TRST, petek 28. marca 1958 Leto XIV. . Št. 75 (3920) PRIHORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-*0» IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir vnaprej, četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska ne v širi ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 6U-KB-I-Z-375 Zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR Hruščev imenovan za predsednika vlade jn še dalje ostane prvi tajnik CK KP Vorošilov ponovno izvoljen za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Poročilo Hruščeva o agrarni reformi Gromiko bo podal poročilo o ustavitvi jedrskih poizkusov jJ??®KVA, 27. — Na skupni seji obeh domov vrhov-sovjeta SZ so danes soglasno izvolili Nikito ubceva za ministrskega predsednika SZ. Maršal Vo-zidi Pa bil ponovno izvoljen za predsednika pre-nikJ^rh°Vnega sovieta- Hruščev ostane tudi prvi taj-».v.« KP SZ ter je bil ponovno izvoljen v prezidij Snovnega sovjeta. ohav. Z^etku skupne seje domov je predsednik Crrf^e?a sovjeta Lobanov o .vrt. ®ul§aninovo izjavo v .odstopu. Takoj nato so Ciin ^vz°oi odobrili resolu-nov’ /S sPrejema Bulgani-1top> njegovo nado-T^tltev s Hruščevom ter Va™j^no izvolitev Vorošilo-Med novimi člani nove-viRP^idija vrhovnega so-f° Andrejev, Beljajev, Ma!? Budjeni, Kiricenko, bSo°vV’ Spiridlon0V in ta^ei?anie. vrhovnega sovje- čenhU* začel° najprej z loki seJama obeh domov, 5kUn„ °dobrila dnevni red ni »VT68 zasedanja. Ta dnev-PredSpHV-fbuje P°leS izvolitve veritiv ov °beh domov in . Poslanskih man-nilta n • ^volitve predsed- ujeta - Adija vrhovnega so-misij Se izvolitev stalnih ko-stavo ^r“°vnega sovjeta, se-telom, Ve vlade ter agrarno ?fuščev J'e Predlagal «nevi,i Poleg tega vsebuje bJščev 30 ie Predlagal nevm • Poleg tega vsebuje fcanjgg red. tudi poročilo zu-Pstavitv- ^ioistra Gromika o S tem V1 jedrskih poizkusov. J8enciiaV iv.e^i poroča poljska a*tavitv' min'stra Gromika " km Ociia pui-ova -•>« Ja ?AP, da bo Sovjet-jed Z u- naP°vedala ustavi-S)^ rskih poizkusov, k ia?,aa.seja obeh domov se Ni dUc!la Ob 18.38 po go-S iji; aščeva, ki -ie trajal v minut. Jutri bosta « iN imela ločeni seji. l “Oto ° b0 skupna seja v hli 'ha kateri bodo odo-rfno reformo, ki jo ,.>,L Hruščev in tedaj bo V 0 o >,.tPradložil svoje poro-9sov avitvi jedrskih poiz- t ?e-ie obeh domov i^iteia ,?zidija centralnega S7. Aristnv v n, "a l^n '1 oz. /vrisrov v v-^al P.redlagal, nai se tr 2a r.rrrtSlIov Ponovno iz-sJ°r°šiW dl‘ika prezidija. n,- .bo p ,Pa je predlagal, šol1'istrsltorUs^ev imenovan za dn . niora88 Predsednika. Hru-ki*,111 nat„Sestaviti novo vla-•o?-c*,P »a Poročati še pred V. ieta. sedanja vrhovnega tjJNlov av°jem govoru je Ud-^'part;. Ponovno kritiziral Val«0 skupin0» in pote* * Zadnf;?st. ukrepov par- s0 rij. let.lh’ med kadeti e Um ganizacija indu-i>ani“Prave ukrepi za ob-k igrarna e°bdelane zemlje 'iti Tfehe -5ef°rma. «Za vse Hti, btščevu m?ramo zahva-e,>er„...in njegovemu ta-ip J govi neizčrpni Poudaril Voroši- 'ANES J v Podst!,° nJS0 spremembe ?ik°9ar Sovjetske zve-mJe o 7iiihPr-esenetile> keT k ' Vrhovni Ze dol9° Sovo-kefVa-vko £v?et ie spre- HTuf*l9anina in viade 5i<še -m k ilev še ,i T^ščeva za pred-ki jo mora ke,,^rkščej,em deistvo, da ° pZa°btdrial tudi tajnika CK Ig ^dtlnrt p°ios s tem p°uiarnjo, da tein J> ker i ° razčistil »k0 fr da ” je Hruščev $o^akord0la’° vodil" no- ?Srf2- ^ekailn^njo poli~ *čeo l0, dn Pri tem !'n» Polaoon, Postaia Hru-l' nB°h r,T?a «n°vi Sta-*° snli> ki nP°; b°do ime-Sffinemhp'udariai°. da Za ^ V zvpzi s pri-' Hruid°nierenco na1-60 na ml Stor Pečjo0* lCilk° na' VI bi nad avtoriteto, član e°Pal kot na-Ve- Deltf°v’etske dele- U«*Cija°’ da bo od~ % Jj1 Prvin predsednika Mi drUženn a,n'ko Par- j Sej Pa se , eni sami i1 4w :Htri iilw ohrozloii ?Va!efeni?n ,5”? naPetim Str/eui, ko ™ednar°dnlm ‘,!,ev v , si še večja St' 'ekrnf^ki oboro- tr$!eyn PrČat,° se 2 Snu? Zunavf u’e tudi Nert V ki h Pa ministra Su? prekiZle m'sl' na-P ytev jedrskih l* da hSJ' Vsekakor i *bl&skvi ?do spremem-} Znu niu n, Pripomogle fr «e hdortl k Vzhodom h lnHrm'ever je znano, i^odu tako ?h?!eto zavze-Se^Pa pranje, na Vedeti ' da ho" J°». ell> «s kom se lov. Zatem je Vorošilov dejal, da vodi Sovjetska zveza nenehno borbo za mednarodno pomirjenje, za izvajanje politike miroljubnega sožitja med vsemi državami. »Narodi vseh držav, je nadaljeval Vorošilov, vedo, da je Hruščev neizčrpni borec za mir in mi smo ponosni nanj, ker je znal dobro izpeljati svoje veliko delo. Hruščevu se je treba zahvaliti, da se je ugled Sovjetske zveze še povečal v svetu. Prepričani smo, da bo Hruščev v bodoče nadaljeval svojo borbo za mir.» Tu je Vorošilov predlagal, naj Hruščev obdrži tudi mesto prvega tajnika KP SZ. Poslanci so še posebno ploskali Voro-šilovu, ko je ta omenil, da je Hruščev tisti, ki je ustvaril geslo «doseči in prekoračiti Z.DA pri proizvodnji nekaterih proizvodov 'na osebo«. Ko je Vorošilov končal svoj govor, je čestital Hruščevu in začel z njim živahen razgovor, medtem ko se je Bulga-nin, ki je sedel za njima, smehljal. Takoj nato se je Hruščev zahvalil poslancem za «veliko zaupanje ,n veliko čast«, ki so mu ju izkazali, ter je obljubil. da bo napravil vse mogoče. da upraviči to zaupanje. Dodal je: «Ne bom štedil s svojimi silami, s svojim zldrav. jem i-n s svojim življenjem, da vam služim.« Začel je zatem brati svoje poročilo o agrarni reformi, ki med drugim določa, da se kmetijski stroji in traktorji traktorskih postaj prodajo kolhozom. Hru ščev je v svojem poročilu predvsem omenil, da je v 25 dneh diskusije po vsej državi od 1. do 25. marca bilo 578.879 sestankov, katerih se je udeležilo 49.900.000 oseb, med katerimi se jih je več kot tr: milijone aktivno udeležilo d:s. kusije. Sovjetdki tisk pa je objavil 126.000 pisem m spomenic v zvezi s tem vprašanjem. Hruščev je poudarjal še posebno, da je potrebno nadaljevati pot. da se dosežejo smotri, ki jih je določil dvajseti kongres stranke. «Z a-grarno reformo, je poudaril, hoče komunistična stranka o-krepiti kolhozni sistem, da poveča proizvodnjo živil. Ljudsko glasovanje, ki se je organiziralo v državi v zvezi s to reformo, je pokazalo skrb partije, da poveča blaginjo prebivalstva ter voljo ljudstva, da prispeva k izvedbi določenih ukrepov. O reorganizaciji uprave v industriji je Hruščev izjavil, da je to res revolucionaren ukrep prav tako kakor prodaja kolhozom kmetijskih strojev, ki pripadajo traktorskim postajam. Kritiziral je zatem »dogmatike, ki ovirajo bodoči razvoj kmetijstva«, poudarjal važno Vlogo kolhozov od njih ustanovitve in pripomnil, da je njihova vloga sedaj prav tako važna, če ne še bolj. Zatem je Hruščev omenil, da so bile traktorske postaje ustanovljene samo z namenom da prodajajo kolhoznikom. V začetku so se stroji prodajali naravnost kolhoznikom. toda ko so kmetje množično pristopili h kolektivnemu sistemu, ni bilo to več mogoče. Dodal je, da so traktorske postaje opravile tudi vlogo tehnič ne vzgoje :n politično Vlogo. Slo je za to, da se kmetjo pollitično zgradijo in da se naučijo uporabljati stroje. »Sedaj, je nadaljeval Hru- ščev. je poiožaj drugačen, ker so Kmetijski delavci politično in tehnično dovolj zgrajeni. Napravili bi veliko napako, če bi se oprijemali preteklosti, ker je bolje slediti razvoju naprednih sil. drugače bi se ta razvoj zaviral.« Hruščev je izjavil, da je glavno vprašanje povečati proizvodno*; dela. Prodaja kmetijskih strojev kolhozom bo odprav.'a razsipanje. Izjavil je, da m bilo mogoče prodati strojev traktorskih postaj kolhozom, dokler niso ti zadostno uspevali. Zatem je Hruščev med drugim odgovoril nekaterim tovarišem, ki so s postavljanjem vprašanja dveh oblik lastnine predlagali, naj se kolhozi spremenijo v sovhoze, ker je državna lastnina višja oblika lastnine, češ da bo drugače prodaja kmetijskih strojev kolhozom ošibila državno lastnino. Hruščev je odgovoril: »Res je, da je državna lastnina višja oblika lastnine in Lenin je bil tega mnenja. Toda Lenin ni nikoli postavljal ene oblike lastnine proti drugi.« Hruščev se je izrekel proti predlogu nekaterih, naj _ bi stroje odstopili brezplačno revnim kolhozom. »To, je poudaril Hruščev, bi bila napaka, pomenilo bi izgubo za državo in bi bilo v nasprotju s socialističnimi načeli o medsebojnih odnosih med državo in kolhozi.« V svojem govoru je Hruščev poudarjal, da bo reorganizacija traktorskih postaj olajšala delo kolhoznikov in dvignila 'življenjsko raven. Ugovarjal je nato kritiki tistih, ki trdijo, da je reforma «odklon od komunizma«. Pripomnil je, da so tisti, ki to trdijo, »ločeni od stvarnosti#: «Kolhozna lastnina se je ustvarila za kolektivno delo kolhoznikov ob udeležbi in pod vodstvom delavskega razreda. Sedanja reforma ne bo nikakor osibila vloge države, pač pa bo okrepila enotnost delavcev in kmetov in moč sovjetske države.« V zvezi z nedeljivimi fondi kolhozov je Hruščev izjavil, da gre sedaj v te fonde od 12 do 20 odst. dobička kolhoznikov: To pa ne sme biti splošno pravilo, pač pa mora biti odvisno od uspevanja kolhoza. Na noben način pa ne sme to iti v škodo osebnega dohodka kolhoznikov. Na koncu je Hruščev dejal, da ne sme biti pretirane naglice pri izvajanju reforme, ki bi utegnile trajati dve ali tri leta in morda tudi pet let za revne kolhoze. Nikita Hruščev, ki je bil danes imenovan za predsednika vlade, ima 64 let. Svojo politično kariero je začel leta 1.935 ob struni Kaganoviča kot drugi tajnik partije za mesto Kijev. Od leta 1944 do 1949 je j bil v Ukrajini kot predsednik vlade in prvi tajnik partije. Leta 1950 je bil izvoljen v politbiro in je pripravil svoj veliki načrt o reorganizaciji kolhozov in o zgraditvi »poljedelskih mest«. Toda ta načrt je nalete! na različne o-vire. Po Stalinovi smrti je Hruščev prišel do večje veljave. Začel je neliko kampanjo za izkoriščanje neobdelane zemlje v Aziji. Pozneje je skupno z Bulguninom obiskal nekatere države. Na dvajsetem kongresu KP SZ je Hruščev začel akcijo za destalinizucijo in politiko miroljubne koeksistence. Na njegovo pobudo je bila iz partije izločena «protipartijska skupina« Molotova, Kaganoviča, Malenkova in Sepilova. Pozneje je dosegel tudi odstranitev maršala ŽukoVa. Februarja letos je centralni komite z veliko večino odobril njegov predlog za reorganizacijo kme- j ka severovzhodnih armad in tijstva Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta maršal Kliment Efremovič Vorošilov ima 77 let. Med sedanjimi voditelji je eden zadnjih predstavnikov stare generacije sovjetskih revolucionarjev. Med državljansko vojno je zlasti leta 1919 imel pomembno vlogo pri obrambi Caricina (sedanji Stalingrad). Leta 1921 je bil izvoljen za člana CK partije, leta 1926 pa je bil vključen v politbiro. Leta 1925 je bil ljudski komisar za obrambo, leta 1924 je bil imenovan za maršala Sovjetske zveze. Leta 1940 je bil imenovan za podpredsednika sveta ljudskih komisarjev, leta 1941 je bil imenovan za vrhovnega poveljni- tedaj je bil prisiljen pod nem škim pritiskom umakniti se do Leningrada. Kmalu zatem je bil razrešen. Septembra l. 1944 je vodil pogajanja za premirje s Finsko. Maja 1945 je bil imenovan za predsedniku sovjetske nadzorstvene komi sije na Madžarskem. V za d njih letih stalinske dobe ni bil preveč v ospredju. Leta 1956 je Hruščev na dvajse tem kongresu partije povedal, da je bil Vorošilov med redkimi voditelji, ki so se odkrito uprli Stalinu. Marca 1953 po Stalinovi smrti, je Vorošilov postal Svernikov naslednik kot predsednik prezidija vrhovnega sovjeta; po volitvah 1954 je bil potrjen na tem mestu, Komentarji o spremembah v Moskvi WASHINGTON. 27. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da imenovanje Hruščeva za predsednika sovjetske vlade ni prišlo, nepričakovano. Dodal je, da se je s tem razčistil položaj, v katerem je bil Hruščev že dolgo pravi sovjetski predstavnik tako za zunanjo kakor za notranjo politiko. V krogih OZN so mnenja, da se je s spremembami samo »legaliziral« položaj, ki je že dolgo časa obstajal. Neki diplomat je izjavil; »Sedaj z gotovostjo vemo, s kom se pogajamo«. Na splošno pa se v OZN vzdržujejo komentarjev zlasti glede posledic, ki bi jih spremembe lahko imele za pripravo konference naj višjih. Bonnska vlada uradno ne komentira sprememb v Moskvi. V političnih krogih pa pripominjajo, da so imenovanje Ni-kite Hruščeva za predsednika vlade že nekaj časa pričakovali. Na splošno menijo, da so spremembe v zvezi s pripravami morebitne konference najvišjih. Hruščev bo kot predsednik vlade lahko bolj učinkovito nastopal na konferenci, kakor bi lahko nasto- Uradna napoved Eisenhowerja V ZDA bodo poskušali poslati več vsemirskih teles na Luno «Pravda» objavlja važne podatke o novem sistemu izmeta živali iz raket v visokih plasteh atmosfere ter o izstrelitvi rakete, ki je dosegla 473 km višine WA9HlNGTON, 27. — Predsednik Eisenhower je danes odobril poseben program, ki določa, da bo v nedoločenem datumu izstreljenih več majhnih vsemirskih teles, ki naj preiščejo prostor okrog Lune in tudi na Luni pristanejo. Predstavnik Bele hiše Hager-ty je dejal, da traja pripravljalno delo za izstrelitev določenega števila vsemirskih teles brez pilota že nekaj časa. Izstrelitev teh teles ne spada v program mednarodnega geofizikalnega leta. Priprava tega programa bo začasno zaupana tajništvu za obrambo, dokler ne bo ustanovljena civilna ustanova za vse-mirska raziskavanja. Raziskavanja Lune bodo i-mela tri različne stadije težavnosti. Prvi stadij bo v e-nostavni izstrelitvi telesa, ki bo nekontrolirano pristalo na Luni in jo obkrožilo. V dru pal kot navaden član sovjet-1 gem stadiju bo prišlo do kon-ske delegacije. | troliranega pristanka na Lu- •iilllimiltHiiiimiiifiiiiiiiiiiiHiiiitiiiMuiiiMiiiiiiiitiiiiimiiitiiiiimiHiiimuiiillllliHiiiiillliliiimitllimiimiiiitmiimiiHiiimiiiiMiiiHiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiMiiitiimiiililiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiiilitil Nenni: Hruščev ho pogajanja^ na sestan Notranje ministrstvo zavrnilo volilni znak Fronte za neodvisnost zaradi podobnosti z znakom Tržaške unije (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Med komentarji najvažnejše novice današnjega dne — imenovanja Nikite Hruščeva za predsednika sovjetske vlade — je Nenni izjavil: »Gre za dogodek ogromne svetovne važnosti,« je dejal generalni tajnik PSI. »Zdi se mi, da hoče Hruščev osebno voditi pogajanja za sestanek naj višjih in sodelovati na njem kot predsednik vlade. Svojstvo predsednika je vsekakor mnogo bolj ugodno kot pa svojstvo tajnika partije v diplomatskih stikih z zahodnim svetom. S stališča organizacije javne oblasti v Sovjetski zvezi, pa moramo počakati, ali bo Hruščev obdržal funkcijo tajnika partije, kajiti v tem primeru bi se ponovno ustvarili pogoji koncentracije vseh vzvodov oblasti, ki so obstajali v časih Stalina od začetka vojne do njegove smrti in ki so bi: i predmet kritiik na dvajsetem kongresu KP ZSSR«. Medtem pa nadaljujejo o-blastveni organi in politične stranke z volilnimi pripravami. Notranje ministrstvo je objavilo seznam tistih vloženih volilnih znakov, ki so bili zavrnjeni in sicer; združenje neposrednih obdelovalcev, italijansko nacjonalno gibanje, stranka italijanskih kmetov, mednarodno združenje za mir in še sedem drugih političnih znakov. Vzrok za odklonitev je bila možnost zamenjave z drugimi znaki, ki so bili vloženi pred zavrnjenimi, ali pa ker so bili znaki verskega značaja. Med temi političnimi znaki je tudi znak Fronte za neodvisnost, ki je bila vpisana pod številko 49 v seznamu prijavljenih znakov, ker obstaja možnost zamenjave tega znaka z znakom Tržaške unije (Carlo Tolloy), ki je bil vložen pred njim. Vsekakor pa imajo vsi ki so predložili odklonjene znake 48 ur časa potem ko jim je bila sporočena odklonitev, možnost, da vloženi znak zamenjajo z novim ali pa da vložijo pritožbo. Trije predlagatelji pa so svoje znake umaknili. Ministrstvo ni sprejelo znakov, ki so bili poslani po pošti. Fronta za neodvisnost je za vsak tiiiiiimititiHitititimiiiimniiiiimiiiiiHiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimtitiiiiiitiiiiiiiliitiiiiiiHiiit Pineau danes v Bonnu Skušal bo dobili podporo v alžirskem vprašanju Murphy in Beelpy nadaljujeta razgovore v Parizu PARIZ, 27. — Francoski zunanji minister Pineau bo jutri obiskal Bonn, kjer bo ostal en dan. Zjutraj se bo razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem in z zunanjim ministrom von Brentanom. Pineau bo skušal s von Brentanom ustvariti «enotno francosko - angleško - nemško fronto« nasproti Sovjetski zvezi, ko bodo na konferenci najvišjih razpravljali o nemškem vprašanju. Baje bo skušal prepričati bonnsko vlado, naj pristane na proučevanje če že ne načrta Rapackega, vsaj načrta o področju z omenjeno oborožitvijo v Srednji Evropi. liiiHitMiiimlimiilitliuitiilimiliiliimiHiiiiiiimiiiiMitiMiiiiHilllliiillliiiiimmiMiiiiiiimiiimiiiHiiiiiiiMimiiiiiiiliimiiiiiiimiiitiliiiiiiiiiiiii NEMŠKI SOCIALDEMOKRATI ZAHTEVAJO REFERENDUM 0 ATOM Ollenhauer napoveduje nadaljevanje borbe proti Adenauerjevi vladi BONN, 27. — Socialdemokratska parlamentarna skupina je danes položila v predsedstvu Bundestaga načrt zakona za ljudsko glasovanje o atomski oboiožitvi Bundos-wehra. Načrt zakona ima štiri paragrafe in predvideva, da je treba v treh mesecih po objavi zakona izvesti ljudsko glasovanje v skladu z volilnim zakonom. Vsak volivec lahko odgovori na dve vprašanji; 1. Ali se strinjate, da se nemške oborožene sile opremijo z atomskimi eksplozivnimi predmeti? 2. Ali se strinjate, da se v Nemčiji postavijo oporišča za izstreljevanje atomskih eksplozivnih predmetov? Medtem pa je parlamentarna komisija za obrambo odobrila sklep vlade, da kupi 24 raket vrste «Matador» brez atomskih nabojev in 8 izstre-liščnih naprav z vsemi pritiklinami. i Socialdemokratski Ollenhauer je danes na tiskovni konferenci obtožil Ade-neuerja, da se vključuje v oboroževalno tekmo z atomskim orožjem, kar zapira pot pogajanjem za sklenitev mirovne pogodbe z vso Nemčijo. Socialdemokrati pozivajo vse prebivalstvo, naj odločno pokaže svojo voljo, da se začnejo mirovna pogajanja ter da pride do pomiritve. Ollenhauer je dalje poudaril, da izid volitev od 15. septembra 1957 ne pooblašča Adenauerja, da izvede atomsko oborožitev. Zaradi tega je treba Ade-nauerjevo vlado razpustiti. Socialni demokrati so pripravljeni deliti odgovornost pri naporih Zahodne Nemčije za sklenitev mirovne pogodbe »s svobodno in združeno Nemčijo«. Nova vlada, ki bi zavr; nila atomsko oborožitev in ki bi se res zavzela za mirovna pogajanja ter za pomiritev v Evropi, bi bila deležna pod-voditelj I pore socialdemokratov, Ollenhauer je dalje izjavil, da bodo socialdemokrati na daljevali borbo proti atomski obo-ožitvi in proti sedanji vladi. Omenil je tudi možnost splošne protestne stavke. O tem pa morajo odločati sindikati: Medtem je včerajšnji zahod-noberlinski list «Der Kurier« objavil vest, da je Sovjetska zveza začela pogajanja s Poljsko in CSR za postavitev iz-strelišč zn sovjetske rakete v teh državah. Vzhodnonemška agencija ADN pu je te trditv« zanikala s pripombo, da je njih namen odvrnili pozornost zahodnonemškega prebi. V bonnskih krogih pa menijo, da bonnska vlada ne bo sprejela tega predloga. Opazovalci so mnenja, da bo skušal Pineau doseči tudi podporo bonnske vlade o alžirskem vprašanju v NATO. P.neau sam pa skuša zmanjšati važnost svojega potovanja v Bonn. Izjavil je, da se namerava «posvetovati z Ade. nauerjem. da vidi, do katere mere se misli obvezati glede evropske varnosti«. O Alži-ru je izjavil, da misli o tej zadevi govoriti na svetu NATO v Kopenhagnu. V zunanjepolitičnem odboru pa je Pineau danes govoril o dobrih uslugah v francosko-tuniškem sporu. Dejal je, da francoska vlada pripisuje veliko važnost jamstvu, da se Tunizija ne bo vmešavala v alžirske zadeve Skupno z Gaillardom je Pineau danes ponovno govoril z Murphyjem in Beeleyem. Govorili so skoraj samo o iskanju načina za učinkovito nadzorovanje meje med Tunizijo in Alžirom. Francoska vlada vztraja, da se je treba predvsem sporazumeti o tem in šele potem o drugih spornih vprašanjih. Znano pa je. da Burgiba odklanja to nadzorstvo. Za torek so vse sindikalne organizacije napovedale 24-ur-no stavko železničarjev, lei zahtevajo zvišanje plač. v Slavke v Španiji se nadaljujejo MADRID, 27. Zgodaj po- valstva od «priprav za atom-' poldne je doseglo število stav-sko vojno, ki jih delajo v! kajočih v Barceloni 25.000. V mestu je bil sicer mir. Zvečer Bonnu« V vzhodnem Berlinu se nocoj govori, da bo prve dni prihodnjega meseca seja svtla varšavskega pakta, na kateri bodo baje napovedali razmestitev sovjetskih jedrskih raket v Vzhodni Evropi. so bile zaprte nadaljnje tri tovarne. Stavka se je nadaljevala tudi v baskovski pokrajini Guipuzcoa. Madridski listi danes niti z. besedico ne omenjajo niti stavke v Barceloni niti v Guipuzcoi, primer vložila' dva znaka, ker so predlagatelji predvidevali možnost zavrnitve. Drugi znak je povsem različen od znaka TU. Kljub temu, da je bilo včeraj sporočeno, da je volilna komisija za kandidature PSI zaključila svoje delo, se te njenih 19 članov danes ponovno sestalo in proučilo še zadnje sporne primere. Skleni'i so. da bo v Bologni na čelu liste Nennijeva hčerka Giulia-na. Sindikalist Lami bo kandidiral za senatorja v Riminiju, v Piacenzi pa sen. Man-cinelli. medtem ko bo moral centralni komite PSI za poslanca Giusta Tolloya določiti eno izmed okrožij, kjer mu bo izvolitev zajamčena, kajti znano je, da v Trstu, kjer bo Tolloy na čelu liste, ■ne bo mogel d-oseči količnika sodeč po številu glasov, ki jih je PSI prejela na zadnjih upravnih volitvah. Verjetno je, da bo Tolloy kandidiral v senatnem okrožju San Dona del Piave, če na njegovo kandidaturo pristane benešlka federacija. Ni še u-radno objavljena kandidatna lista za milansko okrožje, čeprav se ve, da bo nosilec liste Nenni za poslanske volitve. ostali kandidati pa bodo Basso, Lombardi, Mazzali in drugi. Med novimi kandidati PSI bo (uai bivši milanski župan Antonio Greppi, ki je že pred leti izstopil iz PSDI Danes je zaključil s svojim delom tudi CK PSI in rešil vse «težavne primere«. Nenni pa je v razgovoru z dopisnikom Anse po zaključku zasedanja izjavil, da je z rezultati dela zadovoljen. «Vsaka stranka, je dejal Nenni, ima svoje volilne težave, naše težave so bile v primeri z drugimi majhne in smo jih premagali«. Ko so ga vprašali, naj pove svoje mnenje o predlogu socialdemokratov glede skupnih kandidatur med PSI in PSDl za senat, je Nenni izrazil svoje začudenje, ker ti predlogi niso prišli s strani odgovornih organov PSDI, temveč so bili objavljeni le v nekem časopisu, čeprav je ta časopis glasilo socialdemokratske stranke. Socialistični prvak Negri pa je izjavil: »Pripominjam, da je v primeru Trsta, kjer se je zdelo, da so v krajevnem merilu dosegli sporazum za skupno kandidaturo za senat USI-PSI-PSDI, vodstvo PSDI interveniralo in skupno kandidaturo onemogočilo. Na dejstvih — in samo dejstva veljajo nekaj — je PSDI že dokazala, da nasprotuje tistemu, kar razglaša v svojem časopisu«. Ta izjava je netočna, ker vodstvo PSDI še ni sprejelo glede Trsta dokončnega sklepa; o zadevi bo namreč razpravljalo jutri. Tudi centralna volilna komisija KPI je zaključila s svojim delom. Cianca, Carla Cap-pom Adele Bei in G-isella Flo. reannini bodo vključeni v kandidatne liste. Po drugi strani pa — kot kaže — bodo izključeni poslanci Čorbi, Cavallari, Cavallotti, Ber-nieri. Farmi, Nadia Gallico-Spano Rosini in senator Ro-veda. Za senatorje pa bodo kandidirali med drugimi dosedanji poslanci Lozza, Monta-gnana, Ceretti in Gianquinto. Dosedanji podpredsednik senata, poslanec Molle, bo neodvisni kandidat na listi KPI v senatnem volilnem okrožju Rim IV. Podpredsednik poslanske zbornice D'Onofrio bo kandidiral hikrati za poslanca in zu senaiorja v okrožju Rim VI. Danes je začelo z delom tud vodstvo KPI, ki pripravlja a sedanje centralnega komiteja, ki bo v prvih desetih dneh aprila. Čorbi je izjavil v političnem tedniku »Punto«, d • se smatra za »revizionista, ker je odločen zagovornik tez, ki so bile odobrene na osme.n k.ngresu KPI. Dejal je: «Skrbi me dejstvo, da se moja partija še ni odločno postavila na pot, ki jo je nakazal kongres; in dejstva ne prizanašajo tistim, ki zamujajo«. Poudaril je dalje, da je stvar socializma in svobode narodov imela ogromne u-spehe v vsem svetu, medtem ko v Italiji ni imela odgovarjajočega plodonosnega napredovanja socialističnih sil. Čorbi je dejal dalje, da bolj zaupa metodi kritike, seveda tudi tiste, ki je naperjena proti njemu, kot pa metodi samokritike, ki mora biti spontana in občutena, ne pa rezultat računa in hinavstva, kajti v lem primeru ne koristi niti tistemu, ki samokritiko izreče, niti stvari sami. Čorbi je namreč odklonil samokritično izjavo, ki mu je bila svetovana. Demokristjani pa so predložili sedaj tudi De Gaspe-rijevi vdovi Francesci, da bi jo vključili na svojo kandidatno listo v Rimu — toda brez uspeha. Pravijo, da je to storil Fanfani, ki je sledil na ta način Andreottiju, ki je vključil v svojo listo že De Gasperijevo hčerko Marijo Romano. Nekaj podobnega počenja tudi fašistični poslanec Romualdi, ki hodi okrog in vodi volilno propagando z imenom vdove rajnkega du-čeja — Rachele Mussolini. A. P. Saud v Avstriji na zdravljenju? KAIRO, 27. — List »Al Ahram« piše. da bo kralj Saud odšel v kiatkem za več teu-nov v Avstrijo na zdravljenje. List tudi zatrjuje, da je princ Feisal prepovedal kraljevima svetovalcema Gamal El Huseinu ter šejku Jusefu Jasi-hu, da zapustita deželo, dokler se ne zaključijo preiska ve. Kot vse vesti iz Saudove A-rabije. tako tudi te ni mogoče kontrolirati in seveda se manj veljavno tolmačiti. Vendar o pazovalci v Kairu domnevajo, da gre v tem primeru le ver kot za zdravljenje in mogoče celo za prvi znak eventualne odstranitve Sauda z ODlasti. Mac Millan o konferenci LONDON, 27. •— Predsednik britanske vlade Mac Millan je danes v spodnji zbornici izjavil, da «ni povsem pes-mist gleide možnosti predložitve načrta za pripravo konference najvišjih, kateremu se SZ ne bi preveč upirala«. »Za sedaj, je dodal Mac Millan. skušamo doseči splošen sporazum med zahodnimi državami glede pripravljalnega dela za to konferenco. Nisem popolnoma brez upanja, da bo dosežen tak sporazum.« Na netko vprašanje je Mac Millan odgovoril, da je Sovjetska zveza v zadnjih letih napravila nad 50 atomskih in vodikovih poizkusov. Izjavil je tudi. da se v zadnjem času atomski poizkusi niso zmanjšali niti številčno niti po važnosti. RIM, 27. — Jutri zjutraj fcc «11 Tempo« objavil intervju Hruščeva dopisniku tega lista , Giuseppu Dani, ni. Tretja in največja težava, pravi poročilo, ki ga je prebral Hagerty, pa bo izstrelitev telesa, ki bo na Luni kontrolirano pristalo ter se potem vrnilo na Zemljo. Tajništvo za obrambo pa je sporočilo, da bodo ZDA izvedle do pet poskusov izstrelitve vsemirskega telesa brez pilota v bližino Lune. Tajnik za obrambo Neil Mcelroy je še povedal, da bo letalstvo izvedlo tri poskuse in enega ali dva vojska. Letalstvo bo pri teh poskusih uporabilo rakete na tri stadije. Laitone, ameriški inženir ter izvedenec za aerodinamiko, je izrazil mnenje, da so Sovjeti od preteklega novembra napravili že več brezuspešnih poskusov, da bi poslali rakete do Lune. Danes so po kasnejših ugotovitvah sporočili, da bo trajalo kroženje «Explorerja III« od štirih do šestih mesecev. Apogej satelita znaša 2759 km, perigej pa 200 km, torej ne tako malo (160 km), kot se je prvotno računalo. Današnja «Pravda» piše, da so v Sovjetski zvezi uporabili nov sistem izmeta živali v visokih plasteh atmosfere. Aparatura, ki so jo uporabili, je omogočila, da so živali prišle iz raket, ki so se dvignile do 110 km visoko s hitrostjo 1,2 km na sekundo. List dostavlja, da se ni ugotovila nobena škodljiva posledica za zdravje živali pri teh poskusil (spust, z letalom ter let v visokih plasteh atmosfere). Izkazalo se j“, da so ti sistemi varnosti za let raket veljavni ter so omogočili normalen pristanek živali. Nadalje objavlja današnja «Pravda» fotografije rakete, ki je bila 21. februarja pognana 473 km visoko, kakor tudi rakete, ki je dosegla višino 212 km. List cbjavlja tudi štiri fotografije znanstvene aparature rakete, ki je dosegla 212 km višine. »Pravda« piše, da izstrelitev rakete v višino 473 km daleč presega dosedanje analogne izkušnje v SZ in drugih državaii. Nato piše, da se je nmglo registrirati gibanje mikrometeorjev do višine 300 km. Od 125 do 300 km so zabeležili 268 udarcev mikrometeorjev na površino rakete. Med 125 in 250 km je bilo 43 udarcev na kvadratni meter površine, medtem ko se je nad 300 km število udarcev na kvadratni meter zmanjšalo do devet. Ti podatki so velike važnosti za varnost gibanja raket in umetnih satelitov v medplanetarnem prostoru. Na koncu piše »Pravda«, da bo lahko do poleta na Luno priš’o v prihodnjih letih. Tak polet pa bo mogoče izvesti samo s težkimi sputniki. kaj- ti problem medplanetarnih poletov se ne more rešiti s sateliti mikroskopskih dimenzij, katerih znanstveni pomen j« omejen. Govoreč o navpičnih izstreli, tvah v SZ piše «Pravda», da je prišlo do prve take izstrelitve 1. 1949, Raketa je dosegla višino 110 km in imela je s seboj za 120 do 130 kg instrumentov Pozneje so rakete s še večjo obremenitvijo letele še više. Maja 19517 je neka raketa z instrumenti, ki so tehtali 2200 kg, dosegla višino 212 km in instrumenti in žival1', k' jih je nosila, so se nepoškodovani vrnili na Zemljo. Sveti proizvajalcev republiških skupščin (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Na volitvah za svet proizvajalcev, drugi dom zvezne skupščine, so člani sveta proizvajalcev o-krajnih ljudskih odborov izvolili 188 poslancev v skupini industrije, transportov, trgovi. ne in obrtništva, in 48 poslancev v skupini kmetijstva. Kot je znano, je na volitvah v nedeljo 23. mazca bil izvoljen 301 ljudski poslanec za zvezni svet, tako da so z včerajšnjimi volitvami končane volitve za jugoslovansko zvezno skupščino. Do konca tega tedna bodo končane tudi volitve za svete proizvajalcev republiških skupščin, na katerih imajo volilno pravico člani sveta proizvajalcev občinskih ljudskih odborov Ker so -bile volitve za republiški svet v nedeljo istočasno z volitvami za zvezni svet, bodo do konca tega tedna opravljene tudi volitve za republiške skupščine. Volilno pravico v zvezni svet proizvajalcev je ’ imelo 6115 članov svetov proizvajalcev o-krajmih ljudskih odborov. Volitev se je udeležilo v prvi skupini (industrija, transport, trgovina in obrtništvo) 94 odst. volilnih upravičencev, v skupini kmetijstva pa 93,7 odst, V prvi skupini je bilo 44 v drugi 5 neveljavnih glasovnic, v skupini industrija, transport, trgovina in obrtništvo ie bila udeležba v posameznih republikah sledeča: v Srbiji 94,3 odst., na Hrvaškem 91,6 odst., Bosni in Hercegovini 95,9 odst. Sloveniji 94,3 odst., Makedoniji 97.2 odst., črni gori 93,4 ndst. V skupini kmetijstva: Srbija 97,1 odst., Hrvaška 88.9 odst., Bosna in Hercegovina 94,2 odst., Slovenija 95,5, Makedonija 94,7 odst., Cina gora 89,7 odst. m iiittiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii m Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n minulimi n n iiiiiiiiiniiiMiiiiiiim « Oscarji» razdeljeni Zopet velik uspeh filma Kabirijine noči Najboljša igralca Alec Guiness in Joanne Woodward Sedem «0scarjev» za film «Most na reki Kwai» BfOLLYWOOD, 27. — V Pan-i Schweitzer», Hill and Ander- teges Theatre so bile preteklo noč razdeljene nagrade »O-scar 1.958», ki jih podeljuje Academg of Motion Pictures Arts and Sciences. »Oscarji« so bili razdeljeni takole; Najboljši film; «Most na reki Kwai» Davida Leana. Najboljši tuji film; »kabirijine noči« Federica Fellinija. Najboljši režiser; David Lean v filmu «Most na reki Ktcat« Najboljši igralec leta• Alec Guiness v filmu »Most na re. ki Ku>ai». Najboljša igralka leta; Joanne Woodward t’ filmu #Zenska s tremi obrazi«. Najboljši igralec neprotago-nist; Red Buttons v filmu «Sayonara». Najboljša igralka neprotago. nistka; Mijoshi Upeki t> filmu «Sayonara», Najboljši scenarij, povzet po prostem sižeju; Pierre Boulle za film «Most na reki Kutai«. Najboljši scenarij, napisan nalašč za film; George Wells za film «Zenske usode«. Najboljša popevka; «A11 tbe Way» iz filma «Jollg je ponorel«. Najboljša zvočna spremljava,- v filmu «Sagonaru«; War-ner Bros Studio Sound Depar-tement, William A. Mueller. Posebni učinki; (Valter Rossi za film «The Enemy Be-low«. Kratkometražni film: Walt Disnej/ Prods. za »The Wat-back Hound«. Slikanica,- VVariter Bros za »Birds Anonymous» Fotografija; Jack Hildyard za film iiMost na reki Ku>ai«. Glasbeni komentar; Malcolm Arnold zu »Most na reki Kuiai«. Kostumi; Orry Kelly za »Les Girls«. Montaža: Peter Taylor za film «Most na reki Kwai«. Scenografija: «Sayonara». Dokumentarni film; »Albert son Prods. Luis de fiochement Associates. Slovesnosti podelitvi «Oscar-jer« se je udeležilo nad 1000 najbolj znanih predstavnikov mednarodnega filma, Navzoča je bila tudi Sophia Loren, ki je izročila «Gscarja# Dauidu Lean u. Giulietta Mašina, ki je bila tudi med povabljenimi in je sprejela «Gscarja# za film »Kabirijine noči« iz rok Anite Ekberg in Vincenta Pricea, je pri tem izjavila: »Dino (De Laurentiis, producent, op. ur.) ima že svojega »Oscarja«, režiser Fellini gti že tudi ima in tega si bom obdržala zase.« Podelitev »Oscarjev« je bila letos še posebno slouesna, ker je trideseta obletnica, kar se podeljuje ta nagrada, Ob-Činstvo je nagrajencem močno ploskalo Ko je prišla na vrsto Japonka Miyoshi Uneki, so bili vsi presenečeni in igralka sama. Ko so ji izročili kipec, je rekla; «Nisem ga pričakovala in zato nimam ničesar v mislih, da bi povedala.« Občinstvo ji je navdušeno ploskalo. Ob podelitvi «Oscarja» italijanskemu filmu »Kabirijine noči« se je prvič zgodilo, da je kak neameriški producent dve leti zaporedoma dobil to nagrado. Lani je namreč prejel »Uscarja« film «Cesta», prav tako delo Fellinija — z Giulietto Mašino v glavni vlogi — ter producenta De La u-rentiisa. Tebaldi na Dunaju DUNAJ, 27. Pozno zvečer je včeraj prispela na Dunaj Re-nata Tebaldi, ki bo 3 aprila pela «To.«fco» z Di Stefanom in Uobbijem pod vodstvom Karajana Kljub pozni uri jo je pričakovalo mnogo občinstva, ki jo je navdušeno po~ zdravilo, Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 10, najnižja 6.7, zračni tlak. 1006.6, pada, veter 2 km severozahodni k, Vlaga 72 odst., nebo pooblačeno, morje rotmo, temperatura morja 8 4 Vreme dan«*: Oblačno. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 28. marca Janez, Janko Sonce vzide ob 5.55 in zatone o 16.27. Dolžina dneva 12.32. Lun' vzide ob 10.52 in zatone ob i.u-Jutri, SOBOTA. 29. marca Ciril, Alma Zaostrovanje položaja v čistilnici Aquila Nedopustno ravnanje ravnateljstva in kršitev sindikalnih svoboščin Tudi včeraj so odpustili tri delavce, med katerimi sta dva Slovenca - Pred protestno stavko? Razmere v čistilnici Aquila »e zaostrujejo, ker ravnateljstvo ne misli prenehati s svojim krivičnim in diskriminacijskim ravnanjem. Pred nekaj tedni je odpustilo z dela, kakor je znano, 4 delavce, e-nega je prisililo, da je dal ostavko; predvčerajšnjim je odpustilo spet enega delavca, včeraj pa tri. Opravičilo je vedno enako, čeprav je popolnoma neutemeljeno. Dva delavca, ki so ju včeraj odpustili, sta bila zaposlena v čistilnici že 14 let, eden pa 3. Slednji je vojni invalid. Pripomniti moramo tudi, da sta od treh delavcev, ki so jih včeraj odpustili, dva Slovenca, kar ponovno potrjuje našo trditev, da ima vodstvo čistilnice Aquila pri odpustih najbolj na piki Slovence. Zelo krivično je tudi ravnanje na škodo vojnega invalida, saj veljajo za sprejem invalidov na delo celo posebni predpisi. Kakor kaže, se torej vodstvo čistilnice ne zmeni za razne predpise in sindikalne pravice delavcev ter uporablja metode, ki jih naši ljudje poznajo iz fašistične dobe. Ponovno poudarjamo, da je spričo vsega tega nujno potrebno posredovanje urada za delo in pristojnih oblasti, saj je tega že dovolj in se ne sme nadaljevati po tej poti. Verjetno bo v prihodnjih dneh prišlo do sestanka sindikalnih predstavnikov z vodstvom podjetja; tajništvo Delavske zbornice CGIL pa je včeraj zaprosilo za sprejem in razgovor pri vladnem generalnem komisarju, kateremu je pred dnevi poslalo spomenico glede razmer in krivic, ki se dogajajo v omenjenem podjetju. Tudi miljski občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal o tej zadevi, obsodil ravnanje vodstva čistilnice in odobril resolucijo, v kateri zahteva, da se preneha s takim ravnanjem in spoštujejo sindikalne svoboščine delavcev. Obenem pa zahteva, naj pristojne oblasti takoj posredujejo, da se bodo razmere v čistilnici Aquila u-redile. Tajništvo pokrajinskega sindikata petrolejskih delavcev pri OGIL pa je poslalo pismo sorodnemu sindikatu CIKL, v katerem poudarja resnost položaja in zaradi tega predlaga, naj bi se sestali obe tajništvi, da bi se dogovorili o skupni in energični sindikalni akciji v znak protesta proti krivičnemu ravnanju vodstva čistilnice. Sindikalni predstavniki CGIL so mnenja, da bi bila potrebna 48-urna splošna stav- Spor je zajel tudi razne stranke. Tako je te dni dalo svojo izjavo tajništvo PSDI, ki obsoja ravnanje vodstva A GBGAT. Včeraj pa je objavilo svojo izjavo pokrajinsko tajništvo KPI, ki obsoja namene vodstva ACEGAT, ker kršijo dosedanje dogovore in nasprotujejo normalni sindikalni praksi. Pokrajinsko tajništvo KPI poudarja, da so v upravnem odboru ACEGAT zastopniki KD, PNM, PSDI in PRI, od katerih je le P§DI zavzela pravilno stališče, ki ga je treba pohvaliti. V maju nabor letnika 1938 Poveljstvo vojaške posadke v Trstu je včeraj objavilo nekatere podrobnosti v zvezi z nsbori in odsluženjem vojaškega roka. Tako bodo že v maju šli na nabor fantje, ki so se rodili 1938. leta. Oproščeni pa so nabora fantje letnikov od 1926 do 1936, ki so že vpisani v seznam vojnih obveznikov. Mladeniči letnikov 1932 - 1937, ki stalno prebivajo na tržaškem ozemlju, ki pa so vpisani v naborne sezname drugih občin in katerih še niso zdravniško pregledali, bodo morali opraviti pregled v Trstu. Do 1960. leta bodo vpisali brez nabora mladeniče, stalno prebivajoče in rojene na tržaškem ozemlju, letnikov 1926 - 1931. Povratek brodolomcev tovorne ladje «Nadia» Včeraj so se na ladji «Espe-ria« vrnili v Trst mornarji ponesrečene ladje «Nadia», ki je nasedla na čeri pred pristaniščem v Aleksandriji. Kljub naporom posadke niso mogli ladjo rešiti in se je preobrnila. Pri nesreči ni bilo smrtnih žrtev in je bil laže ranjen samo en mornar. V Tržiču dograjena ladja cMaria Costa» janskih ladjedelnicah, In spadata med največje tovrstne ladje na svetu. Poslovilni obiski gen. konzula FLRJ Jugoslovanski generalni konzul M. Vošnjak zapusti v začetku aprila Trst in bo sprejel novo dolžnost. Včeraj je generalni konzul pričel s poslovilnimi obiski in ga je sprejel vladni generalni komisar dr. Palamara. Danes bo generalni konzul obiskal prefek-turnega komisarja na tržaški občini Mattuccija. Posredovanje FIOM za ladjedelnico Sv. Roka Pokrajinsko tajništvo Zveze kovinarjev FIOM sporoča, da je te dni ponovno posredovalo na pristojnem mestu za rešitev resnega vprašanja ladjedelnice Sv. Roka v Miljah in ladjedelnice Sv. Justa. Podrobno dokumentacijo je o-menjeno tajništvo poslalo o-srednjemu tajništvu v Rimu, da bi akcija za rešitev teh vprašanj dobila širši okvir. Sindikalni predstavniki pa bodo v prihodnjih dneh razvili široko akcijo v ta namen ter opozorili javnost na razmere v omenjenih podjetjih. Med delavci v obratih CR DA vlada nezadovoljstvo, ker ravnateljstvo ladjedelnic, oziroma nekateri predstavniki, namenoma nepravilno tolmačijo določbe sporazuma, ki je bil podpisan v Rimu po devetmesečni stavki. Največ zapletljajev je glede izplačevanja doklade za zdravju škodljiva dela. Predstavniki obratov iščejo razne pretveze, da bi opeharili delavce in jih naščuvali proti sindikalnim predstavnikom, posebno zdaj, ko smo na pragu volitev. Pismo pekovskih delavcev Brezposelnost delavcev izvira iz kršitve predpi Oblasti in urad za delo naj poskrbijo, da se bodo zakoni spoštovali Skupina pekovskih delavcev . Ker se ne spoštujejo zakoni, je poslala v objavo tisku na-[Dejstva dokazujejo, da bi nas I . .J : _ ; n M A. m /M*nli TOnoeliti An Vi i rt za I . t - slednje pismo: Razlika med brezposelnimi pekovskimi delavci in drugimi brezposelnimi delavci, katerih položaj je za vse žalosten, je v tem. da so v našem sektorju realne možnosti zaposlitve Ce upoštevamo namreč, da je v Trstu približno 400 pekovskih delavcev, da je vsak pekovski delavec po pogodbi obvezan zamesiti dnevno največ 100 kg moke, da v našem mestu vsak dan spečejo kruh iz približno 500 stotov moke, tedaj je jasno, da ne bi samo smelo biti brezposelnih pekov, skih delavcev, ampak bi omenjeno število bilo celo nezadostno (na pr. za nadomestitev med tedenskim odmorom) Zakaj se to dogaja? iiiiiMiiiniiitiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiniiiiiliiiiiHimuitiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiliiliiliuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiHiiHtiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiMii Volilne priprave strank Ne vedno skupnih nerešeno vprašanje kandidatnih list Prizadevanje demokristjanov, da 9i zagotovijo čim več glasov beguncev - Indipendentisti se še niso sporazumeli Prolesl KPI in PSDI proli ravnanju Anja la Po neuspelem sestanku med sindikalnimi predstavniki in vodstvom občinskega podjetja ACEGAT, ki trmasto vztraja pri svojem namenu, da bi odpovedalo sedanjo delovno pogodbo in razdelilo delavce na dve kategoriji, pripravljajo sindikalni predstavniki izčrpno poročilo s konkretnimi podatki v odgovor trditvam vodstva podjetja. Včeraj ob 8. uri dopoldne je odplula iz ladjedenice CR DA v Tržiču turbinska tovorna ladja «Maria Costa« proti Benetkam ,kjer jo bodo postavili v suhi dok in dokončali zadnja dela na trupu. Predvidevajo, da bodo ta dela trajala teden dni, nakar bo ladja opravila v Tržaškem zalivu tradicionalno poizkusno vožnjo in jo bodo izročili lastnikom. »Maria Costa« ima 19.200 bruto registrskih ton in so jo splavili 29. septembra 1957. Je popolnoma enaka kot ladja #Pia Costa«, katero so dokončali in izročili lastnikom v začetku marca. Obe ladji grade za pomorsko družbo «Giacomo Costa Lloyd Tigul-lio Marine Lloyd», ki je last najmočnejše genovske družine pomorščakov Costa. Obe ladji sta do sedaj največji ladji za prevoz suhega tovora, ki so jih izgradili v itali- Na dnevnem redu volilnih priprav sta zlasti vprašanji skupnega nastopa med tukajšnjimi socialisti in socialdemokrati ter med dvema skupinama indipendentistov. Osrednje vodstvo PSDI v Rimu bi moralo že včeraj zavzeti dokončno stališče glede skupne liste v Trstu. Toda razpravo o tem vprašanju so prenesli na danes. Tržaški radio pa je javil, da bo socialdemokratsko vodstvo v Rimu baje sklepalo o skupnem nastopu s sociali; sti šele v ponedeljek. Hkrati pa je radio tudi javil, da v tržaških socialdemokratskih krogih menijo, da bodo morda to vprašanje rešili z referendumom med svojimi člani. Ni pa izključeno, da hoče osrednje vodstvo PSDI vedeti najprej, kako bo odgovorilo vodstvo PSI glede skupnih list v Italiji za izvolitev senatorjev, kot so to nedavno predlagali Nennijevi stranki. Morda je prav to vzrok, da v Rimu zavlačujejo z dokončnim odgovorom za skupno listo za izvolitev poslancev v Trstu, Znano je, da je bilo socialdemokratsko vodstvo in zlasti Saragat do sedaj nasprotno skupni listi v Trstu. Ce pa bi se PSI odločila, da sprejme njihov predlog za dogovorjene kandidature za izvolitev senatorjev v raznih volilnih okrožjih v Italiji, potem bi bilo vodstvu PSDI težko zavrniti skupno listo v Trstu, ki jo je vodstvo PSI že odobrilo. Krščanska demokracija je že zbrala okrog 1000 podpisnikov za svojo kandidatno listo. Obenem pa se demokristjani pii-zadevajo, da si zagotovijo na prihodnjih parlamentarnih volitvah čimveč glasov istrskih beguncev. Nedavna javna diskusija med ravnateljem lista »Corriere di Trieste« Lauren-tijem in tukajšnjim tajnikom KiD Belcijem gotovo ni bila najboljša propaganda med istrskimi begunci za demokristjane. Laurentijevi dokazi o de- ............................................................ Odhod dr. Bernardija v Prago V Občutno znižanje prometa s CSR zaradi zgrešene gospodarske politike Še leta 1938 je znašal češkoslovaški promet skozi tržaško prišla-20 odst. vsega prometa, luni pa samo 6,3 odstotka nisce bilo v Prago je odpotoval di-1 škega pristanišča, kar je rektor tržaških Javnih skla- delno tudi posledica preusme-dišč dr. Rodolfo Bernardi, ki I ritve češkoslovaške zunanje tr- bo tam sodeloval pri sklepanju trgovinske pogodbe med Italijo in CSR. {j to pogodbo skušata obe državi rešiti vsa pereča gospodarska vprašanja, saj je bilo naravnost absurdno da CSR dolgo vrsto povojnih let ni imela urejenih gospodarskih odnosov edino s Španijo in — Italijo! Formalni razlog za tako stanje je bil v tem, da je CSR nacionalizirata med drugimi velikimi podjetji tudi nekatera podjetja, kjer je bil udeležen italijanski velekapital in da za to nacionalizirano premoženje ni hotela plačati odškodnine. Pravi razlog pa je tičal bolj v političnih vprašanjih, kjer je bila italijanska vlada kot običajno »bolj papeška^ kot papež sam«, ali bolje rečeno »atlantska«. Tako se je vrsto let dogajalo, da je bilo s CSR možno sklepati kupčije edino na kaj svojevrsten način kompenzacijskih poslov, to se pravi, da je neki trgovec prodal v CSR določeno blago in je moral istočasno za isto vrednost v CSR kupiti drugo blago. Razumljivo je, da pri takem trgovanju ni nič ostalo za kritje drugih prav tako važnih izdatkov in med kate rimi so za tržaško pristanišče zlasti važni izdatki za železniški prevoz, pristaniške usluge in pomorske brodnine. Te izdatke je morala CBR kriti ali z dolarji ali z zlatom. Tako smo po vojni prišli do naravnost absurdnega položa ja da je promet s CSR stalno padal m skoro izginil iz trža- govine na vzhod, zlasti v zadnjih letih pa neposredna posledica zgoraj opisanih gospodarskih odnosov med Italijo in CSR. Številke so zelo zgovorne. Po računih uglednih ekonomistov je promet CSR (odnosno pokrajin, ki so po vojni bile vključene v to državo) pred prvo svetovno vojno dosegel 1913. leta 590 tisoč ton (upoštevati je treba, da je takrat celotni železniški promet znašal 2,7 milijona ton) in torej 21,8 odstotka celotnega pristaniškega prometa; 1938. leta je padel na 400 tisoč ton, alt 20 odst.; 1953. leta pa je znašal le še 130 tisoč ton ali 6,3 odst. Nato je promet s CSR vztrajno padal in je dosegel 1956. leta komaj 43 tisoč ton ali 1,3 odst. celotnega prometa tržaškega pristanišča. Lani se je položaj nekoliko popravil, za kar gre v znatni meri zasluga tržaškim pristaniškim strokovnjakom, ki so večkrat obiskali Prago, in seveda tudi prvemu trgovinskemu sporazumu, ki je vsaj delno upošteval tudi interese tržaškega pristanišča, ako .je 1957. leta promet zopet polagoma ra stel in dosegel 142 tisoč ton. Ta številka pa je seveda še vedno zelo nizka tako v primerjavi' s predvojnim razdobjem, še bolj pa, če upoštevamo sedanje zelo ugodne možnosti za povečanje tran žitnega prometa CSR skozi Trst. Znano je namreč, da CSR preusmerja svojo zunanjo trgovino zlasti v zadnjih letih vedno bolj proti deželam Bližnjega in Daljnega vzhoda, ki so se osamosvojile in ki skušajo sedaj ustvariti tudi lastno moderno industrijo. Iz teh dežel pa uvaža CSR večje količine surovin. Trst je bil v preteklih letih slabo udeležen pri tem pomembnem prometu in upamo, da bo nova trgovinska pogodba rešila predvsem plačevanje češkoslovaških pristaniških stroškov v blagu in odstranila tudi dru- lovanju demokristjanske organizacije AOLI, ki upravlja menze, trgovine in točilnice v begunskih taboriščih so marsikomu zbudili dvom o demo-kristjanski dobrodelnosti med begunci. Zato hočejo sedaj ta vtis popraviti z raznimi akcijami ih ukrepi, ki naj bi dokazali beguncem, kako KD skrbi za njihove potrebe. Včeraj je bil v Trstu generalni tajnik ustanove za podporo julijskim in dalmatinskim beguncem dr. Clemente. Sestal se je z dr. Palamaro in s podprefektoro Pasinom, s katerimi je proučil izvedbo zakona za zaposlitev beguncev ter izvedbo gradbenega programa za pet milijard lir, ki jih je parlament nedavno odobril, da se ukinejo taborišča. Nato se je vladni funkcionar sestal tudi s prof. Ro-manijem, predstavnikom Istranov v tukajšnji Krščanski demokraciji. Prof. Romani je bil tudi član demokristjanske komisije za sestavo kandidatne liste. Obenem pa se ukvarja s podporami istrskim beguncem. Iz vsega tega je razvidno, da hoče sedaj KD dokazati beguncem, da se zanima za njihove težave in da jim lahko samo ona reši življenja v taboriščih ter jim preskrbi zaposlitev. Zakoni, ki jih je sprejel parlament in ustrezna državna denarna nakazila, naj bi tako služila volilni propagandi KD med istrskimi begunci. Sicer pa so še druge stranke, ki se borijo za ezulske glasove. Tudi liberalci, kot smo Že pisali, so sestavili svoj program za rešitev vprašanja istrskih beguncev. To je povsem razumljivo, saj je v Trstu okrog 80.000 Istranov, kar pomeni najmanj nad 50.000 volivcev. To je ogromna volilna množica, ki lahko odločilno vpliva pri izvolitvi poslancev ali pa vsaj pri uveljavitvi določene kandidatne liste. Indipendentisti pa so še vedno v sporu. Sicer pa so se včeraj slišali glasovi, da se bodo morda na kak način sporazumeli za skupen nastop. Toda to so samo glasovi. Danes se bodo baje predstavniki Tržaške unije in Fronte za neodvisnost ponovno sestali, da obravnavajo vprašanje e-notne kandidatne liste. Jasno je, da indipendentisti ne morejo računati na noben pozitiven uspeh, če se bodo udeležili parlamentarnih volitev z dvema listama. Poleg tega pa je treba računati, da morajo dobiti kandidati najmanj 500 podpisnikov. Za eno skupno listo jim morda ne bi bilo težko najti zadostno število podpisov. Za dve listi pa je teže. Obenem pa je treba poudariti. da krajevne neodvisne liste morajo doseči količnik, v našem primeru najmanj 33 tisoč glasov, če hočejo izvoliti svojega predstavnika v poslansko zbornico. V nasprotnem primeru bodo vsi njihovi glasovi zgubljeni, medtem ko gredo glasovi list, ki nastopajo v več okrožjih in dosežejo predpisano število glasov, v skupen »kotel«, če niso dose- našla 1-i-letni Roberto Giovan-nini in 16-letni Bruno Crava-tari, oba iz Ul. Romagna št. 87. Fanta, ki sta dijaka, sta mislila ,da izstrelek ni več nevaren. Giovannini si ga je naj-prei ogledal in ga nato z vso silo zalučal v bližnjo skalo, s čemer pa je povzročil eksplozijo. Drobci, ki so se razpršili na vse strani, so se zapičili dijakoma v noge, zaradi česar so ju morali prvega z rešilnim, drugega pa z zasebnim avtom odpeljati v spremstvu njunih očetov v bolnvšni co. Oba so sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer jima bodo morali zdravniki najprej potegniti iz nog številne jeklene drobce. Sicer ne bo nič hudega, ker bo Giovannini ozdravel verjetno že v 10 dneh, medtem ko bo moral njegov prijatelj ostati v bolnišnici nekaj dni več. morali zaposliti, če bi delodajalci spoštovali zakonske predpise. Podrobne in utemeljene prijave ter analize pokrajinskega sindikata pekovskih delavcev pri Delavski zbornici CGIL so potrdile naše trditve. Na podlagi teh podatkov lahko vsakdo ugotovi, da veliko število lastnikov pekarn sili delavce, da delajo nepretrgoma (prikrajšajo jih za tedenski odmorj; da začnejo delo dve, ali tri pa tudi več ur pred začetkom delovnega urnika in z manjšim številom delavcev. kot jih pekarna potrebuje; da zelo pogostoma prisilijo mlade vajence, da opravljajo dela kvalificiranih delavcev. Na ta način delodajalci več zaslužijo, izkoriščajo delavce in vajence in se ne zmenijo za izkušnjo in sposobnost, ki je pri takem delu nujne potrebna. Spričo t"' dejstev sr.io prisiljeni ja o obsoditi take razmere in početje delodajalcev ter kršitev zakonskih predpisov, da bi preprečili nadaljnjo zlorabo in opozorili oblasti, naj temu napravijo konec. Pri tem se sklicujemo na člen 4. ustave in zahtevamo, naj se'spoštujejo naslednji zakoni; z-'ton štev. 105 od 21. marca 1908, ki ukinja nočno delo pekovi zakon štev. 246S od 11. decembra 1952. ki spreminja zakon štev. 37 od 22. februarja 1934 glede nedeljskega in tedenskega odmora; zakon štev, 25 od 19. januarja 1955 glede vajencev ter zakon •štev. 1241 od 30. oktobra 1956 glede sprejemanja na delo S tem pozivamo urad za delo in vladne oblasti, naj s potrebno energijo odpravijo zlorabe in kršitve zakonskih predpisov, kar spravlja nas specializirane in kvalificirane pekovske delavce v brezposelnost. Prepričani smo, da zahtevamo samo naše pravice in večji čut odgovornosti tistih, na katere pade krivda za naše žalostne in neznosne razmere. _„«----------- Gostovanje v Prosvetnem domu J op. 30; 21.00 Simfonični konce d. «LJUBLJANSKI v nedeljo na Opčinah Zbor, ki šteje 65 pevcev in pevk, se bo ljubiteljem slovenske pesmi predstavil s skrbno izbranim programom Skuterist podrl žensko Padec delavca Giordanu Banu od Banov se je pripetila kaj čudna nezgoda na delu. Mladenič je bil zaposlen v tovarni «Orion» v žaveljskem industrijskem pristanišču in nepričakovano je moral steči na stranišče. Iznenada pa se je znašel niti sam ne ve kako, na tleh z izpahnjeno in tudi zlomljeno levo ramo. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so ga sprejeli s progno- Tea Lauri, 30 let stara uradnica iz Ul. Koštalunga, včeraj ni prišla na delo. Sredi poti, in sicer med prekoračenjem Istrske ulice, jo je 32-letni Miehele D’Orta i- Ul. Vigneti, ki je bil namenjen s svojim skuterjem proti mestnemu središču, podrl na tla. Ranjeno uradnico so nemudoma odpeljali s prvim zasebnim avtom, ki je privozil nvi-mo, v bolnišnico, kjer ji je dežurni zdravnik najprej izpral razne . rane in odrgnine po glavi, obrazu in rokah in jo r.ato poslal, predvsem, ker ji je ugotovil tudi zlom gležnja leve noge, na ortopedski oddelek. zo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku »■»•■■•■■■miiiimiihiiiiiiihuiiiiihii Iiiiniuiuiiiinru mi m iitiiinimiiiiiiliimmmunii ................ V nedeljo 30. t. m. ob 17. uri bo na Opčinah velik kulturni dogodek- V prosvetni dvorani bo nastopil eden najboljših pevskih zborov iz Ljubljane — «Ljubljanski zvon». Želimo, da bi naši ljudje bratske pevce iz matične domovine čim lepše sprejeli in se koncertu udeležili v največjem številu. S tem bomo dokazali naše veliko spoštovanje do zbora, ki je od njegove ustanovitve letu 1905 pa do dutns odigral veliko vlogo na področju narodnoobrambnega dela v zgodovini slovenske zborovske glasbe. Naj navedemo kratko zgodovino tega zbora. Prvo obdobje obsega čas od ustanovitve leta 1905 do razpada Avstrije. Zbor goji veliko družabnost s prirejanjem koncertov, veselic in izletov. Glavni namen zbora je utrjevanje in širjenje slovenske besede in pesmi ter narodne zavednosti. Drugo obdobje zavzema leta med prvo in drugo svetovno vojno. ((Ljubljanski zvon# postane vodilni činitelj zborovskega udejstvovanja v Sloveniji. Pod vodstvom skladatelja Zorka Prelovca doseže zbor veliko umetniško kvaliteto ter ponese našo lepo slovensko pesem tudi v inozemstvo. Poleg tega izdaja zbor zelo pomembno glasbeno revijo »Zbori«, v kateri so ponatisnjena in razmnožena skoraj vsa zborovska dela slovenskih zborovskih skladateljev. To revijo pošilja ((Ljubljanski zvonu tudi zborom v Italiji, Avstriji in Ameriki, z notnim materialom pa oskrbuje domala vse slovenske zbore. Po smrti skladatelja Zorka Prelovca prevzame zbor Dore Matul, ki vodi pevce vse do druge svetovne vojne. Med vojno zbor preneha z delovanjem, po vojni ga vodi nekaj časa skladatelj Slavko Mihelčič, nato pa ga prevzame v svoje roke dirigent Jože Hanz. Sedaj deluje zbor v okviru PD ((Svoboduu. Kvaliteta zbora raste iz leta v leto. Pri izvedbah pesmi se dobro pozna izkušena in sposobna roka opernega dirigenta Jožeta Hanza. Zbor šteje približno 65 pevcev in pevk, ki so večinoma preprosti delavci in delavke, uradniki in uradnice ter nameščenci. Vsi pevci se zavedajo, kako važno je kulturno udejstvovanje za slehernega človeka, ki ga plemeniti in mu nudi mnogo zdrave zabave in užitkov. Taka zavest in pa disciplina odpirata pot k uspehom. Smoter «Ljub ijanskega zvona» je, nastopiti v Arezzu na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov. Na koncert «Ljubljanskega zvona» vabimo vse ljubitelje slovenske pesmi. Program bo obsegal izbrane, zanimive in ejektne pesmi, s katerimi je zbor že večkrat nastopil v raznih krajih Slovenije. S toplim sprejemom in številno udeležbo na koncertu podčrtajmo, kako ,visoko cenimo delo «Ljubljanskega zvona« za procvit slovenskega zborovskega petja. Podčrtajmo tudi, da se zavedamo pomembnosti kulturnih stikov z matično domovino. Na koncert naj ne pridejo torej samo Openci, temveč tudi Na-brežinci, Sempolajci. Križani, Repenči, Prosečani in Konto-vele i, Trebenci, Pudričarji, Ba-zovci, Borštani, Loiljerci, Do-linčani, Tržačani in vsi ljubitelji slovenske pesmi iz ostalih krajev našega področja, ki bodo prav gotovo deležni velikega užitka ob dovršenem predvajanju slovenske pesmi. Leto dni zapora možu zaradi upiranja Karabinjerju Znani slaboumne! Enrico Zorro iz Ul. Franca, ki s svojim vedenjem po cestah in trgih zabava in obenem vzbuja sočutje pri ljudeh, je bil v središču dveh procesov pred tržaško preturo. V prvem je bil vzroki obtožbe odpor pro- ge zapreke, tako da se bo,—-.- - , lahko razvil promet CSR skozi | gle količnika. Iz tega »kotla« tržaško pristanišče. Pregled žarometov Sedaj so pregledali že nekaj tisoč avtomobilov in tudi včeraj se je prijavilo 437 avtomobilistov, da jim v okviru kampanje za ureditev žarometov strokovnjaki pregledajo žaromete njihovih vozil. Včeraj so ugotovili, da je imela skoro polovica avtomobilov žaromete v redu. Na preglede je prišlo tudi večje število avtomobilistov iz Gorice in Vidmu. pa lahko še vedno dobijo ka kega poslanca. Ce gredo indipendentisti na volitve z dve; ma listama, potem bodo vsi glasovi, ki jih listi dobita, zgubljeni, ker ni mogoče, da bo ena ali druga lista dobila tako visoko število glasov, da doseže predpisan količnik. Podlegla je zastrupitvi Predvčerajšnjim zvečer je na III zdravniškem oddelku podlegla 84-letna Marija Pison vd. Marc iz Ul. Pontieello, ki se je 18. t. m. po nesreči zastrupila z gorilnim plinom tako hudo, da ji ni pomagala niti skrbna zdravniška nega. #»------- O Na zasedanju trgovcev z lesom so ponovno izvolili za predsednika znanega trgovca dr. Gunalachiju, Ranjena dijaka zaradi eksplozije izstrelka Kolikokrat je bilo rečeno, da je treba vsako najdbo izstrel kov nemudoma prijaviti poli cijskim arganom. S tem so se čestokrat preprečile nezgode, a so še vedno otroci, ki se ne zavedajo kakšni nevarnosti gredo nasproti z igranjem iztrelki in ostanki pretekle vojne. Včeraj dopoldne je mlado dekletce, Giulia Gobussi iz Ul, Romagna, našlo na travniku za hišo, v kateri stanuje, precej velik podolgovat tzstre. lek. Namesto, da bi o najdbi obvestila sorodnike, ki bi gotovo poklicali na kraj policijo, je dekletce pustilo nevarno igračko na travniku, kjer I sta ga v popoldanskih urah Iz sodnih dvoran koper 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pr«** 7.15 Glasba za dobro J"',‘j0’®'w 12.00 Prenos KL; 12.00 G1^veo! željah; 13.40 Kmetijski . n«8''* »Spomladanska oskrba žit«, • Popoldanske melodije; is. f p »barska oddaja: <^a criMtiLzrs nmr(>hP)). 14.r'*' in ansambli prea “““"Lj, g pianistka Ivana Lir^JJ* 14.40 na - _ .... pred mikrofon«"; stinsko omrežje«; -- .vCi ne skladbe; 15.25. Dom^čiJ^. Kopra; 15.40 - 17.00 od 17.00 Ritmi in popevke; li-*> G melodije do melodije; i»- ,. Puccini; »La Boheme«, H-19 30-22 15 Prenos RL. 5LOVENIJ* ^ 5.00 Pisan glasbeni spor®0' T, Orkestralna ma-tineja: 9.ou .||a)i ski roman - Rj>RW «325.000 frankov«; 9.20 a la carte; 10.10 Dopoldanski^ ,ert solistične glasbe- U-0®. im plesi raznih narodov; ^ dom in žene; 11.40 ka Skoberneta; 12.00 Em; jrraW SNG v TRSTU Danes 28. t. m. ob 20. uri v Ilirski Bistrici; jutri, 29. t. m. ob 20. uri v Postojni; v nedeljo. 30. t. m. ob 14. uri v Valdoltri ;r. ob 20. uri v Škofijah NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci GLASBENA MATICA V sredo, 2. aprila 1958 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« javna produkcija gojencev Glasbene šole Nastopijo solisti, otroški godalni orkester in pevski zbor. Kot gostje sodelujejo sopranistka Gojka Berginc, mezzosopranistka Marija Bitenc in baritonist Danilo Milič. Chabrier: Pastoralna sulta;/i230 Liszt: Benetke in N™P*1JiloVen-Kmetijski nasveti; 12-40 Jfi_ i; H-1".,”” «nia ske narodne pesmi; l-J-1.-’ »p je do arije: 14.05 RadijsMJ^,. svetel' Z« - ski: Tabu- 16.00 Koncert .<* ^ J j....1i;.n t, SV^’ ™ ^J^*L'stefan ne književnosti & rih: 17.10’ Spored zabavni^18*' iod-ij; 18.30 Umetne in -pesmi; 18.50 Družinski 20.00 Zabavni orkester ^ Ljubljana; 20.15 TedensP p^tu -nje-političn-i pregled; iaja v morja, oblakov in mese spomin; 22.15 Zveneča s yjj (orkester VVerner' MuelierJ-Plesna glasba. televizija lg3o 17.00 S-pored za otro«1xJ&t\ Poročila: 18.45 Oddaja za ze j)|; 19.30 Pisma TV; 20.30 PofOT-.. jPrevo1' 20.50 »Carosello«; 21.10 * J komedija n-iško podjet.je», dejainjih. G OLED V nedeljo, 30. t. m. ob 17. uri bo v prosvetni dvorami na Opčinah VOKALNI KONCERT pevskega zbora «LJUBLJANSKI ZVON« iz Ljubljane K številni udeležbi vabita prosvetni društVL «Anarej Cok« in »Opčine«. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. VERDI .. Pomladanska simfonična p«. Danes ob 21. uri bo otvorite« , mladariske simfonične ?e L|.uen-kon-certom Bach-Chora w BjCj)-t-hena pod vodstvom Ka-n* terja. cehu*11 Spored vsebuje: Hem-ričfi Deutsehes Magn-lficat; - g, Sca-rlatti — Exu;ltate Pe®.’-n ei" Bach — Singet dem Herm ntues Lied ter Der č>e unserer Schvvachheit jfrak Kodaly — Jesus und diie istii- mer; Max Reger — ”ier the Gesaenge aus op. ' “-'^jaliS*1 Nadaljuje se pri ® - pro- blagajni prodaja preostal stih vstopnic. tiiH1 Exceisior. 15.30; Akc Kway», VVlUiam HoW* > Gu-iimes, Jack Havvkin«- g«. Fenice. 16.00: «Zgodba g. scellcve«, Joan Cravvr Brazzi. ... v V!l' rdf Naziuuale. 16.00: »Mesto -a. iskavi«, J. Mills, C. J d- Supercioema. 15.30: «Tom ry v 2. fantaziji«. Cinemasc. Techn, o Filodrammatlco. 15.00: fiUS- «Con mi no se scherza g-t- «Teta iz Amerike nJ nju«, Tina Pica. _■». Vv nju«, ima rica. A * Graitaclelo. 16.00; ‘T" jjald0 ljenja«, R. Hudson, t) ,9,00’ R. Stark. .ena Arcobaleno. 13.30, 16-7R. 22.00: «Slovo odorožj**’, son, J. Jones, A. Sor0' . nice prepovedane Ritj^ F Astra Rojan. 16.00: *W%t*t1-Fort Riverju«, G. ,, J* Capiiol. 16.00: «Lazzar- G Pana-ro, R. Como, J* plca_ rotti, D. Modu g no, Tj n« jju»T Custallo. 15.45: «Ka-dar Jp Nr» zen roman«, A. Bij*"« 1 man gttt^ Alabarda. 16.00: »Noč™ K J. Stevvart. A. MurphJ- tr,J* Aldebaran. 16.00: «SteJ j. moli«, Van Heflin i*1 „ word. ,ue irijC Ariston. 16.00: G- * vedno prav«, D. Dan 3’ ^ »ers- « oKO»j Povod dogodku je dal znani slahoumnež Zorro, ki mu je sodnik prisodil 80 dni zapora zaradi drugega prestopka ti javnemu funkcionarju, za- radi katere je moral 44-letn; Libero Alzetta iz Ul. Doda pred sodnika, v drugem pa je bil Zorro obtoženec. Zorro je zvečer 14. marca letos stoipil v bar S. Domingo na Goldonijevem trgu in si naročil kozarec belega. Natakar, ki ga je dobro poznal i-n ki je opazil, da je vinjen, mu pijače ni hotel dati, s čimer je razburil ne samo Zoi-ra temveč tudi Alzetto, ki se je vmešal v prepir in vztrajal. da bi Zrvrrovi zahtevi u-godil. . Prepir ni ugajal karabinjerskemu naredniku vodniku A-lessandru Pasqu., ki se je vmešal in Alzetto pozval, naj se oddalji. Ukaz je Alzetto u-žalil, zaradi česar je začel odgovarjati javnemu funkcionar ju sprašujoč ga, kdo je, kai želi in čemu se vmešava. Hotel je pokazati, da se ne boji ljudi v uniformi, a zadeva, še posebno, ker je karabinjerskega podčastnika začel odrivati, ga je proti vsem pričakovanjem kaj drago stala. Prijavili so ga namreč so dišču. kjer ga je sodnik po kratki razpravi obsodil na 1 leto in 15 dni zapora. Naslednji proces pa je bil posvečen Zorru, obtožili da ie avgusta 19.>5. lc. ta žalili dva agenta javne varnosti. Mož si je tistega dne proti večeru po svoji stari navadi snel pas s hlač in 'o pred prefčkturno palačo, kjer sta bila na častni straži agenta Armando Fasolo in F.mo Rocco. Agenta sta se mu seveda tu koj približala in zahtevala, da se legitimira. Toda Zorro se zanju ni menil in ie brez vsakršnega odgovora nadaljeval svojo pot, pri čemer je ves čas mahal z rokami 'tl govoril nerazumljive stavke Agenta sta mu sledila v pričakovanju policijskega avta, s katerim sta ga hotela odpc ljati na kvesturo. Med čakanjem je Zorro baje zakričal, da je Avstrijec in da so Italijani svinje in hinavci. Te njegove besede so dosegle višek in mož je moral, kot se je že večkrat pripetilo, pred sodnika. Tu pa je tajil, da bi splon spregovoril za Italijane žaljive besede, še posebno, ker je sam zaveden Italijan. Ob neki priliki, je dodal ob toženi, so ga celo obsodili, ker je v vinjenem stanju kričal »Živela Italija«. Sodnik je z njim milo ravnal in ker mu je priznal olajševalno okolnost delne slaboumnosti, ga je obsodil le na 2 meseca in 20 dni zapora. • * • 41-letni Ferdinando Canta-lino iz Gorice, Ul. sv. Antona, se je 1. 1955 nepričakovano znašel v škripcih: policijski organi so ga namreč spravili v zapor, ker je bil obtožen. da si je pridržal za pol milijona lir blaga, katerega mu je Luigi Fasano poveril za prodajo; dalje, da je ponaredil menice, in končno še treh prevar. Med procesom, ki je bil julija lani v Gorici, so sodniki prekinili postopek za eno samo prevaro ker je ogoljufana oseba preklicala tožbo, a so ga obsodili za ostale obtožbe na skupno 1 leto, 6 mesecev in 15 dni zapora ter na 10.500 lir globe. Seveda ga razsodba ni zadovoljila in ker je mislil doseči vsaj zmanjšanje kazni, je Cantalino vložil priviz na tržaško prizivno sodišče, Dosegel pa ni ničesar, ker so bili tukajšnji sodniki mnenja, da kazen, izrečena na goriškem sodišču, odgovarja zakonskim predpisom. Nesreči na delu ljali na isti oddelek 38-letnega Martina Bonazzo od Oreha, kateremu so tudi ugotovili poleg rane na desni roki tudi verjetne kostne poškodbe. Bo. nazza je bil zaposlen na dnu izkopanega jarka nedaleč od kabine STLVEG pri Orehu in sredi dela mu je priletel na roko precej velik kamen, ki se je zavalil preko roba. Pri prenašanju težkega stroja na neko ladjo v gradnji v ladjedelnici Sv. Marka se je 28-letm Giacomo Lorenzi iz Ul. Montecchi ranil na desni roki in si tudi zmečkal njen sredinec. Po nezgodi se je z ladjedeiniškim rešilnim avtom odpravil v bolnišnico kjer bo ostal dva tedna na II kirurškem oddelku, lit minut kasneje so piipe- Društvo slovenskih srednješolcev priredi jutri, 29. t. m. ob 20 30 v Ul. Roma 15 predavanje Marija Magajne, Ki nam bo prvič govoril o svojem POTOVANJU PO NORVEŠKI. Predavanje spremljajo .okiop-tič.ne slike. Vabljeni! C RADIO PETEK, 28. marca 1958 TRSI POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, dirobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: »Ernest Oppenheimer, kralj diamantov«, 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski orkester Kocze Antal; 13.30 Glasba po že ljah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Sonata št. 3 v Es-duru op. 12; 18.20 Orkester Stain-ley Black; 18,40 Koncert basista Danila Merlaka, pri klavirju Da-na Hubad; 19.00 Tržaški mando-linislični orkester; 19.15 Znanost in tehnika; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori; 20 30 Iz opernega sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Glasba Johanna Straussa; 22.00 Dante Alighierl: Božanska komedija; 22.15 Komorni jazz-oktet; 22.30 Mendelssohn: Simfonija št. 4 A-duru; 23.00 Ansambel Max Kami nsky. T H S T l. 11.30 Operna glasba; 12.10 Razne popevke; 14 30 »Tretja stran« 17.45 Igra orkester Percy Faith 18.55 Ansambel Franco Russo lf-25 Albert Roussel: Serenada im tiiiiiiiiiiimiiiiiniiiMiimiiiiiiimiiiiHiMi im mn n mn m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiniii OD VČERAJ DO DANES BAZNA OBVUNTILA TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB kL. KOŠIR . TRST V nedeljo 30. t. m. ob 9. uri bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11. 5. občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša vse člane, naj se udeležijo tega jubilejnega občnega zbora. IJ)(JONKA PKOMVKTA Daues bo v Križu, ob 20.30, sestanek staršev šolobvezmlh otrok v dvorani Ljudskega doma. Sestanek Sklicujeta prosvetni društvi «A. Sirk« in »Vesna«, —«»------ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. marca so se rodili v Trstu 3 otroci, umrlo Je 12 oseb, poroke so bile 4. POROČILI SO SE: električar Sergio Dussini tn gospodinja An-na Husu, tehnični asistent Marto Salvo In gospodinja Loreta Ca-vallere, delavec Carlo Portolan in šivilja Angela Di Pare, pen-zionlst Anton mo Initerdonato In gospodinja Albina Ferfol.ja. UMRLI SO; 96-letmi FederiCO Renner, 45-letna Marija Ščuka por. Rosanit-se, 89-lelna Maria Mi. rhelozzl vd. Redivb, 75-letna Er. n el! a Del Pin vd, Kohl, 84-letna Marija Jurklč vd. Jurkič, 64-let na Sabina Rogelj vd. Chircich 24-letni Pietro Gregoretti, 58-let-ni Emrtco Pelis, 53-let.na Emitia Poropat por. Stancich, 79-letn Filippo Ankonioli, 66-letna Irma Scodeller por. Plemontesl, 83-let. na Marija Pison vd, Marc. NOČNA SLUZHA LEKAHN Blasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastlca 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr, Rossetti, Ul. Coni bi 19. Aurora. 15.30: «Oko^Mf Garibaldi.’ feJO: «Simf^> narodni vohun«, K. L. Maxwell. ^ Impero. 16.00: «Ekspl®J laska«, J. MansfieM- nSgi s itiD iviano* - , „n»‘ t« Ideale. 16.00: »Muslin1 I Moderno. 16.00: M'drrj»< sam, J. Derek, G. M- Rercn 16.00: ((Venera r ^rnrjr Berinda Lee, Italia. 16.00: «Veneraj--gtja», s'. tv* o cine 16.OT. Q jnV S Barry», M. Garol, .t[ Odeon. 16.00: V. C^eV°' *ke», L. DarnelL jjfli pf« Lea Padovanl. M vedano. _ . raiif*' Radio. 16.00: < sv°Je-„rt> ?! > nju izraza -žini Santin -L pis®0 in babice MW)Je Marc. .. „j958. Skedenj. Prosvetno dr^ojemu jii^t perle« '“^trlsedn^u. ob ’* letnemu Pre _ so"8 itad* Skrapu globok® ‘^ z8* ki izgubi, k* * Valute Miiari Rim Zlati funt . . 5.900,— 6.150 — Marengo 4.700,— 4.850 — Dolar .... 622,— 624 — Frank franc. 129.— 133.— Frank Švicar. 144.— 14«.— Sterling . . . 1.700.— l 750.— Dinar , , . j 80,— 83.— Šiling . , j 23.73 24.25 Zlato .... 706,— 708.— Zah, n. marka 147,— 149.— 26. t. m- na) zapustila naša d‘a*8 nona itam 2alostno „ i vmuiki skuf* rodniki. dnne*,ge Pogreb "gpden' oh 1«.4!- tr- $3.)95*' ledeni- TANIZAKI DŽUNIČ1RO lov na kresnice Je to zares nenavad-vL-' toda na Sačiko je w , 0 drugače vplivala ^ sladka utrujenost, ki ji a dala zaspati. To jutro je vsiaia zgodaj, ves soparni dan pa se je prezibala na vzmeteh avtomobila in va t2!2V’ zve<^er pa se je z o-Moki podila po polju. Ver- Je pretekla dve do tri ?yJe • • • Kljub temu je ve-vela, da se bo prijetno spominjala lova na kresnice... Ona je videla lov na kresnicei samo v lutkovnem gledališču. Mijuki in Kozama-a sta šepetala o ljubezni "*ra ko sta drsela vzdolž mke Udži. in zares, treba m- oble6i kimono z dolgi-rokavi — čudovita slika Poletja — teči čez polje, Vfttr’ •z rokavi, polnimi Jr1!8, in z lahkimi gibi tu zdaj tam zajemati ^snice izpod pahljače. Sačiko je ta slika zanesla, Tha lov na kresnice se je Janško mnogo razlikoval tega. če se greste igrat nki ie’ ie Polje, da se pre-om^ete, so ji rekli, in štir-kimoni — različni drug drugega - so bili pri-vzo^J6ni vsak 7 drugim tonfCem’ Pac primeren le-hjen komur je bil name v;?V vPrav tako, kot smo eu na siiicajlf — se na. Biu ena izmed sester. , 0 se je že malo stemnilo n0 >at<) ni bilo toliko važ-K° SO SO mogli ti ffkJrugemu se prepozna-k r«^aZ’. ko 50 Pa prispeli dia reki, J e bila že trda te- jja • ■ •, Temu so pravili re-Vsč ?eJansko pa ni bilo nič Ijih prekoP v riževih po-°d L, morda nekoliko širši ostalih prekopov, ob bre--5U Pa so 5° bili prepognjeni nad Iti pa bili svežnji trave, reko t i Prepognjeni nad leno’ 0 da se voda ma sto >ni m°gla videti. Kakih ražaj^0.7 dlje se je še od- majhen mostič. iti lT“if 80 svoje svetilke Pico 0 približali. Kres-ti s.be ljubijo svetlobe, ni-reke T(xia mti na robu Poooi - bil° kresnic. Morda v -\se niso prišle na dan Udj^Peta nekdo. Ne, pol-daj v t-je ~~ Pridi sem. Spo-v (tVTdvi, ob obali in tam kj^ m čarobnem mahu, >o Jr^aša zadnja svetloba, So (jjPojavile kresnice, ki ki nad vodo, v niz- kot čez PriP0?" te, v P^ti trave ... In niše dliT° reke- ter dalje in diz bile kresnice, cel ip sg^uie. ki so se zibale drgg Vlle od ene obale do kt ^i* se zopet vračale tern risale v temo k0 ‘®ise črte... nizko, nizih Dnrt Sa,mi vodni površini V , Zaščito trave, ku Sv?} Poslednjem trenut-1* Poi^i0^’ z mrakom, ki hi Pa ,-u12 v°de navzgor, Se j 2lba.joči se travi, ki ^apt d]. komajle odražala. j.J.®- daleč, kjer se je eliko e* ! se Je prebudilo tazPor«i ^rt. ki so bile Pa S.v dve dolgi pro-Po 1 strani roba vo- 8ači> al !*deti J® mogla vse k!! °6mit sedaJ 2 zaPrti-v . Zar»s ’ v sobi- To ie ečerni . spomina vreden t&rafli U enutek, trenutek, k: v^Pipa je 1UV d®-., t edon samega opeoo *na kresnice ni-,etočP a ,6ara izleta med ^dljiv Cešnje. Je bolj u- 5?° ta^ Saniav • hlOM« reCi? . *veta> „,._drobec katei rega je lov na Ali sme V tem je otroškega Vft^e -HSS ^ak vtki?00 naslikati, am-hiti „,kati v aiasho bttl aTPtl y giasbo, poteg-j kotoja jCj iz klavlrja aif,.ali tl pi^Prtimi’ k? 'e tako ležala očmi, so se kres-4hti‘^n ^ in uga^ale' 8f’ ’ Se,bridruzi? Nk Hstf ,('ko , svetl0’črdt SVOi° zibajočo \drob, °‘ ‘f-i V7'dojž reke, vse ? tihe Tngaie in ugašale, n tl> kakr! < nestete. Sačiko k^mniv zanasa nekak Kot ,.nv romantičen val, Jim tam tudi sa- bi ..romantičen val, se jlr. • a ,in krožila in kot bi v .se podili reka' ob kateri retJ® misiiia Za .^»nicami doiga Je bila preit,, .h°dlli' ti, Casa Uo 6asa ,r«caii most in se hivat bi'ne ?,?*'tfm pazi' 'dj , “-aciir.6 p‘cd kačami fcjSPL 0cmi- ki i? kresu;.:«. so Šest- 5 fSkak’ . Buganov sir >ih ,se Pozna! oko- ?rv Zagania, Nsemi osla- *■» pa *-. temo. Nje-kirJ® vzn^i iti je vodil. v«c bke, So' ;jt'Uo k«K.al. kb.bazil, da Nihče m 'Ur c* kajti l,,ne Preplašil \' ,Zargs . i° j>h jc to-fLb‘ seSn^'ko m iares. il se 8a. bi Se kacaii drug le , v temi . migu zgrešit) kfeg 8ak ie, ]28ubiti, ko pa 0 ip Tanii- Nek^ sv°jimi \^Ukiko ^,sta Sači-^iuii sami ob hepj 7°to te *lJa pin>P,entP0!'f;kl Rla8-aMa ’ kl spomi- obali, z druge strani pa so se slišali glasovi, včasih razločno, včasih nejasno, kot jih je veter odnašal: cMati! Kje je mati?> «Tu sem, tu.» «In Juliko?» «Je tudi tu,» «Ujel sem jih že štiriindvajset.* «Pazi, da ne zabredeš v reko.» Suganov je izpulil pest trave ob stezi in jo povezal, da se je zdela kot metla Je tod nekaj krajev, ki so znani zaradi svojih kresnic. Kot na primer Morjama v Omiju, ali pa kot okolica Gifuja. Toda kresnice so tam zaščitene. Varujejo jih za znamenite ljudi. Tu se nikogar ne tiče, koliko si jih ujel — je rekel Suganov, in on jih je ujel največ. Onadva, oče in sin, sta hrabro prodirala ob sami obali in Suganov sveženj trave je postal kot metla, ki bi tula okrašena z biseri. Sa-čikov in ostali so se ustavili, da bi se vprašali, kdaj misli, da bi se mogli vrniti. Veter je namreč začenjal postajati hladen... Ali morda ne misliš že ... Mi smo vendar v tuji hiši... Vrnili se bomo po drugi poti. Nadaljevali so v drugi smeri in pot je bila daljša kot so mislili. Prispeli so do zadnjega vhoda v Sugano-vo posestvo. Vsakdo je nosil nekaj kresnic. Sačiko in Jukiko sta jih nosili v rokah ... Večerni prizori so se skc-zi zavest Sadike vrstili brez nekega posebnega reda. Odprla je oči. Morda je sanjala — je pomislila. Nad seboj, v svetlobi medle svetilke je opazila na steni sliko, ki jo je bila videla že prej, podnevi. Pod napisom «Paviljon, v katerem se je čas ustavil*, ki je bil napisan z velikimi črkami, je bil podpis nekega Kaida. Sačiko je v temi videla črke, ne da bi vedela, kdo je ta Kaido. V sosedni sobi je nekaj zablestelo: kresnica, ka jo je podil nadležen komar, je iskala izhoda. Nocoj, tik pred večerom, so v vrtu Izpustili vse svoje kresnice in mnogo jih je odletelo v hišo. Toda preden so pozaprli vrata in legli k počitku, so vse kresnice zaplodili ven. Kje se je le-ta skrivala? S svojimi zadnjimi silami se je ta kresnica povzpela nekaj stopinj visoko, nato, izčrpana, zdrsela preko sobe, in zablestela na njenem kimonu, ki je visel na obešalniku. Kresnica je prelezla preko njegovih rož in se zavlekla v rokav, od koder je trepetala njena svetloba. Močan duh p>o timjanu, ki se je vil iz kadilnice, ki je imela obliko jazbeca, je začel Sačiko dušiti. Vstala je, da bi jo odnesla ven, in vtem ko je neslišno drsela preko sobe, je stopila h kimonu. da bi videla, kaj je s kresnico. Pozorno jo je o-tresla na košček papirja -samo misel, da bi se je mogla dotakniti, ji je bila neprijetna — in jo skozi špranjo na oknu vrgla na pod-stenje. Od onih desetin kresnic, ki so se prej, še ta večer, svetlikale v grmu in na obali jezera, ni ostala niti ena. So se morda vrnile k reki? Kajti vrt je že utonil v črni lak. « Kabirijine noči« nagrajene z «0scarjem» ■ m ***** Odmev ameriške «recesije» na zahodnonemški «čudež» Nad gorami neprodanega premoga se zbirajo temni oblaki Fellinijev tilm Je dobil KOscarja» kot najboljši tuji film. Nagrado (kipec) je sprejela Giulietta Mašina, ki jo vidimo na sliki v vlogi Kabirije. Ob tej priložnosti je rekla: «Lau-rentiis ima že svojega aOskarjan, prav tako Fellini, zato bom tega zadrzala zaseg. In občinstvo ji je tedaj zaploskalo v potrditev. Bilo je to v začetku letošnjega leta. Tramvajski uslužbenci v Frankfurtu, Stuttgartu in nekaterih drugih zapad-nonemških mestih so izvedli dvourno protestno stavko, ki naj bi služila v «opozorilo». «Ako delodajalci ne sprejmejo naših zahtev, bi se moglo zgoditi, da se nekega dne sploh ne vrnemo na delo« — je rekel eden izmed članov vodstva sindikatov. Zdi se, da je že prišel čas, da se ta grožnja uresniči. V sredo, 19. t.m. so tramvaji vozili le v Hamburgu. Bremenu in Saarbrueckenu. V vseh o-stalih mestih Zahodne Nemčije so po umazanih ulicah — ker niti pometači niso delali — vozili le zasebni avtomobili in motorji. Avtobusi, tramvaji in vagoni podzemne železnice so stali v remizah, vodo in plin ter tok so dali le za nujne primere. «Kaj se dogaja v deželi nemškega čudeža?« so se začeli spraševati, ((Ameriška gripa prodira že v Evropo!« so odgovarjali drugi. Te dni smo mogli brati, da je v Nemčiji kljub milijonu brezposelnih vendarle 18 milijonov ljudi, ki dela, to se pravi 4 milijone 700 tisoč več zaposlenih kot leta 1950. Toda kolajna ima dve plati. Se pred tremi leti so v Nemčiji pripovedovali sledečo šalo: »Vlada v Monaku je v gospodarski krizi. Kako najti iz- hod? Po vrsti predlogov je finančni minister predložil, naj se napove vojna Ameriki. Čemu? — so ga vprašali drugi ministri. Enostavno, — pravi finančni minister. — Vojno bomo izgubili in Amerika nam bo zato dala gospodarsko pomoč, kot Zahodni Nemčiji.« Po vojni je Zahodna Nemčija bila v izredno dobrem položaju. Dobivala je velikansko dolarsko pomoč, za orožje ni trošila in zaradi dotoka beguncev z Vzhoda je imela dovolj cenene delovne sile na razpolago. Ti trije viri pa so usahnili. »Povečanje proizvodnje in še večji izvoz sili k dvigu cen« — je zabeležil londonski «Daily Telegraph«. «Za Zahodno Nemčijo je edini izhod v povečanju uvoza « Nervozni posredovalci na pred kratkim odprti duessel-dorfski borzi so. pred dnevi dobili prvo lekcijo, ki jim je pokazala, da na svetu in tudi v Nemčiji ni vse večno. Zaradi naglega povečanja ponudb, so tečaji vrednostnih papirjev nenadoma padli za 5 do 13 odstotkov. V tem trenutku so Nemci razumeli, da ameriška »recesija« ni ostala brez odmeva v Evropi. Najprej je prišlo do stagnacije v industriji nafte v ZDA in Kanadi, nato do zmanjšanja a-meriških naročil jeklenih cevi pri nemških podjetjih Man-nesmann in Phoenix-Bhein- llllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIllMIttlllllillllllllllllltllltlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMinniinillUIIIIIIIHIIIIIlitlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnitllimilllltlllMtllMttllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllMIlintlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMIHIIIIIIIIIIIIIHIinilll PARALELA OD UPORA SUŽNJEV V RIMU DO ATOMSKE DOBE Človeštvo porabi na leto kolikor je je priroda zbra Kljub toliki razsipnosti pa imamo še za 150 let zalog, nato bodo naši potomci izkoriščali druge vire, ki jih je v obilju V strahotnem množičnem pokolu leta 71 pred našim štetjem so v Rimu zadušili u-por sužnjev, ki so se pod vodstvom junaškega Spartaka skušali osvoboditi patricijev, ki so jih nečloveško izkoriščali in trpinčili. Uprlo se je bilo tedaj 40.000 sužnjev, katerih 0000 »o jih pobili, da bi s tem prestrašili ostale. In ta upor je zamajal temelje velikega rimskega' cesarstva, kajti sužnji so tedaj tvorili gospodarsko osnovo vse te velike države starega veka. In vendar, kaj je pomenil delovni učinek teh sužnjev, kolika je bila njihova storilnost, če bi jo merili z današnjimi merili? Učinek dela e-nega človeka znaša 0.05 HP (konjske sile) in delovna sila onih 6000 pobitih sužnjev bi torej znašala približno toliko, kolikor znaša moč desetih sodobnih osebnih avtomobilov. Delovna sila 40.000 sužnjev, ki so s svojim uporom omajali temelje celega rimskega cesarstva, pa bi, če bi jo ocenili kot stroje, bila enaka skromnim 2000 konjskim silam, to se pravi še manj kot znaša sila ene edine lokomotive, kakršne vozijo brzovlake. Da spravimo v pogon motor osebnega avtomobila, akti-viziramo silo, ki je enakovred- na sili 16 ljudi. Učinek dela žarnice 80 svatov pa ustreza delu dveh ljudi. Dejansko vojska «sužnjev», ki jo ima sodobno človeštvo na razpolago, je neštetokrat večja od vseh sužnjev, kolikor jih je kdajkoli živelo na svetu, vse od početka zgodovine do danes. Izračunano je na primer, da za vsakega državljana Združenih držav v vsaki minuti «tehnični sužnji« — to se pravi vsi mogoči stroji in naprave — opravljajo delo 10 HP. V Evropi je ta delež ((tehničnih sužnjev« na posameznega človeka mnogo manjši, nekaj manj kot 5 HP, toda če vse stroje na svetu razporedimo na 2 milijardi in pol prebivalcev zemeljske oble, kolikor jih je danes na Zemlji, bo vendarle odpadlo na vsakega zemljana po 1.75 HP, pa naj gre to na račun šele novorojenčka ali pa že starčka in naj gre za fizičnega ali umskega delavca. In teh 1.75 HP ustreza delu 33 ljudi, to se pravi, da se fizični sili vsakega zemljana pridruži danes na račun strojev dejavnost fiktivnih 35 delavcev, katerih delo opravljajo stroji. Toda že sam odnos 1:35 vara, kajti redkokdo zares opravi onih 0.05 IIP, ki bi jih mo- nim« sužnjem čim več pogonske energije. Danes odpade na #svežo» pogonsko energijo komaj 18 odstotkov vse pogonske energije, ki jo uporabljamo. Pod «svežo» energijo razumemo vodo ali les. Preostalih 82 odstotkov potreb pa pridobivamo iz velikanskih zalog, ki nam jih je priroda nakopičila v milijonih let daljne preteklosti sveta, ko se je v zemlji sveži les v milijonih let spreminjal v premog in antracit, in ko so se organske snovi spreminjale v nafto in zemeljski plin. Statistični strokovnjaki so izračunali, da porabi človeštvo danes v enem samem letu toliko energije, kolikor je je priroda vskladišče-vala pet milijonov let. In prav gotovo se nikoli nobena ((dediščina# ne troši tako raz- sipno, kot troši človeštvo »dediščino« daljne predzgodovinske dobe. Ze iz teh podatkov je razvidno, da se človeštvo naglo bliža dobi, ko bodo stroji, ki jih poganja premog, nafta ali zemeljski plin, ostali brez «hrane» in zato obstali. In to še tem prej, ker so potrebe človeštva po energiji čedalje večje in ker se število prebivalstva na svetu neprestano veča in množi. Do leta 2000 bo na Zemlji namesto sedanjih dveh milijard in pol ljudi, najmanj 4 milijarde in pol in potrebe po izvorih energije ne bodo le dvakrat večje, ampak najmanj osemkrat večje. In če danes v enem letu uničimo to, kar je priroda zbirala 8 milijonov let, bodo naši potomci v enem letu potrošili toliko, kolikor je priroda zbi- rala 40 milijonov let. Komur se zljubi, naj s tem računom nadaljuje. In vendar statistika Združenih narodov, ki temelji na povsem znanstvenih temeljih, ni tako črnogleda in dokumentirano zatrjuje, da je človeštvu v zemeljski skorji zagotovljenih toliko zalog, da se mu ni bati, da bi njegovi še mnogo številnejši »železni sužnji« o-stali brez »hrane« vse do leta 2100. Do tedaj pa bo svet že preplavljen z jedrskimi centralami in sončnimi centralami in naši prapravnuki bodo že izkoriščali plimo in oseko, skratka, imeli bodo na razpolago toliko virov energije, da jih — vsaj po naših sedanjih računih — ne bodo mogli izčrpati. Posebno ne, ko je v o-ceanih toliko voda, od koder bodo mogli jemati «grivo» za svoje «ukročene» vodikove bombe, ki bodo tedaj verjetno glavni vir električne energije na svetu, v kolikor o' bodo šli v znanosti še dlje. rohr, zaradi česar so podjetja morala zmanjšati proizvodnjo. Sledilo je zmanjšanje naročil premoga in neke sobote zvečer je v rudnikih «Mat-thias Stinnes« v essenskih rudnikih in še na treh krajih drugje zavladala popolna t.-šina. Drugod je bil delovni čas skrajšan, kajti »ponudba je znatno večja od povprašei vanja«. V preteklih letih so «bratski odnosi« med delodajalci in delavci bili zelo mirni in nakazovali so «višek blagostanja«. Od konca 1954 do pred kratkim so v Zahodni Nemčiji i-meli le eno veliko stavko — trimesečno borbo delavcev Schleswig-Hollsteina za izboljšanje socialnih pridobitev. In stavka je bila mirna in omejena le na to področje. Toda že proti koncu lanskega leta so se nad gorami neprodanega premoga v Porurju začeli zbirati temni oblaki in prejšnji ((bratski odnosi« so se pokvarili. Začetek je bil kaj enostaven; kovinarji Porurja in komunalni delavci vse dežele bi morali skleniti nov tarifni pravilnik. Zadevo so zapletle višje cene premogu, jeklu, toku. stanovanjem. kruhu, mleku itd. itd. Tudi nadaljevanje je bilo povsem enostavno: delavci so zahtevali višje plače, ki jih pa delodajalci niso hoteli priznati, češ da so zahteve prevelike. In delavci so postali uporni, kot so ostali delodajalci trmasti. In tedaj je v januarju prišlo do protestne stavke — v opozorilo. Zdi se. da niti delodajalci sami niso verjeli, da bi »siti >n dobro oblečeni meščani v delavskih oblekah«, ki »kupuje-| jo avtomobile, pa čeprav na obroke«, mogli biti tako predrzni. In so se prevarali. Delavci so potrebovali denarja, da bi ohranili življenjsko raven in 19. februarja so razgovori med komunalnimi delavci in delodajalci propadli. 4. in 5. t.m. pa se je 94.9 odstotka 225.000 delavcev izreklo za stavko, ki je zajela 350 tisoč komunalnih delavcev. Čeprav so se razgovori nadaljevali, je 14. t.m. po 17-urni diskusiji prišlo do prekinitve, ki bo verjetno dokončna. Delavci zahtevajo 24 pfenigov več na uro, delodajalci jim nudijo 8. Preteklo soboto so bili prekinjeni tudi razgovori med predstavniki 180.000 porurskih kovinarjev in delodajalci. Kovinarji zahtevajo 8 odstotkov poviška, delodajalci jim nudijo le 2 odstotka. «Kompromis ni mogoč.# so delodajalce opozorili sindikalisti. Iz Nemčije prihajajo še druge vznemirljive vesti: v jeklarnah in rudnikih se bo delovni urnik skrajšal, kajti iz inozemstva novih naročil ni in nemški gospodarstveniki se sprašujejo, ali ni morda pr-šlo že do resnih preizkušenj, ki bi znale zadevo -ako sprei meniti, da bi od «čudovitega nemškega čudeža« ostal le grenek okus? iiiilliiiiiiimiHiiilliiiiiiiiMiliHiiiliiilllilililltiiiHiiiliiiiimiiMUHiliiiHiiiMiiiiiiMiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiHiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMittiiiiiniiiliiiiimmMMiiiiii POMENEK 0 JEZIKU Območje Področje SLABO: Vas spada na področje Tržaškega o-zemlja. Dela na cesti spadajo v območje občine. Ta zadeva pa spada ; v območje carine. DOBRO: Vas spada v območje Tr/aškega ozemlja. Dela na cesti spadajo v področje obcinc. Ta zadeva spada v podrocie carine. OBMOČJE je prostor, na Katerem ima nekdo svojo moč. Je tudi ozemlje, teritorij. PODROČJE pa je obseg dela, pristojnost, torišče. gel opraviti. Iz statističnih po- ...................................................... m ■ 11 m 111 ■ 11 n ■ datkov Združenih narodov iz- ‘ haja, da od 29.000 milijard BWh, kolikor se v enem letu izvrši na vsej zemeljski krogli, odpade na učinek fizičnega dela komaj 300 milijard BWh, to se pravi le malenkost nad 1 odstotek. In še precejšen del tega odstotka fizičnega dela opravijo živali. Tako da predstavlja fizično delo vseh ljudi na svetu danes komaj tisočinko dela, ki ga človeštvo izkorišča. Cez petdeset let. ko bo avtomatizacija industrijske proizvodnje dosegla svoj višek, bo delež človekovega fizičnega dela predstavljal komaj eno deset-tisočinko vse dejavnosti, ki se v enem letu izvrši na Zemlji. Iz vsega tega moremo sklepati, da nam stroji čudovito pomagajo, hkrati pa iz tega izhaja, da smo tudi mi neverjetno odvisni od naših «suž-njev»-strojev. In ti ((železni sužnji« se ne dajo kar tako izkoriščati, kot so v rimski dobi — in ne le tedaj — izkoriščali človeka. Ti stroji terjajo obilno «hrano». Človek more včasih dati od sebe več kot daje normalno. Ze utrujenega konja moremo z bičem prisiliti, da še potegne, da še nekaj časa vozi, ko pa je bencinski tank avtomobila prazen, ne pomagajo več niti spodbudne besede niti grožnje in ko se turbina neke e-lektrarne ustavi, se zaradi tega ustavijo tisoči elektromotorjev v bližnji in daljni okolici, hkrati ugasnejo tudi žarnice in radijski sprejemniki, ki jih je turbina s svojim tokom napajala. Zato je eden od najvažnejših problemov sodobnega človeštva v tem, kako zagotoviti našim »nenasit- h *■ k Ljudski rek: * fr »Pijancu se iz-ogni tudi s senenim vozom!« si lahko predstavljamo tudi takole, kot kaže slika. Seveda je to moč razumeti tudi v prenesenem porpenu, češ da se pijancu izognemo kolikor mogoče daleč. IZBRANE PESMI Valentina Vodnika Za 200-letnico rojstva Valentina Vodnika je Slovenska Matica nedavno izdala v svoji zbirki Vezana beseda Izbrane pesmi tega slovenskega pesnika. Ob jubileju prvega slovenskega pesnika je počastitev Vodnikovega spomina z izdajo njegovih pesmi pravi kulturni dogodek. Čeprav je Vodnik sam izdal nekaj knjig in čeprav je kasneje prav pri Slovenski Matici izšlo njegovo izbrano delo, pa so bile vendar Vodnikove pesmi širii javnosti skoraj nedostopne. Pa tudi neznane. Z izjemo nekaterih pesmi, ki so objavljene po šolskih čitankah in ki jih poznajo tudi otroci. Seveda je danes drugačen čas kot takrat, ko so te pesmi nastajale. Današnjemu človeku so zato Vodnikove pesmi vse drugačne kot onemu pred 150 in še več leti. Toda dejstvo je, da so prav Vodnikove pesmi navduševale pet generacij za slovensko stvar in opravile tako pomembno nalogo v času, ko smo se Slovenci v Avstro-O-grskt borili za obstanek in se narodnostno konsolidirali. Nedvomno pa je med Vodnikovimi pesmimi tudi nekaj takih, ki so tudi v današnji čas ohranile svojo vrednost in ki zaradi tega tudi današnjemu človeku nekaj povedo. Končno pa nam tudi dolžnost do naše kulturne dediščine veleva, da ohranimo in približamo današnji generaciji duhovne velmože naše preteklosti. In če že nismo mogli dobiti zbranega dela v zbirki zbranih del slovenskih klasikov, pa smo to izdajo nadomestili z zbirko izbranih Vodnikovih pesmi, To knjigo Vodnikovega iz- branega dela je uredil Alfonz Gspan, ki je napisal tudi uvod. Prav ta uvod pa je pomemben sestavni del knjige, saj nam avtor v njem podaja kratek opis Vodnikovega življenja, predvsem pa nam prikaže Vodnikovo pesniško delo ter očrta njegov pomen za slovensko kulturo in književnost. Tako nam vsestransko osvetli pesnikovo življenje in njegovo u-metnost. Urednik pa je napisal k posameznim pesmim tudi kratke opombe in razlage, tako da ta izdaja Vodnikovih pesmi v precejšnji meri nadomešča znanstveno izdajo njegovega zbranega dela, Seveda pa je urednik za sedanjo izdajo objavil le del Vodnikovega dela ih to le tiste pesmi, ki so količkaj in kakorkoli pomembne. Poleg estetskih vrednosti je odločala tudi literarno-zgo-dovmska pomembnost in motivna značilnost Urednik je vsekakor imel namen od-brati od Vodnikovega dela vse, kar Utegne pesnika približati današnjemu človeku in mu dati v roke kar se da v dostopni obliki antologijo njegovih pesmi. Tako vsebuje Vodnikovo izbrano pesniško delo 72 Vodnikovih pesmi, k t jih je urednik razdelil v štiri cikle in ki predstavljajo vse, kar je Vodnik res pomembnejšega ustvaril. Lepo opremljena knjiga vsebuje tudi barvno reprodukcijo Vodnikovega portreta. Tudi cena knjige je nizka, tako da gre ob tej izdaji Slovenski Matici res vsestranska pohvala in vse priznanje. S to knjigo bo današnji ljubitelj knjig in poezije spoznal pesnika Valentina Vodnika, Sl. Ru. FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Serijo «Italia al lavoro» bodo potegnili iz prometa Prvega aprila letos bodo i Fortnighttly», ki je bila usta- vzete iz poštnega prometa številne italijanske znamke, ki so bile izdane v povojnih letih. Za frankiranje ne bodo več veljavne znamke tako imenovane serije «Italia al lavoro«, ki jih je devetnajst in ki jih je bilo že sedaj težko dobiti v prometu. Iz prometa bodo šle tudi letalske znamke serije »Democratica« za 1, 2, 6, 3,20, 25 (modra) in 50 (zelena) lir, medtem ko bodo ostale v veljavi znamke za 5, 10, 25 (rjava) in 50 (vijoličasta) lir. Vse ekspresne znamke serije «Democratica» bodo vzete iz prometa, tako tiste z vodnim odtisom »leteče kolo« kot tiste z odtisom «zvezde». Ostala bo v prometu le ekspresna znamka za 75 lir, ki prikazuje Tarkvinijske konje. Prav tako ne bo več veljavna pnevmatična znamka za 4 lire in paketne znamke iz prvih povojnih let, ter nekatere taksne znamke. Skupno bo izgubilo torej frankaturno veljavo šest in šestdeset znamk, izmed katerih so bile prve dane v promet 1. oktobra 1945. Filatelisti pa si lahko nabavijo do 1. aprila te znamke pri filatelističnih okencih vseh večjih pošt. Po tem roku jih bodo lahko dobili le na centralnem filatelističnem uradu v Rimu. Z odvzemom iz prometa znamk serije »Italia al lavoro# bodo šle iz prometa zadnje znamke, ki jih je izdelal slikar Corrado Mezzana, znani umetnik, ki je izdelal osnutke za večino italijanskih znamk v zadnjih tridesetih letih. ■S * * V Londonu je nehala izhajati revija »Stamp Collector’s novljena leta 1894. Revijo so v filatelističnem svetu zelo cenili in so tudi zelo upoštevali njene vodilne članke. V zadnjem času pa je njena naklada stalno padala in uprava je zašla v velike dolgove. To znamko je izdala švicarska poštna uprava ob priložnosti 75-letnice organizacije ((Rešilne armade«, o čemer smo poročali že v našem zadnjem kotičku pred tednom. Spacal v galeriji Casanuova Spacala naši javnosti ni treba predstavljati. Od 1.1945 je stalni znanec naših umetnostnih ljubiteljev in postopoma vedno bolj obširni mednarodni umetnostni javnosti, posebno po prodornem uspehu retrospektivne razstave svojega dotedanjega življenjskega dela po 1954. letu, posebno po mestih Jugoslavije, Uspeli nastopi na raznih mednarodnih razstavah v Italiji in po svetu so mu odprli možnosti še v širjem svetu, posebno v Parizu, kot najpomembnejšemu tržaškemu slikarju. V Trstu je razstavil svoja dela še lani v občinski galeriji Od v galeriji Casanuova sedaj razstavljenih 16 olj na platnu, 8 barvnih in črnobe-lih lesorezov ter nekaterih rezljanih piošč, je večina nova, le majhen del je bil lani razstavljen v Parizu. Spacalova razstava je za Trst, ne glede na narodnost, kulturni dogodek, ki vedno prinaša novosti. Ako je pred nekaj leti zanihal v skoro po. polni abstraktizem, je to fazo prerasel, se trdno uravnovesil in zakoreninil v naši kratki, istrski ali še obširnejši naši realnosti, tja do Makedonije. Naša domačnost diha iz njegovih platen, listov in plošč, četudi v naprednem sodobnem umetniškem u-stvarjanju. Kdor je nekoliko razgledan po sodobnih umetnostnih salonih, bo soglašal s Spacalom o označbi njegovih stvaritev z neke vrste realizmom. To je nedvomno povprečno bolj odmaknjen od individualne konkretne resničnosti naših realistov, n. pr. Cesarja ali Lukežiča. Saj celo prj najbolj stvarno približanih pogledih na tHiše * Repnu« ne moremo prepoznati poedinih zgradb, nit i celotne panorame. Tudi tu moremo govoriti le o duhu, o bistvenih splošnih, značilnih potezah te pokrajine. Odmii. Ijanje drobnih, nebistvenih poedinosti ter povzemanje le splošnih značilnosti gre najdlje n. p. pri lepih sSpomi-n ih na Makedonijo«. Tu iz zamolklih žametnih tonov in omamentiranih likov niti ne moremo prepoznati ali gre za zgradbe, noše, preproge ali vezenine. Vendar je to topel in jasno občuten vtis o duhu katere koli umetne pred-metnosti makedonske resničnosti. Med razstavljenimi umetni. nami se je težko izreči, kaj je lepše, ali n. pr. bolj barvno prefinjena platna, kjer v harmonični barvni orkestraciji bolj mračni ali vedri toni ekspresivno podajajo razpoloženja upodobljene socialne sredine, ali bolj mojstrski, z meniškim potrpljenjem iz-cizeliram barvni lesorezi. Prt nekaterih oljnatih slikah na platnu hladni, mračni toni (n. pr. »Zid v hlevu«, «Ribičeva hiša«, v neki meri ((Lubenica v izložbi« in še marsikatera druga slika) čustveno izrazito podajajo revno socialno okolje. Medtem ko «Mesto v neonski svetlobi» ali podobna vedra platna v čudovito razlitih barvnih in svetlobnih odsevih izražajo nabreklo bogastvo velemes.a. Da si so podobe dosledno geometrizirane in v kompozicijski h ravnovesjih odsevajo ritme nervoznega modernega tehničnega razvoja, ter so za tradicionalne umetnostne pojme psihološko bolj hladne, ker bolj razumarske, jim ven» dar moramo priznati neko ču. stveno nadahnjenost. Sem in tja. posebno n. pr. v nočnih krajinah, kot v aNočnih ritmih« v «Savudriji», v »Mesecu v solinah«, »Kraški ženi« itd. njegove stvaritve dihajo celo nežen lirizem. Novost so na miznih ploščah v plastični maso proje-cirani odtisi črnobelih lesorezov, ki tu postanejo po duhoviti invenciji uporabne u-metnosti lep sestavni del hiš-ne domačnosti. Isto velja za razstavljene dekorativne panoje. Kdor ima možnost, naj ne zamudi tega kulturnega doživetja in si razstavo ogleda v moderni, zelo prikupni raz. stavni galeriji v Ul. sv. Frančiška. JELINČIČ I m m 4, — Saj nič ne rečem. Brihten je tako, da gre sam p* časopis, toda kuj ko ga hoče najprej sam prebrati« -ni hriboviti progi pil Salo del Garda. Velika gorska nagrada vklju čuje 16 vrhov, od katerih 3 prve in 8 druge stopnje. Vrhovi prve stopnje so: Torino -Superga 670 m, San Marino 643 m. Verona Bosco-Chiesa Nuova 1050 m, prelaz Poraoi 2239 m, prelaz Campclong:; 1875 m. prelaz Gardena 2121 m. Le Pelade 158 m. Vrhovi druge stopnje: Colle del Glavo 516 m. prelaz Scoffera 647 m, prelaz Bocco 956 m. prelaz Cisa 1039 m. Radicofant 896 m, Forca Caruso 1120 m Monte Bove 1212 m, Scanno 1030 m. Skupno torej 21 etap, en sam dan počitka. 3411 km, 30 letečih ciljev in nagrade v skupni vrednosti okrog 40 milijonov lir. Doslej se je za dirko prijavilo že 12 ekip in sicer štiri ekipe tovarniških znamk Atola, Bianchi, Legnano m Ter- ska hiša. Moštva bo sestavljalo po 8 kolesarjev brez omejitve narodnosti. «Manchester» finalist angleškega pokala LONDON, 27. — ((Manchester United« se je kvalificiral za finale angleškega pokala. V polfinalni tekmi je premagal ena-jstorico Fulham iz Londona s 5:3. V finala se bo na stadionu Wtmbley 3. maja srečal z drugim finalistom Bolton Wanderersom. GAZA, 27. — Na zaključnem nogometnem tekmovanju v Gazi je enajsterica jugoslovanskega odreda v polfinalu zmagala nad ekipo braz'ljske-ga bataljona s 5:2, v finalu pa dobila proti dansko-no-rve-ški enoti 2:1. Tako je eikipa jugoslovanske armije že drugič osvojila prvo mesto na tem tekmovanju. Številni prebivalci Gaze so toplo pozdravili ta uspeh jugoslovanskih vojakov — športnikov. LONDON. 27. — Srečanje med londonskim klubom Chel-sie m moštvom CDNA iz Sofije se je končalo z neodločenim rezuitatom 1:1 (1:1). Bolgari so bili boljši v prvem, Angleži pa v drugem polčasu. La Spezia - AIK 1:0 LA SPEZIA. 27. — V današnji prijateljski nogometni telkmi je enajstorica La Spe-zie premagala moštvo AIK iz Stockholma z rezultatom 1:0. Na težkem terenu se gostje niso znašli in so bili stalno pod pritiskom hitre m bolje organizirane igre domači- nov, ki so v 24’ prvega polčasa po Coielliju prešli v vodstvo. Proti koncu polčasa so gostje zamudili izredno priložnost za gol. V drugem polčasu so bili Švedi bolj aktivni, vendar pa v zaključnih akcijah le malo nevarni. TENIS Kino v Gorici VEHDl: operni večer z Verdijevo »Traviato«. CORSO. 17.00: «Tamango», Curd Juergens in Dorothj’ Dandridge, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.00: «C1ovek s iiiiiimiiiiiiiiiittniiimiimiiiHiiitmiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiHtiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimii Namiznoteniški turnir ekip in posameznikov Sinoči prve borbe ekip na stadionu «Prvi maj« RIM, 27. — Za teniški dvo boj ženskih reprezentanc Italije in Nemčije, ki bo od 11. do 13. aprila v Taormini,_ je tehnična komisija FIT določila naslednjo italijansko reprezentanco: Lazzarino, Beliani. Ml-glio-n in Pericoli. Nemško reprezentanco bodo sestavljale Raubredow, Vollmer. Dittme yer in Ostermann. V dosedanjih šestih povojnih srečanjih med obema reprezentancam-: je italijanska zmagala dvakrat, nemška pa štirikrat. Juniorska reprezentanca prešibka v napadu EMPOLI. 27. — V_ zajfojj trening tekmi je Italijana^ junio-rska reprezentanca, 1 bo udeležila mednar<>Sr turnirja FIFA v Luksemburgu premagala moštvo Empoli z 1:0. Juniorji so nastopih v .. slednji postavi: Albertosi ( sani); Tomasin (Tre-bbi), , bi (Salvadori); Galeone , chi). Salvadori (Baveni), » chi (Rivara); Novelli ( na). Gughemoni. Greattl, so, Brenna (Corazza). , ,ji Edini gol je dosege1 L prvega polčasa Salvado 11-metrovke. „ Enajstorica Fracor - E®P je bila s svojo dobro ° bo skoraj premočan &P partner juniorjem, ki »o močnejši v obrambi m ski vrsti kot pa .v V obeh polča-sih je nap ^ na petorica juniorjev f izvedla kakšno lepo akcijo. Trener Galiuzzi w> ral zato v času. ki mu s r. ostaja, posvetiti najve«: P" nosti vigravanju napad posebno zaradi tega ,k . v bodo italijanski juniprji prvi tekmi turnirja P. , T1co s hitro in močno enajs Avstrijcev. iiiiimiiniiHUMiiimiiuimiiiiiMniiiHiiiimiiMniiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiimimiiiH*111,,,,t Z močno mednarodno udeležbo V nedeljo skoki v Planici na 80-metrski skakalnici Poleg Jugoslovanov bodo skakali še Poljak1’ Francozi in Avstrijci grada, Niša. Skoplja ,!n djelije do Soluna, kjer . mtr. bodo pridružili ostali 1 valci. ki bodo do Soluna vili vožnjo po Grčiji- KOŠARKA Cavazzon in Cešcutti v mladinski reprezentanci RIM, 27. Raiijansl« šarkarska zveza_ je v ,au suja.ui ghetti (Steila Azzurrah {-pp ajboljše in sicer Tajnerja. melli in Giomo (Duon fljttl . - . ...a.. ti___: : ---\ Civiiinn in AVTOMOBILIZEM an tvrorizia—p-neo;-ci (Tosi - Legnano), .P gse)' (Petrarca). Galli .-n)-Lombardi (Pal. - Livor0«' 3. aprila v Trstu start za «Railly Akropolis» ATENE, 27 — 3. aprila se bo istočasno začel v Trstu in v Atenah tradicionani mednarodni avtomobilski #Rail!y Akropolis«. Cilj bo v Atenah, kamor botro udeleženci privozili 6. aprila Skupno se bo raillya udeležilo 76 tekmovalcev iz 16 držav in med njim; tudi Jugoslovani Vukovič in Picek z DKW ter Božič In Vidmar s Fiat. Jugoslovan bodo startali v Trstu skupna s 24 vozači. Pot jih bodo vodila mimo Reke, Zagreba, Beo- Košarkarji za teki»° Češkoslovaška - RIM, 27. — Italija'11®^*!f šarkarska zveza ie .j Jj0® seznam igralcev, ki J v ta' morali biti na razpolag t? su med 20. in 28. apr, -{oM1 radi priprav za srečanje moških rep"nje. . Češkoslovaške in n-i ifff3 bo 26. aprila v Pragi- ci so: - Pieri- Gamba, Pagani, ' manutti, Sardagna. n Aleši?.' Volpato (Simmenthal)- (V;fj Calebotta, Canna, LJ volPij. tus), Pomilio. Roc^ ,,j,ni (*T (Steila Azzurra), P«r“viaf'; saro). Zorzi (Vareseb lo (Moto-morini). til). (Gna) in Motto (Cantu/ * * * . jjluU RIM. 27. - Košarkars^ vr Pavia je najavil, da notejf0' žil priziv v zvezi , s Pc srečanja med PaV1° deijo. ki je bilo zadnio LISBONA. 27. - Včrep^ čer je košarkarska ,g rv tanca Belgije prezentanoo Portug 55:53 (25:21). __ Odgovorni urednI,K0 . STANISLAV hK£tT . V* Tiska Tiskarski zavod VLADIMIR BARTOL' 35. "h ALAMUT Vsi boste dejali: gotovo! Torej se tudi mi z vso pravico lahko veselimo radosti, ki nam jih je bil Seiduna obljubil kot naš delež po smrti. Veselimo se lahko v mislih lepih vrtov in žuborečih studencev, predstavljamo si lahko izbrane jedi in pijače, ki so pripravljene za nas; in končno, v domišljiji tudi lahko uživamo objeme črnookih devic, ki so nam onkraj določene za postrežbo. Kje je tu kakšna nečistost. Če bi nas torej v bodoče kdaj napadel hudobni duh s svojimi zapeljivostmi, se mu bomo premeteno umaknili z mislimi v prekrasne rajske vrtove, kjer bomo po mili volji sahovali, ne da bi nam slaba vest grenila užitek. Tako bomo ugodili i Alahu, ki nam je rajske vrtove pripravil, i Seidum, ki nam bo odprl za naše zasluge dohod vanje, i samim sebi, ker bomo pustili domišljiji prosto pot, ne da bi grešili.* Učenci so mu glasno in veselo pritrjevale «Od vraga si, Obeida!* je vzkliknil Jusuf. «Le kako, da se meni samemu ni kaj takega posvetilo?* «Obeida je stvar zelo duhovito izvedel,* je menil Ibn Tahir. «Formalno mu ni kaj oporekati. Toda po mojem ostane nečista želja kljub temu nespodobna, čeprav jo uokvirimo v rajske vrtove.* ,, , x «Zdi se mi, da ti ni prav, da nisi sam prišel na to misel,* te je jezil Obeida. .«Ne, ibn Tahir ima prav,* je dejal Džafar. «Greh ostane greh, kjer koli ga počnemo, in z zvijačo se tako jasna prepoved, kot nam jo je bil Seiduna sporočil, ne dš. obiti.* «Vse nam hočete s svojim oglodavanjem pokvariti,* se je razhudil Jusuf. «Jaz že menim, da ima Obeida prav, in nihče nam ne more zabraniti, da bi se veselili plačila, ki ga hočemo pošteno zaslužiti.* «Kakor kdo more,* je pripomnil Džafar in skomizgnil z rameni. * # * Ob večerih, ko so pred poslopjem vrhovnega poglavarja zaplapolali ognji bakel, ko se je zaslišalo daljno klokotanje šah ruda in se je oglasil večerni rog, ki je pozival k molitvi in spanju, se je lotevala učenčev bolestna otožnost. Dan trde šole, strogih preizkušenj in vklenjenega duha je bil za njimi in misli so se jim sprostile. Nekateri so se zatekali v samoto in se tam predajali domotožju, drugi spet so se menili, kako je bilo tam zunaj, kjer je potekalo življenje čisto drugače. «Rad bi bil ptica,* je nekoč dejal Sulejman. »Poletel bi in pogledal, kaj delata moji dve sestri. Naša mati je umrla in oče ima dve drugi ženi, ki imata tudi otroke. Moji sestri jima bosta v brerrje, gotovo grdo ravnata z njima. Iznebiti se ju bosta hoteli. Bojim se, da bosta pregovorili očeta, da ju proda prvemu snubcu. Uf, kako me vse to grize, grize!* Stisnil je pesti in si z njima zakril obraz. «A jaz imam mater, ki je stara,* je menil Jusuf in si šel s svojo težko šapo čez oči. »Muči se z živino in njivami in bojim se, da jo sosedje goljufajo, ker je čisto sama. Le zakaj sem jo zapustil?!* «Da, zakaj?* je vprašal Ibn Tahir. «Taka je bila njena želja. Rekla mi je: ,Silen pehlevan si, otrok moj, sam Prerok bi te bil vesel. In da živi še tvoj oče, ki je čez vse na svetu častil mučenca Aliju, bi te gotovo poslal k enemu izmed daijev, ki so v službi pravega kalifa, da bi se pri njem izučil v pravem nauku..Tedaj je potoval skozi naše kraje veliki dai Husein Alkeini in nabiral pristaše za Našega gospoda. Šel sem k njemu in on me je napotil sčm, na Alamut.* «A ti, Naim, kako si ti zašel v to trdnjavo?* je dalje poizvedoval Ibn Tahir. «Moja vas ni daleč od tega kraja,* je odvrnil Naim. »Slišal sem, da zbira mogočni dai na Alamutu vojsko zoper krivoverskega sultana. Mi smo bili doma vsi pravoverni. Zato ni imel oče nič zoper to, da sem šel služit Seiduni.* «In ti, Sulejman?* «Kaj je tu treba spraševati? Govorili so, da bo vojna in da se je velik dai, ki je storil že mnogo čudežev, v imenu egiptovskega kalifa polastil Alamuta ter da misli od tam udariti na sultana. ,Tu se bo nekaj skuhalo, Sulejman,’ sem si rekel. Skozi naš kraj je potoval dai Abdul Malik in pridružil sem se mu.» «Naš rod je bil od nekdaj vdan Alijevemu imenu,* je dejal Obeida. »Bilo nas je devet bratov in nekdo je moral od doma. Prosil sem očeta in dal mi je svoj blagoslov na pot.* «A ti, Džafar?* »Vestno sem proučeval koran, suno in zgodovino islama. Uvidel sem, da je bil Ali po krivem odstavljen od Prerokovega nasledstva in da sedi zato kalif v Bagdadu po krivici na namestniškem prestolu. V našem kraju se je ustavil neki izmailski dai, —• bil je vprav naš predstojnik Abu Soraka — in z njim sva imela učene pogovore. Strinjal sem se z njegovim naukom in prosil sem očeta, da bi se smel pridružiti misijonarju. Ko je slišal, da kani moj učitelj na Alamut k Seiduni, je rad privolil. Saj so govorili o našem vrhovnem poglavarju, da je zelo svet mož.* Taki pogovori so jim pomagali preko domotožja in občutja osamljenosti in odrezanosti od sveta. Ko jih je prihodnje jutro vzdramil rog iz sna, so bila večerna mehka občutja pozabljena. Mrzla voda, v kateri so se umivali, jih je spom- __. «» nila trdosti dneva, nalog in učenja. Spet so stali z ^g\jto nogama na Alamutu. Skrbelo jili je samo, če b0'v?redst°t odgovarjali na vprašanja učiteljev in če zahteve P ^dš11 nikov ne bodo pretežke. Z vedrim pogumom so se delu za izmailsko stvar. * * * ■ ih Neko jutro, ko so se učenci vrnili z Minučehet vojaških vaj na Alamut, jim je Abu Soraka dejah sedp]i^ »Danes imate prost dan. Prišli so daiji iz s°za P.*’ trdnjav, da dobe od vrhovnega poglavarja navodil11 uSpehir daljnje delo. Prav tako bomo' mi poročali o vaših ieoje’ za ...mit0 in neuspehih. Zadržite se mirno in porabite čas spa>*'' a Učence je prevzelo veliko veselje. Pohiteli s° v ()(jšli A po svoje tablice in zapiske. Nekateri so z njij™ v s»P okope; drugi, radovednejši so posedali po dvori‘ii^,11rjš' M stavb in pozorno motrili poslopje vrhovnega pogla KjjoP jj Straža pred vhodom je bila okreoljena. Crnl . jvi?0 ■ so stali nepremično kot kiDi. Od časa do časa J ^ $o mimo kak dai, zavit v svečano belo oblači’o. UcP po^P® ' hitro pošepetali o njem, kar so vedeli. Ce ga pa nlS . so ugibali, kdo bi utegnil biti. 1 Na spodnji terasi je pred stražarskim stolP0 jeZcFce0 hrup. Skozi vhodna vrata je prijezdila skupina & , Vojaki so priskočili k njim in jim pridržali konj razjahali. Neznaten možiček v široki halji, ki se j« z nizkega, kosmatega belca, je pohitel naprej P° sp0* obdan od ostalih, ki so mu z nekakšnim posebni vanjem sledili. u »Abu Ali! Veliki dai! Poznam ga,» je vzklil« man in se nehote dvignil. ,mI »Izginimo!* je predlagal Jusuf. , ga v' «Ne, počakajmo!* Je degal Ibn Tahir. «RacJ od blizu.* |l^ (Nadaljevanj