Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XLVII. Milan, laški Milano, nemški Mailand, nekdaj glavno mesto naše Lombardije, štejejo med najbolj bogata meata. Stanovnikov ima 260.000 in je razdeljen na staro in novo iuesto. Staro ima visoke brame, ozke ulice ter je vse umazano, nesnažno in uekako zapuščeno, novo meato pa je lično, po novi šegi zidano ter ima airoke, gladke in anažne nlice. Cerkev je vseb 80, najlepsa je stolna — Materi božjej posvečena. To znači že od dale6 4 metre visoka Marijina podoba iz bakra in le|io pozla5ena, ki stoji na teukem pa visokera zvoDiku. Nad velikimi vratami ae blišči uapis: Maiiae nasceuti — Mariji naiodivšej se. Cerkev slovi po v_»em svetu zarad kiasne in veli6aatne svoje stavbe. Clovek mora res struieti, kedar pred njo stopi. Za cerkvo sv. Petra iu sv. Pavla v Rimu spada Milanska nied ua.jve6je v Evropi. Kupla je 68 uietrov visoka, zvonik uad njo pa se 110 metrov globoko apenja v tnodro uebo. Pokrov ali streha cerkvena je nekaj posebuega. Na strehi stoji namie5 U8 menjših stolpov ali turnov v gotiškem slogti iu 200J podob svetnikov iz belega inarmoria. Vse ae sedaj niso dodelaue. Naa voditelj in čuvaj ceikve nam je djal, da je dela ie za 20 let. Vsako leto ae nekaj novega postavi. Cerkev, popolnem gotiaka, ima podobo križa. Tla ao vložena iz raznoharvanega maruiorja. Mo6nih 52 stebrov deli cerkvo v 5 ladi.j. Kaaiorkoli pogledaš, povaod uajde.š rezan maimor. Na sredini pod visoko kuplo je grob sv. Ambrozija, nek- danjega Milauskega skofa. Kapelica 7 jami se kar blišči aamib diagocenih kamenčko7, lepo brušenih. V žagredu nam je stražnik pokazal podobo sv. Ambrozija in 87. Karola Boi-omejskega, iz 6istega srebra zliti. Sedaj snio šli mesta ogledo^at. Toda ni5 me ni 7e5 moglo zanimi^ati. Bil sem sit samega gledanja mest iu zidovja. Zato omenim le edino galerijo — galleria Vittorio Emmanuele. Ova galerija je pro8torna široka ulica 7 podobi križa. Na 78akej strani se nahajajo prodajalnice najlepaega in cenejšega blaga. Vsa ulica pa je z glaževnato ali stekleno kuplo pokrita tako, da se po slabera 7remenu tudi lehko po subem hodi pod prozorno streho. Rea čaroben je pogled ob 7e5erih, kedar na tiso5e lučič sveti, da je 7se 87etlo, kakor po duevu. Je pa tudi Ijudi takrat kakor mravelj. Od Milana smo se 24. apiila niimo raznih mest pripeljali 7 Desenz-<no. Od ondot se vidi široko, dolgo in krasno Garda jezero z rničnim polotokom Serinione, ki se le za trohico kopnega drži. Tukaj hlizu je stal geueral Benedek v krvavi bitki 24. junija I. 1859. Irnel je tudi alovenske koreujake pod seboj in je Pijenionteze vrlo nakleatil in jib podil nazaj. Toda na siediui bojišča 80 prodrli Francozi in vse je bilo zgubljeno. Kakib 20 111 i 11111 od Desenzana je trduiava Pcscbiera. Ob njeneiu obzidju so si sovražniki Avgtrije mnogokiati že glave do krvavega natolki. Hitro v.a trdnjavo prestopi želf.znica reko Miocio. Sedaj se začuejo polagoma kazati prijazui hribčcke in za njimi stamslarna Vemna. (Pristavek piih.i Mihael Grigorje^ič Črnajev, sedanji višji po7eljnik scbske 7«jne seje rodil 1. 1828 ua Ruskem iz Rtaroslavne, plemeuitaške ruske mdbine. Odgojen je bil 7 7ojaškib šolah, poslednjič Da akademiji 7 Nikolajevem. Leta 1851 7 rusko-tmški vojski je piišel v k geneialnernti štabu iuske vojne, ki je Turke napadala ob Donavi. Tukaj je bil 7 23 bitkah navzoč. L. 1855 je hrabro pomagal braniti Sebastopol; poznej 1. 1863 je v 24 bitkab pobil Črkese v Kavkazu in 1. 1865 je kot, namestnik ruakega cara 7 Tuikestanu zmagal v 20 bitkah iu je po dvadnevnem boju z kr^avim uaskokom 7zel Taškeud, glavno mesto, in tako rusko oblast 7 Turkestanii utvrdil. Leta 1866 je kot geueralmajor stopil 7 pokoj, nadarjen z zlato sabljo, z briljanti nasajeno. Potem je nekaj f.asa bil gla^ni urednik velikega lista: Ruaki mir (ruski S7et) in 7odi sedaj krvavi boj jugosla^janskib Kiistijano7 zoper Turke. Smešničar 30. Nekokrat so no^i gospod fajrnošter tako genlji^o pridgali, da se je 7se po cerkvi jokalo. Le eden deda, ki je blizu 7iat slonel, bil je kot drva neobčuten. Ko ga nekdo praaa, zakaj se ne jo5e, mu brž odgo^ori: eh, kaj ae bom jaz jokal, jaz nisem iz te fare doma!