Leto VIII., štev. 5 (»Jutro" XV., st. 22 a)_Ljubljana, ponedeljek 29. januarja I934 Cena 1 Din Upi a v ms ivo. L,juoijaj3a, tvnalljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-Erartnerla. Ponedeljska izdaja Poueueijsiui u-iiiija #juua« vsak poneaeijeK zjutraj. -- i\a. roča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal- cib dostavliena Dm 5.- meseCno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122. 3123. 3124. .1125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossrnayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. EŽIVLJA Ž JO POLITIČNO KRIZO Nenadejane posledice aSere Staviskega - Možnost razpusta zbor-mice in razpisa novih volitev - Chautemps še nima naslednika delila na dia tabora: na Herriotovce in l učeni krogi trde. da .je bila redko kate-lia Daladierjevce. To še neizmerno bolj ra kriza v Franciji tako resna kakor se-komplicira sedanjo vladno krizo; po- 1 danja. viski financiral radikalno stranko? Pariz, 28. jan. A A. Predsednik republike Lebrun jc snoči po parlamentarnem običaju najprej sprejel predsednika senata Jeaneneya in predsednika poslanske zbornice JJouissona, nato .je pa nadaljeval kousultacije zastopnikov političnih skupin v obeh parlamentarnih telesih. Ob 19.05 je prišel iz Elizeja predsednik demokratsko radikalne in radikalno socialne levice v senatu Bienvenu Martin. Novinarjem je izjavil samo to, da je skupaj z Le brunom proučil položaj. G. Lebrun je do 21. ure prekinil kon-sultaoije, nato je pa sprejel predsednika radikalne levice Chappedeleina, predsednika senatne skupine republikanske zveze Ordinaira in socialističnega prvaka Leona Eluma. Ko je g. ©rdinaire snoči ob 22. uri odhajal iz Elizejske palače, je novinarjem med dragim dejal, da je on za razpust zbornice in za revizijo ustave. Volitve so potrebne, da se razčisti sedanja dušeča atmosfera. Po drugi strani je pa g. Blum. poslednji politik, ki ga je snoči sprejel g. Le-brnn, izjavil, ko je odhajal ob 22.30 iz F,Ureja, da ne more o svojem razgovoru 7. g. lebrunom ničesar povedati. Na vprašanje novinarjev, ali je res, da namerava takoj sklicati državni kongres socialistične stranke, je Blum odgovoril, da ran o tem ni nič znano. Kolikor ve, se ima vršiti kongres sredi februarja tega leta. Čeprav predsednik republike želi, da bi se kriza čim prej rešila, so politični krogi prepričani, da g. Lebrun pred ponedeljkom ne bo imenoval presumptiv-nega naslednika Camila Chautempsa. Glede bodočega mandatarja se je snoči trdilo v političnih krogih, da ima Her-rioi danes največ nade za sestavo vlade. Ce bi se nm posrečilo vlado sestaviti, bi stonili v njegov kabinet njegovi stari sodelavci. Herriot je bil v petek odpotoval iz prestolnice v Lyon. Zdaj so ga nujno pozvali nazaj v Pariz. Po vsej priliki ga bo predsednik republike danes popoldne sprejel v avdijenei. Kot kandidata za predsednika vlade imenujejo tudi Daladiera, toda vse kaže, da bi njegova kandidatura naletela na odpor pri združenih socialistih, ki so že oktobra lanskega leta strmoglavili njegovo vlado na vprašanju znižanja uradniških plač. Po drugi strani je pa vredno omeniti, da se v sami radikalno-socialistični stranki te dni opažajo nesoglasja. Zdi se, da se je stranka raz- Pariz, 28. jan. c. Afera Staviskega je zavzela v svojih posledicah nepričakovan razmah. Krog kompromitiranih se čim-clalje bolj širi in danes noben politik ni več siguren, da ga- ne bo ta ali oni list obdolžil, da je od Staviskega podkupljen. Ogromno senzacijo v vsej javnosti so izzvale vesti, ki so se pojavile sinoči, da niso bili podkupljeni samo poedini vplivni politiki, marveč cele stranke. Glavno ost je sedaj naperila opozicija proti radikalno socialni stranki, o kateri so se razširili glasovi, da ji je poklonil Stavi-sky ogromne vsote ter da je prav za prav bavonnski goljuf financiral volilno kampanjo radikalnih socialistov pri zadnjih volitvah. Herriot je davi kot šef stranke te vesti najodločneje demantiral, toda ' nasprotniki so objavili kopije na stotine čekov, ki jih je izstavil Stavisky na ime narodno socialističnega poslanca Bonnae-urja in ga podvrgel pravcatemu zasliševanju. Bonnaeur teh vesti ni niti potrdil, niti zanikal. Nihče seveda ne veruje, da bi bil Bonnaeur sprejemal milijonske zneske od Staviskega za sebe, marveč je vse prepričano, da je šel ta denar v korist radikalne stranke. Ta okoliščina jc zelo otežkočila razplet vladne krize. Ce se izkaže, da so te trditve resnične, je izključeno, da bi Herriot ali Daladier dobil mandat za sestavo vlade. Zato so se popoldne zgostili glasovi o razpustu parlamenta in razpisu volitev pod devizo revizija ustave. n% v znaku demonstracij Pariz, 2S. januarja. AA. Snoči je prišle okoli trga Madeleine, p.ed opero, v ulici Montmartre in na Chausse d' Antin do novih demonstracij, pri katerih je sodelovalo več ko 20uU oseb. po večini člani organizacije Patriotske mladine in desničarji okoli >Actioo Fra.n^aise«. Snoči okoli 22. ure je glavna povorka demonstrantov krenila po ulici Royale, ki veže Madeleinski trg s trgom Concorde. Demonstranti fo vzklikali proti ,-ladi, proti Chautempsu osebno iu proti posameznim kompromitiranim politikom. V strnjenih vrstah so neka;krat skušali pre-dreti čez trg Concorde na drugi breg Sei-ne do Bourbonske palače. Ko je policija videla, da jo bodo demonstranti potisnili nazaj _ ljudje so v silnem zaletu podirali časopisne kioske in poulične svetiljke in razbijali klopi po parku, kavarniške mize in stole — je prosila za ojačenje. Nekaj sekund nato je prihitel cel konjiški oddelek republikanske garde in navalil na demonstrante, da so se morali umakniti proti Madeleinskemu trgu. Pri tem navalu, ki bi se bil mogel tra-gičneje končati, so pomandrali samo nekaj ljudi, vendar ne do mrtvega. Med njimi je bil tudi sam načelnik mestne policije Meyer, ki je obležal na pločniku ulice Royale vse dotlej, dokler d i bila ta ulica popolnoma očiščena. Meyer je dobil pri tem lažje rane po glavi. Ko ie policija demonstrante potisnila proti Madeleinskem trgu, so se ti začeli iznova zbirati v skupine in zavili po bul vam proti operi. Toda tam jih je že čakal konjiški oddelek republikanske garde, ki mu je prihitel na pomoč še oddelek gasilcev, ki s0 naperili cevi v množico. V spopadu z demonstranti je več redarjev odneslo nekaj prask. Demonstranti so se naposled morali vendarle umakniti v ulico Faubourg na Montmartru, kjer »o ponovno trčili na policijo. Tu je bil eden izmed stražnikov nevarno ranjen in so ga morali takoj odpeljati v najbližjo kliniko. Končno se je posrečilo demonstrante razgnati, toda popoln mir in red sta zavladala šele okoli druge ure zjutraj. Policija je aretirala več ko 500 ose.b, ki jih je zadržala do danes opoldne v zaporih. Zanimivo j«, da so se pri snočnjih demonstracijah slišali poleg drugih vzklikov tudi vzkliki: Dol Herriot! Ves čas teh izgredov so kazali bulvari in ulice nenavadno sliko. Promet je bil popolnoma ustavljen, med stoječimi avtomobili in avtobusi so jurišali redarji, republikanska garda in gasilci. Zapuščene kavarniške terase so bile polne razbitih stolov in polomljenih miz. Posebno žalostno sliko daje znamenita pariška kavarna >Catf6 de la Paixo jutri nadaljevalo. Dolifuss utrjuje svoj režim Vse, kar ni v službi režima, se smatra za protidržavno — Naloge učiteljstva — Opozicijski tisk~bo izginil — Preganjanje nezanesljivega uradništva Dunaj, 28. jan. r. Kljub temu, da predstavlja zanimanje velesil za usodo Avstrije velik uspeh sedanjega režima, se Dollfussova vlada dobro zaveda, da to še ne more odstraniti notranje-političnih težkoč, s katerimi se mora boriti. Zato je začela v zadnjem času vsestransko propagirati rodoljubne ideje v čemer vidi za enkrat edino sredstvo, da ziomi hitlerjevski pokret v Avstriji. Poleg radikalnih policijskih ukrepov se poslužuje Dolfussova vlada vseh psiholoških sredstev, da ublaži notranje politično napetost. Zanimivo je dejstvo, da kljub ogorčeni borbi avstrijske vlade proti narodnim socialistom Dollfussova vlada v obrambnih sredstvih ni posebno iznajdljiva, marveč v vsem posnema Hitlerja Koncentracijska taborišča, očiščenje državnega aparata od vseh protirežimskih elementov, propagiranje državne ideje itd., vse to se vrši po zgledu v Nemčiji, toda v mnogo zmernejši »avstrijski« obliki. Te dni n. pr. je vlada segla tudi po športnih in telovadnih društvih, da jih stavi v službo svojega režima. Glavno skrb pa je zadnje dni posvetila vlada obsežni akciji, ki naj vlije vsemu avstrijskemu prebivalstvu patriotsko navdušenje. V službo te akcije je vlada na eni strani vpregi a celokupno šolstvo na drugi strani pa ves avstrijski tisk, da bi tako vsem akcijam svojih nasprotnikov zadala smrtni udarec. Avstrijski prosvetni minister je izdal vsem profesorjem in učiteljem od najnižjih, pa do najvišjih šol najstrožji nalog, da morajo vzgajati mladino v strogo moralno-ver-skem in avstrijsko patriotskem duhu, kar naj se doseže s skrajno radikalnimi ukrepi. Novemu avstrijsko - nacionalnemu vzgajanju mladine morajo po odloka prosvetnega ministra v prvi vrsti prednjači-ti avstrijski učitelji. V to svrho morajo vsi osnovno-šolski učitelji, vsi profesorji srednjih šol, šolski nadzorniki in vodilni profesorji univerz pristopiti k Dollfussovi patriotski fronti, Id naj predstavlja neke vrste avstrijsko-nacionalni pokret. Prosvetni minister grozi v svojem razpisu vsem učiteljem in profesorje^, ki tega ne bi storili, da bo vlada to smatrala za protidržavno rovarenje, kar bo imelo seveda posledice v smislu znanih ukrepov vlade, ki je trdno odločena izločiti iz državne uprave vse, kar se z njo ne strinja. Vlada bo izdala tudi poseben znak, ki ga morajo nositi vsi učitelji in učenci. Spričo razmer, ki vladajo v Avstriji, se je kmalu pokazalo, da ta ukrep vlade ni našel onega odziva, kakor ga je vlada pričakovala. Zaradi tega je vlada izdala drugi še strožji poziv vsemu učiteljstvu, v katerem napoveduje brezobzirne represalije Ni še znano, kaj bo vlada ukrenila, ako bo učiteljstvo še nadalje sabotiralo njene odloke. Znano je, da je dober del učiteljstva, zlasti pa srednješolskih profesorjev in večina visokošolskih profesorjev ori-jentiranih v narodno-socialističnem duhu in da se baš iz teh vrst javno in tajno najbolj širi opozicija proti avstrijskemu patriotizmu. Kralj Boris poseti Prago Sofija, 28. jan. t. Kakor poroča današnja »Zora«, bo kralj Boris prve dni maja oficijelno posetil češkoslovaško prestolnico, V svrho dogovora o podrobnostih tega pose ta bo prispel sredi februarja češkoslovaški zunanji minister doktor Beneš v Sofijo. Bolgarski pevci v Beogradu Beograd, 28. jan. r. Sinoči je prispelo v Beograd bolgarsko pevsko društvo »Gusle« iz Sofije. Beograjska pevska društva so bolgarskim gostom priredila zelo prisrčen sprejem. Danes so bolgarski pevci priredili v Kolarčevi ljudski univerzi zelo uspel koncert, ki je bil izredno dobro obiskan. Suvich gre tudi v Budimpešto Rim, 28. januarja. AA. Agencija Štefani poroča: Državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev g. Suvich namerava v drugi polovici februarja obiskati Budimpešto, da tako vrne obiska, ki sta ga napravila gg. Goemboes in Kanya pri Mussoliniju. Pohod lačnih na Bolgarskem Sofija, 28. jan. t. Bolgarska delavska stranka namerava prirediti pohod lačnih v Sofijo. Sinoči je bilo v klub delavske strank klicano posvetovanje zaupnikov, na katerem so nameravali določiti vse podrobnosti za ta pohod, ki naj bi se Iz vršil 1. februarja Ko je policija izvedela za to zborovanje, je obkolila -lelavski klub, Izvršila hišno preiskavo ter are».'ri-la 550 udeležencev tega posvetovanja, med njimi več vodilnih funkcionarjev delavske stranke in 40 žensk. Uniformiranje tiska V zvezi s temi ukrepi vlade je izzval veliko pozornost tudi nedavno objavljeni članek ministra dr. Schuschnigga, v katerem se bavi z nalogami avstrijskega tiska. V članku obravnava vprašanje tiskovne svobode, o kateri sicer pravi, da mora ostati nedotakljiva, toda pri tem naglaša, da bo vlada ves oni tisk, ki se ne bo zavedal svoje patriotske dolžnosti, k temu prisilila. To namero je začela vlada zadnje dni že rigorozno izvajati, o čemer pričajo številne prepovedi razširjanja in prodaje poedinih opozicijskih listov. Športna in telovadna društva morajo služiti režimu Dunaj, 28. jan. r. Avstrijska vlada je pripravila zakonski načrt, ki uvaja obvezno vzgojo mladine v telovadnih in športnih društvih. V to svrho bo osnovan pri vladi poseben oddelek, kateremu bodo podrejena vsa športna in telovadna društva, ki bodo odslej smela delovati samo v skladu s tendencami vlade. Vlada namerava izvesti izenačenje vseh športnih organizacij ter jih podrediti enotnemu državnemu nadzorstvu. Vse dosedanje športne zveze bodo ukinjene. Znano je namreč, da so avstrijski športniki organizirani po političnih vidikih in da je zlasti v socialuo-demo-kratski stranki igrala organizacija športnih klubov veliko vlogo. Tudi športna društva se bodo morala docela staviti v službo propagande avstrijskega patriotizma, s čimer hoče vlada preprečiti nadaljnjo širjenje narodnega s^ cializma. Represalije proti uradništvu Dunaj, 28. jan. r. Na svoji zadnji seji je vlada določila delokrog nedavno imenovanega personalnega komisarja. Naloga tega komisarja je, izločiti iz državne službe vse one uradnike in nameščence, ki niso docela zanesljivi v smislu politike sedanjega režima. To se ne nanaša samo na državno uradništvo v ožjem smislu, marveč tudi na nameščence in delavce pri vseh državnih in poldržav-nih ustanovah, kakor železnicah, socialnem zavarovanju, Narodni banki, državnih podjetjih itd. Personalni komisar bo imel prav tako pravico odstavijati deželne in občinske uradnike. Vsak državni nameščenec, ki bi se pregrešil zoper katerikoli odlok vlade, zlasti pa zoper ukrepe, nanašajoče se na pobijanje narodnega socializma, bo takoj odpuščen iz državne službe ter izgubi obenem vse pravice do prejemkov in pokojnine. Prav tako lahko državni komisar tudi upokojencem odzvame nadaljnjo uživanje pokojnine. Nagrade policiji Dunaj, 28. jan. r. Na predlog podkan-celarja majorja Feya je vlada sklenila, da se izplačajo 1. februarja vsem policijskim in orožniškim nameščencem v znak priznanja za njihovo požrtvovalno delo v borbi proti narodnemu socializmu posebne nagrade v obliki dvojne mesečne plače. Bombni atentat v Sofiji Sofija, 28. jan. t. Sino; 8. Koroška Bela -Javornik II 12:07 2/5; 9. Maribor - matica 12:13 Ve; 10. Celje 12:22. Vrsta Maribora m je — izven tekme — dosegla čas 11:13 4,/5 in bi bila potemtakem zasedla v danih pogojih četrto mesto. Med posamezniki so bile tile trije časi najboljši: 1. Kavčič Drago (Kranjska gora) 3:16; 2. Katnik Lojze (Jesenice) 3:19; 3. Praprotnik Martin (kor. Bela-Javornik * 3:20 2/5. Uro pozneje — torej ob 9.30 — se je vršila nedaleč od proge za like tekma članic v smuku na 2 km. Za to tekmo se Je prijavilo 15, nastopilo 10, na cilj pa prišlo 9 tekmovalk. Proga je bila razmeroma težka in je veliko število tekmovalk izgubilo mnogo časa zaradi pobiranja; zato je tudi med časi prvih in zadnjih tako vidna razlika. Favoritinja Ažmanova iz Radovljice, ki se je v ostalem poskusila tudi na proa je vodnik br. Podgonvk prečital oodrobne usnebe v posamezni kon-kurenceh S krepkim sokolskim: Zdravo! je J>i1a zaključena ta skromna in pomembna svečanost. Krasna zarja je vstaiala izza Julijskih vrhov, ko so se razigrani sokolski smučarji poslavljali od divnega Bohinca, ki morda že dolga leta ni bil tako blagoslovljen s snegom in soncem kot je v zadnjih dnevih. Mariborski nedeljski dogodki Sinoči cerkvena besedo v Maribor, 27. januarja, je priredila srbska pravoslavna občina v Mariboru svetosavsko veliki dvorani Umona. ki je bila zelo dobro obiskana. Obširni, skrbno izbrani spored je dovršeno izvajal pod vodstvom prof. Svajgerja ma.-iborski Brand-lov trio kot solistka na violini ga. Brand-lova, na klavirju ga. Rusv m sopranistka ga Hinterlehnerieva. Nato je sledil ples do zore. Besede so se udeležili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblastev in mnogotero odlično občinstvo. Iz dnevne kronike Na zabavi v Unionu je bila ukradena ženska ročna torbica z rokavicami v vrednosti 200 Din. Mizarskemu mojstru Ivanu Fingustu iz Rač je nekdo ukradel iz mestne klavnice zaklano, 54 kg težko svinjo, vredno 500 Din. Neka kmečka ženska je hotela včeraj iz zaklenjenega stanovanja brivca Schmiermaula na Ruški cesti odnesti ženski plašč. Zalotili sr jo. Toda medtem, ko je briv^ hitel po stražnika, jo je ženska pobrisSe proti Studencu. — Včeraj je padla 501etna delavka Helena Lorberjeva iz Kamnice tako nesr«-čno da si je zlomila levico S hleva je padel v kaščo 55letni Jožef Škofič iz Jakobskega dola in si zlomil levico. 51 letna zasebnica Ivana Stipanovič pa je padla v Medvedovi ulici in si zlomila levo nogo. Dve zborovanji Danes je bil Narodni dom pozorišče dveh velikih nacionalnih prireditev. V mali dvorani v I. nadstropju se je vršil ob 9. dopoldne občni zbor mariborske podružnice Narodno strokovne zveze. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, da je bila dvorana za vse premajhna. Predsednik NSZ g. Bajt je podal točno sliko vsega dela ter ugotovil, da je organizacija lani mogočno narasla tako glede članstva kakor tudi glede vpliva v javnem življenju. Pri volitvah v Delavsko zbornico so bili doseženi zadovoljivi uspehi in zastopajo mariborske nacionalne delavce štirje delegati. V raznih industrijskih krogih so bile ustanovljene nove podružnice, a pripravlja se samo za letos ustanovitev 25 novih podružnic. Tajnik g. Nabergoj je med drugim po- vedal, da je odbor priredil 85 sestankov v mestu in na deželi. Podružnica šteje 277 članov. Pri nedavnih volitvah obratnih zaupnikov se je dvignilo v Mariboru število nacionalnih zaupnikov od 21 na 34, verjetno pa je, da bodo dobili v nekaterih obratih še 4 zaupnike. Nj. Vel. kralju je bila odposlana vdanostna brzojavka. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Tone Bajt, za prvega podpredsednika g. Rudolf Tumpej. za drugega g. Vojska Drago, za tajnika Marino Kralj, za tajnika II. Koc. za blagajnika Tekavc in Va-lič, v odbor pa: Nerat, Rožicki, Mašek, Rozman, Mahovnetova, Kramerjeva, Gruss, Stibil, Vovk, Baje, Zupančičeva, Fras, Brandl, Petek, Benoni, Saje, Derenčin, Fabjanič, Kodrič in Sardenšek. Sledil je obširen govor predsednika centrale Narodne strokovne zveze g. Rudolfa Juvana iz Ljubljane, ki je podal pregledno sliko težavnega položaja našega nacionalnega delavstva in njegova stališča napram rdeči internacionali ter stremljenja po ustanovitvi slovanske delavske internacionale, ki že deloma obstoji. Posebno tesne so vezi med našimi in češkimi nacionalnimi delavci, treba pa bo pritegnili še ostale Govorila sta še g. Tumpej in Vojska, ki sta podala smernice za bodočo borbo. Istočasno se je v mali dvorani II. nadstropja vršil občni zbor žeiezničarske Jadranske straže v Mariboru, ki ga je vodil predsednik višji kontrolor g. Rozman. Po pozdravu navzočih je podal pregledno poročilo. iz katerega je razvidno, da se je organizacija kljub enoletnemu obstoju hitro razvila in beleži že prav lepe uspehe. Nadvse je bilo razveseljivo tajniško poročilo g. Budihne, prav nič manj pa blagajniško g. Pilerja. Na predlog revizorja g. Perneta je bil odboru podan absolutorij. Pri volitvah je bil večinoma izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Rožmanom na čelu. Zborovanje jc nato še pozdravil z daljšim govorom predsednik JS dr. Rapctoc v imenu oblastnega odbora in njegovega predsednika župana dr. Lipolda pa g. Lavrenčič. H koncu sta govorila še g. Dušek v imenu nižjih železniških uslužbencev in predsednik mornarske sekcije g. Jug. Koliko mleka, kave, čaja, sladkorja, pevrt-nine in podobnega so lani zaužili Ljubljančani Ljubljana, 27. januarja. Mnogo statističnih številk je dnevni tisk že objavil o potrošnji živil in pijač v Ljubljani v preteklem letu. Podajamo še nekaj številk o uporabi nekaterih važnejših živil. Važno hranivo je mleko. Lani je mestni dohodarstveni urad zatrošarinil 5,369.236 litrov mleka, pasteriziranega in navadnega, ki je bilo uvoženo iz krajev izven trošarm-ske črte (predlanskim 6,948.617 litrov). i\.-t»mu /,c rcik.ii, jc on tas munericn i _ . . , ,__.__.. _»__„ zelo p^lo, tako da je moral sodniški zbor ^l^L^ll ^^ na mesta kar takoj po končanih tekmah v smuških likih. Ob napovedanem pričetku je Haossenova skakaln;ca nad Poljem kljub naglici, s katero so se funkcionarji odpravili tjakaj, še samevala v prelestnem gozdu bajno okinčan'h božičnih drevesc. Toda so-kolska disciplina je tudi tukai premagala vse one maihne zanreke in s polurno zamudo je že zdrčal prvi skakalec raz most. Tekmovanje se je vršilo v dveh ločenih skupmah. in sicer zi sestavljene tekme in za skoke posebej Med tekmovalci v sestavljenih tekmah sta bila najopasnejša nasprotnika Smolej Franc, ki je dosegel v teku na 18 km drugo mesto, m pa Zemva Lovro. ki ie ime! s šest'm mestom in 9 minutno razliko v teku prece!«^n minus Smolej se je po poskusnem skoku, ki ga je im»l v«*V tekmovalec ob^krat sigurno spustil na 22 in pol ozir. 22 m. kar pa je vendarle b;!o premalo, kaiti Žemva je v prav lepem stilu obstal v dveh skokih na 30 m. Prav dobro se je držal tudi Mojstrančan na območju mestne občine in so oproščene od trošarine na mleko (10 par na liter), pripeljejo v mesto dnevno po okrog 20 litrov mleka. Teh mlekaric je približno 200. Količina nezatrošarinjenega mleka je lani znašala približno 1,460.000 litrov, tako da je dosegla celotna lanska potrošnja mleka 6 milijonov 829.236 litrov. Dnevno se je lani porabilo do 18.700 litrov mleka, predlanskim pa okrog 20.000 litrov. Zanimiva je primerjava mleka s kozu-mom alkoholnih pijač. Lani je Ljubljana popila 4,410.277 litrov alkoholnih pijač (predlanskim 4,673.755 litrov). Dnevni kon-zum alkohola je lani znašal 12.100 litrov. Potrošnja vseh vrst kave in čaja se je lani zelo dvignila. Kave in čaja je bilo uvoženo 92.500 kg (predlanskim 68.918 kg), žitne kave je bila lani potroSeno 126.243 kg (predlanskim 120.235 kg). Kavo je treba posladiti, a tudi sicer Ljubljana rada uživa sladke reči. Zato so lani Ljubljančani porabili 1,391.685 kg sladkorja (predlanskim 1,367.961 kg) in je prišlo na glavo in leto 22.90 kg sladkorja. Čokolade je bilo lani manj konzumirane, namreč 49 tisoč 952 kg (predlanskim 54.137 kg). Raznega čajnega peciva, keksov, biskvitov in podobnega so pojedli Ljubljančani lani 40 tisoč 148 kg (predlanskim 39.950 kg). Krompir, zelje in repa so neobhodna ljudska hranila. Teh poljskih pridelkov je bilo lani uvoženo le 4,443.895 kg (predlanskim 4,460.467 kg). Konsum je torej nekoliko padel! Nasprotno pa je Ljubljana porabila mnogo več razne zelenjave, solate in povrt-nine. Iz domačih krajev je prišlo v Ljubljano lani 1,181.361 kg (predlanskim samo 735 tisoč 460 kg). Uvoz tuje povrtnine. zlasti solate je močno padel. Lani je bilo uvoženo 170.866 kg (predlanskim skoro še enkrat toliko, namreč 313.434 kg). Potrošnja jedilnega olja je bila večja kakor ostala leta. Lani je bilo uvoženo raznih jedilnih olj 293.465 kg (predlanskim 273 tisoč 246 kg). Leta 1913. je bilo olja porabljenega 201.828 kg. Podatki o mleku, raznih poliskih pridelkih in kavi za predvojno let® 1913. manjkajo, ker takrat niso vodili posebne statistike o teh živilih, ker ni bila na nje naložena nikaka užitnina. Obiave FIlm ZKD. Danes ob pol 15. bo predstava filma »Ekscelenca in njegov Šofer«. Cene Din 3—5. Samo še danes se lahko nasmejete. Efekt ankete, katero je sklicalo »Udru-ženje gledaliških igralcev« v jeseni v dramskem gledališču, da pojasni slovenski javnosti nevzdržno finančno stanje našega gledališča in da najde pota ter sredstva za sanacijo krize, se je izkazal kot prav malenkosten. Uspeh moralnega značaja je ustanovitev »Društva prijateljev gledališča«, ki skuša s propagando povečati število abonentov in obiskovalcev sploh. Kljub naporom društva, uprave, pred vsem pa igralcev samih, jc dosedanji inkaso na približno isti višini kot lansko sezono, torej tudi v tem oziru ni večjih materielnih koristi. Fdini večji materielni uspeh je dosežen pri mestni občini ljubljenčki, k.1 ve nov šala letno su-bvfnciio za bodoče proračunsko leto na 400.000 Din ter odpisala dolg na uporabi toka. vode in plina Na žalost pa ta edina subvencija poleg državne dotacije ne more zadostovati -a rcnio povo>an ■ ni«ega ?leda1;«'a. Kct^efo^^o f:rmnčrj stanje traja naprej, postaja slabše od meseca do meseca, tako da se delo v gledališču vedno bolj približuje popolnemu zastoju. Upravn;k gledališča g. Oton Župančič ni vzdržal napora ter je že par mesecev na bolniškem dopustu. Mesto generalnega tajnika in dramaturga ni zasedeno, tako da vodita danes administrativne in umetniške posle oba gg. direktorja drame in opere. Upravnika zastopa direktor drame g. Golja, kateremu pomaga ekonom g. Mahkota. Posle direktorja drame pa vrši g. glavni režiser prof. Šest. Naše gledališče t današnjem stanju je podobno bolniku, katerega ne puste umreti, nočejo mu pa dati toliko, da bi mogel živeti, ozdraviti in delati. Vsakokrat, ko nastopi kriza, se temu bolniku z injekcijo 100.000 Din podaljša življenje za par mesecev. Vsakemu, tudi najbolj preprostemu človeku mora biti jasno in razumljivo, da tak način životarenja ne more ugodno vplivati niti na poslovanje uprave, niti na delo in razpoloženje igralcev, niti na razpoloženje javnosti. Llprava, ki ie brez denarja, ne more plačevati v redu, deloma sploh ne, svojih obveznosti in ostaja dolžna: avtorjem na tantijemah, igralcem na plačah, trgovcem na blagu itd Tudi za gledališče, ki je državna institucija, veljajo predpisi uradniškega m finančnega zakona ter zakona o državnem računovodstvu. Z ozirom na te predpise in zakone se često upravi očita da se jih pri svojem poslovanju točno ne drži. Kdor pa pozna ustroj gledališča, ta ve, da bi moralo poslovanje pri strogem izvajanju zakona takoj prenehati. V kako nevzdržnem stan tu »o gledališke finance najbolj jasno govori dejstvo, da je uprava dolžna igralcem na plačah preko 100.000 Din. Vsakega prvega dobi osobje na račun mesečnih prejemkov ie po 300, 400, 500 Din. kakršna je pač višina plače. Ostalo pa v obrokih zopet po par sto Din, kakršen je pač inkaso predstave prejšnjega večera. To obročno plačevanie se vleče skozi cel mesec, skozi celo leto. Da pri takem uačinu izplačevanja gaž ne m^re gospodinja. pa če je k tako vestna, urediti svojega gospodinjstva, je jasno Posledica je. da se igralci vedno bolj zadolžujejo. Ako se računa, da ima gledališče obveznosti (neplačane račune) iz prejšnjih let, ki znašajo približno 300.000 Din, potem je razumljivo, da ne more imeti pri trgovcih kredita in zaupanja. Vsako redno poslovanje uprave in delo igralcev \r. v takih razmerah izključeno. Mnenja stm. da je skrajni čas. da se javnost zgane in se jasno ter odločno izrazi, ali hoče imeti gledališče na umetniški višini, kot je bilo vse do zadnjega časa, ali se zadovolji z gledališčem provin-cialnega zna'aja druge vrste, ali pa, da gledališča sploh ne potrebuje. Društvo prijateljev gledališča naj prevzame iniciativo v zvezi z vsemi ostalimi kulturnimi društvi ter naj izvede plebiscit. Če se izjavi večina slovenske javnosti za ohranitev te kulturne institucije v neokrnjenem obsegu in obliki, potem se morajo najti sredstva za finančno sanac:jo. Če pa je javnost mnenia. da zadostuje njenim kulturnim potrebam tudi gledališče manjšega obsega, potem mora gledališka uprava brezpogojno spraviti v sklad svoj proračun z budžetom, ki je za gleda'išče določen, odpustiti mora osobje, reducirati število predstav itd. V tem slučaju ni mogoče nadalje zagovarjati mučenja osobja in trgovcev z dosedanjim načinom plačevanja. Če pa se javnost izjavi, da sploh nima potrebe po gledališču, potem naj se izročita še ti dve zgradbi v privatno eks-ploatacijo za kino ali karkoli že. V sledečem podajam dva predloga za sanacijo. Izvedljiva sta oba. vsak zase pa s prav različnim efektom. Javnosti prepuščam, da se iz'avi za enega ali drugega, da stavi eventualno novega ali pa da ostane apatična tudi v tej važni kulturni zadevi in prepusti gledališče usodi. Prvi predlog. Obrača se predvsem na banovino in ljubljansko mestno občino: 1. Mestna občina naj tudi t bodoče izplačuje in to v ctloti odobreno subvencijo v iznosu 400.000 Din. Ravno tako naj tudi v bodoče odpisuje do'ig na uporabi toka. plina in vode, kar znfc«e letno skupaj 500.000 Din. 2. Mestna občina bonorira sama gasilsko in varnostno službo, v kolikor jo vrše v gledalcu njeni organi, kar znese letno 90.000 Din. 3. Kr. bans-ka uprava, ki ie lastnice obeh pokopi i in jih vzdržuje, naj plača tudi zavarovance proti požaru, kar znaša letno 30.000 Din. 4. Kr. banska uprava naj prevzame oskrbo gledališč s kurivom, kakor za ostale banovinske zgradbe, urade in nekatere šole. Gledališču bi ostalo z* osebne izdatke na ta način okrog 80.000 Din 5. Kr. banska uprava ki ie lastnica obeh poslopij in celega mventaria. odrske opreme in fundusa (kulis kostumov itd.) naj skrbi tud' za vzdrževan ie in Izpopolnitev tega fundusa. kar 7na«a letno 100000 Din. 6 Kr. ban*-ka unrava honorira svoje organe, ki vrše nadzorstveno službo med predstavami v gledališču, kar znaša letno 40 000 Din. 7. Kr. banska uprava, ki je lastnica Mi, v katerih je nameščeno skladišče kulis, naj da to skladišče gledališču brezplačno v najem, oziroma naj črta dolžno najemnino in ostale prispevke za hišo, kar znaša letno 60.000 Din. 8. Za obstoječi dolg na materialnih izdatkih pa naj izposlujejo državni poslanci, senatorji in ministri naknadni kredit od finančnega ministra, kot so do sedaj tudi vsako leto storili in to vedno z uspehom. Te naknadni kredit bi b:l potreben v iznosu 300.000 Din. S prevzemom navedenih stroškov in obveznosti ter naknadnega državnega kredita bi imela gledališka uprava na leto 1.200.000 Din več razpoložljivih sredstev; od tega bi odpadlo na občino približno 590.000 Din, na banovino 310.003 Dm in na državo 300 000 Din. Prepričan sem. da za ta način sanacije ni potrebno spreminjati niti mestnega niti banovinskega n:t: državnega proračuna, ker se da doseči kritje za navedene izdatke potom notranjega virmana posameznih postavk proračuna in štednje pri drugih izdatkih. V bodoče bi tudi izostali očitki slabega gospodarstva gledališki upravi, ker bi vse navedene stroške za materialne izdatke knjižili in izplačevali mestno m banovin-sko računovodstvo. Zastopnika občine in banovine pa bi prisostvovala sejam, na katerih se bodo obravnavale zadeve materialnega značaja. DrugI predlog. V slučaju, da se ne zgane niti javnost niti društvo in oblasti, potem ne preostaja upravi drugega, kakor da uravnovesi — in to za ceno rešitve gledališča — svoje izdatke z budžetom, drugače je katastrofa tfkom letošnjega leta neizogibna. Odgovornosti v formalnem oziru se morejo odtegniti člani uprave, če odstopijo eli gredo na bolniški dopust, ne morejo se pa odtegniti moralni odgovornosti, ker niso poskusil: vsega, da rešijo vsaj to, kar sc rešiti da. 1. Poslovanje gledališča se reorganizira na ta način, da se bodo dajale v bodoče dramske in operne predstav« le v opernem gledališču. Ansambl za vse predstave naj bo skupen. (Delitev v dramski in operni ansambl odpade). Vsak drugi večer bi se vršile dramske predstave menjaje z opernimi. 2. Z ozirom ne zmanjšano produkcijo rnora uprava reducirati osobje, znižati dnevne stroške predstav, zr.'žati materialne izdatke za kuiise, honorarje za štatiste, tantijeme itd. 3. V dramskem gledališču bi »e t tein slučaju vršile dopoldne skušnje za dramske predstave, popoldne in zvečer pa ki-nopredstave z zvočnimi filmi. Z ozirom na izborno akustiko, bo to poleg »Kina Matice« najboljše kinogledališče v Ljubljani. Gledališče kot državna institucija naj se oprosti davka in taks za kinopred-stave, za katere naj se uvedejo konkurenčne vstopnine. 4. Burke, operete, komedije, baletne reditve. kabaretni večeri itd naj se v doče igrajo le v dramskem gledališču ter se uprava tako odtegne očitkom, da s takimi predstavami profanira našo najvišjo kulturno institucijo. Vse prireditve v sedanjem dramskem gledališču naj bodo namenjene zgolj povišanju inkasa, iz katerega se ima kriti pri-mankljaj umetniškega gledališča. Pripominjam, da ta misel ni nova in se je na sejah uprave obravnavala ob priliki vsakovrstnih redukcij državnega budžeta. Tej reorganizaciji se upirata oba direktorja z motivacijo, da je tako rešitev smatrati za demontažo naše kulture. Ker je odgovornost za ta korak, ki mora imeti naj-dalekosežnejše posledice za naše kulturno življenje, zelo velika in jo uprava sama res težko vzame na svoja ramena, naj s« vsaj v tem izrazi slovenska javnost. K Tekmovanje smučarjev Sokola iii Včeraj so se vršile I. društvene smuške tekme Sokola III. Častno pokroviteljstvo nad prireditvijo je imel br. starosta Danilo fiaplja. Tekme so se vršile v okolici Črnuč in so nepričakovano dobro uspele. Tekmovalo se je v tehle panogah: člani tek na 14 km, moški naraščaj tek na 5 km, ženski naraščaj tek na 3 km, moška deca tek na 3 km ln patrulni tek na 5 km dolgi progi. Udeležba je bilo zelo velika, tekmovalo je v vseh panogah 90 tekmovalcev in tekmovalk. Clanl 14 km: 1. Dečman Viljem 1:9.55, 2. Bratuš Ciril 1:10.22, 3. Majntniger Leopold 1:10.36, 4. Jazbec Vekoslav 1:16.09, 5. Žagar Emanuel 1:18.09. Izven konkurence je startalo 10 tekmovalcev, od katerih je dosegel Legovič Franc s časom 57.30 najboljši čas. Moški naraščaj 5 km: 1. Trost Janez 32.26, 2. Kolarič Ervin 33, 3. Kovačič Lado 33.35, 4. Sirnik Mirko 33.38, 5. Novak Jože 37.10. Izven konkurence 3 tekmovalci: 1. gtifter Ivan 31.43. ženski naraščaj 3 km: 1. Brelih VI as ta 15.56, 2. Tavzes Slavka 15.59, 3. Tavzes Vojka 17.03. Moška deca S km: 1. Samotorčan Ivan 12.22, 2. Novak Rajko 12.53, 3. Tavzes Ra-dovan 13.35. Izven konkurence 10 tekmovalcev: 1. Bizjak Bernard 13.29. Patrulni tek 5 km: 1. Majntniger Leopold, Bratuš Ciril, Dečman Viljem 32.53,' 2. Kovačič Julij, Jiha Zdeno. Sirnik Mirko, 35.07, 3. Blaganje Savo. Lazar Milan, Da-nev Kari, 37.10, 4. Balch Evsta, Kolarič Ervin, Loboda Franc, 37.50. Izven konkurence sta tekmovala 2 patrulji: 1. Lubej Stanko, Pirnat Valentin, Cermišer Ciril. 39.10. Vodstvo tekme je bilo v rokah članov smuškega odseka, ki je svojo vlogo reSilo prav dobro. Za mladi smuški odsek, ki obstoja šele eno leto. so današnje tekme lep plod smotrenega dela na polju bele umetnosti in mu je le želeti še več tako uspelih tekem. Ali si že član „Vodnikove družbe"? OD SOBOTE DO PONEDELJKA Ljubljana, 28. januarja. Po osveSuJočtm mrazu, ki pa je v soboto zvečer že občutno popuščal, smo dobili ▼ nedeljskem Jutru tenko plast pršiča, ki Je takoj dopoldne spravil na no-S« vso smučarijo. Sneg Jim je bil dobrodošel, saj Je bila popreje snežna p!a3t poledenela ln mestoma tako zglajena, kakor zrcalo. AH _ spet je nastopila odjuga, da nI bilo računati na posebne športne užitka Mladina je seveda vzlic temu bila razigrana vsepovsod v ljubljanski okolici. Dan je bil v ostalem kar prijeten. Zvečer Je spet začelo zmrzovati. V Ljubljani smo ostali tudi to nedeljo brez posebnih senzacij. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev ln žrtev rabuk in prostovoljno kandidatko smrti. 17 letna posestnikova hčerka Draga lz Blagovice pri Kamniku s«e je spo-refcia s starši, nato pa je použila nekaj kreolina, tiste maže, ki jo rabijo za konje. V bolnici 80 ji izprali že.odec Ln je dekle že izven nevarnosti. — Ivan Sekir-nik, 34 letni dninar iz Most, stanujoč v Tovarniški ulici št. 3, je bil v soboto zvečer napaden. Nekdo ga je udaril s steklenico po glavi. V nedeljskem popoldnevu so se pa tam doli za šentpetrom nekje v gostimi sprli vinski bralci in naspala je bitka, po kateri so morali v bolnico pripeljati 33 letnega voznika Jožefa Megil-ča, 32 letnega delavca Štefana Korošo in 30 letnega voznika Petra Ustarja, ki so Jo vsi med pretepom dobili po glavi, da so bile butice krvave in nosovi otekli. _ Pri sankanju se je lažje ponesrečil 5 ln polletni Branko Breskvar iz Hrušice ni Dobrunjah, pri smučanju pa 16 letni vajenec Alojzij Povhe s Poljanske ceste, 11 si je s palico presekal obraz. Svetosavska beseda na Taboru Praznovanje sv. Save je v soboto zvečer kronala v veliki dvorani na Taboru tradicionalna svetosavska beseda, ki se je naši Ljubljančani prav radi udeležujejo, kar je tudi topot dokazal velik "obisk kljub zabavam v skoraj vseh ljubljanskih dvoranah. Med številnimi odličmmi gosti so bili no!eg divizionarja generala g. Cukavca, podbana g. dr. Pirkmajerja in ljubljanskega žunana g. dr. Puca tudi nekateri zastonn:ki ljubljanskega konzularnega zbora, dalje predstavniki številnih državnih uradov in d-ugih »»•stanov poleg skoraj vseh članov ljubi ionske pravoslavne cerkvene občine. Velika udeležba je razumljiva že zaradi pestrega in skrbno izbranega programa, kakor tudi zaradi plemenitega cilja te besede, katere čisti dobiček ie bil namen je v korist fonda s*. Save. ki služi v pomoč bolnim sirotam in revnim dijakom in fonda za gradnjo pravoslavne cerkve v Ljubljani, s katerim te bu končala graditev tega lepega, že pokritega pravoslavnega božjega hrama. Beseda se je pričela s sveto?«vsko himno, k: jo je poleg skladb Arhan^elskega: »NTe ime mi inijo« in Lajovica: »Pomladni spev« odpelo pod vodstvom g. Herija Svetla pevsko društvo »Sloga« res dovršeno in na največje zadovoljstvo navzočih. Sledili sta umetniško podani Foersterjeva: »Pri oknu« in arija iz Heroldove opere: »Le pre ause cleres«, ki jih je odpela z resničnim občutkom naša znana in popularna umetnici ga Pavla Lovšetova, za kar so jo navzo-fi nagradili z burnim aplavzom in kito cvetja. Mesto g. Julija Betteta, ki zaradi obolelosti ni mogel nastopiti, je zapel g. Marjan Rus nekaj res dobrih in primernih srbskih pesmi, ki so jih navzoči še posebno živahno pozdravljali. V nadaljnjem programu je odigral g. Marjan Lipovšek Cho-pinova: »Nocturno c-mol« in »Scherzo h-mol«, ga Pavla Lovšetova je zapela še tri ljubke srbske pesmi, a pevsko društvo »Sloga« je zapelo za konec še Puševo: »Kaj ti je dcklica?« in Karnovičeve: »Klepetulje«. Vse solistične točke programa je spremljal na klavirju g. Marjan Lipovšek. Po programu je g. divizijonar Cukavac z gospo v kolu otvoril plesno zabavo. Vedra prireditev se je nadaljevala do ranega jutra pri najboljšem razpoloženju, za kar je skrbela vedno odlična godba dravske divizije pod vodstvom svojega vzornega ka-pelnika. Poleg valčkov in drugih modernejših plesov so bila prav pogosta tudi naša nacionalna kola, ki med našo mladino vse bolj prodirajo in imajo vedno več prijateljev, kar je zlasti pohvalno, saj smo tudi Slovenci nekdaj poznali kola, a smo jih žal zanemarili in jih poznajo le še v nekaterih naših krajih tako, kakor pred davnimi leti. Moralni uspeh lepe svetosavske besede v sicer skromno, toda okusno dekorirani taborski sokolski dvorani je bil res lep, a enako gotovo tudi gmotni, ki naj našim pravoslavnim bratom čim prej pomore do lastnega dostojnega božjega hrama v Ljubljani. smešnega repertoarja, doživele skromen jubilej, šle so desetič čez deske naše drame. Vseh deset predstav je bilo prav dobro oblSKanih in tudi današnja — pri cenah od 20 Din navzdol — je našla prav številen odziv. _ Zvečer so ob živahnem zanimanju občinstva prvikrat dali Deva-lovo komedijo »Gospodična« v skrbni Skr-binškovi režiji. Delo, ki n! brez tragike, Je fcllo pri občinstvu deležno prav toplega sprejema. Pomalem pa drama zaključuje program svoje hiperprodukcije, ki se je vrgla naaj v času svojih najtežjih skrbi za obstanek in s katerim je, lahko rečemo, povsem uspela. Požrtvovalnost in žilavost vsega ansambla sta barko srečno izpeljala mimo prvih Scil in Karibd. Akcija je uspela v tolikšni meri, da se je vkljub kričeči krizi inkaso gledališča v tem času >elo dvignil nasproti lanskemu letu. V enem večeru po Jugoslaviji Lohneski zmaj na bohemskem karnevalu Velik uvod v letošnje karnevalsko rajanje je napravila SK Ilirija, katere t-adici-onalni bohemski karneval je v soboto veter vabil v Union. Originalna deviza ki »o si jo izmislili prireditelji, je dobro napolnila dvorano in stranske prostore. Loch-neška pošast je še vedno hudo aktualna. Nu, in to grozr.o pošast so ujeli Ilir jam in jo prignali v glavno unionsko dvorano, kjer sc je košato razkoračila prav na sredi. Bil vam j»* to reptil, ki je vzbujal grozo in spoštovanje hkrati in napravil svojemu mojstru arhitektu g. Schellu, ki je zanj delal načrte, že posebej pa znanemu športnemu, in tehničnemu delavcu Oskarju Delkinu, ki ga je upodobil, vso čast. Zmaj je bil dolg kakih 10 m rn je sega! v višino prav do balkona. Oči so mu žarele demonsko zeleno, a gobec je bruhal žveplo in ogenj. Spredaj je Imel napis: Loch-Ness-Pošast in ker so bile inicialke za dobro spoznanje večje kakor druge črke, so avguri, ki se izpoznnjo v športnih skrivnostih, tolmačili, da se je pošast okoristila z inicialkami. kakor jih ima tudi Ljubljanski Nogometn- Podsavez, a Ilirija da je tista nesrečna devica ki jo hoče LNTP pohrustati. Jurij, kje si? O nad odrom je sv. Jurij v viteškem oklepu branil devico, ki jo je hotel zmaj požreti. V j ostalem: vsa dvorana je bila okusno dekori- ! rana s satiri, a strop preprežen s korian-doli. Oder je zasedel izvrstni Ronny-jazz. danes najpopularnejša godba za plesne prireditve v Ljubljani. Ob prijetnih, mamljivih in bodrilnih zvokih se je kar hitro razvilo pravo karnevalsko rajanje. Med pestre in slikovite, duhovite, originalne in neorigmal-ne maske so se pomešali plesalci in kmalu je bilo v dvorani prav prijetno, živahno in razgibano. Prireditev so posetili tudi razni odlični gostje, največ je pa bilo seveda mladine in športnega sveta. Društvo »Soča« tudi v letošnjem kratkem predpustu vrši svojo prosvetno nalogo in tako se je preteklo soboto zvečer vršilo VI. predavanje te sezone v prostorni in lepo okrašeni dvorani pri ^Levu«. Dvorana je bila natlačena poslušalcev, predaval je stari znanec in večkratni predavatelj v »Soči« prof. dr. Vinko šarabon. Za uvod je občinstvo pozdravil in se zahvalil za krasen obisk neumorni aranžer predavanj g. Josip Sfiligoj, ki je nato še posebej pozdravil predavatelja, ki nastopi kot predavatelj vže de-vetič in s tem dosegel pri »Soči« rekordno število predavanj. Predavatelj je v poljudnem, zabavnem in poučnem, poldrugo uro trajajočem govoru opisi najprvo lego Niša kot važnega križišča mednarodnih cest in je prešel nato k opisu Niša samega. Govoril je o hišah, trgih, kaldrmi, o pitni vodi, hrani, gostilnah, vinu, rakiji, kavi, kruhu, napitnini, veliki vrednosti dinarja, čistačih, nosačib itd. Sli smo z njim na trg ogledali smo si prodajalne in kino, smo se »častili«, obiskali »slave«, se pomenili o Slovencih v Nišu in tako dalje. Zanimivo za nas je, da tam doli napitnine ne poznajo in da je bil neki natakar prav vesel ko je dobil v enem dnevu trikrat po 10 par napitnine. Nato nas je peljal predavatelj v okolico Niša, ki pridela na leto do 1200 vagonov vina, v Niško banjo, Sičevo, na Siličevico. Omenil je, kako prav polagoma se pričenja razvijati v onih krajih tu-ristika in kako neradi Nišlije kam gredo. Iz Niša je napravil dr. šarabon tri izlete: 1. Kruševac, Vrnjačka banja, Kraljevo, ži-ča, Mataruška banja; 2. Skopi je, Bitolj, Ohrid, Debar, Tetovo, Prizren, Djakovica, Visoki Dečani, Peč, Kosovska Mitrovica, Studenica; 3. Kuršumlija, Podujevo, Priština, Peč, Rugovo, Andrijevica, Podgorica, Cetinje, Kotor, Dubrovnik, Mostar, Sarajevo, Cačak. Slišali smo o avtobusnem prometu, o dobrih cestah (predavatelj je videl samo tri slabe: Gradsko-Prilep, Podujevo-Priština, Gruda-Dubrovnik), o točnosti železnic, o namakanju, vodnjakih, varnosti potovanja, poštenosti prebivalstva. Marsikak-šen predsodek nam je spričo objektivnega poročanja izginil. Kako lepo mora biti na sedlu Cakor ali ob Plavskem jezeru, ob Tari in gornji Neretvi! Bilo je to predavanje, ki je napravilo na mnogobrojno občinstvo najboljše vtise in ki nam bo ostalo trajno v najlepšem spominu. Za lepa zabavna, a za nas, ki nismo imeli še prilike poznati življenje in splošne kulturne razmere naših bratov iz Južne Srbije zelo poučna in zanimiva izvajanja, se je s kratkimi besedami v imenu * Soče t zahvalil dr. Ražcm. Na zboru izložbenih aranžerjev Zmagoslaven ples v operi V letošnjem predpustu, ki je izredno (kratek, je od vseh plesov prav gotovo najbolj odrezal Abrahamov »Ples v Savoju«, ki so ga v soboto zvečer prvič zavrteli na ljubljanskih opernih deskah. Opera je bi-Is. razprodana, nabita kakor top, občinstvo židane volje, navdušeno od prvih sentimentalnih popevčic preko mnogoterih zabavnih, slikovitih in tudi dramatičDc učinkovitih prizorov do trivialnega dognanja o nedolžnosti mlado poročene junakinje, skratka, vse tja do pompoznega konca s sprevodom vseh nastopajoč ».. Vece ru je seveda kraljevala ga. Zlata Gjun-■gjenčeva kot lepa Madeletae. Pela in igrala je tako, da se ji občinstvo kar m moglo dovolj zahvaliti z burnim odobravanjem in glasnim vzklikanjem. Z njo sta briljirala Gostič in Thierryjeva v znamenitem trikotu. Sijajno posrečen ples,ni d ne t sta odigrala gdč. Vali Smerkoljeva v vlogi mlade ameriške komponistke Dai-*y in Bojan Peček v vlogi turškega atašeja Z vsakim svojim nastopom sta žela pravcate triumfe. Vnesla sta vso živahnost v igro. Zlasti gdč. Smerkoljeva je žela pohvalo kakor doslej še nikoli. Talent je zmagal na celi črti. Z zdravim smehom sta v dveh nepevskih vlogah pomagala delu do nspeha Daneš in Bratina, svoje pa eo z vidno vnemo storili tudi vsi drugI. Tako je >Ples v Savojut pod taktirko di- rigenta Nika štritofa in r režiji prof. Šesta žel takoj prvi večer tolikšno zmago, da bo gotovo še dolgo ostal glavna atrakcija našega operetnega repertoarja. _ V nedeljskem popoldnevu so pred mnogo-brojnimi poslušalci ponovili opero >Niža-vo«, zvečer pa je spet napolnil hišo »Ples v Savoju«, ki so ga oddajali tudi po radiu, da so lahko tudi mnogi izven Ljubljane uživali uspelo predstavo. Drama je v soboto in nedeljo prav tako ^obratovala« še zmerom v znamenju svoje pospešene produkcije. V soboto zvečer so pred domala razprodano hišo dali češko komedijo »Pravica do greha«, ki je v tej sezoni doživela že hvalevredno vrsto dobro obiskanih uspelih predstav. Tokrat so dali »Pravico« po skrajno znižanih cenah: najdražji, najimenitnejši sedež samo 14 Din! Izkušnje so pokazale, da se predstave komadov, ki so se občinstvu priljubili, čez nekaj časa izplačajo tudi pri tako SKrajno znižanih cenah. Poina hiša da večji inkaso, kakor bi ga pri najvišjih cenah vrgel slabši obisk, obenem pa se na ta način pridobivajo za gledališče ljudje ki sicer ne morejo doživeti praznika vsake premiere. »Pravica do greha« bo prav gotovo lahko še nekajkrat deležna tako živega obiska Ln odmeva. V nedeljskem popoldnevu pa so >Tur-ške kumare«, najtežji kaliber letošnjega Danes dopoldne je polagalo obračun dela v pretekli enoletni poslovni dobi Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine. Lepo obiskani občni zbor se je vršil v mali dvorani Trgovskega doma, vodil ga je pa predsednik g. Grilc. Po uvodnih formalnostih, po pozdravu navzočega zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Plessa in zastopnikov iz Celja, je prešel takoj na dnevni red. V lepo zasnovanem govoru je razložil pomen in naloge organizacije, ki je sicer še mlada, a se je že krepko afirmirala v naši javnosti. Apeliral je tudi na članstvo, da se zaveda pomena društva in da se oklene še z večjo ljubeznijo kakor poprej. Treba pa bo premostiti še marsikatero zapreko, da bo društvo lahko vztrajalo na začrtani poti in doseglo svoj cilj. Tajnik g. Krušič je povedal, da Je društvo lani za časa jesenskega velesejma na iniciativo g. čulka organiziralo tekmo izložbenih oken, za katero je razpisalo lepe diplome. Rezultat tega tekmovanja je bil v splošnem boljši kakor pri prvi tekmi. Slična konkurenca je bila prirejena tudi v Celju, kjer je vladalo zanjo ogromno zanimanje in je pritegnila tudi na tisoče ljudi iz okolice v mesto. Bodoči odbor čakajo nekatere nove naloge. Predvsem mora rešiti vprašanje glede podpore brezposelnim aranžerjem, občni zbor pa naj tudi razmišlja o uvedbi posmrtnine v iznosu 50 Din za člana. Treba bo tudi izposlovati 10% popust pri gotovih tvrdkah ter razpravljati o .zavarovanju pri Pokojninskem zavodu ali pa glede kolektivnega zavarovanja pri kateri zavarovalnici ter kateri član uživa te določbe; za članstvo naj se pa tudi priredi risarski tečaj. Tajnik je zaključil z zahvalo tajniku gremija trgovcev g. šmucu, posebno zahvalo je pa izrekel tudi gg. dr. Plessu, prof. Ivanu Vav-potiču, prof. Saši šantlu, g. Ketteju, g. Sossu in dr. K besedi se Je oglasil g. Hartman kot zastopnik Pokojninskega zavoda in tolmačil zbranemu članstvu pomen zavarovanja, poudarjajoč, da so aranžerji tudi duševni delavci in imajo zato pravico do pokojninskega zavarovanja. PZ bo v tem pogledu storil vse potrebno, da bodo zaščitene njih pravice. Sledila so še poročila drugih funkcionarjev, tako blagajnika, gospodarja in revizorjev, nakar je nastala obširnejša debata o raznih predlogih, ki jih Je stavil tajnik, kakor tudi glede članarine. Sklenjeno Je bilo, da ostane članarina na isti višini, o ostalih predlogih pa naj razpravlja bodoči odbor in ukrene, kakor se njemu zdi potrebno. Sprejeto je tudi bilo, da se v Celju ustanovi podružnica, ki bo popolnoma avtonomna, le v gotovih pogledih ter zlasti glede pravil vezana na centralo v Ljubljani. Za volitve so bile predlagane tri liste, naposled je bil pa dosežen sporazum in je bil za predsednika izvoljen g. Culk. za prvega podpredsednika g. Blechinger iz Celja, za drugega podpredsednika g. Perko, v odbor pa: Grilc, Koser, Hudnik, Rožič, Vidmajer, Markoli, Višner in Smrečniko-va, za revizorja pa gg. Kette ln J. Marinko. Stavbinski delavci za svoje pravice V dvorani Delavske zbornice je bilo dopoldne javno delavsko zborovanje, ki ga je sklicala Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev. Narodna strokovna zveza, pri kateri je Zveza zidarjev včlanjena, se živahno zanima za gibanje gradbenega delavstva, medtem ko ostale strokovne organizacije to panogo povsem zanemarjajo, kakor da bi interesi sezonskih delavcev ne bili v enaki meri vredni in potrebni zaščite kakor interesi delavstva drugih industrijskih panog. Aktivnosti narodnih delavskih organizacij gre zasluga, da je gradbeno delavstvo danes v tako ogromni večini v nacionalni fronti, kar je tudi danes izpričala nabito polna dvorana v zbornici in ves potek zborovanja. — Za vodstvo NSZ se je shoda udeležil tudi dr. Branko Alujevič. Shod. ki je imel predvsem namen, izraziti enodušno voljo narodnega delavstva, da se z zakonom zaščiti minimalna mezda, je otvoril in vodil predsednik Zveze zidarjev Galjot Prvi govornik Fekonja je na živem primeru samega sebe v preprostih besedah pokazal, kako usodno se v zadnjem času giblje zaslužek gradbenega delavstva. Predlanskim je mezda dobrega profesionalnega delavca znašala takole okrog 6.75 Din na uro. Spomladi je podjetnik, češ, da 6e sezona še ni prav začela, znižal mezdo na 5.25 Din. V juniju, juliju m avgustu, ko je sezona na višku, mora gradbeni delavec delati po 12, da, celo po 14 ur na dan. Proti koncu sezone pa je zaslužek spet padel komaj na 5 Din za uro. Ko pride oktober in november, se začne praznovanje, ki je pri stavbincih še nekaj hujšega kakor pri rudarjih, s praznovanjem pa spet novo znižanje mezd: takrat pade zaslužek na 4.75 Din. Čez zimo pa delavec za dva, tri mesece brez vsakega dela ostane doma. — S poudarkom, da delavstvo podpira vsaj en vogel v hiši, ki se ji reče država, in da mu zato tudi gredo vse človeške pravice, je govornik zaključil svoja izvajanja. Za njim je dr. Alujevič v imenu NSZ pozdravil zborovalce m njihovi borbi po-želel popolnega uspeha. V svojem nadaljnjem govoru je podrobno obrazložil resolucijo, ki jo bo zveza poslala na vsa odločujoča mesta, in je posebej poudarjal pomen stanovske zavesti in solidarnosti za delavstvo ter zagotavljal gradbene delavce, da se bodo najbolj gotovo preborili do svojih pravic v skupni nacionalni fronti. Govor dr. Alujeviča so zborovalci sprejeli z gromkim odobravanjem. — V imenu Narodne odbrane je zidarski mojster Kale naglašal nujnost borbe proti tujemu kapitalu, ki v veliki meri gospodari pri nas, in je izrazil zahtevo, da se v vseh podjetjih s takšnim kapitalom, ki po navadi zaposlu- ■. «ii>I- „i fc ■* «4 „ L , Ljudje, ki kašljajo lahko prenesejo bolezenske klice na svoje bližnje, a zlasri na otroke Kašelj In bronhijalni katar so po-gos*oma začetek nevarnih bolezni, katerih se lahko obvarujete, če vzamete K RES I VAL Kresivaf ozdravi kašelj v kratkem časa KRESIVAL bistveno cenejšL S«la« samo Din 82.— po stek'enlci. jejo tujce na najnižjih, kakor na najvišjih mestih, izmenja vodstvo in delavstvo % domačimi močmi. — V imenu delodajalske Zadruge tesarskih mojstrov je govoril g. Ravnikar. Med podjetniki gradbene stroke se je v novejšem času uvedla neke vrste konkurenca, od katere imajo veliko škodo tako delodajalci kakor delavci. Tvrdke iz province, ki zaposlujejo delavstvo pogostokrat pri prav nemogočih mezdah, prihajajo v tako nizke ponudbe, da z njimi noben podjetnik ne more konkurirati, če hoče plačati svojega delavca vsaj do neke mere človeško. Zato je iz podjetniških krogov samih izšel predlog, naj se minimalna mezda zaščiti z zakonom. Podjetniki sami pa se dobro zavedajo, da je težkih razmer v stavbeni stroki precej kriva slaba organiziranost delavstva, in govornik je apeliral na zborovalce, naj se čim tesneje oklenejo svoje zveze. Predsednik Galjot je nato v kratkem poročilu podrobno orisal razmere v Ljubljani, kjer nekatera stavbna podjetja gradijo velike palače, nasnroti delavstvu pa tožijo o krizi in znižujejo mezde. Dr. Alujevič je med splošnim odobravanjem naglasih da mora krizo občutiti najprej delodajalec, potem šele delavec. V temperamentnem govoru je podpredsednik zveze Devetak ugotovil, da ne moremo govoriti o krizi, dokler je še vsak dan toliko razkošnih plesov in veseiic. Vsi govorniki pa so soglasno povdarjali nujno potrebo močne strokovne organizacije, ki edina lahko izvojuje stavbnemu delavstvu eksistenčni minimum. V tem smislu je rekel zidarski mojster Kale: Lahko smo si zunaj, ko gremo preoblečeni z dela, različni med seboj. Na delu pa moramo enotni, organizirani nastopati za svoje pravice. Na koncu zborovanja, ki je izpričalo vzorno enotnost narodnega delavstva, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki predvsem povdarja, da hoče nacionalno delavstvo stavbinske stroke z vso vnemo sodelovati v nacionalni fronti, zahteva in odobrava pa vse mere za omiljenje krize, za onemogočenje izkoriščanja delovnega ljudstva in za zaščito minimalne višine mez* Sergej Eppich: Kurjač Jere in njegova zgodba Stal sem na palubi m gledal dubrov-uiške sinjo rine, gospare in fakine; duh moj pa je plaval daleč tja pod snežni Triglav, domov na jezero s cerkvico na otoku i® potegnil sem v mislili za zvonček želja. Odpluti sem imel prvič v daljni svet čez ekvator, v južno Ameriko. Naenkrat začutim na rarrrh težko roko, kakor da je medved položil šapo name. Obrnem se. Pred menoj je stal naš kurjač Jere 2e prej so mi pravili, da je divjak, čudak, ki mu je bolje iti s poti. Prestraši sem se. saj me je mogel z eno samo roko zdrobiti. »Kaj se cmeriš in siliš na morje? Doma bi ostal in se šel za inženjerja.« je dejal osorno. Ko sem se mu posmehn'1, je nadaPeval: »Greš prvič na morje, aii ne? To bo hitro m'nilo. Samo še 45 dni. pa smo v Bonezajri (Buenos Aires).« Cim delj je govoril, tem manj se mi je videl d:vf. Opazil sem. da gledajo njegove oči kljub vsej osornosti nenavadno prijazno, skoraj očetovsko. Tisti hip je zvonrlo in Jere je moral v kotlarno, v službo. »Fant, priden bodi in korajžen, pa se bova kedaj še kaj zmenka.« Šel je in ko se je spuščal po strmih stopnicah doli h kotlom, sem ga slišal, kako je robantil in klel. Mornar,u delo ne gre od rok brez kletve. Pozneje sva se z Jerkom redko kedaj videla. Imel je službo, ko sem bil jaz prost in narobe. Slednj-ič pa je hotelo naključje, da mi je bil prideljen pri novi raznoredbi ladijskih straž. Tretjo noč. kar smo odootovali, nalo" ženi s premogom iz Card:ffa za Antwer-pen, nas je v kanalu La Mamche zgrabil precejšen vihar Brod je bil star, s slabimi kotli in se ?e s težavo držail v svojem pravcu. O kakem naoredovamu pa snloh ni bilo govora. Imel sem stražo od polnoči do štirih. Ko sem se prepričal, da je pri strojih vse v redu in prevzel službo od svojega predhodnika, III. častrrka, sem se skozi ozek in nizek oredor podal v kotlanroo. Tu je sedel Jerko na Ion a ti, ki jo je zasadil narobe v premog. Začudil sem se. ko sem na njegovem vedno mrkem licu croazil neko notranje zadovoljstvo. Očividno je uži- val našo viharno situacijo. Še bolj sem se pa začudil, ko je prvi prekinil molk z besedami: »No, danes so po dolgem času zopet vsi hudiči eno zapeli.« In takoj je nadaljeval: »Saj res! Zadnji dan te je iskala v Card;ffu neka miss Clighton. Sem ji dejal, da te ni na brodu. B';1 si pri ve" če rji in res ne bi imelo smisla, da se vzdigneš zaradi ženske od mize.« To mi je povedal nrrno, kakor da mi je napravil veliko uslugo. Mary Clighton sem spoznal na nekem sobotnem izletu. Kot slušateliica tehnike se je zanimala posebno za ladijsko radiotele-grafijo. Zato sem jo povabil na ladjo, da ji razkažem našo stanico. — Jerka moja upravičena nevolja ni prav nič motila in rekel mi je: »Dečko, da se nisi mogoče zaljubil v Angležinjo?« »Seveda sem se, če me boš nasprotoval. IskaL me je. ker sem ji o^iubil, da io kje na brodu skrijem in popePem s seboj, pa magari da jo skrijem v skladišče za premog.« mu rečem smeje se. Toda Jerku ni bilo več do smeha. Skočil je pokonci in zopet padel na premog Or,aška postava se mu je skrčila, v lice so se mu začrtale gube, ki so izdajale obup 'n bolečino. Oč; pa so se mu z grozo zastrmele v pošastno se svetlikajoča kotlovna težišča. Brod je v borbi z razbesnelim elementom škripal od dna pa do vrha jamborov. Jerko se je oglasil votlo: »Fant, po" vem ti zgodbo, ki je moja skrivnost in moj greh. Skrivnosti se iznebim, greh pa bo večno težil mojo dušo. Dokler bom živ, moja izpoved ne sme priti iz tvojih ust — potem pa — kakor hočeš ...« — B'k> mi je menda 24 let, ko sem plovil kot kurjač na norveškem paro-brodu »Hammerfest«. Oni čas smo stali v Narviku in čakali, da pridejo ribiške ladje s tovorom rib iz Lofotskih otokov. Ali smo jih imeli prepeljati v Trst. V Narviku smo stali 5 tednov. Kadar sem bil prost, sem zahajal v neko gostilno, kjer so se ob nedeljah ob zvokih harmonike z nami vrtela tudi domača dekleta. Tu sem spoznal Anomarijo. Bila je sirota brez staršev, a lepo dekle fin pošteno. Preživljala se je s pranjem. Zal.ubil sem se v nje in ker se tudi ona ni tajila, sva sklenila, da se oženiva. Bil sem že srt nemirnega mornarskega življenja. Vrhu tega mi je oče često pisal. nai ne iščem sreče po svetu, ko jo bom najprej našel v svoji solnčni do" movini, med hvarskim? vinogradi. In teko sem se že lažje odločil. Bližal se je dan odhoda. Midva pa še nisva našla načina, kako bi se Anamalija v Trst pripeljala. Denar.a za dolgo pot po železnici nisva imela, za dve osebi še ceio ne. a sama ni mogla potovati, saj še nikoli ni bila nikjer. Vrhu tega bi bilo treba urediti toliko formalnosti, za kar ni bilo več časa. Tako sem se odločil za usodepolni korak. Noč pred odhodom sem skril Anomarijo v sklad:šču za premog. Od desk sem ji napravil kolikor mogoče udobno zaklonišče v oddaljenem kotu, odkoder sem vedel, da ne bomo premoga jemali, ker smo ga imeli še dosti v bližini kotlov. Bilo je tam sicer temno, a zraka je imela revica dovolj. S hrano sem ;o založil, sicer sem pa upal, da bom lahko kako noč prebil z njo v njenem skrivališču. V takih trenutkih ni irčesar kalilo najine sreče. Štela sva ure in dneve prihoda v Trst. Od tam sva se hotela odpeljati s kakim našim brodom v Dalmacijo. — Polovica potovanja je bila že za nami. Nahajali smo se v bliž:ni rta Fi-nisterre na španski cbali Morje je bilo še precej mirno, toda zrak je težila neka posebna sooarica. Ko ie o oolnoči moja služba nehala, sem se takoj podal spat. Koliko časa sem spal. ne vem. Zbudilo me je besno zvonenje brod- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU i Nagrade za največje laži Navzlic krizi se je vršila tudi letos v Ameriki tekma mojstrskih lažnikov Klub lažnikov v Burlingtonu (Wiscon-ain) priredi vsako leto tekmo za najbolj prepričevalno laž in odlikuje mojstrskega lažnika s svetinjo iz gume. Letos je prejel nagrado neki Ceresa za naslednjo izmišljotino: Neka družina je imela uro z nihalom, ki je tako močno nihala, da je s svojo senco pri nihanju napravila luknjo v les, po katerem je begala senca nihala. To storijo je pripovedoval tako dovršeno in prepričevalno, da so se člani komisije za najboljšo laž zvijali od smeha in na koncu popadali po tleh. Drugo nagrado za najboljšo laž je prisodila komisija nekemu avtomobilistu, ki je pripovedoval, da mu je v neki divji pokrajini počila pnevmatika. Ker pa je pustil zračno črpalko doma, si ni vedel drugače ■nomagati, kakor da je snel obroč, ga obrnil proti vertu in ga tako dolgo držal, da mu je sama sapa napolnila pnevmatiko. Tretji lažnik je pripovedoval, da ima puško, s katero je njegov oče streljal bivole. Ta puška, je dejal lažnjivi kljukec, nese tako daleč, da se ustreljena žival usmradi, preden pride lovec do nje. Zato si pri streljanju pomsga s tem, da izdolbe v krogle luknjo, jo napolni s soljo, ki stori, da žival ne razpade dokler je nasoljena. četrti lažnik je pripovedoval, da je luka v San Franciscu 1. 1863. nenadoma zamrznila. Ob zmrzovanju je migotalo na površini vode polno žab. katerim so zamrznili kraki. tako da so štrleli iz ledu. Brez dolgega premišljevanja je šel po kosilni stroj, zapeljal na led in gladko pokosil žabje krake, katere je takoj naložil na posebno ladjo in vnovčil zanje 137.4C5.720.17 dolarjev na francoskem trgu. K zmedam na Kubi Mendletta, novi predsednik kubanske republike Beračev umor V Inomostu se je odigral krvav umor, ki še ni popolnoma pojasnjen. Ko se je vrnil gimnazijski profesor dr. Hans Kofler v svoje stanovanje iz šole, je našel vrata stanovanja zaprta. Zvonil je in zvonil, od-pret mu ni prišel nihče. Zato je poslal po ključavničarja, da .ie s silo odprl vrata. V spalnici je uzrl strašen prizor. Njegova mlada žena je ležala na tleh v mlaki krvi. Imela je na glavi zevajočo rano in več vbodljajev z nožem na levi strani prs. "Ranjenko so nemudoma odpeljali v bolnišnico, poizvedbe pa so dognale, da je postala žrtev nekega berača. Ta je zvonil pri vratih vsake hiše in kjer so ga odslovili, je grozil stanovalcem. Najbrže ga ja odslovila tudi profesorjeva žena, zaradi česar jo je mož napadel in smrtno nevarno ranil. Tako vsaj sklepajo po tem. ker ni iz stanovanja vzel storilec niti najmanjše reči, dasi mu je bilo marsikaj na razpolago. Dekliško maščevanje V Vilnu se je primeril nenavaden n^pad na nekega v ondotnih krajih zelo znanega dona Juana. Pet deklet je napadlo moškega v trenutku, ko se je pripravljal na sestanek z neko šesto deklico. Dekleta so vrgla dona Juana na tla, so mu zamašile usta in ga tako zdelale, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Politična poroka? Kakor poročajo iz Kima, se namerava italijanska princesa Marija poročiti z Otonom Habsburškim, ki je pretendent na madžarski prestol Zahvala Franciji Sterilizacijski zakon v Nemčiji in slepci Predsedstvo zveze nemških slepih akademikov je sprejelo resolucijo, s katero se izjavlja za izvedbo sterilizacijskega zakona, ki ga je izdala hitlerjevska vlada. S to resolucijo se obrača tudi na dedno slepe nemške duševne delavce, ki jim priporoča, da bi se sami prijavljali za operacijo, ki naj nemško ljudstvo osvobodi čim bolj dedno obremenjenega naraščaja. Slepi duševni delavci, ki stoje v poklicu, pravi predsedstvo, vedo sami najbolje, kako težko je takšnemu človeku priboriti si gospodarsko in družabno enakopravnost, tudi če je drugače duševno povsem polnovreden človek. Baš zato naj poskrbe, da ne bodo njihovi otroci in otrok otroci deležni podobne usode. Prostovoljna odpoved potomstva bo vedla mogoče do tega, da se dedna slepota iztrebi, državi in narodu pa bo prihranila ogromne vsote, ki se danes izdajajo za šolanje, izobrazbo in zaposlitev slepcev. Žena v sodobnem svetu Dvojna židovski emigranti, ki so pravočasno zbežali pred hitlerjevskim terorjem ter so te dni os ta/vili Pariz, da se izsele v Palestino, se zahvaljujejo Francozom za njih gostoljubnost Policija v Chamonixu je zbrala sumljivo ostalino Staviskega Amerika opušča zeppeline Washingtonska reprezentančna zbornica je te dni pregledovala proračun vojne mornarice in je prišla do zaključka, da ni med predvidenimi stroški za vodljive zrakoplove nikjer nobene postavke za nadomestitev zrakoplova »Akron«, ki je postal žrtev katastrofe. Kontreadmiral Standley, šef mornariškega operacijskega oddelka je obenem dal razumeti, da .ie zrakoplov »Los Angeles« neraben. Amerika ga bo zaradi tega izranžirala, vodljive zrakoplove pa bo sploh opustila, ker se niso obnesli. Cirkus Kludsky prodan Cirkus Kludskv, ki je te dni gostoval na Dunaju, kjer ostane še do 15. marca, je prešel v nove roke. Kupil ga je trgovec z zvermi Ruhe iz Ahlfelda in je plačal za vse skupaj poldrug milijon šilingov, živalski park Kludskega šteje 300 zveri, vozni park pa 70 vozil. Med drugim je prodal Kludsky novemu gospodarju 25 slonov za 260.000 šilingov in tri majhne tigre za £0 tisoč šilingov. Novi lastnik bo razpustil cirkus in prodal živali in vozove naprej. Deportacija argentinskih politikov Zaradi zadnjih nemirov v Argentini je vlada odredila deportacijo nekaterih politikov. Med njimi so: bivši državni predsednik Alvear ter ena in dvajset drugih politikov, štiri in štirideset politikov je vlada že sama odrinila na Patagonske otoke. Med temi je tudi bivši guverner province Buenos Aires, bivši župan tega mesta in bivši zunanja minister argentinske vlade. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. skega zven ca ... Alarm!! Ogenj pa bro" cJu!! »Anamarija!«, zakričim kakor blazen. Z nekaj skoki po palubi sem bil pri stopnicah, ki vodijo li kotlom. Zadnje, kar sem videl, so bila ogromna težka železna vrata, ki so se spuščala, da hermetično zapro goreči bunker. Okoli mene je postalo vse črno. Imel sem samo občutek, da padam ... padam .. (Tu moram povedati, da je bunker skladišče za premog. Ce se ta vname, kar se zaradi razvijajočih je 50 tekmovalcev, od katerih je prišlo 42 na cilj. Zopet so se izkazali smučarji iz Delnic, ki so prekosili marsikaterega slovenskega smučarja. Rezultati so bili naslednji: Seniorji: 1. 2ingerlin (Maraton) 1:25.31, 2. Anton Mihelčič (Delnice) 1:26.39, 3. Fer-do Majnerič (Delnice) 1:26.41, 4. Mate Ke-zele (Goranin, Delnice) 1:27.15, 5. Josip Ke-zele uukoI, Delnice) 1:27.18, 6. Silvio Mar-chiotti (Concordia) 1:29.04, 7. Ivan Lenac (Goranin, Delnice) 1:29.35, 8. Nikolaj Majnerič (Sokol. Delnice) 1:30.06, Q. Albin Jakopič (Mojstrana) 1:30.11. 10. Mate Tomac (Delnice) 1:30.26, 11. Mušič (Hašk) 1:30.41. Rezultati še niso končnoveljavni. Na progi juniorjev, ki je bila dolga 7 km. je zmagal Ilirijan Fran Pribovšek v času 36.32. Tudi subjuniorji so startali na progi 7 km. Prvi je bil Ivo Matkovič (Sokol Delnice) 37.16, drugi pa Edo Bevc (Smučarski klub Ljubljana (37.30). V smuku na 4 km z višinsko razliko preko 400 m je zmagal Celjan Hillinger v času 5.43.5. Sledili so: Boris Praunsperger (Concordia) 5:47.5, Badovinac (Ski-klub, Zagreb) 5.55.5, Praček (Sokol, Jesenice) lanski prvak 6:07, Prikril in Frelih (Smučarski klub Ljubljana) 6:08. V smuku je starta! izven konkurence tudi Norvežan Jahr, ki je dosegel čas 5:53.5. ____ Reprezentanca Rumunije: Ilirija Jutri ob 15. na drsallMu Sirije ob Celovški cesti. Opozarjamo ponovno naše športno občinstvo. da bo odigrala Ilirija Jutri ob 15. na drsališču pod Cekinovim gradom mednarodno hockey tekmo na ledu z reprezentančnim moštvom Rumunije. Podrob- Občni zbor SK Domžale SK Domžale je imel nedavno svoj redni občni zbor. Predsednik inž. Skok Stanko je otvoril redno skupščino, ter po običajnih formalnostih prišel k dnevnemu redu. V svojem govoru je poudarjal, da je klub v preteklem letu dosegel zelo razveseljiv napredek. Uspehi so bili dokazani pri jesenskih prvenstvenih tekmah, ko si je klub priboril prvenstvo n. b razreda. Apeliral je na članstvo, da ostane še dalte delavno in požrtvovalno. Tajnik je poročal o administrativnem delu preteklega poslovnega leta, očrtal smisel nogometnega športa, njega organizacijo in ideologijo. Pri slučajnostih je sprožil misel o fuzijl domžalskih klubov, in sicer v interesu skupnosti, športa in z materialne stranL Blagajniško poročilo, ki ga je podal Gott-wald Rihard. ni kaj posebno razveseljivo, blagajna skoro prazna; nad 50 članov pa še ni poravnalo članarine. O nogometni sekciji je poročal kapetan Janežič, da je bilo odigrani 27 tekem, in sicer 15 prijateljskih, 8 prvenstvenih, 2 pokalni, l mednarodna in 1 trening tekma. Dobili smo jih 12, izgubili 11, neodločenih pa 4. Domžalsko moštvo je zabilo 71 golov, nasprotniki pa 86. Končni rezultat je pasiven za 15 golov. Največ, namreč 56 tekem. je odigral za klub Kovač, čeprav igra branilca, je zabil ducat golov. Največ golov, namreč. 36 je zabil Amon. Tenis sekcija šteje 13 članov. Udeležila se je tenis turnirja v Kamniku ter dosegla zelo lepe uspehe Nabavila si je priprave za izdelavo ledu, da ustanovi drsalno sekcijo. Misel o ustanovitvi hockeyja se je zaradi predrage opreme odložila. Poleg športa na zelenem polju se udej-stvuje klub tudi v športu na belih poljanah. Smučarska sekciia zelp dobro napreduje. Letos je vzela na Veliki p'anini v najem pastirske koče. Sekcijo vodi g. Pajduh Mirko. Tila in njeno delo Mednarodna nogometna zveza ali kratko Fifa (Federation internationale de Foot-ball-Association) je ena največjih eportnih organizacij na svetu Zveza združuje okoli 50 državnih nogometnih zvez, med katerimi pa se jih je za letošnje svetovno prvenstvo prijavilo »komaji nekaj nad 30, kar kaže, da njena organizacija vendar še n« seže dovolj avtoritativno do zadnje države, kjer golijo organizirani nogomet Med udeleženci tek »m za svetovno prvenstvo. ki iih bo — kakor znano — organizirala Italija, n. pr. ni dvakratnega olimpijskega zmagovalca in prvega svetovnega prvaka — Uruguoicpv. Dalie ni brez pomena, da v Rimu ne bodo igrali Angleži, Skoti. Irci ln Waležani: sicer pa le tudi 5e drugod po svetni dovoli narodov, ki »s kljub zanimanju za nogomet ne zmenijo za Fifo niti za svetovno prvenstvo. Iz akvaristove torbe O jeguljah. V rodbini jegulj je okoli 250 vrst, ki ofe-Ijudujejo sladke in morske vode. Njih trup je kačaste oblike, samo na repu je stisnjen. Za škrgami so prsne plavuti, trebušni manjkata, ostale neparne plavuti, t j. hrbtna, repna in podrepna, so nizke in medsebojno zarasle. Gobček jegulj je navadno zašiljen, pri nekaterih je pa top. Tudi repna plavut je zašiljena. Barva jegulj je, kakor pri vsaki ribi, odvisna od okolice, kjer živi. Siva, modro zelena, zelenkasta, črna, belkasta je. samo trebuh je vedno bel. Navadne jegulje (Anguilla vulgaris) ni v dunavskem porečju, v pritokih Jadranskega morja so pa ugotovljene povsod. V Makeooniji imamo dve razmeroma ve'iki jezeii: Prespansko in Ohridsko. Odtok zadnjega je Črn« Drim ki zavije pri Ljum-kuli na zapad k Jadranskemu morju. Pri vasici Strugi zapusti Drim jezero, in tamkajšnji ribiči imajo mnogo posla z jeguljami, ki potujejo iz jezera v Jadransko morje. — Ko romajo jeguljice iz morja, kjer so se izlegle, v reke, so neznatne dolžine, kakih 4 do 10 cm, torej ravno prikladne za akvarij. Po petletnem bivanju v sladkih vodah se podajo dorasle, navadno 1 m dolge in 2 do 3 kg težke jegulje-sa-mice nazaj v morje, kjer jih čakajo samci, ki sicer ne zapuste morja, ali pa v izlivni del reke. V globini morja drste, po drsti pa samice poginejo. Oplojena jajčeca se kmalu izležejo in ličinke jegulj romajo po nagonu nazaj v sladke vode, v dolgih, 15 do 30 cm širokemu traku podobnih jatah. Če so reke blizu morja, začno potovati samice šele jeseni, če so pa daleč od morja, pa že pomladi in pri tej priliki jih love ribiči. Jegulje potujejo vedno le v temi. nikdar ob dnevni ali mesečni svetlobi. Jajčeca nedoraslih sam.c sc /a prosto oko nevera Zaradi tega niso vedeli v star.h časih kako se jegulje razmnožujejo; šele na koncu 18. stoletja so ugotovili jajčeca in 19. stoletju je bilo prihranjeno, da dvigne kopreno. ki je pokrivala dolga stole* u *ako zanimivo življenje jegulj. — Tako je n. pr. preprost narod, ki je videl v črevah jegulj mnogo črvičkov-zajedalk, mislil, da so čr-vički mlade jegulje. Mnogi še danes verujejo, da zapusti jegulja vodo in da ob šč? travnike in vrtove. Naglo bi se ji po*uš lt škrge, nakar bi se zadušila. Majhnim ic-guljam denemo mivko v akvarij, rasti ne pa vsadimo v lončke, ker se zarivajj v blato. Hrana je: majhni polžki. tubifeksi m vodne bolhe. Ker so jegulje zelo okusne ribe, so^ Je stari Grki in Rimljani gojili v ribnjakih, kakor n. pr. morsko jeguljo po imenu tnn-rena (Muraena helena). Plinij nam je bi>š o tej ribi zapustil pomembne podatke tedanje dobe. »-Neki Rimljan.« piše P.:nii, »ie izročil ob neki priliki kuhinji cesarjevi okoli 6000 muren. Splošno mnenje je bilo tedaj, da je meso muren, ki so hranjrne s človeškim mesom, najbolje. Bogatini K m-ljanom je veljal suženj prav malo, zau so vrgli sužnje, ki so se kakorkoli težje pregrešili. murenam v ribnik. Nekoč je bil cesar Augustus v gostih pri nekem bogatašu Neki suženj je pri tej gostiji razbil lepo posodo in gostitelj je takoj ukazal vreč; sužnja v murenski ribnik Augusta s +a krutost in sirovost oholega Rimljana tincc razjezila, da je zapovedal razbiti gost triji* vse dragocene posode, sužnja je pa p-istil n? svobodo.* — Dočim je navadna jegulja miroljjbna riba ki se loti kvečjem malih ribic n sicer pa poje polže, črva Učinke 'kre. »nrs«t in rake. ko odvržejo stari oklep je murena silen ropar Telo je tako kakor pri drugih iegul:eh samo da m prsn-h ne. treb.išn h plavuti. Gobec je velik, širok in jenja da- Poleg Rusije imamo dobre nogometaše na Gibraltar j j in Malti, ki uživajo vsekakor angleško šolo. Na Gibraltarju igrajo n. pr. ie od L 1895 mid seboj urejena prvenstvene tekme. Med številnimi osrednje-ameriškimi državami j? najbob vidna Kanada, ki ima že 401etno nogometno tradicijo. V Afriki «*a znani nogometni pokrajini Maroko in Alžir, še boljše organizirani pa so na jugu. kjjr tekajo za okroglim usnjem že 20 let in eo že prav dobro odrezali proti Angležem. Azija jd sploh popolnoma tuja našemu nogometnemu živi ju; v Indiji igrajo n. pr. is od 1. 1893 svoja prvenstva in tudi Kitajci imajo že 20 let nogometa za seboj, pri čenreir pa ne gredo delj kot do Manile, šanghaja. Osa-ka in Tokija. Prav tako jj nogometni šport t.idi v Avstraliji udomačen že od prejšnjem >mna organizacija pa ima v Curihu pr umen urad, 200 korakov od glavne- ga koiodvora. Pisarna ima vsega dva prostora z dvema uradnikoma, glavnim tajnikom dr. Schrickerjem (Nemcjm) in tajnikom Rij-ninkom (Holandc?m). Dela imata seveda ta dva predstavnika svetovnega nogometa čez glavo; glavni tajnik si trmutno beli glavo, kako bi spravil v zvezo Angleže. Menda mu gre dobro od rok. Zdaj eo v prvi vrsti na dn?vnem redu tekme za svetovno prvenstvo, nekateri protesti, Uruguaj in še na kupe dragega- Mnogo posla daje tajnikoma tudi izdaia oficijHnega letnika Fife, ki je letos na razpolago v štirih različnih sestavah: angte-ško-franroski, angleško-n?mški, angleško-italijanski in angleško-španski. Lepo d?lo na 400 straneh s statuti in pravili! Podoba je. da je Fifa vsaj glede^msina-rodnoeti najbolj popolna. Svoj sedež ima v švici, vodi jo nemški glavni tajnik s podporo bolandskega tajnika, predsednik je Francoz, oficijelni jeizik pri njej pa je angleški. Da je stvar še bolj pestra, ima Fifa valuto — ameriško. V dolarjih se poravnavajo prispevki in plačujejo kazni. Ko ee je začel dolar majati, so bili tam v Curihu i* malo v skrbeh; toda bistre etave so kar stabilizirale dolar, po svoje seveda, na 5 švicarskih frankov. Tako ima zdaj Fifa tudi svojo valuto — Flfin dolar! Schricker je dal sebo za seje okrasiti i zastavicami vseh organiziranih nogometnih eavezov. Ker so bile seveda 6vilene, je moral na carini dolgo razlagati, kakšne namene ima ž njimi. Konono «=o mu jih izročili! — Telefon ima Fifa večinoma za razgovore r. inozemstvom; kadar skliče in izplača članom izvršnega odbora potnino, mora globoko seči v blagajno. Toda Fifin dolar s« še zmerom dobro menja! Smučarski klub Ljubljana poziva vse tekmovalce, ki se udeleže tekem za državno prvenstvo, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka v klubski sobi ob IS. Po sestanku seja tehničnega odbora. leč za očesoma, oborožen Je pa z močamr. zobnu Kakor vse jegulje, je tudi murena poneenjakinja. Živi v Sredozemskem morju, v ostalih morjih pa ne prihaja predaleč na jug in sever. Ob dalmatinski »oni ime nuje narod neke vrste jegulj morsst kate. keicor je n. pr. jegulja Ophichtvs serpenv Nekatere teh kač zrastejo čez 2 metra, domišljija jih pa poveča često na desetkratno dolžino in tako nastanejo bajke o morsk'Ii pošastih. Neka vrsta jegulj v Ind.ji dihSezona v Kairu*. Sen sleherne žene je naslov filmu, ki ga je ustvaril Geza Bolvarv. Glasbo za To delo je skompo-niral znani komponist Robert Stol z. že samo ime režiserja nam pove. da je delo prvovrstno in da torej ustreza vsem zahtevam še tako razvajene publike. Bolvarv je kot režiser dobro znan in vsi vemo, da mnogo da na zunanjo učinkovitost dela. Vsi njegovi fi'mi so razkošni. Robert Stoiz je pa kot skladatelj seveda tudi tu posrečeno rešil svojo nalogo. Ustvaril je glasbo, ki je vseskozi prijetno povezana z dejanjem. Glavna akterja fi.ma sta Gustav Froh-lich in Nora Gregor. Okrog njiju se suče dejanje. Zelo važno vlogo imata prijetno humorni Otto Vallburg in za komične vloge nenadomestljivi Peter Lorre. Vsebina je zgrajena na lastnosti žene, ki je nagnjena h kleptomaniji. Vsa svoja dejanja izvede z neverjetno spretnostjo. To njeno lastnost opazi po vsem svetu iskan pustolovec ir. tat Constantinescu. Kako to izrablja v svojo korist in kako se nazadnje vse prečaduo razvije, bo itak pokazal film. Delo je želo doslej mnogo uspeha. Prepleteno je z dobrimi dovtipi in komičnimi položaji, da se človek od srca nasmeje. Dnsi jf> film označen kot. opereta, meji vendarle že na družabno dramo. Polna je napetih prizorov in gledalec neprestano pozorno sledi razpletu. In skoro vsak raz-pletljaj je iznenadenje, ki vodi v n-nve zanke. IZ ARHITEKTURE Za strmo ali ravno streho Dandanes se pri nas obravnava vprašanje strme, odnosno položne strehe v pretežnih slučajih s čisto osebnega, ozkega stališča. Merodajni so v veliko večji meri nazori, nego resnična upravičenost stavbe, ki zahteva za svoje mesto in uporabljeno gradivo streho povsem določenega naklona. Naprednejša publika je navdušena za ravno streho, ker ji je nekaj novega, ker je moderno in je pač stvar dobrega okusa imeti dom ali kolibo za letovanje z ravno streho. So pa zopet drugi, konzervativnej-ši, ki se oklepajo tradicije, katero hočejo za vsako ceno oživeti z uporabo čim str-mejše strehe. Gotovo je tudi streha, kakor vsaka arhitektonska oblika, podvržena sodbi okusa, toda nazor, da naj ie ta odloči, je brez dvoma zgrešen ker se opira na predsodke in daje duška le trenutnemu razpoloženju. Stvar je treba motriti globlje, treba je študirati odnošaje strehe do krajine, v kateri stavba stoji, nje razmerje do stavbe same, ter v nemali meri upoštevati gradivo, iz katerega je krov napravljen. Na ta način nam bo kmalu jasno, zakaj so v starih časih delali rajši strme, danes pa položnej-še strehe. Najprej Je potrebna ugotovitev, da Je streha le konstruktiven člen stavbe, ki ima točno določen delokrog. Saj streha ni nič drugega nego pokrov stavbe, ki Jo varuje pred padavinami, toplotnimi izprememba-mi, vetrom, ognjem in enakimi neprijetnostmi, ki morejo stavbo doseči od zgoraj. Zato je streha arhitektonski člen sestavnega načela, ki je enako pomemben kot temelj stavbe ali nje zidovje. Odnošaj strehe do krajine Je dvojne vrste .enkrat v smislu harmonije, drugič v smislu obrane pred vremenskimi neprili-kami. Prvi skuša uravnati silhueto stavbe, katera je v izvestni meri odvisna ravno od oblike strehe, v skladnost z okolico, drugi pa določiti obliko strehe potom naj-prikladnejšega gradiva v svrho najugodnejše zaščite stavbe. Estetski odnošaj se uveljavlja r razmerju strehe do celotne okolice in bo skušal doseči arhitektonski učinek s prijetnim kontrastom obeh. Zato bo arhitektonska oblika strehe v goratih krajinah, z ostro členjenimi planinami v ozadju bolj položna, ali vsaj ne strma. Drugačen bo odnošaj v široko razmaknjeni krajini, kjer bo stolp s šiljasto streho gotovo prijetno presenečal. V mestih, kjer nadkriljujejo ostale stavbe številni zvoniki in tako zvani nebotičniki, se bo dobro odražala stavba z ravno streho. V predmestnih opredelih. ki se že zavijajo v zelenje listnatega drevja, bo pa prijazno učinkovala strmejša streha. Poleg oblike je upoštevati tudi barvo strehe, ki mora stremeti za čim popolnejšim harmoničnim učinkom v krajini. Vremenski odnošaj — nanaša le na praktično stran problema in bo veleval strmej-šo streho v krajinah z mnogo dežja, ker strmina strehe poveča nje vodotesnost, ter položnejše strehe v krajinah, izpostavljenih močnemu vetru in snegu, da se učinek prvega zmanjša in onemogoči plazenje drugega, ki slu/d v mrzlih krajih za dober toplotni izolator. Razmerje strehe do stavbe same Je popolnoma notranjega pomena in govori o iz-rabljivosti prostora, nastalega pod strešnim krovom. Gotika je imela visoke prostore, presvodene z visokimi šilastimi oboki, kateri so se konstruktivno lažje vezali s strmo streho in so do gotove mere bolje izrabljali podstrešni prostor in dajali možnost, d& stavba od zunaj ni naprav-ljala previsokega vtisa. Baročna doba je v njej lastni iznajdljivosti bogatih oblik izoblikovala svoje strehe v svrho izrabljanja za podstrešna stanovanja, dokler ni končno sodobna arhitektura spoznala vse velike higienske nedostatke podstrešnih prostorov in jih odpravila z uvedbo ravne strehe. Ustvarila je tako temeljno obliko v izrabljanju strešnih ploskev za terase in vrtove. Zveza med strmino strehe in gradivom krova je čisto tehničnega značaja in je najugodnejši naklon za vsako vrsto krova empirično točno določen. Les m slama dajeta hrapavi, najmanj gosti krov, ki ima vsled svoje netrajnosti posebno mnogo stikov. Zato morajo biti tako krite strehe strme, da se voda raje odeče, nego bi pro-nikala skozi. Mnogo gostejši in odpornejši je opečni krov. zlasti bobrovci — pri nas sicer malo znani — zelo gladke ponve ter končno z malto v stikih popolnoma zamazani žlebaki, ki dovoljujejo hiter odtok vode tudi pri manjših naklonih. Kovine (baker, predvsem pa cink in svinec) dovoljujejo zbog svojih vodotesnih stikov kar najmanjši naklon. Vse stremljenje krovske tehnike je usmerjeno danes v iskanju krova, ki ne bi imel stikov, ki bi tvoril nekako enotno, vodo nepropustno kožo, razgrnjeno preko cele stavbe. To je do velike mere že uspelo z uporabo bituminoznih izolacij. V estetskem pogledu Je igrala strmina strehe kot arhitektonski člen velik pomen. Gotika, ki je, razbremenjena vseh težečih gmot, stremela le kvišku, ni mogla v skladnosti svojih oblik najti boljše nego strmo streho. Barok, ki je pri nas sledil skoro neposredno gotiki, je mislil trezneje in uporabljal manj strme strehe, razigral se je prešerno le v strehah stolpov, ki so bile oblikovane zgolj dekorativno, kot silhuete v krajini. Minulo stoletje, ki je bilo vse prežeto velikih zmag tehnike, je znižalo krov na najmanjšo dopustno strmino poznanega gradiva. Sodobna arhitektura, katere lepotni ideal je jasna, ravna črta, ni naš1 a boljšega izraza nego v jbrezstrešni« stavbi. Lepotni ideal dobe in dovršenost tehnične konstrukcije sta se skušala vedno izpopolnjevati in sta odločujoče vplivala na naklon strehe, ki se od srednjega veka stalno niža in dosega v sodobnosti že svoj minimum. Inž. Herman Hu». Nekaj o dnevni sobi Danes govorimo v arhitekturi radi o vseh mogočih problemih. Najljubši so nam navadno tisti problemi, ki se širokih slojev malo ali pa sploh ne tičejo, dočim ostajajo mnoga vprašanja, ki se tičejo predvsem nas, neodgovorjena in nerešena. V mislih imam tu srednja ln manjša stanovanja najemniških hiš in vil. Nameščenec, uradnik, obrtnik in trgovec so imeli in imajo še deloma danes enako urejena stanovanja. Ce stopiš v tako stanovanje, te sprejmejo v najlepši gospodovi sobi ali jedilnici, zlikani in hladni, da si ne upaš sesti v fotelj. Ce stopiš v manjše meščansko stanovanje te sprejmejo v jedilnici, ki ni Jedilnica ampak sprejemnica ali zveneče povedano salon. Ce pa pogledaš za kulise, izveš, da jedo eni kot drugi v kuhinji, spijo v najslabši sobi, ostale sobe pa so parada. Vse skupaj je torej laž, draga laž. Ali ni škoda najlepših sob, ki naj bi Jih človek užival, pa so mrtev kapital, proč vržen denar, lažno ponašanje in bahavost? Današnja stanovanjska kultura ne pozna takih laži, obsoja jih kar najodločnejše. Človek stanovalec je središče stanovanja; njemu služijo sobe in ne obratno, življenje samo nas vodi v to. Danes ljudje garajo. Po uradih so vpreženi kot stroji po tovarnah. Od zgodnje jutranje ure jih lovi delo pa do pozne popoldanske. Ko pridejo domov postanejo šele ljudje. Zakaj ne bi vsaj takrat uživali vseh udobnosti zdravega in udobnega stanovanja? Kaj potrebuje današnji poslovni človek še delovne sobe doma, ko pregara polovico svojega življenja v uradu? Tisto kar povprečni moški danes doma naredi, je tako malenkostno, da pač ni potreba zato posebne sobe in še posebnega pohištva po vrhu. Izrazita jedilnica je za običajna stanovanja do treh sob luksus, ker služi Človeku le za časa obedo-vanja. Tudi za sprejemanje nI prikladna, za prebivanje še manj, ker ni delana v ta, namen. Vidimo torej, da moramo v majhnih razmerah funkcije tistih sob, kjer se zadržujemo v življenju le mimogrede, združevati s funkcijami enakih drugih sob. da tako dobimo eno splošno sobo, kjer iabko obedujemo, živimo, delamo, sprejemamo in končno zasilno tudi prenočimo gosta. Taka soba je dnevna soba. 2e po njeni nalogi je razumljivo, da mora biti največja, situirana na najlepšem prostoru, da ima svetlobe, zraka in solnca ves dan v dovoljni meri. Tako nam je vsaj dano, da uživamo dobrote, ki nam jih nudi moderno stanovanje. Take sobe so se začele še le v novejši dobi uveljavljati, ker so v resnici praktične, udobne in odgovarjajoče potrebam večine. So torej nastale iz žive potrebe in si začele utirati pot v najemniška stanovanja, ki pa danes še ne računajo z njimi. Svoj čas se je dosti govorilo o dnevnih sobah, zlasti pri vilah. Propagirala se je uvedba *hale« kot nekak centralni prostor, kjer bi družina čez dan prebivala. Stvar pa se jc žalostno zaključila in je biia dnevni sobi v slabo reklamo, dasi je misel zdrava in dobra. Dnevna soba je ravno tako soba kot vse ostale in ne predsoba. Ce pogledamo danes vse te vile s j halami«, ki nimajo predsobe posebej, vidimo, da se je življenje umaknilo za zidovje, »hala« pa je postala pret-soba. Neudobno nerodno in nepraktično je to bilo, da je človek bodisi domač ali tujec ali gost padel oblečen direktno s stopnišča v sredo družine. Dnevna soba je torej enako soba kot vse ostale sobe le s to razliko, da nima ene same zahteve, ampak nebroj majhnih. Lahko trdim, da je danes v najemniškem stanovanju glavni problem dnevna soba. Pri projektiranju najemniških stanovanj se s to nalogo zaenkrat še premalo pečamo, zato se mi zdi vredno opozoriti na te probleme, ker so živi. Ali ne bi kazalo pri projektiranju že danes misliti na to, da naj ima vsako stanovanje poleg drugih manjših sob (spalnic?) še eno veliko sobo na najlepšem naj-solnčnejšem in najprijetnejšem prostoru, ki bo središče celega stanovanja in ognjišča domačega življenja? Ing. J. Omahen. Pristopajte k Zatočišče emigrantov Pariški >Jour« prinaša izpod peresa Leona Baillyja pregled o emigrantih,"ki živijo v Parizu. Na čelu številnih emigrantov, ki Jih je francoska prestolnica "širo-kogrudno sprejela ter jim lajšala gorje v vsaKem pogledu, so Rusi. Teh je približno 15.000. Poleg Rusov živi v Parizu mnogo Kubancev, ki so pobegnili še za časa Macha-dove vlade. Mnogo je tudi Špancev, nič manj revolucionarjev iz Venezuele, številni so tudi Italijanski emigranti, portugiški, perujski, brazilski in argentinski emigranti. Tako postajajo pariški seznami hotelskih gostov kosi svetovne zgodovine. Scnzacija v Monte Carin V noči od 19. na 20. januarja 50 doživeli v montecariski igralnici nenavadno senzacijo. Neki croupier, ki se mu je zmešalo, je planil s stola in začel razmetavati igralne znamke po 100, 500 in 1000 frankov po dvorani. Preden so mogli incident urediti nadzorniki igralnice, je blaznež na opisani način razmetal za 200.000 frankov znamk. Globoko dekoltirane dame in gospodje, ki so se prej v elegantnih frakih sprehajali po plesišču, so se tedaj kakor brezumni vrgli na tla in začeli pobirati znamke. Nameščenci igralnice so mogli pobrati le neznatno število igralnih znamk, zaradi kar terih je podjetje močno oškodovano. Maharadža v gladovni stavki Iz Londona poročajo, da je začel gladovno stavko maharadža iz Devasa, ki je popolnoma pod vplivom neke plesalke, zaradi katere je pred časom zapustil deželo. Oblasti so zahtevale, naj se vrne v domovino in so mu zagrozile, da ga bodo v nasprotnem primeru postavile pod prisilno skrbstvo. Ker se je to zdaj izvršilo, je začel maharadža stradati. Zdravniki, ki jim je poverjena skrb za maharadževo zdravje, so obvestili podkralja v Dewasu, da je maharadževa gladovna stavka zelo tvegana stvar, ker trpi maharadža na srčni bolezni, ki se konča lahko s smrtjo. MALI OGLA Službe išče Vsak* beaeda 50 par; m dajanj« nasJova sli u iifiy> p« 8 Din. (2) Trg. pomočnica prida« in poštena. i46« sJuSbo • 1. februarjem. — Nestor ▼ ogiiMMB oddal ku > J afera«. 2175-2 ______3 Šivilja prtdoa tn poštena, iSče oii>o »obe-rice k dobrim Ijcdem; (fre tadii iiven Ljub'jatve. Naartor ▼ o*l. oddellu »Jutra«. ž80b-2 Kot gospodinja feli ®!uibo izobražen« gospa. Ponudbe na podruž nioo »Jutra« v Mariboru pod iifr« »Mariborčanka«. 2063-2 Dekle veSča Vuhe ln r»ei hlinth d«.!, ie'i službo — najraje ■v Ljubljani. Zcidar. Fonik-Ta. 2037-2 Mf-Tf/iTOJJI/Jj 5 Vsaka b"»eda 50 par: ia dajanj« naslova aH M Šifro 3 Din. (21-a) VsaJta beseda 50 par: ta dajanje naslova aii ia šifro 3 Din. (23) Suho sobo prijaiao, čieto in tračno, parket, elektrike, poseben vhod, sploh z veo oskrbo, n« željo e prvovrstao do-rnečo hrano, nudim po nizki ceni gc-spo-du ali gospodični v Tovarniški ulioi št. 37 — visoko pritličje. 1929-23 Mirno stanovanje v meefcu, ob«toj-eie it Ž •ob in kabineta, iščem ia maj. Ponudbe n* oglasni oddelelj »Jutra« pod »Sigurna »k sistenca«. 21-31-10 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. st 5 Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d* kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.