170. številka.
Ljubljana, v soboto 26. julija 1902.
XXXV. leto.
Isnaja la&k dan svečar, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemat* aa »vetro-ogreiie detele aa vee leto 26 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 8 K 60 h, za jeden meaeo 2 K 30 h. Za Ljubljano Sres pošiljanja na dom za vee leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt teta 5 K SO h, aa jeden meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brec istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, de se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h te ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai naj ae izvole* (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico št. 2, vhod v apravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod'* telefon st. 34. — „Naroina tiskarna4 telefon št 85.
Nova nevarnost.
S Štajerskega, 25.-julija.
Nemci delajo, roko v roki z vladnimi organi, popolnoma sistematično na to, da spravijo vse šolstvo na Sp. Štajerskem v svoje roke, tako da bi šola bila ne razširjevalka znanja in omike, ampak sredstvo za germanizacijo štajerskih Slovencev.
V tem smislu delajo Nemci že dlje časa in dosledno, to pa toliko laglje, ker je deželni šolski nadzornik Linhart popolnoma na njihovi strani in pospešuje njihova prizadevanja z vsem svojim vplivom.
Začelo se je s snovanjem izključno nemških Sol. Koder je na Sp. Štajerskem peščica Nemcev, se utrakvistična šola premeni v nemško šolo, tako da imajo Nemci za-se popolnoma nemške šole, v tem ko imajo Slovenci pravzaprav same utrakvi-stične šole. Pomena te uredbe pač ni treba šele pojasnjevati, saj se da kar otipati, kako je ta uredba v narodno-poli-trčnem oziru nemštvu na korist, slovenstvu pa na škodo.
Zdaj so Nemci šli še korak dalje. Deželni zbor štajerski je sklenil ustanoviti v Mariboru nemško žensko učiteljišče na deželne troške in se prvi tečaj otvori menda že na jesen.
To nemško žensko učiteljišče pomeni za slovensko šolstvo in sploh za našo narodno stvar veliko nevarnost in bojimo se, da ne bomo v stanu, tej nevarnosti kljubovati.
Pri nas vladajoče razmere so take, da sili jako mnogo ženskega naraščaja v učiteljstvo, saj je to danes razmeroma še najboljše preskrbljeno, in ker se moško učiteljstvo ne množi tako, kakor se šolstvo razširja, je samo naravno, da bo vedno več učiteljic nastavljenih.
Doslej so se spodnještajerske učiteljice izobraževale na ljubljanskem učiteljišču. Ko gredo v Ljubljano, navadno niso bile posebno zavedne, in tudi ko se vrnejo,
niso kdo zna kako trdne in odločne v narodnem oziru, a vsaj slovenski znajo dobro in vsaj toliko so zavedne, da z malimi izjemami ne delajo ovir in nadlog.
Če se sedaj ustanovi žensko učiteljišče v Mariboru, pojde jako veliko slovenskih deklet v ta zavod. Vsaka si bo rekla: Ako absolviram ta zavod, mi pojdejo vsi odločilni krogi v Gradcu na roko in dobim laglje in tudi boljšo službo, kakor absolventinje ljubljanskega učiteljišča. Tudi vse tiste, ki jih v Ljubljani ne sprejmejo, pojdejo v Maribor, tako da smo lahko prepričani, da bo mariborsko nemško učiteljišče produciralo toliko kandida-tinj, da bo ž njimi preplavilo ves Spodnji Štajer.
Na nemškem učiteljišču v Mariboru, ki je ima v rokah štajerski deželni odbor, se bodo seveda učenke vzgajale v nemškonacionalnem duhu. Slovenska dekleta se bodo sistematično germani z o val a in prihajale bodo z zavoda učiteljice, ki bodo sicer slabo slovenski znaic, pač pa z zaničevanjem do slovenskega jezika in s sovraštvom do slovenskih narednih idealov delale v šoli in zuRaj šole na uresničenje nemških ciljev.
Slovenci smo deloma sami krivi, da so Nemci sedaj zasadili ta trn v naše meso. Ženskega učiteljišča sploh nikdar zahtevali nismo — samo da bi se ne delala konkurenca samostanskemu učiteljišču v Mariboru, ki v nobenem oziru ne zadostuje našim potrebam. Ta samostanski zavod, ki nam ni še nič koristil in nam nikdar ne bo, smo gojili in negovali, ne iz narodnih, nego iz klerikalnih nagibov, sedaj pa nam napravijo Nemci germanizacijski zavod, ki bo škodil vsemu narodu.
Hrvatske razmere.
Zagreb, 25. julija. Meeting, o katerem sem Vam bil pisal, da 3e pripravljajo nanj viribus unitis vse  opozicionalne  frakcije,   se  ni vršil.
Mestno poglavarstvo ga jednostavno v interesu »mira in reda« ni dovolilo. Tako je sedaj volk sit in koza cela, ker so naše spoštovane opozicije zagrozile, da bodo pokazale figo v žepu, a spoštovani organi postave, reda in dela so preprečili ta grozni zločin. In tako so eni in drugi dostojno izvršili svojo državljansko dolžnost, kakor bi to rekel, če bi bil še živ, pokojni Ante Starčević. Opozicionalni časopisi so prinesli nato uvodne članke, polne dekla-macij o narodni zavesti, ki slavi pri nas tako lepe vspehe, in ki bo — posebno takšna, kakršna je enkrat, morda še pred sodnim dnem — zmagala. In afera o odpuščenih hrvatskih železničnih uslužbencih je zaključena, a odpuščanje in šikani-ziranje se nadaljuje. Tedaj brez meetinga in z meetingom, a to je tudi ono glavno, ker v vspehu se kaže tudi narav same stvari pa tako tudi mi moramo vedno igrati vlogo ali bednih ali smešnih, le nikakor ne  pogodimo  one prave vloge — ljudij.
Tandem aliquando smo doživeli, da je obelodanjen tudi posebni nuncij dr. Jo sipa Franka kot člana kraljevinske deputacije, ki deluje za obnovitev finančne nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko. Kakor sem Vam svoječasno javil, je zaključila vladna večina v regnikolarni deputaciji — da se ta posebni nuncij ne bo obelodanil pred zvršetkom dogovora z madjarsko reg-nikolarno deputacijo, češ, da je tako napisan, da bi izzval v madjarski javnosti neljub vtis in nevoljo, a pri nas — v Hrvatski — da bi bil sposoben roditi revolucijo (Risum teneatis — Hrvatska pa revolucija!)
In res, nobeden naših časopisov ga ni obelodanil, niti sam organ dr. Franka, ker se je tudi on »lojalno« pokoril sklepu deputacije ter dal dober zgled poslušnosti onim, ki bi se za vsak slučaj hoteli puntati. Pa zgodilo se je nekaj, kar je pretreslo to ovčjo hrvatsko poslušnost in krot-kost. Organ Košutove stranke je prinesel cel Frankov nuncij in — notabene — brez vsakega posebnega znaka nevolje ali ne-
ljubega vtisa. Od te strani se je tedaj pokazal strah neutemeljen. Sedaj so se seveda udarile ob čelo tudi krotke hrvatske ovčice, pa so za madjarskim volkom tudi one bdgrnile levovo kožo posebnega nuncija ter ga priobčile svojemu občinstvu. A v tem občinstvu ne le da ni niti sledu niti glasu kake revolucije, temveč niti pozornosti ne, ki bi se sicer morala pokazuti z ozirom na dejstva, kakršnih mrgoli nuncij sam.
Prvi kakor drugi pojav je popolnoma razumljiv onemu, kdor z zdravimi očmi gleda te naše žalostne razmere. Pri nas je vse do skrajnosti zastrupljeno in raz-ruvano, ljudstvo je obubožano, razum-ništvo demoralizirano, a vse skupaj je zavedni in nezavedni materijal, s katerim dela zistem, kar se mu poljubi. Opozicija, ki je v oblasti grofa Khuena nič manj kot njegova pretorijanska banda — tzv. narodna stranka, deklamira v slepilo svobode svoje tirade, ki vzbujajo v masi čuvstvo, a razum pa poneumjajo, dočim na realnem polju, na polju življenskih potreb uprav nič ne dela, vladna večina pa ssns gene izvaja zapovedi grofa Khuena, ki jih narekuje Pešta. V očigled temu je popolnoma umevno, da tudi Madjare ne vzbujajo bodisi kakšnikoli, pa tudi najostrejši akordi iz Hrvaške, niti se ne dotakne našega občinstva še tako mojstrsko sestavljen nuncij. Pri tem je treba premisliti, da madjarski politiki jako dobro vedo, odkod se rode vsi ti naši nunciji, pa jih po njih vrednosti tudi taksirajo, kakor to instruktivno ugane tudi naše sožaljeno občinstvo, da ta nun-cijska politika nikamor ne privede, in da najbolj zapopran nuncij brez realne podlage je in ostane samo — prazna deklamacija.
Letošnji Frankov nuncij pa tudi sam na sebi.ni nikakšno posebno niti samostojno delo. Brez ozira na motive, iz kakršnih je pritegnil grof Khuen v regnikolarno deputacijo najprej samega dr. Franka, a potem še  dr. Vrbanića, mora se priznati,
JLISTEK.
V visoki sezoni.
V »visoki sezoni« smo. Vse najbogatejše in najlepše je pobegnilo izza razbeljenih ljubljanskih zidov v hladne valove Opatije in Lida, na Bled, Bohinj, Kraljevico ali Rogatec; vojaštvo s svojo ?odbo nam je obrnilo hrbet in dijaštvo je izginilo, — ostale so le prazne ulice in dolgčas pasjih dni. Na kazinskem vrtu si ga preganjajo z velikim, hripavim fo-nografom, drugod s ciganskim čardašem ali z uniformiranim damskim orkestrom, a dolgčas se pregnati ne da. Kakor na jesen drobnim lastavicam, nam hrepenf srce po jugu, drugam, proč od tu nas sili, krila naše duše pa trepečejo od nestrpnosti, kdaj se dvignemo in zaplovemo v druge kraje, v druga mesta. In vsak dan se dvigne nova jata ter odleti bodisi le do Dolenjskih gorkih toplic, do Postojne, do Begunj ali celo le do Sangrada. Vedno manje nas je, a dolgčas vedno večji.
Zato pa smo hvaležni za vsak najslabši dovtip, za vsak najničnejši škandal, za vsako najponižnejšo neumnost, ki oživi ^aš duh vsaj za hip, ko moremo pozabiti na verige, ki nas priklepajo na ljubljanski Prah. Brošura »Naši liberalci«, baje umo-
tvor Antona Koblarja, je tako hladna oaza v teh pasjih dneh. Tu se lahko naslajamo ob klerikalni temeljitosti, s katero je avtor kakor lačen kozel osmukal vse najlepše vršičke v vrtu celega letnika »Slovenskega Naroda«. Nad polovico brošure tvorijo citati iz naših člankov, dopisov, dnevnih vesti, kritik, podlistkov in ponatisnenih govorov. In ves ta potpourri naj dokaže, da smo liberalci »pogansko nenravni in oderuhi«, brez Boga in brez vere. Prepričal pa nas ni o ničemer drugem, kakor da so naši klerikalni generali komodni dolgočasneii brez duha in brez logike. Mi to brošuro prav toplo priporočamo, saj je po svoji vsebini liberalna! Pohujšanja med liberalci ne more napraviti prav nobenega, klerikalci pa so že itak pohujšani do kosti in mozga.
To je dokazal iznova fajmošter ▼ breškem političnem okraju, ki se pohujšuje nad golorokimi kmeticami in golorokimi kmeti. Gologlave blondinke in bru-netke s kmetov mu razburjajo kri, zato je izdal ukaz, da mora hoditi v cerkev vse zavito in zapeto. Čujemo, da je dal napraviti sv. Roku novo hlačnico, da ne bo kazal svojega stegna, sv. Agati je naročil nov ošpetelj, da se ne vidijo več mučeniške, odrezane prsi, lahkokrili angeli dobe debele nogavice, da ne bodo kazali golih meč in za sv.  Boštjana je naročen
najpisanejši kožuh, da se ne bodo pohujševale device Marijine družbe nad njegovim lepim, mladeniškosvežim, s pušicami predrtim telesom.
Tako vidimo, da se seme, katero je položil dr. Fr. Lampe, blagopokojni urednik »Doma in Sveta« in »Zgodb svetega pisma«, že razvija po slovenskih farovžih. Rajni dr. Lampe je začel pri slikah malega Jezuščka, fajmoštri pa nadaljujejo njegovo delo na svetniških kipih in kme-tiških punicah.
Seveda niso vsi fajmoštri enaki. Nekateri celo sami hodijo goloroki in golo-glavi med svojimi ovcami. Nedavno je ležal tak debeluh nekje pri Kranju na ■vojem vrtu tik poti v samih hlačah in srajci ter grel lene svoje ude na toplem solncu. In mimo so hodile zorne deve ter zardevale ... A prišel je neolikan kmet, zajel golido mrzle vode ter polil potne ude okroglega gospoda ... In tudi nedavno bo vozile neke šolske sestre po dvorišču svojega samostana v samokolnici golorokega zaripljenega kaplana ter se pri tem tako izvrstno zabavale, da so se od smeha jokale ... Po konsumnih društvih pa se je že neštetokrat pripetilo, da se je zdelo duhovnemu gospodu, da je Ongava Urška oblečena pretežko in premalo ohlapno . . .
Sistema torej med našimi fajmoštri
in kaplani še ni. Zato pričakujemo ško" fovega pisma, ki določi, kako se je vesti naši duhovščini napram golim lahtem slo venskih Mick ob žetvi, napram spodre-canim Nežikam, kadar pero i. t. d., kako se je vesti, ako se človek vozi ponoči preko barja na pokritem koleslju s kako Francko, in kako je postopati, ako zaide kdo slučajno v vežo, kjer spi nedolžna domača hčerka pod samo rjuho . . .
Težko bo pisati tako epistulo, a učeni svetniki škofa Antona jo sestavijo vendarle temeljito, saj imajo v »Slovenskem Narodu« nabranega že dovolj gradiva, in — končno — je taka epistula brez nevarnosti, da bi se po njej kdo ravnal.
Kakor vsako leto v »visoki sezoni«, se  je pojavila  tudi letos morska kača. »Slovenec« trdi, da je ta resnično prava morska kača ter da so jo ujeli blizu Ber-muda otokov početkom junija.   Dolga je 6 črevljev, a ima dolg, kljunu podoben gobec in velike, hude oči.   Pokrita je z luskinami kakor riba, a nima nič plavut. To hudo zver so prepeljali v New-York, kjer jo vsakdo lahko vidi. Baje se je unela radi te čudne pošasti strastna časnikar*^ polemika, ali je res prava morska ali samo klerikalen zmaj. N*' celo, da je časnikarska r cevem« uredništvu bodo . korarsko mašo konferenco,
da je dr. Frank s prvim svojim nuncijem leta 1899 podal delo, s kojim je najbolje osvetil linančno-ekonomsko razmerje med Hrvaško in Madjarsko. To je študija, ki stvar izvrstno pojasnuje ter dela avtorju vso čast. Zato so menda ta spis zamolčale in potlačile vse naše stranke, a v naši izmozgani in degenerirani javnosti ni našel nikakega odziva.
Drugi njegov nuncij, bolje rečeno njegov odgovor na madjarski renuncij in ta sedanji nuncij se samo naslanjata na oni prvi ter se kretata v generalnem ponavljanju onega, kar je v prvem nunciju matematično in tako drastično pokazano. Poznejša dva spisa ne moreta niti po vsebini niti po obliki tekmovati ne meriti se s prvim, zakaj dočim se v prvem kaže samo suho raziskovalec materijalne resnice, in če tudi tu ali tam več kot kako lepo frazo, govori v poznejšima na škodo strokovnjaka Franka strankarsko - politični Frank. No, tudi to je razumljivo, ako se uvažuje, da javnost, kakršna je naša, ljubi »Kraftausdrucke« bolj, kakor pa stvarno razlaganje, a strankarski vodja meri v prvi vrsti za tem, da zbere okoli sebe čim večje število pristašev. Jasno je, da hodi za tem ciljem tudi dr. Frank, dasi vspehi ne odgovarjajo njegovemu primernemu naporu, nadalje ako se uvažuje, da javnost gleda v njem pred vsem Jevreja, a v celem njegovem delovanju desetletja zasleduje prirojeno žilavost in vztrajnost, proračunjenost in oportunizem, ki naši narodni stvarOše niso nikdar prinesli kaj vspeha in plodu. Vse to se naklanja na nasprotno stran. Obžalovati je le, da ta narodni instinkt, ki se prikazuje tukaj v negativni strani, ne zna in se ne more pokazati v dobrem plodu in v pozitivnem oziru. _ Verus.
V Izubijan*, 26. julija. Nagodbena pogajanja.
Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko, ki so se začela s cesarjevim posredovanjem 10. julija, nikakor še niso končana, in bo treba menda premostiti še nekatere težkoče, predno bo stvar definitivno uravnana. Oba ministrska predsednika sta se od tedaj sešla le mimogrede pri poroki poslanika pl. Aerenthala, in tako so diference med njima še vedno iste kakor so bile. Zato sta s« sešla baron Korber in Szell v Ischlu, kjer se bodo vršila pod predsedstvom cesarjevim še nadaljna pogajanja; udeleži se jih tudi grof Golu-chowski.
Položaj v Stani Srbiji in Mace-doniji.
Dunajska »Information« poroča iz Monastirja: Vlada sultana Abdula Hamida na vse možne načine hujska in ščuje kri-stijane in moslemine. Pod vodstvom generalnega guvernerja Edin paše, ki uživa pri sultanu veliko zaupanje, se je napravil tajen odbor, ki hoče bolgarske in alban-
v New-York, da si zver ogleda. Za to čast se potezajo zlasti fabrikant lurške vode, Luka, kanonik Sušnik in dr. Žitnik.
Na Trsatu so imeli nedavno evhari-stičen shod. List »Euharistia« je pisal: »Naša politika je Jezus Kristus . . . Evha-ristična organizacija se ne sme omejiti le na duhovnike, temuč tudi med vernike. Najizdatnejše sredstvo so bratovščine, da bodo člani doprinašali za olepšavanje oltarjev in za svečanejše službe božje«. — Evharistična politika je potemtakem pravzaprav obiranje vernikov in skubljenje bratovščin za plačevanje olepšavanja cerkev in za svečanosti, od katerih imajo seveda zaslužek le »gospodje«. Tako iznajdljivi znajo biti pač le evharistiki! Ali, seveda, za »visoko sezono« rabijo tudi »gospodje« izdatnih sredstev, da si zabavo olepšajo ter se imajo svečanostnejše.
Anton Koblar pa ima sedaj slabe počitnice in nemirno spanje. Njegova pravda za hranilnične knjižice še ni pri kraju, in mož hodi v strahu in trepetu vpraševat na pošto, ali je njegova prisega že rešena. Dekan si je hotel itak lepo življenje še nekoliko olepšati na tuje stroške, a hudobni ljudje mu tega ne privoščijo.
Tako pa mora miniti humor tudi največjemu humoristu. Človek postane nehotć melanholski in siten. Ne zamerite torej, da v tej soparni »visoki sezoni« nima ničesar več povedati druge čase prav dobrovoljni A. Jugovič.
ske odličnjake ▼ deieli uničiti. V ječi se je nailo že mnogo zastrupljenih Bolgarov in Albancev. Baje sta jih zastrupila je-carja Topal Diafer in Raiid Šaruš. Bolgarski člani upravnega sveta so hoteli napraviti javen škandal, a ukazalo se jim je, da morajo molčati. Ne mine skoraj dan, da bi ne bil na javnem prostoru kdo umorjen ali napaden. Vsako noč se primerijo tatvine ali ropi; roparji napadajo hiše in skladišča ter jih plenijo. Iz Sredca poročajo, da je bivši predsednik macedon-skega osrednjega odbora, Boris Sarafov nenadoma dospel tja. Odsoten je bil leto dni. Njegov povratek se spravlja v zvezo z bodočimi macedonskimi dogodki, katere je pripravil docela. Ako Turčija v kratkem ne uresniči svojih že tolikrat obljubljenih reform, bo gotovo končno tudi v Macedoniji zagrmelo. Revolucija je bila že opetovano pripravljena in odložena. Sedaj pa so dozorele razmere do skrajnega. Rusija in naša država bosta morali bržčas dejanjski posredovati.
Marokko in Tripolis. Italijo vodi v politiki neukročena želja po razširjenju. V Albaniji se pripravljajo tla za nevarno italijansko akcijo, in tudi v Afriki bi si rada Italija prisvojila velik kos. Francija in Italija sta baje sklenili pogodbo, da si razdelita Marokko in Tripolis. Seveda si bo morala Francija Marokko šele z orožjem priboriti ter se ubraniti tekmecev, Anglije in Španije. Italija je nevoščljiva, da ima Anglija Egipet, Kap-landijo, Natal in sedaj še bivši burski republiki pod svojo oblastjo, da ima Francija Zgor. Gvinejo, Senegambijo in Alge-rijo in da ima Nemčija svoje kolonije. Nesreča v Abesiniji je ni spametovala. Doma se pripravlja socialna revolucija, potrebne so najtemeljitejše reforme na gospodarskem polju, nebroj Italijanov živi v strašni bedi od danes do jutri, po največjih mestih in po kmetih vlada silna revščina, da sili vse preko meje, a vendar misli vlada na nove boje in nove žrtve za okupacijo tujih dežel. V blagoslov tudi nove dežele ne bodo Italiji. Turčija tudi stega roko po Tripolitaniji ter se pripravlja na oborožen odpor.
Najnovejše politične vesti. Proti moškim samostanom v Badenu. V tej državici dosedaj niso poznali prepirov. Nedavno pa so dosegli ultramontanci, da je druga komora sklenila uvesti v deželo moške redove. Proti temu so se uprli vsi svobodomiselni sloji. Vse tri visoke šole so že odposlale svoje odločne proteste. — Za odpravo italijanske vinske klavzule se je izrekel nižjeavstrijski deželni zbor. — Posvetovanje o medsebojnem obdačenju avstrijskih in ogrskih trgovcev so se včeraj zaključila med zastopniki avstrijskega in ogrskega finančnega ministrstva. Posebno huda debata je bila pri točki glede obdačenja avstrijskih trgovcev na Ogrskem. —Kmetski nemiri na Ruskem. Guverner je izdal na policijo po deželi tajni ukaz: »Priporočam policijskim predstojnikom, paziti na vedenje kmetskega prebivalstva ter rabiti najbrezobzirnejša sredstva, da se potlači vsako tako gibanje«.
— Potovanje i t al i j a n s k e g a k r a 1 j a vPeterburg bo tudi predmet interpelaciji ogrske neodvisne stranke takoj pri sestanku državnega zbora. — Poljska narodna zbirka ob priliki Grun-wald-slavnosti znaša v Galiciji 7000, Rusiji 20 000 in  na Nemškem 14 000 K.
— A p. nuncij monsig. Tagliani bo baje v najkrajšem času odpoklican z dunajskega dvora. — Proti irski vladni politiki je predlagal v londonski zbornici posl. Redmonds na ta način protestirati, da bi se skrajšala plača irskemu ministrstvu. Ta predlog je bil odklonjen.
— Novo angleško poželenje. Anglija baje namerava si priklopiti pokrajino Congo. Država Congo je vsled tega pomnožila svoje mejne straže za 3000 mož.
— Srbska ministrska kriza se bo najbrže poravnala s kompromisom.
Dopisi.
Iz Žirov. (K a j in k o 1 i k o j e resnice? Na vseh koncih in krajih vpijejo klerikalci ter zavijajo tu v Žireh dr. Tavčarjev storjeni klic: „Tu bo groš, tam pa knof!" Dr. Tavčar je lansko jesen pred deželno-zborsko volitvijo z ravno citiranim vzklicem
sklenil svoj govor. Klerikalci so ta izrek pograbili ter ga na vse strani v svoj prid secirajo in obračajo in to tem lažje, ker se od nobene strani ne pojasni, zakaj in kako ter s kakim vzrokom je dr. Tavčar napravil ta vzklic. Pač je na zadnjem protestnem shodu dr. Tavčar že stvar sam pojasnil, kako je menil tedaj izgovorjene besede; vendar bodi dovoljeno v boljše razumljenje, da se še bolj pojasni pomen, oziroma podamo tu kratek opis tedanjega shoda tu v Žireh, ker nam je še v dobrem spominu. Bilo je tedaj zadnjo nedeljo pred zadnjimi volitvami, ko je napravila napredna stranka tu v Žireh volilni shod, na katerem sta govorila tedanji kandidat ter naš sedanji poslanec Božič ter dr. Ta včar. Prvi govornik je bil gospod Božič, ki je razvil svoj program ter zavrnil očitanja in agitacijsko sredstvo proti njemu, da je, oziroma zakaj je glasoval v dež. zbornici za gledališko podporo. Poslanec Božič je s številkami dokazal, koliko da plačuje vsa dežela davkov ter koliko ga plačujejo kmečke občine in koliko mesta in trgi. Po dognani in resnični statistiki bi morale, če se vzame davčno merilo za podlago, dobiti vse deželne podpore mesta in trgi dve tretjini ter eno tretjino kmečke občine. Da je pridobil za podpore mestne poslance za svoj okraj, tedaj bil je on moralično zavezan glasovati s poslanci, ki so njega podpirali, saj se niso ti nikdar držali gesla: po davčnem merilu se naj dele podpore ali pa po mišljenju prebivalcev nasprotnih krajev, kar so ravno klerikalci nameravali, ko so hoteli mesta, trge in napredne občine popolnoma izolirati, da so dobili moč v roke.
Te kratke opombe iz Božičevega govora naj služijo v boljše razumljenje, kajti ravno na podlagi tega govora je dr. Tavčar svoj govor nadaljeval kolikor se tiče podpor in deželnih daril posameznim občinam.
Po podatku, kaj je vse naredil in ukrenil občekoristnega zadnji deželni zbor za našo deželo, prešel je govornik, dr. Tavčar, na kmečke razmere ter pojasnil, kaj vse se je storilo za tega reveža ter da se mestni poslanci niso ravnali po načelu kmečkih, oziroma klerikalnih tovarišev v dež. zbornici. Kjer je bilo treba, so radi priskočili na pomoč z odprtimi rokami temu, če tudi zaslepljemu in fanatizovanemu trpinu, ki si v nas predstavlja samega belcebuba. Glasovali so za podpore najbolj zagrizenim nasprotnim občinam in soseskam. V dokaz, da naša stranka ni postopala po načelu klerikalne: nasprotnikom nič, ali le bore malo, navel je slučaj, ki se je primeril pri priporočanju neke podpore za tukajšnjo podobčino Vršnik. Ta pod-obČina prosila je v napeljavo večjega studenca, tedaj nekakega vodovoda, deželne podpore. Tu treba povedati, da je bila do zadnjega ravno ta podobčina tu v naši občini klerikalna trdnjava in glavna moč.
Pri rešitvi prošnje le te občine bil je poročevalec klerikalni poslanec — v deželnem zboru, ali dežel, odboru, tega se ne spominjamo in tudi je postranska stvar. Poročevalec, bodi Peter ali Pavel, pa bodisi, da faktičnih razmer ni poznal, ali je pa bil slabo informiran, da zastopa prošnjo svojih lastnih privržencev, si je mislil: iz Žirov je, tedaj odločno liberalne občine in prošnjo z vso vnemo pobijal. In podoČina Vršnik ne bila bi dobila niti vinarja podpore, da se ni za njo zavzel govornik, dr. Tavčar, dasi mu je bilo dobro znano, da zastopa in se poteguje za koristi političnih nasprotnikov.
In govornik je nadaljeval, da tukaj je dokaz, da njegova stranka stoji na vse drugem stališču do zdaj nego nasprotna stranka, ki je obetala svojim privržencem zlate gradove na škodo in izoliranje naše stranke.
Ker pa misli ta nasprotna stranka še vnaprej se tega načela držati, tedaj pa tudi mi lahko zasučemo svoje dosedanje delovanje in poznali bomo le naše ljudi, kajti, da bi prišla klerikalna stranka do veČine v deželni zbornici, tega se še ne bojimo in če oni tako, bode pa tudi pri nas: „Tu bo groš, tam pa knof!"
Na podlagi zgoraj navedenega je za-vršil dr. Tavčar svoj govor. „Slovenec" je nekaj dni pozneje prinesel kratko notico o tem shodu in se takoj oprijel z vso strastjo, ki je le ljudem globokega katoliškega prepričanja lastna, zadnjega stavka in pa prem-leval na vse strani brez vsake motivacije, zakaj in v kakem zmislu je bil izgovorjen. No, in od naše strani se je molčalo, ne da bi se bilo takoj reagiralo, v nadi, saj je že ta in oni politik že vse kaj hujšega izustil o svojih političnih nasprotnikih.
Da je „S^kvenec" tedaj kar suhi stavek prinesel, se^mu ni čuditi, če se pomisli, kakšne vrste ljudi ima od tu za poročevalce in katere je ta stavek kar osupel, da zdaj ne dobe nobene podpore več.
Če se ozremo nekoliko let nazaj, so klerikalci ravno tu pri nas z vse drugimi obljubami nastopali. Ranjki Lavrenčič se jc držal radi ceste na površju, kajti bilo je geslo, da on bode cesto dosegel. Še vse hujša agitacija je, katere se je posluževal tukajšni kaplan: „Naj ga pa Tavčar še zadnjo^ uro pride pomazat!"
V lažnivem glasilu, „Slovencu", je bilo brati, da je „vitez podrte peči" opravičil ob-strukcijo na shodu v Ribnici z motivacijo dr. Tavčarjevega stavka, ki se je v resnici vse drugače glasil. Drugič, ko se še kje oglasi ta klavrni vitez v ribniški dolini, naj še ta stavek o njih prejšnjem pastirju pove in kakšno krivico mu tukajšnji liberalci delamo. —
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
v.
Zgradba stavbe kristijanske vere in kristjanske cerkve se je v tem smislu, kakor smo ga karakterizirali in opisali v predidočih člankih, nadaljevala še stoletja. Razvoj vere se je vršil dosledno v tisti smeri in v tistem duhu, ki je po zmagi nad grškimi cerkvenimi očaki prišel v veljavo, ki pa ni duh sv. Pavla
Nismo si postavili naloge, pojasniti postanka vseh teh naukov, ki so sčasoma obveljali kot verske dogme, ker nas tu zanimajo verske dogme samo toliko, kolikor so v zvezi s posvetnim gospodstvom cerkve nad narodi.
Dogmatični razvoj vere je dosegel svoj vrhunec leta 1215, ko je bila proglašena dogma o transsubstanciaciji, ki je v celi Evropi prouzročila velikanske boje in bila pravi religiozni uzrok reformacije.
Naš namen nikakor ni, preiskovati bistvo tega vprašanja, ampak hočemo le navesti nekaj zgodovinskih podatkov, da se razume nastali boj in uzrok reformacije. Kar imamo povedati, povemo z vsem spoštovanjem, ki ga gojimo do verskih zadev vsake cerkve.
Že kmaiu po Kristusovi smrti se je mej kristijani udomačila zahvalna daritev (evharistija). Takozvana »apostolska konstitucija« imenuje darovanje kruha in vina »darovanje v čast Kristusu«. Kar imamo zgodovinsko zanesljivih podatkov o prvih časih kristijanstva, vsi pričajo, da je tedaj pri teh darovanjih kruh pomenil Kristusovo telo, vino pa Kristusovo kri in se ni mislilo, da so kruh spremeni v Kristusovo telo, vino pa v Kristusovo kri.
Šele tekom četrtega stoletja se je začel širiti nauk o transsubstanciaciji, nauk, da se vsled blagoslova spremenita kruh in vino v Kristusovo telo in kri. Ta nauk so zastopali jako odlični cerkveni očetje, a imol je tudi nasprotnike. Učeni Ori-genes je bil mnenja, da se gre samo za simbol in tudi sv. Avguštin je bil njegovega mnenja, kakor se vidi iz njegove izjave: Sacriiicia visibila sunt signa invisibilium, sicut verba sonantia signa rerum.
V kristijanski cerkvi sta bila oba nazora, tako nazor, da se gre za simbol, kakor tudi nazor, da se vino in kruh dejanski spremenita v kri in telo Kristusovo, dolga stoletja objednem in jednako pripoznana in je smel vsakdo verjeti, kar je hotel. Papeži so bili v tem oziru jako tolerantni in je papež šele posegel vmes, ko je BerengardeTours začel veliko svojo vojno. Četrta lateranska sinoda je na to 1. 1225. preporno vprašanje rešila in proglasila kot versko resnico, da se pri sv. daritvi kruh in vino dejanski spremenita v Kristusovo meso in kri.
Za cerkev je bilo s tem to vprašanje rešeno in tudi mej ljudmi je ponehal odpor, kajti Rim je bil sedaj že na vrhuncu svoje politične moči Tijaro je za-dobil papež, ki je mogel izreči nad vse ošabne besede »ego sum Caesar, ego sum Imperator« in naravno je, da je brez posebnih težav zadušil vsak odpor zoper cerkveni nauk. Pod pepelom pa je tlelo in čez stoletja je buknil na dan plamen reformacije, kateri je dal prvi povod vprašanje o transsubstanciaciji.
To so suha zgodovinska fakta, ki smo jih navedli, da se spoznajo v glavnih potezah vzroki velikih zgodovinskih dogodb.
Lateranska sinoda pa ni proglasila samo dogme o transsubstanciaciji, ampak je tudi organizirala inkvizicijo. Zajedno je bilo prepovedano prevajati sv. pismo na ljudske jezike in prepovedano posvetuj akom čitati latinsko sveto pismo, kar pomeni, da se je ljudstvu vzela zadnja trohica svobode glede razmišljanja
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 170, dn6 26. julija 1902.
o verskih zadevah. V tem, ko je v prvih časih kristijanstva vladala prav v smislu sv. Pavla jako obsežna svoboda, se je zdaj.ljudstvo sililo slepo verjeti vse, kar cerkev ukazuje. S tem je v verskem oziru bilo doseženo, da so narodi mogli postati kada vri po Lovolovem ugovoru in kmalu je to načelo obveljalo tudi v političnem oziru.
Sokolska slavnost v Idriji.
Drzno je bilo od mladega idrijskega Sokola, da je priredil slavnost razvitja zastave v tako velikem obsegu, — tako mora reči vsakdo, komur je znana neza dostna organizacija slovenskega sokolstva. Mesto-- Idrija pa je rtudi jako neugoden kraj za prireditev večjih slavnosti vpričo svoje velike oddaljenosti od železniške postaje. Slavnost pa se je deloma navzlic temu posrečila in navzlic silnim nalivom, ki so razsajali slavnostna dneva.
Vse priprave za to veliko Blavnost je prevzel vaditeljski zbor idrijskega »So kola«. Imel je tedaj prav vse na svoji rami, zategadelj se ni mogel brigati v prvi vrsti za to kar mu je glavna naloga, za javno telovadbo, katera se ni tako iz vršila, kakor bi se morala. Nekoliko je krivo tudi to, da se je vedelo komaj eno uro prod pričetkom telovadbe, da se bo ista vršila javno na Šolskem trgu. Le, ker so nekateri vaditelji delali noč in dan, bilo je moči vad. zboru biti kos prevzeti nalogi. Ako primerjamo ustanovno slavnost, vidimo, da je letošnja lepše uspela. Pri ustanovni slavnosti, dasi je bilo tam vse polno odsekov, vendar so se dogodile nerodnosti, ktere so imele za posledico izvanredni občni zbor in le ta poslal bi bil kmalu usodepolen za obstoj društva. In radi tega, ker je hotel vad. zbor izogniti se vsem nerednostnim, prevzel je sam to nalogo in odgovornost. Izdatno in požrtvovalno podporo imel je v čast. narodnih gospicah, si. delavskem bralnem društvu, čitalnici, dramatičnemu društvu ter prost. gas. društvu. Le žal, da je silni dež deloma pokvaril vspeh napornega in vstrajnega dela in da slavnost ni napra vila tistega vtisa, kakor bi ga bila v lepem vremenu.
V soboto dopoldan, ko so bila že vsa dekoracijska dela dovršena, bilo je vreme, kteremu ni bilo mnogo upati. Ko pa se je opoldan vlila ploha, mislilo se je, da je s tem dež opravil svojo nepotrebno na logo. V resnici bilo je dobro do 5. ure, ko se je odkorakalo k vsprejemnemu slavoloku pred staro čuvajnico. Tu se je zbral mestni zastop z g. županom na čelu, na rodno ženstvo, domači »Sokol« ter mnogo narodnega občinstva. Pa komaj da se je napravil red, že se je vlil silen dež, ki ni hotel prenehati, da se je moralo iskati zavetja pred njim. Med tem pa so že došli vozovi z dragimi gosti, ki so nekaj minut pred slavolokom stopili raz vozov, hoteč korakati v mesto. Toda velik naliv ni jim dovolil tega ; čakali bo tako kake četrt ure v najhujšem dežju, pa se le ni hotelo spreleteti. Tudi gosti morali so v zavetje pred silno ploho. Konečno po več kakor enournem čakanju se je razvedrilo toliko, da je bilo možno stati na cesti. Sokoli so stopili v vrsto, rogovi sokolski so zadoneli in prikorakali so gostje do slavoloka: Sokol iz Karlovca z zastavo, varaždinski, puljski in celjski Sokol z za stavami, skupaj nad 50 Sokolov v uniformi. Z urnebesnimi »Na zdar«-klici sprejeli so se dragi gosti, a ravno v tem trenotku pa je tudi že prihreščaia ploha, da na vsprejem ni bilo možno misliti, ker so bili Sokoli že itak do kože premočeni. Korakali so v mesto v največjem dežju do hotela pri črnem orlu, kjer se je vršil olicijalni sprejem. Prvi pozdravil je došle goste starosta idrijskega Sokola br Ivan Gruden ter jim zaklical »Dobro došli« in »Na zdar« med bratskim narodom,čemur so se vsi navzoči navdušeno odzvali. Za hvalil se je starosta Sokola v Karlovcu br. dr. Vinkovič, ki je v lepih besedah dal duška veselju, da bo zamogel prebiti par ur med brati Sokoli bratskega naroda, Za tenr. je pozdravil g. župan Drag. La-pajne v imenu mesta Idrije došle goste. Zahvalil se je zastopnik puljskega Sokola. Na to je izročila po primernem nagovoru gospica Dav. Lapajne starosti pokupskega Sokola lep šopek. Zahvalil se je še pod starosta celjskega Sokola br. J. Jošt za prisrčni vsprejem, na kar so č. narodne gospice obdarile Sokole z lepimi šopki. Po vsprejemu odkazala so se gostom pre nočišča.
Ob 8. uri pričela se je slavnostna predstava v c. kr. rudniškem gledališču. Najprvo prednašal je br. M. Rus Ašker čevo pesem: »Slovenskim Sokolom« v lepem govoru. Po prologu dvigne se zastor, in zazrli smo v bengaličnem svitu krasno živo podobo: sokolstvo se klanja svojemu ustanovitelju Tyršu. To lepo siupino se stavil je blagohotno akad. slikar g. M. Strnen. Hvala mu! Po kratkem odmoru predstavljala se je prva slovenska igra-Linhartova veseloigra v 2 dejanjih »Županova Micka«. Kakor vedno tako se je tudi ta večer potrudilo dramatično dru žtvo, da je bila predstava dovršeno vpri-zorjena, da so se čudili vsi gosti našim
izbornim igralskim močem. Gledališče bilo je vspričo slabemu vremenu polno odličnega občinstva. Po predstavi določena podoknica in mirozov je moral izostati radi trajno slabega vremena. Posetniki gledališča so se podali večinoma vsi h komersu. (Dalje prih.)
Iz trgovske in obrtniške zbornice Kranjske.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je imela sinoči javno plenarno seje, kateri je predsedoval zbornični predsednik Lenarčič, kot vladni komisar udeležil se je seje vladni svetnik K u lavi cs, ki je s toplimi besedami pozdravil zbornične člane ter izjavil, da bode delovanje trgovske in obrtniške zbornice vselej rad podpiral.
Prestopivši k dnevnemu redu, naznanil je predsednik, da je zbornica prošnjo tovarnarja Karola Mally-ja v Tržiču v zadevi komisijskih skladišč na Ogrskem s priporočilom predložila trgovinskemu ministrstvu. Nadalje je predsednik naznanil, da je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu povodom pritožbe tvrdke V. Majdič v Kranju zbornico obvestilo, da bode vlak, ki ob poldvanajstih dopoludne prihaja v Ljubljano, jemal seboj tudi taka pisma, katerih ni odpravil poštni urad, marveč so se na kolodvoru vrgla v poštni nabiralnik. Pri tej priliki nasvetoval zbornični svetnik L u c k m a n n, naj bi zbornica na pristojnem mestu vložila prošnjo, da bi sploh vsak vlak jemal seboj pisma, ki se na kolodvorih mečejo v poštne nabiralnike. Zbornični svetnik PetriČ pa je dodatno še predlagal, naj bi se na kolodvoru pobirala pisma res le pet minut pred odhodom vsakega vlaka, ker se nabiralnik navadno vsaj četrt ure pred odhodom vlaka izpraznjuje, vsled česar marsikatero pismo zaostane.
Zbornični tajnik dr. M urnik je poročal o sodelovanju trgovskih in obrtniških zbornic pri obrtni štetvi ter naglašal važnost, katero bi imel prepis štetvenega materijala za posamezne zbornice. Ker pa zbornično osobje tega ogromnega dela poleg obilnega svojega posla ne zmore, najeli naj bi se trije pisarji, ki bi to delo v šestih tednih opravili. Zbornica je nasvetu pritrdila ter ob jednem dovolila potrebni kredit.
Računski zaključek zbornice pro 190.1., o katerem je temeljio poročal zbornični svetnik Mejač, je bil brez ugovora odobren. Potem pa je zbornični svetnik Rohrman poročal o prošnji občine Jesenice za dovolitev tedenskega sejma vsak torek. Jesenice imajo sedaj približno 7000 prebivalcev, med temi jako mnogo uradniških in delavskih rodbin, katere jako pogrešajo tedenskega sejma za živila. Zbornica je po nasvetu poročevalca sklenila, da se prošnja županstva na Jesenicah s priporočilom predloži c. kr. deželni vladi. Isto tako se priporoča prošnja občine Škocijan za pomnožitev letnih in živinskih semnjev ter prošnja občine Preserje za preložitev letnega semnja od 8. na 15. junija vsakega leta.
Zbornični pristav dr. W i n d i s c h e r je poročal o načrtu izvršilne odredbe k zakonu z dne 25. februarja 1902 o premembi in dopolnitvi obrtnega reda. Po sedanjih določbah obrtnega reda je imetnikom obrtov dovoljeno, da iščejo naročil na blago ne le v kraju svojega stališča, marveč tudi okoli potujoč in sicer tako pri zasebnikih kakor pri obrtnih strankah. Poslužujoč se te pravice narejajo prosilci in producenti hudo konkurenco srednji in mali trgovini ter obrtnikom s tem, da ne obiskujejo le obrtnih strank, ampak se oglašajo tudi direktno pri konsumentih. Nastanjenim trgovcem in obrtnikom bode pač vsakdo priznal pravico, računati na odjemalce svojega stanovišča. To je njih naravni delokrog. Prav v tega pa jim posegajo v vedno znatnejši meri veletvrdkc in producenti, iz-podkopavajoč pri tem temelj eksistenci onim, ki so poklicani, da posredujejo med proizvajalcem ali velezaložnikom ter konsumentom. Po vsej državi je zategatelj nastal odpor trgovcev in obrtnikov proti §§ 59. in 60. obrtnega reda, ki dovoljujeta iskati naročil tudi pri privatnih strankah. Plod dolgotrajnih prizadevanj je prememba §§ 59- in 60. obrtnega reda z zakonom z dne 25. februvarja 1902, ki stopi v veljavo sredi septembra letošnjega leta. Lastniki obrtov bodo poslej smeli sami ali po svojih zastopnikih iskati naročil na svojo blago v svojem stajališču ali izven istega le pri strankah, ki potrebujejo blago ponujane vrste v svojem opravilnem obratu. Iskati naročil pri zasebnih strankah je glede špecerijskega, kolonijalnega in ma-terijalnega blaga kratkomalo prepovedano; glede druge vrste blaga je iskati naročil v stajališču samem dopustno, izven stajališča pa dovoljeno le na izrecen pismen poziv, ki se mora glasiti na določeno blago. Trgovinski minister pa je upravičen v oziravreduih slučajih zaslišavši trgovske in obrtniške zbornice in prizadete zadruge dovoliti olajšave za posamezne okraje ali za določene blago ali za poedine obrte in sicer v tem zmislu, da je dopustno iskati naročila tudi brez izrecnega poziva. Poslužujoč se te pravice, sestavilo je trgovinsko ministrstvo seznam onih vrst blaga, za katero naj bi se dovolile olajšave ter pozvalo zbornico, da pove svoje mnenje. Zbornica je sklenila, oddati svoje mnenje v tem zmislu, da se olajšave omeje na kme tijske stroje, strojne naprave, motorje, stavbne in tehnične potrebščine, šivalne in pisalne stroje, kolesa, klosete in cerkvene utenzilije, glasbene inštrumente.
O naslednjih točkah dnevnega reda je poročal zbornični tajnik dr. Murni k. Kot zbornični zastopnik v centralni komisiji za obrtno šolstvo je bil izvoljen predsednik L e-narčič, kot zastopnik v odboru obrtne nadaljevalne šole na Bledu pa tamošnji trgovec Viljem Repe. V podporo kranjskih udelež-nikov tečaja za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah, ki se ima prihodnje leto vršiti na državni obrtni šoli v Gradcu, je dovolila zbornica prispevek 200 kron. Glede prošnje mizarja Frana Vidali v Ljubljani za podelitev koncesije za pokopavanje mrličev je zbornica izrekla svoje mnenje v tem zmislu, da ni lokalne potrebe za novo tako podjetje. O vlogi nekaterih trgovcev in obrtnikov selške doline se bode razpravljalo v prihodnji zbornični seji.
Po končanem dnevnem redu je stavil prov. predsednik B a n m g a r t n e r nasvet, naj se za R. Hiissigovo knjigo „Tarif-Weg-vveiser" dovoli 100 kron podpore ter naj se trgovinsko ministrstvo naprosi, da čim prej napravi telefonsko zvezo med Ljubljano in Trbižem s potrebnimi postajami na Gorenjskem. Oba predloga sta bila sprejeta z dodatnim predlogom, naj bi se naše južne dežele po telefonu zvezale z Ogrsko.
Zbornični svetnik Tonuies je predlagal, naj se tinančno ravnateljstvo v Ljubljani naprosi, da c. kr. glavne davkarije ne premesti na Z.abjek, kakor se baje namerava, ampak naj jo preloži v središče mesta, ker bi to za stranke, ki imajo tam opraviti, bilo mnogo ugodnejše.
Zbornični svetnik Kregar je pričel citati dolgo razpravo o razvoju pošte v raznih državah, štrukljal in kokljal o vseh mogočih rečeh, ter na ponovno prigovarjanje, naj vendar pove, kaj hoče, naposled razodel, da naj se v Ljubljani poštno poslovanje primerno reformira. Predlog se bode postavil na dnevni red prihodnje seje.
Potem je predsednik ob osmih zvečer zaključil javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 julija
— Podpora mizarski zadrugi v Št. Vidu — odklonjena. Klanfar-jev Tone, za občni blagor silno zavzeti župan v Št. Vidu, je bil mej prvimi, ki so poslali klerikalnim poslancem zaupnico za obstrukc;jo. Ker se šentvidci obstruk-cije tako vesele, jih gotovo tudi razveseli vest o sklepu deželnega odbora glede podpore mizarski zadrugi v Št. Vidu. Za pospeševanje malega obrta je bil deželni odbor postavil v proračun 10 000 K, posebno z ozirom na to, da se mizarski zadrugi v Št. Vidu omogoči naprava malih mašin. Če smo prav poučeni, se mizarski zadrugi za te stroje precej mudi. Deželni odbor je v svoji Beji v torek, dne 2 2. t. m. sklenil, da se mizarski zadrugi v Št. Vidu nič ne izplača, ker deželni zbor te podpore ni potrdil. Gosp. Arhar, načelnik mizarske zadruge v Št. Vidu, zahvalite se za ta uspeh obstrukcije dr. Šusteršiču in Klanfarj e vemu Tonetu!
— Vodovod v Planini — odklonjena Planina je vodovoda nujno potrebna. Upeljano je že vse, kar treba za napravo in tudi pogodba zaradi zgradbe je že sklenjena, tako da bi se vodovod lahko začel takoj graditi. Za to napravo je deželni odbor že pred več časom obljubil, 20 odstotkov pri-bpevk a, seveda s pogojem, če deželni zbor to potrdi. Ker pa dež. zbor tega vsled obstrukcije ni mogel potrditi in torej ni kredita, je deželni odbor v v svoji seji dne 2 2. t. m, sklenil, da 20% prispevka za zgradbo vodovoda ne izplača in tudi že sklenjene pogodbe ne odobri, vsled česar se zgradba zavleče vsaj za eno leto. Planinci — zahvalite se za to dr. Šusteršiču, Žitniku in. kravarju Drob niču!
— Podpora za oškodovance po ujmah — odklonjena. Deželni odbor je postavil v proračunu svoto 16.000 K za podporo pogorelcem in drugim nesrečnikom, ki so oškodovani po U)mah. Ker pa deželni zbor vsled klerikalne obstrukcije tega zneska ni potrdil, je deželni odbor v seji dne 2 2. t. m. sklenil, da ne more deliti nobenih podpor. Tudi pogorelci v Zden-ski vasi so v nevarnosti, da pridejo ob podporo. Poškodovanci — zahvalito se za to dr. Šusteršiču, Jakliču in drugim katoliškim poslancem!
— Podpora za pota, občine in cestne odbore — odklonjena. V proračunu je postavljen znesek 20.500 kron za podpore občinam in cestnim odborom.   Ker deželni zbor  vsled kleri-
kalne obstrukcije te podpore ni potrdil, je deželni odbor v svoji seji dne 2 2. t. m. sklenil, da te podpore ne izplača. Posebno ribniški cestni odbor, ki je precej zadolžen, bo občutil posledice. Ribničanje — zahvalite se za to razgrajačema Pakižu in Jakliču, ki sta onemogočila delovanje deželnega zbora!
— Nakup bikov - odklonjen.
Za nakup plemenskih bikov je dež. odbor postavil v proračun 5200 K. Ker pa dež. zbor vsled klerikalne obstrukcije te svote ni potrdil, je dež. odbor dne 2 2. t. m. v smislu postave sklenil, da se biki ne kupijo. Živinorejci — zahvalite se za to klerikalnim plemenskim poslancem.
— Vodovod v Novi Šueici — odklonjen. Deželni odbor jo zgradbo vodovoda v Novi Sušici postavil v proračun znesek 5100 K. Klerikalna ob-strukcija je kriva, da deželni odbor tega zneska ni potrdil. Ker ni dovoljenja dež. zbora, je deželni odbor v seji 2 2. t. m. sklonil, da se ta znesek ne izplača, kar pomeni, da se vodovod ne zgradi. Prebivalci Nove Sušice — zahvalite se za to Pakižu in Jakliču, ker je tudi to uspeh »možatega« nastopanja klerikalnih poslancov v dež. zboru!
— Nezaupnice učitelju-po-slancu Jakliču. Kravja kupčija, ki so jo klerikalci sklenili z dobrepoljskim Jakličem, se ni obnesla. Jaklič je prestopil v klerikalni tabor ne morda iz prepričanja — bil je liberalec, kakor je vsak izobražen človek, in je tudi sodeloval pri liberalnih listih — ampak ker je upal, da mu donese prestop materialnega dobička, klerikalci pa so ga sprejeli, ker so se nadejali, da z a p e 1 j e u č i t e 1 j s t v o v njihov tabor. No, Jaklič ni slabo računal, slabo pa so računali klerikalci in morda jim je že žal, da so napravili ta poskus. Ni je namreč spekulacije izlahka dobiti politične, ki bi se bila tako korenito izjalovila, kakor ta klerikalna spekulacija. Načrt sam je bil dober ali klerikalci so pri svoji kombinaciji pozabili, da učiteljstvo ni tolpa brez-značajnežev, pozabili, da so učitelji možje, kise zavedajo važnosti svojega poklica, pomena sedanje šole in da poznaje kulturi šolstva in učiteljstva sovražne namene klerikalizma tako dobro, da se s praznimi besedami in hlinjeno pri jaznostjo ne dado prevariti. Klerikalci so kombinirali: če pokažemo na Jakliču, kako z denarjem in s častmi plačamo učitelja, ki hodi z nami, mislilo bo učiteljstvo, da smo njemu in šoli prijazni in bo drlo za nami. To pa se ni izpolnilo. Klerikalce to seveda jezi in grize in tej jezi so dali duška sedaj, ko izreka učiteljstvo nezaupnice učitelju Jakliču zaradi njegovega nastopanja v deželnem zboru. To je preveč bolesti za klerikalno srce, zlasti ker te nezaupnice podirajo zadnji ugled, kar ga še ima Jaklič. Kaj si morejo kmetje misliti o tem svojem poslancu, ako čitajo, da tega poslanca njegovi stanovski tovariši javno obsojajo in mu javno izrekajo, kako čisto nič spoštovanja med njimi ne uživa — tako mislijo klerikalci in temu spoznanju dajejo duška s tem, da učiteljstvo in posameznike napadajo in grde. Motilo to ne bo nikogar, ker tudi zadnji učitelj v deželi tako visoko stoji nad vsakim klerikalcem, da »Slovenčevo« zabavljanje ne doseže niti njegovega zaničevanja. Učiteljstvo je lahko ponosno na to, da so se »Podrta peč« in somišljeniki pridružili klerikalcem.
— Rešena uganka. Že marsikak učitelj si je belil glavo z vprašanjem: Kako vendar, da klerikalci ne privoščijo učiteljem primernih plač, ko vendar vedno pravijo, da niso sovražniki učiteljstva. Odgovor na to je dobiti v »Slovenčevem« članku »Proti samostanom«. V tem članku se »Slovence« grozno jezi, da so učitelji na Francoskem dobro plačani in tudi pove, zakaj ga to jezi. »Slovenec« pravi namreč, da gmotno dobro situirano učiteljstvo izpodrine duhovnika iz javnosti. »Slovencu« moramo biti hvaležni za to priznanje. Uganka, zakaj so klerikalci nasprotniki primerni plači uoiteljstva, je sedaj rešena. Zdaj imamo v rokah priznanje, da klerikalci ne naspro-
tujejo zvišanju učiteljskih dohodkov iz ozirov na d a v k o p 1 a č e v al c e, kakor so doslej vedno govoričili, ampak ker nočejo, da bi bili učitelji gmotno dobro situirani, ker se boje, da bi potem imeli več ugleda in več vpliva na ljudstvo, kar se boje, da izpodrinejo duhovnika iz javnosti. Učitelj, ki strada, ki je primoran opravljati vsakovrstna postran ska dela, da se preživi, ki mora biti vesel, če mu kmet podari par krompirjev, župnik pa kako plesnivo klobaso, ta ni nevaren, ta ne bo imel nikdar nič vpliva in nič veljave — tako ugibajo klerikalci in to je, kakor je sedaj »Slovenec« priznal, pravi vzrok, da nasprotujejo klerikalci pravičnemu plačevanju učiteljstva za pošteno delo.
— Nezaupnica učitelju - poslancu Jakliču. Prejeli smo naslednjo izjavo: »Učiteljstvo kranjskega okraja, zbrano povodom uradne učiteljske konference dne 16. julija 1902 v Cerkljah na Gorenjskem, izreklo je svoje obžalovanje tovarišu učitelju Fr. Jakliču v Dobrepoljah, ki je s svojim delovanjem kot poslanec z drugimi kričači provzročil, da se je za sedanje deželnega zbora zaključilo. Tej izjavi se pridružuje tudi podpisano učiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano po uradni konferenci dne 23. julija 1902 na Biedu in še pristavlja, da se zgraža še posebno na surovostjo Jakliča, ki je v svojem odgovoru v »Slovencu« na omenjeno izjavo označil 54 svojih tovarišev kot take, ki si iščejo za enake sklepe svojega navdušenja le v čašah. Na Bledu, dne 23. julija 1902.« — Sledi 35 podpisov.
— Kantina v bolnici. Usmiljene sestre niso zadovoljne z velikanskim dobičkom, ki ga imajo v bolnici. Ko bi dežela prevzela bolnico v lastno režijo, bi prihranila okrog 40.000 K na leto, torej svoto, s katero se že da kaj lepega in občekoristnega storiti in bi vrh tega denar ostal v deželi, med tem ko gre sedaj iz dežele, večinoma tja v Rim. Kakor rečeno, pa se kaže, da usmiljenke še s tem ogromnim dobičkom niso zadovoljne, kajti napravile so v bolnici nekako kantino. Dolgo let je bilo dovoljeno, da so ljudje, ki hočejo obiskovati bolnike, nosili tem kak prigrizek ali nekaj vina. To se je ustavilo in noben razumen človek ne bo temu ugovarjal. Vprašati se pa mora: Kako pa to, da zdaj usmiljenke prodajajo v bolnici vino tistim, ki ga hočejo nesti bolnikom ? Ali imajo usmiljenke sploh dovoljenje obrtne oblasti za ta vinotoč? Če se od g o -stiničarja kupljeno vino — in gostilničarji plačujejo davke, usmiljenke pa nič — ne sme nositi bolnikom, kako da se sme nositi od usmiljenk kupljeno vino? Prepričani smo, da vodstvo bolnice o teh manipulacijah nič ne ve, kakor tudi ne obrtna oblast. Mi sicer nimamo nič proti temu, da usmiljenke točijo vino, ali če že imajo kantino, naj tudi plačajo davke, kakor jih morajo plačevati gostilničarji.
— »Vipavskih „Narodovcev" umazana pisarija" je naslov »Slo-venčevemu« dopisu z dne 6. julija 1902 iz peresa župnika Mezga, v katerem se še nekoliko drgne ob zadnje občinske volitve, ki so pa — kakor se sliši — vsled naše pritožbe ovržene, in še le proti koncu pravi, da dopisnik »črni župnisko potrežnico«, in da ta postrežnica »lahko popolno dokaže, da ni resnica, kar so liberalci o njej med ljudi raztrosili«, dasi bi bili pod gorenjim naslovom vse kaj druzega pričakovali, zlasti, da nam bo podal dokaze, da je neresničen v »Narodu« objavljeni pikantni dogodek. Toda Mezeg zvesto molči in se je temu predmetu popolnoma izognil; le toliko se čuje, da je preskrbel svoji »postrežnici« pri zdravniku spričevalo neomadeževanega devištva! ! Taka spričevala so pa nasproti dejstvom naravnost k o m pro m i t u j oča; tako n. pr. vzdržujemo mi popolnoma vse to, kar smo pisali o dotičnem župniku, ki je svoji »postrežnici« trn izdiral; danes trdimo še več, da je bil dotični župnik še toliko brezstiden napram nedolžni svoji učenki, ki ga je v svoji neprostovoljnosti in ilagranti s postrežnico zasačila, da ji je v najdefekt-nejši obleki naprošeni podpis dal! In ta duhovnik še danes rešuje vero! Gospod Mezeg, na korajžo!
— Lesna zadruga. Z dežele se nam piše: Človek zida kaj rad gradove — v oblake. Od rojstva do groba nas spremljajo vsakovrstna upanja in kdor zna ljudem upanja delati in jih mamiti z obljubami, ta je ima popolnoma v rokah. V tem oziru imajo klerikalci že od nekdaj veliko prakso, to je pravzaprav vsa njih umetnost in zato je naravno, da postopajo tako tudi v gospodarkem oziru. Kaj so vse ljudem obetali, ko so začeli snovati konaumna društva! Vsak bajtarček je mislil, da mu konsum pomore do gra šČine in vsak občinski revež je upal, da dobi rento, kakor kak prelat. Tako je tudi z lesno zadrugo. Po Gorenjskem agi-tirajo klerikalci prav pridno za to lesno zadrugo in dopovedujejo kmetom, koliko več bodo zaslužili z lesom, če se napravi ta zadruga in prevzame vse žage. Kmet, ki je največkrat tako slep in gluh, da vse verjame, kar mu natrobi »gospod«, misli res, da mu bo ta zadruga pomagala iz vseh stisk in nadlog. Ubogi, zaslepljeni ljudje, ki o lesni kupčiji toliko razumejo, kakor je »Kurji želodček« razumel o Kon-fucijevi filozofiji. Zdaj je med trgovci z lesom konkurenca, da, pravi boj in to zvišuje cene. Oe se tod ne dobi primerna cena, gre kmet lahko drugam, če bi nehala konkurenca, bi cene padle in če dobi zadruga žage v roke, bo imela monopol in delala z ljudmi, kar bi hotela. Seveda se to nikdar ne zgodi. Lesna zadruga še dve leti ne more živeti, v to lahko vsakdo svojo glavo zastavi, a tudi v dveh letih napravi lahko kmetu ogromno škodo. Kaj še ni dosti bridkih izkušenj s kon-sumi ?
— Kaplana so ubili. Kaplan Anton Miklič, ki so ga ubili v Makolah na Štajerskem, je rodom Kranjec, doma je iz D o b r e p o 1 j a in sicer iz vasi Cesta, torej iz kraja, kjer cvete klerikalni fanatizem najbolje. Sploh je znana resnica, da so največji duhovniški hujskači na Štajerskem skoro vsi Kranjci. Kako je moral ta Miklič divjati v Makolah, se spozna iz tega, da so ravno ljudje te fare znani po vsem štajerskem kot pametno pobožni in da je moralo biti počenjanje kaplanovo že neznosno, sicer bi se ljudje gotovo ne bili uprli.
— Ljudski shod v Šmarju pri Jelšah — se najbrže ne bode vršil. Slovenski akademiki naznanili so pred kratkim, da prirede dne 3. avgusta v Šmarju pri Jelšah ljudski shod, na katerem se bode govorilo o ustanovitvi slovenskega učiteljišča, o narodnem šolstvu na Spodnjem Štajerskem, o političnem in gospodarskem položaju Slovencev. Dijaki naprosili so državnega poslanca, dvornega svetnika dr. P loj a, da izposluje on pri oblastih dovolitev shoda in da prevzame on nasproti gosposki odgovornost za shod. Dr. Ploj je obljubil to storiti inje tudi odobril program in se zadovoljil s poročevalci na shodu. Pred nekoliko dnevi pa so dobili dijaki obvestilo, da izpade iz programa po ročilo nadučitelja g. A. Stermška o narodnem šolstvu. To se je brez dvoma zgodilo na željo in pod vpli vom mariborskih duhovniških politikov, kateri ne marajo, da bi gosp. nadučitelj Stermšek razlagal ljudstvu koristi šole. Dijaki se ne udajo in zahtevajo odločno, da ostane Strm-škovo poročilo na programu. Toda tudi dr. Ploj se noče udati željiin zahtevi dijakov in tako bode najbrže ljudski shod vŠmarju izostal če pa se bode vršil, bode jako viharen in ni izključeno, da doživi dr. Ploj hud poraz. Dijaštvo in učiteljstvo je še posebno razburjeno vsled tega, ker se pripoveduje, da hoče na shodu namesto gosp. nadučitelja Stermška govoriti mariborskipre-fekt Korošec. Bodemo videli, če bode govoril.
— Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 138. vodstveno sejo 10. julija 1902 v društvenih prostorih »Na rodnega doma«. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubio in Dragotin Žagar. Svojo odsotnost je opravičil tajnik Anton Žlogar. V smislu § 18. se ja seje udeležil kot razsodnik dr. Fran Stor. Ob pol 3. uri je prvomestnik Tomo Zupan otvoril sejo
z običajnim pozdravom. Blagajnik je od 1. januvarja do 10 julija t. 1. izkazal 19.286 K 91 v. dohodkov in 16.410 K 14 v. troškvv, torej 2326 K 77 v. preostanka. Deška šola v Trstu se s prihodnjim šolskim letom razširi v petrazrednico, šola v St. Rupertu v Velikovcu pa v štiriraz rednico, Velika skupšina bo četrtek, 7. av gusta t. 1. v II. Bistrici. Ko se rešijo došle prošnje in sprejmejo razni nasveti, zaključi prvomestnik sejo ob polu 6. uri zvečer. Ljuhljana, 13. julija 1902.
— Poroka. Danes se jo poročil naš mnogoletni sotrudnik, pisatelj gosp. dr. M i ljut in Zamik, magistratni pristav, z gospico Theo Ilubadovo, hčerko g. c. kr. deželnega šolskega nadzornika Frančiška Ilubada. Iskreno čestitamo!
— Pri okr. učiteljski konferenci za radovljiški okraj dne 23. julija so bili voljeni kot zastopniki v deželno učiteljsko konferenco nadučitelj g Zavrl, nadčitelj g. Rus in učiteljica gospodična R a z i n g e r.
— Iz zadnje seje c. kr. okr. šol. sveta v Postojini. Iz poročila c. kr. okr. šol. nadzornika se med drugim dozna, da je c. kr. deželni šolski svet pritožbi nekega učitelja proti odloku c. kr. okrajnega šolskega sveta glede stanarine ugodil in mu odškodnino za stanarino od 1. novembra 1901 pripoznal. C. kr. deželnemu šolskemu svetu stavijo se predlogi za definitivno nameščenje na šolah na Gočah, v Podkraku, Senožečah in na Vrabčah. Pripozna se potreba ustanovitve nove šole v Jurščah pri Knežaku. Kraj. šol. svetu v Košani dovoli se prodati staro šol. poslopje. Odpoved nekega pred sednika kr. šol. sveta se sprejme. KoneČno stavi se c. k. dež. šol. svetu predlog v neki disciplinarni zadevi. —a.
— Na Gojzdu pri Kamniku imajo popa, ki zna svoje brumne ovčice in koštrunčke tako farbati, da bi zaslužil, postati kanonik v Ljubljani. Tako je mož ono nedeljo pridigoval, da so liberalni po slap-ci stavili brezverske predloge, a klerikalni poslanci jih niso mogli drugače pre prečiti, kakor da so začeli upiti in razbijati in tako — hvala Bogu — dosegli, da ti liberalni brezverski predlogi niso postali veljavni. Tako je s prižnice lagal pop na Gojzdu in še dostavil: Molimo, da pri prihodnjih volitvah dobimo še več takih poslancev! — In potem še protestujejo ti duhovniki, če se reče, da z lece agitirajo in ljudi sleparijo.
— V zdravniškem domu na Bledu bo 27. julija koncert in deklamacija na korist revni šolski mladini cesar Franc Jožefa I. ljudske šole v Oradu. Vspored: 1. Haydn: Cesarska pesem, unisono, s spremljevanjem klavirja in har monija. 2. a) Jos. Stritar: Tožba zajčeva (Lojzek Rus), b) Jos. Stritar: Lisičja tožba (Andr. Ambrožič). Jos. Petz: Štirje letni časi, dvoglasni zbor, soli in deklamacija s spremljevanjem klavirja in harmonija. Pomlad: Tilka Vovk. Poletje: OJga Ver-derber. Jesen: Marija Rus. Zima: Matej Stibilj. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži I.—VI. vrste 3 K, vsi drugi sedeži 2 K. Z ozirom na blag namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Požar. Dne 24. t. m. je gorelo v Tupaličah pri Kranju. Posestnik I. Va-ljavec ima škode 5000 K, posestnik Ale-šovec pa 3700 K. Alešovec je sam zažgal in sedi že v zaporu.
— Toča je zadnje dni v raznih krajih napravila škodo, tako okrog Vinice in Adlešic, v črnomaljskem okraju, okrog Dolskega v kamniškem okraju ter v Št. Janžu, Radečah in Postanju. Zlasti v Št. Janžu je toča napravila veliko škodo, ki se ceni na 60.000 kron, v Radečah in v Boštanju pa občutijo novo škodo toliko bolj, ker je tam žo predidoči teden toča pobila.
— Karakteristične za razmere na celjski gimnaziji. Kakor poroča »Deutsche \Vacht«, so priredili nemški maturanti tukajšne gimnazije zadnji torek svoj posebni komers. To ni nič posebnega. Saj so že dolgo, dolgo minuli časi, ko so v Celju dijaki o obeh narodnosti skupno prirejali svoje odhodnice, ko so skozi celo gimnazijo kolegijalno občevali, ko so sploh vladale razmere, kakršne bi morale vladati med sošolci. Sedaj že mnogo let učenci tega zavoda ne občujejo več med seboj, ampak nastala, sta dva tabora, na eni sirani Slovenci, na
drugi Nemci in odpadniki. To so razmere vsega obžalovanja vredne, a spremeniti se ne dado in se tudi prej ne bodo spremenile, da dobijo Slovenci celjskega okrožja lastno višjo gimnazijo, da bo na tak način izvedena prostorna ločitev, katero zahteva posl. Ilofmann -\Vellenhoff. Vendar dokler bodo Slovenci primorani višje razrede nemške gimnazije pohajati, bi morala na nemški gimnaziji vsaj ena oseba biti, ki bi kazala, da je nad tem razporom vzvišena, ta oseba bi morala kazati, da je oče dijakov obeh narodnosti, kazati bi morala, da so jej vsi dijaki obeh narodnosti ednako dragi in ljubi. In ta oseba bi moral biti ravnatelj. V naše začudenje in presenečenje pa smo morali v zadnji »D. W « čitati, da se je strankarskega komersa nemških abiturijentov udeleževal tudi ravnatelj Proft. Prepričani smo, da bi g. Končnik kaj takega ne bil storil. Kaj si bodo slovenski dijaki prihodnjih letnikov mislili o nepristranosti svojega ravnatelja, ko sedaj čitajo v »vab tarči«, da se je njihov direktor udeležil abiturijentskega komersa, na katerem so govorili abiturijent Rakusch, oče Rakusch in — incredibile dictu — redakter Ambrožič, vsi seveda v nemškem nacijonal-nem smislu! •
Nekoliko statistike. Na graški univerzi je v letošnjem poletnem tečaju po absolviranih pravniških študijah napravilo 20 Slovencev drugi, to je j udi i cijalni državni izpit. Potemtakem zapušča sedaj graško pravno fakulteto 20 Sloven cev s prebitim judicijalnim izpitom, izmed onih slovenskih kandidatov, ki bodo delali izpit vsled vojaških in drugih formalnih zadržkov šele meseca oktobra ž veljavo za ta tečaj, računi se lahko že zdaj z gotovostjo, da jih napravi judicijalni izpit najmanj še 10, tako da znaša že na sami graski univerzi število absolviranih slovenskih pravnikov z dovršenim drugim državnim izpitom za letošnji poletni tečaj okroglo 30. Ako upoštevamo, da veliko število slovenskih pravnikov študira v Pragi in na Dunaju, lahko računimo, da je vseh slovenskih absolviranih pravnikov, ki letošnji poletni tečaj napravijo 2. državni izpit, zelo nizko računano nič manj nego 50. — Opozarjamo na to statistične podatke samo zategadelj, da se vsaki>mur lahko jasno dokaže, kako lahko bi bilo Slovencem vzdrževati svojo lastno slovensko pravno fakulteto v Ljubljani.
— Izjava in sklep ekspertov za streljanje zoper točo v Gradcu. Vsled vabila avstrijskega poljedelskega ministrstva se je vršila dne 20.—24. t. m. posebna konferenca slovečih meteorologov (omenimo le dr. W. Koppen, profesor v Hamburgu, dr. R. Bornstein, profesor v Berlinu, dr. J. Angot, profesor v Parizu, dr. P. Blaserna, univers. prof. v Rimu, dr. G. Vincentini, univers. profesor v Padovi, dvorni svetnik dr. Pfaundler, univ. profesor v Gradcu i. dr.) in znanih ve-ščakov iz Francije, Nemčije, Italije, Rusije. Srbije, Ogrske in Avstrijske, skupaj 70, da se vprašanje o streljanju zoper točo konečno reši. Večina ekspertov se je izjavila dvomljivo, 10 pa za in 4 proti in na podlagi te pismene izjave se je sprejela naslednja, za naše razmere važnu resolucija: Natančni strelni poskusi se morajo nadaljevati vsaj še 8 —10 let in sicer na državne stroške, odnosno z državno subvencijo in pod državno kontrolo. Kot merodajno poskusno polje je izbrati po loči pogostokrat poškodovani kraj v obsegu najmanj 3000 ha ali 30,000 000 m* skupaj držečih se vinogradov ali drugega zaokroženega polja, katerega je armirati s Suschnig ovimi strelnimi pripravami tip E (4 m. visok cilinder in 180 gr. smod nika) v razdalji 600 do največ 1000 metrov-Streljanje imajo izvrševati, voditi in nad zirati le izkušene osebe, nastop in izid neviht pa nalašč za to od vlade določeni in v dotičnem kraju nastavljeni vremeno-sloveč.
— Na vrtu ,,Narodnega doma" v Mariboru bo dne 3. avgusta t. 1. (v nedeljo) koncert napolitanske godbe s šaljivo pošto in drugimi zabavami. Začetek ob 4. uri popoludne, vstopnina 30 kr Čisti dobiček je namenjen za dijaški dom v Celju.
— Stavka na Nabrežini. Iz Na
brežine poročajo: Kakor zuano, nameravajo
Dalje v prilogi. "^M
F*   Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 170, dn6 26. julija 1902.
tukajšnji klesarski delavci s 1. septembrom zopet začeti štrajk. Vprašanje nastaja, ali bo to delavcem kaj koristilo ob današnji veliki konkurenci v tej stroki ?! Zdi se, da utegne škodovati delavcem, posebno onim slovenske narodnosti, kar se Že Čuti. Furlani žele prestaviti vso obrt izdelovanje kamena' v Furlanijo (Tržič, Foglion in Zagrad) In res se že sedaj odvaja veliko surovega kamenja od tukaj v Furlanijo, kjer je furlanski delavci za 50 do 60 novč. ceneje izdelujejo, (»pomniti je, da je prej mnogo furlanskih delavcev delalo, a sedaj dalajo tam doli za eno krono ceneje. Tam toraj nižajo dnino, tukaj jo pa višajo! In vendar tam ne napovedujejo stavke, tukaj pa napovedujejo štrajk! Čudno! — Izgovarjajo se, da so Furlani doma in da je tam živež ceneji. Vpraša se pa: Kje pa so naši, posebno Nabrežinci, ali niso doma? Glede živeža pa tudi ni prav veliko razlike. Vino je tukaj res predrago v razmerju z drugimi kraji; o tem pa spodaj. Kedo sili v štrajk? Oni, ki bi radi popolnoma uničili kamnarsko obrt tukaj in pa par domačih -mednarodnih- zaslepljencev. Da se delavci potegujejo za zboljšanje svojega stanja je prav. Ali te zahteve morajo biti v pravem razmerju s položajem obrtnije, ker sicer mora obrt propasti vsled konkurence od drugih 5trani! Oglejmo si le nasledke lanskega štrajka ozirom na slovenskega delavstva ! Neoporečno dejstvo je, da so za časa lanskega štrajka v Nabrežini v Furlaniji delali, če prav seje reklo, da bodo štrajkali tudi tam! In po štrajku so zopet največ trpeli domači, ptujci so pa delali. Po tramvajskem štrajku v Trstu, kedo je bil opeharjen?! — Slovenec. Italijan se je prvi vsilil na delo ! In kakor pravijo, je potem še dolžil Slovenca, da je on, Slovenec, zakrivil stavko. In če pride do stavke tukaj, zdi se, da slabe posledice zadenejo zopet le Slovence, posebno domače. Za stavko se namreč agitira tukaj in v Mirnem, v Furlaniji pa ne! Slovenski delavei, izlasti domači, bodite previdni in to posebno, ker Štrajk bi ne bil plošen v naši deželi! ! Utegnilo bi se dogoditi, da bi se klesarska obrt tukaj zatrla in drugod razvila ! Ali bo-dete potem hodili delat v Furlanijo in še to za eno krono ceneje'? I Ta bi bila lepa! Lep vspeh štrajka !
— Čedni ljudje. O tržaških ko-moristih se izvedo vsak dan lepše stvari. Tako je sedaj razkril »Sole«, da je drž. poslanec Leop. Mauroner lastnik treh hiš, kjer so nastanjeni gotovi »instituti«, deželni poslanec dr. Vene-zian pa je njegov administrator!
— Umor v Pazinu. V noči od 21 na 22. t. m. je sedel lovski čuvaj Ivan Uljanić v neki žganjarni v Pazinu. O polnoči je prišel v tisto žganjarno črevljar Ivan Ferenčič, popil čašo žganja potem pa sunil Uljanica trikrat z nožem tako, da je mož na mestu umrl. Ferenčič je umoril Uljanica, ker je ta pred nekaj dnevi morilčevega očeta pretepel. Morilec je zbežal, a dobili so ga čez nekaj dni v Žminju.
— Za tiste, ki hočejo iti v Južno Afriko. Z ozirom na to, da sedaj, po koncu vojne z Buri drve ijudje z vseh strani v Južno Afriko, nam naznanja angleški konzulat v Trstu, da je angleška vlada izdala najstrožje odredbe glede teh priseljencev. Izstop iz ladje je dovoljen samo tistim, ki imajo izkaznico od angleškega konzulata v tistem kraju in najmanj 2400 K gotovega denarja. Ljudem, ki pridejo iskat v Južno Afriko dela, se na noben način ne dovoli izkrcanja.
— Zasačen tat. Soprogi gosp. svetnika Stareta so bile na potovanju iz Lipika v Ljubljano iz kovčega ukradene različne dragocenosti. Policijske pogodbe so dognale, da se je tatvina zgodila na kolodvoru v Novski na Hrvatskem in sicer jo je izvršil ondotni železniški uluž-benec Geza Zeller, ki je že zaprt in je SToje dejanje tudi priznal.
— Stavbna kronika. Na ljubljanskih stavbiščih je ta mesec živahno. Zidaiji so spravili novo hišo F. Supančiča Pod streho, Bahovčevo in dr. Krisperjevo osnažili, Vodnikovo pa dogradili že do Parterja. Ob Bleiweisovi cesti je zgradba Korsikove hiše dospela do cestnega ni-vela, Oroslava Dolenčeva enonadstropna fla Opekarski cesti (Vel. čolnarske ulice) je tudi že pokrita, tako da so v obče ti gospodarji lahko z izvršitvijo teh stavbnih del do zdaj zadovoljni. V novih ulicah se odpira nov svet — nekaka nova ulica, tam je namreč g. Treo spravil tudi svojo
novo stavbo pod streho, le na stavbišči ob voglu Sodnijskih ulic in Dunajske ceste,
kjer se zgradi hiša g. župana Iv. Hribarja, nastale so nepričakovane ovire, ker so naleteli v tleh na podzemske katakombe in kleti, — ostanke stare bolnice, — kjer pa so kakor hudomušni jeziki trdijo, njega dni imeli tudi svoje nabasane kleti menihi. Pa tudi ti stari zidovi so zdaj večinoma že razbiti, in se bo jgradnja zdaj lahko nadaljevala. Po druzih stavbiščah še mirno trava rase, — nasproti nove justične palače, pred koje glavnim uhodom bo v kratkem postavljeno zvišeno stopnjišče pa zijajo proti nebu in ljudem še rebra stare kolibe ki bi jo morali podreti že iz estetičnih ozirov. Zadnje tedne je prišlo spet okolu 140 delavcev in zidarjev v Ljubljano. Na obrazu nekaterih je skoraj brati znake — zgrevanega štrajkarja. — Izimši stavbo »Narodne tiskarne«, Kmetske posojilnice«, »Mestne hrani lnice« in fotografa Landauva, so dozdaj projektovane zgradbe v tiru in bo Ljubljana do zime — če bo seveda delavcev in materijala dovolj, »pasjih dni« pa ne — preveč! — za dvanajst novih hiš pomnožena. Poleg tega bosta otvorjeni pa to poletje dve največji stavbi: deželni dvorec, okoli katerega polagajo zdaj že asfaltni tlak, ter justična palača, kjer se izvršujejo še ostanki nekaterih del.
— Cirkus Enders. V najkrajšem času dospe v Ljubljano sloviti Endersov cirkus, kakor je razvideti iz današnjega naznanila.
— Nesreče. Miloš Lustina, brivski pomočnik pri Gjutu, se je včeraj popoldne vozil s kolesom okoli »Zvezde«. Vozil je v najhujšem diru. Ko se je pripeljal na vogal Kongresnega trga in Wolfovih ulic, je naglo zavil in pri tem tako padel na hodnik, da se je na čelu znatno poškodoval. — Pomožni uradnik A. S. je danes dopoludne vozil po Gradaških ulicah tako naglo in neprevidno, da je odzadej zadel gospo Marijo Šimnicovo, jo podrl na tla s tako silo, da je vsled bolečin v postelji. — V železniškem prerezu blizo Hrušice na Gorenjskem je včeraj podsulo 401et-nega delavca Mile Prpiča iz Krivega pota na Hrvatskem in mu zlomilo nogo in rebra. Ponesrečenca so prepeljali v dež. boinico, kjer je malo upanja, da bi okreval. — Tlletni kočar Lovrenc Pistotnik iz Šmartna pri Kamniku je včeraj padel doma iz voza in se na glavi težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — 731etnemu posestniku Jožefu Ha-biču iz Police v litijskem okraju je šel včeraj voz čez obe stopali in ga tako poškodoval, da so ga prepeljali v deželno bolnico.
— Aretovan tat. Pred nekaj časom smo poročali, da je bilo posestniku Francu Vrhovcu iz Šiške ukradenih 200 kron. Danes je prijela mestna policija tatu v osebi Ivana Tomšeta iz Mrzle vasi v krškem okraju. Tomše je pri Vrhovcu služil in je po tatvini tak'j pobegnil. Ko je zapravil denar, je prišel v Ljubljano, tu ga je stražnik na Marijinem trgu povabil na ričet. Tomše, ki ima od vsega le še 50 vin. denarja, se izgovarja, da je navedeno svoto pred hišo najdel.
— Povožen je bil včeraj neki 70 letni starček iz Trahčina pri Grosupljem. Ko se je vlak ustavil konee Grosuplja, je mož BkoČil iz vagona, a je padel pod kolo in bil povožen. Težko poškodovanega starčka je dalo županstvo prepeljati v bolnico.
— Tatvina. Slonovemu kuharju Iv. Sedeju je bila sinoči v nekem tukajšnjem javnem lokalu ukradena denarnica, v kateri je bilo 13 kron denarja in pet zlatih prstanov.
— Žepna tatvina. Čuvajevi ženi I. S. je bila v Šolskem drevoredu danes dopoldne iz žepa ukradena denarnica, v kateri je bilo 6 K 90 vin. denarja.
— Izgubil se je v Zgornjem Logatcu velik lovski pes, vreden 300 kron. Pes je tigrasto-rujav, ima pristrižen rep, na čelu majhno belo liso in na ovratniku ime »Marko Demetri«.   Ime mu je Arno.
* Najnovejše novice. Kolera vKairi se širi grozovito. Dne 24. t. m. je umrlo 42 ljudi, deloma nenadoma pri delu. Angleški polki se pošljejo v puščavo. — V Ogrskem Gradišču je našla policija 1 4 ! e t n o hčerko krčmarjaSchattauerja zabito v zaboj. Lemalo odprtino sta pustila Oče in mati v zaboju skozi katero
sta dajala hčerki toliko ostankov, da ni lakote umrla. — Nameravani atentat na bavarskega princa Ar-nulfa, ki biva ob štajerskem Leopold-stein jezeru, oblasti potrjujejo. — 10 delavcev zastrupljenih so našli v Wenderjevi tovarni v Deubitzu. — Spetimi otroci vred se je obesila vdova nadgozdarja Heys!a v Kasslu iz žalosti vsled moževe smrti. — P o n a r e-jalnico za denar so zasačili v Ober-leutensdorfu. Kovača Httbnerja so zaprli.
" Rodoljubje rumunskih žen. V »Budapesti Hirlapu« poroča neki Madjar o rodoljubju Rumunov, ki govore vedno le svojo materinščino ter le v največji stiski tuj jezik. Bumunski kmet je zvest svoji materinščini, a rodoljubom ga je v prvi vrsti napravila žena. Ru-munke so namreč strastne rodoljubke, ki se dajo rajši tepsti, kakor da bi govorile madjarski, nemški ali srbski. K nekemu odvetniku je prišel rumunski kmet ter ga prosil radi neke pravde. Odvetnik ni znal rumunski, zato je kmet odšel. Čez pol ure pa se je vrnil zopet, in prosil rumunski. Odvetnik je na to kmeta zapodil, češ, da ga ne razume ter mu le krade čas. Kmet je odšel in čakal pred pisarno. Ko so odšli že vsi pisarji, je stopil k odvetniku ter se opravičil madjarski, da je govoril le rumunski, čei, da bi niti sedaj ne govoril madjarŠčine, ako bi mu ne bila sila. Rumuni odgajajo svojo mladino strogo narodno. Na Ogrskem se širijo ter so porumunili že 300 ogrskih občin. Taki so Rumuni; žal, da Slovenci in Slovenke — zlasti v Ljubljani in po mestih! — niso take!
* Ljubezenska tragedija! v Parizu. Neki pariški dijak se je pri svojih stariših na počitnicah seznanil z lepim dekletom. Zaljubila sta se. Ko je odšel dijak, je bilo dekle vse obupano. Ali znala je pridobiti stariše, da so jo pustili v Pariz k neki oddaljeni sorodnici. Tam sta se zaljubljenca shajala vsa srečna. Neizkušeno dekle pa je padlo nekega dne v slabo družbo in se onečastila. Prišla je skesana povedat vse ljubimcu ter dejala, da gre v vodo. Dijak pa je vzel strup in pil ter dal piti še njej. Oba sta umrla.
* Klub pleScev. Krakovski »Novvi Reformi« poročajo iz Savbuscha: Tu se je ustanovil klub plešcev. Neki uradnik nadvojvode Friderika je šaljivo predlagal, naj se izvoli nadvojvodo častnim predsednikom. Ali uradnika je neki prijatelj ovadil in drž. pravdništvo je začelo tožiti ga radi žaljenja člana cesarske hiše. Nadvojvoda pa je za to izvedel, se smejal in naročil drž. pravdništvu, naj se preiskava ustavi, ker ni prav nič razžaljen, ker ima res že veliko plešo! In uradniku se ni niti las skrivil na njegovi — pleši.
* Epidemično spanje. V Ugandi (Afrika) širi se mej zamorci bolezen epi-demičnega spanja in je v enem samem okrožju vsled tega umrlo čez 7000 ljudij.
* Mokra leta. Letos mnogo dežuje a bila so leta, ki so bila dežja še bogatejša. Leta 1315 je lilo od maja do novega leta vsak dan; 1. 1401 od srede marca do konca septembra; 1. 1405 od avgusta do novega leta; 14H6 je ob žetvi toliko časa deževalo, da je ostalo žito nepožeto; 1494. ni bilo skoraj nič žetve in pota so bila tako mehka, da vozniki niso ničesar zaslužili; 1. 1528 so bili od konca julija do srede novembra samo 4 suhi dnevi, sicer je deževalo vsak dan; 1. 1579 je bilo tako mokro, da so morali kmetje polagati deske in bruna, sicer niso mogli voziti; 1, 1660 je deževalo od binkošti do pozne jeseni, da se je pokvaril ves pridelk; 1. 1786 je bilo jako deževno in mnogo po-vodenj. Letos smo torej vzlic vsemu lahko zadovoljni, če ne bo hujšega.
* Škandal princa Franca Jožefa iz Braganze. V Londonu so zaprli princa Franca Jožefa iz Braganze v razupiti beznici pomorščakov in vlačug. Obravnava pred policijskim sodiščem se je zaključila s tem, da se je tožba odstopila porotnemu sodišču. Toženi so trije mladiči, ki so bili s princem. Zagovarjata princa dva najboljša, najznamenitejša londonska odvetnika. Princ je položil kavcije 3000 funtov šterlingov; mladiči pa so ostali v ječi. Tožba dolži princa nenravnih in protinaravnih činov.
* Iz Rogaške Slatine. Imenik gostov v zdravilišču Rog. Slatina že kaže zdaj precejšnjo število odličnih oseb iz vseh krajev države. Več jih je, kakor kedaj poprej, tako da je vsakomur svetovati, da se o pravem času zglasi ter si s tem zagotovi primerno stanovanje. Zdraviliško ravnateljstvo si zelo prizadeva, da napravi gostom bivanje v zdravilišču kolikor mogoče prijetno in prireja veselice večjega genra. Tako je bila dne 20. t. m. na Slatini velika veselica, koje čisti dobiček se je podaril za zgradbo doma za jetične. Zavćljo tega je bil tudi štajerski ces. namestnik grof Manfred Clarv-Ald-ringen obljubil svojo udeležbo. Veselica s sprevodom v raznih nošah vseh narodov in z drugimi zanimivimi priredbami se je jako posrečila.
* Sramežljiva Angležinja. Tu-rinski listi poročajo, da se je neki mlad slikar zaljubil v lepo Angležinjo, ki pa je bila tako sramožljiva, da o zakonu ni hotela ničesar slišati. Februarja meseca pa jo je zvabil na drsališče ter jo kot
izvrstno drsalko pregovoril, da sta dirkala. Angležinja je letela kot strela po ledu
naprej ter se istotako brzo vrnila. Ko je bila blizu slikarja, je ta ra/širil roke, kakor da jo hoče obieti. Dekle pa je iz strahu izgubil" ravnotežje in pndlo. Angležinjo, ki je padla jako nerodno, je bilo tako sram, da je poslušala slikarja ter svojo sramoto zakrila s te;n, da se je te dni z njim poročila.
* Za hranjenje dojenčkov je najbolje kravje mleko, ki je starosti otroka primerno z vodo razredčeno in s Kufeke-jevo moko za otroke razmešano. Primes Kufekejeve moke za otroke h kravjemu mleku stori tisto v otrokovem želodcu tino koenjasto, zgostljivo in s tem tudi ložje prebavljivo, preprečuje močno kisanjc kravjega mleka v otrokovem črevesju in ga torej obvaruje pred obolenjem za želodčnim ali črevesnim katarom. Kazen tega se po primesi Kufekejeve moke za otroke množina redilnih snovi v mleku bistveno pomnoži.
* Stroške za kardinalski klobuk. V zadnjem papeškem konzistoriju so prejeli rudeče klobuke kard. Skrbenskv Puzvna in Martinelli. Stroški za kard. čast bo bili pred več leti dokaj večji, a tudi zdaj mora vzeti seboj novi kardinal v Rim precej nabasan žep. Račun, ki se sedanjem času predloži novoimenovanomu kardinalu je sledeči: propaganda Fidei dobi 3225 za kard. klobuk, tajniku sv. zbora 268-75 lir, obredarjem 15051ir, kapelanom-koristom 922-50, cerkovnikom konzistorija 268.75, ostiarjem 141 skupaj 7213-18 lir. A to še ni vse. Papeški dvorni uradniki dobivajo na dan konzistorija 3691*49 lir. Tem svotam morajo že poprej plačati novi kardinali katerim se prinese ru-deča kapica v njih rezidence 3721.64 lir va tajne komornike, kojim je ta posel zaupan. Razuu tega stoji vsakega cerkvenega dostojanstvenika" mnogo dragocena kardinalska obleka, opremljevanje stanovanja, ker mora imeti v svoji palači vsak kardinal zmiraj pripravljen dragocen sedež za papeža, ako bi ga slučajno posetil. Toda — cerkev in Židi imajo denar.
* Smrtonosen klobuk. V Seatle mestecu ob tihem oceanu, se je sprehajala predkratkim mrs. Davida Thomasova s svojim soprogom in z bratom. Nakrat je zagledala mlada gospa v neki izložbi prekrasen modern klobuk ; ljubeznivi mož je stopil takoj v prodajalno ter vprašal, koliko stane klobuk. A ker je veljal 18 dolarjev, ga žena ni marala, češ da je prechag ter da neČc biti tako zapravljiva. Tedaj pa ji je začel prigovarjati brat, Samuel Lake, naj sprejme klobuk, katerega je mož voljan kupiti. In tako se je izcimil iz tega pravi prepir. Trojica se je pomirila, a seje začela iznova prepirati, tako da je naposled ustrelil S. Lake svojega svaka, ter sestro smrtnonevarno ranil. Potem je nabil še enkrat revolver inje usmrtil še samega sebe.
* Zastrupljena kemikinja. Kakor je že poročal „Narod-', se je zastrupila v Berolinu gospica phil. dr. Eliza Neumann, sestra razizkovalca Afrike, Oskarja Neumanua. Odkar je bila promovirana, seje bavila vedno le z elektrokemičnimi študijami. Sedaj pa je izpila pomotoma čašo vode, v kateri je Kil ciankali.
* Radi poljuba umrla. Nedavno je umrl v Veltenu otrok lončarja BrHu-rerja, ker se je poparil z mlekom. Malo prej predno so pokopali otroka, ga je njegova mati poljubila, vsled česar je zbolela ter umrla radi zastrupljenja krvi.
— Prva Ijubljubljanska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bo imela redni občni zbor v torek, dne 29. julija t. 1. ob 7. uri zvečer v sobani Ciril in Metodove družbe v »Narodnem domu« v Ljubljani. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev dveh zastopnikov za veliko skupščino dne 7. avgusta t. 1. v Ilirski Bistrici. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
— Slovensko trgovsko društvo ,, Merkur" opozarja še enkrat svoje člane na današnji sestanek v »Narodnem domu«. Komur je napredek v trgovskem stanu pri srcu, naj ne zamudi tega sestanka se udeležiti. Pristop imajo tudi nečlani, ki so trgovski sotrudniki.
— Pevsko društvo „Ljubljana" uljudno opozarja in vabi p. n. slavno občinstvo na svoj izlet s koncertom v Škofjiloki, kateri se vrši s sodelovanjem ljubljanske društvene godbe jutri, dne 27. t. m. Pričetek koncerta je ob 4. popoldan. Komur se ne bo ljubilo iti peš, za one skrbljeno je z vozmi na kolodvoru. — Dne 3. eventuelno 10. avgusta priredi pevsko društvo »Ljubljana« svoj II. vrtni koncert v Svicariji s sodelovanjem vojaške godbe,
—Kolesarsko društvo,Ilirija4 udeleži se izleta pevskega društva »Ljubljana« v Škofjoloko jutri, dne 27. t. m. Odhod točno ob 2. uri popoldan iz pred hiše g. Špeila v Trnovem. Prijatelji dru štva in kolesarji dobrodošli.
— Shod odvetniških in notarskih uradnikov se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta 1902, popoludne ob 4. uri v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Govor o organizaciji in društvenih težnjah. 3. Posvetovanje radi ustanovitve II. skupine. 4. Razno.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 26. julija. Včerajšnji kronski svet zastran nagodbe, ni imel vspeha in so pogajanja zopet odložena na nedoločen čas.
Dunaj 26. julija. Ministrski predsednik Korber je bil danes od 1 0. do 12. ure v avdijenci pri cesarja in je odpotoval potem v Weissenbach, kjer se mudi finančni ministar B o h m -Bawerk. Z ministrskim predsednikom Szellom se Korber za sedaj več ne snide in se vrne Szell na Ogrsko.
Dunaj 26. julija. Iz Galicije prihajajo poročila o kmetskih nemirih, ki vzbujajo mnogo skrbi V okraju Zaleski štrajkajo kmetski delavci iz 33 občin, v okraju Przemvslavni delavci iz 11 občin, v okraju Czortkov delavci iz vseh občin Štrajk se širi tudi po dru zih okrajih. Vlada je v vse te občine poslala obilo vojaštva, ker se boji punta. Tako veleposestniki kakor kmetje imajo silno škodo. Več sto štrajkujočih kmetskih delavcev je že aretiranih. Iz poljskih virov se poroča, da ima to gibanje kmetskih poslov malorusko naroden značaj in da se Poljakom lahko primeri prava narodna katastrofa.
Rim 26. julija. Poleg italijanske eskadre, ki je prišla v Tripoli-tanijo, je odposlana tudi druga eskadra, in sicer v Albanijo. Oficiozna „Tribuna" pravi, da imata ti eskadri nalogo pokazati, da sta Sredozemsko morje in Adrija dve morji, na katere ima Italija pravico po stoletni tradiciji. V obče se sodi, da je to samo demonstracija, ki naj pokaže cilj italijanske zunanje politike, sicer pa da Italija ne misli sedaj okupirati teh dveh dežel.
Praga 2G. julija. ,Nar. L istom" se poroča z Dunaja, da je sprava med Nemci in Italijani na Tirolskem le za sedaj razbita, da pa se stvar poravna in sicer po oni metodi, ki si jo je Korber prikrojil in s katero je dosegel že mnogo vspehov. Taaffe je nekoč rekel: Kar se more z denarjem storiti, naj se stori". Korber se drži tega nauka. Kar je dosegel, to je dosegel z materijal-nimi koncesijami. Će je sprava na Tirolskem odvisna od tega, ker hočejo Nemci svojo železnico v Fassa dolino. Lahi pa zopet svojo istotja, potem je gotovo, da bo dal Korber obe graditi. Korber misli s filozo-fično resignacijo, da je pri velikih stvareh že dovolj, če se jih le hoče doseči in zato poskuša povsod s spravami. Poleg treh velikih takih akcij — češko - nemške, nemško - italijanske in ci slit vansko - ogrske pripravlja še drugo: spravo glede celjske gimnazije. Vlada je obljubila, da v tej zadevi ničesar ne stori brez privoljenja Slovencev. Sedaj nam zatrjujeta je arangement dosežen. Kako se je vprašanje rešilo, nam še ni znano in torej ne vemo, če se gre za resničen kompromis ali ne in če se ni Slovencem zgodila moralna ali materialna škoda
Dunaj 26. julija. Tu se je izvršila velepikantna kazenska obravnava. Silno bogati tigovec Pollatschek se je pred nekaj loti poročil z gospodično, ki ni bila na najboljšem glasu. Kmalu po poroki je začela žena gojiti vsakovrstna razmerja in je Pollatschek dolgo časa igral tako vlogo, kakor soprogi v Paul de Kockovih romanih. Končno je ženo vendar zasačil z nekim nad-poročnikom. Sluga je držal revolver, Pollatschek pa je ženo pretepel, nad-porcčniku pa odstrigel brke. Ovadil je potem ženo, nadporočnika, ki ni več aktiven, komornika in grofa Viljema Wurmbranda zaradi zakonolomstva ter razposlal tiskana vabila na obravnavo. Zbralo se je nebroj najodličnej-šega občinstva, ki je z viharno vese-lostjo slušalo detajle, kako je bil Pollatschek varan. Wurmbrand je bil oproščen, bivši nadporočnik in nezvesta žena sta dobila vsak 2 meseca.
Narodno gospodarstvo.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug.
Palje.)
Zvezni zbor je sestavljen iz zastopnikov vseh zadrug, ki pripadajo zvezi. Vsaka zvezna zadruga ima pravico, za vsakih 20 glasovalno pravico imajočih svojih udov poslati enega zastopnika v zvezni zbor. Od dotičnih zadružnih zborov izvoljene zastopnike je najdalje v 3 dneh po izvršeni volitvi naznaniti zveznemu načelstvu. Glasovalno pravico drugemu prepustiti ni dovoljeno. Zastopniki se morajo pri zveznem zboru izkazati z legitimacijami, katere jim izda njih zadruga. Udje zveznih zadrug se zveznega zbora labko udeleže kot poslušalci. Zvezni zbor je sklepčen, če je navzoč najmanj peti del zastopnikov zveznih zadrug. Kadar bi pa zvezni zbor vsled tega obstojal iz manj nego 20 zastopnikov, je za sklepčnost potrebna navzočnost zadnje imenovanega najmanjšega števila, če bi pa bil v tem slučaju zaradi premajbne udeležbe nesklepčen, je prihodnji najmanj štiri tedne pozneje z istim dnevnim redom sklicani zbor poklican, brez ozira na število navzočih zastopnikov veljavno sklepati.
Zvezni odbor sestoji iz 12 udov, katere izvoli zvezni zbor iz zastopnikov zadrug za dobo enega leta. Razen tega izvoli se v odbor 6 namestnikov, ki stopijo na mesto odbornikov, kateri so vsled smrti ali trajne ovire zadržani izpolnjevati svoje dolžnosti.
Šest odbornikov in trije namestniki morajo stanovati v mestu Ljubljani ali v njeni okolici. Uvažuje to določbo, se mora zvezni zbor pri volitvi odbornikov in namestnikov na to ozirati, da je čim največ zadrug zastopanih Posamezno zadrugo ne sme v odboru, z namestniki vred, zastopati več nego dve osebi.
Zvezni odbor voli izmed sebe načelnika, njegovega namestnika, tajnika in blagajnika za dobo enega leta.
Volitev teh funkcijonarjev se izvrši za vsakega posebej z glasovnicami. K od borovim sejam se vabi pismeno in morajo odborniki najkasneje 48 ur pred sejo dobiti v roke pismena vabila.
Za pokritje potrebnih izdatkov določi zvezni zbor letni prispevek, ki ga morajo zvezi pripadajoče zadruge plačevati in ki se ravna po številu njih udov. Ta prispevek se mora v teku prvih dveh mesecev opravilnega leta franko poslati načelstvu zveze. Vsako zadrugo, katera v teku tega časa vkljub opominu ne vplača prispevka, se sme iz zveze sključiti. Novo vstopivše zadruge morajo za tekoče leto plačati ves letni prispevek. Iz zveze izstopi vsaka zvezna zadruga, kadar hoče. vendar se mora zveznemu odboru izstop pismeno naznaniti in poravnati zaostali letni prispevek. Tako izstopivša zadruga lahko vsak čas zopet vstopi v zvezo.
Zadrugo se sme izključiti zaradi neplačevanja prispevka z navadno večino glasov zveznega zbora, iz drugih razlogov pa le z dvetretjinsko večino glasov. Izključiti se sme tudi, če se zvezna zadruga brani, izpolnjevati predpise pravil, ali od zveznega zbora praviloma sprejete sklepe, vkljub temu, da jo je zvezni odbor v primernih presledkih dvakrat opominjal. (Dalje prih.)
Borzna poročila.
Dunajska borza
6n6 26. julija 1902.
Skopni državni dolg v notah   .   .  .   . 10185
Skupni državni dolg v srebru .... 10170
Avstrijska zlata renta....... 121 f!)
Avstrijska kronska renta 4" ,   .... 99 80
Ogrska zlata renta 4°/,....... 121 '25
Ogrska kronska renta 4°/0..... 9790
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1604'—
Kieditne delnice   .   .   :...... 677 75
London vista.......... 239 70
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 —
20 mark   .   .   ;......... 23-40
20 frankov........... 1906
Italijanski bankovci........ 93 95
C. kr. cekini........... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne 86. julija 1902. Termin.
Pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 6 73 Rž „ oktober ....   „ 50 „    „ 583
Koruza   „ avgust   ....    „ 50 „    „ 473 „ maj 1903    ...    „ 50 „    „ 485 Oves      „ oktober .   .   .   .   „ 50 „    „ 529 Efektiv. 5 vinarjev ceneje.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Marija Žmavec, blagajničnrka ženske podružnice sv. C. M. v Krškem 80 K, nabrala kot udnino in podpornino za 1. 1902. — Gospa Kristina Grebene v Vel. Laščah 10 K iz nabiralnika v gostilni Fr. Ks. Grebenca v Laščah. — Gospod Andrej Oblak v Škofji Loki 5 K 40 vin. nabrano ob priliki imendana gospoda Jakoba Tavčarja. — Skupaj 95 K 40 vin. — Živeli' _
DrugI izkaz daril ,,Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu" v šolskem letu 1901/02. Od 9. februvarja do 13. julija 1902 so poslali temu društvu: Slavno posojilnično društvo v Ptuju 1210 K; slavna posojilnica v Celju 830 K, slavna ijudska posojilnica v Gorici 100 K, slavna posojilnica v Mariboru 80 K; po 60 K: slavna posojilnica v Brežicah in „Kmetiška posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani; po 50 K; neimenovani Nemec v Gradcu, slavna posojilnica
v Slov. Bistrici in slavna okrajna hranilnica v Idriji; po 40 K: slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, slavna posojilnica v Konjicah in slavna hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; po 30 K: slavna kmetiška posojilnica na Vrhniki in g. Anton pl. Sušić, c. in kr. polkovuik v p. v Celju; po 20 K: gg. dr. Andrej Ferjančič, c. kr. višje dež. sodnije svetnik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani Oskar Gabršček, veleposestnik in drž. poslanec v Tolminu, prevzvišeni g. dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski v Mariboru, Viljem Pollak, zasebnik v Tržiču, slavne posojilnice v Logatcu, Ormožu, Ribnici in na Vranskem, gg. dr. Friderik Ploj, c. kr. dvorni svetnik in drž. poslanec na Dunaju, Fr. Robič, c. kr. profesor, posestnik, deželni odbornik in drž. poslanec v Gradcu, Simon Rutar, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar, odvetnik, dež. in drž. poslanec itd. v Ljubljani, dr. Jožef Unterlugauer, c. kr. bosansko-herce-govinski svetnik v pok. v Gradcu, Jožef Žičkar, župnik, drž. in dež poslanec v Vidmu; 12 K g. dr. Ludovik Gumplovvicz, c. kr. vseučiliški profesor v Gradcu; po 10 K: gg. dr. Janko Babnik. c. kr. ministrstveni tajnik na Dunaju, dr. Ivan Dečko, odvetnik in dež. poslanec v Celju, dr. Petro De Franceschi, primarij v Novem mestu, Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju, Frančišek Goli, trgovec in posestnik v Idriji, Vekoslav Guriup, vele-tržec itd. na Prošeku, dr. Anton Gregorčič prof. bogoslovja, drž. in dež. poslanec v Gorici, dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru, Franc Haupt man, c. kr. profesor na učiteljišču v Gradcu, dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju, Andrej Jurtla, prof. v Stavropolju v Kavkazu, Martin Kocbek, c. kr. notar v Konjicah. Fran Kollmann, veletrgovec v Ljublj ani, Mihael Korber, c. kr. notar v Ložu Jožef Keršič, c. kr. rudniški višji oskrbnik v Idriji) dr. Andrej Kuhar, c. kr. notar v Žužemberku! Artur Lokar, c. kr. notar v Kanalu, Frančišek Lončar, tajnik posojilnice v Celju, dr. Matija Murko, c. kr. vseučiliški profesor v Gradcu slavno slovensko omizje v Beljaku (po g. Ivanu Hochmullerju. gospa Marija Pahernik, veleposestnica v Vuhredu, gg. Tomaž Pavšler, tovarnar in posestnik v Kranju, Viljem Pfeifer, posestnik, drž. in dež. poslanec v Krškčm, dr Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, vč. g. P. Salezij Pire, dohodkar benediktinskega samostana v Št. Pavlu, Ivan Plantan, c. kr. notar in drž. poslanec, Jožef Pogačnik, c. kr. poštar, drž. in dež. poslanec in posestnik v Podnartu, slavne posojilnice: okrajna v Ljutomeru, v Trebnjem in savinjska v Žalcu, gg. Frančišek Povše, veleposestnik, drž. in dež. poslanec in odbornik v Ljubljani, dr. Jakob Purgaj, c. kr. gimn. prof. v Gradcu, Štefan Rojnik, c. kr. računarstveni oricijal pri namestništvu v Gradcu, dr. Matija Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu, ekscelencija g. baron Jožef Schwegel, c. kr. sekcijski načelnik v p., drž. in dež. poslanec itd. na Dunaju, dr. Jožef Sernec, odvetnik, dež. poslanec in dež. glavarja namestnik v Celju, dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovcu, Ferdinand Souvan, veletrgovec in graščak v Ljubljani, dr. Gvidon Srebre, odvetnikov Brežicah, Ivan Šepic, tržan v Konjicah, Anton Šlamberger, c. kr. notar in posestnik v Kranju, dr. Ivan Šu-steršič, odvetnik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani, dr. Ferdinand Trenz, c. kr. voj. zdravnik v p. v Dražkovicih. Anton Trevn, trgovec na Jesenicah, dr. Anton Tschemer, zdravnik v Gradcu, Ivan Vencajz, c. kr. dež. sodnije svetnik v p., odvetnik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani, Alojzij Vodnik, kamenar in posestnik v Ljubljani, Bogomil Vošnjak, inžent,.' in posestnik v Gorici, Anton Vuković vit. Vučjidolski, namestništveni svetovalec v p., drž. in dež. poslanec v Zadru, Ivan Wieser, mestni župnik in dekan v Velikovcu, dr. Ignacij Žitnik, beneficijat, drž in dež. poslanec v Ljubljani. Frančišek Žužek, c. kr. višji inžener v p. in občinski svetnik v Ljubljani in Jožef Žužek, višji inžener na Dunaju; po 6 K: gg. dr Karel Hočevar, c. kr. sodni pristav v St. Lenartu v Slovenskih goricah, dr. Jnro Hrašovec, odvetnik v Celju. dr. Fr.T&osina, odv. in dež. Doslanec v Mariboru, Ferdinand Seidl, c. kr. realčni profesor v Gorici, Jožef Smodej, c. kr. notar v Velikih Laščah in dr. Valentin Štem-pihar. odvetnik v Kranju: po 5 K: gg. Ivan Berbuč, c. kr. realčni profesor in dež. poslanec v Gorici, Viktor Bežek, c kr. profesor na učiteljišču v Gorici, Andrej Elsbacher, trgovec v Laškem trgu, dr. Frančišek Horvat, c. kr. notar v Idriji, slavna hranilnica in posojilnica v Št. Lenartu pri 7 stud., gg. Gabrijel Jelovšek, trgovec, župan in posestnik na Vrhniki, dr. Jožef Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, Ivan Kru-šič, c. kr. gimn. prof. v p. in šolski svetnik v Celju, dr. Otokar Rybar, odvetnik in dež. poslanec v Trstu, dr. Ivan Svetina, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, Božidar Stiltar. profesor in statskij sovetnik v Ka-lugi, Anton Umek, trgovec v Brežicah, Jan Vavru, c. kr. gimn. profesor v p. v Ljubljani, Gustav Vi-dic, drž. železnic višji revident v Beljaku, dr. Jožef Vošnjak, zdravnik ln posestnik v Slov. Bistrici in Jožef \Vester. c. kr. gimn. prof. v Novem mestu; po 4 K: gg. Tomaž Cajnkar, c. kr. deželne sodnije svetnik v Sevnici, dr. Feliks Ferk, zdravnik in posestnik v Mariboru, Karol Florijan, knjigotržec in posestnik v Kranju, dr. Ivan Geiger, železniški zdravnik v Ljubljani, dr. Karol Glaser, c. kr gimn. prof. v p. v Gradcu, Sil vin Hrašovec, c. kr. dež. sodnije pristav v Mariboru, Jožef Kerčon, župnik in duhovni svetnik v Predosljah, Štefan Klun, gostilničar v Ljubljani, dr. Valentin Korun, c. kr. gimn. prof. v Kranju, dr. Julijan Kotzmuth, okr. zdravnik v Postojni, Frančišek Omersa, trgovske zbornice svetnik in posestnik v Kranju, Martin Petelin, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani, Ignacij Pokom, c. kr. gimn. prof. v Mariboru, dr. Janko Po-nebšek, c. kr. davčni nadzornik v Novem mestu, Benedikt Poniž, c. kr. pripravniški učitelj v p. v Gorici, dr. Albin Poznik, c. kr notar in posestnik v Novem mestu, dr. Jurij Pučko, c. kr. notar v Krškem, dr. Jak. Schegula, župan in odvetnik v Novem mestu, Anton Santel, c. kr. gimn. prof. v Gorici, dr. Milan Škerlj, c. kr. sodni pristav v Mokronogu, Jožef Šuman, c. kr. dvorni svetnik in dež. šoski nadzornik v p. v Ljubljani, Tomaž Tol-lazzi, trgovec in posestnik v Logatcu, dr. Andrej Vojska, c. kr. dež. sodnije svetnik v p. v Novem mestu, Janez Vouk, c. kr. ravnatelj poštnega urada v Gradcu, vč. g. Ivan_ Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, Dragotin Žagar, dež. blagajnik v p. in posestnik v Ljubljani; po 3 K: gg. Ivan Gregorčič, c. kr. notar v Žužemberku, dr. Konrad Janežič, odvetnik v Vo^oskem, dr. Štefan Kraut, c. kr. okr. sodnik v Logatcu, dr. Jožef Leber, zdravnik v Križevcih, Jožef Mursa, posestnik v Krapju pri Ljutomeru, dr. Anton Rogina, c. kr. okr. sodnik na Kranjski gori in vč. g. Volbenk Serajnik, pro-vizor v Tinjah; 2 K 50 vin. g. Jožef Milavec, c. kr. major v 89, pehotnem polku v Lubaczowu; po 2 K: gg. Anton Božič, posestnik v Radoslavcih. Kazimir Bratković, c. kr. notar v Gornjem gradu, Frančišek Eller, nadučitelj v Mariji Ziljski, Rudolf Endliher, c. kr. okr. tajnik v p. v Ljubljani, dr. Frančišek Kogoj, dež. okr. zdravnik na Kranjski gori, vč. g. Frančišek Lekše, župnik v Lučah, Ludovik Mohorčič, veleposestnik in župan v Sežani, dr. Franc. Perne, c. kr. gimn. prof. v Kranju in Frančišek Veršec, c. kr. notar in posestnik v Sevnici; 1 K gospica Milka v Šoštanju. — Vsem darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo in priporoča to društvo v blagohotno podporo tudi nadalje. Vzlic tem lepim dohodkom je društvo vsled mnogih in obilih izdanih podpor v zelo prekarnem stanju, tako, da s skrbjo pričakujemo prihodnjega Šolskega leta.
Avstrijska specijaliteta. Na želodca boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-pra&ka", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-šilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—10)
ROgaŠki       "aprila tek, —s m      i     i  u povspešuje prebavo in ,, 1 oinpKI—Yrei6C   urBja menjavo snovi.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno cMnia tintturaza lase
katera okrept-uje  IhnUic. odnlranjuje Intike in preprernje Izpadanje Imm.
1 »teltlenlra z navodom I 14.
Razpošilja se z obratno pošto- ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—22)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jozefevega .jubil. mosta.
M^teorologićno poročilo.
V ti in« nad morjem »Ofl-J m. Srednji tračni tlak 786 0 mm.
I  Julij I	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Ž9 i s t-> g	Vetrovi i	ii Nebo 1" rs* r *
25.	9. zvečer	737 2	169	ar. jvzhod	jasno g
26. m	?. zjutraj 2. popol	739 7 '<38 0	13 9 249	al. jvzhod sr.jug |	megla J jaano o
male: 19*9°.
kateri je kot zdraviln vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (30—5)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vimskih in delikatesnih trgovinah.
0
Izšla Je broiiura:
bstrukcija <%>
v deželnem zboru
ter ae dobi« a
v „Jtarodni tiskarni« v tjubljani.
Cena 90 vin.,  po poitll «4 vin., fOO It o m a ti o v lO kron.
19 m dolga in 10 m široka,
z opeko krita       (1768—1>
šupa
v Kolodvorskih ulicah št. 28 O&ST se odda takoj v najem.
Mizarska zadruga v Solkanu
sprejme več
stavbenih mizarjev
kakor tudi mizarjev za pohištvo, ki
znajo na strojih delati.   Plače po dogovoru. Oglasi naj se pošiljajo naravnost zadrugi. (1756-1) Načelstvo.
7^rra.dLn.o dovcl^n?. (1749)
posredovalnica stanovanj in služep
^aaaT' 1» tmvmm     aaaaaval   Saw laaiaBBi
Gospodske ulice št, 6
iNt^e nn|not
prodajalko za trgovino z mešanim blagom, jako dobra, stalna služba; %ee kuharic za restavracije in zasebne, hiše- nekoliko deklet #.a \»a dela za Ljubljano in aa drugod. Potnlna tukaj. Natančneje v pisarni.
Zaplembe rešena brošura doktorja Franka Potočnjaka pod naslovom
,,Iz zemlje bezpravja i deuioi alizaeije
ili
kraljev uaiiijcstnik- prosfa vara ica*fc
se dobna v hrvatskem in nemškem jeziku pri knjigotržcu L. Sch\ventnerju v Ljubljani. S poštnino 50 h. (1752—1)
5C pc ceni preda.
Resijeva cesta 9 (Fuxova hiša).
Vpraša se pri hišniku. (1762—1)
Mizarska zadruga v Solkanu
razpisuje
mesto knjigovodje
s takojšnjim vstopom. Plača po dogovoru. Prošnje naj se pošiljajo naravnost zadrugi.
(1755-1) Načelstvo.
Zalogo modreov
en  detail želi neka prva  dunajska  tovarna na
moderce v Ljubljani vpeljati. Gospe ali gospodične, ki hočejo tako zalogo na račun ali kako se dogovori, prevzeti, odpošljejo naj svoje tozadevne obširne ponudbe pod ,,Moilere,( na upravniStvo „Slov. Naroda". (1769)
Ges. kr. avstrijske
državne že'eznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
9&ao<i is HOcbUaiue j ž. kol. Proga de» TrbiS. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cslovec, Franzensiaste, Inomost, Monako v o, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd, če* KJein-Reifiing v o*eyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 in zjutraj ocobni vlak v Trbiž, Poo-tabeJ, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno. Ditnaj: čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čea Klein - ReiHing v Line, Budajevice. Plzen, Mari iiue vari, Bsb, Francove vari. Karlove vari, Prapo. Lipsko; 6ez Amstetren :ua bouuj. — Ob 11. ari 51 m dopc-Mnc osobni viak v T-biž, Pontabel, Beljak, Ce-toveej L;ubno, Salzthal, Dunaj. — Ob 3 nri 56 m uopelbdne otobni vlak v Trbiž. Beljak, v Pon tabel, Celovec, Franasnsfeste, Monakovo, Ljubno, č::z t&al v ŠoirsograO. Leud-Gasteii:, Z«li ob jezeru, Lco-nost, Bregenc, Cnrih, Genevo. Pariz čez Xlein-Seifling v Stevi. Lanc, Badejevice, Lsen Marijine vare, rlt>b Francovevaie, Karlove vara; Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m ^opoldne « Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). Proga v Hovcccestc ia*. v SLooevjs. Osobni vlaiu: Ob 7. uri 17 m ^jutruj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 ai popolulne isto tako, ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — PrfJbod ▼ £JablJaao juz. kol. Prog-a is Trbiža. Oh S. nri 25 m zjntraj osobni viaJc z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-Ijana direktni vozovi I. in U. razreda), Inomosta. Franzensfeste, Sol.cograda, Lmca, Ste/ia, Aasseea, Ljubna, Celovca, Be'jaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob Li. uri 16 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez amstetten, iz Lipska, Karlovih vara«. Heba, Maoniaih va.:ov, Plsnja, Buaejćvic, bolnograda, Lonca, Steyra, Pariza, Guceve, Cnriba, Bregenca, inomosta, 2eila ob jezeru, LciHi-Oasti .\a, Ljubi«, Celo -ca, Št. Mohorja, Poittabla. — Ob 4. nri 44 m po-solndua osobni viak b Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, F> jLCzenafeate, Fontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. b uri Zb n zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob o. uri 51 m zvečer osobn- vlak z Dunaja, iz Lipskega, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih *arov, Piznja, Budejevic, Lmca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontaola, črez Selzthal iz Inomosta. Proga t Sovega mesta ln Kooevjja. Osobni vlaki : Cb b. uri in 44 m,zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob k. uri 32 m popoludna iz Straže Topbc, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3o m avećer, istotako. — Oduoa. ls Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob j. uri 28 m zjutraj, ob d, uri 6 m popoludne, ob t>. uri oO m m ob io uri 25 m Bvecer,   poslednji vlak le ob  nedeljah ia praznikih.
— Prihod v itju£>ljJ&ao drž. Kol. ..- X,anmik&.
Mešani vlaki: Oc 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob o. uri 10 m ia ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah »n praznikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1617)
Učenec
se sprejme v trgovino (1767)
Pet lepih, mladih
Bernhardinskih psov
se proda.
(1751)
Več se izve v upravništvu »SI. Nar.«.
Naznanilo.
Da se pride v of^om pomotam, naznanja se s^av. občinstvu, osobito gg: gostilničarjem, da tisti delničarji „tovarne sodavice, registrovane zadruge j omejenim poroštvom v Ljubljani", kateri so
po      juniju 1902
pristopili tej jodrugi, plačevati morajo vsled pravno-obvejne pogodbe Ifc3" vseh Ttai ljubljanskih sodavičarjev Cvštevši imenovano tovarno) izdelke sodavičarsks obrti po isti ceni, I^a^or jih dobivajo pri vsakem drugem sodavičarju ter niso morda kupljene delnice na f^a^o ^nijanje cen veljavne. (1758)
J^nton Putrich,
L r.
predstojnic deželne jadruge izdelovalcev sodavode na tfranjsksm-Ljubljana, dne 2Q. julija 1902.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Horoškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — Hustro- « (96) vani ceniki sMtoaj. (29) •
i
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristni, angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna  zajemal niča za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria č&sic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 fcoin. najhn. sipalnice za sladkor.
-4% komadov skupaj samo gld. S-60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po fej minimalni ceni gld. 6ti<). Ameri-čai-iko patent srebro je skozi in skozi be-ia kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
Mfleparljl
zavezujem se s tem javnu, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to o garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno m priložnostno darilo
kakor tudi za muku boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—25)
A. IIIlt*< 11 BEltG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek, za njo IO kr.  V ^3 ^ Pristno le z zraven natisnjeno varat- *_ . w-
veno znamko (zdrava kovina). ^r^P Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat.  srebrno  garnituro  sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. 0r. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
krasn
Naznanjam, da sem prevzel od .Naredne Tiskarne* v Ljnbljan« v izključno A razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne te-W vllke „Ioubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izle v <gf založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
"fSf  Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a £• kr., elegantno vezan a 1 gld
„Ljubljanski Zvon', Mniki II., m., V., VI., broširan a '6 gld., vezan v BonaCeve platnice a 4 gld. 20 ki.; — letniki VII. in VIII, broširan k 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gia. 20 kr ;
- letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gid. ti kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Ponamezne Številke ,,Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan k 50 kr.
Dr. Nevesekdo:  ,.4000".   Povest,  broš. a
50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Turgenjev: Otoi in sinovi. Ro>uan, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv:  Blodne  duie. Roman,
broširan h  >0 kr. L ef ebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo in
nasl časniki, broširano k 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 11 n e k : Ukrajinske dume. Povest, broširana
k 15 kr.
H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Bazne  pripovedke,   broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Thenriet:   TJ n d In o..   Povest, broš. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld.
Jnrčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski  patrijot: >rPartelwesen der
Slaven", broširano k 50 kr.
Po znižani ceni priporočam;
Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Mamo : 5<> lit-.
LfiiSSr Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. ~JQJ
. Sch^entner
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Najsrčnejše čestitke m
o priliki imendana gospe
v Postojni pošilja
Antonija Sterk roj. Burger.
'1765)
Potovalcem
Slovencem, nemSkega jezika veSčim in poznajo-čim kranjsko deželo, se nudi prilika, da si z udeležbo s MSOO ff 1 «1.. pri neki trgovini a jako dobičkonosnim povžitnim blagom stvorijo zagotovljeno eksistenco.
Cenjene ponudbe pod „ekslstenrn" na upravniStvo „Slov. Naroda*. (1730—2)
Učenca
z dobrimi spričevali sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom T. Mlekuž v Staremtrgu pri Rakeku. (1720—3)
Spretni potovalci
ki morejo položiti kavcijo, nemškega in slovenskega jezika vešči, dobe stalno službo.
Ponudbe pod „S. 100" na uprav-
ništvo »Slov. Naroda«. (1727—2)
Gospod
se vsprejme na stanovanje in hrano. — Odda se tudi jedna mesečna soba.
Krakovski nasip 18
(pri Sv. Jakoba mostu.) (1711—3)
Gospodična
veSča pisarniškim poslom in trgovskemu knjigovodstvu. nemSčine in slovenščine zmožna, z dobrimi spričevali, želi kot pisanica ali (»larjajnicarku takoj ali si. av-««»«<• •»» nastopiti tu ali tudi na deželi. 1674-2 Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda".
Pioda se
garnitura
desno
še dobro ohranjena, po nizki ceni. Ogleda se na Rimski cesti št. 19,
»-__(1729.
Več stanovanj
s 3 in 4 sobami je oddati s 1. novembrom v novi Pogačnikovi hiši  v Cigaletovih ulicah št. 3, tik justične palače. (1754—1) Več se izve istotam od 1 —1 23 ure.
Učenec
ki je star 14 let in zmožen slovenskega in nemškega jezika   st>  sprejme  v trgovino z mešanim blagom (1760) H. Aumana sin v Krškem.
St. 5150.
Na petrazredni deSki ljudski Soli s pravico javnosti v Trstu ae razpisuje
služba učitelja
s 1280 kron letne plače in 240 K stanarine.
Postavno  opremljene   prošnje  naj   se do 10. avgusta t. L dopoSljejo podpisanemu vodstvu.
Vsdatto družbe  sv. Cirilu In .Vletuda
v Ljubljani. 13. julija 1902.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje eamo
Fernolendt čreveljsko crnilo;
za svetla obutala »auio
FernelECut creme za 1 usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. ^priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga: (1161-11)
Dunaj, L, Schulerstrasse st. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolandt. M
Pred viharjem varni, samo delno se uravnajoči
rn-otori rxa votar
za zajemanje vode iz globoko ležečih vrelcev za mesta, občine, graSčine, to varne, vrtove, za napeljevanje vode na njive in travnike itd. na vsako višino in daljavo, ki brez vsakih drugih stroškov zajemajo vodo. — Naprava w «» «1«» m.- «» al «»-w9 kopalnic, klosetov, vodometov, samodelnih napajaiiSČ itd. Proračuni in prospekti gratis in franko.
Aut. Kuni v Morav. Granicah
(Mahr. VVeisskirchen) Moravsko.
Največja in najstarejša slovanska specialna tovarna za vodovode in sesalke v državi.     (1459—6)
RONCEGNO
Maj-oktober, 535 m nad morjem, slavnoznano
selezito-arzenovo kopališče
1*/» ure od Trento oddaljeno.   Železnica Trento-Roncegno-Tezze. (995—14)
(Anemija, kloroza, malarija, ženske, poltne,
živčne bolezni, Diabetes, oslabe lost.) Uredba I.  a !• ste.
Čudo krasna lega, obdana z 80.000 □>« velikim, senčnatim parkom starega smrečja. Novo opremljene svetlobne in hvdroelektrične kopeli, zander aparati, popolna hydroterapija, 200 sob in saloni, električna razsvetljava, lastni vrelec za pitno vodo. Planinsko, suho podnebje, središče za izlete, športi. VIII. mejnarodni lawn-tennis turnir, dobitki 2000 K. Vsak dan 2 kopališka koncerta. Kompletno preskrbljenje od 11 K naprej. Medicinsko vodstvo ima dr. A. Gazzoletti. Pojasnila in prospekte daje gratis ravnateljstvo.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stroč- y^
mce
dE
Jfaj-boljši izdelek sedanjega #   časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialiiet:
Vaso Potričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Ko rdi k, Prešernove ulice. 1550-0
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta IG
priporoča bvojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 3i jopic in plaščev za gospe, m
nepremočljivih ) havelokov itd. fjj
Obleke po meri se po fi
najnovejših uzorcih in po ,{
najnižjih cenah solidno in ^
naihitroje izgotovljaju. I
tSSSKSSSBS m
Ljubljana, Stari trg It. 28
urar, trjroveez zlatnino In  arebrnlno  In a vnemi optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. I *l»o. Srebrna cilinder rem. ura * od gld a*—. Ceniki zastonj in franko.
lm tel
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra-vila izvršuje dobro ln eeno. ■V* Vnanja naročila se točnu izvršd. ~W
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi
priporoča
HENRIK KENDA
Ljubljani, Glavni trg »S ® štev. 17. ® ®
Skladišće za modno blago, pozamentrlje, trakove, C čipko, svileno blago, parilo, • * * a a klobuka s« dama. tkana In kratka roba na dabala In drobno, m a a a ■
Ustanovljeni
Brata Eberl
leta 1842.
Prodajalna in komptoar: MiklOŠiČSVa CBSta Št. 6. Delavnica: Igriške UliCO Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. Id c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfold-ovih
barv t tubah za akad. slikarje.
Zalojra   čopiče v   sa  pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mazila sa hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinsrru najaovej&e, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ca likanj*
'.o eni L tal pod imenom „Rapldol" Priporočava se tudi si. občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
»
» »
t
fr > » fr
I
P
(1763)
se sprejmejo
A. Singer
v Gospodskih ulicah št. 3.
1500 dobrih ruskih
se po ceni proda. (i761)
Angleški hlevi" v Zagrebu.
Cirkus Enders
dojde v najbližjem času  semkaj po posebnem vlaku z društvom
60 oseb
umetnic in umetnikov I. vrste.
36 konj
jako izvežbanih, najčistejše pasme in z lastnim
baletnim osobjem ter orkestrom na godala, (1744)
da uprizori ciklus
30   predstav 30
Cirkus se bo zgradil v Lattermannovem drevoredu.
Vse drugo naznanijo natančneje lepaki.
Za prijazen obisk že naprej proseč beležimo z velespoštovanjem
Is/IsirljaL Enders
lastnica.
E. Thaler S. Rieffenach,
tajnik. ravnatelj.
Postranski zaslužek
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste re-stante. (1095—12)
LfjgT Od leta. 1868. se ~&|
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkuieno na klinikah in o4 mnogih praktičnih idr.rnikov, ne le v Avatro-Ogernki, nego tudi t Nemčiji, Ru.iji, balkan.kih držarah, šyici itd. proti poltnitn boleznim, slasti proU
vsake vrste izpuščajem
aporablja s najboljšim uspehom. Učinek BergerjeTega kotranovegSi mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za čiščenje in desin-fekcijo polti je aplo&no priznan. Bergerjevo kot m riur» milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kut ritim in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki sa nahajajo v trgovini. Da se pride mteparijam Iv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdrav{}ivih polttiift bolejcnih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti ipuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetičuo milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odet. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medieitisko-kosmetirnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajeuje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otročjo dobo (25 kr.)
Bergerjevo Petrosuifol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; iveplenomlečno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; tanlnako milo za potne noge_in proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 zo kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil aa najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedna Bergerjeva mila.   Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na
izvir :
Tovarna G. Heil & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo ime Berger zlorablja.
V lijiili<JhhI se dobiva v lekarnah: Milan LeuHtek, M. .Vlat-tletMrlillVtf.1. Jlajr, <-. Pleeoli, V. pl. TraUoc/> in v vseh lekarnah na Kranjskem- (623—12)
IDcsluženI
reser?ni računski poflcasmilc
24 let star, s srednjima šolama, inteligenten, podjeten, z lepo pisavo, išče primernega mesta. Izvežban je tudi v ekonomiji.] (1699-3) Ponudbe pod „ekonomija št. 532" na upravniStvo »Slov. Naroda«.
Govori, poje in se smeje v vseh jezikih.
Grammophon
je najboljši svetovni {govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
(1329-14)
Tudi na obroke.
Grammophon - Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov »sa. gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plodcfe Iz trdega jrumlja v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf VVeber, urar
IJnbljaiia.  S»tt«**»l.  *«-*§ 16.
Na Dolenjskem proda se
z vrtom   in   hlevom,  pripravna za
gosiilno in trgovino. (1738—2) Kje? pove upravniStvo »Slov. Nar,«.
V najem se da
gostilna in prodajalna
s špecerijskim blagom v Prevojah št. 37 pošta Lukovica.
Več se poizve ravnotam pri Gašperju Kotniku. (1743—1)
Eden ali dva (W4o-i)
trgovska vajenca
zmožna slovenskega in nemškega jezika se sprejmeta takoj v trgovini z železninc
Karol Kavseka nasl.
Schneider & Verovšek, Ljubljana.
Jiliii" šteina ognjišča
za domaCije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—34)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč »Triumph'
S. Goldschmidt A sin
1%~eltt         Korenje AvHtrlJMkem.
St. 595.
Razpis službe.
M. š. sv.
Na  II. mestni  deški  petrazrednici je  stalno  popolniti učno mesto.
Prosilci za razpisano mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo najkasneje
do 10. avgusta t. 1.
pri podpisanem c. kr. mestnem Šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo upoštevale.
G. ki*, mestni šolski svet v LJubljani
dne 15. julija 1902. (1659-2)
Prostovoljna prodaja premičnin.
Naznanja se, da se bodo prihodnji pondeljek, dne 98. t« m. in
naslednje dni, vsakokrat od 9. ure dopoldne naprej, v V^JublJani v ITlorJan-sRIll llllcall Št. 11. v zapuščino zamrle g. Ludovike SchaiTer spadajoče premic n;ne. kakor: razno pohištvo, kuhinjsko orodje, perilo, dragocenosti itd. vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 23. jul. 1902. opr. št. A I 494-2 4 prostovoljno razprodajale proti takojšnjemu plačilu v visokosti cenilne vrednosti ali višje in proti temu, da se odstranijo kupljene reči takoj.
V Ljubljani dne 25. jujija 1902.
(1763)
Dr. R. Bežek, L r.
c. kr. notar kot sodni komisar.
rrnOlIj   p l p l n je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jaci živce, ter
I LnoAlvuAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
<nlavn»  zaloga »a Kranfskot (1156—11)
Josip Hayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
6t«       %m I (1376-13)
Cnnl^l\endei Ljubljana.
- Krasne najnovejše svile za prati in elegantne _
trpežne SVilene fOUlarđ Obleke so ravno * * * *  v veliki izberi dospele. * * * * tlzcrcl na zar)teuanje franke prati urnitui.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamturg,-ITew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—14)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasproti frančiškanski cerklv.
Prostovoljna razprodaja.
Posestvo gosp. Matije Bolničarja v Trbovljah, to je: hiše, mlin, žaga, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi se bode
dno  13- in 2O. avgusta  1902 (1745-1*
od 9. ure dopoludne naprej na lici mesta prostovoljno po kosih prodajalo.
Posestvo leži tik  premogokopa v Trbovljah.   —   Hiše so pripravne za vsako obrt; nekatere njive in travniki pa za stavbišca. — Plačilni pogoji so ugodni.
3Q
<
Fotografi
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v -Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
i 111
M. Pakič
I_i3ia"blja.n.3L.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
J   Josip Reich j
4 likanje snkna, barvarija in >
1 kemična spiralnica na par £
2 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 ^
* se priporoča za vsa v to stroko spadaj« 61 v j dela. t
Postrežba to5na. — Oene niake. *
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se toCno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati.
I *WV»WC VSftffV«99t*
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg žt. 11.
j Avgust Repič, sodar
f Ljubljana, Kollzejske unce štev. 16
(-v Trnove m) 31 f izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
J sode "5fežJ
£ po nnjnlžjlli penah.
i Kupuje ln prodaja staro vins&o posodo.
I— ■——— —
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča bvojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ah mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila 88 hitro izvrSo.
Ogljenčevo-kisll Lithion - vrelec učinkuje v vseh slučajih urlno-klsle dlateze, pri pomanjkljivem Izločevanju urina Iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnicl, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim v8pehom. PospeSu e odvod vode. Prijeten okus. Dobiva 8e v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-ništvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (.1417-11)
Zaslužek.
Trgovci, zavarovalni nadzorniki, agentje, sploh vsi, ki reflektujejo na postranski
zaslužek 5 do 10 kron na dan,
r.aj dopožljejo svoje naslove pod; ,,0. K. 19" puste resw«nte Brno, Moravsko. (1655—5)
Tovarniška zaloga
■ 1       * 1 a
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-13) renomiranih
Diirkopp - koles
in
VVaffenrader.
Dve deklici
se sprejmeta za prihodnje šolsko leto v stanovanje in hrano v bližini mestne dekliške šole pri sv. Jakobu.
Pismene   ponudbe   na upravništvo »Slov. Naroda«. (1750-1)
rimski vrelec
najfinejša planinska klala voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-30,
Dobiva se v večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo l'r. llojnlk, I Jul.ljnii!., Pred Mkolijo it. **.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626-68)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
■Alojziju Persche Pred škofijo 22.
TTTtTTTTTT
"t
r.
Kotar
uradtije cd 1. augusta t. I. naprej 5|1
m* u pritličja 3«nI<o^ (515c $i3^
no^preti ncui ju^tični palači.
(1764-1)
m
•cj
e ■o
o m
E
'E* a
"B
O
O
(114-56)
Styria-, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
Velika zaloga
pristnih Jos. Reit-STOTjSF     hoffer sinov
Pneumatik
kolere nudim po ceni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsemspoStovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
1
n
H
ST o
3 O
O
3
(D
"O O
i
3
§ 1
i
Mlad trpeti pomočnic
vešč  manufakturne in  špecerijske   stroke, «e J «'-*«" takoj pri
Vekoslavu Šešeku v Sodražici.
Istotam se  sprejme pod ugodnimi pogoji tudi deček, ki ima veselje do trgovine, kot
(1726-2)
Karbolinej A ven uriti h patent
Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se,svari.
Tovarna za karbolinej R.£Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, 111/1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana.    (877—9)
Učenec in skladišćar
(magaciner) se sprejmeta takoj pod ugodnimi pogoji pri
Ivanu Majdiču v Kranju
trgovina s špecerijami, žitom in pridelki.
Učenec, ki je obiskoval kako srednjo šolo, ima prednost, pri akladiščarju to ni potrebno. (1732—2)
T7"rLl6lJLJtO
xxx uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-133)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 6 kr. pola.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolijć iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjtček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar so potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Količine, Kr&kovo,
pošliio predalo 99,
(1771)      Ako ne ugaja, se denar vrne.
Št. 25360
Dobava bukovih drv,
(1096-2)
Podpisani mestni magistrat kupi 300 db 320 sežnjev 24 palcev dolgih, suhih, zdravih bukovih drv, katera bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča.
Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 31. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradn h urah.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 17= julija 1902.
r^žftf iiaEva»s*Biejii, priznano jtaa*g £*«»8f.«■»i
j&lslciil plugi ia,».r««i»
Dnnnn   Za   trtlVIllkC   lit  ZB Ulllh,
Dl Cli.O eleiikoKte In diagonalne
Krozlasti ali gladki jekleni poljski valji
Sejalni stroji „Agricola"
Originalni amerićanski
sečni   ^ 11^ O j i
za travo, detrljo in žito
Grablje za seno in žetev, obračala za seno Patentovani sušilni pristroji
za Nailje. zelenjavo ll«l.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za vse namene
Mlini za sadje in grozdje
Stroji za mečkanje grozdja
y&" Kamodeliijoee
patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši
„s*pif©:*iA"
Prenosljive štediluokotlene peči Parilniki za klajo
]V1 latilnice
za vprego
8 patento-vanim vrtilnim krožnim mazilni-kom za gonitev
z roko, vitlom (gejlom)
s paro
■  do ii
Vitli (gepli)
vprežiilli žlvalij.
Najno ejše čistilnice za žito Izbiralniki. Strgala za koruzo Slamoiezrii stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazjlnikom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo Stiskalnice za seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozne, in tudi
vse druge gospodarske stroje
izdelujejo in dobavljajo v naJnovr)Hl odlikovani konstrukeljl     (881— G)
PH. MAYFARTH & Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine
Ustanov. 1872.   Dlinaj,  I 1/1, TaborstraSSe Št. 71.    S50 delavcev.
Nagrajena z več kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. Natančni katalogi in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se ifičejo.
57
Razpis službe.
Na II. mestni deški petrazrednici je stalno popolniti mesto
nadučitelja-voditelja.
Prosilci za razpisano mesto naj svoje pravilno opremljene proSnje predpisanim potem vlagajo najkasneje.   ^ ^ |Q f ,
pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
G. br. mestni šolski svet v Xajubljam
dno 20. julija l'J02.
Jfaznanilo.
-i I Čebelarska tvrdka Bile & Znideršič v Ilirski Bistrici
naznanja, da se je ista razdi ii/iia.
Zatorej se prosi odslej vsa naročila na čebel irske potrebščine izročevati tvrdki:
Ivan Bile, trgovec v Ilirski Bistrici
kateri pošilja na zabtevanje zastonj in franko ilustrovane cenike vseh potrebščin naprednega čebelarstva. (17GG) Naročila na med in čebele naj se blagovolijo naslovljati na tvrdko: Anton Znideršič, industrijalec v Ilirski Bis-rici.
Dražbeni oklic.
8 11/2 39
Po zahtevanju upravnika konkurzne sklade zapuščine Jakoba Ganperin iz Škofje Loke št. 97 in s privoljenjem konkurznega komisarja bo
dne  SO.  avgusta 1002
dopoldne ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 2 dražba zemljišča vi. št. 149 d. o. Škofja Loka s hišo št. 97 v Škofji Loki, obstoječo iz stavb. pare. 238, ki ima v pritličju delavnico za ključarsko obrt, zemljiščnih pare. 399 17 d. o. sv. Barbara mal solasten gozd in 356 d. o. Sopotnica tudi gozd.
Nepremičnini, katero je prodati na dražbi, je določena vrednost na 7700 K.
Najmanjši ponudek znaša 5132 K in se pod tem zneskom ne proda.
Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in cenilni zapisnik smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri tem sodišču v sobi št. 5 med opravilnimi urami.
Ta dan se bodo po prodanem zemljišču na javni dražbi prodajale tudi na drobno vse premičnine, ključavničarski izdelki in orodje, izklicale po inventarni vrednosti in oddale za vsako ceno proti gotovemu plačilu največponudniku, ki irna kupljene stvari takoj odstraniti.
C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I.
dne 14. julija 1902.
Pozor!        -f-  ir 1f* ^zorl
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoCa od svoje najstarejše in najzmožnejSe
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzcalnlee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-
llikl. s priredbo, da brizgalnica na obe Rt rani Jemlje in mere vodo: .,unl* erzalUo", prikladno za malo občine, ista se nosi ali vozi; pnrn«- hrizjralnlre,todonoHe, seeal! e vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd.. «"i I iz posebne tkanine najboljše ■vrtite; dalje eelade, pase, sekirice, !«• t«tve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo i2delano. Hlotor-vozove in priprave za oretj len-lur. Dalje liinetljNko orodje vsake vrste — Gasilna druStva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279 — 13) Jgfff Oen-ilce p>cšIlja.ixa.o "brezplačno laa. pcšt*S-lia.e p>xcst©.
Podružnica R. £L. SFILERAIm v Zagrebu.
»lovita
pristna bizeljska naravna vina!
Priporočam gg. interesentom večjo količino svojega 1901 lastnega vinskega pridelka in ob enem tudi letošnjo trgatev.
Kupcu je dano na prosto voljo, biti pri trgatvi, da sam vodi na licu mesta sortiranje.
Prevzetje vina se vrši v vinogradu Bizeljsko proti takojšnjemu plačilu.
Ob enem se kupijo stari, dobro ohranjeni vinski sodi od 15 do 60 hektolitrov.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu nSlov. Naroda" pod „Mengiška pivovarna". U662-3,
Dt Albin Kapus
odvetnik v £jubljani
naznanja, da se nahaja od 27. julija 1.1, naprej njegova
odvetniška pisarna
v kolodvorskih ulicah št. 35 v hiši gosp.
Ceopolda Blumauerja. (1770_1}
N. CI 775/2/1.
(1091
C. kr. okrajno sodišče v Litiji razglaša: _ Valed prošnje Hermine Schink, Marije Bayp, Marije Godec in Antonije Birolla se dovoljuje prostovoljna sodna prodaja preje gosp. Ivanu SchEnk-u lastnega zemljišča vlož. št. 96 k. o. Loke (pri Zagorju) t. j. stavb. pare. št. 99,2 s hišo št. 14 v Lokah pri Zagorju in z gospodarskimi poslopji (cenilna vred nost 2600 K) kot jedne skupine, in pare. št. 177 1, 177/2, 177 3 in 178/2 s hišo št. 15 na Lokah pri Zagorju gospodarskimi poslopji, dvoriščem in vrtom (cenilna vredno-: 10000 K) kot druge skupine. Ta prodaja se po predloženih dražbenih pogojih izv^ dne II. avgusta 1902 na Lokah pri Zagorju.
Popis posestva, zemljeknjižni ekstrakt in dražbeni pogoji  se smejo vpogled-ob uradnih urah pri sodišču in se bodo ob začetku dražbe Še posebej naznanili. Iz-kličeta se ti skupini najprej posebej in potem tudi v celoti za cenilno vrednost kot vzklicno ceno 2600 K in 10.000 K oziroma skupaj 12.600 K.
Prostovoljna sodna dražba nima nobenega vpliva na obstoj eventualnih vknj ženih bremen.
Litija, dne 16. julija 1902.
C. kr. okrajno sodišče v Litiji.
-§5|| Založena 1847. Založena 1847. fefr
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 31
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan & 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
■
Lekarna #„pri orlu"
■v Mijnbljanl.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarn in kemik
priporoča:
a> tj
-2 "S .
m 2-d
»"So
"o cj2
w+ ro TX rC %-« t* «n *ć .j « .
5 rt «- o
Wl lrHič-5i Sls
o a--* 5
5 2 > • m '5 "O
-~ "ja ©"g
2 o £311
bo
E3 M.
O.r-1
.*»-«.§ I .g S
S^^id rt o5 O
rt   -S o _ M   -s S «
sS2rt£« 1 'ss-aS Bft*?Nii« -   o-
• g.2 g o,
S ~ m ta i* ■ «D > ■*
—    «2 c •?
Ji U o
"S rt X!
N ^ o »
■* co > >
Stari tr^ št 21.
Giav.ai trg št 6.
in
Pekarija slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv ia oglja.
Stari trg štev. 32.
za polovico cene
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča 31
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5.
54
ZlVIIvA
Največje važnosti za vsako rodbino.
za z;a,Toelo
daje juham, bouillonom, primakam, 8oCivjem itd. presenetljiv, krepak in
' dober okus. = TI h I o Uiipl ji<- zntloMra. =
Stekleničice od 50 h naprej.
11111111111111111111 i 11111.......IIII 111111II11 tu -
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi jeve inhe v tabletah omogočijo hitro Mamo z  vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
-*3 1» različnih vrst. S-*-
* Konsomme i Bouillon v tobolcih. ¥
1 Connonime-loholre za 2 porciji najfinejše krepke juhe 20 h.
1 Boulllon-tobolee za 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
P o skušnja prepriča bolje, nego vsaka reklama.
učenca
rfežele sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani.
Ponudbe sprejema O. Schmidt, Krakovski nasip. (1739—2)
nihče
naj ne zamudi zglasiti se radi prevzetja agenture jako stare menjalnice za prodajo • ostavnc dovoljenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, predujem, eventualno stalna plača. Ponudbe pod šifro »K. A. 8841« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. (1534—4)
L. LM
jev
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem Itd. Itd. ==^=^=
za turiste.
Glavna zaloga:
L. Sehwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
obliž za turiste poKI-20. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjnbljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnlk. (621—20)
Zahtevajte
Luser-jev
ineralne vode in ineralni produkti
m iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi a4i9-6)
Peter Lassnik
Wolfove ulice št. 1.
MBS;*
i:
•r
Towarna pečij
in raznih prstenih izdeikoy
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim
i
'?ss?ff  mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in naj trpežnej si h
štediM ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih eenah.
Ceniki brezplačno In pošt-(32)       nine proste. (30)
.'.sag .		
'i' j ■ j		1
ijS   Uobiva m«- v vnelt kolonijalnih, delikatesnih ln drojterlj whili trgovinah. Kfe^
(1742)
priporočam svojo bogato zalogo pušk. najnovejših Miatemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munieije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (105—30)
Fran
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Resnično!
Sprejme se takoj
urarski pomočnik
brez orodja pri OTOO—fl)
JVt. Strnen v Idriji.
Dober zaslužek
se pridobi z razpečavanjem srečk proti plačilu na obroke. Dostojne osebe ■prejme kot agente jako renomirana menjalnica. Po-midbe naj se pošljejo na Haasenstein it Vogler na Dunaju pod Aktiengesellschaft Nr. 1001". (1612—3)
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine Motat (BrUx) Hlev.  nt Češko.
Dobra nike!nastaremontoarka . . gld. 37B Prava srebrna remontearka   ...   „ 580
Prava srebrna verižica...... . 1'20
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom. 5xca zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč pnznalnih pisem.   (2758 - 63)
XS3f   lltiatru-'ini kntatoff zastonj it. poštnin*
rastove in bukove deščice
za SObna tla (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše kakovosti priporoča po najnižjih cenah
3. Cop, tovarna za parkete
v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tudi pokladanje. 1576-6
l3t	S 9					B T
						
Kupuj pa „le v steklenicah"
V Ijjuoljanf pri s<i»[xiilili
F. Groschl        I A. Kane, drog.   Jožef Kordin      A. Lilleg C. Holzer C. Karinger        Anton Krisper   T. Mencinger
Ivan Jebačin Mihael Kastner Peter Lassnik Iv. Perdananasl. Anton Ječminek Edmund Kavčič J. Lenček Karol Planinšek
Anton Korbar   Kham & Murnik Kari Lexander   J. C. Roger Bled: Oton Wolfling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Engelsberger.
Muller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann. Draga : P. S. Turk. Lož: F. Kovač.
Hrib : A. Bučar, Fran Kovač.       Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Pintar,   Fran skotu.
Šubelj. Novo mesto: Kiissel & Končan,
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer,    Adolf Pauser.
Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Kostanjevica: Alojzij Gač. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer,     rin, G. Pikel.
Adolf Kreuzberger, Jan. Maj- Radeče: J. Trepečnik, I. občno
dič, Karol Savnik, lekarnar pri    radeSko konsumno društvo, J.
sv. Trojici. Haller. (836—27)
A. Sarabon Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
M E. Supan A. Sušnik, F. Trdina, J. Tonih Uradniško - konsumno društvo.
Radovljica: L. Fiirsager,Friderik Homan, Oton Homau.
Sodražica: Ivan Levstik. Skofja   Loka:   E.  Burdvch M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J.Petrovčič,J.Zernatto. Tržič : Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje:  R. E. Mihelčič, Jan.
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
SUCHARD
g ran d prix
Pariš 1900.
Prodaja na drobno jn debelo. Cenik; brezplačno.
najnovejši faco ne
priporočam r»ci> me lxkl ceul(
31
Ljubljana, Stari trg1, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! g Frid. Hoffmanin S
urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se  Izvršujejo najtočneje.
BBHOBH 9BBBBBH
aar
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
S- grammophonov s
ki igrajo izrecno močno in natančno.
X±t-k-t*L± + -t+±±±±±±±-t + + ±±±±3
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L___________A
Važna! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalija, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, 1 olojzraflene »parat« in po« treh m rine, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih ioiI in solij za kopel. 30
Oblastv. konces. oddaja strupov. Za £ivtnore| ce
posebno priporočljivo : grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrSuio:o se točno in solidno.
Drogerija Anion Kanr.
Ljubljana, Seien!)urqore ulice St. 3
Alfi 1711 l^rflP7ITI0r BroflaJa lD izposojevalnica glasovirjev in liarmonijevr
fllUJLIJ HiaULIllgl Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec giasovirjev v glasbenih zavodih: »Glasbena Matica" ter „Filharmonično drir-" štvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Franja Meršol fflg;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in risanje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
I   Fran Bergant
* Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
S nasproti cerkve sv. Jakoba
* priporoča svojo
(gpBcerijsfco in delita tesno
[Na debelo.
Na drobno.
Špeclfalltete s
Doma žgana kava.
Šunke in salame.
J Garantirano pristen rum, I      konjak, ruski čaj ter
I raznovrstna južna vina.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portluntl-oement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale« nadltrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in »pričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 024-15) ==z Dunaja I,, MasimiUanstrasse 3. izzzzz
Starorenomirana, dobro uvedena en-gros trgovina z vinom in žganimi opojninami išče ob takojšnjem sprejemu (1737-2)
za Hrvatsko, Slavonijo in Bosno, pa tudi za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. — Ponudniki morajo popolnoma in vsestranski poznati krog odjemalcev in vse poslovanje v tej branši. — Ponudbe morajo biti opremljene s spričevali, svedočbami o dosedanjem uspešnem delovanju, zahtevki radi plače in drugimi pogoji, ter naj se pošiljajo pod šifro „en-gros trgovina z vinom" na upravništvo „Slov. Naroda".
4Š&
Pivovarna bratov Koslerjev.*«^
Slavnemu občinstvu iz mesta in okolice udano naznanjam, da bom -§»wa-»*ela w nedel|o, 27.Juli.ja *. 1.
restavracijo
na 3(osler]evem vrhi.
Točila b m vedno sveže liotulerjevo niarrno pivo ter prlMtiia in iiujlioljtta dolrnJHka, Htajemku in istrMkn vina. — Okusna raznovrstna ttorUa In mrzlu jedila se bodo dobivala ob vsakem dnevnem času.
Prostrani senčnati vrt priporočam posebno slavnim društvom za priredbo veselic, zagotavljaje vsikdar nizke cene in pazno postrežbo.
£epo urejeno kegljišče
je na razpolago slav. občinstvu in družbam.
Za mnogobrojen obisk se uljudno priporočam
z velespoštovanjem
jtiarija Srbežnik. q
It
Pojasnilo.
«|#er je vprašanje o pridobitvi stavišča stare gimnazije za napravo tržnic, oziroma zamenjava tega stavišča bodisi za Dellcotov ali
J\ moj in Faleschini-Jezuitov svet postalo aktualno in se mora v najkrajšem času rešiti, tedaj podajem z ozirom na razne govorice o ceni omenjenih dveh stavišč za novo gimnazijo račun O stroških, ki bi jih imela mestna občina, če kupi T)ellC0t0V SVCt, in o troških, katere bi imela mestna občina, ako kupi Jaleschini-Jezuitov in inoj Svet:
Stavišče Dellcot-Kaučič:
a) Kupnina Dellcotovega stavišča    ....   K 140.000
b) „       Kaučičevega      „ .   .   .   .    „ 6.000
c) Naprava treh cest. razsvetljava, kanalizacija
itd. (če bode zadoščalo)....... ,    40 000"
Skupaj troškov   .    K 186.000-
Od tega zneska odračuni se kupnina, ako občina takoj proda dve skupini tega sveta za gradom............K 50000
Torej bi veljal mestno občino svet Dell- nnn. cot-Kaučičev, namenjen za gimnazijo i\ 135.000*
Stavišče Faleschini-Jezuiti-Dečman:
Oddaljeno od stavišča Dellcot 50 korakov, a) Kupnina Faleschini-Jezuitov stavišča . a)       „       Dečman „
z gospodarskimi poslopji vred c) Event. potrebna naprava kanalizacije
K 30.000
„ 74.000-„ 6.000-
Torej bi veljal mestno občino svet Faleschini Jezuiti-Dečman, namenjen za gimnazijo..........h 110.000
Ta za zgradbo gimnazije namenjen svet meri okoli
5200 štirijaških metrov
torej bi veljal po gornjem računu štirijaški meter
okoli 26 kron.
Ta svet za zgradbo gimnazije namenjen meri okoli
7500 štirijaških metrov
in bi veljal po gori navedenih številkah štirijaški meter
okoli 16 kron.
Pripomnim, da moja hiša pri stavišču Faleschini-Jezuiti-Dečman ne stoji na za stavbo gimnazije ponuđenom svetu, tedaj tu ne pride v račun. Iz navedenega je pač jasno, da je svet  Faleschini-JeZUitOV-DeČman za približno
čez 2000 štirijaških metrov večji 26.000 kron cenejši
V Ljubljani, dne 26. julija 1902. jf^IltOtl ^CCIltftlt«
in za približno
kakor svet Dellcotov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D v. Ivan Tavea*.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
79