SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T t IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 8 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 10, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Bivši častnik v ruski armadi napoveduje zmago za Stalina Boljševizem bo gospodoval čez Evropo, če sedanja vojna ne bo končana v enem letu. Anglija bo ob Indijo. Cleveland, O. — Tukaj se je; za nekaj časa ustavil baron Ro-' kassowski, bivši častnik v ruski armadi in nečak generala Wran-gla, ki se je boril proti boljševi-kom s takozvano belo armado v 1920 i„ 1921. Baron Wrangell je ameriški pavijan in obdržuje po Ameri-1 razna predavanja. Ko so ga tukaj vprašali za mnenje o evropski situaciji, je rekel, da če ne bo sedanja vojna končana v enem letu, bo Indija izgubljena za Anglijo, .Finska in vse ostale evropske male države bodo izgubile samostojnost, meja sovjetske Rusije se bo raztegnila prav do reke Rene,, nizozemsko posest v Aziji bodo pograbiH Japonc- Italija pa, ki bo ostala nevtralna, bo dobila pri mirovnih pogajanjih največ dobička. Baron Wrangell sicer simpati-zira s Finsko, toda pravi, da je Stalin prisiljen raztegniti posest okrog Leningrada. Da zavaruje industrijo okrog Leningrada, mora Rusija obvladati ves Finski zaliv, kakor ga je pred svetovno vojno. Stalina i>3 briga dosti Nemčija, je rekel baron, ker je prere-vna. Zelo se pa zanima za angleško posest v Indiji. Indijci so itak nezadovoljni z Angleži, ker jim ne dajo samostojnosti, zato bi pa pozdravili Ruse kot odreši-telje, če danes vkorakajo v deželo.' ' Diplomatske zveze med Avstralijo in U.S. Washington, 8. jan. - Pred- C1 Roosevelt je imenoval arenea E. Gaussa, ameriškega generalnega konzula v šanghaju, ^a prvega poslanika Zed. držav v Avstraliji. Imenovanje je sle-par ur zatem, ko je'vlada ^ arzav uradno naznanila, da J topila v diplomatske zveze z Avstrahjo. Avstralski poslanik p Zed- države bo pa Richard G. j^sey. Gauss je star 53 let in je 1 v konzularni službi strica ama že od leta 1907. -o- Za oproščenje kaznenca je^evelandska mestna zbornica apelirejela resolucii°. v kateri se da n governerja Brickerja, ChiltonaV?Uzr°ČiteV ton j,Q zavi Oklahomi. Chil- begnil i7mre<:' pred 26 leti po" Nemške gospodinje so začele godrnjati Berlin. — Nemški nacijski voditelji' v večjih nemških mestih so dobili povelje, naj poizvedo med narodom v koliko je padla vojna morala med narodom. Med gospodinjami in ubožnejšim narodom se je namreč pričelo go-drnianle, ki. vedno bolj narašča, ker morajo čakati dolge ur* v vrsti, da dobe premog za gretje in kuho. Vodje v posameznih okrajih so namreč odgovorni naravnost vladi, da se vzdrži med narodom dobra morala, brez godrnjanja radi vojnih neprilik. Pred trgovinami, kjer ljudje čakajo na živila in obleko, postaja godr-nanje in zabavljanje vedno glasneje. Zlasti nezadovoljno je nemško ženstvo, ker dobi samo šest parov nogavic na leto. Br. Sv. Jožefa 169 KSKJ Uradniki društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ za leto 1940 so: Častni duhovni vodja msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Joe Čelesnik, predsednik Frank Ma-toh, podpredsednik Anton Rud-man, finančni tajnik John Pez-dirtz, 14904 Pepper Ave., bolniški tajnik Lovrenc Leskovec, bla - r----------------gajnik Louis Šimenc, zapisnikar bot Rifle klub vabi v so-1 Mike Zlate, nadzorni odbor: Geo. ■ ° 13, januarja na slastno sr- ni jeserl«,tarnkajšnje kadilnice Ko je bil star del nekaj denarja na banki in bil noht T kaznilnico, odkoder je S-'' m drŽav* zahteva «°vo izročitev. Srnjakova pečenka nem cestnem oddel-17 let, je ukra- n.je- na ft? P3Čenko v Slovenski dom čno oh Ave- Začetek bo to-do (?Smih zvečer. Za ples bori ice C bratje Krištof. Vstop- kluba dobite pri vseh članih . • i1 s Pančur, Mary Lukanc, Frances Dolinar; zdravniki: dr. Perme, dr. Stasny, dr. Skur, dr. Opa-škar. V bolnišnico V St. Lukes'bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Josephine Vidmar, 4702 St. Clair Ave. Nahaja se v sobi št. 216, kjer jo prija pri3azii0 antj® tega kluba prav stvo na p0Jabi'i° cenjeno občin-gih lovski^', Zlasti Pa člane dm- 'ubov. i tel j ice lahko obiščejo. MORILEC McCORMACK je že prej ropal ^cCo John L. ki ustrelil stražnika Tvj^f0^' tudi sam nevarno ^ in bil meravnvm™ rdli.]en pri na- UniTuZ r°PU na Western Oropal hr;' JeZe enkrat mont I V JaVm Ura(1 v Fair-Včer, a-lnyEast Liverpool, hurgha P 80 . dospeli i2 Pitts-Jfozno' f" "Jeg0vi starši, ki so C P,°trti sinovim zloči- je nikdar v kakih neprilikah s policijo. če bo ozdravel, bo obtožen umora po prvem redu, za katerega je kazen smrt na električnem stolu,, razen če ga porota priporoči milosti sodnika. 21 letni morilec je dobil eno kroglo v komo. lec, ko je bežal pred policijo, eno kroglo v prsa mu je pa poslal stražnik Nichols potem, ko 'je Živijo! Zlati časi so zopet tu! Burton viša plače uradnikom Ni še dolgo, kar je župan Burton točil grenke solze, da ni denarja za relif in par ur^atem, ko je zahteval od mestne zbornice, da mora določiti izredne volitve za nove in večje davke, pa je zvišal sebi in nekaterim svojim kabinetnim uradnikom plače za precej lepe vsote. Toda razumeti se mora, da to zvišanje ne zadene slabo plačanih mestnih delavcev, ampak samo onih, ki so že zdaj vlekli zelo čedne plače. župan Burton bo dobival $15,-000 na leto (prej $12,000), štirje direktorji, Evans, Brainard, Ramsey in Varga, bo pa vsak dobival po $750.00 več na leto. Brainard je dobival zdaj $8,550, odslej bo dobil $9,300, drugi 'so dobivali letno po $6,750, zdaj bodo dobivali $7,500. K temu je treba pripomniti, da je bil te plače znižal bivši župan Miller in jih je pustil znižane župan Davis in tudi Burtc prva dva termina. Zdaj morajo biti pa po mnenju župana zopet normalni časi (dasi jih delavec nikjer ne vidi) in zato je nagradil svoje zveste pristaše za njih dobro delo z plačami, kakor so dovoljene po mestnem čarterju. Ni denarja za relif, ni derar-ja za javno postrežbo, ni denarja za navadne delavce, samo za osebe gori pri glavi mestne administracije je vedno dovolj denarja- Pa dobro meščanstvo odobri vse, kar gospod župan napravijo, sicer ga ne bi trikrat zaporedoma izvolili. -o- $60,000,000 za pomoč Fincem Washington, D. C. — Senator Brown, demokrat iz države Michigan, je stavil predlog, da Zed. države posodijo Finski $60,000,-000. Senator Glass, ki je v finančnem odboru in ki sicer vedno priporoča ekonomijo, se je izjavil, da bo predlog podpiral. Enak predlog je stavil v poslanski zbornici poslanec Hook. Denar bi posodila RFC brez običajnih strogih zahtev. Brown je rekel, da bi Finska s tem denarjem lahko kupila tudi orožje v Zed. državah. -o- Nov zrakoplovni pristan George Sowers, načelnik pristaniške komisije, je pisal na elevelandsko trgovsko zbornico pojasnilo, zakaj ni priporočljiv nov zrakoplovni pristan ob jezeru. V bližini 9. ceste bi ne bil pri poročljiv radi ladij, katerih jambora bi bila na potu letalom, v Edgewater parku bi bilo zasipanje predrago za nov prostor, v Gordon parku bi pa ne bilo priporočljivo radi dimnikov ondot-ne elektrarne. Edini pripraven prostor bi bil ob jezeru med 20 Mesto bi rado zgra- Preiskava glede sabotaže Republikanci ne bi šli z Angleška vlada SVari n 1 > • I /Inmnl/vati \T nAnOM _1 ____" _ ____"______i demokrati v nebesa Na demokratski banke,t, prirejen od demo kr atske stranke v Washingtonu v počasi Andreju Jacksonu, so bili povabili tudi nekaj odličnih republikancev. Noben se ni odzval. Radi tega je predsednik Roosevelt povedal pri banketu tole priliko. Učiteljica je vprašala v šoli otroke, kdo bi šel rad u nebesa. Vsi raz&n enega so dvignili roke. Ko j& tega učiteljica vprašala, zakaj on ne mara v lepa nebesa, je pokazal okrog sebe po razredu in se odrezal: "Saj bi šel, pa ne s to bando!" na Boulder jezu Washington, D. C. — Ameri-' ška tajna policija je na delu, da dožene, če je kaj resnice na tem,1 da se je hotelo multimilijonski j Boulder jez razstreliti. Edgar Hoover, načelnik , organizacije j G-Men je slišal o nameravani sa-J botaži in je poslal svoje može t je z aeroplani. Ce je kaj resnice o1 tej nameravani sabotaži se ne j ve, vendar se je odredilo več pozornosti okrog tega jezu. Zlasti se natančno opazuje obiskovalce, ki si jez ogledujejo. 400 čevljev pred jezom se je tudi postavilo v vodo mrežo, da se ne more noben čoln ali kak drug predmet!, približati jezu. Zed. države bodo ! J/sa druži,na PrePlavala utrdile Alasko j Reno na begu pred Washington, D. C. — Arma- neHlSKO POUČIJO dni in mornariški oddelek Zed.! New York. — S francoskim . . držav je namenjen, da napravi parnikom je dospela sem druži- vojna ves angleški impe- narod, naj se pripravi na težke čase London, 9. jan. — Angleški premier Chamberlain, je potom radia govoril vsemu angleškemu imperiju, svareč narod, naj pričakuje še vse hujše čase, ki jih bo prinesla vojna, če hočemo doseči zmago pravice, je rekel Chamberlain, potem moramo biti pripravljeni dati zato tudi našo kri in naše premoženje. Dalje je svaril angleško delavstvo, naj v bližnji bodočnosti ne pričakuje povišanja plač, dalje, da se bo gledalo na to, da ne b j vojnih dobičkarjev, da naj bogataši pričakujejo, da bodo plačali še več davkov. Povedal je tudi, da živil sicer ne bo primanjkovalo, toda narod mora biti pripravljen, da bo dobival manjše porci-je vseh potrebščin. Chamberlain je zatrdi!, da je na Alaski tako močne utrdbe, kot ni Franz Joseph Flatz, ki je bil jih ni nikjer drugje na " svetu, nekoč bogat importer na Duna-Naprosilo se bo kongres, da do- ju za porcelan. Vsa družina, oče, voli potrebno vsoto za zrakoplo- mati in dva otroka, je preplava-vna pristanišča in za pristanišča la reko Reno in ubežala v Švico, za bojne ladje, katere namerava-1 Flatz pripoveduje, da ga je v jo zgraditi par sto milj od azij- marcu leta 1938 odpeljala nemške celine. ! ška policija, ker je kritiziral na-Zrakoplovna pristani šča v^cijsko vlado. Zaprli so ga v Inns-Alaski bi bila nekaka trozvezajbrucku. Na 13. septembra so ga pristanišč med Alasko, Havaj-.odpeljali z drugimi v konfinacij-skim otočjem in Kalifornijo, s'sko taborišče Dachau. Spotoma čemer bi se zavarovalo vso pači-'je skočil z vlaka in pobegnil. V fičnoobal pred napadom. Alaska;hribih se je skrival deset dni in je smatrana danes kot ena najmanj zavarovanih točk pred napadom iz Azije, če bi kaka sila iz Azije nameravala napad na Zed. države bi ga izvedla preko Alaske. ni in 40. cesto dilo zrakoplovno pristanišče bol v sredini mesta, da bo bolj pri pravno za potnike. vali' Ž kateresa 80 toKko žrtvo-. SO ' T se šolal in o katerem ustrehl vanj McCormack. čen !?ak0vali- da bo nekoč odli-n odvetnik, ko bo končal uni- aeV "f^tsburghu, kjer je bil vpisan. Mati je vsa v sol-** Pripovedovala, da je bil Vedno dober sin Fant se je pripeljal v Cleveland v dragem avtomobilu, katerega mu je kupil njegov oče. Ko so ga vprašali, zakaj je ropal, je rekel, da samo radi tega, da bo m da ni bil prej še videl, če mu bo to uspelo. Prvi kandidati za šerifa Emmet J. Potts, policijski in špektor v pokoju, je izjavil, da bo kandidat za šerifa v Cuyahoga okraju na republikanskem tike tu. Njegova platforma v gla vnem bo, kot pravi, da bo izgna hazardiranje iz okraja in da bo zaprl, če bo izvoljen, vse take klube v okraju v teku 24 ur, ko bo nastopil svoj urad. — Govori se tudi, da bo kandidiral za šerifa John M. Novak, bivši councilman 23. varde. Vlada preiskuje brezposelno zavarovalnino državi Ohio Washington, D. C. — Federal-sekuritetni a d m i n i s t r ator Paul V. McNutt jč ukazal preiskavo plačevanja brezposelne zavarovalnine v državi Ohio na zahtevo CIO unijskih voditeljev. John Owen, predsednik CIO ohijskih unij, je vložil sledečo obtožbo proti ohijskemu državnemu administratorju za izplačevanje brezposelne zavarovalnine, H. C. Atkinsonu: Brezposelni delavci ne dobe v polnem izpla čane vsote, kot so do iste upravičeni po postavi. Oni delavci, ki bi bili upravičeni do delnega izplačila brezposelne zavarovalnine, ne dobe sploh nič. V upravi tega sklada se brezpotrebno i.ro-denar. Administracija tega sklada tolmači postavo tako, da je v korist delodajalcem in v ško do delavcem. Obtožba nadalje pravi, da so delavci lansko leto izgubili $14,-250,000, kar bi bili sicer morali dobiti, če bi se brezposelna zavarovalnina izplačevala, kot narekuje postava. Dalje pravi obtožnica, da je država Ohio plačala v sorazmerju z dohodki za brezposelno zavarovalnino manj, kot vsaka druga država v Uniji. Za vsak dolar, ki ga je država dobila v ta sklad, je plačala samo 41. centov. je končno ušel preko Rene v Švico. Odtam je pisal svoji ženi, naj pride z otrokoma za njim. Mrs. Flatz je videla, kako policija stalno pazi na hišo. Toda neke noči se ji je posrečilo, da je pobegnila iz Dunaja. Dva dni in dve noči se je skrivala po senikih, da je ni dobila policija v roke. Ko je prišla do Rene, je naprosila dva fanta, da sta plavala ž njo in otrokoma čez reko in na drugi strani je čakal nanje oče. KAJZER PREHLAJEN Doorn, Nizozemska. — Bivši nemški cesar Viljem je v postelji radi prehlada, ki pa ni nevaren. Na 27. januarja bo praznoval svoj 81. rojstni dan. Delitev finih tort Kot naznanja Standard Oil Co. se bo danes razdelilo po vsej državi Ohio 250,000 tort. Odjemalci jih bodo dobili na Sohio gasolinskih postajah. Vsaka teh tort je lepo zavita v sanitarni papir in dana v poseben zavojček. Te torte tehtajo 62 ton in pol in se je zanje porabilo 31,000 funtov moke, 35,000 funtov sladkorja, 186,000 jajec, 25,000 pintov mleka, 15,000 sirovega masla in še kar je potrebno zraven. Torte se bo dajalo ob priliki 70 letnice ustanovitve te družbe. Poleg tega se bo dalo za 5,000 uslužbencev te družbe šest banketov v raznih mestih države Ohio, pri katerih bo gostovala slavna umetnica Miss Adelaide Moffett iz New Yorka, ki je pravnukinja rij, kot ni bil združen še nikdar prej in izjavil, da sodelujeta Anglija in Francija v polnem sporazumu v ekonomskem, vojaškem in finančnem pogledu. -o- Bridges ne bo izgnan Washington, I). C. — Delavska tajnica, Frances Perkins, je odredila, da se delavski vodja Harry Bridges ne sme deportira-ti iz Zed. držav, kakor je -to zahteval naselniški urad. Bridges je bil aktiven pri stavkah prista-niščnih delavcev v San Frrinciscu in pri dolgih sodnijskih obravnavah se je dokazovalo, da je član komunistične stranke. Miss Perkins pravi, da ni zadostnih dokazov, da bi bil Bridges član komunistične stranke. Bolnica izginila Mrs. Whittaker, stanujoča nai 17209 Grovewood Ave., je pred nekaj dnevi odšla iz Glenville bol-nišice. Domov je ni bilo in nihče ne ve, kje je. Je jako majhne postave, meri komaj 5 čevljev in 2 palca, ter tehta okrog 100 funtov. K molitvi , članice društva Carniola Hive št. 493 The Maccabees so proše-ne, da pridejo v četrtek ob osmih zvečer k molitvi za pokojno Frances Kobe v pogrebni zavod Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Prememba naslova Mr. John Pezdirtz, tajnik dru- štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ se je preselil iz 778 E. 156th St. na 14904 Pepper Ave. Iz bolnišnice Frank Jurečič, lastnik Acme VOJNA NA MORJU ZAHTEVA NOVE ŽRTVE London, 10. jan. — Sinoči je zadela angleška ladja Dunbar Castle na mino, ki je ladjo preklala na dvoje. Vseh 48 potnikov se je rešilo v čolnih, izmed 150 mož posadke je bi! ubit kapitan in dva mornarja. Kapitan se je nahajal ravno na poveljniškem mostičku, ko se je pripetilfi raz-strelba . Nemci so zadnje dni zopet z vso silo začeli razsajati po morju. Napadli so zadnje tri dni z letali enajst angleških ladij, od katerih so potopili tri. Pri tem je izgubilo življenje 34 oseb. Angleška admiraliteta poroča, da so nemška letala napadla neobo-rožene ribiške čolne in jih obsipala s strojnicami. Do danes je šlo v morje 300 ladij vsega skupaj. -o- V Ameriki je strah pred splošno vojno Washington, D. C. — Vrhovno poveljstvo ameriške bojne mornarice je naprosilo kongres, da dovoli $1,300,000,000 za povečanje mornarice. Vzroka za večjo mornarico se ne navaja, toda sodi se, da se vlada boji vojne v Evropi in napetih razmer na Daljnem Vzhodu. Mornarica bi rada imela predvsem nove križa rke. Novi obramben i program kaže na 77 novih bojnih ladij in CO pomožnih edinic, dalje 2,385 bojnih letal in 36 bombnih letal. Zagovorniki večje mornarice pravijo, da mora biti dežela pripravljena, kadar se bo vojna • razpasla po vsem svetu. ——o- Bančna seja Danes zvečer ob osmih se prične letna delniška seja North American banke v Knausovi dvorani. Pridite, delničarji in delničarke, da slišite poročila di-rektorija in vodstva banke. Banka lepo napreduje, kot je razvidno iz finančnega poročila. Delničarji ste prošeni, da pridete pravočasno na sejo. Seja Butts 50 SDZ Seja mladinskega oddelka Butts št. 50 SDZ se vrši v četrtek ob sedmih zvečer mesto v petek. Mr. Max Traven bo ob tej priliki kazal premikajoče slike, zato naj pridejo tudi starši. Mr. Steve Trebeč Tvrdka Perusek Furniture, 809 E. 152nd St. naznanja, da je sedaj tam zaposlen poznani Mr. Dry Cleaning Co. se je zopet po- Steve Trebeč, do katerega se lah-vrnil iz bolnišnice in prijatelji ga| ko obrnete, kadar potrebujete zdaj lahko obiščejo doma. 'fino pohištvo. KAKO JE SPREJELO DOMOVINSKO ČASOPISJE IMENOVANJE DR. MALLYA Iz ljubljanskega "Slovenca" z dne 5. decembra posnemamo sledeče: "Z velikim zadovoljstvom bo sprejela ameriška Ljubljana, t. j. Cleveland, vest, da je naša James A. Moffetta, enega so- vlada imenovala za novega čast-ustanoviteljev Standard Oil Co. nega jugoslovanskega konzula za Nakupovanje pohištva USTRELIL PSA IN SEBE Hadley, Mass. — Frederic Hungtington iz New Yorka je šel na pokopališče v tem mestu, kjer ima njegova premožna družina skupno pokopališče. Tam je najprej ustrelil svojega psa in nato pa še sam sebe. Zjutraj so našli obe zmrzli trupli tesno drugo ob drugem na pokopališču. Mr. Frank Grdina, poslovodja Grdinove tvrdke pohištva, je odpotoval za ta teden na razstavo pohištva V Chicago, kjer bo izbral novo zalogo za svoje prodajalne. Ne bo ordiniral Dr. Vincent Opaskar, dentist na' 6402 St. Clair Ave. bo odsoten iz urada od danes pa do sobote 20. januarja. Ordiniral bo zopet v pondeljek 22. januarja. njenimi organizacijami, katerih je gotovo nad 200. Imamo tam tudi štiri župnije v mestu in dve zunaj mesta Clevelanda. Zato je naredila naša vlada zelo modro potezo, da je imenovala za to mesto tako odličnega slovenskega kulturnega delavca, kakor je gospod dr. Mali. Dasi v Ameriki rojen, piše in govori perfektno slovensko in piše v razne slovenske liste številne zdravniške članke. Delaven je v vseh elevelandskih organizacijah in je pri vseh v prvih vrstah. Gotovo bo njegovo imenovanje slovenski živelj v Clevelandu pokrepilo in narodno državno zavest pomnožilo. Ohio gospoda dr. Malija, zobo zdravnika iz Clevelanda. V Cle velandu živi okrog 40,000 Slovencev, ki so prišli iz domovine in njihov prvi rod; do 60,000 jih je, ako prištejemo tudi drugi in deloma tretji rod. Po celi državi Ohio jih je pa gotovo nad 100,-000. Zato so ondotni slovenski izseljenci zelo bridko čutili potrebe, da se imenuje za Cleveland slovenski konzul, ki bo v ozkih | Gospodu konzulu iskrene čestit-zvezah z ameriško Ljubljano injke iz domovine." m v f AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, .$7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clasi, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 8. Wed., Jan. 10, 1940 Vrste pionirjev se redčijo Kot potegne jeseni mrzel vter čez vrhove dreves, da zatrepeta listje in začne odpadati, tako nastajajo tudi vrzeli v vrstah naših pionirjev, ki legajo drug za drugim v grob! k večnemu izpočitku. Drevje, ki izgubi jeseni svoj zelezni kras, je naboljšem, ker spomladi iznova zabrsti in dobi zopet novo zeleno obleko. Kadar pa se poslove od nas naši pionirji, ostane za njimi praznota in dostikrat jako občutna praznota, ki jo naša nova domovina, slovenska Amerika, močno občuti. Pionirji, graditelji slovenske Amerike, legajo v grob, da se spočijejo po gigantskem delu, ki so ga vršili med svojimi rojaki v tej novi domovini. Na njih mesta stopa naša nova generacija, na katero smo sicer ponosni, ker bo, kakor je videti, vešča in pripravljena nadaljevati z delom, ki so ga začeli naši pionirji. Toda razlika je med pričetkom in nadaljevanjem dela. Treba je samo pametne glave in treznosti, da se nadaljuje z delom, ki ga je nekdo začrtal in mu dal podlago in smernico. Toda zasaditi lopato in zastaviti plug v brazdo je pa nekaj drugega. In to so delali naši pionirji. Če pogledamo okrog sebe in opazujemo naše ogromno narodno premoženje, naše narodne institucije, naše cerkve in šole, naše narodne domove, naša bančna podjetja, naša društva in podporne organizacije, številna prosvetna društva, si skoro ne moremo misliti, da je to delo ene same generacije. In vendar je tako. Narodne ustanove, za katere je vzelo v naši stari domovini več sto let, da so se zgradile, so jih postavili naši pionirji v novi domovini v kratki dobi zadnjih 40 let. Zdi se nam, kot bi bili ti naši pionirji, ki so prvi prišli v to novo domovino in začeli graditi slovensko Ameriko, hoteli v par letih postaviti vse, kar narod potrebuje. Zato so se pa vrgli tudi s tako silo na delo in gradili, zidali, organizirali. Danes, mislimo, imamo vse, kar potrebuje naš narod v novi domovini, da lahko živi neodvisno kulturno in gospodarsko življenje. Zdi se nam in morda se zdi tako tudi našim pionirjem, da ne potrebujemo ničesar več, zato pa zdaj odhajajo k večnemu izpečitku drug za drugim v sladki zavesti, da so storili za narod mnogo, zelo mnogo. Prav je, da se narod včasih malo ustavi in se zamisli na delo teh naših pionirjev in se jih spominja v hvaležnosti ter jih ohrani v častnem spominu. Dosti jih je, ki so že odšli pred nami, dosti jih je pa tudi še, ki so še vedno na delu za narod, nesebično in požrtvovalno. Spoštujmo njih delo in pomagajmo jim, kjerkoli moremo, ker ne delajo zase, ampak za skupni blagor slovenskega naroda. Prav te dni sta odšla od nas zopet dva naša pionirja, ki sta veliko storila za narod, vsak v svojem ekstremno različnem delovanju, toda oba sta imela v mislih samo eno in to je bilo: delo za narod. To sta naša pionirja, Mike Setnikar in Rudolf Perdan. Mike Setnikar je bil tih mož, silno dobrega srca, mož poštenjak in mož, katerega beseda je bolj držala kot vse pisane in zapečatene pogodbe največjih, diplomatov tega sveta. Njegovo srce je bilo vedno odprto sorojaku, njegove roke vedno pripravljene pomagati, najsi bo kjerkoli. Rudolf Perdan je bil pa deloven na društvenem in prosvetnem polju. Težko da se je vršila ali započela kaka narodna akcija, da ni bilo Perdana zraven. Zlasti je bil do zadnjega agilen pri pevskih zborih kot nadarjen in muzikalen človek. Narodne ustanove in prosvetna društva ga bodo pogrešale. Oba zaslužita, da ju ohranimo v častnem spominu. Da se izognejo boju Demokrati v državi Ohio lahko pričakujejo vročo kampanjo za primarne volitve, kar se tiče governerskega urada. Preko dvajset kandidatov se že pripravlja v dirko. Koliko od teh bo faktičnih kandidatov, se bo videlo. Na vsak način bo pa vroča kampanja, kot je vselej, kadar je dosti kandidatov. Nevarnost pri tem je, kot nas učijo pretekle volitve, da sc bo kampanjska bitka zanesla potem še notri v glavne volitve in posledica bo poraz demokratskega kandidata. Zato se je pojavila sugestija, da bi demokratska stranka v državi Ohio imela svojo narodno konvencijo v Colum-busu, kjer bi se debatiralo o predstoječih kandidatih, potem se pa izmed vseh izbralo enega, o katerem bi se zdelo, da ima največ prilike biti izvoljen pri glavnih volitvah. Za tem kandidatom naj bi šla vsa solidna demokratska stranka, ali vsaj večina demokratov. Če bi se moglo to izvesti, potem bi imeli demokrati v državi Ohio letos priliko izvoliti demokratskega governerja/ Drugače pa ne. K taki demokratski konvenciji, kot je sugestirano, naj bi se zbral državni centralni odbor, ki šteje po enega moškega člana in eno žensko članico iz vsakega kongresnega di-strikta in pa okrajni centralni odbor, ki sestoji iz enega člana iz vsakega precinkta v okraju, ali pa enega zastopnika iz vsake varde v vsakem mestu ali vasi širom države. Vsi ti so izvoljeni pri primarnih volitvah od demokratskih glasov, torej se lahko reče, da imajo pravico govoriti v imenu demokratske stranke v državi in kot taki bi lahko izbrali najpopularnejšega governerskega kandidata. Rd. v Madisonu Božična darila na Hubbard la svo-ie ustnice na m°je>bile so pa že tako nežne kot bi bile povite z najlepšim žametom in tako se je končno želja izpolnila, da sem dobil poljub. Nikakor bi ne bilo prav, če bi se ne zahvalil Joe Vidicevi Jo- Prihiteli so in s prav tako naglico hitijo naprej božični prazniki (nekateri pravijo sezona namesto božiča), a po mojem mnenju je sezona nekaj več, bi mislil, da so štiri v letu in če bi imele vse to sezone pomen božiča, bi dobival ob vsaki sezoni lepa darila kakor sem jih sedaj za božič. Težko pa je verjetno, da bi tudi drugi narodi upoštevali sezono mesto božiča. No, pa nekaj mora biti pa tudi po naše, saj vendar ni, da bi nam vse drugi narodi diktirali kaj smemo in kaj ne smemo. Tako smo doživeli božični dan, bi rekel, da smo lahko ponosni nanj, ker mnogo jih je, ki ga niso, pa si ne morejo pomagati. Prav taka usoda bo zadela tudi nas prej ali slej. Vse je bilo praznično oblečeno tukaj po naših krajih. Naš Hubbard Rd. je bil prav častno razsvetljen s številnimi lučicami na božičnih drevescih v hišah in tudi na prostem izven hiš. Ko sem se tako sprehajal po Hubbard Rd. in opazoval številne lučice pri sosedih je bilo naravnost čarobno opazovati vse to. Naša cerkev je bila okrašena z lepimi cvetlicami in orgle so mogočno pele božične pesmi in so nas spominjale ne tista naša srečna mlada leta. Torej prišel je božič in z njim tudi darila kakor običajno za tako pomemben dan. Zopet smo bili deležni raznih daril. Naši iz Norwooda so obdarili našo mamo s tem, da so ji podarili dragocen "Electric roaster." Tudi naš Eddie ni pozabil name. Podaril m- je nekaj takega, kar sem si že prej želel, toda tistega pa ne bom sam deležen, pač pa še mnogi drugi. Tako sem neprestano dobival darila in sam ne vem zakaj toliko, ali mogoče pričakujejo, da bom kmalu odpotoval iz te dežele, ali pa da bi me še pridržali še nekaj let na tem svetu, saj menda ja nisem tako prijazen, vsaj nekateri pravijo tako. . . . Torej prav lepa hvala vsem in za vse! Prišli so nas obiskat naši sorodniki iz Clevelanda in drugih mest naše "kontre," da smo se prav dobro zabavali. Med njimi je bila tudi mlada in prav prijazna, rdečelasa Španjolka, seveda špansko se pa nismo pogovarjali, ker jaz tistega jezika ne razumem, zato smo se pogovarjali kar po amerikansko. Bi- hanci iz Chicaga, ki je poslala našim izbero najlepših klobukov, katerih mojster je ona sama, to se pravi, da jih je sam naredila, ker je v tem izučena, prav gotovo, drugače bi jih ne mogla izdelovati. Vsem nam se tako podajo, da je le kaj. Prav lepa hvala Johanca! Komaj čakamo tistega zaželjenega poletja, da nas prideš zopet obiskat. Prejeli smo tudi lepo število voščil in kartic za praznike. Prav vsem najlepša hvala. Tudi jaz sem naročil mojemu osebnemu tajniku, da naj jih pošlje vsem mojim prijateljem, a kakor sem pozneje opazil ni poslal vsem, zatorej naj tisti, ki jih niso prejeli oproste. Saj se tudi neki denarni zavod nekaj baha, da je svojim delničarjem podaril za božič ali sezono dolar na vsako delnico. Lahko je deliti dolarje, če jih pa drugi znesejo na kup, a kje pa so oni, ki so donašali in dobili pa le malo. Tudi jaz bi tako delil, če bi mi drugi znašali skupaj. So pa tudi še drugi veliki bančni zavodi, ki pravijo: še samo eno de-estinko milijona je še treba poravnati poleg rednih stroškov. To pa niso nikake mačje solze in potem pa šele pridejo na vrsto tisti, ki, so nosili skupaj, če bo kaj ostalo, pa kakor je že po navadi, za starejšo generacijo menda že ne bo nič, ker tako stvar se ne da rado iz rok. Saj so še mlajši, ki bodo tudi radi sedli k obloženi mizi. Mogoče bo pa mlada generacija na vse te ceremonije pozabila, pa se bo vse kar tako zlepa razšlo. No, in se še dobijo, da kriče: prinesite, prinesite, da se bo še tista desetinka milijona poravnala, kdo neki bi bil tako dobrih rok? Svet je že tako ustvarjen, da nekdo mora, izgubit, če hoče drugi imet in tako so se jih mnogo žalostnega srca poslovilo od preteklega leta in razočarani, brez vsakega upa gledajo v svet in se izprašujejo: zakaj vse to? Odšlo je staro leto in z njim tudi vsi upi na boljše čase. Naš vaški odbor se je sestal in s zadovoljstvom odobraval našega sedanjega zapisnikarja in poročevalca. Predlagan in podpiran je bil še za tekoče leto. Torej je bil zopet soglasno potrjen stari !a je tako zgovorna, da meni ni j zapisnikar in poročevalec tudi za bilo treba veliko govoriti, am-'tekoče leto. Pečat. Anton Babič pak najine oči so se pa neprestano vjemale, da se mi je včasih kar župan in ves odbor. Hvala lepa v^sem in tudi tistim, se kar nerodno videlo. Sem si;ki ste brali naše novice in vas mislil, kaj neki bo rekla, ko jo prav lepo pozdravljam do pri- neprestano zijam, pa sem si zopet mislil, če ti mene zijaš, bom pa še jaz tebe, ker tako lepe prilike še nisem imel v svojem življenju in je tudi najbrž ne bo več; naj sedaj svoje oči nasitim in sem tudi jih. Saj veste kako Španjolke prijazno zgledajo, kdo bi se ne oziral po njih, ampak poljuba pa nisem bil dobil ob prihodu kakor je to navada, kadar nas obiskavajo .taka prijazna dekleta. Vem pa, da ni vedela moje na- hodnjič, Frank Leskovic. -c- Pred časom pridite! Pisal sem in vabil dfi pridite na bančno sejo. K temu danes dodam še poseben opomin, da pridite ne samo ob času ker ta čas je bil v vabilu, da bi prišli ob 8. uri. Mi smo pa navajeni, da pridemo uro pozneje. Vi dobro veste kako pozne so bile vade, zato ji tudi nisem zame-j vselej naše glavne bančne seje, ril, saj ji tudi nisem. Mislil sem to je bilo vselej po naši lastni selje in upanje našega naroda! Prosim in vabim vas: Pridite pred časom, ki je bil na vabilih. Osma ura pomeni, da se bo s sejo pričelo. Vi pa veste, da vzame zelo veliko časa pred-no dobite vaše volilne listine, ki se morajo vzeti iz knjige, vas delničarjev in delničark je en tisoč in še sto po vrhu. Zato pridite ob 7. uri in bo ravno prav. Prej ko boste prišli, prej boste šli domov, seja se prične takoj z vašim prihodom v dvorano, ker ste takoj na vrsti, da svoje izvtšite, to se pravi, da se za sejo pripravite, da ne bo seja zadržana. Povem vam, da ne bomo čakali na tiste, ki bodo zamudili določen čas. V teh časih imamo vsi veliko časa, zakaj bi naše seje držali pozno v noč, ko ni nobenemu prijetno, ko je zunaj mraz in neugodno voziti se v teh z imskih sneženih potih. Od vas je odvisno, da bi se seja skončala hitreje, ne bilo bi pa prav, da bi samo dospeli v dvorano, tam izvolili odbor in se vrnili nazaj pa ničesar ne vedeli o vaši banki, ki je in bo največji ideal našega naroda v bližnji bodočnosti. Zahvaljujoč se Ameriški Domovini za sodelovanje in priporočam, da stoji za to važno denarno ustanovo tudi v bodočnosti. Udani pozdrav, Anton Grdina, predsednik. --o—- Ržen kruh je zdravilen Med neprijetne spremljevalce hladnega vlažnega vremena spada trganje v kolkih (ishias), ki ostane pogosto kot posledica navadnega nahoda in hripe ter povzroča, da napadenec potem vso zimo ne ozdravi. Ker je smatrati to trganje'i,'i»his«9^.y.a vaietja živcev na nogi, so že dolgo sumili, da gre pri tem za pomanjkanje! vitamina B, kajti s poskusi se je pokaralo, da se takšna vnetja pojavljajo, če je premalo tega vitamina, in da se da marsikatero živčno vnetje ozdraviti z dovajanjem vitamina B. Pri tem ima neko vlogo često tudi zmanjšano uživanje hrane kadar ima človek vročico. Bolniki tedaj po nepotrebnem dajejo prednost tako zvani lahki hrani. Nevarnost za ishias je namreč vedno takrat večja, kadar je potreba telesa po vitaminu B velika, kar se dogaja zlasti v primeru obolenj. Ta nevarnost obstoji sploh vedno, če dobiva telo manj kako^ eno tisočinko grama tega vitamina dnevno vase. Telesu pa ta vitamin tudi v zimskih mesecih lahko vedno dovajamo v zadostni količini, in si-aer v obliki rženega kruha. 300 gramov rženega kruha na dan zadostuje za osebo. Ljudje, ki so v prejšnjih zimah trpeli zavoljo trganja v kolkih, naj zdaj torej poskrbe, da bodo imeli v zimskem času dovolj vitamina B v svoji hrani. Posebno mnogo je vitaminov v takšnem rženem kruhu, ki je pečen iz moke, v kateri ostane mnogo otrobov. na, potem odgovori na vpraša- »»»'iiim»»mnmmtm:m:t«{m«tn:tu nja, zatem pa malo "ravs kavs" (tega na tej seji ne bo potreba, vse to je sedaj urejeno, zadoščeno in poravnano), na sedanji seji bomo govorili o napredku naše banke, ki bo leto od sedaj postala največje ve- Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK IZ DOMOVINE si, mogoče bo kaj čez dan prišlo do takih pogovorov, pa je res. Dan je dolg in zato pa je treba zbrati vsq abecedo skupaj in jo prestavljati in postavljati na vse mogoče viže tako, da čas hitreje mine in res je potekel še precej hitro (menda ja v taki družbi. .. . op.) in zakaj pa tudi ne bi v taki prijazni družbi. Vseeno sem pa le pričakoval konec dneva, mislil sem si mogoče bo pa kaj ko se bodo poslavljali in res sem se ji bil čez dan tako priljubil, da ob poslovitvi, krivdi in v našo lastno škodo. Glavna bančna seja je tako važna, da bi se morala začeti vršiti kakšno soboto popoldne in potem nadaljevati tako dolgo, da bi se vračal iz seje vsak delničar zadovoljen s poročili in prepričan, da je to njegova lastna banka in da* bo ta banka prav taka in tako velika in močna, v kolikor je njemu na tem. če pomislimo, da se ima seja začeti ob 8. uri, je to po naši nemarni navadi šele malo pred 9. uro, zatem morajo slediti po- čilanek 15. DOBER NASVET Od prvega do petega leta se mora otrok naučiti spodobnega govorjenja in obnašanja doma kakor tudi drugje. Naučiti se mora prijazno se obnašati napram domačim in tujcem ter iz-kazavati svojo vljudnost s pozdravljanjem svojih staršev, sosedov, prijateljev in drugih ljudi. Zelo važno je tudi, da se ga nauči raznih majhnih molitvic. Ne pozabi jemati svojega otroka ob nedeljah in pi*aznikih k službi božji, že v tej zgogdnji mladosti uči svojega otroka, da bo podpiral cerkev po svojih močeh. Mogoče mi bodo rojaki ugovarjali, da je nespametno govoriti, da bi otrok podpiral cerkev, češ da otrok nima denarja. Tukaj vam hočem dokazati, da je mogoče, da izučiš otroka storiti ono, kar nekateri smatrajo, da je nemogoče. Mnoge staršev je, ki med letom potrošijo precej denarja za razne sladkarije. Kadar vas otrok prosi za denar, da bi si kupil raznih sladkorčkov, poduči ga, da mu boš dal denar, a le pod pogojem, da bo potrošil samo polovico vsote* a drugo polovico pa naj prihrani za cerkveno podporo za prihodnjo nedeljo ali praznik. Mogoče bo otrok, ko mu boš to omenil prvič, vprašal čemu je to potrebno in tedaj pa se ti nudi prilika, da poučiš otroka kaj zapovedujejo cerkvene zapovedi in taka vprašanja se bodo mogoče ponavljala še dvakrat ali mogoče trikrat, nato pa se bo otrok podal očetovemu nasvetu in kaj kmalu TCHmll lioirtWjtrfTttt. dn; mora biti že prav tako kakor ga oče ali mati uči. Otrok ne bo več dvomil na resničnostjo očetove in materine besede. Ob taki priliki je priložnost za starše, da dajo otroku svinčnik in kuverto in naj sam napiše oziroma mu pomagajte napisati svoje ime in vsoto na kuverto, čeprav je mogoče majhna, samo 1 cent. To je dovolj velika vsota, da se otroka pr-uči k rednemu podpiranju cerkve. Vselej pusti otroka, da sam hroči kuverto v cerkvi in boš videl kako ponosem bo otrok na to prednost in tekom časa se bo otrok temu privadil. Vedno je boljši, da se otrok privadi pri majhnih darilih podpirati cerkev kakor pa, da bi potrošil za druge nič vredne stvari, ki mu poleg tega lahko še škodujejo. To vam svetujem iz svoje lastne izkušnje v svoji družini in tudi vi lahko tako storite samo če hočete. Starši, ki imate šele samo enega otroka, vzgojite tistega tako, da bo on lahko dajal dober vzgled bratom in sestram, ki še pridejo za njim. Velikokrat vidimo, da se mlajši bratje in sestre vselej ozirajo na obnašanje starejšega brata ali sestre, pa naj bo isti dober ali slab. Pregovor pravi: "Besede mičejo, vzgledi vle čejo." Zato vam svetujem, da vzgojite prvega otroka tako, da bo vzgled vsem, ki mu bodo sledili. »»»»»mmmmmmmmmmtmtt««8 em te verjamete al' pa ne mttiimmminuuiumitutmmmttsatf Prav bojim se, da bo v par dneh poskočila cena čaju, ker & bo začelo primanjkovati, ako r8' čunam na to, koliko sem ga spi' tisto soboto popoldne, ko sem vodil ofenzivo proti nahodu. D8 sem vodil tako silno kampanjo v tej smeri, je bil največ vzrok ta, ker sem ga hotel pognati v beg. predno bo nastopila nedelja, kij« imela zame strašno dosti stvafl na programu. Tako sem bil ko mandiran ali povabljen, da poka-žem svoj nos tam na "Jutrovem," kjer so rekli in zapovedali, d moram biti v nedeljo 31. decern bra točno ob dveh poplodne n1 Prince Ave. in 109. cesta in of tam mi bodo pa že povedali in di-rigirali o nadaljnih potrebah moje navzočnosti. Moj stari prijatelj Tone Vato-vec je hodil okrog mene že zadnjih šest mesecev in mi dopovedoval, da bo med nama vse končano, ako se ne prikažem na tJ dan tje. Par dni pred določenih dnevom me je še enkrat uradu" spomnil na to Tone Miklavčtf pridni tajnik Delavske dvoran« s katerim sva napravila pogodb da bom prišel, če bom le na svetu. Če bi pa slučajno ne bil, pa od veže od moje obljube. Ton' mi je povedal, da jutrovska dekleta že pletejo vence za slavofr ke pod vrhovno komando Ti'8 vnove Ančke in pod temi slav"; loki bom praznoval jaz svoj pi'( pohod v slavno Jutrovo dežel' Veste da ne kaže zamuditi tal lepe prilike. Zvedel sem tudi, da je dob1 pevski zbor "Planina" iz Mapi' Heightsa novega basista, ki ^ prvič odprl svoja usta ob tej pfl' liki. Ne vem, ali meni v poča8' ali pa vseeno, če bom jaz tam ne. Mislim, da je zadnje pi'aVl ker je basist, kot sem pozn«Je zvedel, pel vseeno, čeprav ni b''0 mene tam. Torej naj mu ne jem nobenetra osebnega Slišal sem, da je ta novi ba^ff pel tako, da je Mike Plut, ki V°}e za Zvon, držal stene, da se n's° zrušile, ko je ta basist začel. delo od strani Plutovega Mika Je bilo tudi potrebno, ker je basis'? pel za odrom, dočim je njeg°v zbor pel na odru. To je bilo P0" trebno radi tega, ker ima preiti"'! čan glas in mora peti od dalef Ste že uganili, kdo je ta basis' katerega sem hrepenel slišati 1 rasli katerega sem bil priprl ljen žrtvovati tudi najlepši hod? čakajte, bom povedal. ^ je naš sodnik France. Se reče, saj je morda zato P£l s tako korajžo, ker je zvedel, d1' mene ne bo. Slišal sem, da jf sprašaval med ljudmi, če me ie kdo videl in, šele, ko je dobil o1' vsakega zagvišanje, da me ni, Je stopil za zborom. Veste, sva enkrat skupaj pela pred kakin1' dvajsetimi leti. Pa samo enkrat-Od takrat je pa vedno skrbll J ko smo si stiskali roke, je položi- ročila uradnikov, ki so potreb- —Kap jo je zadela v potoku. V Spodnjih žerjavcih so našli v potoka mrtvo žensko, ki je ležala z licem in rokami v vodi, osta- di, jo je zadela kap in je obležali del telesa pa je bil na suhem, la z licem v potoku in se tako Prepoznali so v njej posestniko- zadušila, vo ženo Matildo Zemljičevo iz —Delavec je zmrznil v snegu. Spodnjih žerjavcev, ki je šla dan j Nedavni večer se je vračal 34-poprej v Št. Lenart na krajevni letni rudar Mijo Tušek iz Kuz-šolski odbor, da bi plačala nekojminca na Hrvatskem z dela do globo. Ker je rada pila, se je v št. Lenartu ustavila v več gostilnah in se ga pošteno nasrkala. Ko je šla domov, ji je menda postalo slabo, da je stopila k potoku, da se na pite vode in si ohladi glavo. Ko pa se je nagnila k vo- nazil, da se nisva drug drugefc"1 slišala, kadar sva pela. -jH l£ot sem slišal, da je dobil cenjeni basist po eno cigaro o^ Mike Pluta in Toneta Gorenca Maple Heightsa. Pa ne vem, r* ne vem in tudi trdil ne bom, da j' dobil cigare zato, da bi jih vt| knil v usta in se tako motil s C garami mesto da bi pel, ali je d" bil cigare zato, ker je dobro pe' Pa naj bo že kakor hoče, 101$' pa le vem, da kadar ima društ*"' Zvon kako prireditev in je P0' vabljen g. sodnik, mu Ivan Zo1" man, pevovodja Zvona, vedi1" ostro zabičuje, naj bo lepo v dV' rani toliko časa, da bo zbor pel. Torej vse take misli in želje s° mi šle po glavi tisto soboto P0' poldne, pil čaj, si brisal solz"* oči in nos, stresal sitnost, da se!1! mu In lah poj Da ga < Ta: mu bo no\ pov nju štei in»ti»»iitiiin»»itn»nt:»i»mut»iiiit par ra-spil vo-Da jo v : ta, beg, d je vari kfr M' m; J etf nI [ ot i| raff atol sad-3ve- con-i ta nil idn« /Čič' an& dbft sve-, ?on< de folfr rra avff pr« žel' tal loti apl' i b« pri; Čas1 aal' ti! raV> tiej« bil" da' 'itp- poje niso To a j* is|| Jgtfj po-; ■m«! ileč sist .i | ra* nI f winnetou Po ncmttcem Irrlrmlkm K. M»y» Rdeče lase je imel in ves zabuhel je bil v obraz od žganja. Irca mu je bilo od daleč videti. "Nič se ne jezite, master!" me je blagohotno tolažil. "Kupčija za vas ni talco čisto slaba! Ali ostanete dalje časa pri nas?" "Se mi prav nič ne ljubi. Alj ste vi lastnik tegale slavnega podjetja —?" "Da, jaz sem lastnik. In slavno je moje podjetje, ste čisto pravilno povedali! Slavno za vsakogar, ki mu brandy gladko drči po grlu. Morebiti vas je vaša sreča pripeljala k meni!" "Kako to?" "Povedal vam bom. Pri meni lahko ostanete, pa ne samo za danes ali za jutri, — za vse življenje, ako hočete." "Pri vas —? Čemu —?" "Službo vam nudim. Hlapca potrebujem, ki ni kar z nožem pri roki, če dobi malo bolj krepko brco. V moji hiši je občutljivost zelo nepotrebna in tudi zelo škodljiva navada in videl sem prej le, da mirno prenesete precejšen sunek. Tule je moja roka! konj povrh! Ali dobim "vrancaKar PobotaJva se! Ne b° Va™ ali ne?" -žal!" ^ Vsak drug westman bi mu bij. Hm Na leP glaS Sem Pri" že zdavnaj z orožjem odgovoril.sel , , na tako ohole in žaljive besede i VsTnv za prav bl b m?r? m°~ Mene pa domišljavi yankee in pe-!Ža Plosknif1 v ti "Mar mi'je za vašo mošnjo! In če ste res tako bogati, da si lahko kupite dobrega konja, pa pojdite h konjskemu trgovcu! Dal vam jih bo na izbiro. Mojega vranca pa pustite pri miru!" "Nesramen človek ste, veste! Takle postopač, kakor ste vi, ki mu prsti gledajo Iz čevljev, naj bo zadovoljen, če dobi denar za nove škornje, in še poceni denar povrh! Bo vsaj enkrat v življenju na pošten način prišel do poštene obleke!" "Emery Forster, pazi na svoj Jezik! Sicer boš tudi ti vsaj enkrat v življenju na pošten način zvedel, da je človek, ki po tvojem mnenju ni vreden strela iz Pištole, da je tak človek, pravim, zelo hiter, če je treba s takim novcem plačati!" "Oho, fante —! Tukaj nismo na savani, kjer lahko vsak lopov počenja, kar se mu zljubi! V New Venangu sem jaz gospodar in zapovednik in kdor izlepa ne stori, kar jaz hočem, tega spametujemo na drug način! Moja zadnja ponudba za vran-ca je tri sto dolarjev in vaš račun pri trgovcu tamle pa moj trolejski princ ni mogel uža iti iZatečeni obraZ" Pa in ne ujeziti. St dobro zabaval'nudb" ^ smesna ka *e z njim. Pa tudi radi!ljiva spremljevalca mu nisem tako odgovoril, kakor bi bil, da sem bil sam. Mirno sem dejal: "Ne dobite ga! Izpustite vaje- Segel sem po vajeti. pa sunil me je s pestjo v prsi,: v „ v , v , da sem odletel, in planil v sedlo.I" vec- ce hocete" Pa vam mtl Besedice, mu nisem odgovoril, stopil sem v hišo in si izbral, kar sem potreboval. Ko pa sem vprašal po ceni, me je začuden gledal. "Ali niste čuli, da bo Emery Forster vse plačal —? Mož beseda bo. Vse tole vam dam in Imena društvenih zastopnikov za redno delniško konferenco SND v četrtek dne 11. januarja 1940 Društvo Zastopnik 1. Carniola Hive, No. 493 T. M.........................................Frances Zugel 2. Carniola Tent, No. 1288 T. M.........................................Anton Novak 3. Brooklyn, št. 135 SNPJ .......................................................— —-- 4. Cleveland, št. 126 SNPJ .................................................. Joseph h Terbizan .. 5. Cleveland, št. 23 ZSZ........................................................Frank Glach 6. Društvo Comrades, št. 566 SNPJ ..................................Vatro J. Grill 7. Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ ..................John Susnik 8. Društvo Danica, št. 11 SDZ ............................................Mary Razinger 9. Društvo Dosluženci ..........................................................Frank Virant 10. Tiskovna družba Enakopravnost ....................................John Renko 12. Društvo France Prešeren, št. 17 SDZ ............................Anton M. Kolar 13. Slovenska godba Bled ............................................................. 14. Dramsko društvo Ivan Cankar ................................................. 15. Društvo Glas clevelandskih delavcev, št. 9 SDZ ......Frank Cesnik 16. Društvo Jugoslav Camp, št. 293 WOW ........................Wm. Candon 17. Dramsko društvo Abraševič ............................................John Medvedich 18. Društvo Ilirska Vila, št. 173JSKJ ..................................Mike Poklar 19. Društvo Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ ........................Mary Bradač 20. Društvo Lipa, št. 129 SNPJ ............................................Joseph Trebeč 21. Društvo Ložka Dolina ......................................................Frank Baraga 22. Društvo Lunder-Adamič, št. 20 SSPZ ..........................Krist Stokel 23. Društvo Naprej, št. 5 SNPJ ............................................Milan Medvesek 24. Društvo Napredne Slovenke, št. 137 NPJ ..................Frances Candon 25. Društvo Napredni Slovenci, št. 5 SDZ ..........................Frank Turek 26. Društvo Novi Dom, št. 7 SDZ ........................................Krist Stokel 27; Pečlarski klub....................................................................August Komar 28. Društvo Ribnica, št. 12 SDZ............................................Frank Pluth 29. Slovenska Narodna Čitalnica ..........................................Louis Dular 30. Društvo Sava, št. 87 SNPJ ..............................................John Turk 31. Sloveski Sokol ..................................................................—----- 32. Društvo Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ ..................Mary Somrak 33. Društvo Slovenija ..............................................................John Germ 34. Društvo Slovan, št. 3 SDZ ..............................................Stephen Lunder 35. Društvo Slovenec, št. 1 SDZ ..........................................Joseph Skok 36. Društvo Sv. Ana, št. 4 SDZ ............................................Anna Erbeznik 37. Društvo Složne sestre, št. 120 SSPZ ..............................Agnes Jerich 38. Socialistični Klub št. 27 ..................................................Andrew Turkman 39. Socialistični pevski zbor Zarja........................................Frank ElersicH 40. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ ....................John Zalar 41. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ......................Frank Merhar 42. Društvo sv. Srca Jezusovega..........................................Andrej Tekavc 43. Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ ..............Agnes Kalan 44. Društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ ......................................John Vidmar 45. Društvo Srca Marije (staro) ..........................................Mary Stanovnik 46. Društvo St. Clair Grove, št. 98 W. C.............................Terezija Zele 47. Društvo Spartans, št. 198 SSPZ......................................Rudy Lish 48. Dramsko društvo Triglav ................................................— —---- 49. Društvo Tabor št. 139 SNPJ ............................................Anton Zeleznik 50. Društvo Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ ........................Joseph Franceskin 51. Društvo Washington, št. 32 ZSZ ........................................... 52. Društvo George Washington, št. 180 JSKJ .........................~ 53. Samostojni pevski zbor Zarja ........................................Louis Belle 54. Pevski zbor Sloga ............................;.................................Joseph Udovich 55. Progresivne Slovenke ......................................................Mary Ivanush 56. Društvo Žužemberk ..........................................................John Ubič 4 --o-,— Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina S clevelandskega hriba Vstopnice dobite do 11. januarja' dvigata nad vasjo R . hriba opoldne pri vseh tistih, ki so za- Loža in čuk. Med Borštom in Takole —! Pokazal ti bom, da m& Emery Foster ;on]a kupiti, če mu ga lastnik j noče prodati! lu'G je moj konj, tvoj je! Ra- pennyja ni treba šteti." "Hvala! Če si kaj kupim, plačam sam in ne potrebujem denarja od konjskih tatov." Ugovarjal je še. Ko pa sem cun v trgovini bom poravnal in!odprl mošnjo in so se zasvetili Po tistih tri sto dolarjev si lah- rumeni zlatniki, je na mah sila ko prideš, kadar se ti bo polju- spoštljivo gledai in tiščal je ce-bilo! I no, ki je bila daleč previsoka, s Pojdi, Harry! Opravila sva!" tisto trdovratrtostjo in prekanje-. Pa Harry še ni šel. Obstal je nostjo, ki zna v takih samotnih 111 napeto čakal, kaj bom storil, krajih do skrajnosti izkoristiti tudi° PU nisem zinil besedice in položaj in potrebe kupca, bi biW131?^0 nisem Prijel, kar' , pf a j£ 1 0» i, jf 1» vin"1 ;r4 •bil"!; red 1 C* , d a j( vtS' 3 c d« pe1' lik* f 501" dJi" 1# o* 3 Sf pO' zn" bre si'' ^et? VSak drUg westman' »je na zahičeva" "Wnf^ VeSte' sir" nie je vprašal, KdJ Je coyot?" "Seveda vem," Sem malomarno odgovoril "No—!» . 'Coyot je prerijski volk. Bo-jeca, strahopetna Žival je, še pa-jega lajanja se ustraši in zbe- • i\i vreden, da bi se človek S!1 Za. p a, čisto prav ste povedali yot SUij morate tudi poznati co-hr>,f'. ljti ~ aami ste tak stra- M COyot!" mahnt°nŽn° prezirljivo je za' nil i„ z,roko Pr°ti meni, se obr- • 1U Jezdil za m žai)0—u za "gospodarjem ga. Vednikom" New Venan-Molčal Vedel Se m tUdi na te žalitve-ram storiti'i^0 bo in ^ m0 bil izgubljenTallow za mene ni benega tujca Ki-aj ni pustil n0" K; , , DtlZU. Vni čoln rlii bi ya bil kdo" za S' kaj Šele' da [jilo poleg. In v htai' če men'3 ni sila ni sprav iagavV°bf n°" 36 vzel s seboj z 'Forsterga 36 bilo vse vi ekaj časa> t0 «Ovin- hi ;- t °p4vil v tr- mo^biti s SPGt Po ^ ka, „ 3e Ponudila prili- H^yjememv ahk° Še govoril s nimal T ms je tak0 zel° za" Pa envn+ njoeovih otroških ust beseda ^ mene ni bila žaljiva Štora Sekanjem nekaj Jjudi- j 'no so nas gledal in poslušali.! nilfJl Privezal Forsterjevo 110 k Pl°tu in stopil k meni.1 Pa nazadnje sva se pogodila. Dobil sem novo trappersko obleko in se založil za drag denar z živili in municijo, da sem lahko nekaj mesecev vzdržal. Medtem se je zvečerilo in trda tema je legla na kotlino. Irčev, store je bil sicer tudi obenem bo-ardinghouse in moz mi je ponudil "krasno" sobo za prenočišče, pa prav nič se mi ni ljubilo, da bi se paril V njegovih nizkih in zatohlih prostorih. Vrgel sem vrečo, polno nakupljenih reči, črez ramo in odšel. Oholega Forster ja sem mislil obiskati in mu nekoliko popraviti naziranje o njegovih vladarskih pravicah. Pot je peljala ob potoku navzgor. Močen, vsiljiv duh po petroleju mi je šinil v nos. Že prej sem ga navohal, vsa kotlina ga je bila polna, pa nisem se zmenil za njega, ker je mladi Harry vzel vso mojo pozornost v zakup Nedvomno so plavale po vodi velike množine petroleja, ker je ob potoku posebno močno dišalo po njem. Bližal sem se hiši od zadnje strani, nobene luči nisem videl. Krenil sem krog ogla. Ob pročelju je bila široka pritlična veranda. Močne luči so gorele na mizah. Forsterjeva družina je menda bila pri večerji. Pod verando je bil ograjen vrt. Tiho sem stopal ob plotu. Rah- Ruske bombe, ki so jih metalai ruska letala finska mesta, so ne samo razbijala poslopja, ampak tudi povzročila več požarov. Slika kaže finske ognjegasce na delu, ko so oclšli ruski letalci. Nikakor ne morem razumeti tega, zakaj neki spimo in ne oglašamo takih ljudi, ki so nam bližnji in od katerih v resnici lahko pričakujemo, da nam bodo v potrebi tudi pomagali, posebno pri narodnih in kulturnih ustanovah ali posamezniku. Na tiste, ki samo veliko obljubujejo in nič ne dajo se ne moremo ozirati. Take že poznamo. So pa tudi še med našimi trgovci, ki niso voljni podpirati eno ali drugo stvar, a tukaj pa je krivda naših rojakov samih, ker jih ne priznajo. Mogoče dobe v kaki drugi trgovini stvari par centov ceneje kot pri svojemu rojaku in zato ga prezirajo in ne kupujejo pri njem. Seveda vse to se vrši dokler je denar, dokler imamo "keš," a ko tega enkrat primanjka, je pa dober naš domač trgovec, da daje na kredit. To v veliki meri preiskušajo naši domači trgovci. Ob vsaki priliki, kadar kaj prirejamo jih poznamo, zdaj za eno, zdaj za drugo stvar. Vedno smo nad njimi, a kadar pa kaj potrebujemo, pa ha j d drugam. Rojaki, to ni prav, če pričakujemo, da nam bodo naši trgovci pomagali z raznimi darili, bodisi v blagu ali denarju, jih moramo tudi mi podpirati. Poznam trgovca, ki je že 15 let med nami in prodaja sadje, zelenjavo in perutnino, to je Mr. Rudi Novak. Lahko rečem, da ga mu ni para, tako pošteno deli svoj skromni zaslužek s svojim narodom. Saj ne mine prireditve te ali one vrste, da bi njega ne bilo zraven. Rad pomaga kjor more. Vedno $e reče: "Rudy bo dal tudi nekaj." Kadar on kaj obljubi, svojo Obljubo tudi izpolni. Pomisliti pa moramo, da mu moramo tudi mi od svoje strani nekaj dati, da bo mogel tudi on živet. Tukaj ne mislim, da bi mu morali kaj darovati, ampak mislim, da je naša dolžnost, da od njega kupujemo kadar se ustavi pred našo hiše. Prepričan sem, da če bo Rudy kaj imel od svojega skromnega zaslužka, da tudi na nas ne bo pozabil. Nikar ne mislimo, če imamo mogoče danes vsega, da jutri ne bomo potrebovali, ker časi se spreminjajo in lahko se dogodi, da se kaj zaobrne. Oče, mati danes sta mogoče odvisna od svojih otrok in sedaj mogoče živite lepo skupaj, ali pa morete vedeti, če boste danes leto še uživali take ugodnosti, kot jih sedaj. Voj ni vrtinec spravi lahko največjega bogataša na beraško palico, v pregnanstvo ali celo smrt. j Za nas je najboljše, da siromaki držimo skupaj in podpiramo tiste, ki so že nam kaj dobrega storili. Tu apeliram na naše rojake, da posetite banket, ki ga priredi Mr. Rudy Novak 13. januarja v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti in sicer ob sedmih zvečer. Prav gotovo je, da se boste vsi prav dobro zabavali in se veseli vračali na svoj dom. to pooblaščeni. Na svidenje, France s hriba. Dobrila Peter: Prvič v lovišču (Nadaljevanje) ,lo prhanje se je oglasilo iz te-topilo med našim mo. Poznal sem ga. Dalje prihodnjič -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Konec majnika ali v početku meseca junija se na Krasu običajno izvalijo mladiči, porasli z gostim, temnorumenim puhom, od glavice do repa prevlečenim s temnorjavimi progami. Komaj nekaj ur potem, ko se oproste lupinastega oklepa, jih mamica in očka že vodita na pašo, hrano si že iščejo sami. Prek noči in ob slabem vremenu se mladiči skrijejo pod toplo, pernato odejo svoje mamice ali očka. Ako svojo mamico na katerikoli način izgube, vodi mladiče njihov očka. Mladiči popolnoma dorastejo že v dveh mesecih in živijo potem skupno v jati. Prek zime se združi več jat v eno, ki šteje včasih tudi do sto skalnih jerebic. Te živijo vedno le pri tleh. Le v zelo redkih ali opasnih primerih sedejo na drevo. V mrzlih zimskih nočeh se vsa jata stisne v kepasto skupino. Zaradi tega so kaj lahek plen roparic. Pomnožena jata skalnih jerebic prebije skupno življenje prek zime v pomlad do časa paritve. Tedaj sa razdele v pare in prične se boj za domovinsko ozemlje. Kakor druge, gnezdijo tudi te ptice najrajši prav na tistem mestu, kjer so se same izvalile. To mesto zavzame navadno najmočnejši par šibkejši pari se morajo umakniti močnejšim, zato se selijo iz kraja v kraj. Meso skalne jerebice je zelo okusno, zato ji streže po življenju vse, 'kar leze ino gre'." Moj očka je bil v pripovedovanju velik mojster, zato sem ga rad poslušal in hudo mi je bilo, ko je zaključil: "Sinko, za danes o skalnih jerebicah dovolj, poj diva dalje!" Urno pograbiva vsak svojo puško ter jo mahneva po skaloviti stezi, ki naju privede na široko Rodiško pot. Ta je bila vsa razo rana. Iz razorov je štrlelo vse polno debelega in ostrega kamenja. Ob strani poti so rastli stari in visoki topoli, ki so se morda sto let upirali kraški burji, zaradi česar so se v močnem loku sklanjati prek pota. Kakor je cčka pripovedoval, je bila ta pot nekoč zelo prometna, ker je tvorila direktno zvezo Kranjska-Istra. Po njej so pred leti škripala kolesa težko naloženih "furmanskih" voz, ki so prevažali različno blago iz Kranjske v Istro, iz Istre pa nazaj vozili sočno grozdje in sladko vince. Pot se j ^položno vila ob vznožju nekaj nad šeststo metrov visokega hriba Videž, ki je bil, še preden so se zidale Benetke, ves porasel s temnim hrastovim gozdom. Tedaj so se po njem skrivali še volkovi, medvedi in risi. V onem času pa, ko so postavljali temelj sedanjim Benetkam, je zapela sekira in nastale so puste goličave, iz katerih je burja odnesla zemljo tako, da so se pokazale gole skale, ki jim danes pravijo Boriški in Istrski Kras. Danes je Videž porasel z borovim gozdom, ki ga je pred kakšnimi osemdesetimi leti posadila ukaželjna mladina, ki jo je enkrat tedensko pozval v svoj urad in tamkaj seznanjal z osnovnimi pojmi računske in pismene abecede ter jih učil umnega gospo Babno goro se razprostira lepa dolina "ograde," ki so nastale na ta način, da je marljiva kmečka roka izruvala iz tal štrleče skale in z njimi obzidala del sveta, zaradi izruvanih skal nastale luknje pa je izravnala z bog-ve od kod napeljano zemljo, ki jo je kmetič pognojil in obse j al s travnatim semenjem, Tam kjer so nekdaj iz tal štrlele gole skale, so danes lepi travniki v ogradah. Te travnike v ogradah je plemenita divjad izbrala za svoja krmišča in tja me je očka vodil z namenom, cla me seznani z vitko srno, dolgouhim zajcem in zvitorepo lisico. Med pogovorom sva končno prispela nekako do sredine "og- rad," kjer je rastel star in debel hrast. Na deblo tega hrasta je bila prislonjena grobo izdelana lesena lestev. Po njej sva se z cčetom povzpela na hrast do tam, kjer je bil na debele veje pritrjen pod in na njem zbita lična mizica, okrog nje pa klopca z naslonjalom. Vse skupaj pa je bilo ograjeno tako, da je bila cela naprava kot majhen balkon-ček. Manjkalo ni niti klinov, na katere sva z očetom obesila vsak svojo puško in nahrbtnik. Zelo sem bil radoveden, zakaj je potreben tako visok sedež. Vprašal sem očeta in povedal mi je, da zato, da lovci laže opazujejo divjad. Take sedeže da delajo posebno v takih krajih, kjer ni pravega razgleda, če sediš na tleh. S takega vzvišenega prostora lovec lepo opazuje pasočo se divjad, ne da bi jo pri opazovanju najmanje motil. Večkrat se pripeti, da se pripase srna z mladiči, srnjak ali zajček tik pod drevo, na katerem sedi lovec, ne da bi najmanje slutila nevarnost nad seboj. "Sinko, ako nama bo sreča, mila, bova danes marsikaj doživela. Časa imava še dovolj, zato lahko kar mirno kaj poješ, če si lačen, jaz bom pa ta čas pokadil cigareto in opazoval okolico. Ko pride čas, kadar se srne dvignejo s svojega ležišča v Bor-štu, kjer se držijo podnevi zaradi večje varnosti, in bodo odrinile na pašo v ograde, te bom opozoril. Takrat boš pa moral mirovati in biti tiho." Mene je mnogo bolj zanimalo, kdaj in od kod bo prišla kaka divjad kot pa dobrbte, ki mi jih je mati zbasala v nahrbtnik, zato se jih nisem poslužil. Dan je bil prekrasen, brez najmanjšega oblačka in vetra, sončni žarki so blagodejno božali zmučeno kraško zemljo. Okrog in okrog naju so drobili svojo pesmico različni krilatci, zbor je izpopolnjevala prelepa pesem, ki je neumorno vrela iz stoterih grlc neumornih pevcev-slavč-kov. Tam na goličavi Babne gore se je pa od časa do časa oglasil spev pastirja, sicer je po dolini in ogradah vladal mir. (Dalje prihodnjič.) -o--- i'odpirajte slovenske trgovce! -o--- MALI OGLASI Soba se išče Pošten fant, ki ima stalno delo, mirnega značaja, bi rad dobil sobo s hrano. Kdor ima kaj, naj sporoči na 1209 Addison Rd., spodaj. Hiša naprodaj , Naprodaj je hiša za dve dru-darstva pokojni župnik Zupan.| ž}nj( g sob jn kopalnica spodaj V tem gozdu se danes m o r d a; in 4 sobe zgorej, garaža. Renta Na pokopališču v Montevideo, Uruguay, so pokopali 36 nemških mornarjev, ki so našli smrt na ladji Graf Spee, ki se je' bila spoprijela z angleškimi križarkami. skriva še kakšna srna, plahi dol goušec, lisica, kuna-belica ali jazbec in že redka divja mačka. Pot naju jo vodila do tako zva-nega sedla Pekel, ki veže Videž z malo nižjim hribom Borštom, ki je bil ves porasel z nizkim hra-3tičje:ny z belo in črno gabrovi-no, z robidovjem in drenovim gr-mičjem. Na desni strani od pota se dviga Babna gora, na vzhodni strani porasla z horoVino, na zapadni pa je gola in kameni-ta. Takoj izza Babne gore se se' dobiva $45 mesečno. Prodajna cena $8,600, takoj $2,000, ostalo na prvo vknjižbo. Vprašaj te,na 965 E. 77th St. (8) iloor samples Velik popust dobite sedaj na Fr-gšdaire ledenicah, ako kupite sedaj. NORWOOD APPLIANCE & furniture 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. Ko so hrasti iumeli ZGODOVINSKI ROMAN Uškujniki so zvezali Nemca z jermeni, ki so jih sneli z njih, jima zateknili s krpami od suknjičev usta. ščenek pa je skočil v tem k durcam. Na debelem železnem zatiku je štrlela ključavnica; Ščenek jo je pograbil s svojimi kleščami, zasopel, in poknila je kakor razklan oreh ; durce so zaškripale in se odprle. "Ugasite luč!" je šepnil Pogankin, preriva je se naprej. "S stolpa lehko vidijo!" ščekin, ki je svetil ščenku, je upihnil svetilko, jo postavil poleg zvzanega Nemca in prvi prestopil mestno črto. Za njim so, trudeč se, da ne bi delali šum, stopil vsi ostali; Djakon je priprl durce in zadnji odkorakal. "Kdo je?" je priletel odnekod z višave ubežnikom neumljivi nemški klic. Vsi so molče pospešili korake. Ob šlem Djakona je brenknila in odskočila na slepo izstreljena ■ puščica. Djakon se je ozrl, toda v nepregledni temi ni bilo videti ne obzidja ne stolpa. Glasov vzbu-ne ni bilo čuti; očividno je stražar na stolpu slišal zamolkel hrup spodaj, a mu ni pripisoval večje važnosti. Ko se je prepričal, da je zadaj vse mirno, je Djakon dohitel svoje, ki so hitro in že brez vsake opreznosti šli v gruči po cesti. Vsi .so lahko in veselo dihali; vsi so čutili, da so zdaj na pravi svobodi; kupca sta se pobožno križala. Djakon je snel šlem in'se prav tako široko prekrižal. "Kaj, oče, tudi ti si se spomnil Boga?" je, nasmehnivši se, vprašal vštric njega idoči Tj ur j a. "Tudi jaz! . . ." mu je zamolklo zagodlo v odgovor. Eno in dvajseto poglavje šele ob vzhodu sonca je dal Ščekin utrujenim uškujnikom odmor; zavili so utrte ceste in ko so našli jarek s potočkom, legli in pospali kakor ubiti v zeleni goščavi. Samo suhi Klim, vztrajen kakor stepni volk, je ostal v grmovju ob cesti na straži. Za eno uro je Ščekin trdno zaspal, nato pa ga je nekaj kakor preplašilo; skočil je pokonci in urno pogledal na sonce. To se še ni visoko točilo in ščekin se je V BLAG SPOMIN TRIDESETE, OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Mačerol ki je za vedno zatisnll svoje trudne oči dne 1«. januarja, 1910. Minulo že dolgih tridesst let, kar Bos poklical Te je k sebi, pozabili Te nikdar ne bomo, ker podoba Tvoja v srcu je ostala. In sveta vera nas tolaži, duv večnosti je boljši dom, lepše tam Ti solnce sije, prosi tam Boga za nas. V miru božjem sladko počivaj, in nebeška luč naj Ti sveti, in naj milost srca Jezusa Ti plačilo obilno podeli. Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland. O., 10. januarja, 1940. počasi umil s svežo vodo, se je napil in se odpravil k cesti, da zamenja Klima. Tisočeri ptičji glasovi so se kakor srebrni zvončki razlegali naokrog; drevesa so kakor začarana poslušala; druga so se, ko da so zdajci spoznala nekaj radostnega, prebujala in začela še-lesteti z listi; se je li v njihovih visečih vejah prebudil vetrček, ali se morda igral kak gozdni duh — Bog ve! Klim je sedel na gričku in o-pazoval in poslušal vse; med uškujniki ni bilo pazljivejšega in bistrovidne j šega od njega. "Le pojdi in odpočij se, Kli-muška!" je rekel Ščekin, ko je bil prišel k njemu. "Dve urici spanja, mislim, se lehko še dasta našim!" "Lehko . . ." je soglašal Klim vstaj a je; "pred poldnem pogo-nja ne pride sem!" " Ali se da morda brez poti kar skozi gozd iti?" je pristavil, po-molčavši, ščekin. "Težko pojde. . . ." je odvrnil Klim, "dosti močvar je, goščava .. . lehko bi zašli!" "Toda na cesti zadenemo na Nemce, pa tudi pogonja nas napade ! . . . No, pa se že potlej pogovorimo, pojdi spat!" "Kar tukaj še stisnem!" je odgovoril Klim, snel šlem in se spustil poleg ščekina na tla. "če bo kaj, bom vsaj pri rokah " In zvil se je kakor jež v visoki travi. Čez nekaj časa je Klim dvig-nli glavo in pozorno pogledal ščekina. Ta je čemerno sedel na panju; mračni izraz mu je otrpnil na obirazu. "Kaj ti je, Vasil Petrovič, da si začel neveselo živeti?" je iz-pregovoril Klim polglasno. Ščekin je vztrepetal, ga pogledal in takoj obrnil pogled vstran. "Se nimam česa radovati-" je rekel. "Kako, česa? Ali to, da gremo vsi živi domov, ni nič po tvojem?" Ščekin je zamahnil z roko. "če so vsi živi, se ne ve; morda leži polovica naših na morskem dnu! ... A ko bi se tudi vsi vrnili — da bi'le vsaj toliko časti prinesli nazaj, kolikor glav! if "Da nas je vihar razkropil in potopil — ni tvoja krivda!" je rekel Klim. "To je bila božja volja. A da se vrnemo brez plena — je le-ta stvar pridobitve, Naše nam ne uide. Pskovski zemlji nismo napravili sramote z ničimer — to ti vsak lehko pove. Slava in čast ostaneta pri tebi." "Spi! . . ." je rekel, ko je bil nekoliko pomolčal, ščekin. Klim ga je še enkrat pogledal in ko je opazil, da se je ščekinu izraz obraza kakor nekoliko zmehčal, je spet položil glavo na roko; že davno, še v derptski ječi je ugenil, da muči Ščekina ranjeno samoljubje, a vpričo tovarišev ni hotel o tem govoriti. Medtem, ko sta se Ščekin in Klim pogovarjala, se je Fedor, ki je'spal nemirno spanje, zbudil. Njegova prva stvar je bila, da se je prijel za žepe in nedrje, jih otipal in se začel ozirati. Nihče se ni genil krog njega, vsi so spali kakor ubiti. Fedor se je polahko dvignil, da bi koga ne zbudil, stopil globoko v grmovje, se skopal nato po pobočju na rob jarka in se začel ozirati. Okrog in okrog so se dvigali ogromni hrasti; izbral si je enega, posebno značilnega, s kratkim, sodu dvajsetih veder podobnim deblom, ki je kakor tre-bušat pritlikavec stal sredi veli- kanov, šel k njemu, se še enkrat ogledal, pokleknil in začel hitro kopati z nožem jamo med koreninami. Ko je dosegla pol arši-na globine, je začel s pestmi vlačiti srebro na dan in ga vsipati v jamo; bleščalo se je kakor Fedor ju oči in tiho cvenkalo. Cven-kalo za slovo: Fedorju ni bilo u-sojeno, da bi ga bil spet videl. Ko je bil vse izsul, razen dveh, treh novcev, je Fedor zagrnil jamo, jo poteptal z nogami, na vrh pa položil kos ruše, oprezno izrezane pod drugim hrastom. Vse je bilo napravljeno tako, da porušenega mesta niti opaziti ni bilo. Fedor je vstal in ko si je bil pozorno ogledal hrast, da bi si ga trdneje vtisnil v spomin, je hitel nazaj v jarek. Pri srcu mu je postalo lehko: misel, da bi v prijetnem trenotku že dotik prijateljeve roke lehko izdal njegovo tajnost, ali, kar bi se lehko zgodilo, da bi se mu ne posrečilo prenesti take teže po močvirjih in močvarah, ga je vznemirjala vSo pot. V gozd se je plazil, oziraje se kakor volk, !a iz njega je prišel kakor drzen mladec s šapko na hero in z nasmehom na ustih. Trudnost od nočnega pohoda je izginila, kakor bi mignil, šel je brez opreznosti kakor gospodar in pokanje suhega dračja je zbudilo enega od tovarišev. "Kaj se klatiš okoli?" je vprašal ta, odpiraje zaspane oči. "Medved je ušel ... pa sem šel gledat . . ." je brezskrbno odgovoril Fedor, slačil kaftan in se pripravljal, da se umije na potoku. "A ti se še nisi naspal? Zaspane!" Baš v pravem času se je pojavil ščekin in začel buditi uškuj-nike. "Ali so komu pota tukaj znana?" je vprašal Ščekin in ošinil z očmi tovariše. "Jaz sem prvič v življenju v teh krajih." Pokazalo se je, da poznajo pot Fedor in kupca; kakor ščekin tudi ostali niso imeli prilike biti kedaj v teh krajih. "Zdaj se cesta kmalu cepi: na pot, leva, drži na Pskov," je pravil Fedor, "druga, desna, naj' nemško( mesto Werro. In na levo se nam je držati." Pogankin se je prijel za svojo redko, kakor iz dolgega lipove ga ličja narejeno brado pri pod-bradku in zmajal z glavo. Ne . . ." je zategnil, "tako ne bo dobro po mojem. . . ." "Kaj, da bi v Nemce lezli, bi bilo bolje po tvojem?" je vrgel Fedor porogljivo. "Njim baš pademo v šape, a-ko gremo na Pskov!" je odgovoril Pogankin. "Nemci ga najbrž že oblegajo. Nam pa je treba vzeti na desno, na Werro: s tem odvrnemo tudi pogon j o s pota in srečanj se nam je manj bati!" "Res je tako! . . ." je potrdil drugi trgovec, Pljuškin. "Od razpotja gremo deset po-prišč," je nadaljeval Pogankin, "tam drži na levo samotna steza, po tej poti krenemo in v dveh pridemo naravnost v Pečerski monastir. Odtod pa je pot prosta: vsak gre lehko, kamor hoče!" Besede Pogankina so izzvale splošno odobravanje; Fedor se je obrnil in molčal na zaničljiv način človeka, ki se ne mara prepirati. "Dobro si jo ugenil, modra glava!" je izjavil ščekin. "Kakor si rekel, tako tudi storimo; samo, veš kaj, dragi prijatelj: ali se nas upaš od razpotja privesti do steze naravnost skozi gozd?" "Zakaj ?" »e je začudil Pogankin. Pijuškin, ki je sedel s poveše-nimi očmi na tleh, se je tudi ozrl v ščekina. "Zato, da ne poginemo kar na lepem!" je ta odgovoril. "Pogo-Jnja za nami se najbrž že drevi nedaleč, kje. Nemci so bržkone nagnali dovolj ljudi, mi pa jim peš po cesti ne uidemo in ne o-pravimo z njimi. Ako pa zavijemo v gozd, jezdeci ne morejo vanj. Morebiti napravimo s čim še uslugo gospodarju Pskova in Presveti Trojici!" Pogankin in Pljuškin sta se spogledala. ,7Kako misliš, Semen Vasi-ljič?" je vprašal Pogankin. "Poskusiva, Vanja!" je odgovoril Pljuškin preprosto; "mlada sva tukaj lazila in lovila; ako Bog da, prideva tudi stara skozi !" ščekin Se je dvignil z zemlje in begunci so se začeli pripravljati za na pot. Sonce je komaj prešlo čez poldne, ko so prišli do križišča. Ščekin si je izmislil, da zasledovav-cem zmede pot, ter je z medvedom in z delom uškujnikov naredil pet sto korakov po poti na Pskov, nato pa se vrnil k čakajočim tovarišem in odrinil z njimi dalje. Kmalu so zavili s ceste v zeleno goščavo, pobliskali s svetlimi čeladami in utonili v njej. čez kako uro je pridrevilo h J križišču na penastih konjih do sto jezdecev. Med njimi sta se nahajala Herman in hlapec Karel s svojim Kapitanom. Pes, ki so mu dali v Preisovi kleti, nato pa v podzemlju podu-hati sledove, je povedel četo po pravi poti. Na križišču cest na Pskov in na Werro se je Kapitan s smrčkom pri tleh že skoraj zagnal po prvi, skakal z ene strani na drugo in zdirjal nazaj ; nato je stekel po poti na Werro. Pogonja se je začudeno ustavila. "Saj je pes najbrž izgubil sled!" je rekel, vstavši v streme- nih, črnobrki, visoki načelnik ve" te; zakril si je pred soncem oči.; ki je sijalo naravnost vanje, i" začel slediti kretanju KapiM; na. "Pa menda niso znoreli, da l'1 bežali na Werro?" "To je jasno!" je pritrdil nekdo. "Bržkone so nalašč sem ki'«' nili, da bi nam zmedli sled!" ■ (Dalje prihodnjič) DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT NARJEV DVOR MARIJE POMAGA ŠT. 1640, COLLINWOOD, OHIO. Zavaruje čiane od 1. do 00 le'' za $1,000 do $10,000. Zboruje dru! četrtek v mesecu v cerkveni dvortrt V slučaju bolezni se morajo člani jf viti pri zapisnikarju. Predsednik: Prank Martich, 707 l; 162nd St.; tajnik Frank Trepal, 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Ant® Grošcl, 15615 School Ave.; blagajni1 Albert Germek, 1188 E. 176th St. i L« £ NAZNANILO Tem potom naznanjamo cenjenemu občinstvu, da bo ■3 v bodoče MR. STEVE TREBEČ zaposlen pri PERUSEK FURNITURE ^ 809 East 152nd Street MUlberry 9211 Kadar potrebujete pohištvo, pokličite Mr. Trebca.na^ MUlberry 9211. Odprto zvečer vsak pondeljek, četrtek in soboto. Obvestilo Tem potom se obvešča delničarje SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE., da1, se bo vršila letna delniška konferenca delničarjev Slovenskega Narodnega Doma V ČETRTEK DNE 11. JANUARJA, 1940 v avditoriju SND. Pričetek ob 7:30 zvečer. Pozivi je se vse od društev izvoljene zastopnike in ostale delničarje SND, da se udeležijo. D1REKTORIJ SND. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernpvega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. 1884 1939 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je izdihnil svojo blago dušo naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog- in oče Frank Mišic Po enoletni bolezni in spreviden s svetimi zakramenti, je za vedno zaspal dne 6. decembra, 1939. Rojen je bil.9. decembra, 1884 v vasi Martinjak pri Cerknici in po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida je bil ravno na njegov' rojstni dan položen' k večnemu počitku na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost da se prisrčno zahvalimo Rev. Matija Jagru za obiske in podeljene svete zakramente v njegovi bolezni. Tako tudi prisrčna hvala Msgr. Rt. Rev. B. J. JPonikvarju za spremstvo iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne'Kapefe v cer™ in ™iWWffWiS^'1 f& 'Tffcrav ljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna hvala sestri Mary Tekavec in soprogu in vsem drugim, ki so ga obiskovali v njegovi bolezni, kakor tudi vsem, ki so nam bili v tolažbo in ki so nam kaj dobrega storili na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Naša prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav pokojnemu, in sicer: Mr. in Mrs. R. Kess, Mr. in Mrs. S. Marsho, Mr. in Mrs. M. Egan, Mr. in Mrs. A. Tekavec in družina, Mr. in Mrs. J. Tekavec, Mr. in Mrs. H. Murphy, Mr. in Mrs. J. Mišic in družina, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. M. Telich in družina, Mr. in Mrs. Frank Mo-dic in družina, E. 68th St.; Mr. in Mrs. A. Milavec in družina iz Krayn, Pa., Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Turek, Waterloo Rd.; Mr. in Mrs. A. Hardy, Mr. in Mrs. F. Marsho, Mr. in Mrs. D. Griesfelder, Mr. in Mrs. Walter Smith, Evans Family, McGregor Family, Zenner Family, Rich-man Bros. Employees, L. D. L. Dept. of General Electric Employees društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Globoko hvaležni se iskreno zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše: Mr. in Mrs. A. Tekavec, Mr. in Mrs. J. Mišic, Norwood Rd.; Mrs. Caroline Modic, Mr. in Mrs. F. Modic, Edna Ave.; Mr. in Mrs. Frank Modic, E. 67th St.; Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mrs. A. Znidaršič, Myron Ave.; Mrs. Jos. Prince družina, E. 74th St.; Mr. in Mrs. M. Debevec, Mrs. Jeanne Petrovcic, E. 68th St.; Mr. in Mrs. V. Vokac, Mr. in Mrs. M. Repic, Mr. in Mrs. F. Kranjc, Mr. in Mrs. J. Konjar, Wenzel družina, E. 62nd St.; Tony in Joe Kess, Mrs. Gamble in družina, Mr. in Mrs. F. Hendershott, Mr. in Mrs. F. Svegel, Miss Paline Globokar, Miss Helen Holan, Mr. in Mrs. Louis Meser, E. 68th St.; Mr. in Mrs. E. Pytelka, St. Phillip Neri Dramatic Club, St. Phillip Neri Young Ladies Guild. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so blagohotno dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. J. Tekavec, Mr. Andrew Milavec, Krayn, Pa.; Mrs. M. Telich, Mrs. E. Egan, Mrs. A. Znidarsic, Mr. D. Griesfelder, društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Nadalje se želimo prisrčno zahvaliti članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ za lepo udeležbo pri pogrebu. Posebno pa lepa hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Prisrčno se želimo zahvaliti Mr. in Mrs. Andrew Milavec in družini iz Krayn, Pa., in Mr. Michael Luzovec, Jefferson, Ohio, ki so prišli in se udeležili pogreba. Iskrena hvala vsem, ki so poslali pismeno sožalje. Naša prisrčna zahvala naj velja pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in naklonjenost in za lepo urejeni pogreb. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo, prosimo oproščenja in se jim ravno tako prisrčno zahvaljujemo. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in skrben oče, božja volja je bila, da si se moral ločiti od nas, toda ostal nam boš za vedno v sladkem spominu. Tvoje trpljenje si dokončal in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš v zasluženem počitku. Večna luč naj vTi sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Johanna Mišicf, soproga • Mary, poročena Kess, Frances poročena Marsho, Josephine, poročena Egan, Ann in Tillie, Mišic, hčere; Joan in James, vnuka. Zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Mary Tekavec, v stari domovini pa žalujočega brata Lovrenca Mišič in številne sorodnike tukaj in v stari domovini. Cleveland, O., 10. januarja, 1940.