Leto umn
Od L <UfJ»
mi«6um mesečna
80 din, ca faiozero-stro 60 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, n Inozemstvo 120 din.
Urednlitvo: Kopitarjeva tri. 6/m. TeL 40-01 do 40-06
V Ljubljani, V "neBelJo, 'dne 29: decembra 1940.
Stev. 298 t
Cena 2 din
O VENEC
Uw)i vsak dn ljutisj
pooedetffca ki dntm p« praznik«.
Oek. rn&i UnMfaaa
»t 10.660 se naročnino in itev. 10.349
u inaerate. Uprava: Kopitar.
jeva aliea 6 TeL 40-01 do 40-06 PodrnL: Maribor, Celje, Ptuj, Jeaeniee, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Razprava o vojnih ciljih
Kljub pogostim govorom tako Hitlerja kakor Churchilla še do danes ni mogoče natančno vedeti, kateri so pravi vojni cilji obeh vojskujočih se taborov. Marsikaj izvemo iz ust odločujočih državnikov, toda o resničnih vojnih ciljih vlada leden molk. Toda tudi, če bi Nemčija in Anglija danes uradno razglasili svoje vojne cilje, bi bil malokdo na svetu, ki bi jim po črki verjel. Predobro vemo, da se vojni oilji ravnajo po uspehih na bojiščih.
Iz angleških ust smo ponovno slišali, da se Anglija bori za svobodo malih in zatiranih narodov in za novo Evropo, ki bo zgrajena na pravičnosti in svobodi tako za velike, kakor male narode. Pa tudi Nemčija razglaša, da hoče nov red, ki pa ga bo seveda določal »življenjski prostor« nemškega naroda. Tudi ta pojem je raztegljiv in ga je mogoče uporabljati po potrebi v ožjem ali širšem zmislu.
Kakor je znano, angleška vlada pred francoskim porazom 1940 ni uradno nikdar govorila o Avstriji in tudi ne o Habsburžanih, pač pa je za-ktevala obnovo samostojne češke države. Danes deluje v Londonu poseben češki odbor pod vodstvom dr. Beneša, ki se bori za obnovo češkoslovaške države v nekdanjem obsegu. Na drugi strani pa je v Londonu na delu tudi nemška emigrantska opozicija, ki sicer nasprotuje narodnemu socializmu, a se odločno zavzema za to, da Avstrija ostane združena z Nemčijo in prav tako tudi su-detski Nemci. Pri tem se mnogi sprašujejo, kako bi pri znanem zadržanju Slovakov potem češka sama še mogla biti samostojna država, posebno ako ostane Avstrija priključena Nemčiji, ko je vendar znano dejstvo, da je do zrušenja Češkoslovaške, ne da bi padel le en strel, moglo priti šele potem, ko so bile avstrijske dežele priključene Nemčiji in je s tem ČSR izgubila vsako strateško možnost, da bi se upirala.
Beneš ima veliko besedo in tudi zaslombo v prostozidarskih krogih, ker je sam prostozidar vi-spke stopnje. Vendar pa tudi napram katoliškim krogom rad poudarja, da ni bil nikdar kulturno-bojen — kar je resnica — in se sklicuje na dejstvo, da je kot zunanji minister po skoraj 500 letih neprestanega boja med češkim narodom in Sveto stolico ustvaril modus vivendi z Vatikanom in da je tudi podpiral snovanje velike katoliške stranke, ki naj bi Slovake in Čehe spravila skupaj v enotno katoliško fronto. Ta stranka, tako trdi dr. Beneš, bi ne smela biti »klerikalna«, kakor se on izraža, ampak naj bi slonela na načelih strpljivosti in bumanitete. Toda pravi namen takšne stranke, do katere pa ni prišlo, kakor vemo, pa naj bi bil, krotiti slovaško zahtevo po samoupravi s pomočjo češke ljudske stranke. Ker pa so češki katoličani bili orientirani unitaristično, slovaški pa federalistično, sta lidova in ludova stranka korakali vsaka svojo pot. Kakor poročajo iz Londona, je Beneš spremenil tudi svoje stališče do Habsburžanov in bi sprejel tudi restavracijo habsburške dinastije na Dunaju, kar bi bilo po godu tudi Angležem. Dosti se tudi govori o tesnejših stikih med Poljaki in Cehi, živečimi v emigraciji. Zastopniki obeh narodov si obljubujejo, da bodo vbodoče skupaj reševali svoja politična vprašanja. Seveda gre tudi to v račun angleškim načrtom, ki bi jim najbolj prijala velika srednjeevropska konfederacija. Toda vsakdo mora uvideti, da so ti načrti še silno meglo-viti in nejasni in tudi gotovo premalo stvarni, brez ozira na to, da seveda predpostavljajo popolno angleško zmago. Pa tudi v nakazanem okviru so še sama nerešena vprašanja. Ce bi obnovljena Avstrija in Madžarska tudi sprejeli Habsburžane, bi jih ne hoteli Cehi, ki zatrjujejo, da so rojeni republikanci. Pa tudi bodoče razmerje med Poljaki in Cehi ni še prav nič nakazano.
Ako bomo kdaj doživeli, da bodo Angleži objavili svoje vojne cilje, potem moramo biti pripravljeni, da se bo izjava v prvi vrsti nanašala na srednjo Evropo in njeno bodočo ureditev. Toda pri tem ne smemo prezreti, da je angleška uradna politika v jedru pripravljena priznati priključitev Avstrije k Nemčiji in prav tako na osnovi narodnostnega počela združitev sudetskih Nemcev z Nemčijo. Tako je vsaj bilo angleško stališče do zloma Francije. Iz tega vidika je razumljivo, da Cehi in Poljaki iščejo stikov, kar je za nje edina realna politika in kar bi za oba naroda bila edina realna politika tudi že pred 22 leti.
Ne smemo pa prezreti tudi pisanja ameriških listov, ki računajo z možnostjo, da Anglija nekega dne obrne fronto. Prezreti ne smemo, da imajo Angleži in Nemci mnogo skupnih pogledov na bodočo ureditev Evrope in da bi mogli nekega dne doživeti, da se oba naroda sporazumeta proti tretjemu, ki ga morda oba smatrata za skupnega nasprotnika. V politiki je vse mogoče ...
Po drugi strani pa je treba z največjim poudarkom opozarjati na zadržanje Vatikana in kljub zlonamernim ali napačnim razlagam papeških besed imeti pred očmi nespremenljivo dejstvo, da se Vatikan v podrobna politična vprašanja ne spušča, pač pa polaga največjo važnost na moralne temelje, na katerih morajo sloneti bodoči mirovni pogoji, da bodo obojestransko pravični. Papež Pij XII. se ni ustavil pri kakšnih deklamatoričnih izjavah, ampak je ravno v svojem božičnem govoru kardinalskemu zboru popolnoma enoumno in smo-treno ter brez vsakega strahu pred obema boju-jočinia se taboroma slovesno poudaril, kaj razumeva katoliška oziroma krščanska morala pod pojmom pravičnosti: Spoštovanje in priznanje življenja in eksistence Vsakemu narodu, pa naj bo majhen ali velik, in takšno razdelitev svetovnih dobrin in zakladov, ki bo omogočila vsakemu narodu dostojno življenje kakor tudi možnost, da se bo razvijal in delal primerno svojim sposobnostim in močem. K dostojnemu narodnemu življenju pa nujno spada državna neodvisnost, delo in zadostna množina surovin. Te politično-gospodarske osnovne zahteve se popolnoma skladajo z vsemi vojnimi cilji, ki se hočejo oslanjati na pravičnost. Vendar pa pravičnost od svoje strani ni identična s pravom, ki danes vlada in ki seveda tudi ni v skladu s krščansko nravnostjo. To je treba
Na vseh bojiščih veliki boji
London je doživel najhujši letalski napad - Angleži pred napadom na Bardio - Grki napredujejo v Albaniji - Angleži bombardirajo vse pomorske luke
Nemški napadi
Nemška poročila
Berlin, 28. decembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Neka naša podmornica o katere uspehih je že bilo sporočeno, javlja, da je potopila štiri sovražnikove oborožene trgovske ladje, s skupno 24.340 tonami. Druga podmornica je potopila oboroženo trgovsko ladjo »Walotila< z 12.823 tonami.
Po mirnih božičnih praznikih so včeraj nemška letala ponovno letela nad Anglijo. Ogledniški poleti in bojno delovanje se je nadaljevalo. Neko ogledniško letalo je naletelo od izliva Temze na neko trgovsko ladjo z 8000 do 10.000 ton in jo zadelo z dvema težkima bombama. V noči med 27. in 28. decembrom so močnejši nemški letalski oddelki leteli nad Londonom in zmetali mnogo rušilnih in zažigalnih bomb. Nastale so močne eksplozije in veliki požari v središču mesta in v vzhodnem delu.
Nemške obrežne baterije ao isto noč bombardirale v bližini Dunkerquea sovražnikove ladje, ki so se poskušale približati temu pristanišču. Ladje so morale odpluti v severno smer.
Angleška poročila
London, 28. de«, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Sovražnik je ponoči izvedel zelo hud napad na London. Med napadom, ki je trajal štiri polne ure, je bilo vrženih veliko število zažigalnih in rušilnih bomb. Razdejanih ali poškodovanih je bilo mnogo zgradb in je tudi število ubitih in ranjenih verjetno zelo visoko. Požari, ki so nastali, so bili večidel do konca napada obvladani in pogašeni. — Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na južnozahodne in zahodne kraje Anglije. Nekoliko več je trpelo neko mesto na južni obali.
Zasebni Reuterjev dopisnik pristavlja k poročilu, da je bil napad na London eden najhujših, kar jih je angleška prestolica doživela. Sovražna letala so prihajala skozi štiri ure v nepretrganih valovih nad mesto. Protiletalsko topništvo je dve uri streljalo brez presledka in se je temu ognju zahvaliti, da razdejanja niso tako velika, kakor bi bila, če bi bilt nemški bombniki mogli svobodno prihajati nad mesto v nizkih poletih in izbirati cilje. Nemški bombniki so najprej metali svetilno rakete na padalih, nato zažigalne bombe, nato razstrelilne bombe, končno pa še bombe s tekočim gorivom (gorečim bencinom).
Angleški letalski strokovnjak primerja letalsko moč Anglije in Nemčije
London, 28. dec. t. Reuter. Znani angleški letalski strokovnjak Oliver Steward objavlja svojo mnenje o letalski moči obeh vojskujočih se taborov.
Steward je mnenja, da so Nemci vedno znali spretno prikrivati številčno moč Bvojega letalstva, medtem ko je Anglija v vsakem letnem proračunu navajala točne številčne podatke o svojem letalstvu.
Pri presojanju letalske moči, pravi Stew&rd, je treba delati razliko med tako imenovanimi letali prve črte in ostalimi letali. V prvo vrsto spadajo tista letala, ki so vsestransko opremljena, imajo vedno polno posadko ter so vedno priprav- 1 ljena na vzlet in posel, ki jim Je namenjen. Semkaj spadajo tudi še rezervna letala prve črte, to so tista, ki so takoj na razpolago, da nadomestijo izgubo letal prve črte. Vsa druga letala spadajo v tako imenovano drugo, tretjo in četrto črto (linijo). To so letala, ki ležijo spravljena po lopah, po skladiščih, ki so sicer popolna, a je le treba nekaj časa, preden se usposobijo za bojni nastop.
Za vsako letalo prve črte je potrebnih 30 do 40 mož posadke in strežnega osebja.
Steward je izračunal na podlagi kolikor toliko zanesljivih industrijskih računov, da morajo imeti Nemci danes nekako 35.000 letal. Med temi je »letal prve črte« nekako 5000, vsekakor pa ne več kakor 0000. Steward meni, da imajo Nemci svoja letala prvo črte, kolikor jih ne rabijo na fronti, spravljena blizu sovjetske meje. Po njegovem računu so v avgustu in septembru uporabili vsa svoja letala prve linije pri napadih na Anglijo. Računati pa se mora z dejstvom, da bodo Nemci do prihodnje spomladi imeli že mnogo več letal prve črte.
Glede Anglije meni Stevvard, da je letalska proizvodnja Anglije, njenih dominionov in Amerike v naraščanju. Tudi nemška proizvodna moč narašča, toda dosegla bo v kratkem Bvoj višek, medtem ko je višek proizvodne moči za Anglijo še daleč, daleč v bodočnosti. Steward potem objavlja tudi nekaj številk. Sedaj lahko povemo, pravi, da je Anglija ob izbruhu vojne imela 3000 letal prve črte. Koliko jih ima sedaj, ni dovoljeno povedati.
Stewardu se zdi verjetno, da je Anglija že dosegla tehnično premoč v gradnji letal in da bodo kmalu nastopila letala nove vrste, tako pri Nemcih kakor pri Angležih. Kakšna so ta nova letala, skrbno prikrivajo v obeh taborih. Verjetno pa bodo številna po raznolikosti, borbenosti in hitrosti. Šele preizkušnja spomladi, ko se bodo te vrste novih letal sproprijele med seboj, bo pokazala, če ima Anglija še vedno tehnično premoč, lo se pravi, če gradi tehnično boljša letala, ali ne. Anglija samo s tehnično močjo more obvladati številčno moč svojega nasprotnika.
Vojna na morju
Newynrk, 28. dec. AA. Reuter. »Standard Oil Company< objavlja, da je petrolejski prevozni parnik »Oaris Sprat« (8992 ton) bil potopljen, ko je vozil v smeri proti angleški Zahodni Afriki.
Koliko letal je že dala Amerika Angliji
Newyork, 28. decembra. AA. Tass. Po poročilih »United Prossa« je Amerika v letu 1940 iz-
vozila približno 1800 letal v Anglijo in 500 v Kanado. Uradne osebnosti priznavajo, da je bil izvoz v Anglijo dejansko manjši, kakor pa 6e jo pričakovalo. Pričakujejo pa veliko povečanje izvoza letal v Anglijo že za začetek leta 1941.
Washington, 28. dec. b. Na današnji konferenci tiska je predsednik Roosevelt sporočil, da vlada Združenih držav resno proučuje predlog za združitev vs« ameriške industrije motorjev in avtomobilov, kar naj bi omogočilo dnevno proizvodnjo 500 letal.
Angleški napadi
Nemška poročila
Berlin, 28. decembra, t Odstavek nemškega vojnega poročila, ki govori o angleških napadih na nemško ozemlje, se glasi:
Sovražnikova letala so izvedla manjše polete nad kraii blizu obale. Na nemško ozemlje bombe niso padale. Sovražnikova letala so poskušala napasti nemške patrolne ladje in ladje za zaščito obale. Ta napad na Severnem morju so ni posrečil.
Zbita so bila tri sovražnikova letala, četrto britansko letalo je zbilo protiletalsko topništvo. Eno nemško letalo se ni vrnilo domov.
Berlin, 28. decembra. DNB: Včeraj popoldne so poskušala britanska letala na Severnem morju napasti nemške patrolno čolne. Napad se je izjalovil, Dve letali sta bili zbili. Nekaj kasneje so britanska letala ponovno jx>skuša!a napasti, pa se jim spet ni posrečilo. Tedaj je bilo zbito tretjo britansko letalo.
Angleška poročila
London, 28. dcc. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Skupine naših bombnikov so ponoči v več zaporednih valovih napadlo pristanišča na obali Belgije in Francije (tako imenovane »invazijske luke«, to se pravi pristanišča, s katerih pripravljajo Nemci vdor na angleški otok). Hujšo prizadeta so bila pristanišča Bordeau*, Lorient, ki je oporišče za nemške podmornice, Le Havre, Etaples, Boulogne, Calais in Ostende.
Londmon, 28. decembra, t. Reuter. Drugo poročilo letalskega ministrstva poroča, da so nadalj-ne skupine bombnikov bombardiralo še francoska pristanišča Cherbourg, Saint Nazaire in Sain Ig-lebert, nadalje Egensund in Stavagner na Norveškem. Bombe so padale na pristaniško naprave, skladišča in ladjevje. V Egersundu je bila takoj potopljena 4000 tonska ladja. Angleška letala polagajo tudi mine pred sovražna pristanišča.
I-ondnn, 28. decembra. Reuter. Britanska admiraliteta je izdala eledeče sporočilo: Letala vrste »Skua« so včeraj napadle sovražnikove ladje in naprave v pristanišču, ki se nahaja zraven Haugesunda. Zadeta in zažgana jo bila ena 4000-tonska sovražnikova preskrbovalna ladja, ki je bila zraven nasipa. Zadeti so bili tudi nasipi in skladišča. Strojniški ogenj naših letal je prisilil k molku sovražnikov protiletalski top. Vsa naša letala so se nepoškodovana vrnila.
Anglija-Sovjeti
Edenovi razgovori z Majskim
London, 28. decembra b. United Prosa. AngleMd runa/roji minister Eden in sovjetski poslanik v Londonu Majski ata imela včeraj daljše razgovore, v katerih sta izrazila željo ca zboljšanje odnošajev med obema državama. Razgovori »o se vodili v izredno prisrčnem tonu. V Londonu smatrajo za zelo značilno, da je angleški zunanji minister Eden svoj prvi diplomatski razgovor posvetil rufkemu poslaniku. Razgovor je imel splošen okvir in ga je smatrati kot pripravo za novo diplomatsko ofenzivo Anglije. Eden je baje dejal Majskemu, da bo Anglija skušala odstraniti vse ovire, ki so na poti za rusko-angleški sporazum. Oba 6ta se razgovarjala tudi o vprašanju Kitajske, ki ji je po mnenju obeh držav tTeba ouditi še naprej čimveč j o pomoč.
Puščavska bitka za Bardio
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 28. dec. Štefani: Službeno poročilo št. 204 glavnega stana italijanske oborožene sile se glasi:
V	obmejnem pasu Kirenajke vlada na odseku Bardije topniško streljanje. Ena naših hitrih kolon je skupaj z letalstvom uničila en sovražnikov mehanizirani oddelek in ujela posadko. Ena naših pomorskih enot je ob obali s topovi streljala na oklopne oddelke, raz^nala> sovražnikove čete in prisilila k molku motorizirano topništvo. Naši bombniki še naprej drže pod učinkovitim nadzorstvom prednja oporišča in mehanizirana sredstva sovražnika. Naše lovsko letalstvo se je spustilo v živo borbo s sovražnikovimi lovskimi letali. Eno naših letal je s torpedom zadelo in potopilo na Sredozemskem morju neko sovražnikovo 5000 tonsko ladjo. Tri sovražnikova letala so bila zbita. En naš bombnik se ni vrnil.
Na Atlantskem oceanu: Ena naših podmornic se ni vrnila.
V	vzhodni Afriki: Nič novega.
Italijanska presoja angleške moči v Afriki
Rim, 27. dec. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Treba je spomniti na to, da angleške sile v boju proti Italiji na Sredozemskem morju znašajo 1500 letal, 425.000 vojakov in pol milijona ton vojnega brodovja. Čete, zbrane v Egiptu, Sudanu in v Keniji, so bile rekrutirane v angleški Južni Afriki, v Indiji, Avstraliji in Novi Zelandiji. V Egipt so bili poslani dragi tanki naj-
izrecno poudariti zaradi tega, ker se je udomačil nazor, da je sila že tudi pravica, kar papež v svojih peterih točkah, ki smo jih včeraj objavili v »Slovencu«, izrecno obsoja. Pravičnost tudi predpostavlja svetost pogodb, kar je tudi današnjemu političnem svetu neznan pojem. Papež se zavzema za izboljšanje mednarodne morale in slovesno poudarja, da je treba vrniti pogodbam svetost, ker sicer ni mogoče sožitje narodov. Zakaj če se ne drži dana beseda in pogodba, potem mali narod ne more biti nikoli varen pred velikim. Kjer pa se interesi križajo, o tem naj ne razvjja meč, ampak pametna razsodba in sporazum. Kajti sila ne bo nikdar ustvarila zaupanja in soglasja, prostovoljnega sodelovanja ali celo vesele pripravljenosti za skupno delo na istih ciljih. Nasilne rešitve ne prinašajo trajnih rešitev, ampak le navidezne rešitve, ki sc ob prvi ugodni priliki zrušijo v nič.
Papež tudi nadvse umestno opozarja na škodljivo stran izredno sovražnega pisanja tiska v nekaterih vojskujočih se državah. Tako pisanje, ki neprestano sramoti nasprotnika in ga ponižuje, neti Bamo vedno novo sovraštvo in koplje prepade med narodi. Opustiti bi bilo treba sovražno in lažno propagando, ki nasprotni narod neprestano sramoti in ga slika v najgrši luči. Kdor res želi bodočega Bodelovanja narodov, pravi papež, ta tudi v vojnem trušču ne ame rušiti načel resničnosti, pravicoljubnosti, spodobnosti in bratstva, ki mora vladati med narodi po Kristusovem nauku.
Umljivo, da so papeževe besede zadele oba tabora, kar je le dokaz za nepristranost katoliške Cerkve. Želeli Je. da bi narodi upoštevali očetovske opomine sv. očeta in se čimprej zbrali okrog mirovne mize, da si tako prihranijo sicer vedno bolj grozeče uničenje civiliziranega sveta.
boljše kakovosti, ki jnh Anglija nima veliko m ki so ji potrebni za obrambo britanskega otočja samega. Te razdelitve moči ni mogoče spremeniti. To, kar je bilo poslanega v Egipt, je bilo vzeto od obrambe Anglije same. V trenutku obračuna pa bo Anglija občutila pomanjkanje tistega, kar ima junaška italijanska obramba na mejah Cirenajke. I.ahko poudarimo, da je bil angleški sklep glede Egipta storjen zlasti pod vplivom Japonske, katere politika je prinesla Angliji še druge neprijetnosti.
Italijanske navedbe o dosedanjih izgubah v zraku
Rim, 28. dec. AA. Štefani. Izgube sovražnega m italijanskega letalstva v prvem polletju, ki se je končalo dne 26. decembra, so naslednje:
Nedvomno sestreljenih ali na tleh uničenih sovražnih letal 577, letal pa, ki jih je sestrelila protiletalska obramba na suhem ali pa na ladjah 128, torej vsega skupaj 705.
Italijanskih letal sestreljenih v poletu ali pa od protiletalske obrambe, uničenih na zemlji med sovražnimi napadi, pa je bilo 291.
To so podatki, ki jih v nekem članku objavlja >Messagero< izjjod peresa svojega letalskega strokovnjaka Vinccncija Liduja.
Kakor jx>ročamo že na drugem mestu, navajajo angleški jx>datki o dosedanjih izgubah letalstva v angleško-italijanski vojni, da je Italija izgubila 416 letal, Anglija pa 76 letal.
Angleška poročila
Kairo, 28. dec. t Reuter. Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva pravi:
Zbiranje naših oboroženih sil, ki oblegajo Bardio, se uspešno nadaljuje, medtem ko naše topništvo neprestano nadleguje nasprotnika. Naše motorizirane enote nadaljujejo s čiščenjem puščavskega ozemlja zahodno od Bardie. Južno od Bardije smo zajeli še 4 velike topove. V Sudanu in v Keniji so naše patrole zelo živahne.
38.114 ujetnikov
Število italijanskih ujetnikov, ki so bili do sedaj prešteti in spravljeni v ujetniška taborišča, znaša že 38.114 mož, med njimi jih je 24.845 častni-
Nadaljevanje na 2. strani
Zemun. Pretežno vedro v severozahodnih krajih in na Primorju. Oblačno bo prevladovalo v ostalih krajih, tu pa tam nekaj snega. Toplota ie bo lahno dvignila.
Puščavska bitka za Bardio
(Nadaljevanje s 1. strani)
kov in vojakov iz Italije, ostali pa so domačini iz Libije in vzhodne Afrike. Niso vključeni tisoči, ki še prihajajo na prostore, določene za štetje.
Kairo, 2S. dec. t. Reuterjev posebni poročevalec na afriški fronti javlja, da se angleška ofenziva proti Bardiji še ni začela. Pač pa da je vse pripravljeno in čaka angleška armada, ki je dobila vse potrebne okrepitve, samo še na povelje vrhovnega poveljnika.
Italijanski ujetniki so pri izpraševanju pred angleškimi vojaškimi komisijami izpovedali, da imajo vse italijanske posadke v Libiji Mussolini-jevo izrecno povelje, da ie ne smejo nikamor umakniti, marveč da morajo vsako utrdbo braniti do zadnjega moža. Italijansko vrhovno poveljstvo je sprva imelo namen, trdnjavo Bardio izprazniti, toda Mussolinijevo povelje je načrte popolnoma spremenilo in je treba sedaj pričakovati, da se bo italijanska posadka v Bardiji branila do zadnjega moža. Medtem pa se maršal Graziaroi že utrjuje pri Tobruku za primer, da bi Angleži zasedli Bardijo in šli dalje proti zahodu.
V dosedanjih bojih z Italijo so Angleži sestrelili 416 italijanskih letal (včeraj je bila po pomoti navedena številka 164), medtem ko so sami izgubili 76 letal.
Sovjetsko mnenje o petrolejski
stiski
Moskva, 28. dec. t. TASS: Glasilo rdeče armade »Krasnaia (rdeča) Zvezda« objavlja o položaju na afriških m balkanskih bojiščih daljši članek, v katerem razmotriva predvsem o vprašanju, kako se Italija oskrbuje s petrolejem, odnosno bencinom. List pravi, da petrolej, ki prihaja iz Albanije, ne igra nobene vloge. Glavni del svojih potrebščin krije Italija danes s petrolejem, ki ji prihaja po železnici iz Romunije. V kratkem zna nastati vprašanje, piše »Krasnaja zvezda«, kako bo Italija krila svoje potrebe, ako se vojaški dogodki razvijajo na vedno večjih področjih in bo potrošnja petroleja vedno večja. To vprašanje je itak že usodno za Dodekaneško otočje kakor hidi za Abesinijo in druge italijanske kolonije v vzhodni Afriki, kajti obojno področje je popolnoma odrezano od vsega sveta in prepuščeno svojim lastnim zalogam.«
Boj i v Albaniji
miuMiiiMiiiiiMii—ihiiiimiiii i— ima i«.........
Italijanska poročila
' Nekje v Italiji, 23. dec. t. Štefani. PoroSilo št. 204 italijanskega glavnega stana o operacijah v Grčiji se glasi:
Na grškem bojišču: Sovražnikovi napadi so bili odbiti ■ našim odločnim odgovorom. Ujeli urno več sovražnikov in taplenili avtomatsko orožje. Bomlmlški In ogledniski oddelki so napadli čete, napravo in cestna križišča. Sovražnikovo pomorsko oporišče Prereza jo bilo napadeno. Zadete so bile ladjo, ki so bile tam vsidrane.
Grška poročila
Atene, 28. dec. t. Atenska agencija: Poročilo <tev. 62 grškega generalnega štaba se glasi:
Naše čete so na raznih delih bojišča z twpe-hom nadaljevale svoje napade. Ujeli smo nekaj sovražnikov in vojni material, kakor brzostrelne puške, strojnice ln havbice.
Vladni tolmač je na konferenci tiska sporočil, da je grško vojno poveljstvo zadovoljno s položajem na vseh odsekih fronte. Na jugu so grške čete napredovale mimo Himare in si stalno Izboljšujejo položaj. V srednjem odseku fronte je bilo ujetih nekaj 'sovražnih skupin, ki niso vzdržale bajonetnega napada. Na severnem odseku pa so grške čete zasedle vso albansko obalo Ohridskega jezera ter zasedle nekaj naselij v Mokri planini.
Ameriška poročila
Newyork, 28. decembra, b. Dopisniki amerlSklh agencij poročajo danes dopoldne o razvoju položaja v Albaniji naslednje: V petek popoldne je prišlo verjetno do najbolj krvavih bojev med Italijanskimi in grškimi četami na srednjem sektorju, kjer je Italijanska vojska dobila znatne okrepitve in je žilavo branila svoje položaje okrog Klisure. Boji so se vodili na izredno važnih gorskih vzpetinah, skozi katere vodi pot proti severu in proti zahodu. Hudi snežni zameti in strašen mraz bo sicer vojne operacije ovirali, toda boji zavzemajo vedno večji obseg in izgube na obeh straneh so izredno velike. Ena in druga stran meče v borbo stalno nove okrepitve, ket hoče za vsako ceno obdržati dosedanje postojanke.
Na obalnem odseku na južnem obronku je delavnost grških čet prav tako živahna severno od Himare. Na poti čez Trimadeso proti V a -Ioni pa grmijo topovi noč in dan. Na severnem bojišču se grška vojska pripravlja za nadaljnje napredovanje v smeri proti Elbasanu, in sicer kar v dveh smereh, čez dolino Devoli in ob Ohridskem jezeru. Na severnem sektorju leži še vedno globok sneg in je vsak promet z vozili nemogoč. Tu prihaja le do manjših spopadov med prednjimi Oddelki.
Z naše meje
Belgrad, 28. dec. m. O stanju na albanskem jo]išču poročajo iz Ohrida, da je po včerajšnjih srditih bojih noč potekla mirno. Davi okrog 9 so se boji v dolinah rek Škumbe in Devoli nadaljevali. Boji so dosegli višek ob 10 dopoldne. Boj je trajal do 1 fiop^dne, ob pol 2 pa se je začel s še večjo srditostjo. Popoldne so se boji prenesli v okolico Podgradca. Lin, ki leži nasproti Ohrida, je bil včeraj še vedno v italijanskih rokah. Na tem delu bojišča ni bilo nobenega večjega spopada. Italijani so včeraj tudi še ved-no držali košček obale Ohridskega jezera. Nasprotnika se obdelujeta večinoma s strojnicami, dočim nastopa zabarikadirano topništvo le od časa do časa.
Nov pravilnik za postopek uvoznikov in izvoznikov
Belgrad, 28. decembra. AA. V zvezi e pravilnikom o ureditvi odnosov med direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko, ki stopa v veljavo
1. januarja 1941 se objavljajo sledeča pojasnila:
Direkcija za zunanjo trgovino in od nje pooblaščeni organi bodo sprejemali prošnje za izvoz in uvoz samo za tiste predmete, ki so po ukazih ministra za trgovino in industrijo postavljeni pod njeno nadzorstvo
Registrirani izvozniki in uvozniki s« bodo obračali s svojimi prošnjami na direkcijo g predpisanimi forinularji, katere bodo lahko dobili pri direkciji sami in njenih ekspoziturah, pri banski oblasli hrvatske banovine in pri pooblaščenih denarnih zavodih. Trgovinske zbornice, trgovska združenja in druge ustanove se lahko obračajo na direkcijo, da se jim dostavijo ti forinularji za potrebe njihovim članom. Za vse ostale izvozne in uvozne predmete, ki niso bili s posebnimi ukazi trgovinskega ministra, postavljeni pod nadzorstvo direkcije za zunanjo trgovino in se nahajajo pod nadzorstvom uvoza oziroma izvoza deviznega ravnateljstva Narodne banke, se bodo zainteresirane tvrdke obračale kakor do sedaj na običajen način na devizno ravnateljstvo Narodne banke.
Po tem takem bodo tvrdke postopale na sledeči način:
1.	Uvozniki: Za predmete, ki so pod nadzorstvom direkcije za zunanjo trgovino ln to so sedaj: parafln šl. 183 — L, bombaž št. SS.in 272, bombažno predivo št. 274 do 275. Glede imenovanih predmetov bodo zainteresirani uvozniki predložili svoje prošnje iz klirinških ln neklirin-ških držav neposredno direkciji ali od nje pooblaščenim organom. Za ostalo predmete, ki se nahajajo pod nadzorstvom deviznega ravnateljstva Narodne banke, bodo zainteresirani pošiljali prošnje neposredno deviznemu ravnateljstvu Narodne banke.
2.	(Izvozniki: A.) Za predmete, ki so po ukazih trgovinskega ministra postavljeni pod nadzorstvo izvoza direkcije za zun. trgovino: konji ct. št. 50, mezgi in osli (izvoz prepovedan) št. 51, goveda št. 52, koze, jarci, ovce in ovni št. 53, jag-njeta št. 54, svinje št. 55, obdelan les vseh vrst št. 93, drva za kurjavo vseh vrst (izključno les, namenjen za izdelavo celuloze in žagarski odpadki
št. 9i, lesni premog v kosih .in briketi v kosih in prahu, briketi lesnega olja št. 92, železn. pragovi in material za mostove št. 93, les, lubje, lesni sadovi, semena, rastline in rastlinski deli za strojenje kož št. 97, žir, svež in jx>sušen ali olupi j en, divji kostanj, ostali gozdni plodovi in semena št. 98, naravne gume in smole, trde in mehke št. 100, lesni katran št. 101, ekstrakli in materije za stro-
Poveeana skrb za invalide
Banovina Hrvatska se je začela posebno zanimati za vojne invalide, ki čedalje bolj glasno zahtevajo, da država, oziroma banovina zanjo skrbi, oa bodo mogli dostojno živeti. Država je sama prevzela na sebe velike dolžnosti za tiste ovoje člane, ki so žrtvovali zanjo zdravje. Zaenkrat so sklenili, da bo banovina zadeve, ki se tičejo invalidov, reševala v pospešenem tempu, ne pa zavlačevala, kakor je bilo običajno dosedaj. V ta namen bodo povečali število sodnikov. Seveda s tem invalidsko vprašanje še ni rešeno in bo treba razmišljati, kako primerno zvišati invalidnino,
Visoko odlikovanje R harda Jakopiča
Ljubljana, 28. decembra.
Danes ob 5. popoldne je g. ban dr. Natlačen priredil v banskem dvorcu čajanko na čast starosti slovenskih likovnih umetnikov, akademiku, mojstru Rihardu Jakopiču ob priliki izida njegove monografije. Na to intimno čajanko Je povabil /pre<j-> stavnike slovenskih umetniških ustanov, akademijo in prosvete ter urednike slovenskih umetniških revij in dnevnikov. V tej izbrani intimni družbi predstavnikov slovenskega umetniškega in javnega mnenja je najprej urednik Jakopičeve monografije g. Anton Podbevšek imel na zbrane lep nagovor o tem velikem prazniku v Jakopičevem življenju, ko izhaja njegova monografija a 109 slikami, ki naj predstavijo 50 let umetniškega delovanja našega največjega slikarskega mojstra Jakopiča — starosto slovenskih likovnih umetnikov in enega izmed Slovencev, ki stoji na višini svetovne umetnosti. Po njegovem govoru, s katerim se je zahvalil tudi g. banu za podporo pri monografiji, je povzel besedo g. ban ter po kratkem nagovoru izročil visoko odlikovanje reda Jugoslovanske krone II. stopnje in mu Čestital. Gosp. Jakopič se Je nato zahvalil g. banu za odlikovanje in še posebej za njegovo ljubezen do likovne umetnosti. Zahvalil se je prav tako pričujočemu predsedniku dr. Windischerju kot velikemu mecenu umetnosti ter Je imel kratek nagovor na udeležence. Vso družbo je nato povabil g. ban na čajanko, kjer so ostali še dalj časa v prijetnem pomenku.
Naš tisk o dr. Kulovcu —
»Seljački dom« prinaša sledeče vrstice o novem načelniku slovenske JRZ dr. Kulovcu: »Za naslednika dr. Korošca j« Ubran glavni tajnik Slovenske ljudske stranke dr. Fran Kulovec. On t je duhovnik, ki |e bil dolgo vrsto let narodni zastopnik in večkrat minister. Znan je kot jeklen značaj in odločni zastopnik avtonomne Slovenije. V svojem dolgoletnem političnem delu se je vedno dobro razumel s predstavniki hrvatskega naroda. Zato moremo s pravico pričakovati, da bo eedaj, ko je postal predsednik najmočnejše slovenske politične organizacije, to v obojestransko korist, da bo imela od tega korist blaginja celokupne države, kakor da bo tudi postala vez med predstavniki hrvatskega in slovenskega naroda še veliko tesnejša.«
»Delo« piše o dr. Kulovcu, da je »ta izvolitev popolnoma prirodna z ozirom na velik ugled in veliko zaupanje, ki ga dr. Kulovec uživa v svoji stranki. Mi pozdravljamo dr Kulovca kot enanega delavca pri vprašanju sporazuma ln smo prepričani, da bo v svojem političnem delu našel še več skupnih točk z radikalno stranko, v kolikor so na vrsti odnošaji • Srbi, earadi poglobitve državne politike sporazuma, kateri ie cilj čim večja edinost in kompaktnost skupne jugoslovanske države.«
Delo »Kulturbunda«
»Deutsche Nachrlchten« prinašajo članek o delu nemškega Kulturbunda v Sloveniji v letu 1940 Slovenski »gau« je razdeljen na okrožja Maribor, Celje, Ptuj, Ljubljana in Kočevje. V mariborskem okrožju ima Kulturbund podružnice v Mariboru, Studencih, Pobrežju, Slovenski Bistrici, na Sladkem vrhu, v Sv, Lovrencu na Pohorju, Marenbergu, Muti, Vu-zenici, Slovenjgradcu, Guštanju in Dravogradu. V kratkem se osnuje podružnica tudi v St. Ilju. V ptujekem okrožju so podružnice Ptuj, Ormož, Apače, Ziherce, in Tikšincl, osnovala pa »e bo tudi podružnica v Gornji Radgoni. V ljubljanskem okrožju je podružnica v Ljubljani sami, enujo se pa podružnica v Tržiču. V celjskem okrožju ima Kulturbund podružnice v Celju, Rogatcu in Hrastniku, vrše se pa priprave za osnovanje podružnice v Konjicah, V kočevskem okrožju ima Kulturbund podružnice v Kočevju, Dolgi vasi, Llvoldu, Topli rebri, Gotenici, Grčarici, Knežji Upi, Kočevski reki Koprivnici, Moslsu Nemški loki. Borovcu, Poljanah, v Polomu,' Stari cerkvi, Starem logu, Salki va^i, Zajčjem polju in Blatnika —— —
jertje kož št. 203, čebula it. 8, konoplja št. 38 ln 288, živa živina, živa divjačina št. 56, živina v zaklanem in predelanem stanju št. 58, zaklana perutnina in divjačina št. 59, sveža jajca in jajca brez lupin v kantah, beljakovina m rumenjak od jajc kakor tudi posušena jajca št. 73, sveže meso m predelano (razen zaklane perutnine) št. 58, slanina in salo št. 60, mesni izdelki št. 61, svinjska mast št. 66, mast št. 76, čreva št. 80, kri zaklane živine št. 83, mesne konzeve št. 143 kakor tudi za predmete, ki so bili po prejšnjih uredbah, odlokih in sklepih postavljeni pod nadzorstvo izvoza direkcije za zun. trgovino (prejšnjega zavoda za pospeševanje zun. trgovine) in sicer: fero&ilicij M. 536-1 za Nemčijo, rjavi premog št. 169 za Švico, lignit št. 169 za Švico, rjavi premog St. 169 za Italijo, vino št. 115, ovčja volna št. 171, živinska dlaka št. 72. pirje št. 73, surove in suhe kože št. 76, kože divjačine št. 76, rogovi ln kopita št. 77, odpadki surove kože št. 83, ribje ikre št. 84, sveže ribe št. 85, nasoljene ribe št. 86, morski raki št. 87, školjke in želve št. 88. sladkovodni raki št. 89, sveži polži št. 89, pijavke št. 90, ribje konzerve št. 143, strojena koza št. 173 in krzno št. 3S2.
Zainteresirani Izvozniki bodo poSUjali prošnje za Izvoz v klirinške ali neklirinške države neposredno direkciji ali od nje pooblaščenim organom. Prošnji bodo izvozniki priložili pismo pooblaščenega zavoda, naslovljeno direkciji za zunanjo trgovino za devizno ravnateljstvo Narodne banke, s katerim se zahteva odobritev za izdajo valutnega potrdila glede predlaganega izvoza. Navedenega pisma pooblaščenega zavoda ni potrebno priložiti pri izvozu, ki se vrši v' centralni prodaji direkcije za zunanjo trgovino.
B) Za ostale predmete, ki sedaj še niso pod nadzorstvom direkcije za zunanjo trgovino temveč so pod nadzorstvom deviznega ravnateljstva Narodne banke, bodo zainteresirani izvozniki pošiljali svoje prošnje za izvoz v klirinške ali neklirinške države na običajen način deviznemu ravnateljstvu Narodne banke prekft pooblaščenih denarnih zavodov. Direkcija bo rešene prošnje dostavljala skupaj s svojimi potrdili za uvoz in izvoz neposredno interesentom kakor tudi zadevna odobrenja deviznega ravnateljstva Narodne banke za plačevanje uvoza in za dvig valutnih potrdil pri izvozu. Opozarjajo se izvozniki in uvozniki, da se bodo morali pri poSlljatvi prošenj za predmete, ki bodo v bodoče z novimi ukazi trgovinskega ministra postavljeni pod nadzorstvo uvoza ali izvoza direkcije za zunanjo trgovino, držati postopka. Id je razložen pod I. a-II tega pojasnila. (Iz direkcije za zunanjo trgovino.)
Belgrajske novice
Belgrad, 28. dec. m. Četrti dan bivanja v Belgradu so si mali maturanti, gostje Nj. Vel. kralja Petra II. ogledali letališče in radijsko postajo. Povabljeni so bili na kosilo v Aeroklub. Kralja Je zastopal polkovnik PoleksiČ. Mali maturantje so izročili kraljevemu zastopniku zlale monogra-mo kraljevega Imena za NJ. Vel. kralja, Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ln Nj. Vi«, kneže-viČa Nikolaja.
Belgrad, 28. de«, m. Danea Je bfl potrreb pokojne dvorne dame ge. Mirke Grnjifeve. Pogreba so se udeležile številne zastopnice Kola srbskih sester iz notranjosti države, vse dvorne dame in pravosodni minister dr. Markovič. Med mnogimi venci so bili posebno lepi venec kralja, kraljice, kneza in kneginje. „,,.,. , . .
Belgrad, 28. det. m. Ministrski »vet je predpisal uredbo o taksah za uradne posle diplomatskih in konzularnih zastopstev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
V »Službenih novinah« Je objavljen načrt za amortizacijo 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov za proračunsko leto 1940-41. Objavljena je naredba trgovinskega ministra o kontroli izvoza drv, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov sploh. Po tej naredbi se mora izvoz teh proizvodov vršiti samo na podlagi izvoznega potrdila, ki ga v smislu to naredbe izda ravnateljstvo, odnosno od njega pooblaščeni organi. Prošnje je treba dobaviti pri ravnateljstvu ali od njega pooblaščenih organih. Uredbi sta objavljeni v današnjih »Službenih novinah« ln stopata z današnjim dnem v veljavo.
Belgrad, 28. dec. m. V socialnem ministrstvu se Je pričela anketa o ureditvi položaja gostinskih nameščencev. Anketi predseduje načelnik socialnega ministrstva Dušan Jeremič. Navzoči so zastopniki vseh v poštev prihajajočih ministrstev. Navzoči so tudi zastopniki vseh gostinskih nameščencev Jugorasa. Med udeležence so bili razdeljeni predlogi, ki jih je sestavilo tajništvo delavskih zbornic. Zaradi proučitve teh predlogov se je anketa odložila in se bo nadaljevala 3. in 4. januarja 1941.
Bclgoad, 28. dec. m. Tukaj je bil občni zbor Kmetijske zbornice za drlnsko banovino. Izvoljen
!e bil nov odbor s predsednikom Jevtlčem na čelu. !borničnl preračun znaša 1,730.000 din.
NI pdrolela
pa vendar imate krasno in prijetno svetlobo s SVETILKO
LILIPUT za oo svet
1 liter Spi rita pori 22 ur! Tehuifno popolna svetilka! Bres kompliciranih vijakov kot navadno pri po-dotinih avetiikah. Dokler trala »•-I iora cena (lin '295' - s kompletnim priborom. VA KUJTE SE 1'OMOTEI Poiobnoim izilelka po taki ceni m s tako močno svetlobo ni
PETRO -LUX k. d. Zagreb, RadlJIna al. 9.
TEL. 72BO — Proipekti brezplačno in franko! Iščemo aullne zastopnike in preprodajalce.
Belgrad, 28. dec. m. Z jutranjim vlakom ae je vrnil v Belgrad ministrski predsednik Cvet-kovli.	...
Belgrad, 28. dec. m. Za uradnika osrednjega tajništva Delavske zbornice v Belgradu je postavljen dr. Dobovšek Jože iz LJubljane.
Belgrad, 28. dec. m. Pri ravnateljstvu državnih železnic je postavljen za kontrolorja 7. skupine na postaji v Mariboru Josip Čeh.
Belgrad, 28. dec. m. Minister za socialno politiko je v celoti odobril proračun Delavske zbornice v Ljubljani.
Iz banovine Hrvatske
V hrvatskem in v srbskem časopisju se je začelo razpravljanje, ali je potrebno, da se uredba o financiranju banovine Hrvatske dopolni, oziro-roma izpremeni ali ne. »Banovina Hrvatska je izdelala svoj proračun za 1. 1941, ker je znano, da so proračunsko leto skupne države začenja 1. aprila. Hrvatski proračun določa za prihodnje leto dohodke v iznosu 1.830,770.000 dinarjev, to se pravi, da je za p«l milijardo višji od letošnjega. Tudi vodilno srbsko časopisje je mnenja, da ta proračun spričo današnjih razmer in avtomatskega skakanja izdatkov n<3 bo držal, ako se ne sklene nov način financiranja banovine Hrvatske. Neposredni davki, ki jih pobira banovina Hrvatska, so neelastični in se no irorejo dvigati po isti meri, kakor se dvigajo cene in kakor raste'o potrebščine življenja. Zato je na primer belgrajsko »Vreme« mnenja, da bi morala banovina Hrvatska dobiti tudi del iz posrednih davkov, ki so elastični. Nekoliko drugačno mnenje pa razodeva »Delo«, ki je organ ministra dr. Laze Markoviča, ki je odločno proti temu, da bi Hrvatska dobivala nove vire dohodkov. To stališče — poudarja zagrebški »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, ni niti pametno, niti pravično, ker je znano, da je država prenesb na banovino Hrvatsko celo vrsto zelo važnih poslov, ki so združeni z velikimi izdatki. Ti izdatki bi bili potrebni tudi v slučaju, če bi bili ti posli ostali v kompetenci države, kakor so [Kitrebni sedaj, ki so preneseni na banovino Hrvatsko. Če zatorej banovina Hrvatska zahteva novih virov dohodkov, ne zahteva ničesar drugega, kakor da se zagotovi pravilno opravljanje poslov, ki so sedaj preneseni nanlo. »Hrvatski dnevnik« pa prifiominja, da to vprašanje ne bo rodilo nobenega spora, ker je tudi skupna vlada uvidela, da je treba finančni problem znova pre-rešetati ln ga rešiti tako, kakor je prav. V tem oziru so se vršili že razgovori, ki niso ostali brez rezultata. Tu ne gre za nikakšne predpravice banovine Hrvatske, ampak za stvar, kateio bi morala država rešiti tudi, če ne bi bilo avtonomne banovine Hrvatske, ln zato išče vlada sedaj najbolj primerne rešitve. Vprašanje, ki se proučuje brez vsakih strasti stvarno in mirno, se bo rešilo tako, da bosta zadovoljni obe stranki.
Proračun Hrvatske
Novi proračun banovine Hrvatske daje banu banovine Hrvatske pravico, da izda za javna dela do 500 milijonov din bonov. Razen tega sme najeti posojila do višine 365 milij. din za nove Ijudskošolske zgradbe, za gimnazijo v Zagrebu, Slavonskem Brodu, Nova Gradiški in Senju, z.a kanalizacijo, za zgradbo medicinske fakultete, za bolnišnice in za elektrifikacijo banovine Hrvatske. Ban hrvatski bo lahko osnoval nova okrajna sodišča, ban lahko tuni odpove vse pogodbe o izkoriščevanju mineralnih izvorov, kopališč in zdravilišč, tako da lahko brez vsega preidejo v posest banske oblasti. Nadalje je v proračunu odredba, da 'morajo pripadniki Hrvatske banovine prositi bansko oblast za j>osebno dovoljenje, ako se hočejo šolati na šolah v inozemstvu.
Zagreb, 28. dec. b. Za novega policijskega ravnatelja v Zagrebu je imenovan Rihard Rikert, dosedanji policijski upravnik v Sarajevu. On je sin uradniške družine iz Sarajeva in je za časa vojne stopil kot prostovoljec v našo vojsko, pozneje pa se je posvetil policijski službi.
Zagreb, 28, dec. b. Danes je bila izrečena obsodba proti ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev. Franc Bezjak je bil obsojen na tri leta ro-bije, Franc Polajžer na leto dni, Viktor Marič pa na leto in dva meseca zapora Omenjeni ponarejevalci so ponaredili zelo posrečene 500 dinarske bankovce, vsega skupaj 23 komadov, vendar pa niti enega niso spravili v promet, ko jih je že zgrabila roka pravice.
Nakup bencinske mešanice v 1.1941
Belgrad, 28. dec. AA. Za prihodnje leto je uprava državnih monopolov natisnila potrebno število kart za nakup bencinske mešanice ter jih dostavila banskim upravam, da jih bodo izročile lastnikom motornih vozil. Pri teh kartah sta dve bistveni izpremembi, in sicer: 1. Vse karte so nume-rirane in na vsakem ktlponu se nahaja tista številka, katero nosi karta. Numeriranj« je bilo izvršeno zato, da bi se onemogočile zlorabe ln olajšala amortizacija slučajno uničenih kart. 2. Karte za nakup bencinske mešanice za taksi avtomobile, za reden in nereden prevoz blaga ter za tovorne avtomobile kot pomožno sredstvo imajo dvojno število kuponov. Namesto dosedanjih 48, ima vsaka karta po 96 kuponov. Dvojno število kuponov je bilo natisnieno zato, ker so zainteresirane osebe prosile, da se jim omogoči nakup bencinske mešanice, ki jim pripada na kupon Iz dveh delov zato, ker se je pogosto dogodilo, da ni bilo mogoče v avtomobilske rezervoarje spraviti tiste količine bencina, katero mora lastnik skupaj vzeti za vsak kupon. Zaradi dvojnega števila kuponov pri navedenih vrstah kart se bodo začenši od dne 1. januarja 1941 pa do nadaljnjega ukaza Izdajale na vsak posamezni kupon sledeče količine bencinske mešanice:
' 1. Na kart« z eno vodoravno rdečo črto: na kupon s črko A 15 litrov, na kupon c črko B 20 litrov, na kupon s črko C 25 litrov in na kupon s črko D 30 litrov.
2. Na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama na kupon s črko A 10 litrov, na črko B 15 1, na kupon s črko C 20 1, in na kupon s črko D 25 1.
3.	Na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: na kupon s črko A 7 1, na kupon s črko B 10 1, na kupon s črko C 15 1, na kupon s črko D 20 1.
4.	Na karte z eno vodoravno zeleno črto: na kupon s črko A 20 1, na kupon s črko B 30 1, na kupon s črko C 35 1, na kupon s črko D 45 1.
5.	Na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: na kupon s črko A 15 1, na kupon e črko B 20 I, na kupon s črko C 25 1 in na kupon « čiko D 33 1.
6.	Na karte z eno vodoravno črno črto: tt® kupon s črko A 2 1 in na kupon s črko B 4 1.
7.	Na karte z dvema vodoravnima črnima čf tama: na kupon s črko A 1 1 in na kupon s črko B 2 litra.
8.	Na karte z označbo »Avtobus« na kupon » črko A 40 litrov, s črko B 60 litrov, s črko C 105 litrov in s črko D 150 litrov. (Iz pisarne uprave državnih mooooolov.)
Koliko petroleja dobimo v januarju
Belgrad. 29. dec. Na podlagi sklepa upravnega odbora, katerega je odobril finančni minister, je uprava državnih monopolov določila količine petroleja za razsvetljavo, katere bo dajala v januarju 1941. Po tem odloku bodo dobivali- i. Družine z 1 do 3 člani po 11 Petroleja 2 Družine s 4 do 6 Članov po 1.5 3 Družine « 7 čo 10 Članov po 2 1 4 Družine z več kot 10 člani po 2.51. 5 Vsi drugi P£ trošniki bodo dobili za vsak oddelek (sobo), ki jo morajo razsvetljevati, po I 1 petroleja. — l" pisarne uprave državnih monopolov.).
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Božični teden je bil brez pomembnejših dogodkov. Nn bojiščih so se sicer odigravali boji manjšega obsega, diplomatično polje pa je bilo popolnoma mirno.
Na angleško-nemSkih bojiščih 80 boji na božični dan popolnoma počivali. Pač pa so bili dosti srditi pred praznikom in so se takoj po božiču spet začeli v večjem obsegu Letalski napadi na angleška mesta na eni, letalski napadi na nemške industrije na drugi strani, je tudi okvir dogodkov v preteklem tednu.
Na afriškem bojišču je ostal položaj, kot sino ga preteklo nedeljo zapustili, bistveno isti. Angleške čete se kopičijo prd trdnjavo Bar-dio v Libiji in se pripravljajo na zadnji naskok, da jo osvojijo. V Abesiniji so se pojavili prvi organizirani upori domačinskega prebivalstva.
Na grškem bojišču so v začetku tedna Grki potisnili nasprotnike nekaj kilometrov ob obali mimo Himare proti Valoni, do katere imajo še dobrih 25 km. Tudi ob Ohridskem jezeru so napredovali po silnih bojih v Mokro planino. Le na srednjem bojišču je položaj ostal bistveno nespremenjen.
Na političnem polju je treba omeniti božične izjave, kt so jih dali razni odgovorni voditelji narodov. Med prvimi in tistimi, ki je imela največji pomen, je božična beseda papeža Pija XII., ki je opisal neobhodne pogoje za bodočo ureditev sveta, veljavno mimo vseh obstoječih načrtov, med katerimi cerkev ne izbira, marveč jim postavl ja nasproti svoj večni nauk o sreči človekovi v pravično organizirani človeški družbi. Ameriški predsednik Roosevelt je govoril o ravni poti do svobode, ki jo bo šel ameriški narod, nemški voditelj Hitler o bodoči sreči nemškega naroda, italijanski cesar Viktor Emanuel o s slavo ovenčani Italiji, maršal Petain o Franciji, ki na temeljih krščanstva vstaja k novemu življenju.
Notranji pregled
Notranjepolitično polje je bilo mirno tn povsem v znamenju božičnih praznikov. Naši vodilni državniki so povedali v radiu ali v časopisih svoje božične misli, v katerih vsi enako močno podčrta-vajo pravilnost naše dosedanje notranje in zunanje politike ter naglašajo potrebo, da se mora v intersu obstoja naše države ta politika nadaljevati brez krivulj, pogumno in dosledno.
Nove nemške čete v Romunijo
Zaradi razmer v petrolejskem ozemlju?
Belgrad, 28. dec. m. V zvezi s poročili o pošiljanju nemških čet v Romunijo objavlja tukajšnje »V r e m e« obvestilo svojega dopisnika v Berlinu, kateremu so na merodajnih nemških mestih izjavili, da je res, da bodo nekateri novi oddelki nemško vojske poslani v Romunijo, a da je to v okviru obstoječega pogodbenega stanja mod obema državama in da je neumno govoričiti, da bi bili ti ukrepi naperjeni proti Sovjetom. Belgrajska »Politik a« pa je k temu vprašanju dobila pojasnila z uradnega madžarskega mesta, kjer pravijo, da bo od 28. decembra 1940 do 15. januarja 1941 ukinjenih 161 osebnih vlakov ne zaradi tega. da bi bile proge na razpolago ca kakšne prevoze čet v Romunijo, marveč izključno iz prometnih razlogov in ker hoče železniška uprava varčevati z gorivom v času, ko Itak ni velik promet in je gorivo dragoceno.
Budimpešta, 28. dec. t. Associated Press ponovno javlja, da se potrjujejo poročila o prevažanju nemških čet v Romunijo. Vendar pa temu vprašanju ni treba pripisavati večjega pomena, kakor ga ima. Morda imajo te eovorice tudi propagandni namen, ker skušajo pozornost nasprotnikov Nemčije obrniti na evropski vzhod, medtem ko Nemčija morda pripravlja svoj glavni napad na angleške otoke prav v tem trenutku.
Dopisnik »Associated Press« se }e obrnil na sovjetsko merodajno mesto v Budimpešti, da bi izvedel, koliko resnice je na govoricah, ki so se včeraj širile, da namreč tudi Sovjetska Rnsija zbira svoje čete v Besarabiji in blizu ustja Donave. Odgovorjeno mu je bilo, da se o takšnih vprašanjih sicer ne dajejo nobene izjave, toda ▼ tem primeru se mirno lahko reče. da sovjetske-mn zastopništvu t Budimpešti ni ničesar znanega o kakšnih izrednih premikanjih rdeče armade na romunski meji kot v odgovor na nek« ukrepe nemške vojaške uprave ▼ Romuniji.
čudne razmere v Romuniji
Istanbul, 28. dec. t. AFI. Naš carigrajsk! dopisnik Jouve Geraud poroča, da prihajajo iz Romunije vedno nova poročila o sabotažnih dejanjih v petrolejskem ozemlju. Romunske oblasti sicer v množicah zapirajo Jude in komuniste in jih odpravljajo v taborišča, toda sabotažna dejanja ne
Božično pismo poglavarja romunske države
Svetovni listi priobčujejo božično pismo, ki ga je poslal šef romunske vlade general Antonescu duhovščini romunske pravoslavne Cerkve. Glasi se s
«V posvetnem življenju je podlaga države družina, v duhovnem pa vera. Ne da bi se vmešaval v cerkvene zadeve, Vam sporočam svoje misli y tem pogledu, ker nosim odgovornost za srečo države. Cerkev niso samo štiri cerkvene stene, ikone, sveče in zvonovi; Cerkev je ljubezen, žrtev, gorečnost in čistost srca. Kjer je čista duša, tam je oltar božji. Če naše mišljenje ni popolnoma posvečeno Stvarniku, če naša srca ne trpijo zaradi lastnih in tujih grehov in če je naša ljubezen samo v besedah, bodo cerkveni zidovi mrzli in ikone mrtve, sveče pa ne bodo pregnale teme. Delujte tako, da bodo verniki radi po-sečali cerkev in se v njej resnično dvigali k Bogu in sklenili svoje življenje posvetiti Njemu. Evangelij našega Gospoda ni samo beseda, ampak življenje, in ni zato napisano, da bi se samo pelo, ampak predvsem, da bi se živelo. Kristus se je za naše odrešenje boril in trpel. Le če boste vernike na Kristusovo življenje opozarjali in si ga sami vzeli za vzgled, jim bo postalo jasno, kaj je pravi namen našega življenja in se bodo tudi oni ravnali po življenju Kristusovem. Oznanjujte evangelij ob sveti liturgiji vsake nedelje, tako da ga bodo vsi slišali in tudi razumeli ter ga združite s primernimi molitvami. Kristusovi nauki pa morajo odsevati tudi iz Vašega življenja. Vi morate biti sredi vsakdanjega življenja naroda tisti, ki so najbolj pravični, najbolj goreči in najbolj dejavni t delih ljubezni. Ne ščitite stvari, ki potegnejo človeka le v nižine sebičnih strasti. Pohlepnost je našemu narodu in domovini najbolj škodovala. Duhovščina bodi prva na braniku domovine in naj ji sveti na poti k obnovi z vsemi čednostmi« ki dičijo kristjana.«
prenehajo. Naj sledi lista najnovejših takSnfh
dejanj:
Dne 9. decembra }e v petrolejski rafineriji Standard zgorelo 150 vagonov petroleja.
Dne 11. decembra je izbruhnil požar v petro-lejski čistilni tovarni Concordia.
Dne 12. decembra je v Targovistu zgorelo 8.000 kubičnih metrov lesa, namenjenega za petro-lejsko industrijo.
Istega dne so zgoreli vsi vagoni napolnjeni s petrolejem, ki je bil namenjen v Italijo in ki so stali pripravljeni v rafineriji Creditul Miner.
Dne 13. decembra je zgorelo 60 vagonov očiščenega letalskega bencina v Telejeanu.
Naslednjega dne 14. decembra je istotam eksplodiral veliki petrolejski vod družbe Astra Romana in je razrušena tudi železniška rveza z Besa rabijo.
Dne 16. decembra sta iztirila dva tovorna vlaka pri Ramnicul Sarat Vozila sta beton za utrdbe na sovjetsko-romunski meji
Dne 17. decembra je eksplozi ja uničila 80 vagonov letalskega bencina v čistilnici Creditul Miner v Ploestiju.
Dne 20. decembra sta Iztirila dva petrolejska tovorna vlaka in prekinila promet na važnih po-trolejskih progah za 4 dni.
Prihod novih nemških čet v Romunijo te ▼ zvezi s temi dogodki.
neguj svoj s zobe!
S tako vaino stvarjo kot ]e nega In čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont In ostanite prt nJem. Sargov Kalodont Ima to prednost da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen In prepreči njegovo zopetno tvorbo. Čistite zato zobe vsako jutro In vsak večer s Sargovim Kalodontom.
8AR0»
mrvFT
UuC^jc jmetno- ekonoTTUom f
Danes bo imel Roosevelt ffstrahovaEni razgovor" z ameriškim narodom
Washington, 28. dec. t. Associated Press. Jutri, ▼ nedeljo zvečer, bo imel Roosevelt govor v radiu (po na£em bo to po polnoči). On sam ga je na konferenci časnikarjev označil kot »strahovalni razgovor«, ki bo pretresel ves ameriški narod. Na noben način pa ni hotel izdati ničesar o njegovi vsebini vendar je znano toliko, da bo govoril o ameriški pomoči Angliji v borbi proti Nemčiji.
VVashington, 28. dec. AA. DNB: Včeraj so zaiključili popis vseh tujcev, ki žive v Ameriki. Dosedaj je bilo ugotovljeno, da živi v Amoriki
Razmišljanja o vojni
Na svetovni razstavi t Oikagu so Američani
priredili tudi razstavo nialikov vseh ljudstev in narodov. Na krožniku pa Je bil tudi dolar in zraven tablica z napisom: »To pa je malik Američanov«. To je pravilno, vendar premalo povedano. Dolar ali denar je malik, ki ne pokleka predenj samo Američan, marveč se valja pred njim po tleh tudi nešteto drugih ljudi iz vsen delov sveta. — Okrog denarja se danes suče ves svet. O nobeni drugi stvari ne slišimo toliko besed ko o kupčijah, dobičkih, izgubah, premoženju. Ce je treba doseči tega malik a, to je denar, ni za milijone ljudi nobena pot predolga in prenaporna, ni noben hrib previsok, nobena dolina pregloboka, nobeno delo pretežko, nobeno sredstvo preslabo. Ce je to že v mirnih časih v navadi, kaj šele v časih vojski, ki pravi pesnik o njih:
»Nič svetega ni več; razvezane vse spone duš so; kdor je dober, gre hudobnežu s poti, in 9vobodne so vse strasti.«
Napak bi bilo, če bi denar in dobiček kar tja-vendau podcenjevali in obsojali. Kaj pa je denar? Denar je posebno, skupno merilo v prometu medsebojnega zatnenjavanja In kot tak je denar eden najvažnejših organizacijskih pripomočkov v narodnem gospodarstvu. Denar sam po sebi ni niti dober niti slab. Človek je tisti, ki je denarju vtisnil pečat dobrega ali zlega, kakor si ga je že pridobil in kakor ga pač uporablja. Denar utegne biti velika dobrina. Zatorej pravi sveto pismo: »Denar je dober, če je vest čista.« (Sir. 13, 30.) Denar, kako dragocen si v rokah tistega, ki skuša zmanjšati bedo in siromaštvo! Ti skrivši stopiš iz žepa plemenitega človeka kvišku v podstrešno izbo in navzdol v brlog v kleti iu daš, da zažari luč in se zaiskri solza radosti v očeh ubogih.
Denar, ti prižgeš v mrzlih pozimskih dnevih lučke na božičnih drevescih in pri jaslicah. Koliko bolnikom, jetnikom, pozabljenim prinesejo te lučke svetlobo in toplotol Marsikateri čuti, ko da je pozabljen od vsega sveta. Pa se nekje odpre dobrotna roka in pošlje z denarjem božično darilo vsem tistim, ki koprnijo in žejajo po ljubezni. Kako so razveseljeni!
Denar, ki hraniš potrebne, ti si ofcrepčilno pogorsko ozračje za bolne na pljučih. Ti storiš, da se koža opali in da se bledi mestni otroci okrepijo. Denar, ti prinašaš kruha in mleka v otroška zavetišča, storiš, da zardijo ličeca malčkov in jih obvaruješ, da ne shirajo in ne umrjejo. Ti preprečiš, da ta ali oni dom ne pride na boben; ti za-braniš, da ne nastajajo žaloigre s strelom in samokresom v seneč. Denar, ti preživljaš z marljivimi pridnimi rokami otrok starega očeta, tresočo se mater pa z zaslužkom otrok obvaruješ lakote in obupa. Brez denarnega prometa bi se ustavile vse trgovine, vse banke, vse tvornice, vsa torišča dela. Brez denarja bi počival železniški in poštni promet, nobena ladja bi ne odplula iz luk in bi ne pripeljala nobenega blaga iz čezmorskih pokrajin. Brez denarja bi morali zapreti šole in univerze. Za šolanje pravnika, zdravnika in bogo-slovca je treba denarja, pa še mnogo denarja. Brez denarja tudi tisti, ki denar sovraži in- ga pošilja v pekel in ki denar ne ceni bolj kot blago s ceste, ne sezida nobene božje hiše. Za cerkve, milijonske postaje, krščanske šole je treba denarja. Denar je torej dragocena vrednota, če ga človek pravilno uporablja.
Toda gorje, kadar hlapec nenadoma ali polagoma zapodi gospoda; kadar denar ni več slu-
žabnic, ampak postane nasitaikl Tako nasilje videvamo še zlasti v časih vojne. Gospodarsko življenje je do dna porušeno, beda ljudstva se izkorišča na najbolj brezobziren način. Velikanski dobički so na eni strani in beda in uboštvo na drugi strani. Tu je vsega preveč, tam so krvave žrtve, nešteto ljudi je mrtvih in trpečih. Kje je dandanes Previdnost? Odprimo sveto pismo! Odgovor dobimo r priliki v ljuliki med pšenico. Na vprašanje, ali naj pustimo Ijuliko rasti, nam odgovori Gospodar: »Pustite, da raste oboje do žetve. Potem bom poslal svoje ženjce in ti bodo pobrali Ijuliko in jo vrgli v ogenj« (Mat. 13). žetev sodni dan, žanjci so angeli, pšenica so pravičniki, ljulika pa so brezbožniki. Tako pusti Gospod tudi med vojno rasti Ijuliko oderuhov, ve-rižnikov in sleparjev poleg pšcnice nesebičnih junakov, ubogih družinskih očetov in mater do dneva sodbe. Takrat se bo vloga obojih zamenjala. Reveži bodo bogatini, bogatini pa reveži.
Velekapitahi ni moči do živega — slišimo večkrat —, pa vendar to ni prav nič resnično. Neki francoski zdravnik pripoveduje v svoji knjigi o umiranju raznih ljudi tole: »Neki velik bogataš j« bil na smrtni postelji. Na ves gla6 je zavpil: »Denar, denarja hočem!« Prinesli so mu mnogo zvitkov denarja in mu ga položili na odejo. Ze mrzle roke umirajočega so se dotaknile denarja. »Se več, več denarja!« je zaječal. Iskali so denar v omari; našli so ga in mu ga prinesli. Oči umirajočega so steklenele, umiral je, hotel je reči še nekaj. Sklonili so se k njemu, z ušesom k ustnicam, io poslednja, tiha beseda je bila: »Denar, denar. ..« Ena sila je, ki je kos tudi najbolj zagrizenim velekapitalistom — in to je: Smrt.«
Kaj so spričo smrti velike bogat i je? Dragocene dobrine, če jih človek dobro obrne. O trdosrč-nežih, o vojnih oderuhih pa veljajo besede Gospodove: »Gorje vam, hinavci! Požirate hiše vdovam in izgovarjate dolgovezne molitve. Huda sodba vas bo zadela« (Mat. 23, 14).
»Kaj i« človek, po zemlji se plazeči?
Vzdihljaj, v ozračju med leči;
črviček, na visoko goro lazeči;
4,700.000 tujcev. Ker pa popis še ni končan, r,V>-mnevajo, da živi v Ameriki zdaj 5 milijonov tujcev. V Washingtonu je bilo vpisanih 15.597 tujih državljanov.
Sovjetski polkovnik Mahalov se je iz Moskve vrnil v Belgrad
Sofija, 28. dec. A A. Z letalom je prispH rt Moskve danes popoldne v Sofijo pomočnik sovjetskega vojaškega atašeja v Belgradu, polkovnik Mahalov. Odpotoval je iz Sofije v Belgrad z nocojšnjim brzhn vlakom ob 20.'V5. Na železniško postajo ga je spremil jugoslovanski vojaški ata.še v Sofiji generalštabni polkovnik Dimitrije Putnik.
Bolgarija—Jugoslavija
Sofija, 28. dec. Vladni list »Dnes« prinaša na prvi strani članek pod naslovom »Med Bolgarijo in Jugoslavijo« in pravi sledeče: Včeraj dopoldn« je bila v zunanjem ministrstvu izvršena izmenjava ratifikacijskih dopolnilnih protokolov k trgovinski pogodbi med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so bili podpisani 12. februarja letos. Izvedba tega diplomatskega dejanja pomeni nesporno nov znak za pravo pot, po kateri gredo danes bolgarsko-jugo-slovanski odnosi. Zveze med obema sosednima državama se nadaljujejo in razvijajo v skladu ■ duhom in v okviru pakta o večnem prijateljstvu, ki je bil leta 1937. podpisan med Sofijo in Bel-gradom. Odnosi med obema državama stopajo vse bolj v obdobje konkretnih ostvaritev. Kakor «e ja izrazil zunanji minister Popov v svojem velikem govoru pred narodnim sobranjem, smo mi v odnosih nasproti Jugoslaviji stopili v obdobje večjih,
listič, na oceanu drhteči; kapljica, v morja globinah, hipec le v večnosti širinah.«
»Bedak,« je dejal Bog tistemu bogatimi, ki 9t je napolnil kašče im je hotel nato počivati, »bedak, še to noč boš moral dati dušo od sebe! Čigavo bo potem vse tvoje bogastvo?«
Zatorej, ne dajmo, da bi bil denar naš bog. Ne izrabljajte nikoli, zlasti ne v hudih časih vojne, kot sedaj, prebridke stiske svojega bližnjega! Denar nam bodi dragocena glavnica, ki naj z njim vsak dan kaj dobrega storimo. Delimo dobrote, pomagajmo z denarjem revežem, bolnikom, vsem tistim, ki trpijo pomanjkanje! Uboštvo! Kdo bi si upal reči, da uboštvo ni kruto! In vendar je človek vprav zaradi uboštva svoboden, močan, hraber in zmeraj bolj blizu Tistega, čigar imovina je bila v jaslicah in na križu — ena sama cunjiea.
Prav nič ni zoper božjo Previdnost, če postanejo med vojno nekateri bogati in jih mnogo obuboža. Prišla bo pravična izravnava, čim bo sklenjeno prvo dejanje človeškega življenja, čim se bo začelo drugo in tretje dejanje: smrt in sodba.
Pred usodnimi dogodki v Franciji
De Gaulle napoveduje pristop francoskih kolonij v borbo na strani Anglije
London, 28. dec. t. AFI. Poveljnik svobodnih oboroženih sil general de Gaulle je danes objavil naslednje dnevno povelje:
V	primeru, da bi se v francoskih kolonijnh začelo uporno gibanje za nadaljevanje borbe proti skupnemu sovružniku. bodo francoske svo. oodne suhozemske sile to gibanje podpirale brez vsnkega ozira na osebnostne ambicije, brez vsakega predsodka javnega mnenja in brez pridržkov proti koinur koli.
V	političnih in vojaških krogih razlagajo de Gaulleovo izjavo kot zelo pomemben doprinos k razpletu nove francosko - nemške krize. V francoskih svobodnih krogih namreč menijo, da bo Nemčija nadaljevala svoj pritisk na maršala Petaina in da bo v trenutku, ko bo sprevidela, da se ne bo vdal, zahtevala njegov odstop ter po zasedbi še nezasedenega dola Francije imenovala Lavala za preclsednika
francoska kolonijnlnn armada, ki je v Afriki pod vodstvom generala Wey panda in h kateri bi maršal Petain odšel, če bo še mogel, objavila sklep, da nadaljnje borbo na strani Anglije. Tudi o admiralu Darlanu govorijo, da bi francosko brodovje prepeljal na stran odpora kolonij. Izjava generala de Gaullea je potemtakem v tej luči zelo pomembna, ker napoveduje, da bi sc v tem primeru takoj podredil vsakemu višjemu poveljniškemu činu (Weygandu?) in mu stavil na razpolago svoje oborožene sile.
Bern, 28. dec. t. AFT. Iz Vichyja poročajo, da je »Le Journal« posvetil daljši članek francoskemu kolonijalnemu imperiju, o katerem pravi, da je Kranciji še ostal nedotaknjen in svoboden in da je to pomembna činjenica pri težavnem delu, ki ga je prevzel maršal Petain,
Francije imenovala Lavala za predsednika . ki vodi Francijo v njenih naporih po obnovi Francije. V tem primeru je pričakovati, da bo | svoje veličine.
QoApodah&tvo
Naša zunanja trgovina v novembru
Po statističnih podatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva je znašal meseca novembra letos naš irvoz 02.123 ton v skupni vrednosti 557.2 milij. din, dočim je istočasno znašal naš izvoz 204.965 ton za 455.5 milij. din. Naslednje številke kažejo primero z lanskim novembrom in letošnjim oktobrom (v niilij. din):
uvoz 1939 1940
izvoz 1939 1940
oktober november
357.1 369.3
4SS.9 557.2
51204 623.7
372.3 455.5
Po količini je slika naše zunanje	trgovine tale (v tis. ton):
uvoz	izvoz
1939 1940	1939 1940
oktober november
74
84
70 92
247 344
189
205
V primeri z lanskim letom so vrednosti v naši zunanji trgovini zaradi zvišanja cen znatno narasle. Količina pa je nižja kot lansko leto. a UU rdgordg rdg rdg rdg rdg rdg rdgovcc
Trgovinska bilanca, ki je bila že oktobra pasivna za 116.6 milij. din, je bila pasivna tudi novembra za 101.6 milij. din.
Skupno je znašal naš uvoz v prvih 11 mesecih letos 1.188.823 ton (lani v prvih 11 mesecih 1.047.009 za 5.439.87 (4.367.36) milij. din, dočim je naš izvoz znašal 3.057.370 (3.068.342) ton za 6.068.85 (4.792.77) milij. din.
Naša trgovinska bilanca je bila v prvih 11 mesecih letos aktivna za 629 milij. din, dočim je bila lani v prvih 11 mesecih aktivna samo za 435.4 milij. din.
Glavni predmeti uvoza so bili v novembru naslednji (v oklepajih podatki za oktober): surov bombaž 0>*1), bombažna preja 359 (458), bombažna tkanina 306 (262), surova volna 10 (72), volnena preja 16 (30), volnene tkunine "t (91), svilena preja (330). razna preja 121 (212), nepredelano in polpredelano železo 2.560 (2.291), pločevina t.093 (729), žice 424 (329), cevi 625 (1.129), tračnice, železniški material 3.125 (2.061), razni izdelki iz železa 9<>0 (735) petrolej 2.609 (519), surova nafta 10.341 (10.501),
usnje 8 (16), steklo 174 (172), riž 1.321 (3), limone in pomaranče 787 (341), ostalo južno sadje 789 (293), kava 410 (435). kakao 72 (35) čak 1.4 (0.8), premog 43.320 (24.273), oljnati plodovi 8 (61), stroji, oror.ja in aparati 1.717 (1.471), elektrotehnični predmeti 581 (5+6), prevozna sredstva 329 (469), tiskarski papir 2.293 (2.164), loj 45.
Največ pa smo v novembru izvažali naslednjih predmetov (v oklepajih podatki za oktober): pšenica 591 (1.577), otrobi 2.999 (50), fižol 366 (—), sveže sadje 3,560 ( 7.209), suhe če-šplje t.116 (906), vino 342 (80), hmelj 104 (57), konoplja 1.715 (645) ton, konji 219 (408) gin v, goveda 2,851 (4.115) glav, prašiči 781 (3.013) gluv, drobnica 82.644 (66.843) glav, perutnina 269 (102) ton, sveže meso 928 (603), izdelki iz mesa 48 (172), mast 27 (4<>7), sveže ribe 204 (21), jajca 417 (567), kože 135 (149), drva za kurjavo 6.735 (9.459), stavbni les 50.438 (55.216), oglje 2.812 (2.430), železniški pragovi 9.007 (17.398) komadov, lesni izdelki 305 (191, kalcijev cija-namid (2.725), ccment 400 (4.735), svinec 2.155 (1,599), baker 3.304 (1.231), rude in zemlja 92.316 (74.486) ton.
Slika naše zunanje trgovine po državah je bila novembra naslednja (vse v milij. din, v oklepajih podatki za oktober 1940):
Uvoz: Nemčija 346.9 (305.26), Italija 79.97
(60.0),	Madžarska 30.65 (27.1), protektorat 29.4
(21.1),	Ronrunija 26.3 (21.6), Slovaška 11.8 (8.5), Švica 9.77 (9.6), Turčija 7.3 (3.4); Brazilija 2.4 (4.9), Bolgarija 2.0 (4.3), Grčija 1.7 (16.45), Švedska 1.16 (1.64), Belgija 1.1 (-), USA 1.1 (2.04), Nizozemska Indija 1.03 (0.1).
Izvoz: Nemčija 188.6 (111.7), Švica 66.9 (49.9), Italija 62.97 (72.04), Madžarska 30.7 (25.0), protektorat 30.2 (30.85), Švedska 22.1 (10.8), Slovaška 7.17 (9.0), Rusija 5.35 (4.9), Romunija 4.5 (0.5), Libija 3.6 (—), Grčija 3.54 (12.87), Bolgarija 3.46 (3.33), Argentina 3.4 (7.1), Albanija 3.1 (9.6), USA 2.96 (2.06). Urugvaj 1.5 (0.2), Nizozemska 1.14 (2.2) milij. din.
Iz teh podatkov je razvidno, da se je zelo skrčila naša trgovina z Grčijo, na novo pa se je začel novembra naš izvoz v nekatere prekmorske države, vendar v majhni meri.
Hranilnica dravske banovine povzema Mestno hranilnico v Kranju
V petek zvečer je bila pod predsedstvom župana g. Češnja plenarna seja občinskega odbora. Seje se je udeležil tudi okrajni glavar g. dr. Vidic Janko. Odbor naj bi sklepal med drugimi tekočimi zadevami tudi o fuziji Mestne hranilnice v Kranju s Hranilnico dravske banovine v Ljubljani Daljše in obširno poročilo o stanju in nameri fuzije Mestne hranilnice je podal njen predsednik in predsednik finančnega odseka g. Maks Fock.
Mestna hranilnica v Kranju je močen zavod v Sloveniji; trenutno znašajo njegove vloge 48 milijonov dinarjev. Za vse te vloge pa jamči s svojim premoženjem in dohodki občina sama. To jamstvo pa lahko zaradi negotovih razmer v gospodarstvu in financah spravi občino do tega, da v primeru kakšne nepredvidene izgube mora kriti to izgubo z zvišanjem bremen občanom, kar gotovo ne bi imelo ugodnega odmeva. Da se občina izogne tem neprilikam in neprijetnim obveznostim, se je pričela pogajati s hranilnico, za katere vloge jamči vsa banovina. Pogajanja so končana in sestavljen je dogovor o prenosu vsega premoženja in inventarja Mestne hranilnice na premičnino dravske banovine. Po tem dogovoru ki ima 11 točk, prepusti Mestna hranilnica dravski banovini dve hiši z inventarjem vred v skupni vrednosti 3,300.000 din. Ostalih rezerv pokojninskega zaklada in vrednostnih papirjev je toliko, da znaša skupno z vrednostjo <'veh hiš in inventarja 7 milijonov 228.000 din. Mestna občina je nadela pri hranilnici večja investicijska posojil" za zgraditev nove ljudske šole, kopališč, lesenega mostu ter tlakovanja ceste skozi Kranj; ta dolg bi se odpisal mestni občini in ji bi bilo obenem zagotovljeno, da bo lahko še v bodoče najela novih posojil, česar bi doslej Mestna hranilnica ne zmogla. Glede brezobrestnega posojila 1,272 000 din, ki je bil porabljen za zgraditev Narodnega doma, je v dogovoru sklenjeno, da preidejo obveznosti o izterjanju tega dolga na mestno občino, ki ji mora Narodni dom plačevati kakor doslej po 50.000 <lin letno. Narodni dom ima v najemu Sokolsko društvo v Kranju. Prav tako prevzame iste obveze izterjanja dolga 144.679 din, ki ga ima Sokolsko društvo v Stražišču, mestna občina v Kranju Ker to društvo že osem let ni plačevalo niti obresti niti kapitala razen malenkostne vsote 4000 din, je Mestna hranilnica vložila tožbo, Hranilnica dravske banovine pa v dogovoru zahteva, da ji oba dolga odplačuje mestna občina v Kranju, ki se naj glede odplačevanja obeh dolžnikov sama sporazume na primeren način.
Predsednik Mestne hranilnice g. Fock je predlagal, da se odbor soglasno izreče za fuzijo. Gospod župan je izrazil upanje, da bo odbor soglasno sprejel predlog g. Focka. Odbor je predlog soglasno sprejel. Dva člana odbora sta se glasovanja vzdržala, proti ni nihče glasoval.
Določitev mezd v mizarski stroki
Ker zahteva več ko polovica delavcev zaposlenih v mizarskih podjetjih v naši banovini, sklenitev kolektivne [»godbe ker se na poziv delodajalskim predstavnikom ta pogodba ni sklenila v odrejenem roku, je sedaj ban naše banovine g. dr Marko Natlačen predpisal za plačevanje mezd delavcem mizarske stroke v mizarskih podjetjih v naši banovini, izvzemši delavce, zaposlene pri izdelovanju upognjenega, vrtnega in poc.obnegn množinskega pohištva posebno tarifno lestvico.
Po teh določbah se višina mezd te tarifne lestvice določa ne glede na spol, po kvalifikaciji delavcev, po ktaju, kjor je podjetje, po značaju podjetja in pri kvalificiranih delavcih (K) dobi zaposlitve v mizarski stroki. Za učence (vajence) ta lestvica ne vclla.
Pomožno osebja se deli p° kvalifikaciji nn te-le kategorije: a) kvalificirano delavstvo, b) strojni delavci in c) nekvalificirani delavci. Kvalificirani delavci so vse tiste osebe, ki so se izučile mizarske obrti in napravile pomočniški izpit ter osebe, ki sicer pomočniškega i/pita nimajo, pa =o dovršile učno dobo. prco 9. marcem 1932 Strojni delavci so delavci brez pomočniškega izpita, ki se porabljajo prete/no JMt:l. .. - ■ t «•»> J i h Ven r»«tnui no-pri spcciaium utrni uu B t roj m« - --------- .
možno osebje spada v kategorijo nekvalificiranih delavcev.
Po značaju se podjetja delijo v industrijska in rokodelska. Po tem in po kraju, kjer je podjetje, se delijo podjetja v naslednje krajevne skupine: a) V prvo krajevno skupino spadajo vsa mizarska rokodelska podjetja v občina. Ljubljana, Maribor in Celje mesto ne glede na kraj, pa tudi vsa mizarska podjetja industrijskega značaja. — b) V drugo krajevno skupino spadajo rokodelska mizarska podjetja v krajih: Jesenice, Radovljica, Bled, Tržič, Kranj, škofja Loka, Kamnik, Domžale, Mengeš, Vrhnika, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Laško, I rbovlje, Litija, Šmartno pri Litiji, Slovenji Gradec, Dravograd, Slov. Bistrica, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Ptuj, Ltujomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, kakor tudi občine, ki mejijo na občine Ljubljana, Celje in Maribor. — c) Vsi ostali kraji spadajo v tretjo skupino.
Doba zaposlitve se upošteva samo pri kvalificiranih delavcih, šteje se od dneva opravljenega pomočniškega izpita in se upošteva samo dejansko v stroki odslužena doba, ki se dokaže z izpričevali, odnosno s podatki v ^poslovni knjižici. Strokovna zaposlitev v času vojaškega službovanja se ne šteje. Po dobi zaposlitve se deli kvalificirano delavstvo v tri skupine: prva skupina obsega delavstvo, ki še nima skupaj 6 mesecev zaposlitve, v drugo skupino delavstvo, ki ima nac' 6 mesecev, pa manj kot tri leta zaposlitve,- tretjo skupino pa tvorijo oni delavci, ki imajo več kot tri leta zaposlitve v mizarski stroki. Urne mezde znašajo: Krajevna skupina
II.
ni.
kvalific. del. po 3 letih	6.25	5.75	5.25
do 3 let	5.50	5.25	4.75
do 6 mes.	4.75	4.50	4.50
strojni delavci	6.—	5.50	5.—
nekvalific. delavci	4.75	4.50	4.50
V mizarskih rokodelskih obratih v občini Št, Vid nad Ljubljano znaša urna mezda za kvalificirano delavstvo po 3 letih zaposlitve 6 din. Za osebe, ki dobivajo plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25 delom mesečne plače. Ilrana, ki jo dobiva delavec od delodajalca, se sme vračunati pri preračunavanju prejemkov po tej tarifni lestvici z zneskom 12 din dnevno, za stanovanje pa 2 din dnevno.
Tarifna lestvica stopi v veljavo dne 1. januarja 1941 in volja do preklica. Prekrški te tarifne lestvice se kaznujejo v denarju s kaznijo od 100 do 10.000 din.
Lestvica je bila objavljena v »Službenem listuc z one 28. decembra 1940.
Povišanje pokojnin monopolskih delavcev
Finančni minister ie potrdil odlok samo stojne monopolske uprave, s katerim se zvišu jejo pokojnine monopolskih delavcev. Z novo ureditvijo so dobili vsi osebni upokojenci — bivši monopolski delavci draginjsko doklado, ki znaša: za upokojence do 15 let službe 60 din mesečno, nad 15—-20 let službe 84 din, nad 20 do 25 let 88 din, nad 25—30 din 92 din, nad 30—35 let 120 In nad 35 let službe 125 din mesečno. Nadalje znaša draginjska doklada za vse družinske pokojnine, določene po smrti monopolskih delavcev, odn. upokojencev zn družinske pokojnine do 15 let službe 100 din mesečno nad 15—20 let službe 105 din. nad 20—25 let 1110 din, nad 2,5—30 let 115 din, nad 30—35 let 120 In nad 35 let službe 125 din mesečno Te doklade se izplačujejo nočenši s 1. de rembrom 1040 Ti dodatki pripadajo tudi onim ki bi hili v bodočnosti upokjeni (za osebne in družinske upokojence).
Gospodarski položaj v oktobru in novembru
Iz najnovejšega mesečnega statističnega poročila Narodne banke za oktober posnemamo naslednje podatke:
Vsota razpoložljivih plačilnih sredstev se je * oktobru povečala od 29.137 na 30.112 milij. din.
Zimsko veselje v domačih krajih!
POHORJE <010-1543 m)
Idealen smnftkl svet, prijetno zimsko bi-vanle: Številni planinski iioteli in domovi, dobra oskrba, nolni dnevni penzion din 45—70'—. Nova nohorskn avtocesta.
PLANINSKI »OM pri Sv. Treh kraljih nn Pohorju, 12t'0 m. Idealna smučarska postojank*, razsežnn smučka terišča. Prvovrstna oskrba Izhodišče- Hlov. BUtriea-mesto.
KOČA. NA PESKU 1582 iti. Centralna lena na Pohorju, Krasni <muški tereni; solidna oskrba. Dostopne postale- Slov Konjice, Zre<>e Oplot nira, Sv. Lovrenc. n/P .Mlsltnia.
SV. LOVRENC NA POlfORJU
vabi turiste In smučarjo na svoje divne
sne>.ne poljane
HOTEt „JELEN" (Geratič) v Sv. Lovrencu na Pohorju nudi svojim Koatotn tudi pozimi vse, kar mi požele.
OBIŠČITE lepe zimske turistične predele T
severni Sloveniji: Pohorje. Savinjske Alpe, Louaraka dolina, Mozirska planina. Smre-koveo, Kimski vrelec itd Smučarski tečaji; dobra o h k r b a, polni dnevni penzion din 50 — do 7(T—.
DOBRNA
je odprta v omejenem obsegu t n d i po zimi — Zahtevajte prospekte 1
Zimska sezona v Hogaitki Slatini:
Vse možnosti zdravljenja v najmodernejšem hotelu
JUGOSLOVANSKI KRALJ"
Indikaotje: bolezni žeiodca in jeter; bolezni v izmeni snovi (diabetes); bolezni krmnega obtoka, bolezni Itdvic in meburju; bolezui perifernih živcev itd.; — Znana strogo dletlčna kuhinja. — informacije daje orezpiačiio zdravilišče v hogatki Stalini.
RATEČE-PLANICA S70-110S m
Zi tn h k o-s nor t n i center, obseina smn-
čiSča, smuSke ftole, skakalnice.
SV. KRlZ PLANINA lOOOm
žel. postaja Jest niee. - Odlična smnSIAČa. informacije: Tnjskoprometno druStvo.
JEZERSKO 900-1200 m
Priznan zlitiRko-aportni krat. Dober sneg. Avtobus Iz Krantn.
BOHINJ. Obsežna novo urejena smučišča do 1500 m. Prvovrstni hoteli. — Iuformnoije: Tu.lakoprometno društvo.
DOM SPD NA KOMNI »20m- nad Bo.
hlnjem. — 80 postelj, pi nzija od Din 62"— daljo, stmiSkn šola. — Prospekti.
SKALA&KI DOM NA VOOLU 1*4-10 m
Idealna RtmičiSčn, usoden i'onton iz Bo-hinia. Priletno bivanje. Penzton Din 63'—.
KOČA POD BOGATINOM
sredi Kontne 1520 m, 50 posteli, nizke cene
1 e d
ORANO HOTEL TOPLICE
Aranžman
7 dni din 875'—. vse vračunano.
PARK HOTEL BLED
Ugodni aranžmani za božič in zimsko sezono.
DOLENJSKE TOPLICE
Radio-termalno kopališče 38» C. ZelezniSka
S ostaja Straža-Toplioe pri Novem mestu, izke zimske cene. Ves komfort. Centralna kurjava v sobah, hodnikih in oblačilnicnh. Izvrstni mpehi v zdravljenju revmntiima vseh vrst tudi posetml. Pojasnila ln prospeste daje uprava.
KURESCEK 833 m — planinski dom
NajlepSa smuSka postojanka blizu LJubljane. Avtoous do nodnož a Enodnevni izleti. — Večdnevno bivanje.
POLŽEVO 620 m
Udoben planinski dom sredi krasnih smučišč. — Telefon VISnja gora 1
Informacije in prospekti: „PU1N1K"-LJUBLJAISIA, „PUTNiK"-MARiBOR in
__vsi ostali biroji Putnika.
dočim je pred letom dni mašala 23.737 milij. din. V oktobru se je obtok bankovcev z obveznostmi po vidu povečal od 14.867 na 15.740 milij., obtok kovanega denarja 6e je zmanjšal od 1173 na 1159, toda novembra se je zopet zvišal na 1175 milij. din, nadalje so se znatno zmanjšale vloge v denarnih zavodih in sicer od 10.251 na 10.240 milij. din, dočim so čekovne vloge Poštne hranilnice narasle od 32.846 na 2973, novembra celo na 3075 milij. din. Promet na žirovnih računih pri Narodni banki ter čekovnih računih Poštne hranilnice je znatno večji kot lani: oktobra letos je znašal 24.031 (lani 16.300) milij. din, novembra pa 23.080 (lani novembra 17.266) milij. din.
Položaj 20 najvažnejših bank kaže v oktobru zmanjšanje likvidnosti od 826 na 769 milij. din, nadalje meničnih posojil od 783 na 753 milij., terjatve v tekočih računih 60 narasle od 2369 na 2384 milj. din, dočim so se Tazni dolžniki neznatno zmanjšali od 648 na 646 milij, din. Med pasivi so se neznatno zmanjšale hranilne vloge na knjižice od 1620 oa 1619 din v večji meri tekoči računi: od 1401 na 1366, dočim so upniki narasli od 1617 na 1639 milij. din. Približno isto eliko daje tudi primerjava stanja 50 največjih bank v državi.
Nadalje je začela Narodna banka objavljati svoj indeks življenjskih stroškov v Belgradu. Tu je vzela za podlago leta 1937 100 in ugotovila, da so avgusta lani znašali življenjski stroški v Belgradu 107.7, do decembra so se povišali na 114.8, do oktobra letos na 140.4 in novembra na 147.5. To pomeni, da so v primeri e letom 1937 narasli življenjski stroški v Belgradu za 47.5%, kar odgovarja tudi približno ostali državi.
*
Zavarovanje prometnega osebja. V »Službenih novinah« z dne 26, decembra je izšla uredba o zavarovanju državnega prometnega osebja kr. Jugoslavije za primere bolezni, poroda, pogreba in nesreče. Po tej uredbi bodo nove volitve samoupravnih organov tega socialnega zavrovanja v 2 mese-vih od dneva uveljavljenja te uredbe.
Koledar Zveze slovenskih obrtnikov. Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani nadaljuje s svojo tradicijo in je izdala tudi za leto 1941 ličen obrtniški koledar z bogato in praktično vsebino. Vsebina koledarja prinaša vse pripomočke, katere potrebuje obrtnik v svojem poklicu iz dneva v dan. Zlasti so obsežno in dobro obdelana davčna vprašanja, poleg tega pa tudi številna druga področja, kjer morajo črpati obrtniki svoje znanje. Koledarček se je že dobro udomačil in dela čast izdajate-ljici ter bo skozi vse leto važen pripomoček za vsakega slovenskega obrtnika, kateremu priporočamo nakup koledarja. Koledar stane 15 din s poštnino vred.
Radijska razstava v Belgradu. Po odobritvi ministrstva trgovine in industrije priredi Radio klub Belgrad svojo 8 radijsko razstavo v dneh od 25. januarja do 4. februarja letos. Informacije daje Radio klub Belgrad, Jovana Rističa št. 2-II.
Nove zadruge. V zadružni register so bile vpisane: Nabavna in prodajna zadruga v Brežioah, zadr. z omejenim jamstvom (prvi član uprave Lep-šina Jože); Nabavna in prodajna zadruga v Do-bovi, prvi član načelstva Bogovič Alojz; Nabavna in prodajna zadruga na Duplici, z. z om. jamstvom (prvi član uprave Štefula Franc); Nabavljalna zadruga delavcev in nameščencev v Ljubljani z om, jamstvom (prvi član uprave Korošec Blaž); Nabavna in prodajna zadruga z om. jastvom na Pobrežju pri Mariboru (prvi član uprave Melaher Jože); Strojna zadruga v Škofji Loki, zadr. z om. jamstvom (prvi član uprave Kraševic Miha); Trgovska nabavna zadruga z om. jamstvom v Tržiču (predsednik upravn. odbora Vidmar Jože). Kmetijska blagovna zadruga z o. j. v Beltincih, prvi član uprave Glavač Martin. Gofenjska lesna zadruga v Kranju, r. z. z o j., prvi član uprave Alojzij Perne. Zadružna elektrarna pri Sv. Marjeti niže Ptuja, r. z z o. j-, prvi član uprave Fran Prelog.
Likvidacije: Mlekarska zadruga v Borovnici, r. z. z o. z.; Travniška zadruga na Gorici, z. z o. j.; Hranilnica in posojilnica v Ivančni gori, r. z. z. n. z.; Jugoslovanska Sokolska Matica v Ljubljani, r. z z o. z.; Kmečka hranilnica in posojilnica v Št Juriju ob Taboru, z. z n z. Hranilnica in posojilnica v Ivančni gorici, r. z. z n z. Koča pod Kropo, r. z. z o z v Slovenjem Gradcu Gospodarsko društvo kot zadruga v Škaiarskem, okraj ljutomerski.
Nova delniška družba. Dovoljena je ustanovitev delniške družbe Fr. Premrov & sin, lesna industrijska d. d. s sedežem v Ljubljani Glavnica
znaša 980.000 din In je razdeljena na 9800 delnic po 100 din. Ustanovitelja sta gg Vladimir Premrov in Iza Premrov iz Martinjaka pri Cerknici.
Odprava konzurza: Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru (ker je bila razdeljena vsa konkurzna masa).
Končana poravnavaj Sevšek Ivan, trgovec na Janževem vrhu 63.
Hranilnica vrbaske banovine. Nedavno je bila v Banji Luki konferenca, na kateri je bilo členjeno, da naj vrbaska banovina po vzorcu drugih banovin osnuje svojo banovinsko hranilnico. Za začetno glavnico bi dala banovina 2 milijona din, nato pa vsako leto enak znesek do skupnega zneska 40 milijonov din.
Elektrotehnični vestnik je z decembereko številko leta 1940 eakjučil 10. letnik svojega izhajanja. Številka prinaša številne zanimive članke, zlasti pa eo zanimivi podatki o delu Združenja elektrotehničnih obrti, ki je bilo dejansko osnovano že leta 1923. Sedaj iteje združenje ie 72 včlanjenih elektrotehničnih instalaterjev in elektromehanikov, 99 elektraren, skupno torej 171 članov, ki imajo prijavljenih 317 pomočnikov ki 50 vajencev. Združenje je priredilo v zadnjih 10. letih specijalne elektrotehnične vajenske tečaje, katerih se je udeležilo 486 udeležencev in so znašali stroški ea tečaje 169.141 din.
Zveze Slovenije z morjem. V božični številki Jugoslovanskega Lloyda piše g. V C. (Viktor Ce-rič, znani sušaški narodni gospodar) o zvezah Slovenije z našim morjem. G. Cerič povdarja važnost železniške zveze Slovenije s Sušakom, ki nam bo omogočila, da bomo okoli 50 milijonov din letno potrošili doma, ne pa za inozemske prevoze. Smatra pa, da je potrebna čimprej tudi cestna zveza Slovenije z morjem. V to svrho naj bi podpirala akcijo tudi banovina Hrvatska, ki je na tem interesirana.
Cene bučnoga olja na Hrvatskem. Na področju banovine Hrvatske je določena naslednja cena za bučno olje: 1 pri prodtientu 22.40 din v tvornici. 2. Za veletrgovce je določen bruto zaslužek na 5%. 3. Za nadrobne trgovce je določen bruto zaslužek 15%. Pripominjamo, da je določena v Sloveniji cena bučnega olja pri producentu na 22.40 din, pri veletrgovcu na 23.75 din, pri detajlistu pa je dovoljen isti pribitek na ceno kot pri jedilnem olju.
Dne 28. decembra 1940
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski bora 17.25 milij. din v primeri s 17.995, 20.198, 14.745 in 13.963 milij. din v prejšnjih tednih.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Živinski sejem v Kranju dne 23. decembra L L
Dogon: 17 volov, 10 krav, 6 telet, 1 junica, 1 bik, 19 svinj in 10 prašičev. Prodanih je bilo: 6 volov, 2 kravi, 1 tele, 3 svinje in 6 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 9 din, II. vrste 8.50 din, III. 7 din, telice I. vrste 9 din, II. 8.50 din, III. 7 din, krave I. vrste 8 din. II. 7 din, III. 6 din; teleta I. vrste 13 din, II 12 din, prašiči špeharji din 16—16.50, prašiči pršutarji din 14—1550 za kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 250 din do 300 din za glavo. — Goveje meso I. vrste, prednji del 16, zadnj« del din 18, goveje meso II. vrste prednji del din 15, zadnji del din 17, svinjina din 24, slanina din 24 —26, svinjska mast din 26—28, čisti med din 36—40, neoprana volna drin 88—92, oprana volna din 92, goveje surove kože din 26, telečje surove kože din 30, svinjske surove kože din 12—15 za kilogram. — Pšenica din 4.50, ječmen din 4.25, rž din 4.25, oves din 3.74—4, koruza din 3.75, fižol din 6—9, krompir din 2, lucerna za krmo d«'n 1.25 —1.50, seno din 1.50, slama din 0.75, jabolka II. vrste din 5—6, pšenična moka din 5.50—9, koruzna moka din 5.50 ajdova moka din 7.50—10, ržena moka 6.50 din in koruzni zdrob 6.50 din za 1 kg. Trda drva din 150—160 za kub. meter, jajca din 2 za komad, mleko din 2.50—3 za liter, surovo maslo din 48—52 za 1 kg.
2ivinski sejem v Liubl|an5 dne 18 decembra t. 1. Dogon: 13 volov, 10 krav, 3 teleta 40 konj in 14 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 3 voli, 2 kravi, 2 teleti, 10 konj in 1 prašič za rejo: Cene naslednje: voli: 6.75—8 75 din; krave 4—7 50 din teleta 11 din, konji od 500—«¥10 din in prašički za rejo 200 do 350 dinAriev..
Naš kralj Peter II.
Krati Peter drugi konča v 1. 1941 svoje vse-nčiliške in vojaške študije. Postal bo polnoleten, izročeno mu bo vladarsko žezlo in zasedel bo slavni prestol Karadjordjevičev v Jugoslaviji.
Na svoj vzvišeni in odgovorni poklic se naš mladi kralj pripravlja v toplem družinskem okolju pod osebnim preizkušenim vodstvom njegove blage matere kraljice Marije in njegovega modrega strica kneza-namestnika Pavla, ki sta posebno skrbno na to puzila, da so se v mladem vladarju predvsem gojile in čvrslile duhovne odlike in da je v njem dozorevalo spoštovanje do duhovnih vrednot naše kulture. V krogu kraljevske družine je dobil mladi vladar svoj duhovni lik, ki ie odraz duhovnih vrlin družine Karadjordjevičev in takorekoč sad vsakdanjega dela njegove matere in njegovega strica, ki iu je kralj Peter II. vedno vdano poslušal in njune nauke sprejemal kot najbolj dragoceni prispevek k izoblikovanju svoje duše, od lepote katere bo odvisna usoda naše lepe domovine in vseh milijonov ljudi, ki v njej prebivajo.
Zadnje leto pred svojim nastopom vladarskega poklica bo kralj Peter izkoristil, da si še izpopolni svoje vsestransko znanje in ga iz-brusi s trdim, vsakdanjim in discipliniranim
delom, ki se mu mladi krali z navdušenjem posveča. Od jezikov govori poleg srbohrvaščine že od mladega angleščino, nemščino in francoščino. Zgodovino Jugoslavije in zgodovino sploh kralj Peter ljubi in se rad v njej poglablja. V zadnjem letu se bo moral posebno posvetiti raznim vprašanjem pravne in denarne vede ter zgodovini vojnega znanstva in strategiji.
Posebno izredno nadarjenost kaže krali Peter za tehniko. Vse, kar je enkrat videl, njegove roke lahko izdelajo. Veliko veselje in nadarjeno zanimanje kaže za naravoslovne nauke, za medicino in za vprašanja, ki so v zvezi z zdravstvom. Cele ure presedi pri mikroskopu in svoje učitelje začuduje ne samo s svojo pridnostjo, marveč tudi s svojim znanjem in s svojimi bistroumnimi znanstvenimi dognanji.
Hvala Bogu, da je mladi krali zdrav, da bo mogel zmagati vse delo, ki ga čaka. Zdrav pa je, ker je priden in vesten športnik. Vse vrste športa pozna in jih goji. To so predpogoji, da bo stopil v 1. 1941 z zdravim in prožnim telesom ter s svežim, za vse dobro in koristno izvežbanim in navdušenim duhom na slavni prestol svojega velikega očeta, da vodi Jugoslavijo v miru in sreči do vedno večjih napredkov.

z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON
žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša,
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
Ljubljanska gradbena delavnost
v vojnem letu
>•• i?*' • ' :
■ v «** •> '
šP * 'VA * ; «< V" y -i
Rojen 9. maja 1891 v Hinjah nad Žužemberkom je obiskoval ljudsko šolo v Novem mestu, pripravljalni tečaj trgovske šole v Ljubljani, učiteljišče v Ljubljani in enoletni tečaj za meščanske šole v Mariboru. Obiskoval je tudi komercialni tečaj na srednji tehnični šoli v Ljubljani in ga dovršil z odličnim uspehom.
Služboval je kot začasni učitelj v Rib-niči, kot stalni učitelj v Mostah pri Ljubljani, kot stalni meščanskošol-ski učitelj I. deške meščanske šole v Ljubljani, dalje v Tržiču, odkoder je bil imenovan leta 1924 tudi za okrajegna šolskega nadzornika v Kranju, toda bil je že po enem mesecu in 12 dneh razrešen in bil zopet meščanskošolski učitelj v Tržiču. Nato je bil imenovan leta 1928 za ravnatelja novoustanovljene meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano in bil od tu premeščen leta 1938 za ravnatelja II. deške meščanske šole v Ljubljani (Bežigrad).
Bil je vso službeno dobo odlično ocenjen, kar priča, da je bil izboren učitelj-pedagog, ki se je posvečal šoli z vso dušo in ljubeznijo. Mladini je bil dobrohoten pa resen oče, enak je bil članom učiteljskega zbora. Njegov pouk je bil zanimiv in zajemljiv, zato pa so njegovi učenci bili dobro podkovani v predmetih, ki jih je on sam učil. Pedagoško znanost je pridno zasledoval, oprijemal se je pa le tega, kar je bilo res dobro in ni služilo le igračkanju, temveč tudi učenju. Bil je uči-telj-pedagog, ki ni zametaval vsega iz stare šole in je upošteval tudi njene vrline. Da je bil strokovnjak, pričajo tudi njegove knjige, ki jih je spisal in so uvedene v meščanskih šolah. Tako n. pr. Zgodovina za II., III. in IV. razred, o kateri se vsi učitelji meščanskih šol prav pohvalno izražajo. Tudi mnogi drugi učitelji segajo po njih. V družbi tovariša Gasparija pa je spisal tudi čitanki za III. in IV. razred in je imel v delu še neko strokovno knjigo. Bil je tudi splošno literarno delaven. Ze kot učiteljiščnik je izdajal med tovariši Pripravnika, ki ga je pošiljal v zameno našim južnim učiteljiščnikom in je tako gojil lepo vez z našimi južnimi brati. V Vrtcu se je udejstvoval že tudi kot mlad učiteljiščnik in pozneje kot učitelj. Mladinsko čtivo je silno visoko cenil. Poleg Vrtca je pisal tudi v Razore, mladinski list za učence meščanskih šol. Zelo pri srcu so mu bile mladinske igre. Izdal je sam igro Kraljičina z mrtvim srcem in zbirko japonskih pravljic. V skoraj dovršenem delu je pustil daljšo mladinsko povest. Strokovno pa so je udejstvoval prav pridno in uspešno s temeljitimi članki in razpravami v Slovenskem učitelju in tudi v listu Meščanska šola. Poleg tega je bil izboren predavatelj v strokovnih društvih, tako v društvu meščan-skošolskega učiteljstva in v Slomškovi družbi, kaor tudi v prosvetnih društvih. Posebno rad je v mlajših letih nastopal na odrih kot igralec in vodil igre.
Pokojni ni bil samo vsestransko naobražen in delaven mož, ampak tudi kot človek blagega značaja in zlatega srca. Sovraštva ni poznal. Vsakemu človeku je skušal pomagati in mu privoščil lepo besedo čenvno je bil doličnik politično njemu nasprotan. Zalo so ga visoko cenili tudi slednji. Njegova srčna kultura se je izražala v vsem njegovem dejanju in nehanju. Svelovnona-
zorno je bil odločen pristaš krščanskih načel, po katerih je tudi živel. Tudi letos se je udeležil duhovnih vaj, čeravno bi mu telesno bolj prijalo iti v toplice. Tudi drugih katoliških prireditev se je redno udeleževal. Svojim prijateljem je bil srčno vdan. Rad je bil nedolžno vesel, le tu pa tam ga je obšla čudna tegoba, posledica glodajoče bolezni. A upali smo, da bo tudi to premagal, pa |e Previdnost božja ukrenila drugače.
Nenadna smrt je hudo zadela njegovo družino in številne prijatelje. Tolaži pa nas upanje, da je dobri Rudi za svoje delo in lepo življenje bogato poplačan pri Bogu. ker je Vanj veroval, upal in ga ljubil. Pokoj njegovi plemeniti duši!
Prvo koledarsko leto, ki ga je Ljubljana vsega prebila v znamenju evropske vojne, ki je prav v tem letu divjala na tako različnih bojiščih; se bliža svojemu koncu. Čeprav jc bila naša domovina obvarovana vojnih grozot, so se vendar tudi nad nami znesle številne neprijetne posledice vojnega spopada v Evropi. Morda najbolj občutljiva posledica je draginja, ki je zlasti v drugi polovici leta hudo narasla. V znamenju draginje je bila tudi letošnja zasebna gradbena delavnost v Ljubljani, ki je prav lansko leto dosegla tako redek rekord, kakor ga Ljubljana ni dosegla v najbolj ugodnih letih konjunkture.
Lani je na jesen izbruhnila evropska vojna in mnogi so na jesen začeli z zidavo stanovanjskih hiš, da bi tako naložili v nepremičnine svoje prihranke. Prestrašili so se zlasti mali ljudje, ki so morda dolga desetletja zlagali dinarje in tako nabirali železno rezervo za huda leta, če morda pridejo, prav gotovo pa za stara leta, ki se jih vsak boji. Zato je bilo lani pograjenih v Ljubljani 173 novih stanovanjskih hiš s skupno 602 stanovanjema. Te stanovanjske hiše so veljale vsega skupaj 46 milijonov in pol. Leto 1940 pa je bilo mnogo manj podjetno. Videti je bilo, da so se denarne zaloge že izčrpale. Kljub temu pa so prav mali ljudje šc živahno skušali graditi majhne stanovanjske hiše. To vnemo pa je v najhujši meri udu-šila v drugi polovici leta draginja, ki je začela z naglico naraščati in ki je prevrgla marsikomu proračune. Grdabena delavnost ni zastala le v državnih zgradbah, ampak tudi v zasebni gradbeni podjetnosti, prav .zato, ker gradbeni podjetniki niso več mogli reči za toliko in toliko postavimo hišo. Ponudbe podjetnikov so postale pogojne in so se začele le še s: če sc ne bodo zvišale mezde, če se ne bo podražilo gradivo, če bomo dobili železo in če, če, če kaj drugega ne pride vmes.
Vsem tem neprijetnim razmeram odgovarja tudi uspeh gradbene delavnosti v Ljubljani v letu 1940. Vsega skupaj je bilo v Ljubljani dograjenih do božiča v 1. 1940 113 stanovanjskih hiš. Te so
Važen sestanek županov:
Preskrba Slovenije s hrano
Ljubljana, 28. dec.
Danes je bi! v Ljubljani važen sestanek županov bivše ljubljanske oblasti, katerega je sklicala Županska zveza z namenom, da se župani točno seznanijo s stanjem glede prehrane, kakor tudi da se seznanijo s predpisi, ki naj v bodoče zagotove Sloveniji nemoteno in dovoljno dobavo najpotrebnejših življenjskih potrebščin. Sestanek je bil v dvorani Rokodelskega doma in se ga je udeležilo 152 županov.
Takoj po otvoritvi sestanka je predsednik Županske zveze g. Novak pozdravil novega predsednika senatorja dr. Kulovca in predsednika »Prevoda« ministra n. r. Snoja.
Nato so se zbrani župani poklonili spominu umrlega voditelja dr. Antona Korošca. Predsednik Novak N. se je v daljšem govoru spomnil njegovih zaslug, prisotni župani pa so k sklepu zaklicali trikrat: slava.
Potem je povzel besedo novi predsednik, se-
nator dr. Kulovec, ki je zbrane župane kot predstavnik slovenskega ljudstva pozval k složnemu in vestnemu delu za narod. Njegov nagovor so prisotni vzeli na znanje z dolgotrajnim odobravanjem.
Nad 2 uri trajajoč referat o prehrani Slovenije je nalo podal predsednik »Prevoda« g. Snoj. Nazorno in zanimivo kakor tudi stvarno je prikazal celotno sliko o prehrani Slovenije, o tem, kar se je že napravilo in kar se še bo. K sklepu je zbrane župane pozval, da posvete vse svoje sile zdaj ravno vprašanju prehrane, ki je gotovo danes najbolj pereče. Izčrpni referat so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Razvila se je živahna debala, med katero je dajal predsednik Prevoda razna pojasnila, navodila in nasvete.
Potem so zbrani župani sprjeli resolucijo glede uvedbe nove socialne davščine in podpiranja bednih, nato pa so obravnavali šc razne druge občinske zadeve. Sestanek, ki se je začel ob 10, je predsednik Nande Novak zaključil ob 1 popoldne.
Novomalniki ljubljanske škofije. (Datum pomeni dan nove maie.) I. ▼ r • l a! Križa) Janez, Zagorje ob Savi, 26. dec. — Malovrh France, Polhov Gradec, 29. dcc. — Femc Boris, Tržič, 29. dec. (Dr. Janez Kra-ljii, spiritual.) — ŠkerlaVaj Bogumil, Ljubljana, Sv. Peter, 26. dec. — Pogorelec Anton. 22. dec. — Šinkar Anton, Selca nad Školjo Loko, 29. dec. U. vrsta od leve na desno: Tomazin Ludvik, Naklo, 26. dec. — Pezdir France, Brezovica ri Ljubljani, 29. dec. — Grčman Anton, Višnja gora, 29. decembra. Urbanč Janez, Leskovec pri rtkem, 29. dec. — Bratulič Viktor, Ljubljana, Sv. Ciril in Metod, 26. decembra. — Svete Jernej, Prescrje, 29. dec. — Kapii Stanislav, Semič, 26. dec.
imele skupno 354 stanovanj. Med temi je bilo 45 hiš z enim samim stanovanjem, 68 pa z več stanovanji. Da so zidali tudi letos v veliki meri le mali ljudje, lepo dokazuje razpored hiš po nadstropjih. Tako je bilo pritličnih hiš zgrajenih 29, enonadstropnih 70, dvonadstropnih 6, trinadstrop-nih 7 in ena štirinadstropna. Večina pritličnih stavb ima po eno samo stanovanje. Druge hiše imajo v splošnem po več stanovanj. Zgrajenih je bilo sicer nekaj enonadstropnih vil, vendar v veliki meri prevladujejo take enonadstropne hiše, ki ima|o po tri stanovanja. Pri takih hišah je večinoma izkoriščeno podstrešje za podstrešno stanovanje. Včasih pa je tudi del kleti preurejrn v kletno stanovanje.
PK
354 stanovanj
Vsega skupaj je bilo pridobljenih v letošnjem letu zgrajenih stavbah 290 malih stanovanj in 64 velikih stanovanj. Vsa mala stanovanja sc dele v 146 enosobnili stanovanj in 144 dvosobnih stanovanj. Velika stanovanja se dele v 38 stanovanj s tremi sobami, 16 stanovnj s štirimi sobami, 5 stanovanj s pet sobami, 1 stanovanje s šest sobami in tri samska stanovanja. Značilno je, da pri tem v vseh hišah ni bila zgrajena niti ena stanovanjska kuhinja, kar dokazuje, da se vsi hišni posestniki izogibljejo nehigienskih in nesocialnih stanovanjskih kuhinj. V celoti je bilo v teh stanovanjih zgrajenih vsega skupaj 351 kuhinj. Zanimivo pa je, da na vseh teh novih hišah in pri vseh novih stanovanjih najdemo le 103 kabinete in 71 sob za služkinje. Nasprotno pa je število kopalnic dokaz, da je vsak posestnik danes že mišljenja, da spada kopalnica v stanovanje kot nekaj samo ob sebi umevnega. V 354 stanovanjih je bilo namreč postavljenih 231 kopalnih, kar pomeni, da dobiva dve tretjini stanovanj že svoje kopalnice. Stanovanjske hiše so dalje tudi v veliki meri opremljene s sodobnimi pralnicami. Tako je v vseh stanovanjskih hišah bilo zgrajenih 98 pralnic. Da novi hišni lastniki letošnjega leta niso posebno bogati, pa zanimivo pojasnjuje število garaž, ki so bile zgrajene v teh stanovanjskih hišah. Vsega skupaj so bile zgrajene le štiri.
Letošnja gradbena delavnost je vveliki meri bila usmerjena na zunanji okoliš mesta. Vile in hiše so rasle tudi letos v pretežni večini v tistem delu mesta, ki zadnja leta najbolj živahno napreduje. Ljubljana se je čisto zares začela širiti proti severu. Zato je gradbena delavnost izrabila še razmeroma cenena 6tavbišča v smeri proti Ježici in Št. Vidu. Posebno ugodno je bilo za stavbne gospodarje to, da so na Ljubljanskem polju imeli tako tekoč vedno na zemljišču samem dovolj gramoza, kar je graditev še pocenilo. Vsega skupaj je bilo s stanovanjskimi hišami zazidanih 13.600 kva. metrov stavbišč, zazidana poslopja pa imajo kubaturo 137.000 m*. Graditev vseh teh stanovanjskih hiš pa je bila ocenjena na 24 milij. din, kar je skoraj polovico manj, kakor v letu 1939, ko je zasebna gradbena delavnost znzidala v stanovanjske hiše 47 milij. din. Ce upoštevamo, da je diuga polovica letošnjega leta bila prizadeta tudi po draginji, potem lahko sklepamo, da je vrednost letos zgrajenih stanovanjskih hiš več kot za polovico manjša od stanovanjskih hiš, zgrajenih v letu 19'9.
Prezidave
V letošnjem letu je bilo tudi več prezidav, s katerimi je bilo pridobljeno vsega skupaj 28 malih stanovanj. Pri tem so vračunani tudi stanovanjski prizidki. V celoti so te prezidave in prizidave dale 88 novih sob z 29 novimi kuhinjami. Novih kopalnic pa je bilo na ta način urejenih 33. Če upoštevamo torej še prizidave in prezidave, potem je Ljubljana pridobila v letošnjem letu 381 stanovanj. Prizidave in prezidave same so veljale dva milij. in pol dinarjev in je torej v celoti šlo za stanovanjsko gradbeno delavnost 26.5 milij. din.
Gospodarske zgradbe
Poglavje zase so gospodarske zgradbe, ki nam dajejo popolnoma drugo sliko. Novih gospodarskih zgradb je bilo letos izpeljanih 25, poleg tega ie bilo zgrajenih 31 gospodarskih prizidkov in izvršenih 22 gospodarskih prezidav v skupni vrednosti 2,500.000 din. Gospodarske zgradbe so v letu 1939 zahtevale skoraj 15 milij. din. Veliki padec gradbene delavnosti pri gospodarskih zgradbah že jasno kaže na krizo, ki se začenja zaradi naraščajoče draginje. Gospodarske zgradbe so bile večinoma izvršene v sredini mesta. Veliko število teh zgradb odpade na ograje, dalje je bilo urejenih 14 trgovin in 26 pisarn ter 41 skladišč. Skup-on število prostorov, ki so bili pridobljeni pri gospodarskih zgradbah pa znaša 237.
Če torej pogledamo gradbeno bilanco za leto 1940 in upoštevamo še javne zgradbe, ki jih pa letos ni bilo veliko v Ljubljani, lahko rečemo, da je bilo v Ljubljani letos zazidanih vsega skupaj okrog 40 milij. din, kar je v primeri z lanskim letom, ko fe bilo zazidanih okrog 90 milij. dinarjev, komaj polovica. V tem znamenju padanja gradbeni delavnosti bo prav gotovo tudi prihodnje leto, ki nam vsaj v tem pogledu ne obeta nič dobrega Dal Bog. da bi bila to tudi najhujša posledica nesrečne vojne, ki divja v Evropi,
2Koi W »uMoce
Ne zamudite!	Netamudlle! KINO UNION
Samo Se danes si lahko ogledate odlični pevski «lm -p c [ e j 0 „ 22-2i
Koledar
Nedelja, 29. dec.: Nedelja po Božiču. Tomaž, škof.
Ponedeljek, 30. dec.: Evgenij, škof; Liberij, škof; Nicefor.
Torek, 31. dec.: Silvester, papež; Melanija.
Novi grobovi
+ V ljubljanski bolnišnici je umrl orožniški narednik v p. g. Matija Seršen. Bil je vzoren katoliški mož, kremenitega značaja in splošno zelo priljubljne Naj mu sveti večna luči Žalujoče naj tolaži ljubi Bogi
-f- V Št. Vidu nad Ljubljano je mirno v Gospodu zaspal g Valentin Korošec, posestnik in pekovski mojster. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 9 dopoldne na župnijskem pokopališču v Št. Vidu.
-J- V Ljubljani je umrla gospa Štefanija Ličar
roj. Jamnik. soproga zemljemerskega svetnika banske uprave. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne z Zal, kapela sv Marije, k Sv. Križu.
+ V Namršlju je umrl gospod Ervin pl. Ada-movlch, računovodja uprave Auerspergovega ve-leposestva »Turjak.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Naročnike »Siovenčevega koledarja«
prosimo, da nekoliko potrpe, le koledarja
še niso prejeli, ker moramo razposlati iez
30.000 izvodou.
Osebne novice Odlikovanje madžarskega Pen-kluba slovenskim književnikom
Madžarski PEN-klub v Budimpešti podeljuje vsako leto odklikovanja inozemskim književnikom, ki so si pridobili zasluge za spoznavanje madžarskih kulturnih vrednot. Letos je PEN-klub na svoji seji 13. t. m podelil odlikovanje slovenskima prevajalcema Madachove Tragedije človeka g. dr. Tinetu Debcljaku in prof. Vilku Novaku. Madžarski listi pišejo mnogo o tem ter poudarjajo ob tej priliki samobitnost slovenske kulture v jugoslovanski državni skupnosti, ki jo je priznal madžarski PEN-klub s tem, da je podobno odlikovanje podelil tudi prevajalcu Tragedije človeka v srbščino dr. S. Stefanoviču, kajti po zravilih lahko odlikuje le po eno delo v vsakem narodu (ne državi). Tudi so madžarski literarni krogi polni hvale o slovenski knjižni kulturi, ki se je izkazala tudi v tem primeru ene najlepših izdaj Madachove dramatske pesnitve. Odlikovancema, našemu uredniškemu tovarišu in odličnemu pospeševalcu madžarskii, kulturnih stikov v našem listu, k lepemu kulturnemu priznanju naše iskrene čestitke.
= Obče priljubljeni in po širni Sloveniji mani p. Alfonz Svet, minoritski župnik v Ptuju, je nevarno zbolel. Priporočamo ga vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem v molitev.
= Odlikovanje. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevski namestniki na predlog ministra pro-svete z ukazom od 9. decembra 1940 odlikovali: z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje: dr. Karla Capudra, ravnatelja gimnazije v Ljubljani, Mirka Biten^a, profesorja gimnazije v Celju; z redom sv. Save 4 stopnje so odlikovani: dr. Rudolf llanželič, profesor gimnazije v Celju, dr. Joža Jeraj, profesor bogoslovja v Mariboru, dr. Gregor Žerjav, stolni kanonik v Ljubljani, inž. Albin Ne-fima, magistralni uradnik v Ljubljani, Slavko Tršiiiar, privatni uradnik v Ljubljani, Valentin Oblak, župnik v Preski; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Franc Sekolec, novinar iz Maribora; z redom sv. Save V. stopnje: Slavko Zupan, profesor gimnazije v Celju, Tone Klasinc, profesor gimnazije v Mariboru, Jože Pavlič, banski računski Inšpektor v Novem mestu, inž. Anton Matičič, banovinski uradnik v Novem mestu, Vinko Guna, upravitelj šole v Zagorju, Janez Krvina, privatni uradnik v Ljubljani, Ivan Lah, aranžer iz Celja, Jože Jonke, urar iz Ljubljane, Franc Jemec, strojnik v Ljubljani, Mirko Geratič, uradnik v Mariboru, dr. Jože Žitnik, zdravnik v Mariboru, Jože Vovk, kaplan v Kranju, inž. Anton Tepež iz Doba, Anton Gradišek, bančni uslužbenec v Ljubljani, Stane Savinšek, zobotehnik na Jesenicah, Miha Zalokar, dimnikarski mojster v Radovljici, Franc Pečar, kaplan iz Ljutomera, Franc Ažman, privatni uradnik na Jesenicah.
= Promoviran je bil v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva g. Herbert VVutli iz Ljubljane. Čestitamo I
—	Na praznik sv. Štefana sta se poročila v
kapelici pri sv. Jožefu gdč. Jožica Tomažič, uradnica Prosvetne zveze, in g. Milan Modic, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Novoporočen-cema želimo obilo sreče in božjega blagoslova I
= Poročila sta se v nedeljo, 22. decembra, v Mariboru gosp. prof. Blaž Tomaševič in ga. prof. Hedi Dergančeva, hčerka pok. primarija dr. Fr. Derganca. — Iskreno čestitamo!
= Poročila sia se g. Lado Koželj, polit.-upravni uradnik, i.n gdč. Vera S ti pano vi č. Obilo sreče in božjega blagoslova 1
V bolll za FVOjin 31 zob uporabljajte
zdravilno pasto PARADENTIN za masiranj zobne dlesni in čiščente zob. Pasla Paradentin izredno razkuži usta, utriuie majave zobe in preprečuje lahko krvavenje dlesni. Dobi se v dregeriji Gregorič, Ljubljana, po 16 din. — Glavno skladišče: Laboratorij >Vis-Vitc, Zagreb, Langov trg 8.
—	Namesto venca na grob našega voditelja dr. Antona Korošca je daroval dr. Jovan Božič, advokat v Osijeku, 300 din za reveže župnije Begunje pri Lescah.
—	Namesto venca na grob blagopokojnega g. dr. Antona Korošca je darovala ga. Josipina Viktorija Zipkin 500 din za revno šolsko mladino v Gornjem gradu kot božičnico.
—	V počastitev spomina blagopokojnega dr. Antona Korošca je daroval 300 din v podporo prekmurskim akademikom Podpornemu ioridu SKAD »Zavednosti g. Franc Casar, tajnik JRZ v Ljubljani.
—	Ustanavljajte in podpirajte šolske kuhinje.
Na naš zadnji apel v zvezi z razpisom pok. prosvetnega ministra dr. Antona Korošca je daroval g. prof. A. Kopylov iz Ljubljane 50 din za šolske kuhinje. Najlepša hvala! — Unija za zaščito otrok, Ljubljana Aleksandrova 4 (ček. rač. 13.882).
—	Polhngrajsko učiteljstvo se v imenu revne šolske mladine vsem onim, ki so s svojimi velikodušnimi darovi omogočili prireditev tamošnje božičnice, najtopleje zahvaljuje. Posebno zahvalo dolguje predvsem kr. banski upravi ter tvrdkam V. Meden, A. Žibert, V. Breznik in Fabiani-Jurjevec.
T R AVIATA
Brez dvoma vam bo žal, če boste zamudili to zadnio priložnost priletnega užitka nesmrtne glasbe Giuseppe Verdija v zvezi z neprekosijivo odlično pevko MARIJO CEBOTARI.
PREDSTAVE: ob 10.30 dopoldne pri znižanih cenah in popoldne ob 15., 17., 19. in 21. uri!
Matineja danes ob 10.30 po znižanih cenah
Tarantela
razkošna filmska opereta z JEANETT0 Mae D0NALD0V0 KINO SLOOA, tel. 27-30
Samo še danes in jutri zabavne pustolovščine popularnega
Andy Hartv - detektiv
MICKEY ROONEJA v filmu
Najnovejše neprilike mladega Andyja s 8 ljubkimi deklicami nudijo vsakemu gledalcu 2 uri prisrčne zabave in veselega razpoloženja	Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri
—	Privilegirana agrarna banka, podružnica v Ljubljani, v torek, dne 3i. decembra zaradi letnega zaključka ne bo poslovala za stranke.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznib strupov.
UP.'32364 :W18-I*C
Ljubljana, 29. decembra
Gledališče
Drama: Nedelja, 29 dec. ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto. — Torek, 31. dec. ob 21: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sreda, 1. jan. ob 15: »Ugrabljene Sabinke«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven Znižane cene.
Opera: Nedelja, 29. dec. ob 15: »Angel i avtom«. Mladinska opereta. Izven, Ob 20: »Friderika«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Znižane cene. — Ponedeljek, 30. dec : Zaprto. — Torek, 31. dec. ob 21: »Grof Luksemburški«. Iz.
Rokodelski oder
Danes popoldne ob 5 uprizori igralgska družina v Rokodelskem domu eno najboljših božičnih iger »Peterčkove poslednje sanje«. Igro je spisal Pavle Golia. Igra se posebno dlikuje z značilnim mešanjem mitologije božične noči in resničnega življenja ubogega Peterčka. Občinstvo vabimo, da se te predstave v Rokodelskem domu udeleži polnoštevilno. Predprodaja vstopnic je danes dopoldne od 10—12 v pisarni Rokodelskega doma, Ko-
— V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine od 28 t. m. je objavljen »Ukaz o postavitvi ministra dr. Kreka Mihe za namestnika ministra za prosveto«, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kr. Jugoslavije«, I menskega ulica 12, I. nadstropje, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini«, »Določbe za posle stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil in odobravanje prometa z zdravili kakor tudi za posle odbora za biološke proizvode«, »Dopolnitev pravilnika o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje«, »Razširitev kontrole zalog po uredbi o kontroli zalog blaga«, »Obrazci prijav za prijavljanje proizvodnje, prometa in zalog kontroliranega blaga«, »Popravek naredbe o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga«, »Tarifna lestvica delavcev v mizarski stroki«, »Odredba o prometu z moko in kruhom v dravski banovini« in »Odločba o maksimiranju cen za loj«.
Plenarna seia glavnega odbora Kmečke zveze
Po končanem zasedanju Kmetijke zbornice, ki je bila v soboto, 21. t. m., so se zbrali preteklo nedeljo k širši seji člani glavnega odbora Kmečke zveze, ki zastopajo po6amezne okraje. Udeležba je bila polnoštevilna.
Pred sejo so se udeležili vsi odborniki ko-memoracije za pokojnim dr. Antonom Korošcem, ki je bila na njegovem grobu na Navju. Po molitvi je načelnik g. Brodar počastil spomin velikega prijatelja kmečkega stanu s kratkim nagovorom, v katerem je podčrtal njegove zasluge za dobro slovenskega kmeta. Vsi navzoči so nato vzkliknili pokojniku trikrat »Slava«.
Ob otvoritvi seje se je g. Brodar ponovno spomnil dr. Korošca, tokrat njegovega dela za Kmečko zvezo. Poudaril je, da je bil dr. Korošec prvi ustanovitelj Kmečke zveze, da se je za njen razvoj vedno zanimal, pomagal pri njenem delu in se trudil udejstviti načrte, ki mu jih je Kmečka zveza pošiljala. Svojo ljubezen do kmečke stanovske organizacije je kazal vedno in z veseljem prevzel botrstvo zastavi, ki je bila blagoslovljena ob priliki prvega tabora na Brezjah 1. 1938. — Kadarkoli je mogel, se je udeležil zborovanj Kmečke zveze, navduševal kmete in jih pozival na složno delo. Sam, dasi politični predstavnik, je izjavljal, da mora ostali Kmečka zveza nepolitična organizacija, ker bo na la način mogla res izvršiti svoj program. Marsikatero akcijo je tudi materialno podprl. Kmečka zveza in po njej ves kmečki stan bosta ohranila velikemu dobrotniku trajno hvaležnost s tem, da bosta hodila po smernicah, katere je dr. Korošec začrtal v dobro kmečkega stanu.
V	smislu sklepa eksekutive je g. načelnik nato predlagal, da ustanovi Kmečka zveza sklad dr. Korošca, iz katerega so bosta vsako loto podpirala dva najsiromašnejša kmečka fanta, ki se bosla odločila za učiteljski poklic. Vzdrževala so bosta v nčiteljiščniškem konviktu, in sicer eden v Mariboru, drugi v Ljubljani. S to ustanovo se bo začelo s prihodnjim šolskim letom. Predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem.
V	uvodnem nagovoru je g. načelnik omenil, da se vrši plenarna seja prav na dan petletnice ustanovitve odnosno poživitve Kmečke zveze. Na kratko je orisal zgodovino Kmečke zveze, njeno vlogo v javnem življenju, ki je bila prav v zadnjem času zelo vidna in važna. Zahvalil se ie vsem sodelavcem za delo ln iili prosil še za Izdatnejšo pomoč. Velika je naloga Kmečke zveze
in mnogo načrtov si je zastavila. Dosegla jih bo, če bodo vsi člani sodelovali a pravim ognjem in razumevanjem.
Pozdravil je nato izvolitev ministra dr. Ku-lovca za predsednika banovinskega odbora JRZ in omenil, da je bil dr. Korošec član in agilni odbornik Kmečke zveze. Kot dober poznavalec kmečkih težav in navdušen borec za kmečko pravice, se bo tudi na položaju, ki mu je zaupan, trudil, da bo dosegel za kmečki stan čimveč koristi.
Sledilo je nato predsedstveno poročilo, ki ga je podal tajnik g Finec. Iz obširnega poročila je omeniti, da je imela organizacija zaradi številnih v poklicev na orožne vaje precej težav, da pa je vendarle napredovala in svoje podružnice ustanovila skoraj v vseh občinah. Pazila je na delo krajevnih edinic, dajla jim je smernice in zahtevala od njih strumno delo. Vodstvo se je zanimalo za vsa vprašnja, ki zadevajo kmeta in pravočasno posredovalo. Nešteto akcij je vodila in mnoge so bile ugodno zaključene: Ustanovila je svojo posojilnico, ki se dobro razvija, dosegla je reorganizacijo blagovnega zadružništva, z uspehom je sodelovala pri uresničitvi načrta o Učiteliiščniških domovih, ki je eedaj zagotovljen tudi v Mariboru, sodelovala pri organizaciji proizvodnje živine za izvoz, pri dopolnilnih volitvah v Kmetijsko zbornico, nabavljala je svojim članom po ugodnih cenah sadna drevesca, umetna gnojila itd., prirejala tečaje, opozarjala svoje člane na gospodarsko ravnanje v sedanjem času itd. Izdala je dve brošuri in koledar, v »Vestniku«, prilogi »Orača«, pa je dajala svojim članom organizacijska navodila. Delala je za spremembo lovskega zakona, zakona o ljudskih šolah in poslala tudi svoje predloge.
Podano ie bilo nato poročilo o listu »Orač«, o »Posojilnici Kmečke zveze«, o delovanju »Gospodarske zveze« in o Mladinski kmečki zvezi. Pri debati, ki je sledila po vseh poročilih, so se oglašali zastopniki okrajem, tolmačili delo svojih edinic in dali novih navodil za vodstvo
Končno so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Občni zbor delgatov bo v nedeljo 26. januarja 1941 v Ljubljani ob 9 dopoldne v frančiškanski dvorani Po občnem zboru se bodo vsi delegati v sprevodu udeležili svečanosti na grobu pokojnega dr. Korošca.
2.	Tabor celokupne organizacije bo prihodnje leto v Novem mestu
9. Članarina bo »nnSnla za prihodnje leto 10 dinarjev od vsake kmečke hiše.
Pri afekdll želodca fn irev v začetnem stadiju
zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria
— Izšel fe 2. zvezek »Mladinskega odra«, ki
vsebuje dve uspeli igri z moškimi vlogami. Prva je Charlierova tridejanka »Iz teme k luči«, ki je žela v Belgiji in na Francoskem ogromen uspeh; druga pa je Brochetova enodejanka »Trije hlebi v božjih rokah« — preprosta pa ginljiva zgodba. — Tretji zvezek, ki izide takoj po Novem letu, prinese dve originalni igri s. Darine, ki bosta nadvse dobrodošli dekliškim odrom. Naročila sprejema Mladinska založba, Ljubljana, Stari trg 30.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
— Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheuro i r- i. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Union.
56 knjig je 45 din
Te dni je vzbudil pozornost velik inserat v belgrajski »Politiki«, ki je ponujal zbrana dela Dostojevskega v srbohrvaškem jeziku, tiskana v cirilici in latinici, skupaj v 56 velikih knjigah. Inserat je ponujal vse te knjige, torej kompletno zbirko, za celih 45 din in je razlagaj to izredno nizko ceno na ta način, da se mora založnik prav hitro in brezpogojno izseliti iz Jugoslavije. Zato ponuja svoje doslej še nerazprodane knjižne zbirke po tako nizki ceni. Čeprav je prodajna cena za vseh 56 knjig znašala svojčas 1350 din in so znašali samo tiskarniški stroški okrog 950 din. Inserat je zahteval pošiljanje denarja v naprej in odklanjal celo pošiljanje po povzetju. Kot razpoši-ljalec je bila označena uprava »Metamorfoze«, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 12. Čekovni račun pa je imel štev. 15.722. Inserat je med inteligenco v Srbiji in na jugu naše države vzbudil veliko pozornost in so se začeli zasebniki in oblasti ter tudi ljubljanska policija zanimati za to ponudbo, ki je bila nadvse sumljiva. Ljubljanska policija je na opozorilo iz Belgrada in na opozorilo upra ve policije v Novem Sadu takoj vtaknila lastnika »Metamorfoze« pod ključ. Je to mlajši človek, doma iz južnih krajev naše države. Policija je ugotovila, da je doslej kasiral že velike zneske na račun svojega izrednega inserata. Imel je kar tri tekoče račune pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Poleg te velike knjižne kupčije se je pečal tudi z zalaganjem tn razpošiljanjem majhnih brošuric, ki so že mejile na pornografijo, ali pa računale na naivnost kupcev. Taka je bila na primer bro-šurica: »Leksikon ženske lepote«. Ljubljanska policija je s prevejanim tičem imela opravka že večkrat in je bil predlanskim izgnan za tri leta iz Ljubljane. Po protekciji neke zasebne ivrdke, ki ga je vzela v službo, pa je zopet prišel v Ljubljano. Epilog te čedne knjižne založbe ho seveda pri sodišču. Potrebna pa bo dolga preiskava, ker prejema policija na kupe prijav. Prijav bo seveda še vedno več, kakor hitro bodo zvedeli za resnico vsi, ki so denar po pošti že poslali. Tudi v Ljubljani so nekateri inserat opazili in hoteli osebno kupiti knjige. Seveda v hiši, ki ie bila označena v inseratu. uprave »Metamorfoze« niso našli. Sedaj na je »Metamorfoza« doživela pravo metamorfozo, ki bo za dolgo preprečila podobne podvige.
Radio Ljubljana
Nedelja, 29. decembra: 8.00 Jutranji pozdrav. 8.15 Veseli godci. 9.00 Napovedi in poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor (g. prior Valerijan Učak). 10.00 Nekaj naših pesmic (plošče). 10.30 Rad. sal. orkester (K. Petrič). 11.15 Balalajke, mandoline (plošče). 11.45 Pevski zbor »Cankar«. 12.30 Objave. 13.00 Napovedi. 13.02 V Leharjevem času. Koncert operetne glasbe. (Sodelujejo: gdč. Ljudmila Polajnarjeva, g. Ado Dariam in Rad. ork. Dirigira D. M. Šijanec.) 17.00 O gozdarstvu. 17.30 Tamburaškl septet in
g__________
kvartet Fantje na vasi. 19.00 Napovedi, poročila, objave. 19.30 Slovenska ura: Klavirski koncert (ga. Marta Osterc-Valjalo).Iz svojih pesmi bere g. Jože Pogačnik. 20.30 Silvestrov! zvonovi, zvočna igra. Po povesti Ch. Dickensa priredil inž. I. Pen-gov. (Izvajajo člani Radijske igralske družine, vodi inž. Ivan Pengov.) 22.00 Napovedi, poročila. 22.15 Večerni spored Rad. ork. — Konec ob 23.
Ponedeljek, 30. decembra: 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00 Slike iz Rima (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13.00 Napovedi. 13.02 Domači trio. 14.00 Poročila, objave. 17.30 Šramel »Škrjanček« 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr, Anton Brecelj). 18.30 Plošče 18.40 Prote-stantovska doba med Slovenci (gosp. prof. Simon Lenarčič). 19.00 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nacionalna ura. 19.50 Hudomušnosti (g Fr. Lipah). 20.00 Rezervirano za prenos. 21.30 Preženimo skrbi (plošče). 22.00 Napovedi, poročila. — Konec ob 20,20.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo v 2!eleni jami vas vabi danes popoldne ob 5 v dvorano Zavetišča na krasni božični misterij »Henrik, gobavi viteze. — Pridite I
Tudi letos bo Irunčišknnska prosveta na Sil-vestrovo razvedrila svoje prijatelje. Videli boste nad vse zabavno burko »Trojčki« in posegli v fa-kirske tajne, v katere vas bo popeljal g. Pust pod naslovom »čire-čare«. Začetek ob 9 zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice v predprodaji na Sil-vestrovo ves dan pri blagajni.
Peterčkove poslednje sanje igrajo na Novo leto v deškem vzgajališču na Selu mladinci z Rakovnika. Začetek ob 17. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri vratarju na Selu. Telefon 36-09.
Poselska zveza v Ljubljani vas vljudno vabi na »božičnico«, ki je priredi v nedeljo, dne 5. januarja s sledečim sporedom: 1. Zjutraj ob 6 v stolnici sv. maša s skupnim sv. obhajilom. 2. Popoldne ob 5 v frančiškanski dvorani igra »Križev pot slovenskega dekleta«. Igra vam pokaže vso plemenitost dobre služkinje. Vsi iskreno vabljeni, služkinje pa povabite tudi družine, pri katerih sta zaposlene. Vstopnice se bodo prodajale po običajnih cenah od 2. januarja dalje v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Na dan prireditve pa od 10—12 in od 14—17 pri blagajni pred dvorano. — Odbor.
»Nizki rej« je naslov Tomčevi orkestralni suiti, ki jo bo pod Šijančevo taktirko izvajal jutri v »Unionu« orkester Ljubljanske filharmonije. V skladbi so uporabljeni koroški narodni napevi. — Z »Rapsodičnim kolom* se je Bernard uvrstil med najzanimivejše slovenske skladatelje — delo bo krstil Samo Hubad, ki nastopi ob tej priliki kot vreden naslednik svojega očeta prvič kot orkestralni dirigent pred širšo javnost. Lajovčevo najnovejšo skladbo, Osterca in svojo Vizijo pa nam bo tolmačil Mito Žebre. Koncert priredi UJMA, ki je pri svojem klavirskem in komornem koncertu zbrala najboljše slovenske reproduktivne umetnike in poskrbela tudi pri tem koncertu za nadpovprečno število skušenj. Vstopnice in sporedi v Ma........
latični knjigarni.
Kino
Kino ViČ predvaja danes ob 4, 6, in 8 uri zvečer monumentalni velefihn »Luč v megli«. V glavni vlogi Errol Flynn. Za dodatek predvajamo zopet najnovejši Foxov zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; v nedeljo: m. Leustek, Resljeva cesta 1; mr Bahovec Kongresni trg 12, in mr Komotar, Vič Tržaška cesta; v ponedeljek: dr, Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 63, in sar. GartuSs Moste, Zaloška cesta.

Nalivno pero zacei.6 življenje
v
Lepa slovesnost v Štepanji vasi
Blagoslovitev konj pred cerkvijo v Štepanji vasi na praznik svetega Štefana.
2,e od nekdaj je bila v Ljubljani navada, da so
ljubljanski vozniki in izvoščki na Štefanovo obhajali lepo slovesnost. Proslavili so sv. Štefana, patrona voznikov, konjerejcev in jezdecev na ta način, da so na Štefanovo navadno v lepih sprevodih, pri katerih so bili konji okrašeni, krenili v Štepanjo vas, kjer so se udeležili v cerkvi maše in potem blagoslovitve konj in vozil. Moderni čas, ki je pregnal z ljubljanskih cest izvoščke in številne konjske vprege prevoznikov, bi bil kmalu povzročil, da bi ta lepa navada popolnoma izginila. Zadnja leta sem so se le še redki ljubitelji konj spominjali tega praznika in se odpeljali na Štefanovo v Štepanjo vas.
Letos pa so se na ta tradicionalni praznik zavetnika konjerejcev, voznikov in ljubiteljev konj zbrali v Štepanji vasi številni ljubljanski lastniki konj, ki so se kljub hudemu mrazu pripeljali z vseh strani na slovesnost. Veselo so cingljali zvončki sani, ki so jih vlekli iskri konjiči proti Štepanji vasi, medtem ko je voznikom zaradi mraza raslo na brkih, obrvih in trepalnicah dolgo ivje. Tudi konji so prihiteli v Štepanjo vas z grivami, ki so bile kar posrebrene s samim ivjem. Točno ob 8 se je napolnila cerkev v Štepanji vasi. Poleg domačinov je bil navzoč tudi predsednik ljubljanskega Kola vozačev in jahačev, poveljnik topništva dravske divizijske oblasti, general Ferdo Janei, dalje svetnik dr. J. Kovaiič in številni drugi odborniki. Med ljubitelji lepih konj omenjamo gg. Vrrovška, Krušiia, Kocjana, Polajnarja, Kodclo, inž. J. Oblaka ter policijskega nadzornika lluda-Icsa, ki je pripeljal tudi oddelek policijske konjenice. Mašo je daroval g. kanonik dr. Zupan, medtem ko so pevci ob spremljevanju orkestra nadvse lepo spremljali najsvetejšo daritev. Po evangeliju je imel dr. Zupan lep cerkven govor, v katerem je poudaril, da so že v davnem srednjem veku začeli častiti sv. Štefana za patrona konj, za zaščitnika konjerejcev, konjskih hlapcev, voznikov in izvoščkov. Tudi med našim narodom se je ukore-
ninilo češčenje sv. Štefana, ki je bilo pred časi še vse slovesnejše kot je danes. Kako je slovenski kmečki človek častil sv. Štefana, najlepše dokazujejo slovenske cerkve, posvečene sv. Štefanu. Takih cerkva ima samo ljubljanska škofija 29, od tega jih je šest farnih. Način češčenja je bil v bistvu vedno tak, kakršen se je ohranil pri nas. Cerkveno darovanje, pri katerem ponekod še vedno nosijo lesene ali voščene konjičke, ter blagoslov konj po maši. V zvezi z blagoslovom konj se je razvilo tudi raznovrstno jahanje na okrašenih konjih. Jahali so navadno okrog cerkve. Zvesti starodavni tradiciji našega naroda so tudi ljubljanski konjerejci in ljubitelji konj prišli počastit patrona konj, sv. Štefana. Pripeljali so svoje konje blagoslovit pač zato, ker želijo, da naj sv. Štefan varuje njihove konje, in tudi zato, ker je češčenje sv. Štefana kot patrona konj zatrditev velike resnice, da tudi v gospodarstvu, tudi v kmetijstvu, tudi pri živinoreji in konjereji ne zavisi vse samo od človeškega snovanja. Je Nekdo — absolutni vladar sveta — ki kot prvi vzrok ravna po vsem vesoljstvu. Zato tudi za gospodarstvo, za kmetijstvo in živinorejstvo veljajo besede: Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidajo. Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kateri ga straži.
Po maši so udeleženci pristopili k cerkvenemu darovanju. Po stari navadi so v veliko košaro ob oltarju poleg daril v denarju polagali lepo barvane rdeče konjiče iz lesa in rjave konjiče iz voska. Takoj po maši je bila pred cerkvijo blagoslovitev konj, ki jo je tudi opravil kanonik dr. Zupan. V dolgi vrsti so stala vozila, v katera so bili vpreženi res sami izbrani in lepi konji, ki so s svojo iskrostjo dokazovali, da so najlepši in najboljši med vedno se bolj zmanjšujočim številom konj v Ljubljani. Po cerkvenem obredu so sn zapeljali udeleženci v Stepaajo vas, kjer so na hitro malo pregnali ledeni mraz, ki je edini nekoliko nagajal pri lepi slovesnosti.
I Zbiranje slare oblek« za mestne reveie. Kakor smo še pred prazniki poročali, jc mestni socialni oddelek tudi letos pričel za zimsko pomoč mestnim revežem zbirati staro obleko, obutev in druge take stvari, 6aj je zaradi draginje in hude zime revščina vedno večja ter pomoč skrajno nujna. Nekaj obnošenih stvari so dobri ljudje prinesli že pred prazniki, vendar je pa potreba še vedno zelo velika in zato ponavljamo prošnjo, naj dobrosrčni Ljubljančani poiščejo tople stvari ter jih oddajo na Vodnikovem trgu v mestni tržni lop« ob prostoru, kjer je naprodaj mestni krompir. Mestni uslužbenec stvari v tej lopi pobira vsak dan od 8 do 12 ure. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom prezebajočih žc v naprej zahvaljuje tudi v imenu tople obleke in obutve potrebnih.
Veselo Sihicstrouanje v restavraciji Union
Reze
a j t e
1 Razstava slik gg. Ivana in Bruna Vavpotiča v galeriji Oberenel na Gosposvetski cesti 3, traja samo še do konca t. 1. Ker so razstavljena dela dveh slikarjev v vsakem pogledu zanimiva ter visoko kvalitativna, se obisk razstave toplo priporoča. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19.
1 Važno za rezervne oiicirje. S 15. januarjem 1941 se prično prostovoljni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in oglednih vaj na terenu, predvsem iz vidika sodobnih vojnih izkustev. Podrobnejša pojasnila dobe rezervni oficirji pri pododborih in poverjeništvih Združenja rezervnih oficirjev. Za Ljubljano in bližnjo okolico sprejema prijave zaključno do 5. januarja 1941. ljubljanski pododbor: Zvezda — Kongresni trg. Vabijo se vsi rezervni oficirji, da 6e teh večernih tečajev v čim večjem številu udeleže.
Pri Slamitu tradicionalno
silvestrovanje Rezervirajte si mizel
1 Davčna uprava Ljubljana — mesto opozarja taksne zavezance na sledeče dolžnosti in obveznosti: V času od 1.—15. januarja 1941 se mora prijaviti in plačaii 200 din v kolkih za biljarde za leto 1941. V istem roku, t. j. od 1,—15. januarja, je treba plačati redno takso za stalne reklame, ki se plača po velikosti reklame. Do 15. januarja morajo taksni zavezanci, ki plačujejo dopolnilno prenosno takso, vložiti taksne napovedi za taksno razdobje 1941-19-15. Do 15. januarja morajo plačati akcijske družbe in družbe z o. z., ter podjetja, ki morajo voditi poslovne knjige, takso za otvorjeno ali tekoče račune za čas od 1. VII. do 31. XII. 1940. V istem roku, t j. do 15. januarja, je treba plačati letno takso za privatna skladišča vina in žganja. V času od 1,—31. januarja je treba plačati točilno takso za I. polletje 1941. Taksnim zavezancem, ki ne bodo v gornjih rokih poravnali zapadlih taks, se predpiše poleg redne takse še kazen.
1 Žvegel Viktor, Cojzova 1, slika, pleska stanovanja, oprave, stavbe, reklame kulise.
I Pri zaprtju, motnji » preoavt — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ J0SEF< grenčice.
Božičnica v zavodu za novotvorbe
Kot vsako leto, je tudi letos bila v ponedeljek ob 5 piopoldne prirejena božičnica bolnikom, ki se zdravijo v Banovinskem zavodu za raziska-vanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Dobrotniki in prijatelji zavoda so se odzvali prošnji ter darovali v toliki meri v gotovini in blagu, da so bili obdarovani prav vsi bolniki e primernimi darili. Bolniška soba je bila okusno pripravljena za ta praznik. Veliko božično drevo, jaslice in polna mizica daril je bila namenjena za te reveže. Kot zastopnjk kralj, banske uprave je obiskal bolnike in jim voščil vesele božične praznike g. dr. Avramovič, šef odseka za narodno zdravje, od mestnega poglavarstva pa mestni fizik g. dr. Rus. Dalje so bili zbraui na prireditvi vsi uslužbenci. Hudo bolni bolniki so prisostvovali božič-nici kar leže. Ne da se povedati, kako srečni so bili, ko so videli, da niso pozabljeni na sveti večer, čeprav so daleč od doma in navezani na bolniško posteljo. Po božični pesmi, katero je dovršeno zapel šempetrski cerkveni zbor pod vodstvom g. Zdešarja, so presenetile bolnike s tremi igricami učenke Lichtenthurnovega zavoda. Potem je šempetrski župnik g. Alojzij Košmerlj v prekrasnem govoril povedal bolnikom nekaj lepih misli prav za božični večer. Po nekaterih vmesnih točkah se je gospod ravnatelj zavoda docent dr. J. Chole\va zahvalil vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je božičnica tako lepo uspela, želel vsem bolnikom vesele božične praznike ter jih obdaril z lepimi praktičnimi darili. Zavod so v imenu vseh bolnikov prav iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, posebej še gospej Antoniji Va-dnov, ženi železniškega inšpektorja iz Ljubljane, ki je sama nabrala 1700 din, za vsa darila ter jim želi prav srečno in zadovoljno Novo leto.
Kino Kodeljevo tei.4i-64 —
Danes ob 14.30, 17.30 20.30, jutri ob 20.
Življenjski roman ,kralja valčkov' J. Straussa v dosedaj najboljšem glasbenem velefilmu
Veliki valček
Romantika starega Dunaja, poskočni Straus-sovi valčki z LUISO RAINER v sijajni ljubezenski drami. Ferdinand Gravet, Miliza Korjus ter premiera senzacionalnega filma
Alibi
Po Fedorovi drami »Državni tožilec".
Pričela se je predprodaja vstopnic za Silvestrovo.
I Celonočno češčenje presv. Zakramenta bo v
ljublj. stolnici v noči od 2. na 3. januar (prvi petek). Molili bneno iz knjige »Večna molitev« najprej 22 uto. Za praznik rojstva Gospodovega, nato pa 5. uro: V čast presv. imenu Jezusovemu. — Možje in mladeniči, vljudno vabljenil
1 K rižanska moška kongregacija ima v nedeljo 5. januarja zvečer ob pol 7 redni mesečni shod, v ponedeliek na praznik »v. Treh kraljev ob 5 zvečer pa prijateljski sestanek v križanski dvorani. — Seja predslojmštva bo v petek 3. jan. ob osmih zvečer.
1 Seja ljubljanskega mestnega sveta bo v ponedeljek ob 6. popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Na dnevnem redu je odobritev mestnih računskih zaključkov za proračunsko leto 1939-40, dalje nakup parcele od državnega zaklada kraljevine Jugoslavije, nekaj virmanov, potrditev nekaterih izrednih kreditov, dalje poročila gradbenega in personalnega pravnega odbora.
1 Mraz ni mnogo popustil. V soboto mraz kljub pričakovanju ni mnogo popustil. V Ljubljani je bila v mestu v zgodnjih jutranjih urah temperatura prav tolikšna kakor v petek. Na letališču pa so namerili —21 stopinj. Tudi po drugih krajih Slovenije mraz ni odnehal.
. Tofno in solidno izvršuie slikarska in pleskarska dela
tvrdka Kresal Pavel d.«0.z.
pleskarstvo, slikarstvo in trkoslikarstvo
LJUBLJANA, Tržaška c. 83
1 Požar v modni trgovini. V modni trgovini Pir-najt na Ajdovščini je v soboto mod opoldanskim odmorom izbruhnil nevaren ogenj, ki bi mogel napraviti velikansko škodo, če ne bi bil na srečo pravočasno preprečen. Ogenj je nastal najbrž zaradi tega, ker so ob 12, ko so zapirali trgovino, hudo naložili peč, kar je čisto razumljivo, če upoštevamo f>rc-6neti mraz, ki nas tare v Ljubljani. Na srečo pa vodi dimniška cev prav tik ob polici, na kateri so naložene škatlje z manufakturnim blagom. Od veli-
KI IVO MATICA, tel. 22-41
Predstave 15, 17, 19 in 21. — Dopoldne ob pol 11 po znižanih cenah
Ljubezenska zgodba nadarjenega komponista in mlade pevke v glasbenem velefilmu
DMMi^MaiB« tlrmli P0je prekrasne arije iz oper „LA BOHE-Denjdinifl ISiSlI ME" in „ODISEJA". Navdušili vas bodo najnovejši moderni šlagerji! Balet! Duhovitosti I V gl vi.: Marta Harell, A. Schonhals, Benjam;n Gigli — Režija: Gena von Bolvary
1 »Kralj z neba« v frančiškanski dvorani. To znano, v narodnem gledališču in drugod uprizorjeno duhovno igro je z velikim uspehom uprizorila za božič in Štefanovo Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani. Kdor je igro videl, se je o njej pohvalno izrazil. Ugajalo je vzorno in spretno igranje v besedi, mimiki in kretnjah, ugajala izredno lepa scenerija — Betlehem z nočnim, z zvezdami razsvetljenim nebom, hlevček, Herodova dvorana in betlehemski pašniki, ugajale so rimske, orientalske in judovske obleke, ugajala je glasba in petje Božično pesem je na koncu pete slike pela vsa dvorana. To globoko duhovno igro o Jezusovem rojstru bo Frančiškanska prosveta ponovila danes ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne pri blagajni — Frančiškanska pasaža.
1 Za zimsko pomoč so podarili v počaščenje spomina pok. dr. Antona Korošca: 700 din urad-ništvo Hranilnice dravske banovtne, 700 din uslužbenci Mestne hranilnice ljubljanske, 300 din Slovensko čebelarsko društvo v imenu vseh slovenskih čebelarjev, 500 din hotel Metropol-Miklič, 1500 din direkcija drž. železnic v Ljubljani namesto venca na krsto bivšega večkratnega prometnega ministra, 200 din g. dr. Josip Prodan in g Pungartnik Milko, 300 din Savez nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije; namesto cvetja na kreto pok dr. Milju-tina Zamika je podaril mestni gradbeni direktor v p. g. inž. Matko Prelovšek 100 din, g. dr. Miran in g. inž. Marko Bleiwei6-Trsteniška po 100 din, Vsem darovalcem za zimsko pomoč izreka najtoplejšo zahvalo odbor.
1 V spomin na svojo kuharico pok. Katarino Jenko je daroval g dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj TPD, 500 din kot božični dar moščanskim revežem. Bog povrnil
kfega ognja 6e je med odmorom dimniška cev tako razbelila, da 66 je vnela lesena polica ob njej in nato tudi škatlje in manufakturno blago. Gorelo je v bližini peči in zlasti na zgornjem delu police že vse blago, ko so ogenj zapazili s ceste. Duha prisotni stražnik jc še z drugimi mimoidočimi pešci kar sam udri v trgovino in skušal omejiti ogenj, medtem ko so drugi poklicali ga6«lce. Po zaslugi stražnika in požrtvovalnih njegcvvih pomogačev so gasilci, ki eo kmalu po 1 prihiteli z motorno brizgalno, imeli le še nalogo udušiti ogenj, medtem ko je bila nevarnost večjega požara že odstranjena. Skoda je na blagu precejšnja, posebno zaradi tega, ker se dim navadno vleže na manufakturne izdelke, tako da je najbrž precejšen del od ognja sicer nedotaknjene zaloge izgubil na VTednosti. Trgovina je bila seveda zavarovana.
Kranj
gospa, gospodična gospod in si m ko nosijo klobuke znamke HtlUtCO t
[ DOBIJO SE SAMO V KRANJU. POLEG FARNE CERKVE lj
V	počastitev spomina pokojneea voditelja dr. Korošca sta darovali tekstilni podjetji »Jugo-bruna« in »Jugočeška« po 10.000 din za zimsko f>omoč v Kranju; isti ustanovi je prav tako darovala elektrarna Vinko Majdič 500 din. Darovalcem iskrena hvala!
V	počastitev spomina našega narodnega voditelja dr. Aniona Korošoa je družina g. Frjnca Gorjanca, veletrgovca iz Kranja, darovala 300 din Vincencijevi konferenci v Kranju.
Kje dobite Slovenčev koledar?
Vsi naročniki »Slovenčevega koledarja« Iz poštnega okoliša Jesenice, Jesenicc-Puiine, Gorjo pri Uledu, Žirovnica. Slovenski Javornik, ki so
naročili pri podružnici »Slovenca« ali pa direktno v upravi, dobijo »Slovenski koledar> v podružnici »Slovenca« v Krekovem domu na Jesenicah. Pridite |)onj čimprej.
Naročniki, ki spadajo pod poštni okoliš Adlošifi, dobijo »Slovenčev koledar« v župnem uradu Adlešiči za novo leto;
poštni okoliš Bohinjska Bela, dobijo »Slovenčev koledar« v župnišču Boh. Bela za novo leto;
poštni okoliš Črnomelj, dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Skubicu Jožetu, Črnomelj 234, in sicer za vse vasi iz poštnega okoliša. Izvzete so vasi: Kleč, Mirna gora. Nova Lipa, Planina in Tri-buče. Za vse te vasi bomo poslali »Slovenčev koledar« naknadno;
poštni okoliš Dob pri Domžalah, dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Grošlju Ivanu, zastopniku in organistu v Dobu št. 104;
poštni okoliš (iorenja vas nad Skofjo Loko, kraji: Nova Oselira, 1'odjelovo brilo, Koprivnik, Laniše, Sovodenj, Ilobovše in Javorjev dol dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Petru Vončini; laniše 1; iz krajev Trata, Gorenja vas, Brobovnira, Cabrace, Dobeni, Dol. Dobrovn, Gor. Dobrova, Trebija, Volaka, Zirovski vrh. Sv. Urban, Kladje, KopaČnica, Leskovica, Luči ne Hotavlje, Sestranska vas, Hlač.je njive, Podgora, Srednjo brdo, Stara Oselira, Studor, Suša in Todraž dobijo »Slovenčev koledar« za novo leto pri župnem uradu v Trati; poštni okoliš Križe na Gorenjskem, kraj Sebenje, dobijo »Slovenčev koledar« pri Perčiču Petru, Sebenje št. 8, vsi ostali kraji v tem poštnem okolišu pri g. Grandlovcu, organistu v Križali;
poštni okoliš Velika Loka za kraie: Velika Loka, fatež, Cateška gora, Križiščo pod Zapla-zom, Dolenja vas, Zaplaz, Goljek, Mrzla Luža, Okrog, Kamni potok in Zagorica, dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Lavrihu Janezu iz Dolenjo vasi pošta Velika !>oka;
poštni okoliš Mirna peč, dobijo »Slovečnev koledar« v Nabavni in prodajni zadrugi v Mirni peči;
I>oštni okoliš Presen je, dobijo »Slovenčev koledar« pri Debevru Stankotu iz Preserja;
poštni okoliš Slovenj gradeč, dobijo »Slovenčev koledar« pri c- M. Vostnerju, Slovenj gradeč;
poštni okoliš Šoštanj, dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Meletu Janezu iz Šoštanja;
poštni okoliš Topolščica, dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Meletu Janezu iz Šoštanja;
poštni okoliš Treboln«, dobijo »Slovenčev koledar« za novo leto pri g. Zupančiču Ferdu, organistu iz Trebelnega;
poštni okoliš Trzin, dobijo »Slovenčev koledar« pri g. Mušiču Petru, Trzin št. 94;
poštni okoliš Velenje, dobijo »Slovenčov koledar« pri g. Rafaelu Škrbetu, tehniku na Rudniku, p. Velenje;
poštni okoliš Begunje pri Cerknici, dobijo »Slovenčev koledar« v občin, pisarni v Begunjah;
poštni okoliš Rovte nad I^oRatcem, dobijo »Slovenčev koledar« v trgovini Cvetka Anastazija, Rovte, (naročniki z Vrlin Sv. <Proh kraljev dobijo Slovenčev koledar« v žuimem uradu pri sv. Treh kraljih).
poštni okoliš Hotederširn pri Logatcu dobijo Slovenčev koledar pri Jerneju Cunta, Hotederši-ca štev. 33;
poštni okoliš Lesce na Gor. dobijo Slovenčev koledar pri Jožetu Tonejcu, Lesce 92;
poštni okoliš Pctrovčo pri Celju dobijo Slovenčev koledar pri Martinu Delakorda, Petrov-če 15 pri Celju;
poštni okoliš Solčava dobijo Slovenčev koledar pri g. Valentinu Videju, trgovcu iz Solčavo.
Rakete
Namesto venca na grob blngojjokojiiega dr. Antona Korošca je daroval dijaški kuhinji PRK na tukajšnji meščanski šoli 200 din tukajšnji vele-trgovec g. F. Oblak. Iskrena hvala.
Lepa božična svečanost v vojaškem taborišču. V taborišču tukajšnje I. čete jo bila na sveti večer lepa božična slovesnost, h kateri so bili jh>-vabljeni zastopniki oblasti in ugledni vaščani. V okusno okrašeni baraki, ob lepem božičnem drevescu z jaslicami, je pozdravil vojake in jim želel srečne praznike priljuhljnei komandir g. kapetan Branko Bauer, nato pa je vojake v lepo zasnovanem govoru pozdravil domači župnik g. Franc Novak. V prvem delu svojega govora je opisal pomen praznika in izrazil željo za mirom, v drugem delu pa je fioveličal moč in junaštvo naše hrabre vojske ter podčrtal ljubezen, ki veže obmejne prebivalce z vojaki in 7, njihovim priljubljenim komandirjem. Po končani svečanosti so vojaki goste zadržali na zakuskl, ki je ob zvokih radia jiotckla v najlepšem razpoloženju.
Domžale
Ob smrti našega narodnega voditelja ministra dr. Antona Korošca so kmalu, v soboto že, zavi-hrale z naših hiš žnlne zastave. V torek, na dan pogreba, se je šolska mladina z učiteljstvom in zastopniki oblasti udeležila žalne službe božje v cerkvi. V znak žalosti so bile vse prireditve odpovedane. V sredo oz. četrtek sta poleg drugih imela tudi naš fantovski odsek in dekliški krožek žalne komemoracije. V kratkem pa bo imelo podobno slovesnost tudi Katol. izobr. in podj>orno društvo. Ob smrti narodnega voditelja so žalovale vse Domžale Celo iz ust nasprotnikov smo slišali večkrat izjave, ki izpričujejo, da smo z dr. Korošcem izgubili velikega državnika in dobrotnika. Veličastje smrti ki jo je doživel ta veliki mož, je vsakogar pretreslo.
Kam pa danes popoldne? Ali ne vsi ob treh v Društveni dom gledat res lopo Mlakarjevo igro iz življenja naše mladine: »Magdina žrtev?« Zares izvrstna igra je to. Pri prvi predstavi je imela tak uspeh kot malo katera igra doslej. Prvovrstni igralci, glol>oko občutena igra, ko so se v igro čisto vživeli, vse to je pomagalo, da je igra imela tak uspeh. Tudi dobro naučena je bila. brez mučnega trganja in čakanja. Polna dvorana je bila tokrat priznanje za ves trud in žrtve, ki so jih sodelujoči radi doprinesli. — Danes, v nedeljo, bodo igro ponovili, in sicer bo šel čisti dobiček v korist domžalskega Dobrodelnega in Otroškega doma. Ze ta sama socialna gesta, ko se spomnijo najrevnejših naše laro, zasluži, da bo tudi danes občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice dobite v Domu. Opozarjamo še, da se bo igra začela takoj po večernicah, točno oh »reh, ker se mora končati še pred šesto uro. Nasvidenje,
A
nn


Maribor, 28. decembra.
Na svojem stanovanju v Smetanovi ulici je umrl v visoki starosti 77 let za posle-dicimi srčue kapi upokojeni nadučitelj g. Anton Kukovič. Rojen je bil 16. jan. 1804 v IMuju, kjer je obiskoval ljudsko Solo. Nadaljnje študije je končal v Mariboru in se posvetil učiteljskemu poklicu. Po dovršeni maturi je končal kmetijske tečaje pri Svetem Juriju, ker je čutil kot sin kmečkih staršev ljubezen do kmečke zemljo. Predvsem se je posvetil sadjereji in vrtnarstvu. Kot učitelj je služboval v Zavrču, pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer ga je vezalo tesno prijateljstvo s pok. župnikom Slekovcegi, znanim zgodovinarjem. Odtod je prišel kot voditelj šole na Polenšak kjer se je po njegovi zaslugi sezidalo novo šolsko poslopje. Leta 1913 jo prišel kot voditelj šole na Crešnjevec, kjer je ostal do svojo upokojitve 1925. Povsod, kjer koli je služboval, je bil pravi ljudski vzgojitelj, katerega se hvaležno spominjajo številne generacije, saj je učitelejval polnih štirideset let. Povsod je znal vcepiti ljubezen do domače grude, do kmetijstva, zlasti pa do sadjarstva. Deloval je povsod praktično, hvaležno se ga spominjajo sadjerejci za njegovi nasvete. Povsod pa so ostale za njim lepo urejene drevesnice. Bil je zaveden narodnjak in katoličan, v katerem duhu je vzgojil svoja dva sinova Svojega prepričanja do slovenske grude ni nikoli prikrival, zaradi Česar je bil med zadnjo svetovno vojno tudi preganjan Bil je iskren pristaš pok. dr. Korošra in zvest naročnik katoliških časopisov. V njegovo hišo stalno zahajata »Slovenec« in »Slov. gospodar«. Svoječasno je tudi pisal članke v »Slov. gospodarju« v kmetijski prilogi.
Zadnja leta se je največ bavil s svojimi vrtnicami in cvetlicami Ljubil je cvetlice in mladino, ki je rada k njemu na vrt zahajala, kjer ji je delil rožice.
Pokojnik zapušča žalujočo soprogo in dva sina, od katerih je Kazimir pristav pri ravnateljstvu policije v Ljubljani, Danilo pa sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Naj mu bo zemlja v svobodni domovini lahka, užaloščeni družini pa naše globoko sožalje.
Božičnica mesJne občine
Mestna občina mariborska je priredila leto« štiri božičnice. Prva božičnica se je vršila 21. decembra v mestnem dnevnem zavetišču za V. okraj. Poleg gojencev zavoda so bili polno-številno zastopam tudi starši, ki so z vidnim zanimanjem sledili nastojKim svojih otrok (božični prizori, deklamacije in pevske točke) pod vodstvom učitelja gosp. Jakopca. Druga božičnica se je vršila v mestnem mladinskem domu *ine 23. t m. Tej božičnici sta poleg zastopnikov mestne občine prisostvovala tudi predsednica Društva za podpiranje revnih učencev ga. Stupca in šolski nadzornik g. Lavrič. Gojenci zavoda pod vodstvom učiteljice gdč. Fe-rajnikove so nastopili z deklamacijnmi, tambu-raškim zborom, petjem in božičnim prizorom »Sirota Marica«. Prireditev se je zaključila z državno himno. Istega one se ie vršila v prostorih mestne ljudske kuhinje božičnica za delavce, zaposlene pri javnih delih iz sredstev zimske pomoči, naslednjega dne (24. t, m.) pa božičnica za starostno onemogle v obeh mestnih oskrbnišnicah. Pri božičnici v mostnem mladinskem domu je imel božični govor član mestnega sveta in predsednik kuratorija zavoda g. dr. Sušnik, pri ostalih treh božičnicah pa načelnik mestnega socialno - političnega urada g. Brandner. Po vsaki božičnici je sledilo obdarovanje prisotnih. Razen tega se je vršilo obdarovanje tudi po šolah in v socialno-političnem uradu z raznimi nakazili. Pri tem se niti na oskrbovance mestne ol>čine v tujih zavodih (Ptuju, Muretincih, Ljubljani) ni pozabilo, saj jih ie zastopnik mestne ol>čine osebno obiskal in obdaroval Skupno je bilo obdarovanih 1622 oseb (987 otrok in 635 odraslih) v skupnem znesku 261 500 din, in sicer v naturalijah (obleke, perilo, čevlji, kurivo in živila) za 206.500 din, v gotovini pa za 53.000 din.
Najaktualnejša knjiga ja
Slovencev koledar
Kupujte ga, saj stane samo 28 dinarjev.
Obsega 256 strani formata 23X30.5 cm.
Dobite ga v vseh knjigarnah in trafikah.
m Včeraj najhujši mraz. Včeraj je bil naj-mrzlejši dan, kar smo jih v mesecu decembru imeli. Na tezenskem letališču je živo srebro zjutraj ob pol osmih padlo na 20.6 pod ničlo Mariborska vremenska napoved pravi, da bo mraz popustil in da smemo pričakovati toplejših dni.
m Denarni zavodi v četrtek ne poslujejo. Mestna hranilnica v Mariboru. Spodnještajerska ljudska posojilnica in Kreditni zavod v Mariboru v četrtek, dne 2. januarja, zaradi obilnega internega dela za stranke ne poslujejo
m Dvignite »Slovenčeve koledarje«. Došli so tudi koledarji s poslovnim delom Po možnosti prinesite tudi začasno potrdilo o plačani naročnini za koledar.
m Mariborski šahovski turnir. V petek zvečer je bilo odigrano 8. kolo šahovskega turnirja. Prof. Stupan je premagal Marottija, Gerželj pa Marvina. Ostale partije so bile prekinjene. Stanje po 8: kolu je naslednje: Stupan 6 in pol, Mišura 5 (2), Kukovec 4 (1), Babič in Vi.lovič 3 in pol (1) Gerželj 3 (1), Kuster 2 in pol (1), Lobkov 2 (3) Marotti 2. Marvin 1 in pol in Knehtl pol točke (1) m Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrl upokojeni uradnik drž železnico Mihael Mo-zer star 69 let, v Krekovi ulici 6 v Studencih pa je izdihnil Jožef Senekovič. 58 letni strojevodja drž. železnic v pokoju — Naj v mirti počivata, sorod-dnikom naše sožalje	_
m »Petrčkove poslednje sanje«, mladinska igra, se ponovi danes popoldne oh 15. v Narodnem gledališču. Igro vprizoriio učenke I. drž. dekliške
meščanske šole v Mariboru in je čisti dohodek namenjen šolski kuhinji.
m Zahvala. Klub Železničarjev JRZ je Vin-cencijevi konferenci sv. Magdalene podaril namesto venca na grob pokojnega dr. Antona Korošca 200 din. Konferenca izreka za dar najlepšo zahvalo.
m Dijaški fantovski odsek poziva vse člane podzveznega naraščajskega vaditeljskega zbora, da se zanesljivo udeležijo sestanka, ki bo danes ob treh popoldne pri podzveznem odborniku za naraščaj (Jerovškova c. 61).
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZl) in njihovim svojcem vrši danes zdravnik dr. St. Pogrujc, Tyrševa ulica 14, levo.
m Davčna uprava /.a Maribor mesto poziva davčne zavezance, da v času od 1. do 31. januarja prijavijo davčni upravi stanje rodbinskih članov na dan 1. januarja. Te podatke potrebuje davčna uprava za odmero prispevka za fond narodno obrambe. Prijave morajo vložiti vsi davčni zavezanci, ki so nad 30 let stari in samskega stanu, vdovci brez otrok in oženjeni brez otrok. Te prijave so takse proste. Dalje morajo vložiti prijave vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanj tri ali več mladoletnih otrok. To prijave je taksirati po 10 din in morajo biti potrjene od pristojne občine. Predpisane tiskovine je dobiti pri davčni upravi, soba štev. 6.
m Namesto venca na grob svojemu rojaku g. ministru dr. Antonu Korošcu je daroval za božičnico revnih otrok šoli Sv. Jurija ob Sčavnici gosp. Drago Kocmut, ravnatelj Mestne hranilnice mariborske, 200 din.
m Vabimo na Silvestrovanje »Maribora« — domače, prijetno — kot vsako letol
ni Z nabito puško je prišel po svojo ženo. V Studencih so imeli razburljiv primer. Ključavničar Ivan se je pojavil pod oknom Vilka Šinkovca z nabito lovsko karabinko v rokah. O razburjenem strelcu so bili takoj obveščeni orožniki, ki so prihiteli in ključavničarja aretirali. Puška je bila nabita s petimi naboji. Ugotovili so, da je mož s karabinko prišel po svojo ženo, ki se je pred nedavnim od njega odselila.
m Napad na orožnika. V mariborsko bolnišnico so pripeljali orožniškega podnarednika Vilka Jagodiča iz Selnice ob Dravi. Ponoči je bil napaden in dobil več zabodljajev z nožem v ramo, glavo in nogo. Oblasti poizvedujejo za napadalcem.
m Napad ▼ gozdu. V soboto se Je trgovee Friderik Skrabl s svojo družino vračal skozi Stra-žunski gozd na Pobrežju proti domu na Teznem. V gozdu ga je napadel neki neznanec, ki je imel v rokah nož in samokres. Ker se mu je trgovee postavil odločno v bran, je napadalec poklical šo svoje pajdaše, nakar so so še štirje vrgli na trgovca, ga podrli na tla in mu zadali z noži pet zabodljajev. Končno se mu jo le posrečilo, da se jih je otresel in pobegnil. Za njim so oddali še dva strela. Slišal je tudi vzklike »moramo ga dobiti in izropati«. Trgovec je obljubil onemu, ki pomaga izslediti napadalce, 100 din nagrade.
m Krmarsivo I*, Seniko. Aleksandrova c. 18, vam nudi ceneno kožubovino ln krznarske izdelke.
m Gostilniški pogovor ga je zavedel v tatvino. 18 letni delavec Kudolf Mezner od Sv. Primoža na Pohorju je v gostilni poslušal pogovor, ki ga je iinol neki posestnik s svojim pivskim tovarišem. Posestnik je svojega tovariša spraševal, kje bi Be dalo dobiti kako gonilno jernienje, ki ga nujno potrebuje. Fantu se je ob poslušanju tega pogovora vzbudila želja, da bi tako jernienje nekje dobil in ga nato posestniku prodal. Spravil se je v železarno na Muti in tam ukradel dva gonilna jermena, ki ju je nato prodal posestniku. Fant je tatvino priznal. Izročili so ga sodišču v Maren-bergu.
m V polenih skriti naboji. V Hameršakovt hiši v Sp. Koreni bNse bila lahko dogodila huda nesreča. Nekdo je v drvarnico skozi okno vrgel dve poleni. V enem je bil skrit naboj iz lovske puške, v drugem vojaški naboj. Gospodinja je obe poleni naložila v peč. Zaradi vročine sta oba naboja eksplodirala in v peči povzročila pravo razdejanje. Sumijo, da je naboje v polena skril neki mlajši moški, ki se je hotel maščevati.
m Zaradi zločinov proti nerojenim življenjem. Mariborsko sodišče je obsodilo zaradi odprave plodu 51 letno babico Marijo Nežmah iz Maribora na štiri mesece zapora in tkalko Alojzijo Lukek iz Maribora na deset mesecev zapora. Na en mesec je bila obsojena neka služkinja, ki ji je Ncžmahova odpravila plod. pogojno na en mesec je bil obsojen tudi neki fant. ki je neko 16 letno deklico nagovoril, da ji je obsojena tkalka odpravila plod.
Gledališke
Ndelja, 29. decembra: Ob 15. »Petrčkove poslednje sanje«. Priredi I. drž. dekliška meščanska šola. Ob 20. »Habakuk«.
CELJE
t Rudolf Govejšek
Dotrpel je 27. decembra g. Govejšek Rudolf, trgovec in posestnik v Drešinji vnsi pti 1'etrovčah, ki je nad 30 let bolehal na težki in neprel>oljivi bolezni zaradi prehlajenja hrbteničnega mozga ter bil polnih 7 let prikovan na bolniško posteljo, s katere ga je končno po strašnem trpljenju zadnjih tednov rešila božja poslanka. Nikdar ni tožil, dasi je bil osebno trdno uverjen, da nikoli več ne bo zdrav. Svoje ,;orje je prenašal z nepopisno potrpežljivostjo in je svoje obiskovalce naravnost kratkočasil s prijjovedovanjem svojih doživljajev, katere je znal opisovati v humoristični obliki.
Blagi pokojnik je bil star šele 65 let. Zapušča užaloščeno soprogo Marijo, ki mu je ves čas skupnega življenja stregla t občudovanja vredno ljubeznijo ter nečakinji Minko in Kristino, za kateri je' prav po očetovsko skrbel. Prvoimenovana je predsednika tuk. D, K. in najagilnejša prosvetna delavka v kraju.
Tudi pokojnik je bil vseskozi strogo katoliško zaveden mož in je v tem pravcu vzgajal svoji nečakinji ter vplival na svojo okolico. Pogreb pokojnika bo danes (nedelja) ob •1 treh izpred hiše žalosti v Drešinji vasi na arno pokopališče k sv. Kacijanu v Žalec.
Naj uživa zasluženi pokoj I Njegovim užaloščenim naše iskreno sožalje!
S
Radio-aparati
Radione - Telefanken - Blaapunkt • Orion. - Pisalni stroji Adler in Rhein-methall in 01ypid (tudi na obroke)
RADIO -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
c Osebna vest. S celjskega okrožnega sodišča je prestavljen na ljubljansko okrožno sodišče sodniški pripravnik g. dr. Jenko France. Gospod dr. Jenko si je v Celju pridobil mnogo prijateljev, ki ga bodo f>ogrešali. Deloval je tudi pri tukajšnjem KPD in bil leto dni tudi odbornik. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov.
c Razdelitev petroleja. Glede dobave in razdelitve petroleja je lahko prebivalstvo, katero spada pod celjski teritorij, popolnoma brez skrbi. Mestno poglavarstvo je storilo vse potrebno, tako da petroleja ne bo primanjkovalo. V pričetku razdeljevanja nakaznic za petrolej je bil silen naval, ki je pojenjal šele po tednu dni. Med približno 1.750 družin je bilo razdeljenih okrog 3000 1 petroleja. Obrtnikom in industrijskim podjetjem je bilo dodeljenih nekaj nad 100 nakaznic, skupno 600 I petroleja. Seveda so pri tej razdelitvi prikrajšana predvsem ona gosfiodarstva, ki imajo več glav živine. Pri razdeljevanju se je dosedaj načelno oziralo na družino kot potrošno edinko, v prihodnje se bo to p>opravilo in bodo dobili gosfiodarji in l>osestniki živine nekaj več petroleja. — Ljudje so pri čakanju nakaznic tokrat sicer nekoliko trpeli radi ostrega mraza, ker mestna občina nima primernih prostorov za take prilike. V bodoče, namreč pri naslednjem razdeljevanju nakaznic, katere bodo veljale za vse leto, se bo razdeljevalo nakaznice po imenskem abecednem redu družin, kar bo pravočasno objavljeno v dnevnem časopisju.
Požarno-policijski ogled za leto 1940-41. Od 2. januarja 1940 dalje bo v celjski mestni občini požarno-policijski ogled in sicer od 2. januarja do 14. januarja v notranjem delu mesta, od 15. januarja dalje pa na ostalem občinskem območju.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes dr. Mušič v Cankarjevi ulici.
c Bolničarski tečaj Rdečega križa v Celju se bo pričel v torek, dne 7. januarja ob 7 zvečer v Zdravstvenem domu, kjer se bodo sprejemale takrat tudi prijave onih, ki se še niso vpisali.
c Vedno bolj moramo biti previdni! Iz stanovanja inž. Rajka L. v Oirbčevi ulici je bila ukradena moška zimska suknja, v vrednosti 2000 din in moški ruiav klobuk, vreden 400 din. Tat je pobegnil, vendar mu je policija že na sledu. — Iz nekega stanovanja na Cankarjevi cesli je do sedaj neznani tat ukradel prav tako moško suknjo in otroški voziček, v skupni vrednosti 2000 din.
c Zdravstvena preiskava prodajalcev živil. Mestno poglavarstvo poziva vse delodajalce kakor
tudi delojemalce, zaposlene v trgovinah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalnicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se podvržejo ponovni brezplačni uradni zdravniški preiskavi, da ne bolehajo za nalezljivimi boleznimi. Preiskave so vsak delavnik na mestnem fizikatu od 10—12 od 2. jan. do 31. jan. Zaradi hitrejšega poslovanja in v izogib navala koncem meseca se pozivajo po abecednem redu na določene dni in sicer: 2. jan. A, B; 3. jan. C, C; 4. jan. D; 7. jan. E, F; 8. jan. G; 9. jan. H; 10. jan. I, J; 11., 13., 14. jan. K; 15. jan. L; 16. jan. M; 18. jan. N, O; 18., 20., 21. jan. P; 22., 23. jan. R; 24. jan. S; 25. jan S; 27. jan. T; 28., 29. U, V; 30. jan. Z, 31. jan. Z. Pri kontroli se bo proti vsem onim, ki se ne bodo mogli izkazati s predpisano uradno legitimacijo, uvedlo kazensko postopanje.
c Zlat p rstan z monogramom se je MgubH v Celju na Glavnem trgu. Najditelj naj ga prinese proti nagradi 500 din: Jož. Zemlja, tvrdka Jagodi6 c Starši, pridite po svojega otroka! Predstoj-ništvo policije v Celju opozarja tisto žensko, lei je pustila pred dnevi na Lavi 8 letno deklico Katarino Vrbovškovo iz Šmarja ali okolice, da pride takoj po otroka, ki je sedaj pri nekem posestniku na Lavi.
Trbovlje
Cirilova knjigarna, Trbovlje. Vabimo vas t našo trgovino Loke 253.
Novost je vpeljala naša občina. Dnevnikom bo dostavljala prepise občinskih sej, da bodo lahko točno obvestili občinstvo o dejanju in nehanju občinskih očetov.
Semenski krompir in oves se lahko naroči potom občine pri kmetijskem oddelku banske uprave. Prijaviti pa se je treba v uradnih urah do 30. t. m., kaj in koliko želi kdo naročiti.
Po znižani ceni da apneni dušik kot umetno gnojilo tovarna v Rušah do 31. decembra. Prijave zbira občina, kjer se je treba takoj zglasiti.
»Usmilite se nas, krmito nas!< Razglas 8 tem začetkom je izdalo društvo »Rejec malih živali v Trbovljah« in prosi vse, da pridejo na pomoč pticam, ki jim sneg in mraz ogražata. življenje. Kjer le mogoče, se jim naj pripravijo ptičje hišice in nudi suha hrana!
Ptuj
Namesto venca na grob dr. Korošca je daroval Peter Malešič, javni notar in član banskega sveta za mesto Ptuj, 500 din v gradbeni sklad zadruge »Prosvetni dom« v Ptuju. — Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju je namesto venca darovala 300 din Vincencijevi konferenci v Ptuju.
Ptujska gora
Po Ptujski gori in vsej okolici se te dneve govori le o igri »Vrnitev«, ki jo priredi naše Prosvetno društvo na novega leta dan popoldne v šoli. Ker 60 za to prireditev že skoro vse vstopnice razprodane, se igra ponovi na praznik sv. Treh kraljev, — Vabljeni vsi!
Sv. Jurij ob juž. žel.
Občina Sv. Jurij ob j. ž. je jjoklonila tukajšnjemu PRK 250 din v spomin na blagopokojnega g. dr. Antona Korošca. V isti namen je darovala gdč. T. Novak, učiteljica v Kozjem, 100 din. Obema plemenitima darovalcema se iskreno zahvaljuje za velikodušen dar odbor PRK v Sv. Juriju ob J. i.
Apače
Spomin pokojnega voditelja Slovencev dr. Antona Korošca smo počastili tudi v Apačah. Razen službe božje v župnijsni cerkvi in v žepovski ka-
peli, ki so se jih udeležile oblasti, šole In zavedni Slovenci, ter spominskih nagovorov po šolah, jo bila v nedeljo po voditeljevem pogrebu žalna seja
občinskega odbora. Na seji Je župan g. Franc Re-žonja, ki se je bil udeležil pogreba g. ministra v Ljubljani, opisal življenje in delo njegovo. Omenil je med drugim dr Koroščeve zasluge pri ustvarjanju Jugoslavije in njegovo izredno prizndevanje, da bi v tej strašni vojni naša domovina bila obvarovana krutega pustošenja Tudi Apačani smo mu za to veliko delo hvaležni. Opomnil je na veliki ugled, ki ga je dr. Korošec zaradi svojo politične delavnosti, prikupljivega nastopa in odlične darež-Ijivosti užival v vseh Hplih Jugoslavije, Stlava njegovemu spominu I
Sv. Peter pri Mariboru
Boiiinici na obeh tukajšnjih šolah sta vkljub izrednim časom primerno uspeli. Med dobrotniki je f prvi vrsti omeniti kraj šol. odbor, ki vsako leto s primerno vsoto podpre to akcijo v prid najrevnejšim, dalje kralj, bansko upravo. Nabiralni akciji, ki sta jih uvedli obe šolski upraviteljstvi, sta doprinesli vsoto nad 2000 din. ki so jo zložili razni imenovani in neimenovani dobrotniki in tako je bilo možno obdariti na deški šoli 66 otrok, deloma s celotnimi oblekami, puloverji, perilom, blagom za obleke. Dekliška šola je obdarila 75 otrok, ravno tako s primernimi oblekami, perilom itd. Skoda, da nabiralci niso mogli do vseh onih, ki imajo v našem okolišu svoja posestva, žive pa drugje, da bi bili še ti priložili svoj dar najpotrebnejšim šolarjem Mogoče jih pa dosežejo te vrstice in se spomnijo na naše uboge viničarske otroke. V imenu obdarovancev izrekamo vsem dobrotnikom prisrčno zahvalol
Z Murskega polja
Križevci pri Ljutomeru. Bolestno je odjeknila tudi med nami novica o smrti našega bližnjega rojaka in voditelja dr. Antona Korošca. Žalne zastave so plapolale v mrzlo nedeljsko jutro in šele našemu gospodu kanoniku smo verjeli, ko nam je v cerkvi potrdil žalostno novico Mnogoštevilna naša društva so se oddolžila velikemu pokojniku z žalnimi sejami. Tako: Hranilnica in posojilnica v Križevcih, občinski odbor in Prosvetno društvo. Prav lepo spominsko slavnost je priredila krajevna kmečka zveza, ki je z dr. Korošcem zgubila velikega prijatelja, zaščitnika in borca.
Staranova vas Ta teden je zasvetila v tukajšnji vasi že dolgo zaželjena električna luč. Prav sedaj, ko deli občinska uprava izkaznice za petrolej, spoznavamo veliko vrednoto te sodobne in zdrave luči. Upamo, da bo v kratkem tudi po ostalih vaseh zasvetila električna luč.
Kmečko nadaljevalno šolstvo je po Murskem polju že močno vsidrano. To zimsko dobo zopet deluje ta šola v Križevcih, kjer obiskuje v dveh letnikih 53 kmečkih fantov, in v Vučji vasi, kjer je vpisanih 24 fantov. Po božičnih praznikih začne s poukom tudi kmečko nadaljevalna šola v Ljutomeru.
Krajevna Kmečka zveza v Križevcih je imela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Tega občnega zbora se je udeležilo tudi 30 fantov učencev kmečko nadaljevalne šole iz Križevcev in iz Vučje vasi in to na povabilo krajevne Kmečke zveze. Predsednik g. Slavko Vrbnjak in banski svetnik g. Alojzij Stubec sta pravilno poudarjala skrb in brigo za naš bodoči kmečki rod in pozivala mladino v vrste Kmečke zveze. Z občnim zborom je bilo združeno strokovno predavanje g. prof. Sitarja iz Rakičana. Odbor je ostal z majhnimi spremembami isti.
Bled
Silno lep In prisrčen žalni zbor za pokojnim dr. Korošcem je priredilo 18. t. m. naše Prosvetno društvo. Oder z osvetljeno sliko pokojnega voditelja je bil ves v zelenju in črnini, vmes pa nageljni, rožmarin in roženkravt ter slovenske zastave. Ob začetku je godba Gasilnega društva z Mlinega zaigrala žalostinko, Matevž Gogala je občuteno recitiral Župančičevo »Našo besedo«, moški zbor je zapel »Vigred«, nato pa je predsednik, ravnatelj Trefalt, govoril o rajnem voditelju tako prisrčno in globoko ln to prav z ozirom na njegove zveze z Bledom, da se občinstvo ni moglo zdržati solz, zlasti ker Blejci vedo, koliko dobrega je storil pokojni minister za blejske siromake.
V spomin našega največjega moža, očeta Slovencev, je imela Hranilnica in posojilnica za blejski kot 18. t. m. žalno sejo, na kateri so se slavile vse njegove številne vrline. Namesto venca na njegov grob je zavod daroval Vincencijevi in Elizabetni konferenci 500 din za reveže. — Hotelir g. M . Cerne je namesto venca daroval 100 din za reveže.	1
Bevke
Prosvetno društvo ▼ Bevkah je imelo v ponedeljek 16. decembra žalno sejo za t dr. Antonom Korošcem. Naš g. župnik nam je opisal življenje in delo velikega Slovenca, vsi pa smo molili za večni mir njegove duše. Žalne službo božje v Bevkah dne 17. t. m. se je udeležilo tudi zastopstvo Prosvetnega društva. Mnogo naših ljudi se je udeležilo pogreba velikega državnika dr. Korošca.
škofja Loka
»Matajev Matija« se ponovi popoldne ob 4 v Društvenem domu.
Namesto nageljčlcov na grob dr. Antona Korošca je daroval g. dr. Leo Kocjan Vincencijevi konferenci 300 din. Za velikodušen dar se konferenca v imenu revežev iskreno zahvaljuje!
Ježica
Na splošno željo občinstva se igra »Roksana« ponovi v nedeljo, dne 29. decembra 1940 ob treh popoldne v Cerkvenem domu. Vljudno vabljenil
Glasba
Franc Premrl, Smartin pod Šmarno goro: Kraljici miru. Osem Marijinih pesmi za mešani zbor. Osem prijetno tekočih Marijinih, ki pevcem in or-ganistu ne bodo delale nobenih težav. Saj se melodično razvijajo naravno, harmonično pa potekajo v preprosti, mirni doslednosti. Nekatere 30 kar prisrčne, n. pr. št. 1, 3, 5 in 7; pa je zopet mogočna vmes, n. pr. št. 2, 4 in zlasti šesta. Morda je prav, Če pri tej priliki ne pozabimo tega, da nam naša orglarska šola ni vzgojila samo dobrih organistov, ampak tudi celo vrsto komponistov od Hladnika, Jereba in drugih do Briclja in Premrla. — Dobiva se pri skladatelju in v Jugoslovanski knjigarni po 12 din.	K.
France Cigan, salezijanec: Pastirčki na pa9l. Enajst cerkvenih božičnih narodnih pesmi. Mladinska založba v Ljubljani 1940. — To je zbirka starejših notranjskih ljudskih božičnih pesmi. Izraz »narodnih« je manj primeren. Skladatelj jih je zapisal na Blokah. Prav lepe so; pa naj bo že po prisrčnem, otroško preprostem besedilu ali po enako prisrčnih, kar božajočih napevih, ki tisto tiho, notranjo božično radost lako dobro izražajo. Harmonično jih je prirejevatelj odel jako primerno, sicer preprosto, toda plemenito, tako da je pesmi s harmonijo dvignil visoko nad vsakršno vsakdanjost in najpreprostejšemu napevu dal božičnim praznikom primerno slovesno tehtnost in tako priljubljeno pestrost: soliste, mešan!, moški zbor. — Pesmi so — kot ljudska umetnina — kratke — od najmanj osem preko 12, 16. 20 do največ 24 taktov. Seveda so povrh skoraj kar vse zapovrstjo primerne za ljudsko petje. In prav takih božičnih za ljudsko petje primernih občutno pogrešamo. Seveda so pesmi pisane za zbor. Ce ljudje popri-mejo, si bodo organisti že znali harmonijo tu in j tam urediti za spoznanje preproi>teie — v bistvu s tremi glavnimi stopnjami: prvo, četrto in peto, da bodo tudi ljudski besi mosrli nemoteno sodelovati. Zbirka bo Do^cp.m in noslušalcein napravil« veliko veselja.	K.

Dr. Korošec - veliki
zadružnik, državnik in človek
Govor inž. Voie Djordjeviča na občnem zboru Glavne zadružne zveze 21. decembra v Belgradu
G
Preden začnem in preidem na dnevni red, imamo vsi zadružniki dolžnost in obveznost, da se spomnimo našega neumrlega predsednika dr. Antona Korošca. (Pri teh besedah so vsi navzočni vstali in pričeli klicati: »Slava mul«) To je prvi občni zbor od ustanovitve Glavne zadružne zveze, odkar dr. Korošca ni zraven. Ni navzoč, ker je poklican tja, kamor si je njegova duša že dolgo želela. Dovolite mi, da samo z nekoliko besedami omenim njegovo veliko in plodno delovanje. Predolgo bi bilo, če bi našteval vsa dela velikega pokojnika. Vsi smo imeli to srečo in čast, da nam je bil za predsednika eden največjih živih Jugoslovanov. Ce opazujemo delovanje dr Antona Korošca, vidimo, da je njegova temeljna značilna črta, ki ga je spremljala v vseh njegovih delih in delovanjih ta, da je bil neustrašen borec za narodove pravice. Kot tak je začel svojo kariero v mladinskih dijaških klopeh, kot tak jo je končal kot zrel človek in državnik na najodgovornejšem mestu naše države.
Ta njegova osnovna črta, borca, se vidi tudi tedaj, ko je po nalogu svojih tovarišev moral biti rvi v najtežji disciplini v nemškem jeziku, da bi iil boljši od samih Nemcev. In ta njegova borbenost se opaža tudi pozneje, ko se je boril za narodne pravice ter je kot mlad duhovnik v najbolj ogroženih krajih netU ogenj nacionalizma. Kot tak je bil tudi v avstrijskem parlamentu. Tak je bil na velikih slovenskih taborih, tak je bil tudi pozneje v Jugoslaviji, kadar je bil ali politik ali kadar je bil zadružnik. Da bi se jasno orisala velika figura dr. Korošca, ne smemo pozabiti, da njegovo delovanje pričenja v tisti dobi, ko je bila avstro-ogrska monarhija še močna in silna, t tisti dobi, ko je kapital v Avstriji vladal in ko je slovenstvo bilo najmanj važno v tej monarhiji. Tedaj dr. Anton Korošec, pravi sin kraja, ki je bil najbolj ogrožen, kjer sta dve veliki sili želeli ne samo zemljo, temveč tudi dušo, jezik in narodnost teh ljudi spremeniti v svoje, tedaj dr. Anton Korošec začenja veliko borbo za svoj narod in to borbo z največjim uspehom tudi nadaljuje. In samo če upoštevamo dobo in tendence, ki so bile za asimiliranje tega slovenskega rodu in dežele, ▼ katerem je bil rojen dr. Korošec, nadvse ugodne, tedaj bomo razumeli vso njegovo silo, ki jo je imel, in bojr ki ga je vodil. Njegov boj odgovornega politika v avstrijskem parlamenta je legendaren. Dale so ma priznanje vse slovenske skupine, vse slovenske
stranke, prav tako pa tudi ves slovenski narod.
Dr. Korošec je bil tisti, ki je pod »vstro-ogrsko monarhijo ustanovil Jugoslovanski klub in bil njegov predsednik. Bil je tisti, ki je kot prvi emisar odhajal med Hrvate in Srbe ter jih nagovarjal za enotno fronto. Šel je celo še dalje in je napravil to jugoslovansko fronto skupno z brati Čehi. Ti veliki njegovi napori so bili znameniti. Njegovi govori v parlamentu so bili ostri in odločni in v najboljšem trenutku, v tistem trenutku, ko je bilo treba narod ohrabriti, ga zadržati, ohranjevati in pripravljati za ustvarjanje velike Jugoslavije. Kako velik in priznan je bil v tej dobi dr. Korošec, dokazuje tudi to, da ga je prvo Narodno viječe v Zagrebu — slovensko-hrvatsko-srbsko — izvolilo za svojega predsednika prve kraljevske vlade nove Jugoslavije.
Dr. Anton Korošec je bil tak borec zato, ker je branil in dal samo to, v kar je veroval. Verjel je v narodno zavest, veroval je v potrebo skupnih interesov Slovencev. Hrvatov in Srbov ter je delal za to skupnost tudi tedaj, ko je bil mlad in ko je bil pod tujo vladavino, in tedaj, ko je bilo ustanovljena Jugoslavija, ter je vse svoje življenje, vsa svoja stremljenja dajal tej Jugoslaviji. Kolikokrat smo mogli občutiti pri njem pri postavljanju nekaterih vprašanj, da mu je bila prva beseda na ustih — interes države. Interes države mu je bil najvažnejši in šele nato so prihajali drugi interesi, ki jih lahko sprejme in prizna.
Mi zadružniki smo bili zelo pogosto z našim uglednim predsednikom in mi smo mu zelo hvaležni, da je v teku dvajsetih let bil stalno na čelu našega zadružnega pokreta. Za razliko od mnogih drugih politikov je jasno videl, da narodne svoboščine niso zadostne, če jih ne dopolnjujejo socialne in gospodarske svoboščine. Vedel je, da ni zadosti imenovati se Srb, Hrvat in Slovenec, temveč je treba biti tudi neodvisen na svoji zemlji in ne biti suženj tujega ali pa domačega kapitala. Zato je ves svoj čas, ki mu je ostajal od velika državniškega posla, posvečal zadružništvu, katero je smatral za edino družabno obliko, ki ustreza našemu malemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. In vse njegovo delo tu pri nas je bilo, da se zadružništvo okrepi, da se zadružništvo ohrani in da se dvigne na čim večjo in zavidnejšo višino.
Dr. Anton Korošec kot zadružnik ni pripadal samo Slovencem, temveč tudi drugim, ki jim je prav tako bil in ostal zvest. Imel je predavanje o
Za novoletno številko »Slovenca«
ne pozabite na novoletna voščila
s
Oglase bomo sprejemali do torka [ 31. decembra 1.1. do 4 popoldne s
zadružništvu na belgrajski univerzi za Srbe. Odločno je branil srbsko zadružništvo, ko so se delali poizkusi za napad nanj. Glede zadružništva ni delal nobene razlike, temveč je delal samo za eno nedeljivo zadružništvo, ki se lahko razvija samo pod tistimi pogoji in načeli, ki veljajo za zadružništvo vsega sveta.
Mi vsi smo zelo žalostni, ker nimamo več dr. Antona Korošca. Ni več dr. Antona Korošca, državnika, narodnega borca in zadrugarja. Ko se ga spominjamo, se ga moramo spomniti tudi kot človeka, tako različnega od mnogih drugih, ki so bili na visokem položaju, kajti dr. Korošec je do konca svolega življenja ostal najširši demokrat. Imel je vsakega človeka za sebi enakega. Številne priče so mnogi kmetje, ki so dr. Korošcu nosili pečenko, pijačo in drugo in se bali, da bi dr. Korošcu česa ne manjkalo. Ti kmetje so vedno govorili, kako prijeten človek je, kako popolnoma naš je. Imeli so prav, Bil je res človek, ki je pripadal temu malemu narodu. Iste take priče imamo iz Bara. Iste priče s Cvetnega trga v Belgradu, kjer se je vsak dan pogovarjal s temi malimi ljudmi. In po njegovi smrti je bilo videti veliko teh malih ljudi, ki so kazali svoje ure in pripovedovali, da jih imajo od dr. Korošca.	|
Dr. Anton Korošec je umrl tedaj, ko smo ga najbolj potrebovali. Umrl je tedaj, ko ga je potre- j bovala Jugoslavija, ko ga je potrebovala njegova j ožja domovina Slovenija in ko ga je potrebovalo naše zadružništvo. Toda njegov duh bo ostal in bo Živel še dalje med nami.
Zato Vas v slavo neumrlega velikega borca ln zadružnika dr. Antona Korošca naprošam, da mu z enominutnim molkom izkažete zadnjo čast.« —
Vsi navzočni zastopniki posameznih zadružnih zvez so se nato z enominutnim molkom spomnili smrti predsednika in največjega zadružnika.
Zgodba z belgrajskim brusačem
kateremu je dr. Korošec podarit uro
Potem, ko je naš pokojni voditelj dr. Korošee, gospod predsednik, kakor smo ga vsi klicali, prenehal biti član vlade v Zivkovičevem kabinetu, mi je kot svojemu osebnemu tajniku in pozneje kot uredniku »Slovenca« odredil sprejemne ure na svojem stanovanju v ulici Kralja Milutina št. 21, In to vsak dan opoldne, ko je prišel na kosilo. Med tem, ko je kosil, sera mu ob čaši piva, vina ali pa žganja poročal o dogodkih, za katere smo zvedeli časnikarji. Navadno je že vse vedel, kar ni bilo niti malo čudno radi izrednih zvez, ki jih je pokojni dr. Korošec imel in zaradi ugleda, ki ga je povsod užival. Po pravici so vsi lahko trdili, da je bil pokojni dr. Korošec vedno o vseh dogodkih najbolje informiran. In kar je važno, vedno pravilno informiran.
No svojem stanovanju se je pokojni voditelj šele prav razživel. Bil je res tak, kakršnega so ga poznali tisti, ki so imeli to priliko in čast, da so lahko zahajali v njegovo družbo. Človek; dober, predober. Četudi so ga večkrat v ministrstvu razjezili in je prišel domov nataknjen in razburjen, se je kmalu pomiril, ker smo pogovor hitro spravili na kak drug predmet. Tako je bilo vsak dan, kadar je bil v Belgradu.
Kakor je bil povsod človek železne discipline, je moralo biti še bolj v redu vse doma. Vsaka stvar na svojem mestu. Tudi pri kosilu je moral biti red. Prejšnja kuharica Lizika se je morala pojaviti z novo jedjo takoj ob znaku zvonca. Po sadju je navadno hitro vstal in se glasno pokri-žal. »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen. Gospodje, prosim v salon.« Salon je gospod predsednik imenoval sobo, v kateri je bilo par ogulqenih foteljev še iz prejšnjega stoletja. Na splošno prigovarjanje vseh njegovih ljudi, ki so ga obiskovali na domu, se je bil pred leti odločil ter si je sam kupil novo pohištvo, na katerega je bjl zelo ponosen. Vsakomur ga je razkazoval in je bil z njim otroško zadovoljen. V salonu je prišla na vrsto še črna kava, prejšnja leta pipa tobaka, ki so jo zadnja leta zamenjale cigare. Črne kave že dalj časa po kosilu ni več pil. Kot dober tobakar je imel naš pokojni voditelj celo zbirko najrazličnejših pip Vse že lepo okajene in z lepimi venčki Bog ne daj, da bi jo bil kdo vzel v roko. To je smel samo on. Čistiti jih je prav tako smela samo ena sestra. Ko se mu je pa hotela ob priliki posebno prikupiti in ga spraviti v dobro voljo, jih je hotela očistiti temeljito. In je res tako napravila ter je odstranila tudi to, kar pipi ravno daje pravo vrednost, venčke, ki se napravijo od tobaka. Lahko si mislimo, kako je pogledal pokojni dr. Korošec. Od te nesreče dalje tudi ta sestra ni več dobila v roke njegovih pip. Kdorkoli je prišel k njemu od bližnjih ljudi, ki jih je sprejemal na domu, je vsakemu razkazoval zbirko svojih pip in pripovedoval njihovo zgodovino. Kdor jo je od njega dobil, je lahko ponosen na darilo, na spomin, ki ga ima sedaj za njim. Kakor omenjeno, so pipe zadnja leta zamenjale cigare, za katere je pa bil ie občutljivejši. Včasih mu jih je moral prinesti osebni sluga prav vse, da jih je pregledal. Prestavljal jih je iz ene škatlje v drugo ter jih od-biral za škatljo, ki jo je imel stalno v salonu. Kar užival je človek, ko ga je opazoval. Bil je zadovoljen, kakor otrok. Kljub takemu razpoloženju je pa kar vzrojil, če je njegov sluga prijel kako boljšo cigaro pretrdo. Ošvrknil ga je s pogledom in ostro pokaral: »Tvoje žandarske roke niso za cigare. Cigare niso razbojniki.«
Poleg pip, pozneje cigar in drugih starin, je Imel naš dragi pokojnik najraje ure, ki so bile njegova največja ljubezen. Nanje je bil silno ponosen. Vedno je rad povpraševal: »Koliko je ura,« čeprav je bila kje v njegovi neposredni bližini. In ce mu jc spremljevalec povedal čas s kake druge ure in ne s svoje, ga je takoj zavrnil: »S svoje ure mi povejte.« Pozneje je seveda pokojni Korošec pogledal še na svojo in zmagoslavno izjavil: »To je pravilen čas, vi pa dajte svojo uro raje doma otrokom, da se bodo z njo igrali.« Ure je stalno kupoval. Doma in na potovanjih. Pred leti mu jih > navadno kupoval pokojni it. Parna, ve-
lik njegov prijatelj. Tudi on je bil zanje ves vnet Ker je stanoval v njegovi neposredni bližini, sta se večkrat videla. Dostikrat sem bil priča celim razpravam, ki sta jih imela o urah. Vse znamke sta poznala. Včasih mi je šlo že na smeh. Zgodilo se je n. pr. tole: Oba sta bila na svojih stanovanjih. Pa se javi ali pok. Korošec ali pok.' Perne in pove: ura je toliko in toliko. Oba sta odprla predale svojih miznic, točno naravnala ure ter jih navila. Joj, kako lepo je to včasih tiktakalo v delovni sobi pok. voditelja. Nato sta jih lepo spravila, naslednjega dne je pa bila kontrola. Večina ur — to so bile cele zbirke od 20 din pa vse gor do lepih zlatih — je šlo pravilno. Zgodilo se je pa le, da je katera od njih ali malo prehitevala ostale ali pa za njimi zaostajala. Nesreča v hiši. Javi se pokojni Perne. »Gospod predsednik, kako ste zadovoljni z urami?«
»Dobre so, lepe so, samo ne vem, kaj je to, ne gredo mi vse prav,« odgovarja pok. dr. Korošec. »Kako to?« vprašuje začuden pok. Perne, ki se je čutil sam prizadetega, ker mu jih je skoro vse prinesel. Par minut je bil že na stanovanju pok. dr. Korošca. Nato sta oba, oba res gospoda v pravem pomenu besede, slonela nad Koroščevo pisalno mizo in jih opazovala. Vse tiste, ki so malo nagajale, je kmalu uredil pok. Perne. Potisnil jih je malo naprej, ali pa nazaj, in stvar je bila opravljena. Da bi to stvar lahko pok. dr. Korošee sam urejal ter odpiral ure — z navadnim nožem si jih ni upal, ker se je bal, da bi- se vbo-del — mi je naročil, da mu moram kupiti tak nož, kakor ga imajo urarji. Sedaj je nastala šele težava. Kje dobiti tak noži Gospod predsednik ga je hotel imeti takoj, vsi belgrajski urarji so mi pa zatrjevali, da ga v Belgradu ni mogoče dobiti, ker take stvari naročajo samo iz Švice. Ko sem mu to povedal, mu ni bilo nič prav in je samo kratko odvrnil: »To že ne bo držalo«. — »Če vam pa rečem, gospod predsednik,« sem se nadalje branil. Pa ni nič pomagala Trdil je samo, da mu ga urarji nočejo prodati. Kaj sem hotel, šel sem ga dalje iskat. Rad sem to storil, ker sem vedel, da bo gospod predsednik zelo vesel. Saj je pa siromak tudi potreboval mnogo veselja. Stopil sem zopet k znanemu belgrajskemu urarju in mu povedal celo zadevo. »Stvar je taka in taka, dajte mi nož. Brez njega se ne smem vrniti.« Urar je takoj
Nikola Petrovič,
razumel zadevo In ml jo rekel: »Če je pa tako, bo gospod predsednik hitro imel nož. Stopite v prvo trgovino z železnino in kupite majhen kuhinjski nožič, pa mi ga prinesite.« Tako sem tudi storil. Urar ga je pol odsekal, nnto lepo zaokrožil in mi ga dal z besedami: »Evo, gospod predsednik ima sedaj nož. Samo,- da ne bi začel še sam ur popravljati. To bi nam bilo v škodo.« Ko sem mu zmagoslavno prinesel nožič, me je sprejel z besedami: »Eto, kaj sem Vam rekel? Vse se dobi, le pravilno je treba iskati.«
j "Uro je nosil zdaj eno zdaj zopet drugo. Če je imel koga rad, mu je svojo naklonjenost potrdil še s tem, da mu je ob priliki uro podaril. Poleg drugih sem jo dobil tudi jaz. Staro in debelo. In povrh še srebrno verižico, tisto, ki jo je prej nosil na telovniku s srebrnimi gumbi. Bil sem je res vesel. Še bolj bi pa bil vesel, če bi bil dobil kako drobnejšo in četudi cenejšo. Pokojni dr. Korošec je to opazil in mi je rekel »Samo hitro jo spravite, drugače se bom še premislil. Vi tako ne veste, kaj je to, imeti dobro uro.« Sedaj mi je drag spomin na velikega človeka, s katerim sem imel to čast, da sem z njim preživel mnogo lepih pa tudi mnogo težkih ur.
Dobro se še spominjam. Nekega lepega dne je kar završalo po Cvetnem trgu: »Brusač Nikola Petrovič je dobil od Korošca uro«. To je bil velik dogodek za vse branjevce in branjevke, nosače, trgovce in lastnike ljudskih kuhinj. Še večji pa seveda za brusača samega. Opoldne nam je pokojni dr. Korošec sam pripovedoval, da je brusaču Petroviču na Cvetnem trgu dal uro, ker ga je stalno jezila velika stenska navadna ura, ki jo je obesil na drog ob »svoji radnji«, ki pa ni bila nikdar točna.
Po smrti pokojnega voditelja sem stopil k brusaču Petroviču. Po obrazu me je takoj spoznal, ker me je videl, kako sem večkrat spremljal g. predsednika ali po Cvetnem trgu ali pa na njegovi poti v senat. Zaradi mraza sem ga povabil na razgovor v gostilno. Brusač Petrovič si je sam izbral bližnji bufet, kjer je bila prej ljudska kuhinja. Ta lokal si je izbral zato, ker se je v njem spoznal s pok. Korošcem leta 1921. Petrovič mi je pripovedoval, da j enekega sončnega dne zopet prišel na Cvetni trg pokojni Korošec. Lastnik ljudske kuhinje Laza Damnjanovič, je bil pred svojim lokalom ter je pok. Korošca, ki ga je že poznal, povabil na srbski »pasulj«. Dr. Korošec se je vabilu takoj odzval in se je pomešal med branjevce, nosače, delavce, študente in ostalo revščino. Med te sloje je pok. Korošec zelo rad zahajal. Iz čisto notranje potrebe, ker se je hotel sam prepričati, kako živi ta mali svet. Še letos naju je s kabinetnim šefom najmanj dvakrat tako počastil. Tega ni nikdar vnaprej povedal, da nihče ni mogel pripraviti kaj »boljšega«. Ko smo se zbrali na njegovem domu, je samo kratko dejal: »Danes ste moji gostje.« In smo šli. Oba sva mislila. da naju bo peljal ali v Srbski kralj, morda na Dedinje, ali pa na ribe v Mirijevo. Pa sva se močno urezala. Ko smo prišli na ulico, naju ni nič povabil v avtomobil, dejal je samo: »Danes bomo šli peš.« Oba sva takoj pomislila — bližnja gostilna »Složna brača«, kjer je imel pok. Korošec svoje pomenke z mesarji in branjevci. Vodil nas je mimo in ko smo prišli do ljudske kuhinje na Cvetnem trgu, je obstal, iztegnil dosno roko proti vratom in dejal čisto kratko »izvolite«. Vstopimo. Lokal nabito poln. Vse mize zasedene. Pri nekaterih so stali že novi gostje in čakali na mesto. Po lokalu je kar zašumelo »Korošec, Korošec, Korošec«. Pritekel je tudi »gazda« in začel iskati prostor. Pokojni Korošec mu je takoj naročil: »Kakor za vse druge. Kadar bo prostor, bomo pa jedli.« In res smo čakali ob mizi, da so ljudje iahko mirno použili svojo hrano, nato smo pa sedli in smo dobili to, kar smo si sami izbrali in kar je bilo pripravljeno za vse ljudi, ki se hranijo po ljudskih kuhinjah. Vsem je šla hrana v tek. Samo kabinetnemu šefu se je malo upiralo. Vilice res da niso bile najlepše, tudi žlice so bile že stare. Pokojni Korošec je to opazil in ga je hitro očetovsko potolažil: »Le nič se ne bojte, ne boste se zastrupili.« Ob tej priliki nam je pripovedoval, da je zahajal v ljudske kuhinje pogosto še kot poslance v bclgrajskem parlamentu. Posebno proti koncu meseca.
V taki kuhinji je moj brusač spoznal pokojnega Korošca. Od tedaj sta »e pogosto videla. Vedno, kadar je bil na Cvetnem trgu. Ustavil se je pred njegovo »radnjo« in se podrobno zanimal za vse. Kdo prinaša brusit, koliko stano brušenje, če lahko od zaslužka živi, kako se učita otroka, kaj dela družina in podobno. Brusač Petrovič mi zatrjuje, da ga je imel pok. Korošec zelo rad, zato, ker mu je vse odkrito povedal in ker je bil samo obrtnik in ni silil v politiko. Pravi, da je večkrat dejal: »Vsak naj se drži svojega.« Tako so minevala leta. Pred dobrimi šestimi meseci si je brusač kupil navadno stensko uro ter jo obesil poleg svoje ropotije na drog. Zaradi te ure jo pok. Korošee postal nanj še pozornejši, ker ga je jezilo, da ura ni bila nikdar točna. Zato se je še bolj pogosto ustavljal in so stalno jezil »Ura vam ne gre prav«. Vedno jo potegnil iz žepa svojo ter je Petrovič moral naravnati stensko uro po njegovi. Nekaj dni zatem je bil pok. Korošec zopet ua trgu. Ko je obšel vse branjevce, ga je zopet zadržala omenjena stenska ura. Nekaj časa je stal in opazoval brusača, nato ga je pa kar >nadrl<: »Zopet niinato točne ure.« Nadaljni dialog in medsebojno prerekanje je potekalo takole:
»Oprostite, gospod predsednik, moja ura je točna.«
»Ni točna, če vam pa jaz rečem. Ni ločna I«
Pok. dr. Korošec pri teh besedah pogleda na svojo uro in jo primerja z brusačevo stensko. Stenska ura je prehitevala za 2 do 3 minute. Zato je dr. Korošec lahko zmagoslavno dejal: »Eto, vidite, to vam je točna ura.« Pri tem je seveda kazal na svojo.
»Je pa pravilna moja žepna ura.«
»Pokažite.« Brusač res izvleče iz žepa svojo žepno uro, ki je pa prav tako prehitevala, kakor steuska. Pok. dr. Korošec je ves vesel nato dejal: »Eto, vidite, da vam ura ne gre pravilno. Vse kaže, da vam bom moral jaz kupiti točno uro.«
»Gospod predsednik, to ne bi bilo napačno z ozirom na najino dolgoletno poznanstvo, imel bi od vas vsaj za vedno lep spomin ter bi vam bil hvaležen.«
Pok. Korošec se je samo malo nasmehnil in se napotil proti domu. Napravil je pa samo kake tri do štiri korake, nakar se je hitro obrnil, potegnil iz žepa uro in ga pozval z besedo »Izvolite.« Pri tej besedi je brusač ostal ves presenečen in ga je samo gledal. Pok. Korošec ga je zato znova pozval: »Vzemitel Ura je vaša«. Brusač je sogel po njej, se lepo zahvalil in hvaležno poljubil roko pok. dr. Korošcu.
Po tem dogodku je prišel pok. dr. Korošec še večkrat na Cvetni trg. Tudi zadnji teden pred smrtjo. Zopet se je ustavil pred brusučem in ga povpraševal, kako gre ura. Brusač pravi, da mu je kar kratko odgovoril, da gre njegova prav, da pa ne ve. če gre točno Koroščeva, ki je takoj pogledal na svojo. Obe uri sta se popolnoma strinjali. Pok. Korošec je zato radosten dejal: »Eto, vidite, zdaj imate vsaj dobro uro.«
Na uro, ki jo je dobil od pok. voditelja Slovencev, je dal brusač Petrovič gravirati naslednje posvetilo: »Večita uspomena od gospodina dr. Antona Korošca, bivšeg pretsdenika kraljevske vlade, Pretsednika Seuata in Ministra prosvete — Nikoli Petroviču, oštraču, primljeno na dan 19. X. 1940«.
Za uro sem se zelo zanimal. Hotel bi jo imeti tudi jaz za spomin na pokojnega dr. Korošca, čeprav imam že eno od njega in rečem brusaču: »To uro bi hotel imeti. Koliko zahtevale zanjo?«
»Nimate denarja, da bi jo mogli odkupiti.«
»Pa dobro. Denar se bo že našel. Ura je vredna 800 din. Jaz vam dan zanjo 1000 din.«
»Gospod, premalo.«
»Dobro, pripravljen sem vam dati tudi več.«
»Tudi to je premalo.«
»Koliko pa hočete,« silim dalje vanj.
»Siromak sem. Mislim, da mi ta denar no bi pomagal.«
»Imate družino, ženo, otroke. Prav bi vam
prišel denar.«
»Premalo, premalo, gospod. Denar hitro skopni, se hitro porabi, spomina pa ni mogoče kupiti.«
»Gospod, vidim, da vam je znosek prenizek. Našel bi koga, ki bi vam dal več.«
»Gospod, o tem nočem več govoriti. Brezpredmetna je vsaka beseda. Postavite mi kako drugo vprašanje.«
Tako sva od ure prešla na smrt velikega pokojnika. Pravi, da ga je zelo zadela. Pa ne samo njega, sploh mali svet. »V njem sem gledal človeka, ki je imel za reveže srce in dušo. Človek pa pomeni mnogo«.
Med najinim razgovorom je prišel v bufet še drugi brusač Ljubomir Obradovič z Zelenega venca, kamor je prav tako zahajal pokojni gospod predsednik. Pripovedoval mi je, da je tudi na tem trgu poznal vse ljudi. Tudi pri njem se je večkrat ustavil in ga vpraševal za kako ceno brusi nože. Povedal mu je, da je taksa tri dinarje. Dostikrat mu je dal brusiti svoj nož, čeprav ga še ni bilo treba. »In kako je plačeval?« »Različno. Segel je v žep in je dal kolikor je zagrabil. Včasih je bilo deset dinarjev, včasih pa tudi petdeset. Na trgu je kupoval sir, salame, šunko, jabolka, hruške. Vedno je bilo okoli njega dosti ljudi. Posebno pa otrok, ki so čakali, da mu bodo nosili kupljene stvari v avto. Vsak je nekaj dobil. Tisti, ki je pa nosil, seveda največ.« Tudi tega brusača sem vprašal, kako je poznal pok. dr. Korošca. Povedal mi je odkrito: »Kot predobro mater«. Bil je človek z močnim socialnim čutom, gospod, ki pa ni bil tak gospod, kakor jih je veliko drugih, ki se takoj nato, kakor hitro nekaj postanejo za-pro. napihnejo in ne more več nihče k njim in nimajo več nobene besede za nas siromake. H Korošcu je na ulici vsak lahko pristopil in vsak mu je lahko potožil svoje gorje. Ne samo enkrat si je sam pisal njihove pritožbe in zanje potem interveniral kjer koli je bilo treba. Vsakomur je nekaj napravil, vsakdo je od njega kaj dobil. Zato pa med tem malim svetom tudi ne bo nikdar umrl in bo med njimi živel kot človek, ki jih je razumel in i. njimi čutil in se zanje boril na vseh položajih, ki jih je zavzemal.«
temi besedami sta zaključila razgovor.
KroieU,
Ravnatelj Ivan Dolenc t
Krek in Korošec
V Norem mestu, 26. decembra 1940.
Dokler je Krek živel, za njegov rojstni dan niti njegova bližja okolica ni vedela. Poznali smo samo njegov god. Zato želim napisati nekaj vrstic v spomin na letošnji Krekov god na dan sv. Janeza Evangelista, če bi Krek še živel, bi bil gotovo letošnji god posebno slavnosten, ker bi bil združen s petinsedemdesetletnico.
Snov za spominski članek na Krekov god je letos dana sama po sebi. Spregovorili bomo nekaj besed o medsebojnem razmerju Kreka in Korošca. Pri tem niti od daleč ne mislim primerjati obeh velikanov,kakor bi bila sicer primerjava mikavna. Omejiti se hočem na nekaj podatkov o njunih medsebojnih osebnih odnosih.
Da sta si bila Krek in Korošec dobra prijatelja, je splošno znano. Ne vem, ali je imel Krek med svojimi političnimi sodelavci intimnejšega prijatelja od Korošca, ki je bil dobrih šest let mlajši od njega. Korošec je zahajal h Kreku v Selca in na Prtovč, obiskoval ga je v Ljubljani, tudi sicer sta rada skupaj napravljala daljše in krajše poti. Saj je znano, da je ob času deklara-cijskega gibanja spremljal Korošec Kreka na njegovi poslednji poti v Dalmacijo nekaj tednov pred smrtjo. Tole dogodbico je Krek nekoč pripovedoval. Bilo je v nedeljo na Dunaju, menda v juniju 1908 ob priliki slavnostnega sprevoda ob 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Slovenski poslanci, ki so sicer redno ob nedeljah zahajali domov, so bili ta dan skoraj vsi na Dunaju. Šu-steršič je vprašal Kreka, kam bo šel popoldne. Krek mu je odgovoril, da sta zmenjena s Korošcem za skupno pot. Tedaj je rekel Šusteršič: »Glej, tebi je politično delo rodilo vsaj enega prijatelja — meni ni nobenega.« (Glej »Čas XXIII v članku: Iz poslednjih let Krekovega življenja.) Seveda Šusteršič s tem ni hotel reči da nima prijateljev; iz njegovih besed zveni le žalost, da med svojimi sodelavci nikjer ni deležen tako intimnega, prisrčnega prijateljstva, kakor ga je opazoval na medsebojnem odnosu pri Kreku in Korošcu.
Zato «em toliko bolj želel, da bi bfl Koroleo napisal svoje spomine na Kreka in povedal svojo sodbo o njem. Poskusil sem ga nekajkrat pridobiti za to, da bi karkoli napisal o Kreku; razumljivo pa je, da Korošcu težki delavnik njegovega življenja ni dopuščal časa za tako akademsko delo. Ponovno 6em se javil Korošcu s tem predlogom menda v februarju 1933, ko je bil konfiniran. Toda ni mi znano, ali je Korošec v času konfi-nacije sploh kaj pisal za tisk. Na Hvaru sem ga obiskal v velikonočnih počitnicah leta 1934. Takrat bi bil morebiti Korošec imel dovolj časa za razgovor o Kreku, a menda jc naju oba takrat bolj zanimala sedanjost in prihodnost nego preteklost. Pač pa sem ga v septembru 1934 ponovno prosil, da bi kaj napisal za »Slovenca« ob obletnici Krekove smrti (8. oktobra). Skušal sem doseči, da bi ta dan objavil »Slovenec« prispevke o Kreku, ki bi jih napisali sami Krekovi prijatelji in znanci konfiniranci. Pri dveh se mi je posrečilo: dr. Kulovec in dr. Natlačen sta takrat — seveda brez podpisa — objavila v »Slovencu« prav lepe spominske članke o Kreku. Kakega Ko-roščevega prispevka pa nisem mogel nikjer ugotoviti.
Ali smem pri tej priliki navajati nekaj šaljivih Koroščevih verzov iz te korespondence?
Ko sem bi na Hvaru, je bil Korošec zelo dobro razpoložen. Med drugim je povedal tudi, da si ob času, ko se vsa njegova korespondenca policijsko pregleduje, dopisuje z nekaterimi — v verzih. To misel sem pograbil in sem mu odslej v konfinacijo menda brez izjeme vedno pisal v verzih — seveda, če se sme beseda verz tako po nemarnem izgovarjati. Verze sva delala oba — Korošec je namreč tudi redno odgovarjal v vezani besedi — nekako po načelu: »Reim dich oder ich fress dich.« Namen teb verzov je bil pač od moje strani samo ta, da bo moje skrpucalo Korošcu v razvedrilo in v smeh. Zato sem bil mnenja, da verz tem bolj dosega svoj namen, čim manj zasluži to ime in čim »gorostasnejši« je. In zdi se mi, da je Korošec v tistih težkih dneh res včasih kar rad imel te vrste razvedrilo. Kajti na prvo dopisnico v »verzih«, ki sem mu jo pisal z izleta k slapu Kraviei pri Čapljini — v družbi sta pešačili tudi gospa Fini iz Sarajeva in moja žena — mi je odgovoril takole:
Kamorkoli greš z avtom ali peš, vselej pošlji pozdrav, kar mi bo vedno pravi To povej tudi Fini in ženi, nočem zamere pri nobeni!
(Tikanje gre na ra<S«n — rime, kajti »icer sva se vedno vikala.)
Dne 9. septembra 1934 me je opozoril;
Ste v Besedi in Sodobnosti li brali, kaj o Kreku so mladen'či Vam pisali?
(Vprašanje se nanaša na članek o Kreku v »Besedi« o sodobnih vprašanjih.)
Ko sem mu odgovarjal, sem ga hkrati povabil, naj kaj napiše o Kreku za 8. oktober.
Dne 18. (»ptembra 1934 odgovarja Korošec:
Da ste Krekojedom odgovorili.
to prav dobro ste storilil
Laž, zavijanje je slabo pero,
naj ti bo vseeno k'tero.
Kdo za osmi bo oktober pisat?
Mislim, da se Vam bo zopet akisaL
Če pa volja se popravi,
Hvar Vam pravočasno javi.
A kakor rečeno, volja se ni popravila.
Ko govorim o 8. oktobru 1934, si ne morem kaj, da bi ne omenil tudi 9. oktobra Istega leta, dneva marsejske tragedije. Takrat je podal Korošec še iz konfinacije izjavo v tem smislu, da je treba ob sedanjih razmerah vse pozabiti in imeti pred očmi samo skrb za državo. Ne bom tu govoril o skrajno napetih razmerah, ki so po kraljevi smrti zavladale v Hercegovini med Srbi in Hrvati. Zdelo se nam je, da smo blizu smodnika, ki se lahko zdaj zdaj užge. V teh kritičnih dneh ste pa med Srbi slišali samo izraze največje pohvale za Korošca, češ, to je bila prava beseda ob taki katastrofil Z enim stavkom je pridobil Korošec Slovencem preccj političnega kapitala.
Za Korošca m j« pa v oktobru 1934 c«£el zopet trdi delavnik ia poprej citirani varal »o bih poslednji, ki icm Jih prejel od njega. Nekaj osebnih spominov na Kreka je pa vendar objavil ob dvajsetletnici Krekove smrti v »Slovencu« 1937, »t. 231. Tam izvemo med drugim, da ie je Krek takrat, kadar je bil vie razdal do zadnjega vinarja, zatekal po denar h Korošcu.
Poslednje pismo, ki sem Korošca e njim nadlegoval, se je zopet nanašalo — na Kreka. Dr. Vinko Brumen je bil z velikim trudom in s »ilno marljivostjo pripravil za izdajo V. zvezek Krekovih »Izbranih spisov«, obsegajoč dobo 1900 do 1907, Toda za obširno delo v obsegu kakih 20 pol večjega formata, ni mogel dobiti založnika. Ob koncu letošnjih velikih počitnic sem poročal o stvari Korošcu in ga prosil za pomoč — in Korošec je dal nakazati 20.000 din za natisk V. zvezka Krekovih Izbranih spisov ter tako omogočil, da se knjiga tiska in da bo izšla leta 1941 pri Mohorjevi družbi.
Te vTstice sem napisal v »kromen spomin Kreku in Korošcu z željo, da bi »Slovenčevi« bralci pokazali z naročanjem V. zvezka vsaj del tiskega zanimanja za izdajo Krekovih Izbranih spisov, ki ga je pokazal Korošec tako rekoč tik pred smrtjo in tako na najlepši način počastil Kreka in — »ebel Če bi Korošec še živel, bi se višina podpore pač ne smela objaviti; ob njegovi smrti naj nam bo pa tudi ta čin njegovega kraljevskega srca ob ločitvi od njega hladilo.
Spominske slovesnosti
za dr. Antonom Korošcem
Skopi le. V torek, 17. decembra, je bfl v katoliški cerkvi v Skopi ju slovesni rekvi jem in libera za pokojnim voditeljem Slovencev dr. Korošcem. Sv. mašo zadušnico je daroval prvi kon-zultor in skopski dekan msgr. Anion Kordin z asistenco. V tronu je prisostvoval zadušnici prevzvišeni škod dr. Čekada. Med drugimi odličnikl so bili v cerkvi ban vardarske banovine g. Z. Rafajlovič. načelnik banske uprave, zastopnik vojske major Žitnik, dekan filozofske fakultete, ravnatelji vseh gimnazij in številno dijaštvo. Cerkev je bila polna pravoslavnih in katoličanov. Skopski list Glas juga« je prinesel lepe članke o pokojnem voditelju Slovencev. Slovenci na jugu države bomo bridko občutili izgubo velikega državnika in težko pogrešali njegovo usmiljeno srce.
Celje. Zadnjo nedeljo je bila prisrčna žalna slovesnost v spomin dr. Korošcu v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Do zadnjega kotička so Celjani napolnili veliko dvorano, na katere odru je v ozadju visela velika državna zastava, čez njo pa žalna zastava. Na posebni piramidi je pred zastavo stala slika dr. Antona Korošca, ovita s slovensko zastavo. Oder je bil zagrnjen v črnino in okrašen z zelenjem. Žalne slovesnosti so se udeležili vsi najvidnejši predstavniki celjskega javnega življenja; tako okrajni načelnik dr. Zobec, župan dr. VoršiČ, opat Peter Juralc, zastopnik poveljnika 39. pp. podpolkovnik 5tefanovič. predstojniki vseh državnih in samoupravnih uradov in ustanov, zastopniki organizacij ZFO, Sokola, SPD, predstavniki političnih organizacij in številni drugi. Slovesnost se je začela z Cliopinovo žalno uverturo, ki jo je odigrala vojaška godba 39. pp. pod vodstvom kapelnika poročnika Fabjnnovif.a. Namesto1 bolnega senatorja Alojzija Mihelčiča je imel spominski govor župan dr. Voršič Alojzij, ki je v govoru očrtal velikanske zasluge dr. Korošca za kulturni, gospodarski in narodni razvoj Slovencev še za časa borb za osvoboditev in v dolgih letih svobodnega življenja v Jugoslaviji. Ob koncu govora je vsa dvorana zaklicala spominu dr. Korošca trikrat: »Slava!c, na kar je moški zbor celjskega »Zvona« pod vodstvom profesorja Knapa zapel še žalostinko »Vigred se povrne«. — Tudi Slovenska dijaška zveza je počastila dr. Antona Korošca v nedeljo zjutraj najprej s sveto mašo, ki jo je ob 8 daroval v opatijski cerkvi prof. dr. Rudolf Hanielič. Veliko število katoliških dijakov je bilo pri maši prav tako pa vsi odborniki in predstavniki SDZ. Po maši je bila v krožkovi dvorani komemoraciia, na kateri so odborniki SDZ z govori in recitacijami pokazali na velike zasluge dr. Korošca za našo narodno kulturo in prosveto ter orisali njegovo ljubezen do mladine. — JRZ za celjski okraj je imela v nedeljo ob pol 9 dopoldne žalno sejo v spomin dr. Antonu Korošcu. Žalno sejo je vodil mesto obolelega senatorja Alojzija Mihelčiča, predsednika JRZ za celjski okraj, inšpektor g. Janko Dolinar. G. Jerošek je na seji prečital spominske besede, ki jih je poslal g. senator Mihelčič. Sejo so zaključili vsi navzoči s tem, da so počastili spomin dr. Antona Korošca s trikratnim: »Slava!«
Slovenj Gradec. Vse katoliške organizacije v Slovenjem Gradcu so priredile skupno žalno proslavo že v nedeljo, dne 15. decembra. Ob 10 dopoldne je bila dvorana Okrajne hranilnice nabito polna samih odličnih zastopnikov. Tako sta zastopala vojsko poveljnik mesta major Boro Mihajlovil in poveljnik graničarske čete kapitan Sreiko Jekil. Okrajno načelstvo je zastopal poleg drugega urad-
ništva podnačelnik Janko Stadler. Slovesnost Je začel predsednik prosvetnega društva in upravnik bolnišnice g. dr. Lojze Simoniti. Oktet prosvetnega društva je odpel žalostinko, nakar je imel izklesan govor bivši narodni poslanec in ravnatelj meščanske šole g. Ivan '1'heuerschuh, ki je navzočim prikazal dr. Korošca kot narodnega buditelja, borca za slovenske pravice, narodnega voditelja in kot človeka-dobrotnika. Lepa je bila recitacija profesorice meščanske šole gdč. Zore Prohinar in ža-lostinka »Usliši nase, ki je zaključila slovesnost. — Občinski odbor je imel tudi žalno sejo, ki jo je vodil župan dr. Picej Joie, ki je v globoko zasnovanem govoru orisal zasluge našega narodnega voditelja. Na dan pogreba je bila žalna služba božja, ki jo je opravil mestni župnik g. Jakob Soklič. K zadušnici je prihitela vsa šolska mladina, številno zastopstvo vseh uradov in mnogo občinstva. Po maši sta imeli ljudska in meščanska šola spominske proslave z govori, recitacijami in petjem.
Brežice. Širši okrajni odbor JRZ za Brežice je imel zadnjo nedeljo žalno sejo, ki jo je vodil predsednik okrajnega odbora JRZ v Brežicah g. notar Lesar. Bivši narodni poslanec g. župnik Tratnik je v ganljivih besedah prikazal velikega pokojnika kot človeka, duhovnika in politika. Tajnik Marko Kranjc je dal nato politično poročilo. Okrajni odbor JRZ v Brežicah je naročil več svetih maš za rajnega voditelja ter poslal tudi čestitke novemu predsedniku banovinske JRZ g. senatorju dr. Kulovcu.
Novo mesto. Ze v nedeljo, 15. decembra je priredila MJRZ spominsko slovesnost, na kateri je govoril bivši poslanec g. D. Weble. Zvečer so imeli žalno sejo predstavniki vseh katoliških organizacij v Novem mestu ter je tudi na tej seji govoril g; Weble. V torek zjutraj je imel v kapiteljski cerkvi g. prošt mašo zadušnico, ki so se je udeležili predstavniki vseh uradov, društev in korporacij ter številno občinstvo. Tudi vse šole so imele žalne svete maše in žalna zborovanja. Dne 20. decembra so imeli žalno sveto mašo vsi člani katoliških organizacij. Zadušnico je daroval mil. g. prost Karel Cerin. Ta večer je bila tudi slovesna komemoracija v dvorani prosvetnega društva. Poleg glasbenih in pevskih točk je posebno odjeknil govor bivšega poslanca g. Webleta. Isti večer je imel občinski odbor žalno sejo pod predsedstvom župana dr. Polenika.
Kamnik. Ob smrti prerano umrlega voditelja Slovencev je ves kamniški okraj počastil spomin dr. Antona Korošca v {številnih komemoracijah, ki so bile skoraj v sleherni vasi ob veliki udeležbi prebivalstva. Seveda je pri komemoracijah pred-načil Kamnik, kjer so se komemoracijo udeležili tudi predstavniki kamniških vojaških in civilnih oblasti ter predstavniki društev. Spominski govor je imel dr. Dominik 2 v okel j. Dvorana kamniškega doma je bila okrašena, na odru pa je bila med zelenjem velika slika dr. Korošca.
Ormož. Vse naše organizacije so zadnjo nedeljo priredile skupno spominsko slovesnost v prosvetnem domu. Na sporedu so bile deklamacije, pesmi in govori. V proslavo spomina pokojnega voditelja slovenskega naroda so darovali: Kmečka zveza v Ormožu 800 din, Kletarsko društvo v Ormožu in Ljudska hranilnica v Ormožu po 500 din, Mestna hranilnica, Kmetijska blagovna zadruga, Zadružna elektrarna in g. Sadravec, član banskega sveta, po 260 din za revne otroke naše župnije.
Ljutomer. Tudi srce Prlekije, najožje domovine dr. Antona Korošca, je globoko žalovalo za svojim dragim očetom in rojakom. Vse katoliške organizacije so se zbrale na žalni komemoraciji v
Katoliškem doma, kamor je prihitelo veliko število meščanov in okoličanov.
Kranj. Spomin našega narodnega voditelja •mo počastili z mašo zadušnico, ki jo je daroval g. kaplan Vovk Jože v farni cerkvi. Po maši je bila v dvorani Ljudskega doma komemoracija, katere bo se udeležili predstojniki državnih uradov in zastopniki vseh organizacij brez razlike. Navzoč je bil mestni župan Cesenj Karel z občinskimi odborniki, polnoštevilno so bili zbrani člani JRZ ln MJRZ. Po deklamacijab,. petju in recitacijah je spregovoril predsednik JRZ g. dr. Megušar Anton, ki je v izklesanih besedah orisal lik velikega pokojnika. — Komemoracijo Je priredilo tudi Prosvetno društvo v Smartnu pri Kranju.
Litija. Krajevna organizacija JRZ v Litiji je priredila spominsko slovesnost za pokojnim dr. Korošcem zadnjo nedeljo v Ljudskem domu. Slovesnost je začel župan g. Lebinger Hinko, nakar je imel spominski govor šmarski dekan g. Anton Gornik. Slovesnosti so se udeležili zastopniki vseh litijskih uradov in veliko število prijateljev in častilcev pokojnega dr. Korošca.
Šoštanj. 21. decembra zvečer Je občina Šoštanj skupno z občino Topolščico priredila v Šoštanju spominsko slovesnost v veliki kinodvorani. Zborovanje je začel župan mestne občine Šoštanj. Po recitacijah in pevskih točkah je imel spominski govor bivši poslanec g. Theuerschuh Ivan. Ob zaključku so vzkliknili vsi navzoči velikemu narodnemu voditelju trikrat »SlavaU Vso slovesnost je ganljivo povzdignila tovarniška godba, ki je igrala žalno koračnico.
Velenje. Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju je skupaj z organizacijami JRZ, KZ, FO in DK priredilo zadnjo nedeljo prisrčno spominsko slovesnost, na kateri je žalni govor imel g. dekan Gregor Potokar. Slovesnost so povzdignilo deklamacije in ganljive žalostinke, ob zaključku pa so vsi številni navzoči zaklicali našemu narodnemu voditelju: Slava 1
Dolenjske Toplice. Zadnjo nedeljo je Prosvetno društvo priredilo prisrčno komemoracijo za pokojnim dr. Korošcem. Poleg pevskih točk in dekl lamacij je posebno ganil vse številne častilce velikega pokojnika spominski govor župnika g. Oražnta.
Šmartno pri Litiju Občinski odbor občine Smarotno pri Litiji je na žalni seji v spomin dr. Korošca dal podporo 2000 din za občinske reveže namesto venca na grob našemu narodnemu voditelju.
St. Križ pri Kostanjevici. Zadnjo nedeljo je bil v Katoliškem domu žalni sestanek vseh naših društev. Po žaiostinkah je orisal velikega pokojnika župnik g. Andrej Zupane. Krško okrožje ZFO je imelo žalni okrožni svet.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo 29. decembra bo prirejena žalna proslava za dr. Korošcem, na kateri bo o pokojnikovem delu- govoril g. Petek iz Frama. — Lovren&nka je bila, ki je prva prihitela k mrtvemu dr. Korošcu! Jo to bila sestra našega župana, prednica sanato-rija »Vračar« s. Smaragda, ki je potem tudi spremljala telesne ostanke našega narodnega voditelja na vožnji iz prestolnice v Ljubljano.
St. Peter pri Mariboru. Zadnjo nedeljo smo počastili na deški šoli spomin dr. Korošca. Po pesmih mladinskega zbora deške šole in recitacijah člana FO in članice DK je v imenu občine ter krajevne JRZ govoril župan g. Franc Kirar. O ljubezni dr. Korošca do šolske mladine je govoril šolski upravitelj g. Anton Korban. Slovesnosti se je udeležilo veliko število občinstva, ki se je prav tako udeležilo tudi maše zadušnice, ki je bila takoj po spominski slovesnosti.
Gorje pri Bledu. Občinski odbor je imel žo v nedeljo 15. decembra žalno sejo, 22. decembra pa je priredilo Katoliško bralno društvo spominsko slovesnost v gorjanskem domu. Življenje velikega pokojnika sta orisala bogoslovec Tone Pol-da in kaplan Mofnik. Priložnostne deklamacije in žalostinke so še povzdignile slovesnostno razpoloženje med številnimi častilci našega naroduega voditelja.
Oplotnica. Slovensko ljudstvo m južnega Pohorja se je v častnem številu udeležilo zadnjo nedeljo maše zadušnice za pokojnim narodnim voditeljem. Po maš« je bila v Prosvetnem domu komemoracija, ki so jo priredile občina, Prosvetno društvo, JRZ, MJRZ, FO in gasilci. Slovesnost je ganila vse navzoče Pohorce.
Laško. Že 15. decembra je bila spominska slovesnost za pokojnim dr. Korošcem v nadžupnijski dvorani, ki je bila nabita do zadnjega kotička. Govorili so g. dekan dr. Kruljc, član banskega sveta g. Ivan Deželak in predsednik FO g. Kolšek. V nedeljo je imela žalni sestanek krajevna organizacija JRZ, v ponedeljek pa občinski odbor občine Laško.
Brezovica pH LJubljani. V veliki dvorani Prosvetnega doma smo zadnjo nedeljo obhajali žalno slovesnost, katere se je udeležil dekan g. Lovrič, g. župan z vsem občinskim odborom, bivši poslanec Smersu in veliko število občinstva.
Razkrižje. Zadnjo nedeljo smo obhajali žalno slovesnost v spomin dr. Korošca. Priredil jo je fantovski odsek in so nanjo prihiteli Razkrižani v izredno velikem številu.
Trebija v Poljanski dolini. V nedeljo smo imeli žalno slovesnost za pokojnim dr. Korošcem v Prosvetnem domu na Trebiji. V spomin dr. Korošca, dobrotnika revežev, je gdč. učiteljica Pavec nabrala za reveže župnije Stara Oselica med udeleženci nad 700 din.
Senator Franc Smodej t
Dr. Korošec kot prijatelj
Hudo je človeku samemu biti, zlasti še, če je tako družaben kakor je bil dr. Korošec, ki je v prostem času zelo pogrešal družbe, če je im imel. Zato je resnično prijateljstvo neprecenljiv dar. — Dr. Korošec je imel mnogo prijateljev, ki so ga resnično radi imeli in jim je bil tudi on odkrit in srčno dober prijatelj, če je videl, da se mu bližajo iz iskrenega prijateljstva in ne iz špekulativnih namenov. Tudi takih ni bilo malo. To se je kaj lahko opazilo, ker so se mu taki ljudje približevali predvsem tedaj, kadar je zavzemal kakšno vidno mesto, kadar pa se je zdelo, da ga vladajoča plast prezira, so se ga izogibali. Ko pišem o dr. Ko-roščevem prijateljstvu, ne mislim na take ljudi, nefco na one, s katerimi gaje vezala duševna harmonija in enakomiselnost. S svojimi prijatelji se je rad in duhovito šalil in jim je bil prijateljsko naklonjen z vsemi vezmi iskrenega in tankočutnega prijateljstva.	.....
Tudi med politiki drugih strank )e imel lepo število prijateljev, ki so ga zelo cenili in res radi imeli, vendar se zdi, da je bilo to prijateljsko razmerje bolj stanje medsebojnega spoštovanja in prijaznosti kakor pa pristno prijateljstvo, kadar človek zaupa človeku tudi svoje težave in skrbi in išče pri njem tolažbe. Od Neslovencev ie bil njegov dober prijatelj n. pr. pok. Milutin Stefanovič, upravni ravnatelj »Vremena«. Da je bi! pokojni dr. Spaho velik prijatelj, smo videli šele ob smrti dr. Spaha. Vest o njegovi nenadni smrti ga je tako
potrla, da 9e ie bilo resno bati tudi za njegovo
zdravje, tako da se ni upad na pogreb v Sarajevo, ampak je mene naprosil, da ga pri pogrebu osebno
zastopam.
Tisti, ki so bili bolj navidez njegovi prijatelji, niso vedeli, da je v njegovi duši zvenela zelo rahla in nežna struna, ki se je v svoji možatosti ni nikdar dotaknil razen ob navzočnosti svojih najboljših prijateljev, pa še to le redkokdaj. Ni rad potožil. Na svojih močnih ramenih je najraje sam in molče nosil vso težo razočaranj in krivic, ki mu niso bile prizanesene. Kadar je pa razkril svoje prijateljsko srce, je pa storil to s tako nežnostjo kakor bi je kdo pri njem, kot politiku s hladnim računom, ne bil pričakoval.
To njegovo dobro srce j« kazat tudi sicer, ne
samo pri svojih prijateljih. O tem bi mogli pričati njegovi uradniki, za katere je v nesrečah in težavah skrbel no očetovsko. Se bolj je skrbel za naše poslance. Kadar je čul, da je kteri zbolel, j« skrbel za zdravnika in za postrežbo in je stroške sam poravnal, če je videl, da so za bolnika preveliki in bi jih težko zmogel. Ko je pred več leti slišal, da sem zbolel, mi je takoj poslal na stanovanje zdravnika in usmiljene sestre, pa tudi sam je prihajal in povpraševal po telefonu, kako mi gre.
V svoji dobroti je imel zelo rad otroke in je tudi med njimi imel celo kopo miadih in vdanih prijateljev, ki so ga ljubili kot svojega očeta. Rad
lil UliH)	ijHIVijl OW
prijateljstvo tem čistejše in 1 ki jih ob posebnih prilikah
je pomagal šolarjem, učenkam, vajencem in jim je storil veliko dobrega.
Kot politik s čistimi rokami, « nikdar poklanjal svojim najboljšim prijateljem ne posebnih daril, ne kakih političnih dobrot in jih ni tiščal naprej, da se ne bi zdelo kakor da on za osebna prijateljstva izrablja politiko. Takšna vestnost v politiki čistih rok se je mnogim zdela celo pretirana, pa pravi prijatelji so ga razumeli in je bilo
močnejše njegove vezi, ni skrivaL
Tako ga po njegovi konfiroaciji nisem zlepa kdaj videl taiko veselega, zadovoljivega in razigranega kakor ob moji šestdesetletnioi, ki bi jo jaz bi rad zamolčal. Ne jaz, on je priredil v posebni dvorani »Srbske krone« večerjo, povabljeni so bili pa samo tisti, o katerih je vedel, da bi jih jaz povabil. S svojimi prijatelji j« dal okrasiti dvorano, spregovoril sam napitmco, kar ni bila njegova navada, ker ni bil prijatelj zdravic. Spesnil in deklamiral je pesem o moji šestdesetletnici in naložil vsem povabljenim, da so morali napraviti za to priložnost kak verz. Se prepeval je, kar tudi ni bila njegova navada. Rajši je poslušal. Ob takih in podobnih priložnostih je neprikrito pokazal svojo čisto prijateljsko srce in je bil naravnost srečen, če je mislil, da se mu je izraz prijateljstva posrečil.
V nedeljo pred njegovo smrtjo j« bil pri meni v veseli prijateljski družbi. Že dolgo vrsto let je prihajal obhajat moj god na moje stanovanje. Zaradi sedanjih socialnih razmer lelos nisem hotel godu obhajati in nisem vabil. Ko pa sem slišal, da želi in pričakuje, ua ga bom povabi', sem mu poslal kartico, samo njemu, drugi prijatelji so pri-
šli sami od sebe kakor navadno ob nedeljah že leta in leta, še iz časa diktatorske dobe, ko smo se prijatelji na mojem stanovanju redno, vsaj enkrat na teden sestajali in v medsebojnih razgovorih iskali tolažbe ter boljših časov. Tako vesel in razigran, hkrati pa tako nežen, ne vem, če je bil kdaj prej. Pil ni skoraj nič im še to samo z vodo mešano vino. Vendar še na nobenem godovanju na mojem stanovanju ni bilo tako prijetno kakor tokrat. Ker je bil že advent, brez petja pa pri Slovencih ni pravega veselja, smo prepevali božično pesem »Glej zvezdice božje«, ki smo jo neštetokrat ponavljali in jo je pokojni rad poslušal, pa tudi sam pel
Tako je še pred Božičem doživel že božično razpoloženje, četudi Božiča ni več dočakal. Ta večer se kar ni hotel ločiti, kar ni bila njegova navada. Tako proti enajstim je navadno ob takih priložnostih začel gledati na stensko uro, to pot pa se mu ni nikamor mudilo. Ostal je izjemoma do pol dveh zjutraj in ko so drugi z ozirom na njegovo zdravje priganjali, nič kaj rad ni vstal — navadno je on priganjal — in ko je ves srečen in zadovoljen odšel, je na ulici dalj časa stal in mahal z roko, v poslednji pozdrav in v slovo. Nič se mu ni mudilo v avto. Poslavljal in poslovil se je za vedno, živega ga nisem več videl. Vsa druga vabila je tačas odklanjal in zadnji njegov privatni obisk je bil pri meni.
Nocoj, ko boš na dvajseti dan mojega godo-vanja prišel tiho in nevidno med nas, Te bo čakal Tvoj prazni sedež na Tvojem starem mestu, na mizi čaša Tvojega cvička, ki si ga prinesel kot dar za god. V Tvojo opombo..., prijatelj nepozabni, da ne bom sam, tako sami
Božič med topovi
Beseda srca je bila zmrznila spričo uničujoče slane sovraštva v človeških dušah; hrumenje in treskanje topovskih žrel je poslala govorica med narodi. Med sovražnima deželama se je vzpenjala smrtonosna pošast vojne in se je režala v mrtvaško rezko Motanje plamenov s pogorišč.
S snegom pokriti vrhunci gora so se zajedali v umazano vijoličasto barvo oblakov. Vse obdano z belimi snežinkami je pojemajoče leto sklanjalo svojo osivelo glavo in se je ugaslo plazilo k svojemu neveselemu koncu. Polagoma, kakor poslednja kaplja radosti v morju brezupne groze je dozorel božič iz sivine src in nebA. Vsa jasna in polna zvezd se je dvigala sveta noč polna upanja iznad trpinčene zemlje in se je bočila kakor visok, sinji zvon, ki bo nanj sveta polnočna ura skoraj skoraj udarila s srebrnim tolkačem.
To je bilo v najbolj severnih vrstah bojišča. Poročnik Simon je imel lo noč nadzorstvo nad jarki in je bil že obšel zunanje straže. Skozi spolzke jarke, mimo žičnatih ovir, volčjih jam in pasti za tanke je bil že zašel v območje sovražnikovih zadetkov. V mesečini so se povsod blestela raztre-ščena in razsekana debla in v nebo so štrlele zlomljene veje, ki so visele iz krošenj. V tleh so zijale jame in so se črno odražale od nežno blesteče se beline snega. Mrko zavite, s čeladami pokrite postave so se naslanjale kakor okameuele, kakor bi bile vdelane v jantar te noči. Nedaleč so pogrnievali zategli, dvojnati streli granat, da si to grmenje občutil kar na koži.
Toua, kaj bi, sčasoma se človek privadi tudi na smrtno koso!
Krog enajstih je prispel Simon do bunkerja, ki je bil varen spričo bomb in nad čigar vhodom je eden njegovih fantov načečkal z rdečini svinčnikom in v zdravi šegavosti naslov »tvrdke« z besedami: »Pri plešočem hrčku.« V bunkerju je odpravil predpisane pripombe v polkovm dnevnik. Nato se je udobno razkoračil med majceno liliputansko pečico in zastrtim okencem skrovišča. Oddahnil se je, si prižgal pipo in se iznebif nasilja ovojnic. Človek v njem se je povzpenjal kvišku in je za ostanek noči potlačil vojaka v ozadje.
Obsežnost tegn večera je nenadoma segla Simonu v dno srca. Njegsv službeni pohod ga je bil privedel na slo korakov razdalje mimo cerkvice, njegove cerkvice iz otroških let, ki |e bila prišla med sovražnimi predstražami v »deželo od nikogar«. Njegova vasica, ki je imela osem do deset hiš, je bila evakuirana. Ondi je bil oče nekoč mizar, dokler se niso bili izselili v veliko mesto. Ko je hodil še na gimnazijo, je bil Simon nekoč še enkrat v tej skromni vasici, toda odtlej ga njegova življenjska pot ni nikoli več privedla tjakaj. Zdaj je bil organist v velemestni cerkvi sv. Martina.
Sveti večer mu je bila prisrčna krona vseh praznikov v letu. Kakor izklesan iz smaragda in rubina se mu je blestel v duši. Pri nobeni drugi slovesnosti se ni njegova tenkočutna duša tako ra-dovala in vzklikala v njegovem orglanju. Kakor kak glasnik z govorečo pozavno je v duhu stopal na čelu sprevodov; kakor besednik množic je prosil Gospoda pomoči in varstva. Zdaj pa že več mesecev ni imel prilike, da bi se bil v valovanju glasov razraščal in se dvigal in da bi bil svojo dušo spravil v ravnotežje. To mu je bilo najbolj bridko pomanjkanje.
Še vselej ga je bila cerkvica na njegovem pohodu krog straž vabila, nocoj pa se ni mogel več zoperstavljati mičnemu vabilu, ki mu je po njem telo kar drhtelo.
Simon je spet čofotal po jarkih, zdaj pa zdaj se je pogreznil v ilovico in njegovi škornji so se cmo-kaje vlekli iz nje. Tu'zunaj je bilo to noč precej nevarno in razgibano. Nemško težko topništvo je brundalo iz nove, odlično zakrite postojanke in blju-valo v nasprotnikove vrste svoj ogenj. Francozi še niso bili utegnili dognati kraja baterije in so tipali s svojimi lahkimi topovi za njo — zdaj tu, zdaj tam po bojišču.
Neki strelski jarek se je vlekel počez skozi smrekov gozdič; tik roba so ležala pravkar posekana drevesa. Simon si je izbral pripravno smrečico. Ob 9trani mu je visel zavojček samih okraskov za na božično drevesce: svečke, kroglice, zlate niti. Krištof, njegov do smrti vdani sluga, mu je bil vse to priskrbel iz dve uri oddaljene vasi, kamor se je bil peljal s kolesom. Tudi velik ključ —■ saj je bil Krištof ključavničar po poklicu — mu je bil po Simonovem opisu naredil zanj iz debelega žeblja.
Začudeni in brez besed so obstali stražni vojaki, ko so na čarobno besedo gesla spustili svojega poročnika mimo. Ta je z dreveščkom na rami odločno korakal dalje v deželo od nikogar.
Simon se je napotil navkreber na grič. Ali ni na oni strani opazil modrosive postave s čelado na glavi? A kaj bi se zdaj zmenil za to}
Previdno je vtaknil vitrih v ključavnico in se je ravnal natančno po Krištofovih navodilih: brado »ključac je obrnil navzgor, porinil je z levim palcem ključ, kolikor je ipogel, kvišku, in je obrnil. A brada je zdrsnila mimo zapaha. V diugo je poskusil — uspeh je bil isti. Pri tretjem poskusu pa je imel srečo, ključavnica je škrlniia, vrata so se odprla Votlo so odmevale njegove Irde stopinje po praznem prostoru. Snel si je čelado z glave in jo položil na klop pri vratih.
Kako se je prebudilo na tisoče spominov v njem! Tako živo, da bi ga prijel, je v duhu zaplaval minuli čas pred njim. Sprednj, pri stranskem oltarju, je zagledai božično drevesce v lučkah, kako se je dvigalo nad jaslicami. Plavolase glavice šolarjev so se sklanjale nad notami; vsi so bili prešinjeni s sveto nočjo in ožarjeni z njo. Potem so vsi pogledi poiskali starega učitelja redkih las in s pozlačenim ščipalnikom pod vzbočenim čelom, kako je dvignil roko in dal znamenje za petje lepih božičnih pesmi. Spredaj je v svoji klopi na levi sedela mati, ki sta jo Simon in oče že več let pogrešala. Videl je ble-sketanje zlate obreze njenih masnih bukvic, prav tako kot časih, in moial se je oprijeti klopi, da ni omahnil spričo živih vtisov iz otroških dni. Ves poln božiča je spet enkrat začutil, kako so vsi predali njegove duše odprti.	t
Simon je vzel iz žepa električno svetilko in si je posvetil v zakristijo. Ondi so stale v kotu božične jaslice, a teh ni hotel vzeti iz njih prostora. Samo stojalo za božično drevesce si je vzel. Na stranskem oltarju je prižgal svečo in postavil drevesce. Kako je bil srečen! Olrok v njem je dvignil svojo glavo polno sonca in se mu je nasmehnil. Ze so bile krogiice in svečke pritrjene in so bile zlate niti razprostrte.
Manjkalo je še Dete v jaslicah. Brez dvoma je bilo zaklenjeno v stenski omari v zakristiji, mogoče pa je bilo tudi evakuirano? Toda v omaro ni hotel vdreti. A zgoraj v zvoniku je bil bržčas še 6tari Jezušček, saj ga je bil sam pomagal dati tjakaj, potem ko si je prejšnji župnik nabavil novega.
Spet je vzel žepno svetilko v roko in je šel po vegastih in trhlih stopnicah iz zakristije navzgor. Pošastno je stalo nad njim tramovje z zvonovi. Resnično: tu je bil stari Jezušček. »Lej, kako je Bog ves preperel in prašen in odveč,« si je mislil, »in prav takšen je zunaj sveti«
S svojim robcem je obrisal prah s kipa; leva rokica je bila odlomljena. Potem ga je varno spra-
"—
aftr
Zimsko veseljr
vil navzdol in ga dal pod drevesce. Z nekega oddaljenega francoskega rotovža je zaslišal biti dvanajsto uro, sveto uro. Prižgal je vse lučke na drevescu. Potem je šel na mali kor in se je usedel k staremu harmoniju; da je odprt, je itak vedel, saj so pokrov io zdavnaj ni dal več zaklepati.
Simon je začel s svojo najljubšo božično pesmijo. Škripajoči harmonij je le s težavo izražal plamteči izliv napeva, ki so mu ga Simonove izurjene roke skušale izvabiti. »Sveta noč, blažena noč...«, v najhujši stiski je ječalo človeštvo. Kakor že tolikokrat v zgodovini, jo spet stopila tista sveta ura v ospredje in človeštvo je ležalo pred Stvarnikom v prahu in je koprneče pričakovalo dobrote Vsemogočnega. Žival Je svojo kačaslo glavo dvignila kvišku iz zasmrajenih tal. Zemlja je ležala tu
Očefu Cinu ob Koroščet>em spominu
»Včeraj sera padel z 20 metrov visoke 'estve.«
»Pa se nisi ubil?«
»Kje! Ko sem bil le na drugem khnul'
Pod ljubkim hribom Svetega Miklavža, iz vaše tople cerkve samostanske k molitvi vabil vzvišeni je zvon. Po strmih pragih, stokrat utrudljivih, sopel sem k tebi: zopet v tih obisk. Oddihe tri pred božji hram oddihnem, poglede tri po mestu vržem doli. To Celjel Lep mejnik na sredi pota od Maribora do Ljubljane bele. Korošec sam je hotel v tem središču pastir postati ljudstvu svojemu. In od ondod — že Slomšek to je želel — pomagal bi mu sveti Danijel, da prav bi vodil svoj duhovni rod.
Počasi stopam v tvojo celico.
Korak prestreže brat mi zakristan:
»K provincialuf Drug je ravnokar
pred vami vstopil. Skoraj spet odide.«
Tako smo, oče Lin, si tolikrat
drug drugemu na kljuko segali
pred milostivo tvojo celico.
Utrujenim si bil čebelam vsem
trenutek vsak duhovna matica;
pa ne, da sdme med ti prineso,
da le so same našle med pri tebi.
Obraz in glas je tvoj bil ljubezniv,
in v njem dovtip in smeh. »Imate puško1*
povprašal si me zadnji vojni čas.
* * •
ln spet je zresen bledi tvoj obraz. Preveč so teže naložili bratje na šibke rame tvojih sedem križev. Pogledal sem po sobi kradoma. Iz te samotne tesne celice, iz te skrivnostne radijske postaje hite molitve in ljubeče misli po vsej Ilirski ti provinciji. Na mizi kupi pisem ... Morda vsako duhovni svinec nosi brez pečata. Od stene v okno in od okna o steno nedolžno diha skromna zadovoljnost. Podobno tvoji, mislim, v Belgradu imel je sobo tam voditelj rtaš.
Čez dva hodnika po stopnicah dol takrat pospremil si me prav do vrat. *Preveč časti za moj odhod!* sem branil prijaznosti se tvoje tolike. *Nc bova morda videla se kmalu. Pa danes dalj se pomudiva vsajlt dejal si, oče, nekam zatopljen. iPač, vizitator, pojdeš spet na jug?« Saj nisem vedel, kar si čutil ti: Na trhlo deblo trkala je smrt. Zato si rekel z duhom jasnovidnim: *Nc bova morda videla se kmalu « Odšel sem in te nisem videl več. Zaprla so sc vrata samostanska.
Čez tedna dva sem slišal vest nemilo: »Očetu Linu v bdlnici ni dobro!« Molili bratje so za tvoje zdravje, prosila zate tvoja je mladina; obrnil Bog je prošnje v lepši dar ... In tistikrat, ko vse je vest ranila: »Korošec mrtev!* — morda ti si mislil: »Če ndrodu je smel umreti oče, pa samostanu da ne smel bi brat?* Iz Belgrada so njega nam v Ljubljano vrnili v krsti — žalostna vrnitev! — iz bdlnišmce pa tebe v samostan. Kar tvoji vsi so izgubili v tebi, Slovenci vsi smo izgubili v njem.
Mogočen svet in skromna celica, minister in menih sta romala na skupno zadnjo lepo božjo pot. Oba kropile vdane so solze; obema so se živi žalni venci: hvaležna srca spletala v slovo. Na belem potu — ker so vajine roki nedolžne blagor le delile. Na mrzlem potu — ker očetovsko srce je toplo biti nehalo. V adventnem času — ko se večni Bog pripravlja k zemlji na ljubeč prihod. Ob jasnem dnevu — ker se vama v dušo
nasmejalo je milostno nebo.
* * «
Nikoli niso narodi kot bratje v deželi naši zbrali se ob bratu tako edinih src kot ob Korošcu; nikomur niso rekli kakor njemu: *TemSljni kamen ujedinjenja.U A tebi, oče Lin, kot še nikomur iz vrste tvojih bratov samostanskih pokldnili so v zadnji Častni dar ljubezen vseh, ki tebe so poznali, in žalost vseh, ki si jih ti poznal. Odhod njegov in tvoj je pomenljiv: Ob istem času sta priromala na kraj miru — minister in menih — da vidi svet: Velika slava skromnemu .. .1
Ne plakajte! sem rekel tvojim bratom. Ne jokaj več! sem prosil narod svoj. In to }e naša zmaga, naša vera. To pač: strohneli more truplo v prah, ne more duša skoprneti v smrt. Kdor bil jc tostran groba plemenit, šc onkraj groba plemenit ostane. Zatčkale se duše bodo k tebi, zatčkala se srca bodo k njemu; vezi ljubezni ne strohne nikdar. In bolj kot živim je bild mogoče, za nas so rajni: močni, modri, mili. In kakor v bratih tebi, oče Lin, Korošcu večen v narodu spomin!
(Silvin Sardenko)
vsa razgrobena in razdrla, iz njenih vrtov ljubezni so gripeli topovi bralovske nesloge in njih hrumenje se je razlegalo v zvoke angelske noči.
Simon je zaigral druge znane božične pesnv in slednjič so mu izpod prstov začeli vruti glasovi njegove duše. Ubožni vaški harmonij se mu je nenadoma spremenil v mogočne velemestne orgle. V duhu je slopal s harfo pred narodi kakor David in je raznetil žerjavico v njih srcih za sprejem Gospoda
Pošast vojske bo premagana, pa ne z napadi in ubijanjem, marveč z ognjem vere, s povzdigovanjem duha k Bogu. Na milijone duš se gnete z njim vred proti nasipom večnosti. V sijaju to biserne noči buči nad vsem, kar je na zemlji, zmaga Vsevečnega. Njegova pot je s palmovimi vejicami potresena, On stopa navzdol v uboštvo ljudi, v mrzloto hlevov Toda svet jc zavrgel Boga, a njegovo kraljestvo bo navzlic vsemu rastlo kakor sadno drevo in trta ...
Simon je zaprl harmonij in je slopal po ozkih, hreščečih stopnicah nizdol. Vrata cerkvice bo bila odprta. Ali je veter butnil vanje? Nenadoma je v nejasni plapolajoči svetlobi 6več zagledal franro-sko puško i nasajenim bajonetom, ki je slonela na klopi, in francoska Čelada je ležala poleg njegove. Organist, ki je bil še ves v onstranstvu, se je ko blisk povrnil v resničnost. Brž je imel samokres v roki. Spredaj je pri njegovem drevescu klečala temna postava. Zdaj je vstala: bil je vojak iz sovražnikovih vrst.
Poročnik je za hip osupnil. Tujec Je pristopil k njemu, ponudil mu je roko in dejal: »Blagoslovljene praznike, tovariš!«
Simonu je toplo zaplalo po žilnh, brž je segel tujcu v roko in jo dolgo molče stiskal. To je bilo torej tista navidezno grozota, ki je ogrožala njegov dom, ki pa je bila tako polna človeške miline in prikupljive dušel Simon je oberoč zgrabil Francoza za pleča, prižel si ga je na prsi, da je začutil toploto tujega telesa, in je kriknil: »Človek, brat moj, Bog nas neskončno ljubil Gorje mu, kdor zavrže njegov mirt«
Tedaj so začeli zunaj zanioklo grmeti topovi velikega kalibra in zračni pritisk ju je plosknil po obrazu. Brez dvoma so Francozi odkrili novo sovražnikovo postojanko, zdaj po so udrihali s svojimi težkimi možnarji po njej. Simon je upihnil svečke svojega božičnega drevesca. Francoz si je posodil čelodo no glovo in je vzel puško.
Cerkvico je bilo spet v temo zavito, bledi odsevi mesečine so kakor strahovi prihajali skozi okna no knmnitni tlak cerkve. Ko je Francoz odhajal, je kakor v navdihu zakllcal: »Prekletstvo je prišlo na zemljo. Ali vidiš te požare? Ali slišiš bobnenje tankov? Kdor se zavrže, bo pohojen in pomendrani«
Simon je spet skrbno zaklen'1 vrata za seboj. Pri povratku je moral zaradi hudega streljanja, ki je bila njegova pot v njem, napraviti velik ovinek. Prišel je prav do tja, kjer so se začele angleške postojanke Odondod so se razlegali glasovi dude, ki je pisknla škotsko božično pesem.
Žarometi so z bledimi tipalkami tipali po obzorju. V dalji je regljala mrtvaška raglja.
Binselt.)
Takole bi se dale pozimi ceste olepšati!
»Tako utrujen si videti!« »Kaj pa misliš! Sanjalo se mi je, da sem delal osemnajst url'
M £M*BI S EOVENEC
Tinčkovi načrti
za novo leto
Sedel je na postelji, držal lonjigo v roki in nemo strmel predse. Bilo mu je tako čudno pri srcu, da ni mogel ne spati ne brati. Kresni večer* sveti večer in Silvestrov večer so se Tinčku vsako leto trdno vtisnili v spomin. Ob teh večerih ga je bilo zmerom strah. Zdelo se mu je, da se takrat dogaja v svetu nekaj skrivnostnega, nenavadnega.
In nocoj je Silvestrov večer. Mati je odšla k bogatemu trgovcu. Trgovec je namreč povabil znance in prijatelje na svoj dom, da bodo čakali novega leta. Gostje bodo pili, jedli in se veselili pozno v noč. Tinčkova mati pa bo v trgovčevi kuhinji slonela nad velikim škafom in v vroči, zelo vroči vodi pomivala. Poslušala bo, kako se bodo veselili drugi in gledala, kako dobre jedi bodo odnašali na mizo. Ko bo ura odbila polnoč, se bodo gostje še bolj razživeli, mati pa bo še Iritreie pomivala posodo, vsa trudna, lačna in bedna.
Staro in novo leto

Sredi Silvostrove noči sta se ob samotnem križpotu srečala staro in novo loto. Staro leto je imelo dolgo sivo brado, globoko sključeno telo in trudne oči. Novo leto je imelo snežnobel obrazek, kakor ihkra žive oti in kot srna gibko nogo.
Novo leto je spoštljivo pozdravilo častitljivega starčka in ga povprašalo:
»Dedek, kaj neseš v vreči?«
Staro leto je položilo vrečo na tla in .jo odprlo. Novo leto jo radovedno pokukalo vanjo in prestrašeno odskočilo. Samih skrbi, tožb in solzd. samih vzdihov, kletov in črnega obupa jo bila vreča polna.
»To, samo to so mi ljudje ob slovesu dali na pot !< je potožilo staro leto.
»Mene se ne bodo tako poceni iznebili!« jc reklo novo leto in se samozavestno nasmehnilo. »Kakor se posojuje, tako so povračuje. Tudi ti jim nisi prineslo posebnih dobrot, ko si so rodilo. Poglej, kaj jim nosim jaz!«
Novo leto je odgrnilo svojo vrečo. Staremu letu so se ob pogledu na vso krasoto orosile oči. Vreča jo bila polna najlepših upov, najslajših tolažb in najveselejših smehov ...
»Z veselim smehom prihajam, z veselim smehom se bom na Silvestrov večer zopet poslovilo od tega sveta!«
Staro leto jo žalostno odkimalo in reklo:
»Mlado si še in neizkušeno. Nočem ti že zdaj greniti veselja. A čez leto dni osorej se spomni name!«
To rekoč, si je staro leto spet oprtalo težko vrečo in s krevsajočimi koraki odšlo dalje.
Novo loto pa je šlo med ljudi. Kjer se je prikazalo, povsod so ga sprejeli z veselo pesmijo in godbo. Radodarno je delilo svojo darove — tako radodarno, da jc bila vreča kmalu prazna.
Ko so ljudje sprevideli, da se jim upi no izpolnijo, da so tolažbe samo od danes do jutri, da jim smeh ne moro utešiti gladu in pregnati rov-ščine iz hiše, so so jim obrazi zmračili. Začeli so so pritoževati, da jih jc novo leto ogoljufalo, da jim ni izpolnilo niti dosotinko toga, kar jo obetalo. Sprva so zabavljali potihoma. potom zmerom glasneje; nazadnje so začoli novo leto preklinjati na ves glas.
Novo loto je žalostno hodilo od hiše do hiše in skušalo ljudem dopovedati:
»Potrpite! Saj še ni vseh dni konec!«
Ljudje pa so grdo gledali in niso novemu letu privoščili lepe besede.
Snežnobeli obrazek novega leta so začele pro-predati tanke gubo. Zmerom več jih jo bilo in zmerom ostrejšo so postajale. Oči, prej tako vedre in jasne, da so se zvezde zrcalilo v njih, so začele ugašati. Novo leto se je staralo. Od razočaranja iu grenkega spoznanja.
In ko jo prišla druga Silvestrova noč, sc je na samotnem križpotu za las natančno zgodilo tako, kakor se je zgodilo pred lotom dni: staro iu novo leto sta se srečala... In zmerom znova se bosta srečala tak6 — dokler bo na zemlji živel človeški rod. Tako številne, tak<S veliko so žolje nekaterih ljudi, da jih nikoli ne bo moglo nobeno novo loto do kraja izpolniti.
Tinček večkrat razmišlja, kako da sta z materjo tako revna. Tinček bi bil zelo rad bogat. Rad bi imel toplo sobo in rad bi imel lepo obleko. Kadar povpraša mater, zakaj sta tako revna, mu mati preprosto odgovori:
»Drugi si znajo pridobivati premoženje. Jaz pa ne znam drugega kakor opravljati navadna dela!«
Nocoj pa Tinček razmišlja, kako bi si tudi on pridobil premoženje v novem letu. V hranilničku ima dva kovača, prihodnje leto si jih mora prihraniti še več. Toda, kako?
Tinček premišljuje in si beli glavo. Nič pametnega si ne more domisliti. Zdajci pa se skloni pokonci. Z ulice se sliši glasno govorjenje. Hitro stopi k oknu in si ogleduje pisano družbo, ki se veselo pogovarja, medtem ko gre na Silvestrovo zabavo. Tinčku obstane oko na gospodični, ki je oblečena v prelep bel kožušček. Le kje si je gospodična kupila tako lep plašč? Morda je kupila deset belih zajčkov in si potem sešila plašč.
Zajčki! Joj, kolikokrat si je Tinček želel, da bi imel vsaj dva zajčka. Pa ni imel nikoli toliko denarja, da bi si jih kupil. Kaj če bi jutri poprosil mater, da bi mu dala še par dinarjev in bi si potem zajčka kupil na trgu. Pač bi porabil tudi denar iz hranilnička. Cez kaka dva meseca bi zajčka skotila še kakih osem zajčkov, potem bi imel šele Tinček veselje! Kaj je lepšega na svetu, kakor majhni beli zajčki?! Iz malih zajčkov bi zrastli veliki in tako bt počasi imel mnogo, mnogo zajčkov. Hrano bi jim poiskal v gozdu na na travniku, pri stricu bi morda dobil nekaj korenja in krompirja. Kadar bo imel mnogo zajčkov, jih bo začel prodajati. Dobil bo mnogo denarja. Morda več jurjev. In potem si bosta z materjo kupila kočo. hlevček in kravico. Mati bi potem ne bila več žalostna.
Tinček je v lepih mislih zadremal. Tako spokojno je zaspal, da ni prav nič vedel, kdaj se je mati vrnila vsa trudna in žalostna domov.
Bog ve, ali se bodo kdaj uresničili Tinčkovi lepi načrti?
Kokoš z eno nogo
(Legenda)
Jezus in sv. Peter sta potovala iz kraja v kraj. Nekega dne je postal Jezus hudo lačen. Rekel je sv. Petru:
»Pojdi v Jeruzalem in prinesi pečeno kokoš.«
Peter je odšel.
Ko se je vračal iz mesta, je postal tudi sam hudo lačen. Ni se mogel premagati in pojedel je kokoši eno nogo.
Ko je Jezus videl, da manjka kokoši ena noga, je rekel:
»Kaj vendar to pomeni? Živalca ima samo eno nogo. Kje pa je druga?«
»Ne vem, Gospod Takšno so mi dali. Sicer se mi pa zdi, da imajo tukaj vsi ptiči samo eno nogo.<
»Jaz pa ti rečpm, da imajo kokoši dve nogi. Toliko bom pa že vedel, saj sem jih sam ustvaril!« ga je zavrnil Jezus.
Na te besede je Kristus utihnil. Molče je jedel kokoš in je bil zadovoljen.
Čez nekaj dni sta Jezus in sv. Peler spet potovala v bližini Jeruzalema. Nenadoma je Peter za-glodal na bližnji ograji kokoši, ki so stale samo na eni nogi. Ves vesel je vzkliknil:
»Gospod, poglnj, kokoši imajo tukaj v resnici samo po eno nogo! Pa mi zadnjič nisi hotel verjeli.«
Jezus pa ni izustil niti besedice. Plosknil je z rokama — in kokoši so skočile z ograje na tla ter se razb^žale na vse strani po dveh nogah.
»No, kdo pa ima zdaj prav?« se je nasmehnil Jezus.
Sv. Peter je malo pomislil, nato pa rekel:
»Mislim, da ti je sam Bog Oče vdihnil to misel. Sicer pa — če bi bil zadnjič takole plosknil z rokama, bi gotovo tudi pečena kokoš dobila še eno nogo!«
Mir vam bodi!
Sneži! Snežil Snežil
K nebesnim vratom prileti ozebel angelček in govori:
»Odpri! Odpri! Odpri! K Jezuščku se mi mudile
In Jezuščku pove, da skrajni čas je že, da pride na zemljd, ki čaka ga tako željnd.
In Jezušček koj na golobčka sede. Milijone angelcev s seboj povede. In angelček daril vsak nosi sto, da bilo bi dovolj za deco zemeljsko.
Dospeli so. Vse trudne so peroti. Kuža priteče prvi njim naproti: »Hav, havl Želim Vam dober dani* Dete ga objame: »Kužek si mi vdan!« In kosmatincu je pri tem lepo, kakor mu nikdar še na svetu ni bil6. Pa tudi muca in konjiček, • in krava Sivka in osliček, in ovca Belka, petelinček, zaprosijo vsaj mal spominček od Jezuščka na sveto noč. In vsak dobi poljubček vroč. »Ker,« Jezušček tako jim de, »ljubezni vsi potrebni ste.«
V hišici pa otroci spančkajo
in o dobrotah vseh mogočih sanjčkajo.
Po šest in več jih v postelji leži.
Ko Jezušček jih gleda, mu srček zadrhti:
oči mu v dalji zro požare, kri,
gorje grozotno. Na licu solza zablesti:
»Kako si, človek, res ubog!
Da bi ti mir poklonil Bog!*
(Konči Ahačič.)
Zgodba o brezsrčni kraljični
Stankovo vesel{e
Metka stopi že šestič k okencu, kjer se dobijo vozni listki, ter vpraša:
»Koliko stane vozn listek do Celja?« Uradnik pri okencu ves jezen za kriči-nad njo: »Šestkrat sem ti že povedal, zdaj pa vendar že veš! Zakaj me nadleguješ?«
»Veste,« mu odkritosrčno pove Metka, »moj brat Stanko je strašno vesel, če vtaknete glavo skozi luknjo. Pravi, da je lako kakor v živalskem vrtu...«
Pri zdravn!ku
Oče pripelje bolnega sinka k zdravniku. V zdravnikovi sobi sinko prvič v življenju vidi človeško okostje Nekaj časa ga pozorno ogleduje, potem pa reče:
»Stric zdravnik, te kosti si pa dobro oglodali«
Pred davnimi leli je živel v revni vasi mladenič po imenu Janez. Nekega dne se je oglasil v njegovi hiši star berač. Mladenič mu je podaril nekaj drobiža. Komaj je berač odšel, se je mladenič pogreznil v gioiioko spanje in sanjalo se mu je nekaj nenavadnega... Hodil je po travniku, ki je ležal ne daleč od njegove koče. Nenadoma je njegov pogled obvisel na čudovito lepi roži sredi travnika. Lesketala se je, kakor da bi bila zlata. Že se ,je hotel skloniti k njej in jo utrgati, tedaj pa se je prebudil...
Naslednjega dne se je Janez spomnil čudovitih sanj in odšel je na travnik. »Morda pa v resnici raste zlata roža na njem!« si je mislil.
In res: ko je tako hodil sem in tja po pisanem travniku, je ves zavzet obstal. Zagledal je pred seboj zlato rožo. Sklonil se je, jo s koreninami vred izruval iz zemlje in odnesel s seboj domov. Tam io ie skrbno negoval leto dni.
Ko je nekega dne hotel zlato rožo spet zaliti z vodo, je na svoje veliko presenečenje namesto nje zagledal pred seboj — prelepo kra-ljično.
»Odkod pa si ti?« jo je vprašal. Kraljična mu je gorko stisnila desnico in radostno zaklicala:
»Dobri mladenič, rešil si me! Lepo se ti zahvaljujem I Če hočeš, ostanem pri tebi kot služkinja. ali pa ...« na te besede je kraljična položila drobni prstek na ustnice — »bodi ti moj kraljevič in jaz bom tvoja kraljična 1«
Janezov obraz je kar zasijal od sreče. Pa se je spomnil, da mu na vprašanje še ni odgovorila in ponovil je:
»Odkod si prišla sem?f
Kraljična je povesila glavo. Zamislila se je in globoko vzdihnila:
»Ah. lo je dolga zgodba! Jaz sem kraljična Evkalimia. gotovo si že kai slišal o njej. Bila sem prej brezsrčna, ošabna kraljična. Takrat, ko sem še živela na dvoru svojega očeta, sem prepovedala vSem oodložnikom v deželi, da bi obdarovali
kakšnega siromaka. Kdor je to prepoved kršil in kljub temu podaril lačnemu siromaku košček kruha, sem ga strogo kaznovala. Nekega dne me je naš dvorni čarodej, ki je bil dobrega srca, prosil, naj svojo prepoved prekličem. Odgovorila sem mu: »Kaj pa to tebe briga?« V svetem ogorčenju me je čarodej začaral v rožo in zaklical: »Rešena ne boš prej, dokler me ne bo sto ljudi v tvojem kraljestvu obdarovalo!« Na te besede se je čarodej spremenil v starega berača, vzel popotno palico v roko in romal od vasi do vasi. Ti si bil stoti podložnik, ki ga je obdaroval — in lako si me rešil.«
Naslednjega dne se je Janez z Evkalindo odpeljal v kraljevsko palačo. Stari kralj je kmalu umrl in Janez je postal njegov naslednik. Podlož-nikom je bil dober kot oče. vsakogar, ki se je oglasil pri njem, je bogato obdaroval, tako da v njegovem kraljestvu kmalu ni bilo nobenega siromaka več.
Pred cirkusom
»
Več dečkov je stalo pred vhodom cirkusa. Kukali so v notranjščino, kakor da bi bila tam sama zlata nebesa.
Neki gospod je stopil k blagajniku ob vhodu in rekel:
»Pustite te dečke, naj gredo noter! Ko bodo šli skozi vhod, jih preštejte I«
Blagajnik se je na vso moč razveselil. Bil je prepričan, da bo prijazni gospod za vse dečke plačal vstopnino. Pomigal je dečkom — in tem kakopak ni bilo treba dvakrat reči, naj gredo v cirkus. Ko je zadnji deček izginil v notranjščini širokega šotora, je gospod vprašal blagajnika:
»No, ali sle jih prešteli? Koliko jih je?«
»Natančno osem in devetdeset,« je odvrnil blagajnik.
»Prav toliko, kot sem mislil! Torej sem ugnnil! Zbogom in na svidenje I« je rekel gospod in odšel.
Vrabčku
Vrabček, nič ne boj se ti, 6aj si pač prijatelj mi: zvesto si ostal pri nas, pa čeprav je zima, mraz.
Res, da ne zgoliš lepo, a srce imaš zvesto; nikdar nas ne zapustiš,	,
pa čeprav hud glad trpiš.
Kaj nam pač pomaga to, če nam še tako lepo poje kdo vesele dni —-v bridkih dneh na zapusrtl,. <
In zato ves zimski čas kar ostani tu pri nasi Jaz bom že tako skrbel, da gladu ne boš trpel.
Ko pa prišla bo pomlad, novih nam prinesla nad — spet na vrt boš odletel, z nami vriskal, z nami pel.
Jože! Mihelič, Dobrava pri Kropi.
LADA NJIVA
............................. 111j«i m 111u n i i 11111 fttttnttmtt 111 ■ 111111 ■ t ■ • • ■ ■ i ■ 1111 • i ■ 111 ■ ■ • 1111 • i • itttttriria
Z mska radost
Snežinke, le hitro na delol Ze čaka va6 travnik in ga|; zarajajte v zraku veselo, ovijte ves 6vet v svoj sijaj.
Že bele so tihe doline ... Otrnci, brž smučke na planf Pogumno čez gladke vzpetine spustimo se ... Zdaj je naš dan.
Kot ptiček naj zlate prostosti srce se navžije do dna, dokler je še polno mladosti in grenkih skrbi ne pozna.
Marjan Bračko, dijak v Mariboru.
M klavi
Miklavž je prinesel nam hruške, balončke in nanje potresel rumene bonbončke.
Sprejeli smo radi, molili pa ne, zato nam je parkelj pokazal roge.
Bonbončke smo snedli in hruške pojedli, balon je še4 v zrak in zginil v oblak.
Božidar Žnidarič, dijak, Ptuj.
Zvijača ne pomaga zmerom
V gozdu sta se srečali mačka in lisica. Lisica se je začela norčevati iz mačke:
»Kaj kolovratiš okrog, uboga reva! Po gozdu imam pravico hoditi samo jaz, ki sem modra in zvita, da nobeden tako.«
Mačka je skromno odgovorila: »Jaz pa nisem ne modra ne zvita. Vse kar znam, je to, da se s tačkami umijem in pa pred psom pobegnem na drevo.«
»No, hvala Bogu, meni se ni treba vzpenjati na drevo,« se je pobahala lisica. »Prekanjena sem tako, da uženem v kozji rog vsakega psa.«
Komaj je lisica zadnjo besedo izustila, so od-nekod pritekli psi in se zakadili proti lisici in mački. Mačka je hitro splezala po deblu na vrh drevesa in si tako rešila življenje, lisico pa so ujeli psi in jo raztrgali.
Ko je mačka na drevesu videla, kako je lovec mrtvo lisico pobral in jo vrgel čez rame, je rekla sama pri sebi:
»Sirotical Vsa prekanjenost ti ni pomagala prav nič. Da bi znala samo to, kar znam iaz, ca bi ti ne bilo treba umreti!«
Ubogal ga fe ...
Janezka so založili v šoli, da je brata vrgel
v voao.
Učitelj je nepridiprava poklical k sebi in ga okregal:
»Ali te ni sram? Povej, kako je bilo!« »Gospod učitelj,« je Janezek jokajoč odgovoril, »držal sem ga za šalo nad vodo, pa je začel kričati nad menoj: »Izpusti me, izpusti!« No, jaz sem ga ubogal in ga res izpustil...«
Plemenitost
Lojzek je imel na sebi svoje najboljše hlače. Mama ga je zalotila, ko se je v njih drsal po stopnični ograji.
»Lojzek,« je karajoče zaklicala, »kaj pa delaš?<
»Hlače za revne otroke!« se je odrezal nadobudni sinko.
a .i m
...............................................................................
Ves razrije vrt
pa vendar ni krt,
z glave uhlji mu visg
kakor vehe zeljnate,	('3TSejd)
Vame so krompirja naložili
in me k ognju položili,
počil ni mi še trebuh,
niti zgorel nisem, uh.	(-satjo*!)
Sredi sem Ljubljane, v Lučah prvi sem gospod, vidiš me, če gledaš plot, nimajo me vrane.	('I "P?)
Božidar Žnidarič, dijak, Ptu|.
Kar sredi ženili« se dvigam v nebo, vsak rad gre na me, čepi a v gre težko.
Srce mu zmerom bije, ogrodje se vrti, ne je in nič ne pije, a vendar še živi.	. ('BJfl).
Imejte srce za otroke
Timoteju Je lilo devet let. Bil je ubog naj-denček, toda pogumen deček Zaradi deklice, ki »o so jo nazivali Gay, ee je igral potujočega viteza. Pa ne 7» šalo. Gay je v resnici potrettovala zavetnika. Zakaj bila je zelo lepa in šele Štiri leta stara. In pustili so jo samo na pragu sveta, kakor tudi Timoteja.
Timotej in Gay sta bila v reji. Neznani ljudje so nekaj časa plačevali stari izprijenki v najbolj zanikrni četrti Bostona, da je pazila na otroka. Toda ko ie ta ženska umrla, ni nihče vedel povedati, odkod da sta in kako se pišeta rejenca, ki ju je zapustila. Sosedje so ugibali, kam bi zdaj x otrokoma in nazadnje odločili, da ju bodo poslali v kako sirotišnico Naključje pa le hotelo, da jih je Timotej slišal. Pri priči je sklenil, da ne bo tako. Naložil je deklico kar na doma stesan voziček in io odpeljal Gay ne sme v nobeno sirotišnico! Giiy mora imeti dom! Timotej se je odpravil z njo na pot v neznane kraje, ker ji je hotel najti dom.
Ustavila sta se Šele, ko se je sonce že pripravljalo da pojde v zaton Zaprašena in lačna sta obstala pred lično kmečko hišo, ki je bila ograjena s pobeljenimi količki m kraj katere so bili ko na straži visoki bresti. Timotej je menil, da bi tu kar bilo zantu in potrkal na vrata.
V tisti na zunaj re6 čudni hiši pa je bilo življenje pusto. V njej je samotarila zpgrenjena stara gospodična Vilda Cummins, ki je bila zaprtega srca. Ko je odprla vrata in zagledala na kamniti plošči pred hišo ta dva begunca, so jo začeli sprehajati čudni občutki Kaj neki hočeta! Popotna otroka' pa sta jo pričakujoče gledala in Timotej je povprašal: »Prosim, ali bi. potrebovali tu kaj otrok?«
Ka' takega! Toda do živega je šlo vsem, kar jih je bilo v hiši. Hlapec je sodil, da bi ne bilo narobe. Če bi otroka ostala. Mislil si je, da bi bila gospodična Vilda potlej kmalu bolj človeku po-
dobna Tudi dekla Ana je menila, da bi bilo prav, če bi gospodinja vzela otroka za svoja.
Toda gospodična Vilda se je tresla od jeze in ni marala o tem nič slišati. Sam Bog ve, odkod sta umazana potepenca in ona nuj bi si ju navlekla ca glavol Menda se jim meša! Ali bo torej otrol a napotila? Ne. to ravno ne. Vsak čas bo noč in beračka sta lačna in trudna. Nič naj si ne mislijo, da ni dobra kristjana in da ne ve, kaj si mora šteti v dolžnost. Seveda bo otroka lepo očedila, jima dala jesti in posteljo za čez noč. Tuda zjutraj ju bo poslala v sirotišnico. Tako je mislila gospodična Vilda. ko je legla spat. Toda ponoči se je gospodični Vildi sanjalo.
V sanjah te morala v slepeči vročini na visoko gcro S težavo «e je spenjala po strmem pobočju. venomer v celo, ker ni bilo nikjer uhojene poti. Vsa upehana je morala naprej med šipko-vimi grmi. katerih veje so jo lovile za obleko. Z vrha dol p» ji je pritekla naproti deklica, ki je imela prav tak obraz kakor Gay. Pomaljala ji je rokice, ko da bi hotela k njej v naročje. Toda gospodična Vilda jo je odrinila Knko naj bi nosila otroka, ko se je sama koma) prestopala! Ko Ji je otrok znova zastavil pot, ga je znova sunila proč in šla spet sama proti vrhu. Toda bila je že ob ves pogum. Vse moči so jo zapustile. Ko ji je prišel otrok na pot še v tretje, je bila že preveč obnemogla, da bi ga pahnila stran. In nekako ji je deklica sama zlezla v naročje.
Od tistegi trenutka ni gospodična Vilda nič več čutila sončne vročine. Kamni so se ji zdaj sami kotijali izpred nog. Sipki so razmikali veje pred n.io in ji delali stezo. Zdaj je lahko zložno šla na goro! Se vedela ni. kdaj je dospela na vrhi
Na vrhu gore pa je čakal angel in vzel gospodični Vildi otroka. Potlej se je angel sklonil, potegnil s prstom po prahu io ji z njim zapisal na čelo: »Kar koli storite enemu teh malih, storite meni.t	Kate Douglas Wiggin.
Ali se zabavajo z igro hokej na leda! Vsa kri se prenovi s tako igro v božičnih počitnicah.
Za spretne roke
Preglejmo vse, kar imamo spravljenih ostankov blaga, krzna, trakov, čipk itd.I Vza-meš ostanke žameta, svile moar in nareoiš eno od torbice, ki jih vidiš na pričujoči sliki Delo ni težko, ker se zapirajo z zaponkami na zadrgo ali z obročki in trakovi.
Iz krzna utegneš narediti k u č m o in zapestnice pri rokavicah, kakor vidiš na sliki 2. Za krzneno kučmo potrebuješ progo krzna ali takega blaga v višini 12 cm. Da ostane kučma trda, jo podložimo s platnom, ^i pa treba, da je kučma na vrhu zaprta, nosimo jo tudi kot »obroč« — odprto. — Iz istega krzna nli krznenega blaga si lahko sešijemo nekaj zapestnic, ki morata biti tako dolgi, Ja sta skupno
videti kot muf. Če ju ni moči delati dvojnato, ju znotraj podložimo z istim blagom in ju pri-sijemo k usnjatim rokavicam. To je uarilo, ki brez dvoma razveseli vsakogar.
Jako praktične so copate, široki podplati so iz pletene slame ali ličja. Za pete zložimo skupaj več kit slame ali ličja. Iz debelega blaga izrežemo spodnji sprelnji rob copat in zadeš-nji del. ki sega do stranskega roba. Ta«o »čevlje« lahko naredimo celo iz tankega u«nja, na primer iz usnja starih torbic. Nato je treba copato podložiti s platnom ali z volnenim blagom. Za izdelavo copat je treba že precej spretnosti, in naj bodo večje kot je za nogo prav.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Tudi rokavice brez prstov (glej na sliki zraven copat!) ni težko narediti in jih l>o vesela sleherna smučarka. Poglavitna dela rokavic sta majhna notranja ploskev in mnogo večja zunanja ploskev, ki ju je treba v višini enega prsta na gosto sešiti skupaj. Palec je po istem pravilu narejen. Za vrhnji, zunanji del rokavice vzamemo kako impregnirnno blago ali looen. spodnji del pa je lahko pletenina, ostanek kake jopico. Na rokavici je znotraj zadrga na vrvico, za kar nam čevljar napravi luknjice
Ker že govorimo o starih pleteninah, nai še omenimo, da imamo mogoče na razpolago knk star pulover z raztrganimi rokavi. Iz života napravimo telovnik za deklice, ki ga lahko
Ovokoleia, otrolkt »or.t«kt, ilvalnt atrojl. pravoinl trt olkljl. pneomutlka
Tribuno r.D.L LJubljana, Karlovška c.4
To in ono
za k smučarski obleki
Smučarska obleka postane šele popolna z dodatkom ra/nih drobnarij. Te so- rokavice brez prstov, nogavice iz pisane volne, pas, ga-maše, majhne flanelaste bluze kratkih nli dolgih rokavov, kapuce, pletene bluzice, jope iz jaorovinp in sto drugih malenkosti, ki utegnejo vtis smučarske obleke povsem spremeniti. (Glej sliko!)
O svečavi
Pri električni luči moraš biti na vsp pripravljen. Kar sredi večera ti električna žarnica mrkne, pa si v temi! Sediš v »egiptovski temi«, tipaš okoli, seznš v predale, vendar nc najdiš varovalke. Dolgo sediš, strmiš v blede šipe v
oknih, ki so se kar nekam povečala, dokler se slednjič vendarle ne še nekakšno svečo.
po veCat isliš, da
imaš nekje
priprti ki ga
imajo vrh bluze za v šolo. Okrasimo ga lahko s križnimi vbodi. Prav tako je primerna jopica bolero (glej si. 8!). Slednjič imamo še dva predpasnika (slika 4). Večji predpasnik utegne biti iz slehernega pisanega blaga; široki del modrčka in veliki žep naj bosta iz drugačnega, po barvi sorodnega blaga Zadaj se predpasnik zapenja do modrčka. Za manjšo oeklico je predpasnik iz križastega blagu z volnno na plečih. Predpasnik je jako ličen in ga bo hčerka brez dvoma rada nosila.
To ta [e že znano?
Kuhinjska sol nam na vse načine pomaga. Če jo pozimi damo v škrob ali v vodo za izpla-kovanje, nam perilo ne bo zmrznilo in se perilo tudi bolj hitro posuši. Če damo sol v salmijak ali špirit, spravimo s to tekočino vse mastne niadeže iz vsakršnega blaga. Vroče posode 6e brž ohladijo, če jih damo v mrzlo, slano vodo.
Mizo varuješ, če daš med mizo in pa med vijak, ko uporabljaš strojček ta rezanje mesa ali za kaj drugega, tanko deščico.
Soba ostane pozimi topla, Če podložiš časopisni papir pod preprogo.
Vosek za parkete daj na »svilen papir«, na-mseto na cunje, ker se vosek ne vleze tako zelo v papir kot v cunjo; papir je pa potem tudi izvrstno netivo.
Na vodene madeie na baržunn daj tekočino iz treh delov destilirane vode in enega dela sal-mijaka. Nato potegni dotični del baržuna po segretem likalniku od leve proti desni.
Glej, sreča, ki je sicer tako opoteča, ti je slednjič vendarle mila! Najdeš konček sveče, prižgeš stenj in jo previdno preneseš na mizo. Majhen pepelnik mora biti namesto svečnika in kur zadosti ti je svetlo, bolj svetlo, kot si pričakoval od sveče.
Kar čudno in posebno ti je, ko strmiš s imi očmi v o/ko zlato čeladico plamena, ga nič več nc poznamo. Prevzame te čar svetlobe, ki ti prešine srce kakor sijaj mc sečine.
Delo s kolonami številk in s čedno ^stavljenimi razpredelki se ti zazdi trapasto in smešno. Bela, svetla luč žarnice je tovarišica razuma, luč sveče pa je podoba plemenite duše, ki se po tihem, tihem použiva.
O/kn, zlntn čclndica včasih znplnpola, poleni se malce poveča inodro jedro okrog stenja. kar pomeni, da so skozi sol>o zavalovile orobccne niti prepiha.
Pa se spet pomiri to čudo plamena, čeln dica se zoža. Soba ti je postala tuja, staro
Sb&b-er- okuuub
|e posebna prednost odvajalnega sredstva DatmoL Vrhu tega detul® milo ln brez bolečin Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
liJMI/U ^fc^J*-*-
pohištvo se leskeče v neznanih, zlatih odtenkih. Podobe na steni utonejo. Polagoma se soba napolni z dišavo raztopljenega voska. Vsi predmeti na mizi so čudno prešinjeni z nenavadno svetlobo, zvežnji papirjev so rumenkasti ko slonova kost, zrcalo zaživi v toplem odsevu, ki j»oteka čezenj svetla proga kakor Rimska cesta na nebu.
Skrivnostna luč sveče ti povede dušo za stoletja nazaj. Tako ti je, knkor bi se oglasila ena sama orgelska piščal in misli ti zaplovejo onkraj vse sedanjosti.
*
Pokvarjen želodec
Najvišja zapoved za praznike je za starše ta, da otrokom ne dovolijo zaužiti preveč sladkarij, da si želodca ne pokvarijo, ker so s tem pokvarjeni tudi prazniki.
Če se pa že to pripeti, in je otrok litru jen, ima obložen jezik in vročo glavo, naj gri brž v posteljo. Nato dajmo otroku kako čistilno
sredstvo in otrok nuj se ves dan posti. Če je pa otrok preslaboten in ne zdrži posta, mu daj mo kako juho ali čnj. V spalnici bodi zrak čist in svež, odeje naj bodo tople, toda lahke
Nedeljski listi
Nič ni novega pod soncem: ne čas, ne kraj, nc človek. Ne čas, čeprav pričakujemo novo leto. Nc kraj in če gremo še tako daleč po svetu. Ne človek, ker ohrani vselej in povsod svojo naravo.
Samo v duhovnem pogledu se moreta sa človeka razločevati stari čas in novi čas. Sturi čas, če slečeš starega človeka v sebičnih strasteh. Novi čas, če skleneš služiti Bogu in bližnjemu.
»Zato nisi več suženj, ampak sin.« V dvojnem znamenju moremo skleniti staro leto in začeti novo leto. V znamenju sužnja, ali sin«. V znamenju sina, otroka božjega? Pa nikar ne mislimo, da to pomeni toliko, kakor da smo ustvarjeni od Boga. Le toliko in ne več?
Ali sc pri jaslicah, ki smo si jih postavili, nismo prav nič izprašali: čemu to božje dete tu leži? Akoprav je prišel ubog med nas, je vendar prišel bogat za nas. Katero je to bogastvo? Prav to, da nam kot otrok pokaže, da smo po njem postali otroci božji.
O, kakšna višina je še od Planice do Triglava: od stvari božje do sina, do otroka božjega! Vi ste očarani, če se ob lepem vremenu povzpnete na Triglav, pa vas nič ne prevzame, če se dvigne duša na višino otrok božjih. Sveti Bruno je ob misli, da je otrok božji, hodil po visoki razgledni gori ter ves zavzet klical venomer: iO milost, o lepota, o ljubezen!« Ali vas ne bi prešinilo vse silnejše in prijetnejše čustvo, če bi se na belih smučarskih strminah spomnili, da je ves ta lepi zimski svet delo vašega Očeta in vi ste mu otroci? Kako vse bolj domače je človeku, če stopi v hišo svojega očeta. »O Vrba! srečna drag« vas domača, kjer hiša mofcga stoji očeta...« V hiši očetovi imate svoj prostor in svojo pravico.
Nič drugače ni z našim odnosom do Boga. Bog ni le naš Stvarnik, ampak tudi naš Oče. Kakšno luč vrže to v vse naše molitve. To niso več prazna besedila, dolgočasna branja, običajna ponavljanja. Misel »otrok božji sem«, te stori kar drugačnega, novega.
Zakaj imajo ljudje v sebi tako malo miru in zaupanja? Ker niso še skoz in skoz prodrli v resnico: Bog je moj Oče in jaz sem njegov otrok!
Takole narediš zvečer lepega slona s pomočjo prtiČka, škatlice za vžigalice in svojih desetih prstov. Šveda se rilec premika sem in tja.
»Razlika med puško in strojno puško je ista, kukor če mama govori ali pu če jaz govorim.«
Kratke hlače za dečke
Fašistična zveza trgovcev tekstilnih proizvodov in oblek je nedavno predlagala tvrakam, ki so tozadevno prizadele, da naj začno polipi r n t i nošo krntkih hlač zu iante do 16. leta starosti. Svoj predlog podpira omenjena zveza s teinile razloči:
1.	Kralke hlače so bolj higienične kot dolge, ker se ne naoere v njih toliko potu in praliu in jih tudi lahko večkrat operemo.
2.	Kratke hlače so tudi lepše glede na videz mlade postave in kolena niso nagubančena.
3.	Kratke hlače so za fante do Ib let tudi vzgojno bolj primerne, saj fantje v dolgih hlačah brž postanejo gizdalini.
4 Kratke hlače tudi manj stanejo, zdaj pa itak nima nihče preveč denarja in blago se je jako podražilo. Mimo tega jih iinajo fantje tudi rajši, ker ni treba nanje toliko paziti. Vendar eno vprašanje je pa pri kratkih hlačah važno: kaj pn nogavice? Tudi te so drage, a kolena so večno raztrgana 1
KUHA
Zrezki iz špinače
Skuhaš t kg špinače in jo površno sesekljaš. Potem nastrgaš pol kilograma kuhanega ali surovega kromoirja. ki ga primešaš špi-nači, zraven še jajce, malo moke ali drobtin;
fiotem osoliš in popopraš. Iz gošče narediš ilehčke, ki jih pražiš na masti v kožici.
Krompirjev narastek
Imnš 1 kg surovega, četrt kilograma olup-ljenega, nastrganega krompirja, 20 g moke, eno jajce, pol pecilnega praška, malo soli in sesekljano čebulo. Krompir nastrgaš, ožmeš, dodaš prejšnji krompir in primešaš krompirjevi gošči še vse drugo. Vse daš v posodo, ki je z mastjo namazana in pečeš 1 uro. Preden dnš na mizo. rnzrežeš narastek na rezine in daš zraven čežano ali saoni sok.
Jabolčna žolica je najbolj okusna in se ti najbolj posreči, če jo naredimo iz čim več vrst odpadlih poletnih jabolk. Vsakovrstna jabolka opereš, razrežeš na koščke in lepo otrebiš. Potein jih streseš v lonec in poliješ z mrzlo vodo. Skuhaš jih do mehkega in streseš na sito, malo jih pretlačiš, da se sok lažje odteče in sok precediš skozi prtiček. Sok skuhaš s sladkorjem in z limono-vim sokom (1 kg soka potrebuje 900 g r sladkorja), da nastane žolica. Pri tem postane barva nalahno rdeča. Ko je žolica še vroča, jo daš v kozarec in ko se ohladi, kozarec zavežei in shraniš na hladnem.
T. M. T. — Pred 4 leti ste zboleli na očeh. Zdravili ste se v bolnišnici. Oči so zdaj zdrave. Napravila pa se vam je pod očmi, na vsaki strani po ena rudeča pika. To vam greni življenje. Kako bi to odpravili?
Premalo ste opisali, da bi vam mogel prav svetovati.
S. K. G. p. R.: Leta 1036 ste zbololi pri vojakih za pljučnico. V bolnišnici ste se zdravili 52 dni. Po prihodu domov ste bolehali še vse leto. Pozdravili ste se. Dognali so vam, da imate pljuča prirastla na rebra. Boli vas pogosto na levi strani v prsih.
Bolečine, ki jih imate, so v zvezi z zarastlinami, ki jih omenjate. Zdravila, s katerim bi to odpravili, ni. Pomagate pa si lahko z zdravili, ki lajšajo bolečine. Pomoč je seveda le trenutna. S tem v zvezi so tudi težave, ki jih imate s srcem. Srce mora zaradi zarastlin naporneje delati pri potiskanju krvi skozi pljuča. Prav storite, če se radi srca obrnete na zdravnika.
K. S. M.: Uspeha niste dosgeli, ker niste prav ravnali. Ponovite še enkrat zdravljenje s santoninom. Po zadnjem prašku pa vzemite rici-novo olje, da se pošteno izčistite. Skrbite za snago. Po vsakem iztrebljenju si temeljito operite joke. Zelenjavo pa, ki jo uživate, preje dobro operite.
M. V. M.: Krčne žile imate. Pobili ste jih v nosečnosti Razvite eo tako močno, da se vidijo skozi nogavice Vedno bolj se večajo.
Dvomim, da bi s povijanjem nog in podobnimi pripomočki dosgeli kakšen uspeh. Ce so tako motno razvite, jih bo tudi z injekcijami težko uničiti. Mislim, da bo potrebno bolj korenito zdravilo. Odpraviti jih bo potrebno z operacijo. V vaši pozabljivosti ne vidim nič bolezenskega. — Le razstreseni ste tako zelo.
R. R. B. A.: 9 let staro hčerko imate. Prebolela je ošpice, škrlatinko, oslovski kašelj in malarijo. Hudo je bila glistava. Mislite, da ste ji gliste odpravili. Bleda je. Pogosto ji je slabo — večkrat bljuje. Iz ust ji prihaia neprijeten duh. Za to nevšečnost ste dolžili zobe. Dali ste jih popraviti. Nevšečnosti pa s tem niste pregnali.
Mislite, da ste ji odpravili gliste. Jaz menim, da ne. Zato vam priporočam, da poskusite znova. Zdravljenje pa mora biti res temeljito. Po vašem opisu sklepam, da so vse nevšečnosti v zvezi z glistami.
C. K. Lj. u. K.: 20 let ste stari. Boli vas želodec. Iz ust vam neprijetno diši. Jezik je zelo obložen. Iztrebljate se neredno.
Vzrok neprijetnemu zadahu iz ust, ki vas tako teži, bo v želodcu, oziroma prebavilih. Bržčas imate vnetje želodčne sluznice. Vnetij pa je več vrst. Vzroki so različni, zdravljenje pri eni vrsti tako, pii drugi drugačno. Zdravljenje pa je uspešno le po točnem dognanju.
hrib. Tudi zvečer, ko ležete, vam ne da prav dihati. Šele po dolgem času se dihanje umiri. Odkar je mrzlo, imate hud nahod, skoro vsak dan vročino, utrujenost v nogah, bolečine v glavi.
Svetujem vam, da se Čimprej obrnete na zdravnika. Potrebni ste vestnega in temeljitega pregleda. Posebno pljuča in srce. Nič ne odlašajte. Za takimi nevšečnostmi se skrivajo navadno resne bolezni.
R. R. L. p. Z. m.: Nikakor se ne Rtrinjam s tem, da bi bila nevšečnost, ki vas nadleguje, posledica nerodnih let. Po opisu je to v zvezi z poapnenjem ožilja.
F. L. Lj. P.: Navada je železna srajca, pravijo. V vašem ponočnem vstajanju vidim samo navado. Navadili ste se tega v nočnih službah. Toplo vam priporočam, da ne premišljujete po cele uro o tem. Umivajte se še naprej, kakor do sedaj. Večerje pa naj bodo zgodnje in skromne 1
Želja: Leta, v katerih ste. so vam sama pokazala, da niste na pravi poti. Čutite praznoto, laž in prevaro .Želite to, kar vsak zdrav moški. Pogosto je strah kriv takim zablodam. Otresite se vseh predsodkov. Poiščite si pošteno družico.
Ma. Ja. Lj.: V letih mene ste. Krvavitve se pojavljajo mesečno in so dolgotrajne. Slabijo vas. Ali je to brezpomemben pojav? Ali bi jemali aloe, pro-gynon, preslico?
Res je, da srečujemo v teh letih krvavitve, ki so za to dobo naravne. Polagoma se uravnajo same jTO sebi Vnedar pa moramo biti pozorni in čuječi. Prav v teb letih se za takimi krvavitvami skrivajo dostikrat resne bolezni. Ne jemljite ničesar! Ravnajte se točno f>o zdravnikovih navodilih. Če vam je naročil, da pridite z nova na pregled, ubogajte. Noge si lahko umivate .Po opisu vam mehur povzroča težave pri puščanju vode
N. L. A.: Možnost je res. Vendar pa so primeri tako redki, da je njihova praktična vrednost enaka ničli. Z operacijo moremo doseči. Dokazati pa pozneje ali je to posledica operacije ali ne, je navadno zelo težko, zlasti po daljšem času.
F. B. G. p. N.: Pred dvema letoma vam je počil želodec. Prepeljali so Vas v bolnišnico. Operater je dognal, da vam je počil želodec zaradi rane, ki ste jo imeli v želodcu. Napravil vam je nov izhod iz želodca. Počutili ste se do zadnjega že dosti dobro, če ste se ravnali po navodilih, ki so vam jih dali v bolnišnici. Zadnji čas pa so se težave močno povečale. Bljuvate večkrat, skoro nepretrgoma vas boli v žlički. Vprašujte, ali ne bi bilo bolje, da bi vam takrat bolni del želodca izrezali?
Soditi o tem, kaj bi bilo bolje, no morem, ker ne vem, v kakšnem stanju ste takrat bili. Po operaterju pa sklepam, da je napravil to, kar je spoznal za najboljše. Tudi če bi bilo takrat , mogoče izvršiti večjo operacijo, to je odrezati del
oproščeni veselične takse le za svoje javne vaje in tekme, kamor spadajo zlasti javni nastopi, event. akademije itd. Za dramatske predstave pa ta oprostitev ne velja. Ce boste torej prirejali igre pod okriljem fantovskih odsekov, boste morali plačati veselično takso in nabavljati vstopnice držuvne izdaje pri pristojni davčni upravi z zaračunano veselično takso. Zato boste pač gledali povsod na to, da boste prirejali dramatske predstave pod okriljem domačih prosvetnih društev.
Drugih pristojbin javnopravne prirode vam za prirejanje teh iger ne bo treba plačati razen kolkov, da si izposlujete potrebno dovoljenje od pristojnih okrajnih načelstev.
M. zadr. Č. — Dopolnilna prenosna taksa: Kupiti nameravate neko parcelo in vprašujete, če bo morala od le parcele zadruga dejanski plačevati neko dopolnilno prenosno takso in koliko.
Zadruge morajo dejanski plačevati dopolnilno prenosno takso od svojih nepremičnin in sicer znaša ta taksa v načelu 0.2% od prometne vrednosti teh nepremičnin. Ce boste torej dali za parcelo 100.000 din in bo davčna uprava osvojila kupnino kot prometno vrednost, bo znašala do-

Posebno pazite, kal bolnik pile I
Pijača ni le la idravega človeka lelo važna, temveč tndi sa bolnika mnogokrat važnejša od hrane I
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo maJbol|So mineralno vodo, ki je obenem tndi idravlln«
ono z rdečimi srcil
Prospekte in vsa potrebna navodila sa domače
zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
fiolnilna "prenosna taksa letno 200 din. Stopite na davčno upravo, kupite tam posebno prijavo za dopolnilno prenosno takso in prijavite to parcelo v 30 dneh po sklenjeni kupni pogodbi pristojni davčni upravi, da se izognete kazni, ki obstoji v tem, da se obremenijo neprijavljene nepremičnine z dvojno dopolnilno prenosno takso z vso taksno perijodo, ki traja 5 let.

Gorja nI;'a": Učiteljica" ste v hribih. Od letošnje [ želodca, hi imeli danes podobne težave. Pojdite jeseni imate zelo težko dihanje, zlasti pri hoji v na pregledi
Živinozdravnik
A. M., T. Vaše pismo sem zaradi svoje odsotnosti kasneje prejel. Veseli me, da se zanimate za živinozdravnika, kateremu bi radi tudi sami večkrat kaj povedali. Tako pravite, da se hromost prašičev da večkrat odpraviti s pomočjo cveta vinskih droži. Drugo zdravilo za hromost prašičev bi bila mešanica ilovice in vinskega kisa, ali pa vina, s katero je treba prašiča namazati po hrbtu, od repa do glave, vsaj dvakrat dnevno. Ko se prašič malo opomore, ga je treba siliti k hoji, da se nekkoliko razgiblje. Vi ste že dvakrat lepo uspeli s tem načinom zdravljenja. Prašič se je tudi med »boleznijo« lepo redil, četudi ni mogel do korita. — Hromost prašičev ima različne vzroke. Najpogostejši so: razna zastrup-ljenja. posledica prebolele rdečice, rahitis, včasih tudi obolenje sklepov na revmatični podlagi. Pri vseh teh in podobnih primerih mazanje samo ne koristi veliko, ker je treba odstraniti pač vzrok ohromelosti prašičev. Vinski cvet in drožnikov cvet in špirit, to je alkohol, pridobljen iz različnih snovi. Pa tudi ilovica 7. vinskim kisom v navedenih primerih sama posebi ne more dosti koristiti. Vsa ta sredstva so le neki izhod v sili, če ni drugih boljših sredstev na razpolago. Mar menite, da se mogoče prašič po preteku štirih tednov ne bi pozdravil tudi brez te maže. Učinkovitost vaših sredstev bi mogli dokazati le, če bi imeli vsaj 6 enakih primerov hromosti, od katerih bi 3 mazali, 3 pa ne. Če bi mazani prašiči vsi ozdraveli, nemaznni pa ne, šele tedaj bi lahko rekli, da so razni cveti pomagali. V svetovalcu pač ni mogoče pisati receptov za poedine bolezni, zato se pač svetujejo sredstva, ki sicer ne zdravijo direktno, pač pa pomagajo organizmu na poti k ozdravljenju. — Trdite, da lahko doseže 6 mesecev star prašič 120—130 kg teže in ima lahko 60 rlo 70 kg masti. Pravite, da se tudi mladega prašiča da odebeliti, samo znati je treba. — Nočem trditi, da to, kar vi navajate, ni mogoče. Lahko pa rečem, da so 6 mesečni prašiči s 130 kg žive teže in 60—70 kg masti že precejšnja redkost. Rano prele vrste svinj, kakor so angleške, se da sicer res nekoliko prej zrediti, kakor naše domače, toda omenjene količine masti pa le ni mogoče doseči. Naše gospodinje imajo to prelepio navado, da se vsaka kaj rada pohvali, da je od svojega prašiča nacvrla kar 3 vedra masti, pa četudi je bil prašič malo boljša mačka. V sedanjih časih bi bilo želeti čim več takih svinj, ki bi s 6 meseci dosegle 130 kg teže in imele 70 kg masti. Čitatelji Slovenca vam bodo prav gotovo hvaležni, če izdate »recept«, kako se to doseže. Pa se še kaj javite.
Krava daje premalo mleka. A. J., Lj. Kupili ste brejo kravo v dobri veri, da bo imela vsaj 10 litrov mleka dnevno. Ko se je pa krava ote-liln, ste opa7.ili, da ima bore malo mleka, saj ga ni imela več kakor 4—5 litrov dnevno. Kasneje je prišlo do vnetja vimena, ki je imelo za jK>sle-diro oglušitev enega seska. Še to malo mleka krava ne spusti rada, ampak ga zadržava. Na vse mogoče načine ste poizkusili od krave dobiti kaj več mleka, a je bilo vse zastonj. VI sumite, da so opisani jrojavi posledica neke bolezni, n .pr. slinavke, ki je svoj čas vladala v vaši okolici. Krava je že za časa kupa jromalem stokala in kašljala. Stopanje se je z brejostjo stopnjevalo Krava sedaj ne stoka več. Želite nasveta, kaj naj bi naredili s kravo — Svetujem vam, da se po svojih znancih zanimate, kakšna je bila krava pri prejš
1,mu.........1111..................................................OD R EZITF .......................................urnim
m
odgovarja samo na vprašanja, katerim ie priložen tale odrezek
1 .Slovenec'29. decembra 1940 §
f,,,......mn milimi.........minil.......i..................................imunimi........iimiimiiiiuiiS
njem lastniku, jeli tudi tam dajala tako malo mleka. Če se vam posreči dognati resnico in ugotoviti, da je krava že pri prejšnjem lastniku dajala tako malo mleka, jx>tem tudi vi ne morete pričakovati več mleka od nje. Če pa je krava šele pri vas postala tako slaba molznica, potem je treba pač drugod iskati vzrok za to. Da krava večkrat noče spustiti mleka, bi lahko bil vzrok v kravi sami, ali pa v načinu molže. Možno bi bilo, da kravi ne prija vaš način molže. Poizkusite spremeniti način molže in pazite na ponašanje krave. Da je prava za časa brejosti stokala, bi lahko imelo svoj vzrok v prodiranju tujega telesa iz želodca skozi prepono in pljuča proti srcu. Najboljše storite, če daste kravo pregledati živinozd ravniku in se z njim posvetujete o nadalj-ni usodi krave. Prej omenjeni znaki najverjetneje niso posledica slinavke ali parkljevko.
Svinje imajo uši. I. D., D. Na vaših svinjah so se pojavile številne uši, česar doslej še niste doživeli. Radi bi vedeli vzrok, zakaj so se uše zaredile in način, kako bi jih zatrli. — Uši ste si najbrž zanesli in sicer se navadno uši zanesejo s steljo ali s krmo, na kateri je prej ležala ušiva žival, ali s kupljeno svinjo, ki je bila ušiva. Sredstev za zatiranje uši je več. V poštev bi prišla sledeča sredstva: kreolin, voda, v kateri se je kuhalo orehovo listje, ali pa tobak ter petrolej. Najbolj bi vam prijx>ročal raztopino kreolina, ki sigurno deluje in ni škodljiv, česar za petrolej ni mogoče reči. Kupite v apoteki kakih 30 dkg kreolina ter napravite 2% raztopino za kopel; na 1 liter vode 2 dkg kreolina. V tej raztopini okop-ljite prašiča, ozir. ga z njo operite, kar morate delati seveda v tojilem prostoru. Po kopeli prašiča dobro osušite ter ga namažite s kreolinsko mastjo. ki jo napravite tako, da na pol kilograma masti date 2 slabi žlici kreolina ter to dobro zmešate. Razume se, da morate svinjski hlev temeljito očistiti ter politi z.vrelipi lugom, da tako uničite uši in gnide v svinjaku samem. Priporočljivo je kreolinsko kopelj čez nekaj dni jjonoviti, da bi se tako ubile tudi one uši, ki so se izlegle iz gnid po provem kopanju. Gnid namreč kreolin ne ubija. Postopek morate v celoti izvesti, ker polovičarstvo ne vodi k uspehu.
Daven"] nasveti
R. V. Lj. — Vesclična taksa. Ustanovili ste dramatski krožek. Naštudirati nameravate nekaj iger in jih nato po deželi igrati pod okriljem prosvetnih društev ali Fantovskih odsekov. Vprašujete, če boste morali za prireditve teh iger plačati veselično takso ali kake druge pristojbine, odnosno če se tudi na Vas nanaša razpis finančnega ministrstva z dne 12. junija 1910, št. 37.028-III, ki smo ga obdelali v tej rubriki v »Slovencu« dne 29. septembra 1940.
Če boste prirejali igre pod okriljem prosvetnih društev oziroma fantovskih odsekov, bosta potem taksna zavezanca le prosvetno društvo oziroma fantovski odsek. Za prosvetna društva velja še vedno § 20., točka 19 finančnega zakona za leto 1937-38, s katerim je bila izpremenjena in dopolnjena točka 3, pripomba 4 tar. post. 99 zakona o taksah in ki določa, da se veselična taksa iz te tar. post ne plačuje za gledališke predstave, prosvetne večere, predavanja in koncerte domačih prosvetnih društev, toda le, Če se vrše te prireditve brez plesne veselice. Če boste torej prirejali igre pod okriljem domačih prosvetnih društev, vam ne ho treba plačati veselične takse, pod pogojem seveda, da med predstavo ali po predstavi ne boste imeli plesne veselice. V tem primeru nabavite vstopnice privatne Izdaje brez zaračunane veselično takse in take vstopnice nato prodajajte udeležencem iger.
Glede veselične lakse za fantovske odseke pa smo dali potrebna pojasnila v tej rubriki v Slovencu dne 26. tebruarja i039. Fantovski odseki so
Plot, Š. F. M. S. - Zahteva soseda, da morate vi obnoviti razoadli plot, po našem mnenju ni utemeljena. Plo*. je stal na sosedovem svetu, bil je pred leti pustavljen od sosedovega prednika in ga more 6edaj na istem meistu ponovno postaviti le sosed. Vsak lastnik je le dolžan, da skrbi na desni strani svojega glavnega vhoda za potrebno ogrado svojega prostora od tujega prostora. Od vetra podrti plot pa leži ob levi 6trani vašega glavnega vhoda in zato vas sosed ne more prisiliti, da bi mu vi postavili na tej strani nov plot.
Odpoved stanovanja. G. Š. • Če je bila dana samo ustmena odpoved stanovanja, lahko zavlačujete izselitev e tem, da stanovanje ne izpraznete. Za 6odno deložacijo je potrebna pravomočna sodna odpoved stanovanja. Ko boste prejeli sodno odpoved, lahko proti odpovedi še vedno ugovarjate in s tem izselitev zavlečete: paziti morate, da ne zamudite roka. Gospodinja bo morala potem v pravdi dokazati, da potrebuje stanovanje res za sebe in svojce, sicer bo sodišče moralo odpoved razveljaviti. Stroške te pravde bo trpela tista 6tranka, ki bo propadla. Verjetno bo gospodinja pristala na poravnavo, da se izselite do 1. II. 1941.
Dolg v krčmi. F. L. 1907. - Gostilničarka vas je najpreje opomnila na plačilo zapitka v znesku 76 din. Ko ste ji rekli, da naj počaka, ste dobili opomin po odvetniku za znesek 140 din, katerega zneska niste priznali. Nato je sledila tožba in pri razpravi ste vi in gostilničarka pokazali sodniku vsak 6voje zapiske in ste bili nato obsojeni na plačilo zneska 140 din in vseh stroškov. S sodbo niste zadovoljru in se hočete pritožiti na »kraljevsko vlado«, ker niso upoštevali vaših dokazov. — Proti sodbi okrajnega 6odišča se lahko pritožite na okrožno, kot prizivno sodišče, ne pa na vlado. V vašem primeru pa izgleda, da pritožba ne bo mogla imeti nobenega uspeha. Sodnik je pač verjel krčmarici in njenim zapiskom, vam pa ne. Pri sodbah do zneska 500 din 6e pa dokazna ocena sploh ne da pobijati. Zato opustite vsako pritožbo in si prihranite na nadaljnih pravnih stroških. Plačati boste morali, kakor ste obsojeni in bo krčmarica smela zarubiti tudi del vaše meede. V bodoče pa nikar več ne pijte na up.
Obljubljena poroka. M. J. T. - Skozi deset let vam je fant obljubljal zakon. Ko ste med tem. imeli več prilik, da se poročite z drug!m, vam je fant vselej zagotavljal, da vas bo poročil in ste 6e nanj zanesli in pomalem pripravljali balo. Letos, na orožnih vajah, na se je fant zaljubil v drugo in vas več ne mara. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino in koliko? — Dokler se res ne poroči z drugo, 6e še vedno lahko premisli in tudi vas lahko še poroči Če bi fant izjavil, da vas ne bo poročil, in mu vi niste dali nobenega utemeljenega vzroka za odstop, potem smete zahtevati povračilo resnične škode, ki ste jo imeli radi tega odstopa. — Če vas je tudi že zapeljal pod obljubo zakona, potem smete zahtevati tudi še odškodnino zaradi zmanjšane zmožnosti možitve.
Frankiranje priporočenih pisem. M. Š.: Pošta vam je pravilno zaračunala za priporočeno pismo, ki je tehtalo 60 gramov, 7.50 din. Navadna pristojbina za takšno pismo znaša 3.50 din. priporoč-nina pa 4 din. Če ste včasih manj plačali, je najbrž vzrok v tem, ke rje bilo pismo lažje in poštna pristojbina nižja., če poštnih pristojbin ne poznate, prosite pri pošti, da vam jih pojasni io, kadar oddajate kakšno pošiljko. Seznam sedai veljavnih poštnih pristojbin pa najdete tudi v »Slovenčevem koledarju« na strani 199.
Odpoved stanovanja. F. D.: Če se najemnik ni glede odpovednega roka z gospodarjem ničesar dogovoril, je treba odpovedati stanovanje v krajih, za katere so izdani posebni predpsii, po teh predpisih; v Ljubljani je za tak primer predpisana četrtletna odpoved s štirimi odpovednimi	. termini t. j. 1. februar, 1. maj, 1. avgust in 1. no- » 14 dneh prvega meseca po začetku obratovanja
vember. Če pa v kraju takih predpisov ni, se mora stanovanje odpovedati po posebnih običajiih kraja. V vseh ostalih primerih pa veljajo za odpoved roki, predpisani po § 655. civ. pravdnega zakonika. Odpoved se mora vročiti nasprotni stranki tako, da ji ostanejo navedeni roki. Odpovedi, ki se pri sodišču vlože tako pozno, da se teh rokov ni moči držati, sodišče zavrne. — Čo ste iz Ljubljane, se se morate držati prej navedenih, v Ljubljani veljavnih odpovednih rokov, ako se niste drugače pogodili.
Odpravnina rente. J. N.: Vdova prejema po možu, ki se je ponesrečil, mesečno rento od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Rada bi dobila odpravnino in vpraša, ali lahko upa na uspeh prošnje. — Po predpisih zakona o zavarovanju delavcev, sme osrednji urad za zavarovanje delavcev dovoliti odpravnino uživalcu rente odnosno podjx>re, ako uživalec odide na stalno bivanje v inozemstvo. Dalje sme poškodovanec, ki uživa rento, ako renta ne presega 20% pojx>lne odškodnine, zahtevati, da se mu da namesto rento odpravnina. Prošnje za izplačilo odpravnine sme ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev ui>oštevati na podstavi prejšnjega zdravniškega pregleda o verjetnem trajanju poškodo-vančevega življenja. — Iz tega izhaja, da vdova, ki prejema rento po možu in bi se rada preselila iz mesta na deželo, ne bo uspela s prošnjo za enkratno odpravnino.
Rubežen rente. G. L.: Vaš dolžnik (nezakonski oče) očividno prejema rento od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ker pišete, da se je v službi ponesrečil in da prejema odškodnino od neke blagajne. Po zakonu o izvršbi, se more zarubiti le oni del denarne reete, ki presega šest tisoč dinarjev na leto, ali petsto dinarjev na mesec. Vaš dolžnik pa prejema, kakor pišete, večjo mesečno rento, zato mu presežek lahko zarubite. Pojdite na sodišče, ki ga je obsodilo na plačevanje in predlagajte, da se mu zarubi renta. Prejemki, ki pripadajo zavarovancu zaradi bolezni, se mu pa po predpisih zakona o zavarovanju delavcev sploh ne smejo zapleniti. — Dolžnikova mati ni dolžna izročiti svojega pose--stvat sinu. Lahko ga izroči tudi drugemu sorodniku, mora pa sinu zapustiti dolžni delež. Razdediniti ga pa sme samo iz zakonitih razlogov, t. j. ako jo je zapustil v stiski brez pomoči, ako je bil obsojen zaradi zločina v kazen dosmrtne ali 20 letne ječe, in, ako trdovratno živi pohujšljivo za javno nravnost. V vašem primeru pa najbrž takega razloga za razdedinjenje ni.
Zgraditev mlina. A. D.: Zgraditi nameravate mlin na električni pogon, v katerem boste mleli tudi drugim naročnikom. Vprašate, kako je z dovoljenjem in davki. — Za zgraditev mlina si boste morali izposlovati gradbeno dovoljenje gradbenega oblastva, kakor za vsako drugo zgradbo. Prošnjo za gradbeno dovoljenje je vložiti pri občini. Gradbeno dovoljenje boste pa dobili šele tedaj, ko bo izdalo pristojno okrajno načelstvo odobritev, da se sme zgraditi mlin. Za izvrševanje mlinarske obrti v mlinu na električni pogon bo j>otrebna tudi dovolitev upravnega oblastva (okrajnega načelstva), kakor za druge rokodelske obrti. To dovolitev boste pa dobili na podlagi dokazov o strokovni izobrazbi za navedeno obrt. — Obrnite se za vse ostale podrobnosti na pristojno okrajno načelstvo, ker bi bilo preobširno, da bi vam tu razlagali vse predpise obrtnega in drugih zakonov, ki pridejo v poštev. Seveda bo oblastvo odredilo komisijski ogled, preden vam bo izdalo odobritev za postavitev zgradbe. Če boste pričeli' obratovati, boste zavezani davku s prvim dnem prihodnjega meseca po začetku obratovanja. Zato boste morali začetek obratovanja prijaviti davčni upravi in to najkasneje v 14 dneh potem, ko se začne davčna obveznost, t. i. v prvih
sjjjSj« ^mmMamaummmmmmmmmm&mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn*
Kislo zelje postalo mehko. H. G. C. — Sredi oktobra ste spravili zelje v kad za kisanje- Teden po spravljanju se je voda v kadi posušila. Nalili sie sveže, pa se je zopet posušila. Znova ste zalili, pa je ostala. Zelje pa ni bilo kislo. Po šestih tednih ste zelje umili, tooa ni bilo prav nič kislo, ima hrenast okus in je bolj mehko. Naribano zelie imate v dveh posodah, pa je v obeh enako. Neka gospodinja nravi, da se zelje ne sme ribati ob polni luni. Je-li ima ta vpliv na kisanje zelja? Je-li mogoče tako zelje popraviti? — Predvsem moramo povdari-ti da luna ne vpliva prav nič na kisanje zelja. Pač pa lahko škoduje posoda, največkrat pa pripravljanje in oskrbovanje. Nova ali slalio izprana posoda, ki jo nismo izmili z vrelo so-dovo vodo, izloča čreslovino, ki prehaja na zelje ter mu podeli grenkljast okus. Največkrat se pa zelje jsokvari zaradi nepravilne oskrbe. Že to je bilo krivo pokvare. ko ste oopustili, da se je voda na vrhu dvakrat posušila. Morda ste že pri pripravljanju kaj zamudili. Vsako plast ribanega zelja mnogo stlačiti tako čvrsto, da stopi čez voda- Ko bi ribano zelje čaka o na kupu le 12 ur. bi zelo porjavelo in izgubilo lepo priknpljivo obliko. Mora torej biti tako obteženo, da stoji voda tri do štiri prste čez. Treba ga je tudi re^no čistiti, kar se zgodi z umivanjem Pozimi ga umijemo enkrat, poleti dvakrat na teden. Vi ste ga pa prvič šele čez šest tednov To in da ste pustili vodo povrhu, da «e je osušila, je gotovo kvarno vplivalo na zelje. Pri umivanju ie važno, da poberemo vodo, ki stoji nad zet jem, do zadnje kapljice, preden odvzamemo kamenje in deske. Če tega ue storimo, zelje vodo posrka in s njo vred ne-
številne škodljive glivice, ki povzročajo, da dobi zopern ouh in okus, postane mehko in izgubi kislino. Pokvari se tudi tedaj, če jemljemo zelje iz kadi na enem mestu, kjer izgre-bemo vanj jamico Ta «e napolni z vodo iz površja in zelje je okuženo. Tako pokvarjeno zelje ne moremo več popraviti. Najbolje ga je odvzeti iz kadi ob času snaženja. Ko potem prt, deske in kamne temeljito izmijemo in jih postavimo nazaj, vlijemo čez za štiri prste visoko čiste mrzle vode.
Shranjevanje prekajenega mesa. B. J. D. —
Vaše stanovanje nima pripravnega prostora za shranjevanje prekajenega mesa Ali bi lahko viselo meso v kuhinji? Ali bi se dalo hraniti v nerabljeni sobi? — Kuhinja pač ni primerna za shranjevanje prekajenega mesa, ker se v njej pogosto menja toplota in je tudi preveč vlage. Boljše ga je hraniti v nerabljeni spbi, kjer naj visi in se še nadalje suši. Temperatura v njej pa ne sme pasti stalno čez 10 stopinj pod ničlo, ker tedaj meso lahko globoko zmrzne ter se skvari. Če je pa meso že dodobra suho, ga shranite lahko na sledeči način: Vsak kos posebej zavijte v svež časojdsni papir, ki ga prevežete z vrvico ter ga kos za kosom vložite v kad ali večjo posodo med lesni pepel. Vsak kos mora biti z njim obdan. Pepel obvarrje meso pred mrazom in tudi pred vlago, časopisni papir pa s svojo barvo prepreči dostop škodljivih živalic do niega. Na tak način boste najbolje ohranili meso nepokvarjeno. Tudi to je dobro, če meso zavijete' v časopisni papir ter ga postavite v peč, ki ji pustile spodnja vratca odprta, da vleče skozi. Tako se dobro suši in se ne more »kvariti
Medveda sta raztrgala čuvaja
V mestnem parku v Krajovi na Romunskem imajo v kleti dva medveda, ki ju obiskovalci parka radi obiskujejo. Nekega jutra pride čuvaj v park, da bi ju nakrmil, pa na veliko presenečenje opazi, da medveda nista v kletki. Živali sta nenadoma napadli čuvaja, ga zavlekli v kletko in ga začeli živega trgati. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje in « pomočjo revolverjev iztrgali žrtev iz rok pobesnelih zveri. Takoj so nesrečneža prepeljali v bolnišnico, toda zaradi prehudih ran je že med prevozom izdihnil.
Astrologija in horoskop v taci katoliškega svetovnega naziranja
Nemirni im negotovi časi, v katerih živimo, so ■ kaj prijetna vaba za nekatere, ki bi se radi okoristili z ljudsko lahkovernostjo. Kot gobe po dežju so prišli na dan razni »daljnovidci« iu »napovedovalci sreče« in skušajo s svojimi skrivnostnimi napovedmi obogateti na račun nepoučenih, pa tudi učenih, toda babjevernih ljudi. Nekateri dnevniki (jug!), ilustrirani časopisi in tedniki z velikimi nakladami mrgole skrivnostnih člankov o magiji, o čitanju z rok, o napovedovanju sreče in usode' iz kart ali črne kave, o špiritizmu in jx>dobneiii. Še več primerov takega ravnanja lahko zasledimo pri nas po zakotjih in tudi na pol javno. Ljudi pač zelo mika pogledati za skrivnostne zastore usode prav danes, ko nihče ne more prav povedati, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan.
2e stari Grki so imeli proročišče v Delfih, poganski duhovniki v Rimu so opazovali ptičji let in prorokovali iz njega.. V Egiptu je cvetela astrologija. Astrologija je neke vrste laživeda, ki skuša spraviti človekovo življenje in njegovo usodo v zvezo z zvezdami. Astrologija je imela večjo veljavo kakor jo ima danes v tistih časih, ko so mislili, da je zemlja središče kozmosa in da se ozvezdje ravna po njej. Najvažnejšo vlogo igra v astrologiji živalski krog ali zoodiak, z znamenji ovna, bika, dvojčkov, raka, leva, device, tehtnice, škorpijona, strelca, kozla, vodnarja in rib. Človekov značaj, njegova sreča iu usoda zavisi od znamenja, v katerem je rojen ter še od kolikor mogoče ugodnega mesta, ki ga imajo veliki planeti na nebu za časa njegovega rojstva ter od njihove medsebojne lege. Tako je planet Mars podoba boga vojne, Merkur bog trgovine, Venera boginja ljubezni, Jupiter nebeški oče itd. Astrologija je. nadalje razdelila zemeljsko oblo na dvanajst sektorjev, na tako imenovane »nebeške domove«, ki po svoje vplivajo na človeške lastnosti kot prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi na revščino, bogastvo itd.
Horoskop je napovedovanje bodočnosti z ozirom na planet, v čigar znamenju je kdo rojen. Kakor smo pravkar videli, igrajo pri tem s svoje strani veliko vlogo tudi znamenja iz živalskega kroga, razdelitev zemeljske oble na »nebeške domove« in medsebojna lega planetov.
Tudi stari Egipčani in Babilonci so že pred Kristusovim rojstvom razbirali bodočnost iz zvezd. Ze njihov horoskop je bil zelo bogat. Vsak tak horoskop ima nešteto kombinacij, vse mogoče se da razbrati iz njega, tako da lahko v tej pravcati zmešnjavi raznih možnosti vsakdo najde tudi nekaj takega in je vesel, da je v čudovitem grmu lepih in slabih lastnosti vendarle našel čudežni šopek, na katerega bi z večjo ali manjšo verjetnostjo lahko nalepil svojo etiketo. Cerkveni očetje in papeži so se iz čisto znanstvenih razlogov večkrat pečali z astrologijo, pa so vedno učili, da moramo postaviti astrologijo na njeno pravo mesto, v kraljestvo nedokazljivega. Astrologije ne smemo zamenjati z astronomijo, ki znanstveno raziskuje nebesne pojave. Saj smo gotovo že več-
krat slišali, da je astrologija neumna hčerka astronomije.
Zlasti po velikih mestih, pa tudi pri nas je mnogo tajkih, ki vedo drugim (ne sebi) s pomočjo horoskopa jx>vedati, kateri čas je zanje najbolj ugoden za potovanje, kam naj obrnejo svoj denar, kakšno številko mora imeti njihova srečka, da bo zadela, kako je z njihovo ljubeznijo, kaki važni dogodki jih še čakajo v življenju, kako dolgo bodo še živeli, ali imajo kakega sovražnika itd. Znanost pa pravi, da zvezde pač lahko v neki meri na človeka vplivajo, nikakor i>a ne določajo njegovega življenja, njegove usode in njegove sreče. Kakšna bo bodočnost? Planeti tega ne vedo. Znano je pač, da nebesna telesa vplivajo na |x>tres, da luna vpliva na plimo in oseko. Poznamo ljudi, ki so ob polni luni popolnoma nepreračunljivi in so lahko celo nevarni, nikakor pa ne drži, da bi zvezde določevale človekovo usodo in njegovo bodočnost. Pa še nekaj. Ne samo to, da astronomski horoskopi niso točili, temveč se vrte v obliki domnevanj, temveč tudi ne morejo biti pravilni, ker uj>oštevajo samo nekaj znanih velikih planetov, čeprav bi po lastni teoriji morali upoštevati vse planete. Kakor že rečeno, to pri horoskopih ne igra
nobene vloge, saj so to le spretno seslavfjeni ver- t
jetnostni računi raznih možnosti, tako da pride za • vsakega človeka j>o njegovem lastnem mnenju vsaj ;' polovico povedanega v poštev. Glavno je, da je skrivnostno in da vleče.
Razni »preroki« so s svojimi horoskopi napovedali o raznih vodilnih državnikih in državah mnogo stvari, ki so bile pof>olnoma protislovne in se seveda nobena njihova »napoved« ni izpolnila. Lahko bi navedli statistiko istočasno, to se pravi pod isto zvezdno konstelacijo rojenih ljudi, pa bi videli, da je bila njihova življenjska pot z vsem, kar bi moralo biti |x> astroloških napovedih enako, popolnoma različna.
Razširjanje praznoverja je znak pomanjkanja prave vere. Kakšen pomen pa naj bi imelo odre-šitveno delo Jezusa Kristusa, če bi zvezde določile vsakemu človeku njegovo življensko pot? Ce ima astrologija prav, potem je konec človekove svobodne volje. Dokler itna človek svobodno voljo, bo živel in se odločeval jx> od Stvarnika dani mu svobodni volji, ne pa po legi zvezd. Zato katoličani prav nič ne damo na prazne vedeževalske inarnje raznih astrologov, ki bi se sami prvi okoristili s svojo »sveto vedo«, če bi bila za kaj in bi se požvižgali na borne dinarčke, ki jim jih j>ri-našajo lahkoverni ljudje. Katoličani bomo z otroškim zaupanjem ptolož ili svojo bodočnost v roke Vsemogočnega, bomo hodili jx> poti njegovih zapovedi, pa bomo najbolj vedeli za svojo bodočnost m bomo že na tem svetu uživali mir in srečo, pozneje pa večno blaženost v nebesih.
'Angleški poslanik v Ameriki lord Lothian, ki je pred kratkim nenadoma umrl.
Trk med vlakom in ladjo
Kar nemogoče se zdi človeku, če sliši o Irpu ladje in vlaka. Saj to vendar ni mogoče. Vlak vozi vendar samo na suhem, ladja pa po vodi. Vendar pa 6e je to čudo nekoč res pripetilo, seveda v Ameriki, v deželi nemogočih možnosti. Leta 1931 je bila v Cumberland Cityju velikanska poplava. Nastopila je naglo in nepričakovano, ker se je podrl velik jez. Voda je zelo narasla. Ker je vse nastalo zelo hitro, je poplava zalotila neki vlak, ki je vozil kar naprej, čeprav je voda preplavila tračnice. Po bližnjem prekopu je v tem času priplavala manjša ladja. Kapitan niti ni opazil, da ga je zaneslo iz prekopa in da v resnici plove na preplavljenem ozemlju. Tako je prišla ladja na železniške tračnice prav v času, ko je pripeljal vlak, ki se je zaletel v ladjo.
Smeh kot zdravilo
Rimski zdravik dr. Casagnolli je prišel po dolgoletnih izkušnjah do prepričanja, da zdravljenje s smehom zelo ugodno vpliva ne samo na celo vrsto duševnih, temveč tudi na telesne bolezni
Že dolgo je tega, ko so začeli poskuse zdravljenja raznih živčnih bolezni, duševne potrtosti in podobnega s smehom. Novost imenovanega rdrav-nika je v tem, da je smeh zdravilo tudi za telesne bolezni, in sicer za celjenje ran. Seveda ne smejo biti rane v območju tistega mišičqa, ki se pri smehu premika.
Kako žive danes v Parizu
Ugasni v Parizu luči, čarobne in mnogobarvne, in Pariz ni več Pariz. Vzemi pariškim ulicam ve-letok avtomobilov in avtobusov, pa je to najži-vahnejše evropsko velemesto mrtvo. Pri petdnevnem ogledovanju Pariza, ko sem vsak dan prehodil lepe kose tega nadvse zanimivega mesta, sein naštel vsega pet prepolnih avtobusov, ki so se zaradi preoblozenosti kar na pol vlekli jx> tleh, pripoveduje nemški časnikar iz Hamburga, ki je pred kratkim obiskal Pariz. O avtotaksijin sein čital med vožnjo v prenatrpanem vagonu podzemeljske železnice preko ramen svojega soseda naslov nekega članka v enem izmed pariških listov, ki se glasi: »Ce bi namesto bencina uporabljali špirit, bi bilo lahko v Parizu 4000 avtotaksijev več v prometu, kakor doslej«; videl pa na ulici nisem nobenega. To je bila tudi edina prilika, da sem o njih kaj čital.
Transportno stisko bi radi na vse mogoče načine premostili. Nosači in kolesarji so poslali zopet važni ljudje. Povsod vidite ročne vozičke, kolesa, tricikle, otroške vozičke, na kolesih pa koše in vse mogoče pripomočke, v katere se da položiti blago ali kakršna koli roba že za prevoz. Sploh so prišla v promet in modo, če izvzamemo konjsko vprego, vsa vozila, ki so služila za prevoz pred dvajsetim stoletjem. Pred kolodvori in na drugih prometno važnih mestih stoje nepregledne vrste koles, ročnih vozičkov, za kolesa privezanih vozičkov, ki se ponujajo ljudem. Neki tak voz ima p>onif>ozen napis: transport Pariz-Balieue (delavsko predmestje, ki je seveda zelo daleč od mestnega središča). Večino vozičkov so si lastniki kar sami naredili. Ker pa so se take razmere za nekaj časa ustalile in še ni upanja na bencin, da bi prišli avtomobili zopet v »modo«, je nastala v Parizu pravcata industrija za izdelovanje koles in majhnih kovinastih vozičkov za prevoz prtljage. Izdelujejo pa tudi zelo velike za prevoz kartona in klobukov ter druge lažje robe. Vozički za prevoz so privezani na kolo, ki ga lastnik vozi. Večkrat se prijjeti, da se žena in mož skupno »vpre-žeta« pred tak voziček. Človek si pač mora v takih razmerah pomagati, kakor ve in zna. Niso še začeli delati avtotaksijev na »nožni pogon«. Pač pa so našli nekje med staro šaro še več nosilnic iz 18. stoletja, jim dodali štiri kolesa, pred njih pa vpregli kolo (bicikl). Kolo torej danes neomejeno vlada po pariških ulicah. Vratar v veliki trgovini »Les Printemps«, ki je v prejšnjih »boljših« časih kneževsko oblečen z belimi rokavicami fiomagal damam, ko so stopale iz avtomobilov, dela danes isto z damami, ki prihajajo s kolesi ter jim shranjuje kolesa. V izložbenih oknih so novi, lepi ženski kostumi za kolesarke.
Tako se Parižan vozi, toda kako pa živi? Ali ima dovolj hrane? Pravijo, da je Nemčija poslala v Pariz 100.000 ton krompirja, iz česar bi se dalo sklepati na veliko lakoto. Tako, kot je bilo preje, seveda ni. Vsi so morali zategniti pasove. Parižan, ki je znan kot največji kruhojedec, dobi na dan 300 gramov še precej dobrega kruha. Poleg tega si lahko vsak dan kupi brez kart jabolka, jabočno torto ali eno majhno žemljico — Petit pain. Kilogram surovega masla velja 32.50 frankov, kar še ni tako drago, če bi bilo kaj blaga na trgu. Dosedaj dobe le 1 kg krompirja na mesec (za eno osebo), mesa s kostmi na dan 60 gramov, brez kosti pa 48 gramov. Prve tri dni v tednu ne smejo prodajati mesa. Zvečer lahko kupi Parižan na ulici tople kostanje, podnevi pa tudi »tous les fruits de la mer«, kakor morske polže, školjke, morske pajke in podobno. Teh stvari je skoraj v izobilju. Kuharska umetnost izkušenih Parižank ve tudi iz teh stvari pripraviti kaj okusne jedi. Mnogi prebivalci pariške prestolnice se hranijo po gostilnah in francoski kuhar zna — tako pravi omenjeni nemški poročevalec iz Hamburga — tudi iz podplatov pripraviti okusne jedi... Brezposelni seveda od tega ničesar nimajo. V Parizu jih je 600 tisoč do 700 tisoč, v celi Franciji pa nad milijon. Mnogi se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi prišli vojni ujetniki domov. Obnovitveni načrt francoske vlade
Darujte za starološki »Dom slepih«
zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana
v Vichyju je predvidel 46 milijard frankov za obnovitvena dela v Franciji in za to, da bi mogel zopet zaposliti Francoze. To število je sicer astronomsko veliko, toda če velja kilogram kruha 3,15 frankov in kilogram surovega masla 34.50 frankov, to ni bogve kaj.
V neki jiariški restavraciji sem videl majhno deklico, ki se je glasno smejala. Sosedje so se pričeli ozirati nanjo in mama ji je dala jK>uk, da sedaj ni čas za smeh. Oče pa je dobrodušno dodal: »Saj vendar nismo zato na tem svetu, da bi jokali«.
Po francoskem jx>razu je bilo pariško prebivalstvo ]x>]x>lnoma ]>obito in duševno jx)trto. S strahom so pričakovali, kaj bo, ko bo prišlo naše (nemško) vojaštvo. No, jx>zneje so bili potolaženi, ko so videli povsod sam red, sainozatajevanje, korektnost in dostojno nastopanje.
Polagoma so se Parižani le zopet zavedli. Potem so šli vase in začeli premišljevati o vzrokih vojne ter o storjenih napakah. Vendar mnogo ne govore o tem, ker vedo, da bodo morali pred koncem prenesti še marsikatero bridko preizkušnjo. Upajo, da mir, ki bo moral nekoč priti, za njih ne bo preveč trd.
To je nekaj misli, ki smo jih našli v listu »Hamburger Mittagblatt« in jih je napisal Mathias Werner. Iz njih vidimo, kako gledajo Nemci na življenje v Parizu.
Akademska mladina Hlinkove garde razpuščena
Kakor poročajo lz Bratislave, eo politične oblasti razpustile akademsko tllinkovo gardo, ki ji hotela še vedno hoditi po starih kolovozih in se ni hotela podrediti novim razmeram in novim ljudem v slovaškem f>olitičnem vodstvu.
Božič v planinah.
Komponisfova hritiha
Skladatelj Rossini je rad slišal, če je kdo pol njegove skladbe, zelo nejevoljen pa je bil, če jih je kdo slabo pel. Pri neki kneginji v Florenci se jo zbrala večja družba umetnikov in diletantov. Peli so in igrali. Med drugimi je pela tudi voj-vodinja V. neko Rossinijevo arijo. Imela je zelo ljubek glas, samo da jo rada ariji dodala nekaj svojih okraskov. Ko je končala, so ji vsi ploskali. Bila jo silno radovedna, kaj bo rekel Rossini. Obrnila se je proti družbi, v kateri je bil on. Ko jo je skladatelj zagledal, ji je rekel: »Odlično ste peli. Čigava pa je ta arija?«
Vino brez alkohola
V Berlinu so iznašli že aprila letošnjega leta pivo, ki nima v sebi prav nič alkohola, sicer pa ima vse druge lastnosti, kot jih najdemo pri vsakem pivu. Sedaj je nastalo med vinskimi bratci veliko zanimanje za nov postopek z vinom, ki omogoča jk)[k>1ho izločitev alkohola iz vina, v vinu j>a ostane pravi vinski duh in okus. Tisti, ki so j>ili tako vino, zatrjujejo, da je prav okusno. Vendar se človek ne more otresti bojazni, da se stari vinski bratci ne IkhIo mogli ločiti od staro kapljice z alkoholom in bodo pili novo brezalkoholno vino le abstinenti.
Nemški rojaki v Franciji se stalno vadijo
Čehi skrbe za Marijine romarske cerkve
Te dni so se pričela dela za temeljito popravilo ene najbolj znanih božjepotnih cerkva na Češkem, to je cerkve Device Marije v Stari Bole-6lavi. Ta cerkev hrani čudodelno podobo staro-boleslavske Matere božje.
Sedaj bodo popolnoma prenovili cerkvena tla, ki so služila v tej cerkvi že 214 let. Ko so odstranjevali stari tlak v cerkvi, so naleteli na več zanimivosti v podzemlju te cerkve. Po 150 letih so ponovno odprli tri velike okostnice, v katerih leže kosti 44 duhovnikov, plemičev in drugih zna-menitejših meščanov. Večina krst je še dobro ohranjenih in bodo nudile mnogo snovi za zgodovinska raziskavanja. Blizu presbiterija so odkrili novo, četrto okostnico, pod oltarjem černinske kapele po so našli žaro, v katero je položeno srce grofa Humberta Černina Hudovica, ki je bil namestnik nemškega cesarja za Češko.
ljufati in so kupili špirit za domačo porabo, v
resnici pa so ga rabili kot gorivo za avtomobile. Da bi onemogočili take zlorabe, so ločili špirit v dve vrsti. Gorilni špirit za domačo u|K>rabo je vijoličasto pobarvan in mu je dodana neka tekočina, ki ga onesjH)sobi za motorje. Špirit za mo-torski pogon je obdržal staro obliko, je pa dražji od špirita z.a domačo porabo.
Največja norveška ladja potopljena. 18.000 tonski norveški parobrod »Oslofjord« je pri Ncwcastlu ^.ijieija	»	naletel na mino in bo potopil.
Vijoličasti špirit
Na Francoskem je prodaja špirita za pogon motorjev omejena prav tako kakor prodaja bencina. Mnogi avtomobilisti so skušali oblasti ogo-
Sneg je tu in mnogi smučarji že uživajo krasote zimskega športa
ŠPORT
Brez smučarskega programa menda le ne bomo...
Slovenska zimskošportna zveza na Jesenicah nam je poslala svoje pojasnilo, odnosno obvestilo, da bo slovenska smučarska zveza kljub srtališču ministra za telesno vzgojo naroda, ki smo ga pred nekaj dnevi objavili ,svoj letošnji program izvedla v mejah svoje finančne zmogljivosti. Dopis, ki ga objavljamo v celoti, se glasi:
»Pred dnevi ste v svojem cenj. listu priobčili sestavek, v katerem uvodoma navajate, da je »Zimsko Športna zveza(!)c prejela od ministra za telesno vzgojo obvestilo, da je finančni minister odklonil otvoritev kreditov za podpore, ki jih je minister za telesno vzgojo dovolil ZSSJ za izvedbo sporeda ... itd.«
Ker je vsled istovetenj* »Zimsko Športnega saveza kraljevine Jugoslavije« s »Slovensko zimsko športno zvezo« nastala nejasnost v presojanju stališč in vrednotenju kompetenc med slovenskimi smučarji, pripominjamo:
da »Slovenska zimsko športna zveza« ni prejela od g. ministra za tel. vzgojo nobenega tozadevnega obvestila, niti ne od ZSSJ in ji ni o ukrepih min. za tel. vzgojo uradno ničesar znanega, niti nič sporočenega od ZSSaveza(l) kraljevine Jugoslavije, kar bi bilo po vseh pravilih potrebno. Pri tem je predvsem treba vedeti sledeče:
da je »Zimtfko športni s a v e z kraljevine Jugoslavije« (ZSSJ) samo vrhovni forum vseh treh narodnih Zvez, ki imajo na svojih narodnostnih področjih absolutno samostojnost,
da obstaja poleg »Hrvatskega skijaSkega saveza« in »Srpskega saveza zimskih sportova« tudi samostojna »Slovenska zimsko športna zveza« s sedežem na Jesenicah kot krovna organizacija vseh slovenskih smučarjev in edina predstavnica zimskega športa v Sloveniji in
da bo »Slovenska zimsko športna zveza« kljub omenjenemu stališču min. za tel. vzcojo svoj letošnji program izvedla v mejah svoje finančne zmogljivosti, ki bo po pospešeni požrtvovalnosti vseh naših idealnih sodelavcev, članov in smučarjev močno okrepljena.
Želimo, da se v bodoče v vsakem primeru strogo ločijo delovna področja ZSSJ in SZSZ, da se bodo pravilno vrednotili delo, pravice in avtoriteta.«
Dobrodelna športna prireditev
SK Ilirija, naš najstarejši in najpopularnejši klub vrši že desetletja važno kulturno poslanstvo, zlasti na športnem polju. Pod njenim okriljem so se propagirale, uvedle in udomačile pri nas številne športne panoge, v njih se že dolgo vzgajajo mlade generacije in nabirajo pri tem različnih sposobnosti in koristi. Klubova delavnost se izraža v tihem or-ganizatornem in športnem delu, uspehi pa v prireditvah, zlasti športnih tekmovanjih.
V četrtek, 2. januarja, bo ob 18.30 zvečer SK Ilirija priredila ekshibicijsiki nastop, katerega program bodo izpolnile izbrane točke naših drsalcev, ki so v polnem treningu in pred prvenstvenimi tekmovanji. Tem se bodo pridružili hokejisti, ki bodo v prijateljski tekmi (A : B) pokazali svoje dobršno znnnje. Prireditev ima dobrodelni namen, saj bo ves nabrani znesek darovan za »Zimsko pomoč«, kateri žele tudi ilirijanski ledni športniki s tem priložiti evoj obolos.
Prireditev bo oa drsališču SK Ilirije, 2. jan. 1941 ob 18.30 zvečer.
Posebni športni rekordi
Današnja mladina pozna vse mogoče športne rekorde, katere ji servira svetovno športno časopisje, ne pozna pa onih, ki so vsaj na taki višini kakor so ti, katere vsak dan občudujemo! Gre za rekorde, za katere se dandanes prav za prav nihče ne zmeni, ki so pa morda prav tako važni za šport in telovadbo kakor oni o katerih sanja današnja mladina in kateri so cilj vseh športnikov sveta, ki se hočejo uveljaviti v svetovnem športnem svetu. To so rekordi, katere ne vodijo v svetovni listi in za katere se danes nihče ne zmeni, so pa prav gotovo toliko vredni kakor ostali, katere občuduje dandanes ves športni svet in za katerimi stremi današnja mladina. Le poglejmo, kateri so ti rekordi in kakšni prav za prav so.
Dunajčan, po imenu Danthage, je bil specialist v počepih. Lela 1899 je namreč v eni uri napravil 220 počepov, v dveh urah 4200, v treh pa celo 6000.103 počepe je napravil na eni nogi, z obtežbo 80 kg je napravil na eni nogi 39 počepov in sicer na desni, ter 41 na levi; z bremenom 37.5 kg pa je napravil 300 počepov na obeh nogah z bremenom 50 kg pa 67 krat, kar
predstavlja uspehe pred katerimi imamo le danes lahko velik respekt.
Znani težkoatlet, Dunajčan Stoehr, se je leta 1887 predstavil z izrednim uspehom, ko je 49 kg z desnico držal v predročenju. Drugi junak je bil Dunajčan Steinbach in svetovni prvak, kateremu se ie posrečilo lela 1906 obojeročno 120 kg tezno dvigniti sedečemu na stolu. Višek pa je dosegel ledni Gradčan Gvido Bein, ki je bil poleg tega odličen vrhunški telovadec in ki je bil večkrat zmagovalec na raznih nemških telovadnih zletih. Bein je imel lela 1904 naslednje uspehe: po 4 kg z desnico in levico je dvignil v 4 urah in 48 minutah 10.100 krat.
Smučarski vlak na Dolenjsko
Železniška direkcija je ugodila predlogu Tujskoprometne zveze ter bo z ozirom na velik naval smučarjev zaradi ugodnih snežnih razmer na Dolenjskem vpeljala v nedeljo, dne 29. t. m. in na novo leto poseben vlak za smučarje, ki bo odhajal iz Ljubljane kot druge del vlaka šl. 9213 z odhodom ob 8. uri zjutraj. Smučarji naj se poslužujejo trga drugega dela v katerem se bodo po možnosti uvrstili tudi smučarski vagoni.
Iz Novega mesta se bo ta smučarski vlak vračal po voznem redu sedaj ukinjenega vlaka št. 9226. Odhod iz posameznih postaj je rnz-viden iz voznega reda. Iz Novega mesta bo odhajal ob 15.56 s prihodom v Ljubljano ob 18.02.
Nadalje bo ljubljanska direkcija državnih železnic predlagala generalni direkciji, da bi ta vlak vozil nn novo leto kol izletniški vlak z možnostjo uporabe nedeljskih povratnih vo-
Hokejiste začetnike
bo sprejela SK Ilirija in priredila zanje začet-niški tečaj. Vsi od 15 do 18 leta stari, ki imajo veselje do te igre in obvladajo osnovne like (prestopanje naprej in nazaj v obe smrei itd.) drsanja, naj se javijo v ponedeljek in torek od 10 do 11 in od 14.30 do 16 na drsališču SK Ilirije pri gg. Žitniku ali Erženu. Vsi udeleženci tečaja bodo na drsališču deležni posebnih ugodnosti.
Na ameriških visokih šolah kupujejo 'dobre športnike, čeprav se to sliši malo čudno. Posamezne visoke šole imajo interes zaradi reklamnih svrh, da bi imele čim boljše športnike v vrstah slušateljev. Zato dajejo odličnim športnikom študentom pogosto prav visoke štipendije. Po tem takem 60 te štipendije toliko višje, kolikor več gmotnih sredstev ima kakšna univerza na razpolago.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez e Ljubljani Ut Mariboru ter SPD od 28. decembra 1940: Planica-Slalna 950 m: —17, Jasno, 20 em snaga, prftič,
drsališče uporabno. Kranjska nora S10 m: —13, jasno, 7 om enega, prtič,
drsališče uporabno. Bohinj — Sv. Janez 530 m: --Jfl, jasno, 5 om me^a,
srož, drsališče uporubno. nom na Komm 1520 m: —17, Jiuino, 20 om snega, pršič. Kamniška llistrica SOI »t: —J6, jHs-n«, 10 om »noga, prSič. Jezersko 89» m: —5, jasno, 22 om snega, pršiž. Kurešček 833 m: Jasno, :« onj snega, pršič. n Sodraiica 550 m: —14, 50 oin »nega, pršič. Kum 1219 m: —17, Jasno, 50 cm siioga, pršič. Pohorski tlom 1030 m, Mariborska koča 1080 m, Poltar-
ika dom 910 m. Koča na Pesku 1382 m: —15, jasno, 130 om mega, prftlč. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: --14, jasno, 11 em snega, pršič.
Ribnico na Pohorju 715 m: —14, 28 om »nega, pršlS. Senjorjev dom 1522 m: —Ji, Jasno, 45 <an snoga, prftlS. Rimski vrclec 530 m: —20, jasno, 85 om snega, prfiič. Logarska dolina: —24, jnsno, 16 em anaga, srei. Celjska koča 700 m: —OB, jasno, 30 cm snega, prSlS.
Vesti Športnih zvez. klubov In druStev
SK Ljubljana. Uprava SK Ljubljane sklicuje IV. redni občni zbor kluba, ki bo dne 9. januarja 1941 ob 20. uri v prostorih restavracije Sestice v Ljubljani. Vabimo vse redne člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Samostojne predloge je treba vložiti v tajništvu najkasneje do torka 7. januarja 1941 do 19. ure. Odbor.
ZFO
Kakor vsako leto bo Barjansko okrožje ZFO tudi letos izvedlo tradicionalne smuške tekme na Kureščku dne 5. in 6. januarja 194L Odsekom svetujemo, da se ravnajo po navodilih, ki 9o jih prejeli v zadnji okrožnici. Odsekovni tajniki, po-hitite s prijavami! Prijave je treba dostaviti okrožju do 31. t m. Bog živi!
Zasavsko okrožje. Načelniki, podnaJSelnlki, vodje mladcev ter naraščaja tehnični svet bo danes 29. decembra ob 9. uri v Mostah. Za vse je udeležba obvezna. — Okrožni načelnik.
Postne znamke - vojni spomeniki
Na novega leta dan izidejo znamke ▼ korist
Zveze bojevnikov. Slike na znamkah predstavljajo spomenike v svetovni vojni padlih naših rojakov za pravico in našo svobodo. Izdelane so v črtka-stem tisku in zelo lepo uspeli barvni harmoniji. Slike, razen kajmakčalanske, je izdelal akad. slikar M. Markovič, imenovano pa umetnik-graver Sr. Grujič. Serija je izredno lepo uspela in si je dri. markarnica z njo zaslužila vso pohvalo. Celotna serija stane din 10.—. Poštno ministrstvo je odobrilo poseben prigodnostni žig za pošto Brezje, s katerim se bodo žigosale serije, nalepljene na posebne kuverte ali na numerirane kartone. Kdor želi prejeti tako serijo znamk, nalepljenih na posebni kuverti odnosno kartonu, naj pošlje Zvezi bojevnikov v Ljubljani (Masarykova cesta, hotel Miklič) 15.— din do vključno 30. decembra 1940.
Na naslov železniške direkcije
Prejeli smo:
Iz Ljubljane odhaja po uradnem voznem redu vsako noč ob 0.35 osebni vlak št. 611, ki po voznem redu pride v Maribor ob 5.11. Odkar je odpravljen nočni brzovlak iz Ljubljane v Maribor, je osebni vlak št. 611 edina nočna zveza na tej progi. — Iz Maribora odhaja po voznem redu ob 5.35 osebni vlak št. 9012, tako imenovani koroški vlak, proti Prevaljam. Odkar je odpravljen drugi dopoldanski vlak na tej progi, je gornji vlak edina dopoldanska zveza.
V torek zjutraj se je te zveze poslužila večja skupina ljudi, od katerih so eni hoteli domov za praznike, drugi pa v pohorska snežišča. Ker so jih »informirali«, da ima gornji vlak »brez strahu« zvezo s koroškim vlakom, so naročili voznike k raznim postajam dravske proge. V Zagrebu se jim je priključilo še nekaj potnikov, ki so imeli namen iti na Rimski vrelec. Z istim vlakom je šlo tudi vse ljubljansko časopisje za Dravsko in Mežiško dolino.
Vlak št. 611 je odšel z odhodne postaje t Ljubljani z zamudo (!) 25 minut, ki jo je ves čas vožnje povečeval. Na celjski postaji je brez vidne potrebe na progi zadremal. Tudi v Grobel-nem in v Pragerskem je bilo isto. Tako je prišel v Maribor ob šestih z zamudo 49 minut. Ko so potniki za koroški vlak — bilo je vseh 18 ljudi — skočili ven, da bi presedli, so našli progo prazno, železniški uslužbenec pa jim je postregel z informacijo, da je »Korošec« že odšel in da pelje prihodnji vlak proti Koroški — popoldne ob 13.37 ... Nekateri so kleli, drugi jadikovali, ker bodo morali plačati naročene vprege, zvečer pa bodo kljub temu šli peš, tretji pa so se informirali, kdaj gre vlak nazaj proti Zagrebu. Železniški uslužbenci pa so prekladli gomile božičnih številk časopisja, na katere so na vseh postajah »koroške proge« čakali nestrpljivo poštni sli oddaljenih gorskih poštnih postaj, ki imajo samo enkratno dnevno poštno službo od postaje do svojih oddaljenih naselij.
Potniki, ki so hoteli priti — drie5 se voznega reda in zagotovil, da bo koroški vlak »brez strahu« počakal — pravočasno na kraj, kamor so želeli priti, so tavali na sveti večer po od svežega snega
Božični turnir za prvenstvo Maribora je v najlepšem teku. Lanskoletni prvak Gerželj si je po startu pokvaril izglede za prvo mesto in so sedaj glavni konkurneti Kukovec, Mišura in prof. Stu-pan. Do konca turnirja se obeta med temi še ostra tekma, ki bo napravila turnir vedno zanimivejši.
Ljubljanski šahisti se navdušujejo za podoben turnir v Ljubljani, ki bi bil zaradi moči ljubljanskega Šaha brez dvoma pomembna šahovska prireditev. Možno je, da bo do takega turnirja prišlo še v teku te sezone.
^ l
Zanimivo tekmo bodo imeli ▼ začetku januarja srednješolski šahisti. Nastopile bodo srednješolsko reprezentance Belgrada, Ljubljane in Zagreba v tromatehu v Zagrebu, vjfcka s po osem igralcev. Prireditev bo pod pokroviteljstvom ministra trgovine in industrije dr. Ivana Andresa in pod strokovnim vodstvom Amaterskega šahovskega kluba iz Zagreba. V prvi tekmi dne 3. januarja bo srečanje med reprezentancama Belgrad in Zagreba, v drugi 4. januarja nastopita Belgrad in Ljubljana in v tretji B. januarja Ljubljana in Za-grbe. Za osvojitev prvega mesta ima najboljše izglede reprezentanca Belgrada, ker jo nivo mladinskega šaha v Belgradu visoko nad drugim. Pobudo za to važno prireditev je dala mladinska sekcija Amaterskega šahovskega kluba v Zagrebu in je pričakovati, da bo tej prireditvi sledilo še več drugih.
i	M I *
Na zadnjem treningu za prvenstvo Rusije v Moskvi je slab uspeh dosegel znani letonski mojster Petrov. Verjetno tudi on ni dovolj upošteval rastoče moči mladih ruskih mojstrov in se mora temu pripisati marsikateri njegov poraz. Danes prinašamo njegovo partijo z mladim ruskim mojstrom Konstantinopolskim, v kateri je Petrov doživel težek poraz.
Konstantinopolskl — Petrov.
i. e2—e4, c7—c6. 2. Sgl—f3, d7—df>. 3. Sbl—. c3 (ta način igre proti Caro-Kanu obrambi z uspehom uporabljajo ruski mojstri. Črni mora igrati zelo natančno, da ne zaide v odločilne težave.) d5 Xe4. 4. Sc3Xe4, Sg8— tO (v poštev prihaja tudi najprej Sb8—d7.) 5. Se4Xf6 + (na Se4—g3 sledi c6—c5l in črni doseže dobro igro.) e7Xf6. 6. Lfl —c4, Lf8—d6. 7. Ddl—e2 +, LdG—e7 (črni izgublja čas. Boljše bi bilo Dd8—e7, čeprav ima beli zaradi premoči kmetov na damskem krilu boljše izglede na končnico.) 8. 0—0, 0-0. 9. d2—d4, Le7 —d6. 10. Tfl—1, Lc8—g4. 11. h2—h3l (to je običajen način, s katerim se v tej obrambi beli znebi črnega damskega lovca.) Lg4—h5. 12. g2—g4, Lh5—g6. 13. Sf3—h4, Sb8-d7. 14. Sh4Xg6, h7X g6. 15. De2—f3, g6—g5 (črni pripravlja zasedbo h linije, toda ta načrt mu ne uspe, ker preveč slabi kraljevo krilo.) 16. Kgl—g2l, g7—g6. 17. Tel —1, Kg8—g7. 18. h3—h4 (na h liniji je dosegel beli silovit napad, proti kateremu je obramba že zelo težka.) g5Xh4 (tudi na drug način bi črni izgubil ali kmeta ali pa zašel v nevzdržno pozicijo.) 19 Lcl—h6+ll (s to sijajno kombinacijo doseže beli odločilno prednost. Črni lovca mora vzeti, ker izgubi sicer kvaliteto brez nadomestila.) Kg7X h6. 20. ThlXh4+, Kh6—g7 (na Kh6—go bi tudi sledilo Tal—hI in črni kralj se ne bi rešil uspešno blega napada.) 21. Tal—hI (beli grozi sedaj mat, katerega more črni ubraniti le še z žrtvijo dame za trdnjavo.) Tf8—h8. 22. Th4Xh8, Dd8Xli8. ThlXh8, Ta8Xh8. 24. Df3—b3, b7—1>6. 25. Lc4 Xf7, Sd7—f8. 26. Lf7-e8, Tli8—h2 + . 27 Kg2-fl, Kg7—h6. 28. Db3—e3+, g6-g5. 29. Le8Xc6 (beli je osvojil še dva kmeta, tako da ima odločilno premoč in je vsak odpor črnega brezizgleden.) Th2—h4. 30. Lc6-f3, Sf8—h7. 31. De3-e4, Ld6 —f4. 32. d4—d5 in črni se je vdal, ker proti prodiranju prostega kmeta ni obrambe.
zasneženih poteh proti svojim ciljem, kjer jih nikdo več ni pričakoval.
Naročniki časopisja pa so v torek čakali na poštne sle, da jim prineso časopis. Ker naslednji dan, na božič, ni poštne službe, so jim izročili časopise šele na praznik sv. Štefana.
Vprašamo železniško direkcijo, ?e je to potrebno in če je to prav? Ce se že jemljejo v obzir vse mogoče zamude zaradi vremenskih neprilik, zakaj »koroški vlak« v Mariboru, ki mu dopoldne vendar nič pod nogami ne gori, ne bi mogel, odnosno ne bi moral počakati na Ljubljančana, s katerim ima po voznem redu zvezo, to pa tem bolj, ker ni mogoče uvideti, zakaj bi moral potnik, ki odide iz Ljubljane 35 minut po polnoči ali iz Zagreba 15 minut po 23, priti na primer v Prevalje šele ob 15.45, če vlak nima zamude I Saj stvari ni težko urediti.
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
No, vitel Pujuter-rfnem borna pa spet en let še precej dober' ukul prnesel, hvala Bugu. Letašenga leta na morem glih buhve kuku pohvalt, ke za srumake je biu prou hedu trd. Tu pa seve-de ni prou nč čuden-ga. Revežem ja še nu-ben let nisa pohane piške u nafe letele, zatu jim mende tud u ta noumu let na boja, koker use kaže. Tu je še edin dober, de sa ses rumaki že tku pu-majnkajna prvadel, de ga boja že tud drug let za sila prenašal, če na boja pred knea uzel. Tu se pa tku že samu ud sebe zastop, de jest prou usem idem vašem, kulker mugoče velik sreče in pa tud zdrauje. De b le moja beseda kej zalegla, pa b blu use dober. Scer more bit pa člouk prou na use prpraulen, na dober, koker tud na slab, pa bo že kok šlu za sila. Če borna ceu let zdrau, borna že tud konc prihodenga leta dučakal tku al pa tku. Glih scagat nam že naprej ni treba. Na konc leta boma že videl, kuku je blu. Zdrauje je prou-zaprou še ta narveč ureden. Kene, kua nucaja bugatašem meljoni, če maja želodec pufrderban tku, da na smeja in tud na morja tistga uživat, kar jim deši? Puznam ene par takeli bugatašu. Puznam pa tud take miljunerje, ke se rajš sam s purmanu-vem bedram zadau, koker de b ga kašenmu la-čenmu reveže prvošu.
Asten, zdej sem vam mende že use tu povedala ud ta nouga leta, kar sem vam meia za pu-vedat. Če sem na kej pozabila, s p sami miselte. Usetfa tud člouk ne more met u glau. Zdej se
dejma pa tud še kej druzga pument. Sevede kej tacga, de vas l?o znimal. Kdu pa bo pr teh časeh kar prazna slama mlatu?
Jest na vem, če vam je že man, de sa t zdej naprednakari kar sami med saba u lase skučil. Tku se pa lasaja, de je čluveka kar groza. Un mesec je en pundelsk »Juter« kar naenkrat »Jugoslu-venarskem narude« začeu naprej metat, de na zna sluvensk. Strašen ga je krtaču, če prou sta s ta narbliži žlahtenka, ke b mogla u usakem slučaje skp držat. Lepu vas prosem, kdu je pa že slišu, de b urana uran uči izkluvala. Tu je neki neza-slišanga. Pundelsk »Juter« se je pa kar men nč teb nč na »Jugosluvenarsk narud« skubacou in ga začeu podučvat u jezikuslovje. Sej nč na rečem, tu je že prou, de ga je mal pouduču, ampak taka reč se med žlahta lohka uprau kar med šterem učmi. Tu se pa men na zdi prou, de se taka narodna reč ubeša kar na velk zgun. Tu se je še men fržmagal, če prou s nisma nč u žlaht. Zdej pa pu-miselte, kuku je modu bit šele »Jugosluvenarsk narud« hedu uialen. Vem, da se bota zdej en lep čas kar pisan gledala med saba. Al se bota pa še clu stepla, če sta dost uroče krvi.
Vitel Ta špeter se je pa začeu zavl« Čist enga navadenga šmorna med nima Sam zavle tiste »Mlečne poti«, ke ja učaseh vidma, keder je jasen, gor na nebu. »Jutre« ni ušeč, de ji prau »Jugosluvenarsk narud« kar »Mlečna pot«, ke vendar usak člouk ve, de je tu »Rimska cesta«. Mende ga zatu ta reč tku jezi, ke je »Jugosluvenarsk narud« glih zdej, ke se je mlek tku pudražu, začtu iz »Rim* ske ceste« delat »Mlečna pot«. Sej sma bli du zdej še zmeri z »Rimska cesta zaduvolen, če prou še ni asfalterana. Jest mislem, de b še čist lohka s taka cesta, koker je zdej, saj tulk časa putrpel, de b biu mlek mal bi pucen. Pol nej b pa delu ceste, kakršne b tou. Tu je res mal prenaumen. Tu b biu ja u teh ležkčh časeh, ta narveii luksut. Prou gvišen b mogel Ide zavle tega lukrnsa še clu luksuzen dauk plačvat. S takem rečmi se ni za
Spasat. Sam Buh dej, de b daučna oprava ud tega Iuksuza nč na zvedla. Jest sem bla sama prec u strah, ke sem brala u tistmu »Jutru« tist »Za čez drn in strn«. Ta reč prou gvišen na bo doberga konca uzela. Buh nas vari še kašneh noveh križu in težau, ke mama že teh zadost. Men se kar čuden zdi, de ni gespud držaun praudenk ta mlečna cesta kar kumfesciru. Tu b blu še ta narbulš,
Koker se men duzdeva, je »Juter« tud že sam aprevidu, de ja je mal predeleč zaluru, ke je »Jugosluvenarsk narud« tku nagraužen nahrulu. Pa še clu kar jaun. Vem, de b se hedu rad iz te šla-mastke izkubacou. Tu je pa nemugoče, ke že star pregovor prau, de zapisana črka ustane, natiskana pa glih tku. Doug časa se je zavle tega »Juter« grimu, pa ni mogu nč prpraunga pugruntat. No, na-zadne se mu je pa le mal u glau pusvetil. Tkula s je mislu: Če zdej še »Sluvenca« voreng zavle ka-šne besede zafrknem, pa se bo prec »Jugosluvenarsk narud« mal uddehnou ln men tista zafr-kacija udpustu. Pa bova spet prjatla. Kar hiter s je skp nabrau en ceu pakelc »Sluvencu« ln začeu brskat pu nh, de b kej prpraunga najdu. Koker sem vidla, mu je bla sreča še precej naklonena. U številk 265 z dne 17. nuvembra na strani 15, je najdu, de je knez Stirby udperu en banket. Sevede pu »Jutruvem« jezikuslovju b mogu knez Stibrey banket utvoret, ne pa udprt, ke ni biu pred zaprt. Srce mu je kar ud vesela u ltt pu-skoču, ke j* tku imeniten itof za zafrkacije pu-gruntu.
Precej pozen zvečer je pršon na ta ideja. Pa zaspan je biu tud že. Sevede pa kej tacga se na sme udlašat na juter. Zatu je kar prec uzeu stil-ček u roka. Sen en štamperl ilivučka je spiu, preden je začeu pisat. Pol ie pa tkula začeu u loj jugosluvenščin ta reč razlagat.:
»Sluvenoborci« sa se začel ugibat besede olvo-rit in zatu več ne utvarjaja razstave, vele*ejme, proslave, promete čez mustove, ceste itd., temveč se »udpiraja«. Kuker jest vem, se udpiraja urata, okna, lese, bounikem rane itd Nisem p« k »idu, s kašna kluba se udpre must al kuku velespuštvan geipud ban udpra velesejem, ke ta že usi oovab-
len gosti noter. Ta narbl pa m je nerazumliu, kuku se »udpre« banket: U tem razmišelvajn sem šou dam in puskušu udprt večerja, pa ni šlu. Svetujte m, kuku b s pumagu, de b na ustou brez večerje.«
Jest, ke mam usmilejne du sojga bliženga, mu rada prskočem na pomuč z dobrem svetam. Če je u kašen štari abuniran na večerja, nej pukliče kelnerica, koker ji prauja naš južen brati, pa nej ji puve, kua b rad večerju. Če ni u tist štari že
Preveč zadoužen, bo mou večerja prec na miz. rou nubene kluke al pa kluča na bo nucu zatu. Z jezikam usaka večerja lohka odpreš, če maš kredit. Če nimaš več kredita, s moreš pa z gnar-jem pumagat. Z jezikam, s klučam al pa kluka na boš nč upravu Le men verjem. Brez gnarja na moreš ne utvurit, pa tudi udprt nubene večerje. Moj nauk s uzem h src, pa boš vidu, de t na bo treba jit nuben večer brez večerje spat. No, al zdej vež?
Asten, jest sem dala temu »Jutrumu« jeziku-sloucu tku dober svet, de mu na bo treba jit nekol več lačen spat, če me bo ubugu. Če me na bo tou ubugat, nej s pa sam seb prpiše, mene pa u uh piše. Sevede, ta moj svet bo pa zalegu »am tulk časa, dokler nam na boja predpisal šest
Eostneh dni na teden. Sam ub nedelah boma ži-er jedel, kar boma tli in pa, kar boma mel. Pu-čas se boma že tud teh predpisu prvadel. K sreč maja penzjunisti in pa nameščenci u te reč že precej vaje. Bugatini s boja pa že na kašna viža pumagal, de iim na bo treba konca uzet. Te boja kar naprej lohka bankete udrpiral al pa tud utvrjal, koker boja tli. Še iz tega s nisa nč sturl, ke jih je eden nafarbu, da ulaki tud na boja več vuzil, ke se je štajnkolen tku pudražu. Zavle tega «e na boja prou nč grimal, ke maja autumubile. Reveži s pa tud iz tega nisa nč sturl, ke nimaja gnaria, de b se z ulakem vuzil. Ub petkeh se pa tku ni morji z vlakam tle pu mest ukul vozet, de b tehtal. Tu boja že tud h nogam tipraul. koker du zdej upraulaja. Revežu na more nubena reč več prestrašet.	Jt, fl.
V malih oglasih valja vsaka beseda I din, tenltovanjski oglati i din. 0eb«lo tiskan« naslovna besed* »e računajo dvojno Najmanjll rnasak ta mali oglat 1S din. — Mali oglati t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega mačajo ta računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismen« odgovor« gledo malih oglasov traba
priložili tnamko
Najlepša voščila za vse dobro in lepo v
pošilja svojim cenjenim odjemalcem in zastopnikom.— Hvala za zaupanje in naklonjenost!
Novem letu
RADIOM-Ljubljana
Dalmatinova ulica 13
poleg hotela Štrukelj Telefon 33-63
Radio/Raiunski in pisalni stroji/Nalivna peresa
Mehanična in radio delavnica I
i Čevljarsko šteparlco
sprejmem takoj. Plačam dobro, mesto stalno. Zar-nlk Alfonz, Gnjeva 9. (b
		31	■HM i ■M	Sil!
llužbodobe
Mesto oskrbnika
Iščem na kako posostvo kjer koli aH najraje na Štajersko. - Ponudbe na Fanl Langus, Srednja vas, Bohinj.
Ljubiteljica otrok
gre za pomoč v kuhinji k mali družini. — Naslov v upravi »Slov.« pod številko 19941.
19 letna služkinja
tsče službo za pomoč gospodinji ln hišna dela. -Zna tudi nekoliko kuhati. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna ln poštena« št. 19.993.	(a
40 letno dekle
a T letnim otrokom išče ■talno službo kot gospodinja ali služkinja na kmetijo h krščanskim ljudem. Naslov pove uprava »Slovenca« pou 19.991. (a
Kmečko dekle
ee želi priučiti kuhanja, v Ljubljani ali okolici -ena nekoliko šivati. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Tudi brezplačno« št. 20046	(a
Mizarski pomočnik
mlajši, želi premenitl službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten« št. 20038.	(a
33 letno dekle
B večletnimi spričevali, popolnoma samostojna — išče službo gospodinje k starejšemu gospodu ali k manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« 20093.
Strojni ključavničar
absolvcii' delovodske šole Išče službe kot začetnik. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Mlad« št. 20091.	(a
Starejša kuharica
emožna boljše kuhe ln vajena vseh gospodinjskih del, nastopi službo takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 20109.	(a
Otroška sestra-negovalka
amožna tudi strojepisja ln pisarniških poslov Išče ■lužbo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »2500« •t. 20105.	(a
Čevljarski pomočnik
vajen šlvanlh ln zbitih del, lš4e namcščenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« št. 20104.
I
Krojni tečaj
Jožice Kumelj-Rus
ee prične
8. januarja 1941.
Prijave: LJubljana, Jadranska 22 (tramvajska postaja Stan In dom). -Po naročilu Izdelujem vse kroje (Snite) po meri ln iurnalu.
Dve mesarska pomočnika
dobra, sprejmem. Nastop takoj. Benčlna Jože, Cer-netova ulica 26.	(b
Potnika ali potnico
sprejmem. Nudim visok zaslužek. Zasebno krojno učlllšče, Bizjak Ivan, Celje, Gosposka 30.
Dekle - začetnico
pridno, ki bi se rada Izučila v gospodinjstvu — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju št. 19985.
Postrežnico
pridno, pošteno, za dvakrat tedensko, sprejmem. Golar, Vrtača 6, ban. hiša II. nadstr. II.	(b
Kuharico
vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem takoj. Kandušer, trgovina, Mengeš.	(b
Dekle
ki zna tudi kuhati, sprejme takoj trgovska hiša na deželi. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 19992.
Manufakturista
v trgovino na deželi — sprejmem za takoj. Znanje aranžiranja Izložb Ima prednost. Ponudbe v upravo »Slov« pod »Dobra moč« št. 19993.
Majerja
zanesljivega In vestnega, h kravam, ki bi naj bil po možnosti vešč molže in drugih gospodarskih del, Išče graščinsko posestvo za nastop 1. I. prih. leta. Ponudbe je dostaviti" na upravo »Slovenca« pod »Major 1941« štev. 19921.
Kuharico
srednjih let, samostojno, ki bi opravljala tudi ostala gospodinjska dela, sprejme 3 članska odrasla družina. Nastop do 16. I. 1941. Naslov v vseh podružnicah »Slovenca« pod št. 20.009.	(b
Razpis
Občina Radvanje odda pogodbeno mesto občinskega sluge. Mesečna plača 900 dinarjev in event. prosto stanovanje Prednost imajo taki z orglarsko in pevsko Izobrazbo. Starost do 35 let. Prošnje kolkovane in opremljene z listinami po čl. 7. ln 8. uredbe o občinskih usluž. Je vložiti do 16. januarja 1941.
Upravitelja
za gozdno veleposestvo mlajšega s strokovno šolo in samostojno prakso, ki Ima veselje do lova ln Je zmožen samostojnega vodstva polnojarmenlka, takoj sprejmemo. Ponudbe s prepisi spričeval navedbo dosedanjih služb ln zahtevkov pri prostem družinskem Btanovanju. kurjavi, razsvetljavi ln deputatu Je poslati upra vi »Slovenca« pod »Centralna lega« St 19677«
Mlado dekle
začetnico, Iščem za pomoč v gospodinjstvu; takoj. Mllavec, Trstenjako-va 4, LJubljana.
Postrežnico
za pospravljanje sob za dopoldne, Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20066. (b
K dvema otrokoma
sprejmem revno, pošteno dekle. Frančiška Zupančič, Brod 40, St. Vid nad LJubljano.	(b
Kravar
trezen ln pošten, po možnosti vajen molže — se sprejme takoj na večje posostvo. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kravar 108« št. 19964.
Plačilno natakarico
sposobno, ln učenko ln pomlvalko, sprejme gostilna Dermastja, Maribor, Aleksandrova št. 18
Dekle
z dežele, od 16—20 let, takoj sprejmem v pomoč gospodinjstvu. Imeti mora veselje do dela, lahko je tudi brez Btaršev. Bučar, Maribor, Koroška 76.
Mlinarski pomočnik
samski, zdrav, dobi takoj službo. Plača po dogovoru. — Kari Goldschnlg, umetni mlin, Fram pri Mariboru.	(b
Več mizarjev
sprejmem v stalno delo. Iščemo tudi mizarskega mojstra aH mizarsko obrt v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 20082. (b
Dva čevljar, pomočnika
za ženska dela, sprojme Ignac GraSlč, čevljarstvo, Kranj, Stara cesta št. 11.
Dekle
pridno ln pošteno, ki «na tudi kuhati, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 20058. (b
Kmečko dekle
samostojno v meščanski kuhi ln drugih gospodinjskih delih, dobi službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva 360« št. 20068. (b
Dva mizarska pomočnika
za lino pohištvo, sprejmem takoj. Skrblnc & Komp., St. Vid. Vižmarje.
Služkinjo
pošteno ln pridno, e dežele, sprejmem. Linhartova 7.	(b
Služkinja
ki Je samostojna kuharica in opravlja vsa druga hišna dela, dobi takoj mesto. Plača po dogovoru. Franc Ocvlrk, Povše-tova 38, Ljubljana. (b
Pozor mizarji!
Dobro vpeljana trgovina s pohištvom sprejme mizarskega mojstra s kavcijo, event. sprejme družabnika. Natančne ponudbe upravi »Slovenci - pod »rošteno« St. 20107. (b
Krojaškega vajenca
takoj sprejmem. Vrblne, Vidovdanska 20.
Vajenec
za kolarsko obrt, se takoj sprejme — hrana ln stanovanje v hiši. Debeljak, Primskovo, Kranj.
Vajenca
takoj sprejme trgovina z mešan, blagom ln lesom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 20.011.	(v
Mizarskega vajenca
sprejmem. Oskrba v hiši. Erjavec Alojzij, Vič št. 19 a.	(v
Vajenka
poštenih kmečkih staršev se sprejme v trgovino. -Kopušar, Apače, Sv. Lovrenc na Drav. polju, (v
Mizarskega vajenca
sprejmem z vso oskrbo. Janez Japel, Drenov grič pošta Vrhnika.	(v
Vajenca
za steklarsko ln steklo-brusaško obrt — takoj sprejme »Spectrum« d. d. Celovška 81.
Vajenko za trgovino
mešanega blaga na deželi — sprejmem. Oskrba v hiši. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 19976.
Krojaškega vajenca
sprejme Rems Ivan, LJubljana, Vogelna 6. (v
Mizarskega vajenca
starega 16 let, z Vrhnike ali bližnje okolice, sprejmem proti tedenski plači. Krže, mizarstvo, Vrhnika
Mizarskega vajenca
sprejmem takoj. Artnak Josip, splošno mizarstvo, LJubljana, Jenkova ul. 7.
Glasba
Izredna prilika! Društva
Tamburaškl inštrumenti, kompletni, dobro ohranjeni, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Redka prilika« št. 20.00S.	(g
Prodamo
Najugodnejši nakup
motktb oblek oudl Prenker, Sv. Petra a. 1«, Ljubljana
šivalni stroj
malo rabljen, BkoraJ nov, poceni proda »Nova trgovina«, Tyrševa cesta 36. nasproti Gospodar, zveze.
Ovčja kožuhovina
Jagenčkove ln ovčje kože dobite v VBaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku. Dobrunje prt LJubljani.	(1
Vosek la.
rumen ln bel, ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj: Medarna, LJubljana, 2ldovBka ulica t.
Triciklje
najboljše Izdelava, ■ prl-ma gumami, dobavlja še po stari ceni: Mehanična delavnica Suštaršlč, Tyr-ševa 13, levo, dvorišče. 1
Peč, mizni štedilnik,
peč na žaganje, plinsko peč, rešo, predpečnl ščitnik ln drsalke - ugodno proda »Metalla«t Gosposvetska 16.	(1
Stoječ bukov les
za drva In plohe ca 1500 do 2000 metrskih klatter, prodam po ugodni ceni. Reflektantl so naj zgla-sljo pismeno ali ustmeno na Andrej Mlhellč, Hudi kot pošta Ribnica na Pohorju.
Jabolka
obrana, mošancl, bobo-vec, zimsko pakovanje — nudi za neto kg po K, 6. 7 din franko Dravograd: Henrik Cehner, trg., Ll-bellče. Koroško.

Pozor!
Velika zaloga rabljenih čevljev, moških oblek, au-kenj, novih galoš ln gumastih škornov — dobite najceneje — popravljamo vse vrste čevljev, snežk in galoš, hitro ln poceni, se priporoča KLAV2ER, LJubljana, Vošnjakova 4.
Šivalni stroji
velika zaloga Anker, Central, Bobbln, z 20 letnim jamstvom, za gospodinje, šivilje, krojače ln čevljarje, tudi z 2 Iglama naprodaj še po nizki ceni - rabljeni od 300 din naprej pri tv. »Triglav«, Rosljeva 16, LJubljana.
Jermene
za smuči
Iz krom usnja. 60 parov, poceni prodam.
Franc Jenko, trg. usnja
Medvode.
..VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, [lica št. 55
Najnovejši modeli, najnllje ccne v speclnlni lo največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja is gotovino. Prevoi in omot «e ne računa. — Ce-nlk s sliknmi brezplačno. — Izreiite oglas zaradi naslova.
Dolgoletna precizna pisava
Stabil ni, dvojni oklop proti prašini povečuje znatno trajnost stroja Mercedes Superba.Tudi po dolgoletni veliki rabi piše jasno in ravno. Izkazan stroj na-prednjih ljudi pri poslovanju in v privatni rabi! Ali za najvišje zahteve: Mercedes Selekta, mali stroj z napravami in sposobnostjo velike pisarniške mašine.
Izvolite nam poslati dolnji odrezek.

J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikolideva 14 / Post. predal 49
Želim spoznati brez stroškov in ne da bi bil prlmoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj — Mcrcedca mali stroj. — Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt. (Nmt»lj»me Irlalll)
Naslovi ,
II Jtk -7
Zastopnik za Slovenijo: Jože Oražem, ml, Ljubljana-Moste, Petričeva 12.
Ročno slamoreznico
12-colsko, proda po nizki ceni Peter Dolenc, Smar-ca 96, Kamnik.	(1
Moško in žensko kolo
zelo ugodno prodam. — Prvovrstna znamka, obe popolnoma novi. Kovačlč, Cigaletova 11.	(1
šivalni stroji »Joh. Jax«
so že skozi 60 let znani kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax In sin, Tyrseva cesta 36.
iEHSJI
Poltovorni DKW avto
(Lleferwagen), zaprt, nosilnost 600 kg, nove gume, jeklena karoserija -porabi 9 lit. na 100 km, novejša tipa, kot nov — ugodno prodam. Kovačlč, Cigaletova 11.	(f
Cenjena vprašanja nasloviti na
Jugoškodaa.d.Zagreb Boškoviceva 32
Dieselove motorie:
4, 8, 10, 16, 20, 24, 30, 48 in 60 K S
Drobilce:
1,5—2,5ms/uro in 6—9m8/uro
Plinski motor: 100 KS
3 stabilni motorji
16. 26 ln 60 ks, predelani na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, LJubljana, Tyrševa cesta št. 13
Tovorni avto
original, 4—5 ton, Diesel motor ali na bencin, kupim. Ponudbo z navedbo cene na Interreklam, Za-grob. Masarykova 28, pod K-6132.
Tovorni avto
pottonskl, v najboljšem
stanju, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, TyrSeva 13.	(t
Bencin
Je drag ln trajna skrb, zato si pustite predelati vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. Generator delavnica. Ljubljana, TyrSeva 13. (f
Stabilni motor
(Sauggasmotor), ležeč, 1 clllnderski z generatorjem ln 1 velik, oba na pogon z ogljem, skoraj v novem stanju, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrgeva 13. (f
Petsedežni avto
najnovejši model, limuzina, amerlkancc, porabi 18 lit. bencina, prevožen ca. 20.000 km, luksuzna oprema, nove gume - takoj ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redka prilika - nov nmerlknnec« St. 20051. (f
Oglašujte v edino uspeSnem dnevnika »Slovenca«!
Važno za vsakogar!
Sedanji težki časi zahte^ vajo zdrave živce, zato pridite k n»m In pijte mleko, Jogurt ln smetano. Zajtrk, večerja ln po naročilu mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčeva 2.
I
Radia
ii
Radio aparat
štlrieevni, ugodno proda Julljana Florjančlč, gostilna, Dravlje 287. (1
Radio
dobro ohranjen 6 elektronski super, prodam. -llassl, Trdinova 5. Ogled od 6 do 8 zvečer.
Radio aparat
TEFAG, znane tovarne Lorez, vam nudi najboljši sprejem. Nizke cene in ugodna odplačila. Nova Trgovina, Tyršcva c. 36.
Izjava
Podpisani Jenčtč Jože, posestnik v Spodnji Rečici St. 1, Izjavljam, da Je neresnično, kar sem govoril o g. Cerov«ck Jakobu, posestniku ln mlinarju, Smiliel št. 1. Obžalujem, da sem ga žalil, ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Jenčlč Jože.	£q
_ POHITITE DOKLER TRAJA ZALOGA
DA VKLJUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR!
Z N I Z A L I SMO CENE W H EKK MM B NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DARILO!
ZIME
PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO JMMlM Kg Kg H EHKBB /g-1 B^H SA g TKjKVM # UUBUANA
OBRTNIKI, TRGOVCI I Z R B D B N POPUSTI	* ™ •
ZIMA". TYRSEVA 37
"i
Po$
EfflBBl
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20.
Stavbne parcele
ln hiše naprodaj. - Vižmarje 46.
Sdiramm
Celje
Zastopstvo svetovno znanih
Holmerjevil) hormonih
Zahtevajte cenik!
Dve parceli
zraven ceste, pripravni za stavbe, prodam. - Polzve se prt Jene, Mokronog, Dolenjsko.	(p
Kupuite pri naših inserentih)
Parcelo
za trlnadstropnlco z odobrenimi načrti za ceno 260.000 din prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj prodam« št. 2008«. (p
Parcele ^prodaj
v St. Vidu In Vlžmarjlh Poizvedbe: Vižmarje »8 (nasproti Mizarske zadruge).	(p
Hiša
r krasnim vrtom — 1146 kv. m — ugodno naprodaj. Polzve se . Spodnja Šiška, Kettejeva ulica 8.
Trostanovanjsko hišo
vso podkleteno — poleg avto vožnja — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19913.
Majhno posestvo
z lepo hišico v Vlrovitlc! prodam za 30.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20108.	(p
Zemljišče
srednje velikosti v trnovskem okraju, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe nujno na upravo »Slovenca« pod »120.000« št. 20037.	(p
Parcela v Št. Vidu
pet minut od kolodvora, ob glavni cesti, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 20035.
Gostilno
prometno, takoj prodam. Cena 100 000 dinarjev. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 19.981.
Parcela 13.000 ir2
primerna za industrijo naprodaj po 6 din. Polzve se Skrblnc, Vižmarje, p. St. Vid n. LJ. (p
Stanovanjska hiša
in gostilniška obrt, trafika, na prometni cesti, ugodno za mesarijo, na prodaj. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod »Hipoteka 1424«.
Lepa stavbna parcela
v Celju ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19987.
Vodna molS
izvanredno Btalna 70 do 700 ks, se proda na Gorenjskem. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Vodna moč« 1D940.
Večji stavbni kompleks
in nekaj parcel v Kranju, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20049.	(p
Večja stavbna parcela
naprodaj, po možnosti se lahko sparcellra, v Mengšu ob glavni cesti Ljub-Ijana-Kamnlk. Poizvedbe pri Kepic, Mengeš 24. (p
Hišo
v okolici Kranja, na pol dogotovljeno, obseg 8x8, kletmi ln lastnim studencem, 350 m* zemljišča z vsemi pravicami ln načrti za nadaijno zidanje, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Kranju.	(P
Parcela v Trnovem
na lepem kraju, za zidavo enonadstropne vile, 16 minut od centra, naprodaj. Pavlin, Jeranova 4, Ljubljana.	(p
Dražba nepremičnin
vi. št. 32 d. o. Dovje, bo dne 8. januarja 1941 na Dovjem št. 31. Na dražbo pride hiša z vrtom In gospodarskimi poslopji ter razne parcele. Prodajalo se bo v posameznih skupinah. Informacije daje Hranilnica dravske banovine Ljubljana.
Tovarniško poslopje
tik železniške postaje, pripravno za kakšno Industrijo, prodam, ali pa se sprejme družabnik, ki bi imel na razpolago gotovino ln Idejo za ustanovitev rentabilnega podjetja. Tozadevne doplRe je poslati na upr. »Slovenca« pod »Šifro št. 7« | 19952.
Trgovsko-obrtno hišo
dvonadstropno, ugodno prodam. Trije lokali, devet raznih stanovanj. Cisti donos 7 ln pol odstotka. Center LJubljane. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »725.000 din I« 20061.
wmm\
IŠČEJO:
Mizarski obrtni list
iščem v najem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Obrtni Ust« št. 20036.
ODDAJO:
Lokal s sobico
primeren za obrtnika — oddam. Vprašati: Sv. Petra cesta 83.	(s
Parno pekarno
v Ljubljani poceni oddam v najem. - Ponudbe na naslov: Parna pekarna, LJubljana, poštni predal 307.	(n
Gostilno
moderno urejeno, v lepem Industrijskem kraju, oddam v najem ali na račun mlajši ln podjetni. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Kavcije zmožna« št. 19948.
Pisarniški prostori
velikih treh sob, blizu po-takoj oddamo. Naslov v staje, v prvem nadstr. -upravi »Slovenca« pod št. 20047.	(n
Trgovino z meš. blagom
dobičkanosno, v okolici Celja, z Inventarjem ln z zalogo, oddam takoj. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod št. 20094. (n
IŠČEJO:
Sobo
separlran vhod, souporaba kopalnice, opremljeno, Iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čimprej« št. 19942.
ODDAJO:
Sobo
prazno ali opremljeno — oddam poceni moškemu ali ženski. Galjevlca 124.
Kupimo
. ' " VSAKOVRSTNO
rt™
SREBRO -. PLATINO.''
BRILJflllTE.
, smhrrgde snfirje-rurihe . >' BISERE I.T,D, STRRIHSKC HRKITE TER UMETNINE
po nojviSjih cetioH tvrdka'
J0* EBERLE
LJUBLJANO. TYRSEVA 2
i sg/ma^
>-' ftofit^PsioN '
kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen«.	(k
Peč »gašperček« | Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
tiank In hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
mu
3 stabilni motorji
16, 26 In 60 ks, predelani na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 13.
Denar za Silvestrovo
dobite, če nam lz podstrešij tn kleti prodaste norabno železje, kovine, stcklenlce In drugo. Plača najbolje »Metalia«, — Gosposvetska 16.	(k
staro ziafo, zlato zoDovie ln srebrne krone
kupujem po najvišjih eenah A. KAJFF.2
»sovina i arami in zlatnln«
preeiina delavniea za popravila vsakovrstnih nr lijnbljana. Miklošičeva 14
Vsakovrstne
odpadke
I p a p t r j a in e u n j kn-
I puje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. Železnik
| trgov, vseh vrst surovin
Maribor • Pobrežje, I Cankarjeva 16. Nakupo-valnica: Kopališka ulica Telet. 27-43.
Svinjske kože
kupuje po naj"lšjih dnevnih cenah j. Lavrič —I Ljubljana, — Cankarjevo | nabrežje 1, Rudnik 24 In usnjarna v St Vidu pri | Stični.
Register blagajno
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »600« št.
20089.	(k
Poizvedbe
Gospa z dvema fantkoma,
ki Je v cerkvi Sv. Križa pobrala sredi meseca Julija srebrni rožni venec, Je naprošena, da Istega vrne na upravo »Slovenca«, ker Je zelo drag spomin.
Kupim
rabljene mlekarsko Trie ln mlekarsko orodje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrči« 20.010. (k
Denarnico s 600 din
sem izgubil v vlaku od Duplice do Kranja alt na kolodvoru v LJubljani. -Najditelja naprošam, da Jo odda v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti ▼ Ljubljani.
Vsakovrstno zlato
bvlllaat« tn ■ r e o |
kupuje po najvišji b cenah |
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica I.
Mlekarno
prodam ali dam v najem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcija« št. 20063.	(n
* 4'- '••>.< '-V'- V-
\tanoianja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
išče mirna 3 članska družina v St. Vidu, Vižmar-j jih ali neposredni bližini. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Za takoj« 19.998. c
ODDAJO:
2 dvosobni stanovanji
komfortni s kabinetom, v novi hiši na Tržaški cesti 14, oddam.	(č
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (aroveo) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 8t. 6
Posojilo
iščem do 250.000 din na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela« St. 20087. (d
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvifi]ib cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica St 8
Kupimo
vložne knjižice Prekmurske banke
d. d. v Murski Soboti.
BANČNO KOM. ZAVOD,
Maribor, Aleksandrova 40
Registrirno
blagajno
majhno, rabljeno, kupim.
Franc Jenko, trg. usnja
Medvode.
Posojila
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni po gojt. Vloge obrestujemo po 6*/». — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« LJubljana, Dvoržakova št 8 Iščemo poverjenike I
Številne nagrade za naročnike
^Slovenčevega koledarja"
Vsi naročniki »Slovenčevega koledarja«, ne glede na to, po kakšni eeni so ga dobili, bodo lahko obilno obdarovani.
V »Slovenčevem koledarju« sta dve križanki, za katerih pravilne rešitve so razpisano sledeče nagrade:
Družabnik
se sprejme k dobroldočl in dobičkanosnl obrti. Takojšnje ponudbe po slatl upravi »Slovenca« pod zn. »Siguren kapital« št 19.996.	(d
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
| stalno po najvišjih cenah In proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
j LJubljana, Gledališka 12
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
UUBUANA. SV. JERNEIA ST. 1E
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINU, TRANS-MISIJE. DVIGALA ITD
Portable pisalni stroj
najnovejši model, ter veliki Standart, zelo trpežen, poceni naprodaj. — Kovačlč, Clgaletova 11-4.
Ugodno prodam
novo krožno žago ln brusilni stroj za les. Andr. Kregar, stroj, mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. (1
Pletilne stroje
»o/r so/t tn okrogel stroj za nogavice — rabljene ln dobro ohranjene — kupim. Ponudbe s ceno poslati na I. Kovač, Zalllog, Železniki.
Stružnice
S 1. Januarjem stopi ▼ veljavo povišana carinska tarifa. Naprodaj sta še 2 stružnici od tukajšnjega skladišča po sedanji tarifi. Ludvik Ileršlč — Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 13. Telef. 37-64. (str
Continental
Namesto ruskega čaja pijte naš „Emona" cvetlični čaj, ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseh trgovinah.
Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVKC, LJubljana
Telefon 22-75
Tehnična pisarna tn posvetovalnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 10
Ing. Otžhal Josip
poobl. gradbeni Inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle.
Gumbnlce, gumbe, pHse,
monograme, entel, ažui fino in hitro izvrši
Matek & Hikeš
Ljubljana, FraniiSkanska ulice
nasproti botela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. delu
Če vam zamrzne vodovod
pokličite tvrdko FRANC GRADISAR klepar ln vod. Instalater
Vegova ulica C, kt vam ga takoj odtaja z najmodernejšim električnim aparatom.
na ugodne mesečne obroke I
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
OKAMA MAZILO
li »dravllnlh zeliSč. - Ca dovit nspeh pri ranah, opeklinah, ožnljenjih - volku — tnrih Iti vnetlih itd. 7,a ri*KO dolenikov pri kožnem vnel Jn, izpnščajih In hrastah nate mena, za raznokane prsne bradavice. Dobi »e v lekar nah In drOEfrilah.
Za vaše lase
Preparate Anna Cslllag I Ze 64 let sijajnega uspeha po vsem svetu. Garniture za odstranjevanje prhuta, sprečevanje Izpadanja In za novo okrepljeno rast las din 85.-, 125.-, 200,- In 800.-. Pošilja Jugoslovansko za stopstvo Laboratortum Aurora (SI), Novi Sad.
Novi naslov:
Frančiškanska nI. 3.
Telefon 45 13
5	Slovencev za celo leto
10	Slov. domov za celo leto
100	Domoljubov za celo leto 25 Slovencev po 1 mesec
50 Slov. domov po 1 mesec 100 Domoljubov za pol leta 100 Bogoljubov za celo leto skupaj torej 390 nagrad.
Nagrade bo razdelil žreb med one, ki bodo pravilno rešili eno ali drugo nagradno križanko. K vsaki rešitvi je priložiti znamko za 1.50 din.
Pravilne rešitve križank je poslati do 15. februarja 1941 na naslov »Slovenčev koledar«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana.
Ne odlašajte, ampak takoj naročite »Slovenčev koledar«, ki je za naročnike »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« po 18 din. za nenaročnike teh listov pa po 28 din; za koledar s poslovnim dolom je doplačati 6 din.
V vsako slovensko hišo „Sloventev koledar"!
Poslovodjo-inko
I za prevzem detajlne tr govlne v Ljubljani tščo-| mo. Potrebna kavcija ali Jamstvo od 60 do 80.000 | din. Obširne ponudbe z referencami na • upravo »Slovenca« pod »Center Ljubljane« št. 20072.
Ureditev dolgov
izterjavo, Inkaso in od kup terjatev, sodne in tihe poravna»e. dobička 1 nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo poso jlL knjigovodstvo, bilan ce. kalkulacije, splob vse trgovske • obrtne nadeve | vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna
ZAJC LOJZE
| Ljubljana, Gledališka 7
Dobro ohranjene
in uporabne predmete, katere želite prodati, ponudite vedno najprej pri tvrdki »ABC«, Ljubljana, Medvedova e. 8 (poleg kolodvora Slškay	(k
Zahvala
I!
Pohištvo
I
Vež spalnic
orehova korenina, proda Tonkll Aloja - Vižmarje št 107.	(fi
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno ia po nizki eeni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg IS t
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema ram Ijene v popravilo najc«J neje Alojz Andlovle, Qr»3 gorčlčeva ulica St. f (prt
Gradišču).
Spalnico
moderno Izdelano, pleska? no na orehovo korenino, poceni prodam. — Joža KunčiS, mizarstvo, Pod-gora 6, St. Vid nad LJubljano.	(1
H	E	S	aa
			
1 IZDELOVANJE			
I :;,' 1			l.llil
Pianino
črn, svetovne znamke, t.en lezna konstrukcija, prodam zaradi Belltve. — Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16.
Čitajte in širite »Slovenca« !
Za izraze iskrenega sožnlja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega predragega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Br. ^iljutlna Zamika
magistralnega direktorja v pokoju
7.a poklonjene krasne vence, za Številno spremstvo na njegovi zadnji poti in pevcem za njihove ganljive žalostinke, se kar najlepše zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica ho hrana v frančiškanski župni cerkvi Marijinega oznanjenja dne 5. januarja 1941.
Žalujoči ostali
Nedeljska križanka
- Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Vodno prometno sredstvo; del zrakoplova. 7. Star veznik. 9. Žensko krsto ime 10. Lombardska reka. 11. Majhna utežna mera. 13. Predsednik vlade slovaške republike. 14. Mlinsko korito. 15. Latinsko ime za boga ljubezni. 16. Hodnik veža, predvežje (tujka). 19. Preprosto žensko pokrivalo. 22. Znamka in tovarna žepnih ur. 23. Veznik. 24. Prislovno določijo kraja. 25. Romanska beseda za zlato. 27. Pokrajina, grofija v Veliki Britaniji. 30. Popularen italijanski nogometaš 31. Medmet; tudi zelo rabljena tujka, ki pomeni sestav, moštvo, epiko. 32. Vrsta cigaret. 33. Smučanje. 34. Osebni zaimek. 35. Tujka za ravnilo. 36. Lepo vedenje. 38. Posvetna oseba; človek, ki o kaki stvari ni poučen. 41. Del človeškega telesa. 42. Telesno močan in velik človek. 44. Svetopisemska oseba. 47. Angleški otok v vzhodnem Sredozemlju. 50. Sinjska junaška viteška igra. 52. Žensko krstno ime 53. Znano špansko ima (general). 54. Notranjska reka ponikalnica. 57. Svetnik, pomočnik zoper bolečine v udih. 58. Časovna enota. 60. Ameriška gospodarska državna organizacija. 61. Romunsko mesto ob DonavL 62. Pevska nota.
■I1	2	j-	i4	5	' 1			■m«		
Bi'	i ri					■		u i	i	
m	"iu				■			14	i i	
	15		i					11	17 |18	
	d	ti	i	>i		■	u	1 1		
			i		8	21			1	B
	is i				28	i i"			IB	
	■	•	i			311 i			B	
	«i	421 i				111 i				
	SI	r;i					1		fl	
	.1«	i3' i				J8	l3'		40 IB	
	111 II				a	42	1		i43	IB
	41		i	46		HI	l"		1	i45
	5'J	I						2	1	1
RS	" 1 1 1				m			»4	55 |5t	1
PSI57	i r i				M	fl		"III		
IBI" Mil						H		m	" 1	IB
Navpično: 1. Oblika osebnega zaimka. 2. Jezero in reka v Severni Ameriki. 3 Znameniti samostan ob Ohridskem jezeru. 4. Ena izmed Združenih držav Severne Amerike. 5. Univerzitetni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. 6 Romanski določni člen. 7, Naplačilo 8. Vrsta barvne prevleke. 11. Španski velikaš. 12. Kino-reklamno podjetje, 17. Ostrejši opomin. 18. Oblika vode. 20. Sofijski dnevnik. 21. Nauk o zvoku. 22 Umetnine zgodovinske vrednosti, starinoslovje. 24. Konica 26. Velik ptič. 28. Tropska rastlina ovijalka. 29. Moško krstno ime. 32. Koroška reka. 33. Vas, naselje. 34. Bikoborec. 37. Vsebuje, poseduje. 39. Ploskovna mera. 40. Možko pokrivalo. 43 Vzročni veznik. 45. Naravna, lepo zgladi. 46. Fevdni pod-ložnik, vojaški zaveznik. 48, Nedotakljiv, nedovzeten. 49. Obvodna žival. 51. Turški sodnik. 55. Egiptovska reka. 56. Razdoblje, doba. 57. Osemnajsta in druga črka v abecenL 59. Kemična označka za prvino.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Sobota — 7. Vrl — 10. Mimoza — 11. Sapa — 12. Ga — 14 Meso — 16. Tona — 17. La — 18. On — 19. Akt — 21. A. d. (anno Domini) — 23. Lj — 25 Ura — 26. Vtis — 28. Do — 29. Lep — 31 Vera — 33. Na
—	34. Sok — 36. C. d, — 38. Lord — 40. Ni —41. Podanik — 42. Lo — 43. Raja — 45. S. k. — 47. Čaj — Kg — 49. Koža — 51. Ana — 53. Omar — 55. Al — 56. Som — 57. Pi - 59. Od — 60. Lak
—	61. Iti — 62. Op. (opus) — 63. Mi — 64. — 64. Voda — 66. Pn. — 67. Kvas — 68. Rena — 70. Salama — 71 B. s. a. — 72. Talija.
Navpično: 2. Osa — 3. Ba — 4. Opora
—	5. Tana — 6. Agava — 8 R. m — 9. Lek — Motociklist — a) Ital — b) Model — c) On — d) Zal — 13. Akt — 15. Sod — 17. Lev — 20. Tisočak — 24. Jud — 25. Uriia — 27. Sodar — 30. Polom — 32. Ena — 33. Nos — 35. Kaj — 37. Dkg. — 39. Rož — 43. Rep — 44 Anoda — 46. Kolpa — 49. Kopel — 50. Ali — 52. — Adam
—	54. M. a. n. (Diesel) — 55. Ata — 56, Sra — 58. Iva — 61. Iva — 63. Maj — 65 01 — 67. K. s.
—	69. Ni.
M ♦A* N
•uscmmmmaaai *ug»bub0-nu«»)»»r6.a-s»
DIESEL MOTORJI
•tabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevaj!« ponudb« od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
Veliko metalurglčno podjetje
potrebuje
livarskega mojstra
Izkušenega, z dolgoletno prakso. Prednost imajo tisti, ki so delali na formiranju in llvanju jeklenega liva. — Prošnje z referencami poslati vsaj do 20. januarja 1941 na upravo »Slovenca« pod »Metalurgiia« št. 19938.
SCHMEIDEB
ZAGBEB. NIKOlIČiVA IO
Zlogovnica:
Sestavi iz zlogov! ba, bo, da, a, do, ka. H, B, Ba, ma, na, nit, o, o,
po, ra, tel, tek, va, ii — besede sledečega pomena: slika —
kožni pojav ob ndarctt, vnetj« — evropska denarna enota — tapetnikova potrebščina — kamnu podobna snov črne barve — dolžinska mera — orientalska plesalka.
Prve črke dobljenih besed povedo znan letoviški in smučarski kraj na Dolenjskem, tretje črke pa slovenskega pevca - tenorista, člana dunajske opere.
Rešitev nedeljske zlogovnice:
Soteska — Mirogoj — Ukmar — Človek — Argirokastro — Nalika — Juan — Elvira. Prve črke: Smučanje, tretje: trmoglav.
Ig pri Ljubljani
Zadet od srčne kapi je na Kramenci na sveti večer umrl Anton Kraljič. Bil je ugleden posestnik, ki je mnogo pretrpel in izkusil, saj je oče otrok — kar za dober šolski razred jih je. Sedaj jih je še IE živih. Najstarejši je padel v Galiciji. Otroke je pošteno preživil in krščansko vzgojil. Moč je črpal iz vere. Zadnja leta je bil večkrat tudi ob delavnikih pri sv. maši. Preostalim naše sožaljel Pokojnemu naj Bog podeli mir in tako zasluženo večno plačilo.
Otrošk/ kotiček
Mihčeve Čudovite dogodivščine
(211) KraAj Še vedno priganja Mihca, naj sprejme kako darilo. Pokaže mu diamant, velik kot labodje jajce. Mihec pa vse trdovratno odkloni.
(212) Zato «o pripravili za Mi hca posebno sobo z zlatom ob robljenitn pohištvom. Toda vse to se našemu prijatelju zdi tako dolgočasno. Vse mu preseda. Hoče se mu svobode. »To je vse skupaj •amo zlata kletka,« si misli.
V spomin na našega veditelja
, Korošca
£i!.
naročimo njegov
Ko smo v dnevih naše največje narodne žalosti prebirali življenjepise našega voditelja dr. Ant. Korošca, smo povsod brali, da je bil urednik tednika »Slovenski gospodar«, ki izhaja v Mariboru letos že 74. leto! Dr. Franc Sušnik, ravnatelj državnega učiteljišča v Mariboru jc v svojem žalnem govoru na mestnem magistratu v Mariboru med drugim rekel tudi tole: »Maribor je dr. Koroščev politični rojstni kraj, tiskarna sv. Cirila pa je dr. Koroščev politični rojstni dom, kjer je urejeval »Slovenskega gospodarja.« — Gospod dr. Korošec je bil stalno član novinarske organizacije in je redno pošiljal svojo izkaznico v potrdilo Tiskarni sv. Cirila, da je urednik »Slovenskega gospodarja«.
»Slovenski gospodar« je ponosen na tega svojega urednika in še posebej na dejstvo, da je slovenski narod v njegovem uredniku dobil svojega voditelja. »Slovenski gospodar« se zaveda, da mora tudi v bodoče združevati sodelavce in somišljenike dr. Korošca, da nadaljujejo njegovo delo. Enako pa je gotovo, da bodo tudi sodelavci dr. Korošca razumeli važnost »Slovenskega gospodarja«, ki kot prvobra-nitelj naše severne meje stopa v 75. leto, in je vso to dolgo dobo častno vršil svojo dolžnost do slovenskega naroda.
Danes prihajamo pred vas z naslednjim predlogom:
V spomin na našega voditelja g. dr. Antona \"Korošca, urednika »Slovenskega gospodarja<r, si naročimo v tem letu njegov list »Slovenski gospodarcc. — Ta list naj nam vsem postane stalen živ spomin na našega največjega moža z naše severne meje in naj nam bo vsaktedenski opomin, da mislimo na naše narodne meje!

Naročam kot novi naročnik »Slov. gospodarja« za letno naročnino 38 din (polletno 20 din, četrtletno 11 din).
Ime aaaaiaaaaaaaaa.aiisaa Priimek aaaaaaaasaaaalatl Stan laaaasnaaiaaaaaaaaaa
Kraj in h. štev. . * , , ■ , , ......
Pošta ...................
Naročilnica
Upravi
Znamka ba. 1 din
»Slov« gospodarja«
»
Maribor
Koroška c. 5
Saba (Radio
Preeiznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom1
Generalno zastopstvo in skladišče
Radio Bremec - Celje
Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta št U Zastopniki: Radio Zupan, Mojstrana _Edvard Fiscbbacher, Trbovlje
Zahtevajte povsod nai list!
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
MEINEL HEROLD
ZAl'TYORSIQ CUZBtl
MARIBOR
ST.102
BREZPLAČEN POUK V iGRANJU!"

Zahvala
Ob priliki težke izgube našega dobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Viktorja Zoriča
izrekamo prisrčno zahvalo preč. duhovščini Sv. Družine, zastopnikom Jugoslovanske tiskarne gen. ravnatelju g. Košičku, ravnatelju g. Kramariču, g. Matičiču, gdč. Španovi od uprave »Slovenca« in vsem njegovim stanovskim tovarišem, dalje pevskemu društvu »Grafika«, predsedniku g. Erjavcu za ganljiv govor, skupini Bojevnikov Ljubljana-Moste ter nje predsedniku g. Rozini za poslovilni govor, vsem moščanskim pevskim zborom, gasilnemu društvu Moste, vsem darovalcem prekrasnih vencev in prav vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana-Moste, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči ostali
Žago venecijalko
s tremi rezili na električni pogon prodamo. Žaga leži ob banovinski cesti v bližini Ljubljane. Pojasnila in pogoje daje občina Dobrova pri Ljubljani. Pismene ponudbe do 15. januarja občini Dobrova .
Velika in prostorna
skladišča
z dvoriščem v neposredni bližini glavnega kolodvora, na vogalu Masarykove in Metelkove ulice — oddam takoj skupno ali posamezno. — Informacije se dobijo na Krekovem trgu 11-1, ali pismene ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Velika skladišča* št. 20049.
VERITAS

Zahvala
Ob bridki izgubi naše predobre, blage soproge in zlate
mamice, gospe
Minke Rosenstein roj. Dovnik
soproge šolskega upravitelja r pok.
katero smo dne 26. decembra 1940 spremili na njeni zadnji poti, se vsem, ki so nas za časa njenega dolgega trpljenja, kakor tudi ob smrti tolažili in z nami sočustvovali, najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Brandstetterju in univ. prof. dr. Lušickyju, čč. duhovščini, zlasti g. župniku Jenku in vsem, ki so jo počastili z venci in s spremstvom na njeni zadnji poti. Vsem naša prisrčna, iskrena zahvala!
Ljubljana, Ljutomer, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči rodbini: Rosenstein - šašel in ostalo sorodstvo
GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE
Anton Bremec
Celje
Zahtevajte ceniki
Kupujte »Slovenčev koledar«
ki je najzanimivejša knjiga današnjih dni.
Najlepše darilo za novo letol
Stane le 28 dinarjev
Koledar s poslovnim delom stane 6 dinarjev več. Dobite ga v vseh knjigarnah!
Naložbe kapitala - prodamo:
Parno žago
z brzotek. polnojarmenikom v nepretrganem obratu na ugodnem križišču.
Dobro vpeljano lesno kartonažo
priključeno k parni žagi,, s številnimi stroji; za konzum v državi.
Trgovino z mešanim blagom
z vso zalogo, v zelo prometnem kraju, s hišo in gospodarskimi poslopji. —i Obratuje Be skupno z gornjo lesno industrijo.
Kmetsko posestvo
v hiši gostilna in trgovina, z lepim gospodarskim poslopjem ter žganjarn« in inventarjem. — Vse je enega lastnika in je naprodaj iz proste roke zaradi preselitve lastnika. — Je v bližini Ljubljane.
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Lesna industrija« Stev. 19.947.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda
IVANA ŠKAFARJA
učitelja in rez. peš. porotnika
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, oficirskemu zboru in častni četi za spremstvo, vojaški godbi za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči ostali
;* • (,'!' ,vv'-V, j-^'1'v-S'iv*.
B^d
Vsemogočni je poklical k Sebi našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda
Valentina Korošca
posestnika in pekovskega mojstra v Št. Vidn
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, 30. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Št. Vidu št. 8 na farno pokopališče Št. Vid.
Št. Vid nad Ljubljano, 28. decembra 1940
Žalujoči

koks, drv« nudi I. PogaCnlk
Ljubljana, Bohoričeva I
telefon 20-59 PostreSba brezhibna

,,.,. , f~ .i.,;.
+
Uprava Hervard Anerspergovega veleposestva »Turjak« v Namršljn
naznanja, da je dne 22. decembra 1940 umrl njen član, gospod
ERV1N pl. ADAMOVICH
računovodja
K večnemu počitku smo ga spremili dne 24. decembra 1940. Naj mu ostane ohranjen časten spomin! V Namršlju, dne 28. decembra 1940.
Umrla nam je naša dobra mamica, gospa
Štefanija Ličar
roj. Jamnik
soproga zemljemerskega svetnika banske nprave
Pogreb nepozabne mamice bo v nedeljo 29. decembra ob pol treh pop. z Žal, kapelica sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči soprog Karel; Dimitrij, Tatjana, Pavlica, otroci — in ostalo sorodstvo
Alphonse Daudets
125
Jakec
Prevedel Fišer Frane
»Ubogi fant, povejte mi vendar, kaj ste
počeli?«
Zdravnik ni več govoril, ker se je bal, da bi bolnika prestrašil Toda Jakec je na nje-ovem obrazu opazil isto žalostno pozornost, ot prejšnjega dne na Centralni ambulanti. Asistenti so obkrožili posteljo. Šef-zdravnik jim e razlagal znake l>olezni, ki jih je opazil na >olniku.
Jakec mora držati hrbet vsem tem radovednim ušesom Po besedah: »Vdih. izdih, si-kajoče hropenje, hropa na pljučnih vršičkih in v zaledju, hitra jetika,« je spoznal, da je njegovo stanje zelo resno, tako resno, oa se je usmiljena sestra,, potem ko je zdravnik vse potrebno naročil, približala njegovi postelji in diskretno ljubeznivo vprašala, če jc njegova družina v Parizu, če naj koga obvesti, in če pričakuje danes, ko je nedelja, kakšen obisk. — Družino? — Glejte! To sta dva človeka: mož in žena! Stojita ob vznožju postelje in si ne upata približati se! To sta dva preprosta obraza, nekoliko prostaška, toda tnko dobra. Smehljata se mu. Jakec nima drugih staršev ob teh dneh, nima drugih prijateljev. Ta dva sta edina, ki mu nikdar nista storila ničesar žalega.
»No, Jakec? Knko ti gre... Ti je bolje?« je vprašal Belizar, ko je zvedel, oh njegovemu prijatelju ni več pomoči in ki je skril svoj silen jok, ki se ga je loteval za vesel, brezskrben obraz.	.
Gospa Belizarjeva je prinesla dve lepi pomaranči in jih postavila k Jakcu na nočno omarico, nato mu je povedala vse, kar je tistega dne počel njen sinček z debelo glavo in
se potem vsedla v kot svojemu možu ki ni več črhnil besedice. Tudi Jakec ni več govoril. Široko razprte oči so nekam strmele. Na koga je mislil?... Drug to ni mogel biti kot njegova mati.
»Recite vendar, Jakec!« ga je nenadoma vprašala gospa Belizarjeva, »ali naj grem po vašo mater?«
Njegov, ugašajoči pogled je vzplamtel in se uprl v pošteno žensko... Da, prav to želim, zdaj, ko ve, da bo umrl, je pozabljeno vse, kar mu je njegova mati prizadela, (ako rad bi jo imel pri sebi, tako rad bi se stisnil k njej. Gospa Belizarjeva je že vstala, toda krošnjar jo je zadržal. Ob vznožju postelje se je vnel živahen razgovor. Mož ni maral, da bi njegova žena šla tja doli. Dobro ve, kako je jezna na »lepo gospo«, kako mrzi tistega moža z brki in ve, da bi začela kričati in se razburjati, če je ne bi pustili notri. Raznašalka kruha tudi dobro pozna svojega moža, ve kako lahko ga je ukaniti
»Ne, nel le mirna bodi, tokrat jo pripeljem,« je dejal po dolgem, zaupnem in živahnem prereku, ki ga. je . ime' s svojo družico.
Nato je odšel... Hitro je prišel na Avgu-štinsko nabrežje; toda to pot je imel še manj sreče kot prejšnjega dne.
»Kam ste namenjeni?...« ga je vprašal hišnik, ki ga je ustavil pod stopnicami.
»11 gospodu d'Argentonn.<
»Ali niste že včeraj bili tukaj?«
»Seveoa,« je odgovoril prostodušni in neumni Belizar
»A tako!« potem je brez pomena, da se trudite... Nikogar ni doma, odpotovali so na deželo in ne bodo se kmalu vrnili.«
Da bi v tako slabem vremenu, mrazu in snegu šli na deželo! Belizar tega ni verjel.
Zaman vztraja, zamnn mu dopoveduje, da je otrok te gospe v bolnici. Hišnik je vso zgod-
bo vzel na znanje, ni pa nesrečnemu selu pustil niti pra^a prestopiti. In Belizar je bil zopet ves obupan na ulici. Nenadoma mu sijajna misel pade v glavo. Jakec mu ni nikdar povedal, kaj sta imela z Rivalsom; dejal mu je samo, oa z ženitvijo ne bo nič. Toda že prej v Indretju in tudi v Parizu, ko sta skupaj" stanovala, sta se večkrat jx»govarjala, kakor dober je tisti zdravnik. Belizar ga pojde iskat in ga pripelje k prijateljevi bolniški postelji, da bo imel pri sebi vsej en prijazen in ljubljen obraz. Tako je sklenil. Odšel je domov, si oprtal svojo krošnjo — brez nje ni nikamor šel — in se tresoč in sključen napotil po veliki cesti
J roti Corbeil, kjer ga je Jakec prvič srečal, ojI Povedal sem Vam že, tla ni uspel.
Gospa Belizarjeva Je bila medtem več čas pri postelji svojega prijatelja. Ker moža tako dolgo pi bilo, ni vedela, kako naj pomiri bolnika, ki se je v nestrpnem pričakovanju svoje matere premetaval po postelji. Še neprijetnejše ie bilo, ker je bila nedelja in so vse postelje bile obdane od obiskovalcev. Vsak trenutek so se vrata ooprla in Jakec je nestrpno gledal, kdo je vstopil. Bili so samo delavci ali preprosto oblečeni maloineščani, taki, kakršne vidite po ulicah; prišli so obiskat bolnike, se z njimi pogovarjajo, jih bodrijo, jih hočejo razveseliti z raznimi zgodbami, družinskimi dogodki in novicami z ulice. Večkrat se glasovi duše v solzah a oči se trudijo, da bi ostale suhe. Jakcu je udarjal na ušesa nejasen šum teh glasov in vinjal je prijeten duh po pomarančah. Vsaki-krnt, kadar kdo vstopi, se vzpne na trapecu in pade nazaj razočaran in obupan, ko še nikoli, vic.eč, da njegove matere ni od nikoder.
Postal je spet otrok. To ni več mehanik Jakec, temveč naš mali Jakec (s črko K), mnli sinček blondinček Ide de Barancy, ki čaka na svojo mater... In nje ni!
Ljudje neprestano prihajajo. Med njimi so
žene, otroci, malčki, ki presenečeni obstanejo videč, kako slaboten je njihov oče in z začudenjem ogledujejo njegovo bolniško haljo; pred oltarčkom vzklikajo od veselega presenečenja in bolniška sestra jih mora miriti... In jakčeve mater ni... Raznašalka kruha že ne ve več, kaj bi pripovedovala. Polno izgovorov je že navedla: da je d'Argenton bolan in da sta mogoče na promenadi Ne ver.oč, kaj bi govorila, je vzela iz žepa barvasto ruto, jo razgrnila na kolenih in se pričela igrati z njenimi resami.
»Nje ne bo.,.« je dejal Jakec kot takrat v malem stanovanju v ulici de Charonne. Vendar pa je tokrat njegov glas hripav, in čeprav, slaboten, zveni jezno...
»Prepričan sem, da je ne bo!«
Nesrečnež je v silni utrujenosti in razočaranju zaprl oči; mislil je na ostale svoje nesreče, zbiral v duhu ostanke svoje uničene ljubezni in klical »Cecilija! Cecilija!« čeprav se glas ni ločil od njegovih nemih ustnic. Na njegovo stokanje je pristopila bolniška sestra in tiho vprašala gospo Belizarjevo, kateri obraz je bil ves objokan od solz:
»Kaj je temu dečku?,.. Ali mu je tako hudo?«
ii je talto
hudo!«
»Na svojo mater čaka... Ni je od nikoder... Čaka.,. Zato je rev »Le hitro jo obvestite« »Moj mož je šel ponjo. No, vidite! Lepa mati je to! Mogoče se lioji, da se ne bi njena draga obleka navzela bolniškega cuha ...« Nenadoma Je jezno vstala. »Nikar ne jokaj dragec,« je dejala Jakcu, kot bi govorila s svojim malčkom,« jaz grem ponjo.«
Jnkec je dobro slišal, da je odšla, kljub temu je s hripavim glasom in očmi uprtimi v vrata, ponavljal:
»Ne bo prišla ... ne bo prišla ...«
7» lnnnslnvansko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodi*
Urednik: Viktor CeniiS