gospodarske, obertnijske in narodske Tzhajajo vsako sređo in 6aboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 1S. marca 1857. Kaj počenjajo na Ceskem, da jim zajic ne Vam povém d pokončava sadnih drevés ako dob w J b malokdaj je popravka treb mesanca dob p r a v lj 9 m Obilne skušnje so to poterdile in drevó In Na „odperto písemce cí v 13. listu sta nam gosp. prof, ravno zato je to mazilo tako dobro 81 ru p i in dr. J Lu m b vodja politehnične insti Kakor hitro je sneg skopnil, ni treba več za mazilo tuta, iz Prage odgovorila. porajtati, in ponoviti se ima še Ie spet drugo jesen Lep zahvalijoč se častitima gospodoma za prijazni od 20 funt govor natisnemo berž kar sta nam pisala. Gosp. direktor dr. Lumbe nam piše sledeče lovske k P 2 bok (pinta firkelj in 1 ali dva bokala je dosti za 1000 drevés lovsk eg (vo » 1 c i » Od leta 1850 sem poleg severne železnice cez 60.000 T mazilo nikol sadnih drevés zasadili. Vsak se z lastnimi očmí lahko pre se koristno na več straní. ne škoduje drevesom > marvec jim je « V prica da benega drev ri!i ni še zajic oglodal, čeravno T » dragi sadjorejci, je naša pomoč zoper zajče ta 60 nemških dolga pot ravno skozi kraj pelj 9 Vam se enkrat, da je got ? recem dob je aj J In da je pri nas divjacine obilo, sami Bog obvaruj pa, da bi kdo d kup in lahka t mazal s kat dobro véste Izperva smo drevesa ovezali z ar to go m m m (Steinkohlentheer), zakaj njegovi oljnati deli šinejo rugim skoz skorjo noter do lesa in umorijo drevó, če ima tudi de Prav dobro je bilo. Al toliko drevja ovijati na belo skorjo, česar sem se žalibog! sam preprical pri ne ternj e m. to vižo, je težavno in drago. V verbovo pa se vgnjez- kem znancu, ki je veliko drevja si s katranom čisto po dijo radi mei Vendar svetujemo ovijanje s ternjem tam koncal Le večje drevesne rane, ktere se le počasi al! tudi 9 ni veliko drevés ovezati in drevje stoji poleg cest ali pa celó ne zarasejo, se smejo zamazati s katranom pa je katran hud strup 9 ki polja; ternje ne odvracuje le zajcov, temuc varuje drevje emo ga s pepelom zgostili. Take rane prav dobro celi da ga razujzdani ljudjé ali nečimerni orači pri oranji to mazilo. Zd k a ne poškodujejo. Ko smo imeli čedalje več sadnih drevés zasajenib in ni bilo dosti gloga in ternja dobiti, smo jih začeli 8 sla- in obvezovati al tudi to je bilo predrago, je vabilo se eo mi enoglasno Gosp. dr. S trupi pa nam je pisal tole „Da bi „odpertemu pisemcu" svojih dragih rojakov urejci; vsi gosp. Lumbe ustregel, sem govoril z mnogimi tukajšnimi sadj poterdili ,da mazilo, ki ga je več merčesov na drevje, vihar in hudobni ljudjé so tergali popisal, je res najbolja pomoč. Volovska kri, pa tudi vo-slamo, pa tudi iz hlapona je šinila marsikrat iskrica v sla- lovski žolc menda največ pomagata; se vé da tudi apno je mo. jo zasmodila in drevó pokončala. dobro Da pa se to mazilo skorje še bolje derži, pridevaj Sedaj rabimo neko mazilo, ktero je dob kup in nekteri sadjorejci unim trem rečem še nekoliko il in zajče popolnom dob P hko za rabo o odvracuje dganja g h tega je pa tudi kravjek in skorj va ruje maha in lišaj naši sadj Sicer pa to mazilo menda ni nič novega 9 ker ga vsi hvalijo, da got To mazilo narejamo iz ap kteremu pridenemo ne- drevo z njim tako namazano, da se derži pomaga, če je le da si 9 Je Prflv , koliko go v ej e k žilo bolje derž; in govejeg 1 9 da se ma- ga zapomnijo sadjorejci povsod, ker res ni drago in je in je j com P Kdor ima hidravličneg P 9 to je ) takega, ki lahko za drevesa rabo Ce ob b hem m h Svetih dá gospodar svoje u pridno namazati, bo mazilo se popoinoma sterdi in ga dež ne raztopi in ne opère, opravi se dobro přijelo in dobro deržalo. Če bi pa bil dež poz s takim apnom samim vse, ako mu primeša nekoliko gnoj- neje kaj poplahnil, naj zažene hlapca, da spet namaže; saj ni ce. sca vnice in kega blat Navadno apno pa potřebuje, kakor sem gori rekel go v ej e kerví in govejega žolca. Napravi se pa to mazilo prav lahko takole 9 pozimi tako ni delà čez glavo Streljati zajce pa je tudi tukaj, kakor povsod, vsake mu, kdor ni posestnik ali najemnik lova ali jage dano , prepove Sadjorejec pa ima pravico od posestnika ali namest Apno se z d S potem se primeša goveje nika lova terjati, da se mu škoda p ki mu jo b p kervi in žolca, in s to mešanco se namaže drevó po stebl od veršiča (krone) doli do tal z zidarskim penzeljnom. Kj se je zametov bati, se namažejo tudi močnejše veje. as, kadaj naj se drevesa namažejo, je jeseni, kadar začne zajcom boljega živeža primanjkovati; dokler jim bolje hrane ne zmanjkuje, se zajic ne loti drevés. V deževnem vremenu se mazilo ne derží dobro, in če berž potem, ko je drevó namazano bilo, začne deževati, ga je zajic napravil. _ I I To je, kar Vam imam, dragi rojaki, na vprašanje Vaše povedati. Dobro vém, koliko škodo včasih zajic delà sad- ním drevesom, in rad verjamem, da je letošnjO zimo ta ži val bila res velika nadloga sadjorejcom a dež čisto spére. Zat m J treba čez ene d 9 k s o Naravoslovni pomenki Prijatli življenja. d namazane b jih vse se krat p gledati, in kjer se je mazilo odkrušilo ali odpralo 9 se m • V vnovic mazat Tudi pozimi je treba večkrat pogledati 9 ali se ma žilo še derží ali ne, in ponavljati tam, kjer ga ni. V7 e n d V v Cloveka na zemlji obdajajo, spremljajo in ozivljajo vedno č ve te re stvari, ktere so varhi pa zavetniki življenja njegovega. i Te stvari so svetloba, gorkota, zrak in voda pravi darovi nebá, nam najzvestejši prijatli. §0 Najperva je svetloba, iztok sonca in krog sGnea pla-vajočih svetov. Ona je nedvomljivo najbližnja prijatlica in sorojakinja vsega življenja, in o tem oziru veljá gotovo več kakor menimo navadno. Vsaka stvar živi popolneje, več ko uživa dobrotljive svetlobe. Odvzemite kaki rastiini, kaki vali svetlobo: v kratkem bo Jedna želja zadevi slovnika, V » zi kako Eiidi Slovenci sicer nimajo tako starih jezikovih spomenikov svojih Vedih, Gerki v Homera, Germani v svoji Indi v al imena g breg k kraj b td zgubila ce zaostala bode v rasti, ter poginila konecno popolnoma, jo se tako redite obilno, se tako pridno glestate. Tudi čio najprej svojo jakost, ohranujejo nam se jezikovih zakladov neskončno velike važnosti Nemci so do teh zakladov že svoje oči obernili in For- stemanovo in Miilienhcfove delà o starih nemških imenih V • vek obledí, ce v tmini živi: on obnemaga in se otópi ter zgubi neprecenljive za jezikoslovce. Tudi naš slavni Vuk Karad poslednjič vso jakost, kar je viditi ocituo na tistih nesrec MÉĚĚ MH ■■■ HjHH ^Hj ^PHB^HI^H mamm ■■ ■)■ ki zaperti mnogo let v temnicah bivajo pod zemljo. Slavni zdravnik Hufeland (po kterega bukvah sostavili v « V Z1C svoj ni pr imen gor, rek oseb marvec jih je jemal v ečnik, ravno tako merljivi Jungmann Tudi v slovensko stran našega besednjaka bi mog smo deloma toti spisek) terdi cio, da organiško (životno) jemati imena te verste , vendar vsegdar s primetkom to ? .. - i V i Z' a • *v « * m. _ ^ — življenje mogoče je le ondi, kjer vlada svetloba; v podze- piske (krajue) meljskih votlinah, v kterih biva vedna temota, naznanja se i V • k le to, kar imenujemo neorganiško (neživotno) življenje. Ondi govji ime oštre gore, Jodlj, ime Je nič ne diha, nič ne čuti; jedino kar nahajamo v tmini, plesnjivec ali mahovina, najnižje bilje v prirodi; pa tudi na gojzda Dokš Jud postavimo, za razjašnjenje: P Kobansko, ime občine po bre- ime bregovatega brega , Ud 5 ime kmeta na bregu stanuvajočega, tem se kaže, da rodi se večidel ua trohljivi lesovini, ktera pišem, je nekoliko uživala, morebiti še uživa prijetile svetlobe ua čega, ime rodbine iz kerstnih bukev ali urbarskih starih Prikoršek, ime kmeta pri pečevji stanuvajo-Latorje, ime vesi v močvirni legi, zraku. Navadno tudi obračajo se rastline, posebno njih kraj na brego ? Id mesto med gorami Id e n i k Loga- y cvetje, prek solncu ter serkajo željno njega ozivljajoce žarke. Tako gleda visoka sončnica v milotoplo soncno t U ime sela med logovjem M ago u nik, ime brega obličje, ter se verti vedno za njim; gotovo jo mika prav po litev. kal ime 5 reke, breg) čau C k 5 © ime ime brega brega, Ker d nebeški luči. Svetloba je tedaj najperva moc, ktera po- ime gore, »naga življenju; v tmini pak, nad ali pod zemljo, kamor ne ime oštre pećine, ime oštre pećine Uk kale Mal ia p * y Svarožnik, ime kmeta V • eegajo ogrevajoci sončni žarki, ni dihanja, ni življenja. taunik, ime kmeta Mit 1 M ime brezdna ali občine Druga ne manj dobrotljiva prijatlica životvorne močí je v brezdnu stojeće Adrije, ime občine po bregovji itd gorkota. Ona sama utegne razviti pervi kal življenja. V vseh teh imenih, ktere se nahajajo po Štirskem, Koroš Ko je zima vesvoljno naravo zavila v belosnežno zagrinjalo, kem in Kranjskem ter je vso mertvo in tiho, ni drugega treba, kot da pomla-danska topla sapa potegne po njej, in obudijo se vse spi- d v sansk 5 breg, i t ' • • ticii prestare koreuike, na primer pecina, kala, sansk. breg, lat 1 joče moči. Bolj ko se bližamo nadborjanskim krajinam j po kterih vladata večni led in mraz, bolj nahajamo mertvo vse ; ravno so obce blago slovenskega in keltiškega jezika lis, slov. kal, Ud h ej a v sansk. Waldgegend, Waldberg itd. Dosti takih imamo, ktere si Keltomani prisvojujejo, ako- . ka- ne biva ondi ne mala živad, ne raste ne bilje; le v globi kor bal. b > Berg nah ogromnega morja iščejo in dobivajo vclikauske živali bei einem Gebirge, nekoliko gorkote, kitovi namreč, delfini pa morski medvedje. Bergrucken, zato G d ger a k , Pass Ufer, , Weg, Durch gang schrořfer y i v • ves kraj brega pečovnatega ob Da kratko govorim: Kjer je življenje, ondi je tudi gor Draví mA iz m sausk. m i Berg » kota; obé ste zvezane nerazločljivo vkup. Gorkota daje mol, primeri mole ti, hervorragen, zato Mol v. . . . V. .. .. _____X _ i . ^ '1.. _ » ' U Mnnîô Û M A „ O t n nnnamňnin lYT^r* o U û - življenje, in od življenja izvira gorkota, da je tezko včasih določiti, kaj da je uzrok v obéh, in kaj je účinek. Gorkota budí najpervo življenje, ona pa hrani tudi najmanjo iskrico v životu napol mertvega člověka. ? Môuata, ponemčeni „Monsberg M mom, kakor „Kahlenber s drevanski . M ô n a, pleonaz- r> o itd Zbirajte tedaj domorodci, pa poslusajte: kak d ë i n Tretja prevažna hrana življenja je čisti podnebni zrak. macenje, k pustit v teh r timologiranje in toi h s e Ni bitja , ktero bi popoluoma brez zraka moglo živeti ; če zrak ljudém ali živali, umerjejo hipoma odtegnemo zdravi mi iu Pott krat spodtik ló Boppi, Grim Davorin Terstenjak. po ali kmali potem. Vidi se pa, da zrak je kaj upliven, sebno iz tega , ker dihajoča žival ima več životvorne moči kot nedihajoča. Dozdeva se nam, da najbolj hrani živo Smešnica tvorno moč taisti obstojni del zraka ) mu pravijo kis lie (Lebensluft); tudi so tega v najnoveji dôbi, v kterej cudo tvorna kemija učila je čistega kislica si pripraviti, tudi so krajev toliko tega, pravim, čistega dali dihati ljudém, ki so bolehali ktere so hotli zdravniki posebno krepčati ali oživljati. ? pa Ki Nov sinenj. Imeli so v nekem kraji nov smenj. Ljudí je iz vseh přivřelo, da se je vse terlo. Tudi grajšak ti-stega kraja gré iz radovednosti na smenj. Spotoma sreča nekega znanega kramarja in ga poprasa: slic je tudi zares tista stvar v podnebnem zraku, ktera pri- dober smenj?" Kramar 1 • 1 i«l 1 f i • « * f v • 1 • . . . , v odgovori: „Ne Je li danes kaj vém, ker ga nisem » haj a ko dihamo, v kri, ter jo rudečí pa oživlja. pokusil. Gospod ga še dalje vpraša: ,,Ali je kaj dosti ljudí?" Tudi cista voda je prijatlica življenja. Ona ima tudi Kramar spet odgovori: „Ne vém, jih nisem štel". Gospoda nekaj kislica v sebi, ter je nam neobhodno potrebna za užitek in nebrojne opravila človeškega življenja. Terditi smémo tedaj po pravici, da svetloba, gorkota, zrak in voda so tisti pravi pomogleji, ki hranijo in redijo životvorno moč; druge jedila mesene, mlečne, moč-nate itd. redijo se vé da tudi, vendar največ dele in ude ti odgovori razžalijo. Drugi dan dobi kramar od gospoda pečat, da se v tréh duéh pod sklečo štrafo v grajšini ska- životne, kterim dostavljaju, kar se jim je pogubilo bilo V • zi votne močí, Brez gori omeujenih čveterih pomoglejev živ ljenja pa ne more bivati nobena stvar, ne človek ne žival njih uživamo, njih se radujemo vedno iu povsod na totem prelepem zemeljskem okrogu. J. S. zati mora, pa tako, da pes ne bo přišel, ne se pri peljal, tudi ne prijezdaril, tudi ne smé priti ne bos, ne obut. Kramar misli in misli, kaj naj bi storil, in si tole izmisli. Vzame zajca, si ga obesi na herbet za zadnje nogi in verže plajš čez-nj ; se vsede na kozla, pa le z eno in boso nogo, drugo pa v škorno vtakne, ki ni poplata vec > imela, in tako jo proti grajšini odrine. Z eno nogo se je namreč na kozla opérai, z drugo pa po tléh kruucal; ni bil tedaj ne bos ne obut, kakor mu je bilo naloženo. Gospoda je zdaj snadost (firbec) naganjala, kako da jo kramar bo zvil. kozlom tako pridšemu kramarju 8? proti grajšini se gospod že od deleč na včs glan smeja Kramar v grajšino stopi vši gré molčé 8 Rozlom po etopni-Do vrat pridši poterka, in gospod namesto da bi Novičar iz avstrijanskih krajev cah. „Noter!" rekel, se le zadere: „Kdo je?" Kramar odgovori: Uni, ki ga notri ni". Na to gospod vrata odpre in Iz Reke 13. marca v i Ze davnej se nismo nobe nim bukvám tako čudili, kakor nekim laškim, ki so te dni kra na dan prišle Napi ti knižuri je „Porta orientale Po marja šerpo pogleda, ter hlapca poklice rekoc: „Pripeli dva huda psa. da raztergata tega zarobljenca". Ko psa prideta slušajte, kakega kova je Pisatelj seda naj pred na Pega nadahnj li UUa pya. ua ia&ici^aia ic^a iaiuuijuu^a . ivu po« |/nuti«j ---------j---- r i---- -j -1 ------ ------------ — ---- i---~ • ~ ju nahujska nad-nj. Psa pa, namesto da bi kramarja po- je slovensko in horvaško-istrijansko primorje; kupčij popisovaje, kako imenitno za vse jutrove dežele i treh padla, se mu še le dobra delata , ker sta zajca pri njem ovohala. Gospodu se je precej dozdevalo, da kramar nekaj ukaže v sobo stopiti. Ko v sobo stopi, sta psa še bolj prijazna. Zdaj kramar zajca spusti, psa pa za njim skočita , da hočeta vse podreti. Gospod pa je bil vesel, da jo je kramar tako zvil, ukaže hlapcu: „Pelji tega svetov (!) ee bo pred ali pozneje tù stakala. Narod ondi stanujoč ee bo med vsemi drugimi najsrečnejega čislal. za plajsem tisi, ter mu čislal. Pač deleč gledajočim sline cedile! se bodo drugim ljudstvom od Naš mojster si je tedaj sledeče izmislil. Ker eo prebivavc teh v příhodnosti blaženih dežel večidel Slovenci ali Hor va tje azmatra on to zemljo tako rekoč za prazno; Slov sleparja v klet, in daj mu iz vsakega soda piti, samo iz a m • • • t i • • V f tistega ne, iz kterega jez pijem; kadar ga napojiš, ga do bro oklesti z bičem, ki v kleti za durmi visi, in potlej ga Ko je kramar že iz vsakega soda pil, hoče tudi še od tistega, iz kterega piti mu je gospod prepovedal. Hlapec pa tega ne dopusti. Zdaj se kramar ua pipo zavali, jo izdere ter po kleti zažene, hlapec pa naglo pavec v sodovo luknjo vtakne , da bi vino ne izhahljalo. Kramar to viditi, naglo za bic popade in jame hlapca po plečah udrihovati. Ko gospod pokanje sliši, reče: „Le ga, le ga! kar ga največ mo JI**» I. ^ — 1 LmIvamam Z kîl n /\ v? ajmami^ \T i« n ivi ri r nn Wl ' naprej ziveti da, trupla brez duha, je v svojih bukvah liják nastavil ? nov sicer ne taji, marvec je tako milostljiv, da jim tudi za al ker so po njegovih besedah le gole /skoz kterega bo italijansko maslo v nezabeljene slovanské mož-gane vrelo! Al šalo v kraj! Omenjena knižura je tako polna predpustnih laži iu hudobnega natolcevanja, da ni vredna daljnega pretresa. Le nekaj hoćemo pisarja vpra šati : Seje li žito za primorje Slovan Lah? Jemardaljna velika kupčija v laških, in Se li z obertnostjo vsake verste po primorj čajo, ali pa Slovenci, Horvati in nekoliko naeeljenih Nem ne v horvaških in gerških rokah? i Lahi pe- da bo vedil, kakoeen je bil nov smenj . Kramar parnu odgovarja: „Sej ga, sej ga, kar nar več morem". Ko gospod sliši, kako da poka, zavpije : „Dosti je! sedaj jenjaj in ga cov? Kteri mornarji se po celem svetu bolj cenij laški ali pa slovanski zlasti dalmatinski? Pojmo še na ali znan stveno polj Kdo je kaj slišal o kaki laški literatur ali Kramar neha hlapca pretepati, in ko vidi za durmi verže čez rame, s plajšem po spusti pol teleta viseti, ga sname, krije in koraci iz grajšine. Gospod pa pri oknu gleda in umetnosti v slovanském primorji današnji v slovstvo ne spadajo, kovič, Gundulić Almanahi namreč dan Ce so D B in eto in eto drugih Italij bil po mu rece: » No, prijatel, zdaj boš vedil, kakošeu je bil nov tem bomo radi italijaneko omiko v slovanském primorji pi „Portae orientalis" postavljenim vpr smenj; si skupil, da boš pomnil!" Kramar pa mu odgovori : Bog Vam poverni, gospod žlahni; skupil sem, da komaj 9) nesem. Z Bogom!6* Po „Sedmici" J. M. znali. Vém, da pisar šanjem ne bo odgovoril ? al tudi ni treba Tega, kar 80 Slovani na svojem primorji, ne bodo mali laški mestjan sem ter tje razkropljeni nikdar nadomestili. Odperto pismo Slovenci ! Iz Gorice 15. marca. * Ko se je bilo mesca novem bra goriško poslanstvo Nju Veličanstvoma v Sežani na meji našega okroga Cesar obljubiti, da boj Goričane" obiskali. poklonilo, so blagovolili presvetli > vernivsi ee iz Italije „evoje zveete Berž eo ee začele posvetovanja o pri- Le nekoliko mescev še, in Terst in lepa Italija se nam bota tako blizo primaknila, da ju bo hodil gledat in obiska-vat, kdor se le kolikokaj gibati more. Blagega serca od- pravah za spodoben sprejem ; pa s tako skrivnostno seje pirate Vi gostoljubno vsakemu unajniku brez razločka rodo- nalo, da se je v občinstvu le toliko zvedilo, da bo „T vine vrata do svojega serca in blaga in ee zanašate pri v evojo domovino » k", ta eivoetara unajnih narodih euakega eprejetja. Ne priča elovaneke nekdanjoeti, eerce veeh svečanoet in erediše ozaljšanja. Mesca februarja je bilo več da bi unajnim narodom kaj žalega sponašal, Vas pa vendar kot polovica hiš polikanih po tistih ulicah, kodar ste imele opomním, da se Slovenec pri njih take prijaznosti le takrat se Nj. Veličanstvi peljati, in mestna županija je dala pri razveseliti zamore, ako si je ključ do njih serca oskerbel. tej priložnosti mnogo stavnih poprav izpeljati. Iz odrov, ki Ključ do človeškega eerca je živa beseda, je jezik. Kdor eo se začeli v drugi polovici prêt, mesca postavljati, se ni ee s svojim bližnjim pogovarjati ne ume, bo pri njem le malo moglo uganiti, kaj se bode izcimilo. Ko nam pa telegraf ia slabo opravil. Da bi tudi Vam mogoče bilo si ključ na duri poterka in veselo novico oznani da 8 marca bo do serca Talijanov (Lahov) oskerbeti, sem vam spisal Gorici sreća došla ljublj dvoje bukvić: talijanski besednjak in talijansko slovnico. Vladarja sprejeti glej kot da bi caral« se v vsakem kotu , kamor se ozreš, vsaki hip kaj Do zdaj so Slovenci le po nemških bukvicah ali pa v novega ugleda, kar bom ekušal ob kratkem in v časoslov Itálii ee talijanekega (laške o* » jezika učili. Iz omenjenih nem redu popieati bukvic, ki sem Vam jih spisal, se lahko vsaki Slovenec, ako le slovenski brati zna, domá talijanskega jezika naučí. Ta Nad vodometom na Travniku se vzdiguje silno ličen turšk „kiosk" prav v izhodnem okusu , z gerbi vojaškimi lijanski jezik pani le lep jezik, on je tudi mnogim, posebno podobami, věnci itd., obložen z neizrekljivo gostimi svetil-tergovcem potreben. Moj besednjak, kteri še to dobro ima, nicami. Zraven njega stojita še dva druga manjši kioska da so vse slovenske besede v njem tudi z nemškimi pomenki z umetnima vodometoma , obdanima s školji in smrečovjem oskerblj ene, je na dvoje razdeljen, namreč: na slovensko- Na straneh okroz. posiopja, kjer je bilo stanovanje Nj. Ve ^ «I V i # 1 • •!§• • «i« • « a V « m . nemško-talijanski, in talijansko-nemško-slovenski del. licanstvoma pripravljeno, ste nizki in bolj borni hiši pokrite n Naj bo to oznanilo za zdaj zadosti ; ob kratkem bote z s stolpoma po segi srednjega veka, na kterih se bereía lepa Novicami" dobili vsaki en list omenjenega besednjaka za io pomenljiva latinska napisa. Med ulicami se razlikuje pokušnjo in povabilo na njegovo naročbo. Nadajem se zdravo, solska, ki pelje iz Travnika proti zahodu do novega mosta da bo to za Vas zloženo delo, med vami ravno tako obilno cez Korenj (potok), kodar ee bo v kratkem nov vhod v prijatlov štelo, kakor obilno jih je imel pred nekimi leti moj mesto odperl, da mu ga ne bo para. Po ti ulici so naprav ^ilirsko-nemačko-talijanski rečnik" med Jugoslavjani. Ijene zvezde po kolih in vse polno balono konec dolge V Terstu. J. Drobnic. ravne ulice pri mostu se vzdigujete prezračne piramidi y krona in monogram Nj. Vel. Na gradu razsirja orjašk ce sarsk orel svoje perute z laškim podpisom: „Zvestoba, uda 88 nost" 7 pod orlom je polovica griča do nad his z baloni po- so Jim v imenn Notraj sejana. St. Ignasko cerkev sajo pomenljivi transparenti; katastra, in jim milostlj poklonili prošnjo za precenitev da dobro poznajo revno rekli 5? kosama je vsa z beršljinom preprežena in po vseh oknih notrajnsko deželo in je ne bojo pozabili". Preserčno veseli transparenti, nad veliko stražo vojaške podobsine; tudi ka- so se poslovili poslanci od Nj. Veličanstva, zina je lepo napravlj koncu mesta) se vzdigujeta Na Kornji (tergu na severnem visoka obeliska. Pred gledali- sem je napravljen prostoren, bogato in oku ozaljs so tor j pred mestom na laški cesti izrazuje visok slavolok lepo Novičar iz raznih krajev od vseh pohvaljeno misel » erb goriškega mesta (3 stolpe) Nova postava zavolj potnih list (pôsov), ktero Poslednjih osem dní se je dělalo tudi ponoći pri luni in vgodnem pomladanskem vremenu. Vse to in brezstevilne bandera po zvonikih in po cesti, vsakega pol strelaja do mosta na Soči, so zgolj naprave mestne gosposke , ki veljajo menda kakih 8000 gold, zvun dražih poprav po mestu, vse skup pa kakih 14 do 15.000 gold. Tako so stale reči v saboto večer. 4 V nedeljo (8. marca) na vse jutro začnejo gospodarji svoje hiše zaljšati, in ako smo se nad mestnimi pripravami zavzeli, se ne moremo tù kar načuditi dragim in okusnim smo omenili v 16. listu, je v nedeljo moč zadobila Po ces. dovoljenji od 9. t. m. je uvožni nično 1 za pšenico in pše moko Istrijanom in prebivavcem kvarnerskih otokov skozi 5 let za pol znizan. Za fabrišk m bertniške potrebe je po ces. sklepu od 18. febr. 1. 1 cena 1 tako znižana ? da cent kuh 1 v Hall-u veljá le 58 kr., v Gmunden-u 54 kr., v Hallein-u 36 kr v galiških, buko vinskih in ogerskih solnicah 32 kr., cent morske solí v Kopru in Pirani 32 kr., v Benetkah40 kr kamnitne 7 n e soli pa v Vilicki in Bohnii, v Marmarošu in na olepšavam naših mestnjanov. Malokje je bilo viditi navad- Erdeljskem 18 kr. Iz ptujih dežel se more sol za te po nih domaćih preprog in pregrinjal, ampak povsod le nalaš umetno napravljenih v znanih barvah. Zastav je vse mer-golelo. Ulice niso bile več ulicam podobne, ampak bogato trebe brez colnine dobivati dobi ta nova postava svojo 1 moč dan prihodnjega mesca za Tudi v Galicii in Bu 0---Y ---------" ------------«^»vvr ozaljšanim sobom; zastonj bi se trudil vse to na drobno po- m go v ej kovini se po ces. sklepu od T. jan. 1.1. premije za kon j živino ne b oj o več d elil ker skušnj pisavati ; povém le to, kar sem od nekega generala slišal, d a učile, da te premije niso svojega namena dosegle. Po od kar se ozaljšanja hiš tiče, se ne dá Gorica no- pravljenih premijah prihranjeni dnar se bo vprihodnje za bene m u laškemu mestu prime rjati, temuč le Ljubljani, in to je spremništvo Nju Veličanstev poter-dilo. Podajmo si tedaj roko, dragi Ljubljančanje! Pa ni rož brez ternja! Kot Damoklov meč so v nedeljo predpoldne megle nad nami visele in up in strah se Popoldne začne rahlo rositi; tuga povzdigo kmetijstva po drugih potih in posebno za šolsko učenje kmetijstva obračal je poslednji Zavoljo čas V Benetkah in v Terstu več imenitnih kupčijskih hiš na kant prišlo. dn i h červičev so na Laškem m bojujeta v naših sercih. se je bila nas polastila. letos v veliki zadregi; sila drago je (unca velja 14 dvajse tie!) in še Ob 1% odrinete Nju Veličanstvi JaJe,c 1Z K to ni zanesljivo. Nekteri véliki kupci so si dali iz Vidma. V Novogradu na meji našega okroga in ilir-skega kraljestva je stal velikansk slavolok, in tukaj sta čakala teržaški deželni poglavar baron Mertens in našega okrožja predstojnik baron Buffa z mnogimi poslanci in urad-nijami. Ob poli štirih zagromí pervi top in veselo zapojejo zvonovi. spodletela ? ker priti po 7 pa ta špekulacija jim je popoinoma p ot so cervici iz jajckov izlezli in 50.000 lir, ki so jih za-nje dali, je šlo rakom žvižgat. Časnik dunajské kmetijske družbe je prinesel v svojem po- slednjem listu ob da pr poslopij dunajské kmetijske razstave se ? vsa množica zavrišče in čez četert ure priderdrâ s šesterimi belci naprežena kočija. Vneti „Zivijo-klici" se razlegajo kot električen tok, in ko ljudstvo rajsko obličje presvetle Cesarice zagleda in Nje preljubeznjivo in ponižno prikimovanje, se vname taka nadušenost, da se je zdelo, kot da bi kočija na valovih preserčnih klicov plavala. Tukaj je še treba opomniti poslanstev iz skor vseh okrájev goriškega okroga v staro- in novonarodski obleki z zasta-vami, na kterih so bilo zapisane imena okrajn. In res malokje se najde v tako majhnem okrogu toliko različnih noš. Zvun teh, vojakov, in šolske mladine so bili tudi delavci iz gosp. Ritterjeve sladkornice z banderi razpostavljeni. Deževalo je čedalje bolj, vendar se je nejevolja nad dežjem tu pa tam v šalo spremenila, ker se je povsod slišalo upiti: G o vor kónj za st ti priiožnosti bo tudi p jahanj 7 za ktero so cesar velike premije določili. Političnih novic ni te dní posebnih. Angležke vojne ladije so 15. t. m. imele černo morje zapustiti. — VMol-davi in Valahíi je sedaj vse živo o tem, kako naj se prihodnja vladija osnuje v teh deželah daj čem o go rč V P se k knez zvonec nosi. Časnik „Patrie" pravi nekako prevzetno : „Danilo je p je v deržavnih opravkih přišel v Par diki cei ervi knez serbski, ki z ; nekdaj so se vla-nogorski obraćali v Petrograd in na Dunaj ; Pariz pa dan današnji v red devlje ne le velike evropejske horna- tém uč tudi manje U Po takem bi se Pariz sedaj ure navija celemu svetu pruska pravda počasi leze naprej je v spomin , moglo misliti, da v^ 7 Kralj S vaj carsko napolitansk da mu je kraljica spet enega otroka povila 7 ^Proc s streho ; kaj mislite, daje Cesar samo vaš!" in i V . nekoliko jetnikov pomilostil, toda — političnih lz K marsikteri miluje zdaj svoj zidani klobuk, pa udati se je bilo treba nemili osodi. (Konec sledí.) Iz Ljubljane. Popisu slovesnosti v Postoj nski jami imamo še pristaviti, da je prevzvišeni gosp. deželni poglavar Nju Veličanstvoma v mal spominček na jamo na pise dalji 7 da so zmesnjave ondi ce puntarske dežele ne odrajtujejo davkov ; „Peterburskia Wedonosti", večje ; der žavne kase so prazne : ker je sreberni in kupreni dnar zgi nil, je dala vlada poslavil kneza lezneg kovati Sultan turski je belvederu poklonil tružico, v ktero je gosp. Ferdinand Schmidt, marljivi preiskovavec krajnskih podzemeljskih jam, nabral imenitniše živalice, ktere prebivajo v Postojn- serbskega z redom Medžidjim v ravno tisti opravi, kakor ga je poslal cesarju Napoleonu. — Edina , Emina, ki je bila vdrugič omožena z za- hči Om P ski jami namreč 4 kebričke (Adelops Khevenhulleri,Lep-todirus Hohenwartii, Sphodrus Schmidtii, in Troglorhynhus k o b i 1 i c o „Phalan gopsis cavi cc anophthalmus), potem neko cola", nekega nepravega škorpijona „Blothrus spelaeus po vodno bolho „Niphargus stygiue" in pa s to nogo robljenim Omer-bey-om, si je po pismih iz Beligrada nedavno zavdala. Od Omera-paša ločena žena, rojena Er-deljka, živí v Peri v precej revnem stanu, ker ji je obljubljeno penzijo le perva dva mesca plaçai. Ker zná klavir dobro igrati, se namerja v Carigradu muziko učiti in si s tem v amoto svojega poprejšnega m o žá kruh služiti „Titanethes albue". Vse te živalice so prebivavci Postojnske jame, pa nektere se le redkokterikrat in težko najdejo. Tudi smo zvedili, da so presvitli Cesar blagovolili spre- Popravek. V „odgovoru" jezikosl. pom. v 20 lista je pri opazki med serp jeti gospode Miroslava Vilharja, Kavčiea in Fabiani-ta, kteri koma (čujte itd.) izostal podpis: V red. Odgovorni vrednik : Dr. JdD6Z BlciweiS. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik