Starozgodovinske čertice.
O božiči kyhala.
Spisal Davorin  Terstenjak.
VTisokoučeni poznatelj indo-evropejskih jezikov in basno-glovja starih lndov prof. AdalbertKuhnje važne in resnične besede izustil v svojem članku: ^Primerjanje jezikov in pervotna zgodovina indogermaniških narodov", ktere tukaj navesti moramo. Glasijo se pa takole: „Ako je današnji dan gotova resnica, da vsi indogermaniški jeziki bo si v sorodnosti kakor bratje in sestre, se po tem takem sme prav naravno soditi, da takošni zapopadki, ki se nahajajo pri vseh indogerma-niških narodih in se izrazujejo z edino, vsem narodom lastno besedo, segajo čez zgodovino posameznega naroda te rodovine",— in malo dalje pravi: „Vsi ti narodi pa gotovo niso ob enem skupne svoje domačije zapustili; na vsako vižo je čas njih naselitve v njih sedanjih stanovališčih različen po tisuč in tisuč letih; v njih preseljevanji skoz divje doline gora, skoz puste stepe in rodovitne krajine so se občili z divjimi in omikanimi narodi in tako so se po njih razločnem značaji ali bolj pone-umili ali bolj zmodrili, in ravno tako se je pogubila marsi-ktera narodna šega in navada kakor se je življenje njih preminjalo. S tem pa se je zgubila tudi beseda, kakor so se zapopadki zgubili; ni tedaj čuda, da marsikteri zapopadek je bil vsem narodom lasten, pa sedaj se ne nahaja več pri vseh, ali pa da ravno tajista beseda pri dveh ali več družin narodih izrazuje enak, pa ne več edini zapopadek. Ce se tedaj pri dveh ali treh takih narodih še nahaja edina beseda za edini zapopadek, se sme v občne misliti, da je tako tudi pri družili narodih bilo, ako se le druge besede nahajajo za ravno tisti ali enaki zapopadek v takem jeziku, ki une besede nima 1)v
Takošna je z imenom božiče Kyhala. Ceski letopisec }S t r a n s k y 2) piše, da je Banka 3), sestra N e z a m i s 1 a, častila božico Kyhala, in Hajek 4) pripoveduje, daje Banka leta 822 slula kot velika prerokinja. Šestnajst dni je darovala božanstvom vode in zraka, nadzemeljskim in podzemeljskim, in vseh četirih strani sveta in po teh svojih daritvah je zvedila po božiči Kyhali prihodDJe reči. Ky-hala je toraj bila božiča preročanstva, in ker v basnih vseh starih narodov nahajamo, da so božanstva voda odločevavci udesa in delitelji modrosti 5), tedaj je Kyhala bila božiča vode.
Ker te besede iz slovanskega jezika ne moremo več razložiti, moramo besedo v obliko sanskritskega prestaviti. Glasila bi se v sanskritskem Kushala, ker glasnik y je postal iz glasnika t/, in glasnik h iz g ali k. Glasniku k pa v sanskritu odgovarja sh. In zares v sanskritu se najde ,,kushau, aqua , voda; toraj v slovanščini kuka, kyka; al staročeski jezik je k rad spreminjal v A, n. pr., /iurva namesto /iurva 6), odtod kyha. Od tega debla je češka beseda „kyhalu, Ente, Gans, kakor latinska a nas iz san-čkritske an, agitare, „a n au, aqua, gerška vr\aoa , Ente, po ostroumnem Pottu 7) iz sna, fliessen, kakor slovenska otva, utva, rezijanska o tj a iz an, banka iz bana, in ta iz sanskritske v a na, „aqua".
') Adalbert Kuhn v svojem „Zeitschrift fur vergleichende Sprach-
forschung" IV. Band stran 81, 83. *) Stranskv „de republ. Bohem." cap. 6.
3)  Na rimskem   kamenu   na Dunaji  je   ime  žensko   Benka.    Glej Muhar „Romisch. Noricum" I. 187.
4)  Hajek II. 477.
Tj) Tudi severni Slovani so radi pripisovali moc preročanstva.
fi) Mater Verbor. h. v.
^5 Pott „Etymol. Forschung« I. 199.
Kyhal, anas, Ente, Otva, Utva, Otja, banka, vrj(j(Tct pomenujejo toraj eno, in sicer, kakor Pott misli, ,,die Schwimmerin4*, ali še menda bolje „die Wasserbewohnerin".
Pomen vode in reke je ozko združen. Ker še se je beseda kvhal ohranila, je tedaj tudi nekdaj kyhala znana bila. Gori sem rekel, da so božanstva voda delitelji in posestniki prerokovanja, tako nordiške No men, in v tej besedi vidimo, da poznamljevanje božič prerokovanja in vode je iz enega debla, n. pr., niordr, Meergott, od sanskritskega nira, ,,aqua", nerungr, pruski nehrungen, slovenski nura, nora,ponoriti,ponirati, gerški vtjqov 2}. Tudi v sanskritu nahajamo kusha, „aqua", kushala, gnarus peritusu, salvus prosper. Kakošne prečudovite ena-količnosti!
272
') Glej Weinhold  v   ,.Zeitschrift   fur  deutsches Alterthum" VI. 462. 463.                                                                                Pis.