. Polet bo moral sedaj še poskrbeti za kako presenečenje, če želi obdržati stik z neposrednimi tekmeci.
(Adrijan Sosič)
Don Bosco - Bor Radenska 94:92 (46:49)
BOR RADENSKA:	Maver 22
(12:13), L. Koren. Klobas 19 (1:4), Race 6 (0:1), čok 19 (1:1), Kneipp 20 (4:7). Krečič 4, Zobec 2.
Borovi peterki se le za las ni po srečilo v gosteh premagati drugouvrščenega Don Bosca. s čimer pa je slovenska ekipa spet zabredla v nekoliko nevarne vode glede obstan ka v ligi.
Tekma je bila lepa. Peterki sta igrali agresivno v obrambi ter hi tro m uspešno v napadu. Borovci so vodili vse do 12. minute drugega polčasa, ko je zaradi četrte osebne napake moral na klop odlični Klobas. Domačini so si tedaj priigrali
osem točk prednosti nakar so jih «plavi» znova dohiteli. Končnica tekme je bila dramtačna. Pri stanju 91:92 za Don Bosco in 11 sekund pred koncem so borovci imeh dva prosta meta. Eenega so zadeli in izenačili, drugega pa so zgrešili, tako da so domačini v zadnjem hipu dosegli zmagoviti koš. škoda le, da sodnik, ki je našim igralcem piskal celo vrsto «korakov», ni opazil, da je nasprotnikov igralec prav ob odločilnem košu storil enako napako.
(Štefan)
Sfella Azzurra Kcntovel 92:63 (39:30)
KONTOVEL: Ban 16, Štoka 8, Kneipp 2, Čuk 12, Lisjak 17, Starc 4, Bukavec 4. Daneu.
SODNIKA: Forza in Esopi.
Kontoveici so se nasprotnikom e-nakovredno upirali le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so si košarkarji Stelle Azzurre predvsem zaradi hitrih in učinkovitih protinapadov priigrali zanesljivo prednost, ki so jo do konca srečanja še povečali.
Vsi naši košarkarji so igrali pod svojimi sposobnostmi. (H. L.)
Uiednistvo, uprava, oglasni oddslsk
T.iSI Ul Montecchi 6 PP 559	1*1. (040) 73 48 72 (4 linij«) TLX 400270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel, (0401) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 9 000 lir — celoletno 65 000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
ia SFRJ	2iro račun bO 101-603-45661 ADIT — DZS 61000 Uubliano
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naropajo pri oglasnem oddelku ali upravi, 12 vseh drugih dežel
Založništvo tržaškega tisk«, Trst 11-5374 Stran 8
v Italiji pri SPI.
12. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I In tiska J
jzrr
tirat
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
PO UMORU PALESTINSKEGA VODITELJA ISA MA SARTAVIJA
Kriv, da je hotel mir
Novica je skopa, a jasna: ubit je bil pomemben predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja, pobudnik zbliževanja med zmernejšimi palestinskimi in izraelskimi političnimi silami in odgovor nost za atentat je prevzela organizacija palestinskih oporečnikov Abu Nidala, ki ga je obtožila sodelovanja s sovražniki palestinskega ljudstva.
V raznih poročilih je tudi nekaj podrobnosti o preteklosti uroorje nega, dejstvo, da je Arafat obto žil umora izraelske talne službe ter da je izraelska vlada odločno zanikala, a vse te podrobnosti ne prevpijejo jasnega sporočila norice: Palestinci so ubili Palestin ca. ker se je pogajal z Izraelci in se dogovarjal za mir na raznih mednarodnih forumih, kakršen je bil tudi kongres socialistične internacionale.
To sporočilo je bilo cilj. ki so
si ga zadali organizatorji umora, poleg fizične odstranitve umorje nega. Hoteli so da bi svetovno javno mnenje vsrkalo in ohranilo v spominu vest, da so Palestinci pač teroristi, ki se ubirajo med sabo. takoj ko nekdo pokaže težnjo, da bi se pogovarjal z Izraelci. To naj bi bili Palestinci: ne človeške teroristične zveri, ki se zrejo med sabo.
Resnica je verjetno drugačna. Točnih dokazov seveda v tem tre nutku nima nihče, razen oseb, ki so umor naročile in izvedle Splet terorističnih in protiterorističnih poti je tako zapleten, da razvozla vanje tega klobčiča ne pelje ni kamor. Lahko se le ugotovi, da je malokatero množično občilo povedalo, da je uradna palestin ska organizacija PLO že davno obsodila Abu Nidala na smrt, zaradi sovražne dejavnosti.
Marsikaj postane bolj jasno, če
pogledamo na dogodek iz njegovega konca, namesto iz njegovega izhodišča; če skušamo skozi meglo nejasnih podrobnosti pogledati končni cilj atentatorja, po starorimskem pravilu:	«Dejanje
je storil tisti, ki mu je koristilo*.
Umor Isama Sortavi gotovo ni koristil usodi palestinskega naroda, koristi pa vsem tistim, ki so proti zbliževanju med Pale stinci in Izraelci. Koristi vsem, ki so proti mirnemu reševanju spo ra. ob spoštovanju zgodovinskih in človeških pravic obeh ljudstev, ne le enega. Koristi vsem, ki vidijo svojo korist le v uporabi sile in v zakonu močnejšega, po načelu, da zmagovalec ima vedno prav, poraženec, zlasti ubiti poraženec, pa vso krivdo. Edina krivda Isama Sartavi.ja pa je bila v tem, da je bil Palestinec in da je hotel mir.
PAVEL STRANJ
Atentati na palestinske osebnosti
PARIZ, 10. aprila (APP) — V minulih desetih letih so v vsem svetu izvedli več atentatov na vidne palestinske osebnosti. Kronologija je naslednja: 25. januarja 1973 je bil v svoji hotelski sobi ubit predstavnik PLO na Cipru Husein Bašir Abdul Keir.
6. aprila 1973 sta dva neznanca v Parizu ubila ene ga izmed voditeljev narodne fronte za osvobodi tev Palestine (PFLP) Basila ali Kubisija,
10. aprila 1973 so bili med izraelskim vdorom v Bejrut ubiti trije palestinski voditelji Kamal Na ser, Abu Jusuf in Kamal Aduan; Izraelci so ta krat ubili okrog 50 ljudi,
3.	januarja 1977 so pred vrati neke arabske knjigarne v Parizu ubili njenega direktorja in nekdanjega predstavnika PLO v francoskem glavnem mestu Maliamuda Ulda Saleha,
4.	januarja 1978 je bil ubit predstavnik PLO v Veliki Britaniji Said Hamaitii.
15. junija 1978 so v Kuvajtu ubili direktorja urada PLO Alija Jasina,
3. avgusta 1978 so na sedežu predstavništva PLO v Parizu ubili vod.jo predstavništva Ezidina Ka laka in nekega njegovega sodelavca.
5.	avgusta 1978 so bili v napadu na predstavništvo PLO v Islamabadu ubiti štirje ljudje,
22. januarja 1979 je bil žrtev eksplozije bombe, ki so jo podtaknili v nekem avtomobilu, vodja tako
imenovanega mrotiizraelskega oddelka* PLO Abu Hasan.
23. marca 1979 so pred nekim hotelom v Cannesu hudo ranili Zuheira Mohsena, voditelja ene izmed prosirskih frakcij PLO; umrl je 26. marca.
15. decembra 1979 so ubili enega izmed uslužben tev urada PLO v Nikoziji Samira Tukana, v enem izmed pjedmestij ciprskega glavnega mesta pa še nekega Palestinca,
L junija 1981 je bil v Bruslju ubit Naim Kader, predstavnik PLO v Belgiji,
9. oktobra 1981 so v hotelski sobi v Rimu ubili ene ga izmed voditeljev PLO, ki je skrbel za obveščanje, Majeda Abu Šarara: podtaknili so mu bombo, v posteljo,
7. decembra 1981 so v zahodnem Bejrutu ubili u glednega Palestinca dr. Kajalija. člana izvršnega odbora PLO in nekdanjega sekretarja proiraške fronte za arabsko osvoboditev,
17. junija 1982 so ubili palestinskega novinarja, študenta Nazeha Matara in enega izmed voditeljev predstavništva PLO v Rimu Kamala Huseina: odgovornost za umor obeh Palestincev je prevzela neka libanonska falangistična organizacija.
23. junija 1982 so ubili pomočnika direktorja predstavništva PLO v Franciji Fadila Danija,
27. septembra 1982 pa je bil v dolini Bekaa ubit Saad Sajel, bolj znan kot Abu Valid. eden najpomembnejših palestinskih voditeljev in vojaški svetovalec Jaserja Arafata.
V TEH DNEH PO VSEJ JUGOSLAVIJI
Začeli so sprejemati dinarske čeke za tujce
Čeki so izredno pomembni za jugoslovanski turizem
j BEOGRAD — Po vsej državi so začeli sprejemati dinarske čeke Narodne banke Jugoslavije, ki jih do-j bijo tujci ob zamenjavi deviz v i menjalnicah, ček je dinarju enako-: pravno plačilno sredstvo in je na-I menjen plačevanju blaga in storitev v družbenem ter zasebnem sektorju.
Tuji turisti v Jugoslaviji, ki plačujejo gostinsko turistične storitve I s čekom, dobijo deset odstotkov po-| pusta. Čeprav so po zakonu o me ] njalniškem poslovanju vsi obvezni i sprejemati te čeke. nekatere blagov-| ne hiše in prodajalne tega še ne poč-■ no, opozarjajo v splošnem združenju I turističnega gospodarstva Jugoslavije. Do nesporazumov verjetno prihaja zaradi premajhne obveščenosti | o čeku.
Dinarski čeki so izredno pomemb-j ni za jugoslovanski turizem, katere-I ga predsezona se je pravkar začela. | Zalo je zanj treba omogočiti neo-I virano uporabo v plačilnem prometu. , poudarjajo v združenju.
1 Za tiste, ki ne sprejemajo dinarskih čekov, so predvidene tudi denarne kazni. Organizacija, ki ne bo ' sprejela čeka, bo kaznovana z denarno kaznijo od 50.000 do milijon ‘ dinarjev, posamezniki pa od 5 tisoč do 20 tisoč dinarjev.
Vse organizacije in posamezniki, ki dobijo od tujcev čeke za blago ali storitve, jih lahko takoj zamenjajo za dinarje na menjalnicah v bankah ali na poštah.
(del)
Namesto premirja okrepitev bojev
Ki*
V jugoslovanskih kioskih v kratkem spel tuji tisk
BEOGRAD — Po vsem sodeč bo ob koncu tega meseca prišel v jugoslovanske kioske tuji tisk, so povedali v splošnem združenju turističnega gospodarstva Jugoslavije.
Sredstva so zagotovljena, uvozniki pa so se dogovorili, da bodo le tos uvažali 108 dnevnikov in revij. Največ jih bo iz ZR Nemčije (42) in Italije (20). od koder prihaja v Jugoslavijo največ turistov.
,	-(dd)
Šinigoj obiskal v kliniki pronuneija Cccehinija
LJUBLJANA — Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj je v spremstvu Uroša Markiča, republiškega svetovalca v republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje, obiskal a postolskega Pronuneija v SFRJ Mi-cheleja Cecchinija,, ki se zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani in mu v krajšem pogovoru zaželel uspešno zdravljenje in skorajšnje okrevanje.
(dd)
Muslimanski nacionalisti skušali rovariti v BiH
SARAJEVO - V zvezi z aretacijo skupine 11 oseb, osumljenih, da so s pozicij muslimanskega nacionalizma storili kaznivo dejanje sovražne propagande, sarajevsko «Oslobodje-nje» v komentarju pod naslovom »Nacionalistične zablode in iluzije* med drugim piše: «Primer skupine muslimanskih nacionalistov v Sara-
Pospešeno pošiljanje orožja Tajski
jevu, ki so poskušali podtalno delovati s protisocialističnih in protirevolucionarnih pozicij, pa tudi nekateri drugi znani primeri delovanja klerppacionalistov, na primer v vzhodni Bosni, Hercegovini in drugje, kažejo, da muslimanski, tako kot srbski, hrvatski in drugi nacionalist' ter kleronacionalisti vztrajno napadajo temeljne vrednote jugoslovanskega narodnoosvoljodilnega boja in socialistične revolucije, predvsem bratstvo, enotnost, narodno enakopravnost in socialistično skupnost naših narodov in narodnosti.
Da gre resnično za mračne naka ne te skupine, govorijo tudi dejstva da je bil končni cilj te sovražne dejavnosti zagotoviti versko in narodnostno čisto BIH, kot izključno muslimansko državo.
(dd)
OB REKORDNO NIZKI UDELEŽBI VOLILCEV
Nepričakovan izid nedeljskih volitev za obnovo japonskih krajevnih uprav
Liberalnodemokratska stranka je utrpela hud poraz v dveh prefekturah - Rahel padec komunistov
TOKIO — Ob rekordno nizki udeležbi volilcev so se včeraj končale volitve na Japonskem za prenovitev krajevnih uprav. Glasovalo je o-krog 83 milijonov volilcev. ki so »izbrali* nove guvernerje trinajstih prefektur, župane in člane krajevnih uprav v štiriinštiridesetih prefekturah in devetih mestih.
Glavna značilnost volitev je bila, da je vladajoča liberalnodemokrat ska stranka utrpela lažji osip, ki bi znal imeti hude posledice za po-
Dosiedna obramba islamske etike
TEHERAN - Namestnik teheranskega državnega tožilca hodžatoleslam Tabatabai je v intervjuju nekemu dnevniku posvaril iranske ženske, naj pazijo, kako se oblačijo, tudi v sedanjem letnem času, ko se bliža toplejše vreme. Iransko sodstvo, pravi pravoverni Tabatabai. ne bo ostalo ravnodušno ob ženskah, ki se ne bodo oblačile dostojno, zato morajo agenti javni varnosti paziti in prijaviti tiste, ki bi se morda preveč razgalile. Slednje bo treba strogo kaznovati.
Kot znano določa islam in Homeini zahteva, da se ta določila spoštujejo, da morajo ženske, v»o ženske, ne samo mus limanke, tudi turistke, ki bi morda prišle v Iran, imeti pokrito glavo z ruto, oblečene pa morajo biti v široko obleko z dolgimi rokavi, na nogah pa je treba seveda imeti nogavice. Poprečna poletna temperatura v Teheranu niha nekje med 30 in 40 stopinjami Celzija.
TEHERAN, BAGDAD - Medtem ko se nafta še zmeraj nemoteno iz teka iz poškodovanih petrolejskih vrelcev v Nowruzu v Perzijski zaliv, ne da bi nobena od olteh sprtih stra n. pristala na ustavitev ognja, da bi preprečili še hujšo ekološko ka tastrofo od tiste, do katere je že prišlo, so iz obeh glavnih mest Teherana in Bagdada sporočili, da je v teku nova iranska ofenziva proti iraškim silam. Do napada je prišlo na področju Missana, kakih 300 km jugovzhodno od glavnega mesta Bagdada.
Po poročilih, iz Teherana kaže. da so iranske oborožene sile slavile po novno zmago, saj je njihovo letalstvo baje popoln gospodar zraka, kopenske sile pa so baje pobile na tisoče iraških vojakov. Iz Bagdada ni nobene verzije o poteku bojev, ki pa so baje dokaj obsežni
Petrolej, ki se izteka v morje je že dosegel obale Bahreina in Zdru Ženih arabskih emiratov, kjer res no ogroža življenje tamkajšnjih pre bivalcev, saj so slednji v mnogočem odvisni od naprav za razsoljevanje morske vode. ki jih bo črna oljnata plima uničila. V Bahrein so že pri-prve gumijaste plavalne ovire italijanske izdelave, ki bi morale preprečiti plava,joči nafti, da napreduje. S podobnimi verigami bode najbrž morali zapreti Hotmuška vrata, da bi preprečili nafti prodiranje v Indijski ocean.
Upati je, da bi v prihodnjih dneh zdrav razum le prevladoval nad fanatizmom in brezobzirnostjo in da bosta lian in Irak privolila v premirje.
Na sliki (telefoto AP): V Bahreina postavljajo prve plavajoče o-vire. s katerimi skušajo preprečiti, da bi nafta dosegla obalo.
TOKIO — Čeprav je število rojstev v stalnem upadanju, se je število Japoncev že povečalo na 118.690 000.

TRŽAŠKI DNEVNIK
OHČM ZBOR ZADRUGE «NAŠ KRAS» V SESLJAM U
Razstava in simpozij o Iraškem Krasu in tradicionalna prireditev «Kraška oiicet*
Za predsednika zadruge je bil potrjen Egon Kraus
Razstava in simpozij na temo »Tržaški Kras: narava in človek* ter tradicionalna »Kraška obcet*, poleg razstav v galeriji Kraške hiše v Repnu in nekaterih drugih dejavnosti, sta glavni pobudi, ki ju bo zadruga »Naš Kras* izpeljala v te tošnjem letu.
To izhaja iz poročila, ki ga je na petkovem občnem zboru zadruge »Naš Kras* v znani sesljanski re stavraciji, podal predsednik zadruge Egon Kraus. Razstava »Tržaški Kras: človek in narava* bo odprta 21. t.m. v Kraškem muzeju in v Kraški hiši v Repnu, simpozij z u deležbo znanstvenikov iz naše de žele in sosednje Slovenije pa bo dan kasneje, ko bo na vrsti tudi okrogla miza krajevnih upravite l.iev na to temo. Razstavo in simpozij organizira zadruga s pomočjo in pod pokroviteljstvom deželnega od-bomištva za javne ustanove, gozdo ve in razvoj gorskih področij in Kraške gorske skupnosti ter s pri zadevnustjo članice zadruge dr. Ma re Debel juh - Poldini. Tradicionalna »Kraška ohcets pa bo v dneh od 25. do 28, avgusta.
Kraška hiša. v kateri je pravkar urejena razstava o umetnem veza nju na ročni statvi, bo — kot običajno — odprta do novembra. Pred
sednik Kraus je pri lem z zadosče njem ugotovil, da je v lanskem le i*i Kraško hišo in galerijo obiskalo
V Boljuncu imeniten koncert mešanega zbora Obala iz Kopra
Kulturnemu društvu France Pre I cert v domači vasi in st cer na Kon-šeren. organizatorju Glasbenih ve tovelu. Zbor Vasilij Mirk je imel cerov v gledališču France Prešeren v letošnji sezoni že dva koncerta in
v Boljuncu, smo dolini zahvalo, da nam je v soboto postreglo z imenitnim koncertom mešanega zbora U bala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar (Pohvala velja drugemu de lu koncerta, medlem ko se ti prvem delu zbor nikakor ni mogel sprostiti). Vsekakor smo enkrat toliko tudi pri nas, v manjšem, a ravno tako pomembnem središču kulturnega do
nekaj tisoč ljudi, med njimi mnogo : gajanja. slišali ansambel, ki je slo-inozemcev in Italijanov iz drugih j rensko zborovsko petje zastopal ne
predelov države n da je Kraška j samo po Evropi, temveč tudi hiša dobila svoje mesto tudi v urad nih prospektih tržaške pokrajine oziroma dežele F-JK. Posebno zanima
nje je vzbudila retrospektivna raz stava pokojnega člana zadruge dr. Roberta Hlavatj ja
Na začetku občnega zbora so prisotni z enominutnim molkom poča stili spomin tragično umrlega podpredsednika zadruge »Naš Kras* Dušana Kodriča, odobrili predsedni ško in blagajniško poročilo ter po ročilo nadzornega odbora, sprejeli še nekatere sklepe, potrdili in izpolnili upravni in nadzorni odbor ter za predsednika soglasno |x>trdili Egona Krausa. za predsednika nad zornega odbora pa izbrali dr. Via dimira Turino.
Sledila je tradicionalna večerja ob veliki udeležbi članov zadruge in gostov, med katerimi tudi generalni konzul SFRJ Drago Mirošič in pred stavnik gospodarske zbornice Jugo slavije v Trstu dr. Boris Zidarič s soprogama in še drugi gostje iz Slovenije. (St)
drugi strani Atlantskega oceana. Zbor se je predstavil z zahtevnimi skladbami, kar pomeni, da je želel tudi našemu občinstvu, manj vaje n emu koncertno i zbrušenih progra mov. prikazati zadnie dosežke zb o ronskega petja v svetu.
Našim ljudem, predvsem tistim, ki se udejstvujejo t; domačih zbori h, so takšni koncerti, kot je bil sobotni, krvavo potrebni, da si širijo obzorje in da slišijo na lastna ušesa, kako je mogoče uglajeno, zlito in dognano peli — skratka, lepo peti.
Toda žal se naše občinstvo tokrat ni izkazalo; udeležba je bila naravnost graje vredna, med koncertom pa nas je motilo zadržanje po slušalcev. (rss)
V soboto na Kontovelu koncert zbora V. Mirk
Po mnogih letih bodo člani pev skega zbora Vasilij Mirk s Proseka Kontovela imeli celovečerni kon
sicer na Opčinah (12.12.82) in v liicmanjih (18. marca). Celovečerni koncert v domači vasi pa predstavlja za pevce, kot tudi za vaščane, ki pozorno sledijo delovanju zbora, lepo zadoščenje in obenem tudi pravo doživetje, če upoštevamo, da je zbor zadnjič imel celovečerni koncert v domači vasi 25. ma ja 1974.
Pevci se pod vodstvom dirigenta Evgena Prinčiča testno pripravljajo za ta koncert, ki bo obsegal izmerile in narodne pesmi. V začetku programa je vključenih nekaj re nesapčnih skladb, sledile bodo slovenske umetne pesmi. V drugem delu sporeda pa bodo na vrsti narodne pesmi, poleg slovenskih bodo še makedonske, medžimurske, beneške in furlanske. Koncert bodo pevci zaključili z znano skladbo Teodora Skalovskega Makedonsko oro. Koncert, kot smo te omenili. bo tla sporedu v soboto B. R.
Čiščenje klancev v ipniški občini
Na osnovi prispevka, ki ga je v ta namen dobila od Kraške gorske skupnosti, je zgoniška občinska u prava objavila razpis, da bo začas no zaposlila tri delavce brez sta rostnih omejitev za čiščenje in po pravilo nekaterih klancev v občini. Rok za predložitev prošenj zapade 20. t.m., podrobnejša pojasnila pa nudi tehnični urad.
litično bodočnost japonskega predsednika vlade Yasuhira Nakasoneja. V 44 prefekturah (od vsega skupaj 47, na katere je razdeljena Japonska) so liberalnodemokratski kandidati sicer dobili močno večino in večino »stolčkov*, utrpeli pa so dva huda poraza v okrajih, za katera so opazovalci menili, da sta bistvenega pomena za merjenje pulza po pularnosti japonske vlade. Gre za severni otok HoUaido in za južno prefekturo Fukuoko, kjer sta bila za guvernerja izvoljena socialist in socialkomunist. Ob tem gre še pripomniti, da je v Tokiu kandidat opozicije prejel znatno več glasov kot je bilo predvidevati. Skratka, rezultat krajevnih volitev je za li beralnodemokratsko stranko Pirova zmaga, v kateri se skriva veliko zased, ki zadevajo predvsem možnost predčasnega razpusta parlamenta in oklic splošnih političnih volitev.
Po zadnjih izračunih (uradni izidi bodo znani danes) sta vladna stranka in budistična stranka rahlo izboljšali svoj volilni izkupiček, so cialisti in socialdemokrati so ob stali na svojih pozicijah, lažji osip pa so zabeležili komunisti. Vendar pa, kot rečeno, bo treba vso pozornost posvetiti izidu na Hokaidu in v Fukuoki. Bivši prvi minister Ta-keo Fukuda je takoj po objavi rezultatov dejal, da je izid »popolnoma nepričakovan* in da bo morala vlada s «skromnostjo razmisliti o porazu*.
iiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiniiii
Občni zbor Krščanske kulturne zveze v Celovcu
CELOVEC - Pred dnevi je bil jubilejni občni zbor Krščanske kulturne zveze koroških Slovencev. Organizacija obhaja namreč 75-letni-co ustanovitve Slovenske krščanskosocialne zveze za Koroško, ki je predhodnica pred 30 leti ustanovljene Krščanske kulturne zveze.
Pri tej prireditvi so predstavniki 38 društev, ki so včlanjena v Krščansko kulturno zvezo, podali svoja poročila o delu v zadnjih treh letih. Nato so izvolili novega predsednika : po dvanajstletnem požrt vovalnem delovanji, je dosedanji predsednik župnik Lovro Kašelj iz Hodiš predal svojo predsedniško funkcijo v mlajše roke, dr. Janku Zerzerju, profesorju na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu in dolgoletnemu podpredsedniku Krščanske kulturne zveze, medtem ko je doslejšnji predsednik prevzel me sto podpredsednika.
. Bivši predsednik župnik Lovro K a sel j si je pridobil v svojem dvanajstletnem delovanju velike zaslu ge za Krščansko kulturno zvezo. V tem obdobju se je razvila Krščan ska kulturna zveza v povsod priznano organizacijo: v svoj program je vzela vrsto novih dejavnosti in postavila zelo v ospredje delo z mla dino.
Župnik Lovro Kašelj je učinkoval po svojem preudarnem in razsodnem načinu izravnano, tako v svojih lastnih vrstah kot tudi v svo-sih svoje narodnostne skupine k nemškogovoreči večini v deželi.
Profesor dr. Janko Zerzer (roj. dne 7. 11. 1935 v Svečah v Rožu) je obiskoval gimnazijo na Tanzenber-gu, študiral na Dunaju zgodovino in germanistiko, umetnostno zgodovino in petje tor je bil že od svo je rane mladosti aktiven na kulturnem področju. Sodeloval je pri slovenskem prosvetnem društvu »Kočna* v Svečah. Lansko leto je pos tal predsednik «Kočne», še danes je član sveškega cerkvenega pevskega zbora in Slovenskega pasto ralnega odbora krške škofije.
Največja japonska opozicijska stranka je včerajšnjo izvolitev dveh svojih guvernerjev pozdravila z navdušenjem in pripisuje volilni izid nezadovoljstvu prebivalstva, ki se je moralo v zadnjem času soočati z nižjo življenjsko ravnijo in z vsemi mogočimi škandali, v katere so vpleteni politični voditelji, poleg tega pa še z «grožnjo miru*, ki naj bi bila sedanja značilnost japonske vlade. Skrajno nezadovoljni s takim izidom pa so bili predvsem predstavniki japonskega finančnega življenja, kot tudi predsednik vlade Nakasone, ki j« izjavil, da je zelo »zaskrbljen*.
BANGKOK — Včeraj sta v Bangkoku pristali ameriški tovorni letali vrste «C-5», ki sta tajski vojski pripeljali iz ZDA precejšnjo količino orožja.
Iz obeh velikanskih letal so med drugim izkrcali tudi osem 155 milimetrskih havbic, ki so jih pripeljali naravnost iz ameriških vojaških skladšč. Prva pošiljka orožja je prispela že v soboto, v njej pa so bile predvsem protiletalske rakete zemlja - zrak. s termičnim vodenjem. V zadnji pošiljki, ki prihaja po morju (in bo prispela na Tajsko 19. aprila) so v glavnem težke havbice.
Vse te pošiljke sicer sodijo v o-kvir sporazuiha. ki sta ga Tajska in Amerika podpisali že pred časom, vendar so izročitev orožja zdaj pospešili zaradi zadnje vietnamske ofenzive proti kamboškim gverilcem ob kamboško - tajski meji. Vsekakor s področij, kjer so v prejšnjih dneh divjali boji, niso včeraj poročali o nobenih topniških spopadih.
CANBERRA — Avstralija doživlja najhujšo krizo v zadnjih 50 letih, je poudaril novi predsednik vlade Bob Hawke na posvetu med vlado, sindikati in delodajalci, zaradi če sar je treba ohraniti protekcionizenp in razširiti podporo izvozu..
pridruži se nam
EVIDENČNI TABLICI: GO. TS
FISKALNE KM				
DO 10	10-12	12-14	14-18	NAD 18 1
116.100	172.900	183.400	232.100	308.700 I
MAKSIMALf
300/100/30 milijonov vključno tretji potnik
FRANŠIZA
je enaka 50% letne premije po tarifi, ki se jo lahko zniža na 40% po dveh letih brez nezgod in na 25% po nadaljnjih dveh letih brez nezgod.
Od vedno, s svojim umerjenim stroškom, nagrajuje polica 4R odgovorne in vestne voznike.
V letu 1983 se polica 4R še bolj splača: omogoča prihranek 30.9% na strošku avtomobilskega zavarovanja.
I _ |SpA
V	.PAGINf GlAt
LIOyu
Adriatico
ZAGOTAVLJA, DA MISLI NA VAS
,