66. številka.
Ljubljana, v torek 23. marca 1897
XXX. leto
I i
I
Isbaja vsak dan "f*fr, icimfti nedelje in prasnike ter velja po pofit i prejeman za avstro-ogersk e de*ele aa vse leto lf> gld., zn pol leta 8 gld., 7.a četrt leta 4 gld., za jedea
1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rnčnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko vec, kolikor poštnina zna&a. Za osna ni la plačaj« ae od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in apravni&tvo je na Kongresnem trga st. 12. Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 državnozborskih volitvah v Trstu in v okolici.
(Isv. dopis is Trsta.) Dne 18. msra t. 1. bil je za Trst in slovensko okolico, aa slovenske dežele, za vse Slovane in za nafto Avstrijo dan žalosti Nad nami Slovenci zgodilo ae je nečuveno nasilstvo. grozna krivica, vne-bovpijod greh; ukradli so nam jedini slovenski državnczboreki mandat, ki je bil do sedaj vedno v rokah natega prraka, za drŽavo in za slovansko stvar presaslužnega moža, Ivana Nabergoja.
Kakih gojumih sredstev, kakor podkupovanj, pretenj, naailstev in barbarskih činov se je posluževala nasprotna progresova stranka, da je prodrla z Garibaldincem Miuronerjeno, t>ga ni moč opisovati ; tudi gojimo vsi pabrijotični Avstrijci nado, da mora pravica prodreti in da se prihodnji državni zbor ne kode onečastil z imenom Garibaldinca Jlifauronerja, nego da ga bacne a častnega sedeža v državni zbornici.
Žalostna resnica v tem hipu je pa, da jo 40.000 Slovencev v Trstu in okolici ostalo brez zastopnika v drž. zboru in 100 000 Italijanov i milo bode 5 svojih državnih poslancev. Namestništvo v Trstu ni hotelo nas braniti, nego je podpiralo progreeovo stranko, koja teži vedno v Rim in prav nič na Dunaj. Namestništvo bi bilo že davno lahko pri -•triglo peruti tej samosiloi stranki, ali tega noče ia noče.
Namestništvo v Trsta znalo je že naprej za gotovo, da prodre Manroner, in je zategadelj poslalo na vsa volišča v okolici vojake in policijo. Tudi na Prošek došlo je dan volitve ob 4. uri poporodne, tedaj ob časa, ko je imela biti zakljačena volitev v mestu, 40 vojakov. Na negah je bila vsa žandarmerija z veliko asistenco iz bližnjih krajev, pod poveljstvom stražmojstra Zamarchija iz Barkoveij, kateri je dobro znan kot sovražnik Slovencev in pristaš italijanskih mogotcev na magistratu. Na Prošeku je oni dan ljudstvo do pozne noči navdušeno protestiralo proti izvolitvi Manro-nerja ter kričalo, da ga ne mara svojim zastopni • kom. Dan sv. Jožefa dopolndne bila sta že dva vladna komisarja na Prosekn, njima bilo je podre
jeno vojaštvo in žandarmerija; popolodne odšla sta oba komisarja s Preseka in poveljništvo je prevzel Zamarcbi. Mej popolodansko službo božio hodilo se je na trga v malih skupinah do 30 mož in kakih 20 otrok. Vsi ti so bili popolnoma mirni. Razgovarjaii so se tiho mej seboj, kar prihrami orne njeni stražmojster s patrolo osmih mož na trg ter zakriči popolnoma mirnim ljudem: „in nome della legge", potegne svoj meč, ukaže vojakom „Falit đas Bajonett, korzer Schr tt" ter začee tako korakati kriče in porivajo od sebe mirne može in nedolžne otroke. Proseški prvaki avideli so, kaka ne ereča preti mirnim ljudem; odposlali so namestništvn v Trst telegram, opozarjajoč vlado na tako nasilno postopanje stražmojstra in — koristilo je, kajti 11 , nro potem bil je stražmojster odposlan proč. Ko se je prikazala na trgu častitljiva oseba našega Nabergoja, imponiralo je to nekako stražmojstrn in ni več postopal s takim nasilstvom. Le prendarlji vosti naših prvakov in posebno našega Nabergoja treba zahvaliti, da ni prišlo do hujšega Prepričani smo, da se začne stroga preiskava proti junaškemu stražmojstra. Ko je prišel dragi poveljnik žandar merije, ki je znal Ijadstvo pomirljivo poučiti, bil je kmalu mir in nared se je oni večer do 10. nre razšel.
Kaj nam prinese bližnja prihodnjost, ne vemo. Na Prošeku nas čuvajo danes, oziroma čuva 2 Italijana in kakih 20 izdajic, še pol kompanije vojakov z dvema Častnikoma. Ker je naše Ijadstvo mirno in zrelo, apati je, da se kmalu potolaži in da bode to pretresljivo nesrečo pogumno prenašalo, dokler nam ne napoči dan vstajenja, dan zadoščenja. V to nam pomozi Bog in sreča junaška ?
NajdrastičoejŠi dokaz, da js namestništvo v Trsta nam nasprotovalo in da je hotelo, naj prodre Garibaldinec proti Nabergoja, nam daje tadi to, da je c. kr. name8tniški svetovalec baron Konrad, koji je navadno zastopnik vlade pri občinskih in dežni nozborskih sejah v T nt u se baje Izrazil, ko je prodrl Maaroner, „To je zame najsrečnejši dan mojega življenja !* Potem je baron Konrad na javnem trgu v Trsta čestital prvakom progresove stranke, stiskajo jim roke, na lepih uspehih, katere je stranka dosegla«
Baron Konrad se torej veseli zmage krivice, veseli se, da je propadel Nabergoj, v kojem je po-om bij* u avstrijski patrijotizem, veseli se častnega propada meži, kojega je sam cesar odlikoval za zasluge za državo. To je treba po-iebao pribiti I
Ako hi nam bilo namestništvo v Trsta količkaj pravično, zaprečilo bi bilo ono gnusno agitacijo progresa in njega organov t. j. magistrata, njegovega komisarja Vidassa, njegovih kapovil in gotovo bi morala prodreti naša pravična stvar. Nikdar ni smelo dovohti namestništvo, da se širi po okolici izdajalski čut izdajalske tr?a5ke progresove stranke. Naše stanje je sedaj obupno in pričakujemo izvestao, da bodo slovanski poslanci soglasno skrbeli za to, da Garibaldinec ne sede na sedež, koji pripada slovenskemu poslancu in da Mauroner še sramotneje zapusti zbornico, kakor jo je o svoje času za-pustil Vergottini!
Državnozborske volitve.
Z Dolenjskega se nam piše 19. marca: Tako mirno, pa tudi svečano kakor pri nas v mestni skupini na Dolenjskem se pač nikjer v Avstriji v sedanjih nemirnih časih nt volilo. Od kacih 730 vodičev udeležilo se je volitve 535 volilcev. Bilo bi b; jih ne še vrč, ali kočevskih volilcev js zdaj s* dosti odsetnih in v Krškem je bil letni semenj. Ali v druzih mestih jo prišlo vse k volitvi, kar ni bilo nujno po opravkih zadržana sli bolno. Le duhovniki so se ostentativno vzdržali volitve. Zdaj to ni bilo na mestu. Seveda so uvideli, da ne dobijo kandidata, ki bi se hotel Šukljeju nasproti posta-j in so uvideli, da kvar delajo svoji stranki, ako bi kaj nasprotnega z*pcčeli, ali videti bi morali ono lepo navdušenost, pojave hvaležnosti, ki jih je dolenjsko ljudstvo pri tej volitvi pokazalo. Kar je bilo posvetrih pristašev klerikalne stranke, udeležili so se z malimi izjemami volitve; ni 20 glasov ns bi n. pr. v Novem mestu d bil bil Sukljaju nasproten kandidat. Strankarstvo je mej posvetnjaki ta dan popolnoma utihnilo, le grdo osebno sovraštvo se je tu in tam pojavljalo, vse dm e pa je navdajala res lepa domovinska ljubezen. „Djnes je greh agitirati", so je reklo, .danes imamo vsi praznik". Ne samo politični, tudi etični so bili eageni, ki so volilce v
LISTEK.
Hišna.
Hišna Mari mora ob pol sedmih spremiti go-spodinjino sestro, milostljivo gospico, v narodno gledališče. Po devetih jo mora priti zopet čakat, da jo varuje porednih gospodov, ki bi sicer vendarle pre več silili v gospico s svojimi ljubeznivostmi.
Gospića Pavla je namreč nedavno pripovedovala, ko je jemala baš iz svojih ust umetno zobovje in ko je snemala baS svojo kupljeno kito raz tedkih las, da sta dva krasna poredneža, ki sta bila še skoro dečka in brez brk, stopala jedno nro *a njo od prodajalnice do prodajalnice, kjer je nakupovala, ter da sta neprestano govoričila prismo darije tako glasno, da je morala gospica Pavla slišati vse. Ah, kaj taki lo gospođici govore, kadar stopicajo aa dekleti 1
„Jeden je bil rudečelas", je pristavila Pavla, ko h« j0 njena navidezna ogorčenost nekoliko po-fogla, »rudečelas, vitek, eleganten, iz ve« t no tadi ii dobre družine, in nosil je mehek črn klobuk. Dragi ie bil kostanjevih las, velikih očij in malo jo jecljal."
Dalje gospica Pavla ns govori, kajti prvič i o»a jeclja, kadar jo brez umetnega zobovja in dro-
I gč: devrfika sramožljivost ji brani, da bi pripove Jo vala še kaj o , por odnesti h1 takih-le lepih gospo-dičev .. .
Ker je torej gospica Pavla dejala, da se od-tistibmal ne upa več brez spremstva na ulico, mora hoditi hišna Mari ž njo. Kadar je gospica Pavla v gledališču, jo mera čakati Maii zunaj. H-Sni se itak ne more nič zgoditi I
Tako tudi danes. — Mu i čaka s sklonjeno glavo pred narodnim gledališčem stoječa blizu sve tilke, z'.v ta preko brade v volnen robec V polnem svitu električne svetilke se vidijo njeni bujni, zlato-romeni lasje in nekoliko tudi njen poln, mladostno svež obrazek. Dasi je samo hišna, ima Mati vendar vitko, vzraslo, krepko in okretno postavo; ker stopa sem in tja, vidi se ji, da je odločnega in pogumnega značaja, dočim pada njeno gladko temno krilo ob širok h, okroglih in fino oblikovanih ledjih v lepih gabah do tal. Na, saj vemo, da so včasih celo hišne lepe! Seveda pravi gospica Pavla, da taki moški, katerim ugajajo hišne, sploh »gospodje" niso...
Jedenkrat n. pr. je dejal pri obeda nepreviden in vsekakor neemikan gost, ko je Sla hiina, ki jo stregla, is soba gospej: „Milostljiva, Vaša hišna je krasna l"
Na te besede je molče strmelo vse pri mizi, dokler ni zinilo g.sp ca Pavla: „Moj Bog, iz dežele, s kmetov je! In krasna?. .. Hm, komur agaja!u
Nu, navzlic P; vi n m ugovorom ostane vendar-Ie istina, da je na Danaju in tudi drugod prav mnogo moških iz najboljših krogov, ki se za svoje „gospodstvo" kar nič ne zmenijo, kadar vidijo lepo hišno . . .
Ab, kciiko bi mogel pisati o tem! —
Toda — četrt na deset je proč. Kmalu bo predstava končana. Tedaj se približa hišni Man' odličen, v kožuhov ino zavit gospod.
„Dobor veter, gospodičina! . . . Predstava bo menda vsak hip izvršena."
Mari ma obrne hrbet, ne da bi kaj odgovorila.
„Bržčas koga pričakujete, gospodičina ?"
Lepa hišna pa trdovratno molči, kar je gospodu vsekakor pruv neljubo. Smehljaj na ustnah mu zastane, v zadregi ctresa pepel 8 smodke, pa premišlja. Iz nova ae ji hoče približati kakor muha sladkorju; tedaj pa pristopita dva gospođica, ki se mu zasmejeta porogljivo v lice. Gospod naglo odide. Mlada gospoda pa se pridružita dekletu ter ji šaljivo, brez vsiljivosti dvorita. Mar i ju pogleda in ne studita se ji. Saj nista podTa; — govoričita naj
mestih ob železnici k volitvi vodili in v Balikrajini, sa katero Šnklja doslej že ni mogel kaj prida storiti, pa je zopet kraaao vaplamtela ona ljubezen, katero goji Belokranjec do tega svojpgi rojaka, ki se je dostikrat in posebno v pametnem, izbornem dela za nesrečno Ljubljano kot domoljuba večje mere pokazal. Zato je bilo na mesta, da so tadi duhovniki, če se nečejo tadi v zadružnem življenja ločiti od nas, prišli k volitvi ter hvaležne ss izkazali moža, kateremu je v s e dolenjsko Ijadstvo hvaležno. — Suklje se ni potez«! z* mandat, bilo je treba nekaj zaprek o istraniti, da je mogel prevzjti mandat; nismo vedeli do včeraj po končani volitvi, ali ga sprejme ali ne, in vendar jo vse prišlo k volitvi, kar je priti moglo. In če ne bi bil sprejel mandata, tadi dragokrat bi ga bili in še številnejše volili in tudi tretjikrat. Veseli smo, da je mož sprejel mindat Ko emo dobili od Sakljeja teiegra-lično naznacitev, da sprejme mandat, imeli smo ob-čat, da smo nekaj dobrega narravili, da nam ni skrbeti za gospodarstvo naše Dolenjske, ker je skrb
za to v najboljših rokah!
* *
Trgovinska zbornica tržaška je namesto dost danjega, »konsetrvati .ne ga" poslanca Stalitza podala v državni zbor progresovca Basuviia. To se je zgodilo  po  pii.;ud vunju   famosnega milijonarja
Beinelta, ki je prestopil v iredentovski tabor.
* * *
Isterski veleposest iki so izvolili poslancem dr. Gatnbinija, strupenega iredento <ca.
V IJiaSiIJaiai« 23. m^rca. Predsedstvo nove zbornice poslancev. Fro1 seimtj i prvdr^ni postajajo. Ker '0 sauje volitve na Daaaju precej ugodno ispale, sahtevajo, da se predaedmk izvzame iz njih srede. D« mora biti predsednik poslancev Nemec, to se zdi protijemitom čisto naravno. Seveda drogi poslanci niso vsi i h mislij. Nemcem ne gre ncbtna prednost v parlamentarnem živijonju. Krščanski socijalisti 'udi ne bodo najmočnejša stranke v naši zboruici. N.ih obnašanje v raznih zastooih tudi di s^daj ni bilo tako, da bi megli reči, da bi imeti kake poeebne sposobnosti za predseditfO. V dunajskem ronstnem zboin župan Strobach m dr. Luegee tadi posebno nepristranski ne posti pita.
Nova jezikovna naredba izide v krafkem za češko. Ž njo ee upelje na češkem češki notranji uradni jezik. Češki listi na Moravakem zahtevajo, da bi ifzikovne naredbe veljale tudi za M iravsko. Ta zahteva je tudi opravilna. Ni Moav-jkem je razmerno še več Čehov n« go na Češkem in torej jim gre gotovo ravno toliko pravic Slučajna nemška večina v deželnem zboru ne sme biti ovira za pra vii'no urejenje narodnega vprašanja.
Zaprt Bocijalistični voditelj. V M trovici so zaprli vodjo hrvataaih uocijaintov in ravnatelja zagrebške bolničke blagajnice. Govori se, da je povod temu to, da je Anzel po Sromu razširjal neki sccjfclist čni volilni oklic Svobodo na Hrvatskem seveda še hoje zatirajo nego pri nas.
Piohler in Kossuth. Polanec Piohlai sa je v ogerski zbornici  poseboo  odi.ko val  s  tem,  da je
razkrival korupcijo v ogerski vladni stranki. Najprej je razkril neko umpzanoet poslanca Morisanvja, ki si je bil izgovoril 100 000 gld., da bode pospeševal koristi ogerske razstave in je del tega de-narja neki porabil za podkupovanje uradnikov. Tadi je v zbornici spravil v razgovor, da imajo nekateri vladni poslanci službe, ki ee ne strinjajo s poslanstvom. Naposled je pa Pichlerja zadela oseda. Bil je pri Kossuthn tajnik in urednik Kossuthovega lista .Tuggelhenseng", Ker je pa nekaj poneveril, so ga iz službe odpustili. To se je sedaj zvedelo in Pichler je vsled tega postal nemogoč v politiki. K oopromi to van je pa tudi Kossuth, ki je pisal Pichlerju, naj se bavi sam s politiko in se ns poganja za službe, kjer bi imel opraviti z denarjem. Po Kosaothofem mnenju so poneverjevalci in goljufi pravi možje za poslance.
Blokada Krete je izvršena. Ladjevje iterih velevlastij se je vsidrilo v krečanskih lukah, kjer zabranja vsak dovoz živeža in orožja grškim četam. Grške ladje ae morajo umakniti.
Grška in Turčija Grška je bila poskusila na jako zvit način pteprečiti namere velevlastij. Poskusila je 8 Turčijo spor.^zumeti se zastran Krete. Če bi suitan hotel Grkom odstopiti Krelo, potem bi seveda velevlasti se temu vstavljati ne moglo. Grški poslanik v Atenah je zaradi tega bil dvakrat pri velikem vezirju. Turška vlada je pa dala raz umeti, da se dalje o tem z Grki pogajati ne mara. S tem je namen Grške preprečen. Turčija bi morda proti kaki odškodnini že odstopila Grški Kreto, a se boji, da bi potem tudi druge balkanske države pod jednakimi pogoji hotele imeti kak kos Turčije.
Armensko vprašanje sili na dnevni red. Armenski patrjarh j 1 izročil francoskemu, augle škemu in ruskemu veleposlaniku spoccemeo o tem, katere preesnove je Tarčija vse obljubila, a j h ni izpolnila. Patrijarh je velik prijatelj turške vltde, kajti prešel je le z njeno pomočjo na to mesto. Zu te korake bi se oa nikdar ne bil od očil, da ga niso prisilili dmgi Armenci, preteč mu 8 silo. Patrijarh baje misli sedaj odstopiti. Ta korak patrijarhov kaže, da se tudi Armenci pripravljajo za vstajo. Dosedaj v Armeniji letni čas za vstajo ni bil ugoden, a pomladi drugi mesec pa utegne Tur či]a dobiti dostt dela v A siji, posebno če se krščansko vprašanje ta čas še ne aravna.
Italijanske volitve za parlament so ee tuii izvršile. Bile so nenavadno mirne. Vlada bo imela v bodoči kamori še večjo večino, nego doslej. Mi n s rt bo zopet vsi izvoljeni. Vsa škaodalozna raz kritja glede sleparstev Crispija niso zabranila, da jn dobil stari lisjak iz nova svoj mandat, kar je pa : značilno za politično moralo Italijanov.
Stoletnica rojstva Viljema I. se praznuje od včeraj z velikim vojaškim ponpom. Barolin jo ves v zastavah in v plavioah. Tridnevne slavnosti se udeležuje ves dvor, kralj saksonski, kralj vir temberški, princ regent bavarski, veliki vojvoda heaenski in razni zastopniki držav. V državnem zboru je bila slavnostna seja, v Viljemovi cerkvi slavnostna maša z vojaško parado. Ces .r je izdal manifest na vojsko in ustanovil spominsko kolajno.
pa le, kar jima drago! Rahlo se jima v odgovor na | vsa laskanja nasmehne.
, Ne vam kaj bi dal, ako bi hoteli govoriti z menoj, gospica!" pravi prvi. »Zakaj le molčite!... Ah, gotovo imate že čestilca, gospica?*
»Ah, te oči, ti lasje!" divi sa drugi. aOd kod imate toliko lepote, goBpica ! Človek bi zblaznel, ko Vas takole gleda".
Maii se jima mora smejati.
„l)a, Vi se smejete, gospica ! Seveda, Vam se zde moje besede Bmešne. Meni pa na. Verujte mi, da ne! . . . Koga pa čakate?" — Ah, zakaj ne od govorite! ... O, saj vem, kakšno staro, grdo, suho škatljo! — To je res čudno, da morajo na Dunaju lepa dekleta stražiti stare coprnice. Brr 1 — Ali ni res tako? — Nu, le čakajte, zvedela bova prav gotovo, kje stanujete! — Svojo besedo Vam zastavim".
Tedaj se odpro vrata gledališča in ljudje ae vsuje jo na ulico. Gospica Pavla se prikaže v obširnem plašču, in Maii se ji takoj pridruži. Gospoda pa ji sledita.
„Mari, ali ne gresta za menoj zopet dva go-spoda?" vpraša nezaupno, a skoraj hrepeneče in burno milostljiva gospica.
»Ah ne!" odvrne dekle smehljaje. „N kogar ne vidim za Vami".
„0 prav gotovo! Nočem se obračati, Mari, a vendar vem, M tri, prav gotovo vem, da gresta <l a za menoj I — Pa poglejte Vi . . . gospodičina se ne sme na ul oi ozirati . . . poglejte Vi, V a m sa ne zameri! O, kako Vas zavidam! Vi imate vsaj mir pred gospodi. A me, gospodičine . . . ah! — Mati, veete, skrivaj, prav skrivaj se že lahko ozrete, fe gresta gospoda se za menoj! Nu, dajte, dajte... ah!*
Stara devica je vsa nervozna od blaženosti. Gospoda pa vzdihujeta slišno:
» Zares, to je krasna panica! To telo I — ta hoja! — ta ponos!"
.Vidit«. Mam, vidite, kaj sem Vam dejala ! — Ali ste slišali? Vsa sta zaljubljena v me! — Pa govoriva tišje! — lahko bi naju čula , . . kaj? ali nista elegantna? — Kaj ne, elegantna? — Ah, vidite, Mari, kako dobro je, da &te pri meni ... da me varujete! — Ozrite ee še jedenkrat, Mari, skrivaj, — veste, tako kakor bi iskali Rjakarja! — ali gresta se za menoj ? . . . O, kako dobro je, da me varujete, Mati!"
Maii posluša molu; vzdihovanje stare device in se smehlja ... A. S m i t a 1.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 marca
— (Narodna stranka umira!) Vsaj .Slovenec" že nekaj let tako pisari! Ali vzlic tema si narodni napredni stranki ne godi slabo, ia nikakor se ni tako kmalu pričakovati, da bi Kranjska mesta odpadla cd nje. Pa vendar umiramo, kakor piše »Slovenec!" Da bi ta gospoda vsaj toliko čas« počakala, da smo jedenkrat res mrtvi! Tak« ss pa menda primeri, da bode naša itranka še prav dolgo živela, kakor je dolgo živel že marsikdo, kojega so njegovi sovražniki prezgodaj mrtvim proglasili. Sicer pa sami ne bodite prešopirni! Sedaj imate pola« želodce in polnokrvni ste tadi: prav lahko ss oglasi kap čez noč, in morda bodete prej mrtvi kot mi. Naše izvrstno ljudstvo tudi ns bode vedno tako ostalo, kot sedaj. Mi se zanašamo na šolo, in na napredni tok časa, kojega klerikalstvo še celo v Rima ustaviti ni moglo! Še nekaj! Gospodje okrog „Slovenca" se tolažijo s tem, da smo v Ljubljani in v Notranjskih in Gorenjskih mestih zmagali z — Nemci. Vsik, kdor razmere pozna, ve, da je to laž. Ia če graška »Tagespost" kaj jednacega piše, laže ravno tako, kakor laže »Slovenec*. Ker pa te pobožne duše nimajo druge tolažbe, jim jo privoščimo. Resnica pa je vendar le, da je pri zadnji deželno-zborski volitvi v Ljubljani pošteno tepena bila samo naša klerikalna stranka. Da ji prejete udarce privoščimo, — to pa je naša tolažba!
— (Politično rokovnjaatvo ) »Slovenec" pogreva v včerajšnji številki, kar smo že ožigosali kot laž, da je namreč narodna stranka ponudila socijalno demokratični stranki za peto kurijo v Ljubljani kompromis. Ko bi bilo na tem kaj resničnega, bi mi kar nič ne tajili, saj je socijalno-demokratična stranka vsaj tako poštena, kakor katoliško-narodna, če že no dosti bolj, ali vse, kar trdi »Slovenec" glede kompromisa, je navadna katoliška laž. »Slovenec" se v dokaz svoje trditve sklicuje na neke besede, katere je baje izustil socijalni demokrat g. Kordelič na s^cijalističnem shodu zadnjo nedeljo. Nam zatrjuje g. Kordelič, da dotičnih besed, katera navaja »Slovenec", ni izustil. Pozi vi jem o aocijalno-demokratično stranko in specijalno g. Kordelič,i, ca j h t var javno pojasni, da se izpozna čista resnica!
— (Iz občinskega sveta ljubljanskega.) Občinski svet l|ualjanski je imel sinoči izvanredno javno 86Jo, kateri je predsedoval podžupan dr. vitez Blei vv o i s - T r s t o n i š k i. Na dnevnem redu bila je jedino oddaja zgradbe poslopja za elektrarno, strešne konstrukcije pri tem poslopju in polaganje kabljev. Poročal je obč. svet. H r a s k y. Valed raz-piaa motnega magistrata se je vršila pismena ponudbena obravnava. Ponudbe za vsa dela so vloži e tvrdke: Kranjska stavbi noka družba, Filip Zupančič in G. Tmini, h; poleg t g* pa so oferirale raz tvrdke za posamezna dela. Najceueja je ponudba stavbinskega mojstra Zupančiča; zatorej je predlagal poročevalec vimenu nadzorovalnega odseka za zgradbo mestne elektrarne, naj se zgradba poslopja, dimnika, vzidanje kotlov in polaganje kabljev odda g. Fnipu Zupančiču za 53 057 gold. pod pegojem, da mora biti zgradba v dveh mesecih dovršena in da si za zgradbo dimnika in vzidanje kotlov preskrbi speci« jahata če bi pa g. Zupančič teh pogojev ne vzprejel, oddajo ae dela — razen polaganja kabljev — kranjski stavbinski družbi. Glede fundamentov za stroje je vzprejel občinski svet ponudbo tvrdke Pius A man v Mullingu z zneskom 3500 gld., dobava in montaža želez ae strešne konstrukcije pa se je izročila tukajšnji tvrdki Avgust Žabkar, — Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključil js podžupan ob pol eedmib sejo.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na današnjo premijero Auberove opere „Fra Diavolo", katera se uprizori na korist ia* bornemu našemu kapelnika g. H. Benišeku. Na vabilih je pomotoma rečeno, da predplačani sedeli ne veljajo tadi za to predstavo, na kar opozarjamo vsa abonente. — Prihodnja slovenska predstava bo v petek.
— (Znamenit spominski dan) za H Glasbeno Matico" in za ves slovenski narod je današnji 23. sušeč. Lani ob časa, ko dohaja ta list svojim naročnikom roko, zbirale so se pred dunajnkimi hoteli v Laopoldovem predmestji tolpe Dunajčano* gledat brhke Slovenke, ki so v lični narodni noši, z žarečim licem in utripajočim srčecem sedale na voze, da se popeljejo pred najstrožje in naj odiič-nejše občinstvo pet Dunajcem v zahvalo in slo* venski pesmi in svojemu naroda v proslavo. Dva uri potem js bila zmaga s prvo pesmijo odločena.
Spominjamo se tega sa kaltorni razvoj slovenskega naroda preianimivega večera, kakor se rojaki spominjajo pribojevanih zmag! Spominjamo se zmago -nosnega vojvode gosp. Mateja Hnbada, ki je danes, dasi v daljavi biiajoč, v d o ha združen e svojim »borom ! Najbolj nas veseli, da je zbor, v svesti si svoje vzvišene dolžnosti, v svoji celokup-posti vztrajal in da se za svoj tretj: letošnji kon cert, za proizvajo preslavnega umotvora mojetra vs#b mojstrov, Mozartovega ,Rfqui#maa adeležaje izkušenj z isto marljivostjo in istim navdušenjem, kakor aa lanske dunajsko koncerte. Musica noster amor!
— (Pevski večer,) kateri je priredilo pevsko •društvo »Ljuhsjana* dne 19. t. m. v »Narodnem doma" obnesel se je jako dobro. Petje je bilo precizno in dobro, sokolski tamburaši pa so dokazali, da društvo vrlo napredoje. S -vela je bilo tudi mnogo napotnic,  zlasti   „Pep(*kom*   in , Pepicam".
— (Razpuščena društva) Deželno predsed stvo je na podstav. § 24. društvenega zakona z dne 15. novembra 1867  razpustilo deeet ljubljanskih društev, ker že dolgo let niso kazala nikake d lav nosti.   Ta društva so:   1. »Slovenija*, društvo za brambo nsrcdmb pravic. 2. Naredno društvo* 3. Slo vensko  društvo za umno čebeUstvo.   4 Narodno bralno drnstvo za karlovsko predmestje.   5. Strokovno drušl o za lesne delavce v Ljubljani. 6. Schla raffija. 7. Prvi ljubi anski citrarski klub. 8 Tehnično društvo za Kranjsko.   9. Društvo za zidanje Srca Jeznsovega cerkve. 10. Društvo za napravo zvonov za Srca Jezusovega cerkev.
— (Pretep v žganjarni.) Včeraj zvečer na stal je v Mebletovi žganjarni na Dolenjski cesti mej žganjepivci pret«p, pri katerem sta bila dva delavci težko telesno ranjen*. Pi licija je dva pretepovalca aretovala. Ranjena delavca sta se prenesla v deželno bolnico.
— (Tatvina) Martina Kopina, hlapcu pri Auerju v \Voifuvib ulicah ukradel je včeraj m znan tat iz kovč ka v hlepu 33 g>d. Policija je prijela nekega postopača, o katerem se je dognalo, da je bil v hlevu. D^nar pa je moral postopač že popr-d spravit*, predno se je bil prijel, ker se pri njem ni ničesar dobilo.
— (V Ameriko) sta jo hotela popihati Matej Šneler in P* vet ž*iec r Vrha v črnomaljskem okraj n, ne da bi bila zadostila vojaški dolžnosti. Me it ni policijski stražiik Nikola V >■,'••■ r o pa ju je na kolodvoru ir ta vil in aretoval. M*te Šneler, ki je poprej povedal, da je Peter Baroč, je pozneje priznal, da so je namerava! i*ee)iti v Ameriko in da ima od Beljaka naprej le plačano vožnjo tj t kaj.
— (Ujeta tatica.)   Dne 4  t. m. nkradla j^ neznana tatica žem sprevodn k* Jakoka Tehoinik^ na Martinovi c<>sti št. 7 iz omare 10 gld. in jedno žensko ruto.   M H na pelieja je sedaj  tatico po zvedela in arrtovala. Ista je neka Ivana Weber iz Rotenmana na Štajerskem. Bila je že sedemkrat za radi tatvine kaznovani in se je sedaj zopet zašle dovala zaradi goljufije. Tudi je pobegnila izpod policijskega nad er^t^a.
— (Najdeno truplo ) Na Kodelijevem sveta v občini Moete pri Ljubljani, našli so ljudje te dni za nekim gjmora truplo novorojenega otroka. Sluti se, da je mati otroka skrila /a grm in da je t.»m otrok umrl val-d redostajauja hrane in vsled mraza. Sodišče zasleduje bres vestno mater.
— (Premovanje konj) se bode vršilo meseca t>epteinbra m h.cer: Dne 2. v Lescah, dne 3. v Kranju, dne 4. v Kamniku dne 6. na Vrhniki, dne 7. v II bn ci, dne 13. v St. Jerneju in dne 14. v Trebnjem.
— (Bratomor) Dne 20. t. m. sprla eta so v gostilni Jurija Ahtfina pri Sv Duhu v Škof e-loškem r kraju b*ata Janez in Blaž Hafner iz Greuca. Blaž Hafner je sunil svojega brata z nožem v roko, vsled katere rane je Janez Hafner v bolnici, kamor je bil prene&en, utrrl.
— (Požar.) Dne 17. t. m. je zgorel v Grahovem ekedenj posestnika Antona Krajca. Ogenj so najbrž otroci zanetili.
— (Izvenakademiška podružnica sv. Ci rila in Metoda v Gradoi) imela bode> dna 27 nnrci t. I. v dvorani Stenifsldei B.erlalle zvečer ob 8. uri svoj letni zbor s sledečim vzpr redom: 1. Poročilo načelništva; 2. Volitev načelništva; 3 Volitev zastopstva za veliko skupščino; 4 Pregledavanje računa; 5. eventuvalce želje ali nasveti, h kateremu se udje uljudno vabijo. Gostje dobro došli.
— (Brutalno nasilstvo.) Sinoči — že prepozno sa naš list — dobili smo iz Trsta brzojavko, katera nam je sporočila, da je laška preširnost izvršila novo, nečuveno nasilstvo. Občinski svet tržaški je v svoji včerajšnji seji brez motivacije razveljavil izvolitev obč. svetnika Nabergoja. Za razveljavljenje so glasovali vsi laški občinski svetniki. Slovenski občinski svetnik Ivan Gor j up je skušal posredovati, a bilo je zaman. Iredenta je hotela pokazati svojo moč, hotela je Slovence kar mogoče bridko razžaliti, in sklenila razveljavljenje. Vladni zastopnik ni prišel na sejo. Slovenski obč. svetniki so prosili brzojavno avdijencije, da se tam pritožijo in izpo-slujejo pomoč zoper divje nasilstvo Lahov.
— (Državnozborska volitev v Gorici) Pri včerajšnji državnozborski volitvi iz kurije goriških veleposestnikov je bil izvoljen laški kandidat dr. Verzegnassi proti slovenskemu kandidatu grofa Alfreda Coroniniju. Uzrok poraza narodnega kandidata je, da so goriški ariatokratje pustili grefa Coroninija na cedila.
* (Hrvatski ban) grof Khuen Hederva>y je podaril iz deželnih sredstev 600 gld. v ta namen, da se postavi v zagrebškem gledališča amrlemu pisatelju in igralcu režiserju Jos. Freudenreic h u doprsni kip, katerega mora izgotoviti domač umetnik. Kdaj bo storila i kranjska viada kaj takega za spomenik našemu Preši rnul?
* (Zaplenjeni molitveniku) Ban Akiba bi strmel in iatestio bi preklical svoj : „Vse se je že dogodilo!1 — ko bi slišal da je madjarski šovinizem konfiscira! katoliške molitvenike hrvatske Hije-rimša- družbe. Ta družbi je slična naši sv. Mohorja, ter izdaja polee- pripovednih tudi mašne in drege pobožne knjiga. Družba ima radi zaplembe mnhtvemkov vel.ko škjdo m ogorčenost hrvatskih hetav je umliiva
* (Finančni škandali) so na Ogerskem na dnevnem redu, a laj se kaže, da se razkrije škandal, kateri prekosi vse dosedanje. Poroča se, da je bila pri „Ak«ški delniški banki" razkrita defraudacija, valed katero je ta b^nka izgubila 70 odstotkov veeg;i svojega imetja, namreč štiri milijone mark. Prav tej hauki je ogerska vlada posredovanjem m ki h poslaucjv dala v zakup razredno h t> rijo. Razni cgprsHi liflti namigavajo, da so po sredovaJoi mej vlado in rečeno baoko, razni poslani i m višji ministerski uradniki, za svoje .posredovanjeu dobili ogromne nagrade in pravijo, da se z razkritjem teh kupčij prouzroči začetkoma označeni škandal. Na Ogerskorn je pač vse podkupljivo !
* (Narodi, ki se ne poljubljajo) žive v Birmi, v mnogih krajih Indije, Kine io Japana, pa na mkatenh ot k h južnega morja. Najlepša Japanka ni pozna poljuba, dasi ume ljubiti prav tako vroe, kakor najzalša Slovenka. Pri Eskimih si zaljubljenci mesto poljubovaoja drgnajo nos ob m«.
Darila :
UrednišIvnnaKega lista sta poslala : Za družba sv. Cirila in Metoda: G. Fran čiška Sedej v Idriji 15 kron, naorala narodnja kinja v veseli  dražbi del. b"»ln. društva pri gosp. Grudnu   povodom  ^ija-ne  zm'g*  posl dr. Fec jančiča.  —  Gosp.   Karol   K o z m a n   v Novem meatu pt kloni od g. J. Pinterja, soheitatorja pri dr. huštaišiču dob)|euo stavo, da klerikalni kandidat Venc«jz ta  bode  zmagal,  to je 10 kron družbi 8v. C'rrla in  M-toda   ki   naj  naš  narod varujpta propada, — Skapaj 2 5 kron. — Ž>veli rodoljaboi darovalci in daro.alka   u njih nasledniki !
Zahvala. Slavna tairajšnja posojilna darovala je za ub*ge učence tukajšao šole 40 kron, za ka-tern se ji krajru so!sk: avet, in šolsko vod-uvo najtoplejše zahvaljuje. Krajni šolski svet Zagorje ob Savi. Pave-lj WHnh*Tper, predsednik.
Književnost.
— »Vienao4 Br. 12. ima sledečo veleizbrano vsebino: Biskupa S'roBHm« yem, dr. A. Hararn-bašić. — Mora No.ela. Ks S. Gjalski. — Što sagriješih? Tng. Alaupovio. — Galeb. Komediia. Ruaki napii&o A. P. Čehov. — Jos. Šiezinger. Fr. S. Kubai\ — Slavisam. Talijanski napisao G. Sergi. — Listak.
Dunaj 23. marca.   V kabinetno pisar-n:co je došJa prošnja slov. tržaških obč. svet nikov za avdijenco radi pritožbe proti silovitostim italijanissimov, ki so uničili izvolitev Na bergoja.
Dunaj 23. marca.  Danes je bila kon ferenca čeških in nemških državnih poslancev pri grofu Badeniju.
Dunaj 23. marca. Jutri bo pod predsedstvom cesarjevim ministersko posvetovanje.
Dunaj 23. marca. Mej novoimenovanimi člani gospodske zbornice so Rieger, Hohen-wart, Kuenburg in Beer.
Dunaj 23 marca. Cesar odpotuje v Peterburg že 25. aprila.
Dunaj 23. marca. Pri včerajšnji ožji volitvi mej liberalnimi in protisemitskimi kandidati v prvem in v drugem dunajskem okraju, so zmagali liberalci. Protisemitska agitacija je bila velikanska. Po volitvah so protisemitje uprizorili v drugem okraju velike izgrede Razbijali so okna židovskih trgovcev, napadali pasante in jednega iz njih nevarno ranili, naposled pa oplenili več židovskih trgovin. Policija je aretovala nad 50 protisemitskih razgrajačev.
Liberce 23. marca.   Danes  zjutraj so razbojnika Kčgla obesili.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica v Zagorji ob Savi je imela
dne  14. t. m. svej drogi   r-dui objni abor. Predsednik  g. Mauer  pozdravi navzoče  zadružnike in branilničarje, konatatuje sklepčnost občnega zbora ter se s topimi besedami spominja umrlega predsednika g  Medveda,  na kar se vsi vzdignejo ras sedeže  in  zakličejo  pokojniku  trikratni »Slava!" Tajnik g. Modic je poročal o posojilničnam delovanji, katero so nivzoči zadružn<ki in hranilničarji z zadovoljstvom v«eli na znanie. Preglednik g St-rle je naznanil, da je blagajni ':no knjigo, konto dohodkov in stroškov natančno pregledal in  vse kakor tu li blagajno v redu našel. — Predlagal je, naj se račun potrdi, kar se je zgodilo. Po pr.voljenju remunera-cije naceiatvu  in razdelitvi  čistega dobička se js vršila volitev.  Voljeno je b So prejšnje načelatvo in sicer: predsednikom g. Mauer, pcsastnik in trgovec z apnom, predsednikovim namestnikom gosp. Pavel Wrii berger, posestnik, tajnikom g. Mjdic, ces. kr. poštar, odbornikom gg. Z.merman, htini posestnik in kupec in Jak. H as- h. posestnik. Preglednikom g   F. Sterle, načelnik postaje  južne ž-lezuice, pre-ghdiikovim namestnikom pa g. M vndulj, posestnik in mzirski mojster.  Pri raznih nasvetih je tajnik g. Modic predlagal,   naj bi sa dolžnikom ditaži, od katnrih morajo dolžniki vsaj jednega vzet', odslej ne obrestovali; nadalje naj bi dolžuiki vsako leto poleg obresti plečevah tadi  nekoliko na dolg, — koliko, odloči odbor. Oba predloga b la sta Rp;ejeta soglasno. Ker potem  nihče več  kakega  predloga ni stavil, pov7el je bes«do g predsednik ter se zahvalil gospej Medvedovi, da je sobo, v kater« posojilnica posluje prepuščala brez »lačno, in jo prosil, naj bi to tuli zanaprej st rila, v kar je dragu volje pri/oM*. Ko se je zahvalil tudi cenj. zadružnik-m na BOU i .ka-zanem zcupanju. da so ga zopet volili predsednikom, obljubovaje, da hoče posvetiti vae sveje moči v pro-speh posojilnice, prosi »(n g%  odbornike, d* mu pri tem kakor do sedaj pomagajo, je zaključil obč.ii zbor. Prometa je imela posojilnic  1895. lr>ta 87 1)50 K
78 vin., leta 1896. pa 174 018 K 12 vin., tedaj za 86 067 K 24 vin. več Zadružnikov je štula koncem 1896 Ista 75 z 3210 kron, hranilničarjev 125 z 64.917 K 82 vin. p^HLjil 70 z 75.050 K. rezervnega snklada 1142 K in čistega dohiijaa 589 K 96 vin. Čsi di bičnu: se je po volji občnega ?.b ra takole razdUit: D nesek k posebii rezervi 30 K 32 vin„ r»-niuueracija in povernjeni ^t'OŠ'ti na^eitjtvu 279 K 64 vin, domačim du^t^om 100 K, Z igorski cerkvi za nove orgije 50 K, za zvonik v Vinjah 20 K, za ravne šolirj* v Z*gorj' 40 K, za r;>vne aolarie v Toplicah 20 K, z g rsmrn rtvsiem 20 K, za učiteljski konvikt 10 K in družbi sv. C.rila in Metoda 10 K. Zig irska posojilaica ss l*p) in plodonosno razvija. Dobiva čim dalje več zaupanja, poataia vedno mcčneJHa in kot t*ka, gotovo koristna za Z *gorj« in okolico. Pri ust«novitvi smo *ucer nekako Doječe zrli v bodočnost, toda t« bojazen se ni i b stiaila.
— Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj V Trnovem je imnia v pretećeuem l«stu 120 932 gld. 75 kr. prometa. Zadružnikov je pristopilo na novo 95 z vpraviinimi deleži po 1 gld., jedia je djpla^al na svoj opravilni d* Irž 24 gld., izstop I ni nobeden. Zt-druga seje torej 2">8 čUnov, in s csr 24, kateri iirajo o2 glavnih deležev pn 25 gld. in 234 z opravilnimi deleži po 1 gld. Vloždo je na nuvu 46 vlagateljev 27 803 gld. 16 kr., na že obstoječe fenjižice   doložilo  je   31   va^ttsljev   20 195 gld.
3 kr., skupaj 47.998 gld 19 kr, vzd gailo je pa 54 vlagateljev, mej temi 20 ceio vlogo 23 127 gld. 61 kr, vložlo se je tedaj več 21 870 gld. 58 kr., k«pitalizovaoe obresti za leto 1896 žn ša;o 2738gld.
4 kr., hranilne vloga koncem leta 1895 pa ho znašale 54 351 gld. 19 kr., torej je stanje hranilnih vlog 120 vlagateljev koncem leta 81 950 gld. 81 kr. in ee je iftto povišalo z* 27 608 gld 62 kr. Posodilo ee je na osebni kredit 9420 gld., ni posestva 22 380 gld., na zastave 800 gld., skopaj 32 600 gld., vrnilo pa od posojil na osebni kredit 3430 gH., na posestva 2770 gld., skupaj 6200 gd., razpoaodilo se je tedaj več 26 400 gld., posojila koncem leta 1895 so znašala 53 514 gld., torej je stanje posojil  koncem  leta  1896 danih  232 zadružnikom
79 914 gl 1., in sicer znašajo posojila na osebni kredit 9669 gld., na posestva 67 675 gld. in na zastave 2570 gld. Račun iigubo ia dobička izkaže 691 gld. 8 kr. dobička, ka'eri znesek se pridene zadružnemu zakladu, ki znaša torej 1443 gld. 41 kr.
— Dobava neugašenega apna. C kr. trgovsko ministeratvo jo tigovHko in obrtniško zbornico v Ljubljani obvestilo, da se vrši dne 7. apr la t. I. v pisarni trdnjavskega poveljetva v Belem grada uatmena licitacija radi dobave 20 do 30 000 kg neugašenega apna.
— Dobava podkev za govejo živino in podkovnih žebljev. C. kr. trgovsko ministerstvo je naznanilo trgovaki in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši vsled odredbe Sibakega vojnega ministerstva, dne 6. aprila t. 1. v pisarni mater« jalijskega upravništva Morava divizije v Nišu (trdnjava) javna ustmena licitacija radi dobave 60 000 podkev za govejo živino in 1,000.000 ;• i- u žebljev.
Vsem trsim p. n jrg. vrHcem , ki so pri državnozhorski volit vi z* m« glaeovali ali eploh «a nato htranko df!ov»li, izrekam svojo srčno zahvalo.
Ur. Juro Hraiinvoc,
odvetnik v Celju.
Za prebivalce mest. uradnike Itd. Proti težke trm prehavljt n i a in vsem nasledkom mnogega sedenja in HNCDan du&evnega dela je oprav neobhodno potrebno domače zdra\ilo pristni ,,MoJl-ov Sfidlitz-prasek", ker upliva na prebavljenje trajno in uruvnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Žkatljica velja 1 gld. Po pofttnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan leknr A. MOLh« c in kr. dvorni zalagate!], na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        3 (97—4)
Iz uradnega lista.
lavršlln«* hI i ekneknllvne dražbe t Jožefa Biičaka posestvo v Kozani, Matej h Kal i str a posestvo v Kočah i obe prvikrat). Frana Knafelca posestvo v Bodo-hovi vasi in Ivana Kaluže, posestvo v Narinu (obe drugikrat), vse dne _•>. marca v 1'ostojini.
Janeza Vale n ciča posestvo v Kilovčah in Janeza Torjan n posestvo v Harijah ^obe drugikrat , dne 26. marca V Ilirski Bistrici.
Umrli so v Ljubljani:
I »ne 18. marca: Ernest Kozjek, uradnikov sin, 10 let, Kolodvorske ulice at. 34, vnetje možganske mrenice.
Dne 19. marca: Marija Žagar, delavčeva hči, 2 dni, Vodmat it. 46, zantanek bitja žile. — Vida Sekala, trg. pom. hči, e>> t leta, Breg It. 90, vnetje možgansko mrenice. - Bozalija Li'.tnar, teaarjeva hči, i meseca, Marije Terezije cesta fit.     vnetje možganske mrenice,
Dne 20. marca: ElizabeU Jevc, posestnikova žena, 70 let, Opekarska cesta Št. 8, ostarelost.
Dne 21. marca: Feliks Zupančič, krojačev sin. 4 mesece. Hradeckega vaB št. 80, božjast. — Albert Flasaig, puskarjev sin, 1 mesec, Domobranska cesta št. t>, du&ljivi kašelj.
V <)»■.' c I n i holmci:
Dne 11. marca: Ivun Bojt, tesar, MJ let, želodčni rak. Dne 19. marca: Jernej MedvedSek, delavec, 60 let, pljučni emfizem.
Dne 21. marca: Ivan Uafnor, delavec, 30 let, gnojenje.
V otrošk i bolnici:
Dne 19. marca: Marija Kramžar, rudarjeva hči, 2 leti, vodnica.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
t X	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperaturi	Vetrovi	Nebo	tfokrina v mm. v 24 urah
22.	9. zvečer	73 5	95	ar. j vzh.	jasno	
93. ■	7. zjutraj 2. popol.	7380 7352	51 164	ur. avzh. p. m. jzah.	oblačno skoro obi.	00
malom
Srednja včerajšnja temperatura 9*9*, za 51* nad nor-
ID-o.:^ aoslsa, "borza,
dne 23 marca 1897.
	100 gld		50	kr.
Bkupni državni dolg v srebru    ,   . .	. 100	»	50	4
		m	35	Jf
Avstrijska kronska renta 4*/» ....	. 100	t	10	
		0	80	a
Oger&ka kronaka renta 4" 0            , ,	. S9	w	—	a
Avatro-ogcrake bančne dolmce	. 945	n	—	•
			25	
		g	70	
Kemiki dri. bankovci sa 100 mark	. 68	n	70	
		f	74	
SO frankov..........	9	g	52«	
Italijanski bankovci.......	45		05	
			65	
Trgovski učenec
x dobrim spričevalom se takoj  vzprejme v manufakturno prodajalno pri (402—3)
Franu Crobath-u v Kranju.
T Dolu (IjiiNllliul), tik cerkve, ne odda v najemu (447_1)
stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo in malim vrtom.    Pripravno je  tudi  za kak obrt.
fcK. 9159.
Razglas«
(428—1)
Občinski sv rt ljubljanski je dovolil tudi za letos :»«><► kIcI. v ta namen, «1» nicMtiil Mkmgiiiral |>onI)i' primerilo število iibo/-nili ikro I u I o/, ii i li otrok, v luarhke ko-jpelji v Gradežl,
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za po J pore v omenjeno sviho izročiti mu do 10, aprila letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolne ga otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča (Monfalcone), ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Pri podelitvi t h podpor ozirati se bode magistratu v prvi vrBti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pr&vico,
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 17. marca 1897.
Mlad mož
soliden, posten in zvest, z dobrimi spričevali, l*e> primerne službe kot pnatavmk (ma ar), trgovski hlapec ali kaj stičnega.
CeeJ>m ponudbe se prosijo na blatijo Žili-darsie.rj v Kurji vasi at. 21 (448—1)
Ces. kr. avstrijske državne železnice ____________. i »j _________»._—_—_—_—_—_—_—_—_.
Izvod iz voznega reda
—■e»lla.--__©df«x ad _.. ©IctoTora. 1S93.
Mutiipno  omenjeni prihajalnl   In   odhajalo! oail   o »nameni ao
• rr»lisi'-«>>r«.|i«il*<»«ii ««*an (15-66
Odkod ta l,|abliaiie (jnž. kol.). Proga će« Trhli.
Ob lt. ari ft miti po aoii oaobnl rlak r Trbli, Beljak, Oalo—eo Krnni.<m(»iiti., Ljubno ^ cea Kelrtlml v Auun, laohl, Umuntlen, Holnograd črna Klein-Seining t Nteyr,  Lluo,  na Dunaj A-ntoiUn.. — Ob T. or
in min. ijntr»j oaoerjl vlak t Triu«, Pnulabel, Beljak, OeloTee, Franaena faata, Ljubno, Dunaj; Aea Selathal » Molnofjrad, 0as Amatettea na Dunaj — Ob 11. url 60 min. dopuluilna oaobnl vlak v Trhli, Pontabel, Baljak, O* Uiveo, Ljubno, Selathal, Dunaj. — Ob *. uri popolndn« oaobnl Tlak t Trhla. R-ljak, CflluT-c, I.jitbtin ; .ca Halathal r ShIiiuk rad, Iiend-Oaatain, Z«J1 nt |MHb, Inoranal, Hregeno, Ourlh, Oanavo, Paril; iea KUeln-Reifltiia; v Steyr, Luio, Budojeviea, 1'Ueuj, Marijina vara, Ueb, I':uii«jt« -ar«, Kari..m Tara, Preafo, Llpako, Dunaj vn Amatottsn.
Proga v Novo meito ln v Kodevje.
Ob 6. url 15 min. ajutraj metani vlak. — Ob II. url ft* min. pa polnilne ninaani Tlak. — Ob 8. url 30 min. arsiar maianl vlak.
Prlliod v t.\..   ' 1 «uo (jnž. kol.). Proga Iz Trblia.
Ob A. url AS min. ajntraj oaobul t tak ■ Dunaja Tla Amatati—& I.t;-«i."< i. : -.i)..-, Krtncuvih TaroT, KarloTih v.i:.v, Haba, Marijinih Taro t Plauja, BudajttTio, ttolnoujrada, Linoa, sw> r.\, GmuiiJana, Iaohla, Auaaaaa, Ljuhna, Ooloroa, Beljaka, Pranaanafoata. — Ob 11. url 3& min. dopoludna oaobnl Tlak a Dunaja na Amatatten, KarloTih TaroT, Baba, Marljluih t ar., t Planja, Builejaiio, SolmifrraJa, Llnoa, Sterra, Pariaa, Oanara, Curiha, Hrt ganea, Inomoata, Zalla na Jaaeru, Land-Gaatalna, Ljubna, Oalo—oa, Llnoa, Pontabla — Ob 4. url 56 min. popoludna oaobul Tlak a Dunaja, Ljubna, Salsthala, Beljaka, OaloToa, Vranaeuafaata, PonUbla. — Ob 9. url 4 min
• TfK-.T oaobnl Tlak ■ DuuaJa Tla Amatattau, 1» Ljubna, Beljaka, Oalo—oa. Pontabla.
Proga la Novega meata in ix Ko6evJa.
Ob 8. url 18 min ajntraj miutanl Tlak. — Ob I. uri S3 miu.Jpo poludue metani Tlak. — Ob 8. uri 8f> min,        ur meeani Tlak.
Ddbod la Ljnbljieu« (drž. kol.) v 1-auialk.
Ob 7. ari 98 min. »Jutru*, ob 3. uri 5 min. pupoluilne, ob 5. r« 50 min. areuer, ob 10. url 36 mm. BTečer. (Poaledojl Tlak la t oktobnt Ob nedeljah ln prasatklh.)
Prlbod v l,)oi)li'«ii(. (drž. kol.) !■ Hamulkau
Ob 5. url ofl min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoludna, ob 6. oi •0 min. aTečer, ob 0. uri 56 nuu. sTeuer. (PoalednJI Tlak la t oktobri Ob un.lelja:   lu praauiklh i
Uljndno naznanj>rn slav. p. n. obćinstvn, da »»tvor I m v are«lo tlue 24. uutrin lt»97
mesnico
v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah 6
polepf nov« pošte.
Cene so naslednje:
Goveje meso: zadnje 60 kr., srednje 54 in prvo 48 kr. Telečje meso: zadnje 62 kr, srednje 54 kr. kilogram.
Za mnogohrojen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
Ivan Trškan
(428—3)
mesar.
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinotura balsamlca) i/, angelia   varuha  lekririie in tovarne farniai-evlii-nih izdelkov
A. Thierrjr v Pregradi
pri Rogatcu Slatini.
I*y zdravstvenem ibla^tvn j»r«-
Mkušeno in ocenjeno. Najstarejšo, najreelnejše in nuj cenejše Ijutlikn ilnniačn zdravilo,
i-i..... prsne in j'ljmim linli, krč
v /■ l'i.l.-ii   itd. za   notranjo in vnunjo v po rasa«
V znak pristnosti jo vsaka stokleničica laptta s m> lu i,mi tobolcem, v katerem je vtisnjena moja rirma: „Adolf 1'hi4'rry, IfkairiiM pri un^<-l{ii vu-rnliii". VHak l»al/. mi. ki nima gori stoječe aelevo iist.mi. varstvene znamke, naj Ne zavrne kot tim mini, vredno čim cemjse pnnarejeiije. I*ukI nuj m
tur. (    t« dno   (tU   /.< leno   tuislvi'lio 7iiiiinko
fKornj atojeoo! Ponarejale, in poniemavaloJ mojega jedino pristnega balzinna, kakor tudi ]>rodu.j»l<'i brezvrednostnih poiiurejeuib, ob6instvo ulejiećih družiti bal7.uiiiskili /ii.iii'1 , mu bodo na podlagi /.akona zu varstvo znamk strogo Nodno preganjali in kaznovali.   Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, iia|
Ne iMirui'1. iiuravuost ln .. <l r* m ii j : Vn_;«-«|i» vuruliM lekurna (S( :ni:.<um I - l|.oilnh< ) A. Ilinri.i |n v l": t _imli |»rl Kostkteu-MlH-i ini. Cena franko r.a vsako postno postajo na Avstro-Ogcrskem je zu 12 malih ali 0 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino l'd malih ali f» dvojnih steklenic 4 K 60 vin. Manj nego IV malih ali B dvojnih steklenic bo ne pošilja. Razpošilja so samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.      (57—12)
ff1&~ 1'uii ii u j ne veiluo iiatnulao nn u-»i-n i<>
j    i. no ,( :i.,     /Iilini! o,     14 lt. tri-o iil.il'*
imeti v suiak prlHtiioHti vnuka stekleu!««.
Acloir Tlilerry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatlnl.
Mladenič
18 l»t star, lice mesta v komptoarn. I,*r
govori hrvataki, Hiovennki in neruski jezik. Izvrait je trgovako fiolo  in j« ?e jedno leto prakticira!.
Ponudb* proai pod r, ■« ISi» na npravniStvo -Slov. Naroda*. (444—n
3_NTst predaj je lOOO orehovih, lipovih, javorovih, brestovih, češnjevih, hruševih in hrastovih hlodov
»»—5" debelih. Knpci   naj   se  blagovolijo   obrniti   na Janeza T .i»ii »41 < • i «'■- «• . trgovca z losom v /cliuil jn.li, postav si jkI.-u«-.-. KranJNko. (449—1)
m« temel)Ua odpravi samo s IflruiiMo ja
Vsak kašelj Vsaka hripavost
katarnim uničevalcem
(dobrookuane konAture). (144-9) Zavojčki po '25 kr. se dobivajo v Ljubljani pri: MIlani« l,«'niicii-u. lekarna .pri Mariji Pomagaj"; 11 bal da p|. '1'rukiM - m > -1 ii. lekarna „pri enorogu" ; Cilabr. PlccoU-j n% lekarna .pri angelju" ; J. Majr-ju, lekarna „pri zl. jelunu".
M
Kolaričeva masa".
Gotovo ukrotilo ognja.
Vsak požar takoj končaš in goreli predmet poganid ali gorečega z roko reai& z imenovano maso. Neobhodno potrebno za ognjegasna društva, tovarne, skladišča in zasebnike. — Dobiva se pri     (367—3>
podružnici ognje ga snili oprav
R. A. Smekal v Zagrebu.
Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša f0F~~ listini vodu priznani
Anatherin
katerega izdeluj« dvorni zobozdravnik (487) dr. J. Q. Popp na Dunaju. (1) V iteklsnioah po gld. 1-40, gld. 1»— ln gld. —-60 v vsoh lekarnah, drogucnjah in parfamerljah.
Posojilnica v Logatci
rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi p. n. gospode zadružnike k
rednemu občnemu zboru
kateri bo
dn. 28. marca t. 1. ob 3. uri popoludne v posojilničnem poslopji v Dolenjem Logatci.
T7"z pored:
1. ) Poročilo in računski sklep za leto 1896.
2. ) Razdelitev dobička.
3. ) Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
4. ) Predlogi in nasveti zadružnikov.
V Logatci, dne" 20. maica 1897.
Ravnateljstvo.
(446-1)
^postranski zaslužek
150—gld. moieino za oaobe vseh poklicnih vrst, ki he hotfi peeati 8 prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptatadtlaoho Woohsolatubon-Geaellaohaft Adler & CoiupBndapeat". (8898-^5)
I   NlHIKiViirlHI   1. 1N74.
Prodaja vina.
Usojam si p. n. gostilničarja, krčmarje in prodajalce vina opezoriti na svoja l«vr»lnu
bela in Crna vina in Silerja
nadalj«
likerje iz vinske trte, maraskino, tartara, Prošeka, Plavinija.
Vina, Šiler in likerji so tako izvrstni, da jim ni primero.
Prodaja na drobno lu debelo. Blago izbrano, zajamčeno prve vrste, po najprimernejših cenah. (414—4>
Naročila sprejema in najpovoljneje izvršuje
I-^a,r_ Ivlaras
posestnik in dobavitelj vin, Vodice, Dalmacija.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiekarne".
iti___
*i ______,» . .....