GLASOVA anorama KRANJ, 30. JUNIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 25 I PRED VOJNO V ALŽIRIJI SE JE NA OZEMLJE SOSEDNE TUNIZIJE IN MAROKA ZATEKLO ČETRT MILIJONA AL2IRCEV, KI SO ŽIVELI KOT BEGUNCI V TABORIŠČIH. PO EVI AN S KEM SPORAZUMU SO TI LJUDJE ZACELI ZAPUŠČATI BEGUNSKA TABORIŠČA IN SE SELITI PROTI SVOJIM DOMOVOM. POSEBNA KOMISIJA ZA BEGUNCE JE PREVZELA SKRB "ZA VRNITEV TE MNOŽICE LJUDI. STARCA, KI GA VI-DIMO NA SLIKI IN JE RAZEN TEGA POPOLNOMA SLEP PREPRIČUJEJO, DA SE NAJ NAPOTI V ALŽIRIJO. STAREC JE V VOJNI IZGUBIL SVOJE SINOVE IN ZDAJ NE VE KAM. PREDSTAVNIKU RDEČEGA KRIZA RAZLAGA SV^TE SKRBI IN TRPLJENJE. Radovednost, ki jo je med meščani Kranja vzbudil črn fant iz Južne Rodezije, tokrat ni tako slaba lastnost kot si jo običajno razlagamo. 2e več mesečev je na šolanju v Iskri Inocent Chedzero, ki je iz oddaljene afriške dežele prišel k nam, da postane 22. Sola in znanje š strokovnjak in dobi potrebno znanje. Njegova domovi-= na — Južna Rodezija je še vedno pod britanskim ko-H lonialnim jarmom. © Kaj vam je bilo najtežje, ko ste prišlo v našo H državo? V začetku mi je delal velike preglavice jezik. Ker §§ sem moral preživeti tukaj že tudi zimo, sem se zelo H težko navadil na mraz. Glede prehrane nisem imel §§ posebnih težav, saj se želodec hitro prilagodi kuhinji. H © Kako ste prišli v našo deželo? V Jugoslavijo sem prišel preko Kaira. Jugoslovan-H ska vlada me je sprejela z obvezo, da se v vaši državi H izšolam. Do začetka septembra bom obiskoval indu-H strijsko šolo v Iskri, pozneje pa ostanem še mesec = dni na praksi v tovarni. © Ste spoznali naše kraje in ljudi? Prepotoval sem že veliko in navezal tudi prijatelj-§§ ske stike z ljudmi. Počutim se zelo dobro. © Kaj je vaša največja želja? /.elim, da bi bila moja domovina kmalu neodvisna 1 in da bi se lahko vrnil domov, kjer bi preizkusil zna-H nje, ki sem si ga pridobil v tujini. I ZDRAVKO TOMAŽEJ f!|!!!inilII!!llllll!UI!III!IHf!!l!1[|!ll|!I|l!ini(ll!I|||tl|1IMmi!l'l'!'"<'..... Kopališča so pospravila prve žrtve U - ZAVEZNIK SMRTI Virove dneve so nakateri kopa vel drago plačali Na Šohcu potegnili izvode utopljenca, ki je bil neka] minut pod vodo - Sava nos! truplo fanta • Prvi letošnji »vroči © val« je na Gorenjskem © zahteval dve smrtni © žrtvi, štiridesetletnega • moža pa so iztrgali © smrti iz rok zadnjo © minuto, žrtve »vročih • poletnih dni« so bili © mladi ljudje, ki v vodi • nimajo izkušenj in ne © znajo pred vročino po- • trpeti. Začelo se je s primerom iz Kamne gorice, ko je vzgojiteljica Vzgojnega doma odpeljala otroke k Savi. Neposlušnost se je maščevala. Štirinajstletni Anton Paskar je skočil v mrzlo Savo, jo prvič preplavaL ko pa se je vračal po strugi nazaj, je nenadoma izginil v valovih in utoniL Trupla mladega fanta še vedno niso našli. Na kranjskem kopališču je v nedeljo utonil mladi, štirinajstletni Milan Mesec iz ,POVSOD SO RAZPELI ŠOTORE. čE BO LETOŠNJE POLETJE TAKO VELIKO PADAVIN SE PREBIVALCI PLATNENIH HIŠIC NE BODO MOGLI OBRANIH KOMARJEV, PA TUDI VLAGA UTEGNE POKVARITI RAZPOLOŽENJE NA LEŽIŠČIH Šenčurja. S kopališča so nje« govi prijatelji prinesli staršem samo obleko, truplo pa je obležalo v mrtvašnici. I vec minut pod vodo V nedeljo popoldne se je r kopališču v Sobcu kopala družina iz Vrbe. Na severni strani, kjer ni za kopanje, so se sončili mož in žena x dvema otrokoma. Po končanem sončenju so hoteli vsi skupaj preplavati vodo. Podali 60 se v vodo in zabavali proti nasprotnemu bregu. Ko so priplavali do obrežja, je žena opazila, da mjža ni. Prestrašila se je in začela gledati za možem. Nekaj1 minut pozneje je neki drugi plavavec v vodi stopil na mehki predmet. Ta predmet se mu je zdel tako čuden, da je zaplaval pod vodo in iz vode potegnil utopljenca. Bil je to mož iz Vrbe, ki ga je žena z otroci že nekaj časa' pogrešala. Na srečo sta bilal na kopališču dva zdravnika« ki sta utopljenca z umetnim' dihanjem spravila k življe* nju. Ce bi mu ne bila mw. dena takojšnja zdravniška11 pomoč je malo verjetnosti, dal bi ostal pri življenju. V bol« nišnici je napol mrtev člo-4 vek počasi zopet okreval. Nedeljski primer v Sobcu" apada v kroniko ljudi, let imajo srečno roko. r ARCEiVTIJVA VSLEPIULICl Argentina je po splošnem mnenju »bolnik« južne Amerike. Po sodbi mnogih je danes mrtva demokracija in hkrati slabo skrita in težko bolna diktatura. To so besede, ki se slišijo v glavnem mestu te velike južnoameriške dežele. Kriza, ki je nastala po strmoglavljenju Frondizija, je vsebina vsakdanjih razgovorov. Argentina preživlja čudno obdobje gospodarskega nazadovanja in prezadolženostl, izhod iz gospodarskih težav pa je vedno težji. časopisna poročila iz te oddaljene dežele prinašajo vesti o stavkah in opoziciji proti sedanji vladi. Peronistićni sindikati, ki imajo večino v argentinskem sindikalnem gibanju so stavko organizirali kot protest proti gospodarskim ukrepom Guidove vlade. Kmalu po stavki je sedanji predsednik vlade razpustil politične stranke, zaprl vrata skupščine in poslance poslal na enoletne počitnice z zahtevo, da se stranke v enem letu preuredijo. Vedelo se je, da niti Guidove politike držijo v rokah vojaški poglavarji, zato so ti ukrepi posledica vojaškega pritiska. Križem po svetiš LsnieB V London je dopotoval avstralski minister za izseljence, ki bo obiskal več evropskih držav, da bi pridobil mlada dekleta za naselitev v Avstraliji. »V Avstraliji ni dovolj lepih deklet in želel bi, da čimveč Angležinj odpotuje v Avstralijo,* je pojasnil svojo nalogo avstralski minister.« Bojim se, da sem že prišel na slab glas kot mednarodni trgovec z ženskim blagom.« VOLJA VOLIVCEV NEUPOŠTEVANA Zmaga peronistične stranke na aprilskih volitvah je označila novo obdobje v Argentini. Poveljniki 3 rodov vojske so bili ves čas povezani 'z veleposestniki in cerkvenimi krogi. Peron je v nasprotju z vladujočimi sloji opiral svojo politiko nacionalne izgradnje industrije na bolj prožne osnove in s številnimi ukrepi storil precej za zboljšanje življenjskih razmer srednjega razreda in delavcev. S tem je stopil na žulje vojski in veleposesti in ti so ga slednjič uspeli strmoglaviti. Stara nasprotja niso bila odstranjena niti v času Frondizija. Vojaški poveljniki so vedeli, da bi z oživetjem pe-ronizma prišel njihov konec. Frondizi, ki je še naprej gojil razvoj nacionalne industrije ni nikoli dobil naklonjenosti generalov. Zmaga peroni-stov na volitvah je pomenila hkrati udar vojske in desnice. Peronisti dolgo niso vedeli, kaj naj naredijo. Čakali so in se izogibali oboroženemu spopadu, ker so vedeli, da brez njih ne more biti nobene politične rešitve, ker je stranka pridobila novo število glasov. Hkrati so izdelali BI i /a r r I Na sprejemu, ki ga je miin-chenški župan priredil za udeležence svetovnega kongresa gastro-enterologov se bih" povabljenci skopo pogoščeni. Zupan je ponudil vsakemu gostu košček sira, refc-kvico in mali vrč piva. Gostitelj je v smehu pojasnil svojim postom, da je to posledica njihovih razprav, češ «L?. velike količine hrane povzročajo obolenja v želodcu in v črevesju. načrt: razglasili so se za levico, odklonili marksizem, da bi pomirili cerkev, na zunanjepolitičnem torišču pa razglasili «nevezanost« v odnosu na dva tabora. GOSPODARSKE TEŽAVE Peronisti čakajo in računajo, da je sedanja vlada samo kratkotrajna, ker zaradi težav in nezadovoljstva ne bo zmožna obdržati oblasti. Gospodarske razmere so naravnost obupne. Vrednost argentinskega denarja je v zadnjem mesecu padla za 30 odstotkov. Zaloge zlata, ki so pred letom še do segle vrednost 700 milijonov dolarjev, so popolnoma izrabili. Proračunski primanjkljaj bo znašal za letošnje leto fantastično vsoto — pol milijarde dolarjev, na enako višino pa cenijo zunanjetrgovinski primanjkljaj. Celotno gospodarstvo argentine je ohrom-Ijeno. Dolgovi Argentine tujini so že preskočili višino 2 milijardi dolarjev. Novi minister za gospodarstvo je iz teh težav skušal izplavati z geslom »nazaj h kmetijstvu« in sprejel vrsto ukrepov, ki bi naj pospešili kmetijsko proizvodnjo in izvoz. Razpisali so notranje posojilo, da bi lahko iznlačali plače držav- nim uslužbencem, ki že mesece niso dobili plač. Argentinski »gospodarski cesar« je v krčeviti borbi za samoohranitvijo seveda najbolj prizadel delavce. Ko se obroč v Argentini vedno bolj napenja, nastaja vprašanje, kje je izhod. Obrazec notranje trdnosti še vedno ni znan. Dežela je gospodarsko ohromela. V zunanjem svetu ne igra več nobene vloge, ker je preveč zaposlena z notranjimi težavami. Razpustitev skupščine je samo trenutni ukrep, ki pa vojaške oblasti ni utrdil. Prej bi se lahko reklo nasprotno. Trenutno stanje odraža vsesplošno nezadovoljstvo. Ljudje vedo, da ' je edina uspešna pot, ki vodi k napretku, pot reform in neodvisnosti. GLOBUS « OČITKI BREZ OSNOVE Novoizvoljeni svetnik občinskega sveta v St"~ifor-du Ted Steele se je zagovarjal proti zl'"lamernim očitkom, da ne zna niti pisati niti citati. »Priznam, da imam težave s pravopisom in da najlažje prebiram velike črke-«, je pojasnil 52 letni trgovec, »toda imam bistro glavo... in knjigovodjo, ki bo bral težavnejša besedila. Ne zanimam se preveč za politiko, toda to ne bo zadržek, da ne bi napravil vsega,, kar je v moji moči za delavski razred ...« PERONOVO GESLO JE: »CAS BO NAPRAVIL SVOJEc Rehli so BIVŠI PREDSEDNIK ARGENTINE ARTURO FRONDIZI V DRU2BI HČERKE. PO APRILSKIH VOLITVAH GA JE VOJSKA VRGLA SVOJE 2ENE IN »Nemci se sploh niso spremenili; enako so nevarni kot prej.* Catherine Porter, ameriška pisateljica »Vsi ljudje so bratje. Prav zato se vedno prepirajo med seboj.* Erich Kastner, nemški ' književnik »Književne nagrade že dolgo več ne obstajbjo, da bi pomagale pisateljem. Nagrade pomagajo, da založniki delajo zaslužke.« Francois Mauriac, francoski književnik • »V Sovjetski zvezi pisatelji ne poznajo ljudi, toda ljudje poznajo pisatelje. V ZDA ljudje ne poznajo pisateljev, zato pa pisatelji poznajo ljudi.* Ilija Erenburg, sovjetski književnik »Laž ie poceni nadomestek za bogato domišljijo.* Roger Vadim, francoski režiser »Ne bomo pričakali Nizozemcev s kopji in meči kot nekoč, marveč se bodo nizozemske vojne ladje spoprijele z našimi vojnimi ladjami, ki so jim enake po moči, njihova reaktivna letala bodo naletela na naša reaktivna letala, ki so boljša. Še več, naš vojaški položaj je v premoči.* Abdul Nasution, indonezijski general I REPORTAŽA - REPORI tfA >U U - REPORTVh - REPORTAŽA REPORTVŽA • REPORTAŽA Z.tPlSkl S POTI PO SOVJETSKI Z1EZI MESTO OBKOLJENIH JUNAKOV Mesta niso ljudje, da bi jih spoznali po obrazu. Obraz mest je zgodovina. Ko smo se vozili po 10 kilometrov dolgem Moskovskem prospektu v Leningrad, sem vedel o zgodovini tega mesta zelo malo, čeprav je bilo vrsto let prestolnica ruskih carjev. Oktobrska revolucija, ki jo je začel Lenin, se je začela v Leningradu. V zadnji svetovni vojni so Leningrajčani pred Nemci branili to mesto 900 dni, ves čas so bili obkoljeni in danes so meščani tega zgodovinskega mesta ponosni, da so Nemci prišli v Leningrad samo kot vojni ujetniki. Ieningrad je milijonsko mesto, saj v njem živi, dela in umira približno 3 milijono prebivavcev. Leningrajčani mislijo, da bi ime »severne Benetke* moralo nositi njihovo mesto, ker je preko rek Neve, Fontanke, Nevske in njihovih kanalov narejenih več kot 600 mostov. Ker pa po teh reksh iz pristanišča v Firskem zalivu v notranjost države plovejo tudi velike ladje, je 27 mostov premičnih. Dv gneio j;h vsako noč. V mestu je 40 visokih in več kot 100 srednjih strokovnih šol. Te šole obiskuje oko-i 250.000 študentov. Tudi športno življenje je raz-g'beno. ker ima mesto kar 18 stadionov. Posebno pa smo opazili, da prebivavci veliko berejo, pa naj bo to v lokalih, pri vožnji v podzemski železnici ali takrat, ko čakajo na trolejbus. Leningrad je pomembno industrijsko in gosoodarsko središče, saj daje 10 •/• narodnega dohodka sz. Posebnost lesa starega, arhitektonsko urejenega mesta so tudi izredno široke in dolge ulice: Moskovski prospekt je dolg 10 km. Nevski pa 18 km. Na strehah leningrajskih hiš smo CTTtffl veliko število televizijskih anten. LerJngrad je pravzaprav en sam muzej, V mestu je namreč 80 muzejev. HOTE'.. KI JE SKORAJ MESTO Nistanili smo se v hotelu »Oktober-. S prijateljem sva dobila sobo §t. 615, nekdo drugi pa je stanoval v 6obi št. 1300. O razsežnosti hotela ni treba več pripovedovati. Se isto popoldne smo se odpeljali na ogled dvorca carja Petra I. Ob cesti, ki je vodila iz mesta, smo na podstavku opazili razbit tank; vodič nam je pojasnil, da je to spomenik, ki naj bo v spomin in opomin. Tam je med zadnjo vojno potekala črta bojišča in nemški tank, ki, se je mestu najbolj približal, so prav na kraju, kjer 6toji Se danes, razbili. Po približno enourni vožnji z avtobusom smo prispeli do dvorca. Car Peter Veliki je leta 1714 tik ob obali zgradil dvorec, ki ga je imenoval »►Moje zadovoljstvo-«, kasneje leta 1724 pa je nedaleč od obale zgraddi še večjega. Med obalo in dvorcem leži velik park, ki je pravljično urejen. V njem je preko sto različnih kipov, ki so vsi pozlačeni, vsak pa je hkrati tudi vodomet. Največja in najlepša je Samsonova skupina — v sredini majhnega bazena stoji velik kip, M~ predstavlja Samsona v borbi z levom. Nedaleč od te skupine je po položnem bregu narejena iz Črno-be'ega marmorja vel:ka šahovnica, preko katere teče voda, ki se osvetljena od sonca ali reflektorjev ;rs!ceta v neštetih barvah. Park je s kanalom, v katerem stoji morska voda, razdelj°n na dva dela. Na eno stran je dal car postaviti kip Eve, -v a drugo stran pa kip Adama. Vse to zafo, da bi pTeorečil ponovni greh. Pri ogledovanju parka nas je vodnik pripeljal v senčnico, ki je za-kr ta z gostim grmičevjem, v katerih je v vro5ih dneh car imel seje. VOJNA RUSI TUDI CESARSKE DVORCE Dvorec in park sta bila med vo no uničena, nekaj kipov je uspelo Rusom zakopati, druge pa so Nemci odpeljali. Na osnovi fotografij so park in zunanji d^or~a v prvih l°t:h po Ob vrnitvi v mesto smo iz avtobusa izstopili na zaduji rKJstaji podzemske železnice. Tam smo namreč pričeli z ogledovanjem METROJA, ki je bil zgrajen po vojni. Kot promet nasploh je tudi vožnja, na podzemski železnici poceni. S tem, da vržeš v avtomat 5 kopejk, se lahko voziš, dokler te ne preženejo lakota, žeja ali želja po kajenju; na postajah namreč ne prodajajo ničesar, kajenje pa je prepovedano. Na vsako postajo, ki je globoko pod zemljo, vodijo pomične stopnice. Postaje so, kakor . sz marsikaj, opremljene naravnost razkošno. Veliki mozaiki po stenah in obok h predstavljajo delo in življenje ljudi in voditelje, tla so obložena z raznobarvnim marmorjem, postajne dvorane pa osvetljujejo veliki dragoceni lestenci. Povsod pa vidiš vzoren red in čistočo. Prav tam sem tudi izvedel, da je med Lenin?rrajčani in Mo-6kovčani »hladna vojna« zaradi tega. katero mesto in kateri METRO je lepši. Pripomniti moram, da 6em po ogledu Moskve sklenil, da bom »držal« z Leningradom. z ogledovanjem smo zaključili zelo pozno, zato smo bili nemalo začudeni, ko smo oršli na cesto in ugotovili. Skoda prespanih NOCl Zdelo se nam je škoda, da bi v mestu, ki ima toliko zanimivosti, zapravljali čas s spanjem, zato smo 6e drugo jutro že zelo zgodaj odpravili v mesto. Naš prvi obisk je veljal dvorcu Smolni. Ime izvira od tod, ker so pred več kot 100 leti v bližini pripravljali za potrebe ladjevja smolo. Dvorec so zgradili pred letom 1800, isto leto so mu prizidali še cerkev in samostan. Od leta 1808 dalje sta bila v njegovih prostorih šola in vzgajališče za ruska plemiška ćekleta. Ime dvorca je tesno povezano revolucijo. V avgustu 1917 se je po dolgih letih ilegalnega življenja vanj vselil Lenin, ki je od tam vodil oktobrsko revolucijo. Med revolucijo je bil v Smolnem tudi sede* delavskih in vojaških poslancev sovjeta. V veliki dvorani dvorca je bil 24. oktobra 1917 prvi kongres KP, na katerem so proglasili prvo vlado z Leninom na čelu. Na kongresu je imel Lenin dva govora; o miru in državi, oba so posneli na gramofonske plošče. Tako smo tudi mi, skoraj 44 let pozneje, lahko prisluhnili njegovim besedam. Pokazali so nam tudi sobo, kjer je živel in delal Lenin. Soba ni posebno velika in še ta je pre-grajena, v prvi polovici je imel svoj delovni prostor, v drugi polovici pa spalnico. V tem skromnem prostoru je živel štiri mesece (skupaj z ženo), dokler nI Moskva s Krerr^em postala glavno ZLATA PLAZA NA KRIMU SODI MED NAJLEPŠE PREDELE V SOVJETSKI ZVEZI v POLETNIH MESECIH JE TUKAJ VSE 2IVO KOPAVCEV V vojni popravili in uredili, kakor je bilo pred vojno. Dvorec sam za ogled še ni odprt, ker za nekatere umetnine, ki so bile uničene, nimajo fotografij in tako dela pri obnavljanju le počasi napredujejo. da je bilo še zelo svetlo, in to okoli polnoči. Pojasnili so nam, da je to zaradi »belih noči«, ki pa so bile že na zatonu. Pozneje, ko smo se odpravljali spat, sem ugotovil, da se še vedno ni popolnoma stemnilo. mesto. Del dvorca je preurejen v muzej, kjer hranijo nekaj rokopisov, slik in drugih spominov na Lenina, prej dvorcem pa stoji njegov spomenik. Razen Smol-nega imajo v Leningradu še približno 250 mest, ki jih imenujejo Le ninska mesta«' to so .nesta, kjer je kdaj ilegalno ali javno delal ali govoril Lenin. KRIZARKA IN NJEN TOP Hkrižarki »Aurora* nas je pripeljal avtobus. Križarka za današnje razmere ni posebno velika, zgrajena je bila leta 1903, prvič pa je sodelovala v rusko-japonski vojni 1. 1905. Iz »Aurore« je bil s strelom iz topa dan signal za napad na »Zimski dvorec«. Ker ;« bil ta signal dan točno opoldne, objavljajo v mestu vsak dan, kot spomin na ta dogodek, 12. uro s topovskim strelom. Križarka »Aurora- jo zasidrana v Nevski kot spomenik in muzej že od l 1s43 dalje. »Zimski dvorec« so po strelu iz »Aurore« zavzeli revolucionarji v nekaj urah, ostal je skoraj nepoškodovan Dvorec sam ima menda 1057 sob« sedaj skupaj z Ermitažem tvorita muzej. Dragocenosti so med vojno evakuirali, po vojni pa so jih zopet vrnili. Za Lenin grajčane je bil to velik dogodek, ko so bile iz vzhoda v dvorane Ermitaže vrnjena klasična dela slikarstva in kiparstva. Leningraj« čani imenujejo Ermitaž za* kladnico svetovne umetnosti,-V ta muzej, ki je največji V SZ, se stekajo reke obisko-vavcev. V muzeju imajo vefi kot dva milijona originalnih kipov, slik in drugih umetnin velikih svetovnih mojstrov. Obiskovavec, ki si hoče ogledati ves muzej, mora napraviti približno 20 km dolgo pot, mi pa smo za to imeli! komaj 3 ure časa. Zato smo si ogledali le en del z rusko, italijansko in francosko umetnostjo. Umetnine iz zahodnega sveta so razvrščene v 145 sobah. Pred »Zimskim dvorcem« stoji spomenik nad Napoleonom. Imenujejo ga Aleksandrova kolona. To je 47,5 m visok granitni valj, ki tehla menda 600 ton. Na vrhu valja stoji angel, ki nosi križ. Vrh spomenika je bil med obleganjem Nemcev zadet, kasneje pa zopet obnovljen. Izpred »Zimskega dvorca«) smo se odpeljali v letni park, v katerem stoji »Marmorni'1 dvorec«'. Tudi ta dvorec :e sedaj muzej, velika ura na njem kaže 18 m 50 minut, to» je uro, ko je umrl Lenin. Pred dvorcem stoji oklconi' avto, s katerega je 3. aprila 1917 pred Finskim kolodvorom govoril Lenin. Govor je zaključil z besedam:: »Naj! živi socialistična revolucija!« TONE POLAJNAR Atomsko orožje in male države AMERIŠKA ZAKLONIŠČA PROTI ATOMSKEMU OROŽJU. V ZAKLONIŠČU JE PROSTORA SAMO ZA ENEGA ČLOVEKA. ZAKLONIŠČE ZAKOPLJEJO GLOBOKO POD ZEMLJO Ne glede na to, da ne smemo podcenjevati moči atomskega orožja in se zapeljevati z domnevo, da v vojni ne bo uporabljeno, moramo našteti razloge, ki kažejo, da atomsko orožje ni zmožno odločiti vojne. S tem pa seveda vloga klasičnega orožja ni več zapostavljena. To je koristno vedeti, ker so v določenih razdobjih premoči velesile razširjale glasove o vojni, ki ne bo dolgo trajala, o »vojni na gmub<, zmanjšanju vloge klasičnega orožja in vojske nasploh. Vsi takšni glasovi so bili preračunani na zastraševalne učinke pri malih državah, ki nimajo svojega atomskega orožja. Težko je natačno oceniti zaloge atomskega orožja, ki ga imajo velesile. Iz nekaterih podatkov bi lahko sklepali, da imajo ZDA in Velika Britanija določeno prednost pred Sovjetsko zvezo v količini atomskih bomb, da pa imajo Sovjeti premoč v ter-monuklearnih orožjih v raketah. Na osnovi te primerjave bi lahko sklepali, da nobena stran nima takšne premoči v atomskem orožju, da bi to zadostovalo za hitro zmago in uspeh v vojni. Nobena država nima takšnih zalog tega orožja, da nasprotna stran ne bi bila zmožna odgovoriti z enakim udarcem. Po podatkih, ki krožijo v javnosti bi Sovjetska zveza in ZDA lahko uničile druga drugi 60 do 70 odstotkov vitalnih središč (velika mesta, letališča, raketna oporišča, pomorska in letalska središča, vojno industrijo in prometne vozle). Zaradi tega včasih tudi v tisku zasledimo, da ima Sovjetska zveza v načrtu napad na 50 do 100 ameriških mest, ZDA pa napad na 20 do 50 sovjetskih mest. Glavna pozornost je pri tem usmerjena na važne objekte dveh nasprotujočih si sil. Sovjetski maršal Rotimi-strov pravi: »Uporaba sredstev za uničevanje na velikih razdaljah ne izključuje nujnosti oboroženega spopada na velikem številu bojišč. Polkovnik Rdeče armade Baz pa pravi, da atomski spopad spreminja obliko vojne, vendar ne bo ostalo samo pri atomski vojni, temveč se bo stopnjevala tudi v klasično vojno. OROŽJA IZ PRETEKLOSTI NISO ZA ODPAD Se vedno velesile odmerjajo klasičnemu orožju pomembno skrb. V oborožitvi ameriške vojske imajo orožja iz druge svetovne vojne še vedno poglavitno mesto. Samo 30 odstotkov orožij je novejšega datuma, ta so večji del na razpolago evropskim enotam. V ameriških vojaških krogih je začelo prevladovati mnenje, da bo nova vojna zaradi specifičnih potreb atomskega bojišča potrebovala tu- di vedno več konvencional- ugodno področje za oboroženega orožja, posebno še top- ni boj. \ ništva. Tudi v sovjetski ar- Vemo na primer, da je tornadi izpopolnjujejo klasična talno zavzetje ozemlja nemo-orožja. Velesile, ki imajo goče glede na številčnost so-atomsko orožje, ne podcenju- vražnika. V pretekli vojni je jejo klasičnega orožja in kop- na primer en sovražni vojak ne vojske. To pomeni, da bi prišel v Jugoslaviji na 24 prese v neki novi vojni, ki bi jo bivavcev, v Holandiji na 217 vodilo več držav, bojevali z prebivavcev in v Franciji na atomskim in klasičnim orož- 54 prebivavcev. Težko, da bi jem. • se v kakšni vojni lahko zago- Torej je pravilen sklep, da tovilo, da bi se te številke'dobi bile v vojno pritegnjene sti spremenile v prid okupa-ogromne množice ljudi, da bi torjev. Ta podatek govori, da vojna zajela ogromna pro- ni dežele, v kateri se ne bi stranstva, pa bi bila spričo te- bilo mogoče upreti sovražni-ga vojna nujno dolga in iz- ku, če so zagotovljeni vsi črpna. ostali potrebni pogoji. Kljub temu velesile vztraj- Vzemimo za izhodišče pred-no širijo glasove, da- se male postavko, da bi sovražnik v države ne morejo obraniti, če prihodnji vojni usmeril proti se ne vežejo na velesile, ki nam okoli milijon vojakov, imajo atomsko orožje. Ali je kar znaša približno 100 divi-to točno? zij. Na kvadratni kilometer Na dlani je, da bodo cilje bi po tem izračunu prišli, 4 za atomska orožja izbirale ve- sovražni vojaki. V tem pro-lesile v prvi vrsti med seboj štoru živi sedaj v Jugoslavi-in atomske sile morajo raču- ji okoli 70 prebivavcev, od nati s tem, da jih bo zajel katerih je vsaj 40 sposobnih, val uničevanja in rušenja. Te da se spoprime s soražnikom. države niso sposobne, da bi Ce tudi bi imel sovražnik zaščitile najprej sebe, kaj še- premoč v orožju, ne bi bil le, da bi zaščitile druge. zmožen preprečiti borbo na- Gotovo je, da male države ših narodov, kar kažejo iz-lahko na vzporednih bojiščih kušnje iz preteklosti, uspešno vodijo vojno in ob- Naše lovstvo v številkah PRIMERJAVE S HITLERJIVIMI ŠKORMI Znano je, da je Hitlerjeva vojska vkorakala v V naših loviščih živi 315 jelenjad i, 3.600 gamsov, 33 kozorogov, 5.966 srnjadi, 4.074 zajcev, 9 muflonov, 432 velikih petelinov, 351 rušev-eev, 2063 jerebov, 149 skalnih jerebic, 86 snežnih jerebic, 929 jerebic, 1876 fazanov (brez tistih, ki žive v gojiščih) in 1 medved. Na novo pa so lovišča dobila 15 svizcev. Seveda nismo našteli vseh živali, ki živijo po naših gozdovih, temveč smo se omejili samo na tiste, ki prinašajo lovstvu in posredno iudi gospodarstvu lepe koristi. Lovske družine ne skrbijo samo za divjad po gozdovih, temveč zatirajo razne škodljivce, ki delajo občutno ško- do na zarodu in seveda tudi na posevkih. V minulem letu so lovci odstrelili 3820 srak in šoj in 441 večjih ujed (kanje, kragulji, sokoli). Razen tega so lovske družine položile na polja okrog 3000 zastrupljenih jaje ca zastrupitev vran. To pa je hkrati v veliko pomoč našemu kmetijstvu, saj delajo prav vrane na posevku občutno škodo. Naši kmetovavci se po drugi strani pogosto pritožujejo, da nekatere živali povzročajo na poljih škodo. V vseh takih primerih lovske družine prijavljeno škodo povrnejo. Samo v zadnjem letu so lovske družine izplačale 214.00© dinarjev odškodni- ne, od tega 134.000 dinarjev za škodo, ki jo je pred časom povzročil medvem. Ostalo škodo so prizadejali divji prašiči. In še nekaj številk: v kranjskem okraju je 26 lovskih družin s 1016 lovci. Lanski dohodek lovišč je bil 7,468.000 dinarjev. Inozemski gostje so plačali za odstre-Ijeno divjad 1,105.000 dinarjev. Vse uplenjene in prodane divjadi je bilo za blizu 6,000.000 dinarjev. Lovske družine imajo v posesti vrsto lovskih koč. Vrednost teh in ostalih investicij znaša 21.760.000 dinarjev. varujejo svojo neodvisnost s klasičnimi orožji. ŠVEDSKA IMA SVOJ NAČRT Stem v zvezi je zanimiv Jugoslavijo dobro obo-načrt švedske uprave za rožena in izvežbana do dovr-civilno zaščito, ki so ga šenosti. Nemška vojska je namenili vsakemu švedskemu uspela poraziti staro jugoslo-državljanu v primeru atom- vansko vojsko in druge ev-ske vojne. Švedi so po po- ropske armade zaradi notra-drobnem proučevanju prišli njih slabosti. S partizanskim do zaključka, da je švedska načinom vojskovanja pa smo sicer majhna država, toda ne uspeli zlomiti vojaško doktri-tako majhna, da se ne bi mo- no njegovih oboroženih sil. gla ohraniti v vojni. Zaradi tega so napačna sta-Naše lastne izkušnje iz na- lišča, da male države nimajo rodnoosvobodilne vojne in iz- pogojev za odpor proti teh-kušnje drugih narodov, ki se nično premočnemu sovražni-borijo za neodvisnost in sa- ku, zlasti še, če nimajo atom-mostojnost potrjujejo, da ni skega orožja. Zgodovina je mogoče uničiti odpora proti dokazala, da smo odpor za-tujim napadavcem, čeprav čeli tako rekoč z golimi ro-ima sovražnik premoč v orož- kami in da se je vojna konju. V takšnih primerih pride čala s porazom sovražnika, vedno do dolgotrajne vojne, Razen tega imajo ogromen ki na koncu zlomi okupator- pomen pri tem moralno-poli-sko moč, ljudje pa, ki se bra- tični činitelji, ki končno od-nijo, postanejo v tej borbi Iočajo o izidu vojne. Pomem-vedno bolj utrjeni in močni, ben moralno-politični činitelj V nobeni vojni sovražnik ne je v prvi vrsti enotnost naših more fizično zagospodariti narodov in odločnost, da se nad vsem ozemljem, ker za to branijo in pravice, ki jih si-nima dovolj moči. In če cer nimajo državljani v no-ozemlja sovražnik nima v fi- beni drugi državi, žični posesti je ozemlje že ppolk. DUŠAN VUKOVIC NAŠA AKCIJA • NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA % NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA # NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA # NAŠA AKCIJA Prosim, če se lahko skopam? 9 Kje si lahko umijem roke? ^ Ali mi lahko operete srajco? # Ali bi mi zlikali hlače? 9 Koliko hoda je na tisti vrh, kako se imenuje in kaj je tam zanimivega? Bilo je 21. junija. Dan je bil nenavadno lep in sončen, kar je letos redkost, in hkrati nenavaden, ker tisti dan tudi kmetje niso delali: praznovali so, hodili po cestah, posedali za gostilniškimi mizami, tako da je bilo povsod zelo živahno. Ponekod so gostje sedeli ob skodelicah turške in brali časopise, drugod so ob litrih razpravljali o žagah in košnji in natakarice so imele polne roke dela. In prav v tem nemotenem sproščenem vzdušju po lokalih so se IZ HRUŠICE NAD JESENICAMI SE NUDI TAKLE POGLED NA DOVJE IN NA GORNJESAVSKO DOLINO. RES MIKAVEN PRIZOR, POLN IDILE IN ROMANTIKE. TODA SAM POGLED NA PRIRODO IN ŽVENKETANJE KRAVJIH ZVONCEV NE ZADOŠČA ZA VSE VEČJE ZAHTEVE SODOBNEGA TURIZMA do Rateč smo samo v hotelu Erika našli vse potrebno — z milom in brisačo. Celo v tisti dan po Gomjesavskem Razorju v Kranjski gori smo morali ukvarjati še s poseb- imeli na razpolago samo vodo no vsiljivim gostom, ki tre- — brez mila in brisače. V ka- nutno ni dal in niti obetal kavarni Korotan na Jeseniaah zaslužka. Imel pa je vrsto so nam izza pulta postregli t prošeni jn vmešani. Prošnie brisačo in kosom mila na ■ ■ Potujemo z neziikanimi hlačami. nem redu, o hribih, o favni prav po tem tudi inozemci mačini, so skušali pomagati, in flori itd. Seveda nismo zelo sprašujejo. V dveh kra- tolmačiti, toda tistega, ki je zahtevali od natakaric toliko, jih so prijazno rekli: »Ce po- prej stregel, ni biio najti ni-- čakate, bomo prinesli m pri- Jcjer. pravili.« (Menda iz Kranjske Vračali smo se navzdol pro-gore!) ti Jesenic*« Vtisi o tej lepi Najzanimivejši pa je bil pri- dolini so bili za nami. Osta-mer v gostišču Mojmir tik jafi so le goli zaključki: sa-ob italijanskem bloka. Pred mo sprehodi in lepota nara« ve, športna igrišča itd.), je vrati na cesti se je ustavil ve — to ne zadošča več da« bilo več podobnih odgovorov, avtobus poln potnikov, ki so našpjim zahtevam gostov, kot je bil tale v »Vitrancu« pravkar stopili na Jugoslovan- Ugotovitev, da so v Eriki ime-v Podkorenu: »Imate lepe ska tla. Nekaj možakov je li samo dva gosta, je zel« sprehode!« bilo kar brž pred prodajno važna. Tudi velik tranzit pre-Namenoma v to anketo ni- mizo. želeli so pijačo. Drugi ko tc doline njej sami ne po-smo zajeli informacijske služ- v avtobusu pa so glodali, ka- meni ničesar, če z novimi oboe v Razorju, ker je ta dovolj ko bodo prvi postrežem, da likami in privlačnimi rekla-usposobljena. Toda med osta- bi — »čc sc splača«, izstopili mami teh gostov ne bomo zap umi je morda še največ ve- tudi oni. Toda za prodajno ustavili in jim nudili tistega, dela povedati natakarica v mizo ni bilo nikogar. Gostje kar je najnujnejše in kar si Eriki, ko je govorila o Vrli- so govorili nemško. Ostali oni želijo, ču in o drugih okoliških hri- gostje v lokalu, v večini do- KAREL MAKUC bih, o kino sporedu in o ne- kot npr. od uslužbenke, ki daje informacije. Izid? Skorajda pod povprečjem. Ob vprašanjih o razvedrilu in kam naj gremo v prostem času (ples, predsta- DA se je V KRANJSKI GORI LANI POVEČALO ŠTEVILO NOCNIN NA 120.000 OZIROMA ZA OKROG 37 ODSTOTKOV V PRIMERJAVI S PREJŠNJIM LETOM, DELNO PRIPISUJEJO TUDI USPEHU 2ICNICE NA VITRANC. PO DVEH ŽIČNICAH SE GOST PRIPELJE NA 1600 m NAD MORJEM IN ISPRED GOSTIŠČA »MOJCIN DOM« (NA SLIKI) SE JIM NUDI NEPOZABEN POGLED NA MOGOČNE JULIJSKE VELIKANE smo že povedali na začetku, krožniku. V večini primerov Ce bi vse to spravili na šol- gostje nimajo na razpolago sko spričevalo in se ravnali vsega potrebnega, da bi si po običajnih merilih za oce- umili roke, čeprav je to ena njevanje, potem bi bil konč- izmed osnovnih in prvih za- ni izid verjetno v najboljšem htev gosta, preden se usede primeru dvojka — komaj zadostno. Sicer pa ocenjujte sami: Od Rateč po vsej dolini navzdol v polni turistični sezoni nismo našli nikjer mož- nosti, da bi se skopali, da bi bodo to ugotovile tudi mnog se tako znebili prahu in potu, razen v Motelu v Kranjski gori. Naslednjo tako možnost so nam prijazno ponudili še v hotelu Pošta na Jesenicah. In umivanje rok! Po vseh katerih zanimivostih okolice. Podobno je bilo tudi z ostalimi zahtevami. Iz doline smo se pač morali vrniti z zmeč-kanimi hlačami, z umazanimi srajcami itd., čeprav smo obljubljali, da bi se v določenih lokalih zadržali, če bi nam opravili to uslugo. CE POČAKATE... Po tej dolini gre v glavnih sezonah do 1200 osebnih vozil dnevno. Ti prihajajo ali pa odhajajo v Avstrijo preko Podkoivnskega sedla ali pa v Italijo preko Rateč. Za vse te goste pa velja, da povprašujejo pri nas po dobri kapljici in mesnih jedilih, ker so pri nas znatno cenejša. V Kranjski gori so pravili, da nekateri z »onstran« hvalijo tudi naš kruh in ga ob priložnosti nosijo s seboj ob povratku. Tudi tamkajšnja pekarna ni prilagojena takim potrebam: odprta je le od 6. do 11. in od 16. do 18. ure, in to v dokaj neprimernih prosto-natakarice in drugo osebje, rih. Na Jesenicah, kjer se čuti ki pa naj ne zameri, če se ta potreba tudi glede mesa nismo predstavili »v službeni in mesnih izdelkov, smo si dolžnosti«, temveč le kot gost- ogledali vrsto za meso v pro-je. dajalni pri Korotanu. V Pod- Spraševali smo tudi o kul- korenu in Ratečah smo si za-turnih prireditvah, o zgodo- želeli piske. V vseh štirih go- ALI LAHKO POVESTE ... ? Novinarji so bili seveda zelo »tečni« gostje. To ste brav-ci že gotovo spoznali. Sedaj NA POL POLOMLJENA KLOP, PRISLONJENA NA OGRAJO glavnih gostiščih od Jesenic vinskih posebnostih, o voz- stiščih je nismo dobili, če- SREDI KRANJSKE GORE NE NUDI PRAVE UDOBNOSTI Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05.. 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 30. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Prokofjev in Kačaturjan 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Zabavni kaleidoskop 9.45 Kolednica mladinskih brigad 10.15 Od tod in ondod 11.00 Trije prizori iz Kozinove opere »Ekvinokcij* 11.30 Glasba za vedro razpoloženje 12.05 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vzgoja in bolezni nageljna 12.25 Indijanska suita 13.30 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbena medigra 15.30 Iz raznih dežel 15.45 Iz zapuščine Gustava Ipavca 56.00 Vsak dan 2a vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Sobotni izlet na Havaje 18.00 Orkestralne miniature slovenskih skladateljev 18.30 Godala in zabavni zbori 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Domači napevi za sobotni predvečer 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in prijetno razpoloženje NEDELJA - 1. julija 8.00 8.55 9.05 9.45 10.00 10.30 11.30 11.50 12.05 13.30 14.00 14.15 25.15 15.30 16.00 16.20 17.05 19.05 20.00 Mladinska radijska igra — Bratovščina Sinjega galeba Vedra medigra Z zabavno glasbo v novi teden Partizanske pesmi za glas in klavir Se pomnite tovariši Operna matineja Nedeljska reportaža Sto pisanih taktov za dober tek Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj) T Za našo vas Poje Slovenski oktet Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II Trikrat pet Opera in balet Humoreska tega tedna Melodije za nedeljsko popoldne Športna nedelja Glasbene razglednice Vaša pesem, vaša melodija 20.H0 Športna poročilm 21.00 Koncertna ura s pianistom Leonardom Pennariom 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 2. julija 8.05 8.30 8.55 9.25 9.40 10.15 11.00 11.30 12.05 12.15 12.25 13.30 13.41 14.05 Zabavni kaleidoskop Trije prologi k italijanskim operam Za miade radovedneže Petnajst minut s triom Dorka Skoberneta Na harfo in na flavto Od tod in ondod Dunajski simfoniki pod taktirko Carla Zecchija Zabavna glasba Slovenske narodne v izvedbi ženskega dueta Kmetijski nasveti — Ing. Martin Mis: Katerih sredstev za zaščito rastlin se lahko letos poslužimo Melodije Dva preludija za kitaro Peter lljič Čajkovski: Godalni kvartet v D-duru Glasbeni omnibus f 9 4» Vaiki kvintet m pevci 10.15 Od tod Jn ondod 11.00 Besedo imajo pihala 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite, ime mi je Cox 12.05 Slavko Korošec: Domovini 12.15 Kmetijski nasveti: — Ing Tone Wagner: Popravilo hmeljišč, k: jih prizadene neurje 14.30 14.35 15.20 15.40 16.00 17.05 18.10 18.45 19.05 20.00 20.55 21.43 22.15 22.50 23.05 Prireditve dneva Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Mali klub ljubiteljev popevk Literarni sprehod Vsak dan za vas Arije skozi stoletja Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe Novo v znanosti Glasbene razglednice Simfonični koncert orkestra Slovenske ^»harmonije Kulturni globus Majhni zabavni ansambli Črnske duhovne pesmi in njih .izvajalci Literarni nokturno Ples TOREK - 3. julija 8.05 Znani zborovski napevi 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Odmevi iz nordijskih dežel 12.25 Melodije 13.30 Iz oper slovenskih avtorjev 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Z našimi skladatelji po domovini 18.10 Dvaiset minut ob glasbenem avtomatu 18.30 Poje komorni zbor iz Maribora S knjižnega trga Glasbene razglednice Udar na udar Radijska igra — Odkritje Istrska legenda za violino in klavir Po strunah in tipkaii Rendez-vous z našimi orkestri zabavne glasbe 23.05 Se veš ... 23.45 Romantičnim plesalcem SREDA - 4 .julija / 19.50 Kiril MukcdofH k I j Sonata za violino j Jn klavir 16.00 Melodij* za prijetno popoldne 17.05 Predstavljamo vam nov ansambel Trio Mihe Dolžana 17.15 Zabavni zvoki 17.43 Melodije Josipa Hatzeja in Preludij Alojza Siebotnjaka 18.00 Proslave Dneva borca 18 30 Operetni napevi 19.05 Lepe melodije 20.00 Mali koncert zabavnega ork.istra RTV Beograd 20.20 Muzika naše borbe 21.20 Popevke in godala 22 15 Zaplešimo z domačimi orkestri in ansambli 22.50 Literarni nokturno 23.05 Dve jugoslovanski glasbeni novosti 23.35 Melodije za lahko noč Četrtek - 5. julija '22.15 Nb4 mkufmi mtudfo 2.7.05 Zadnji plee pred polnočjo PETEK - «. Julija 8.C0 Mladinska radijska igra — Jastrebov sin 8.50 »Ti, ki preko polj hitiš ...« 9.05 Drago Lorbek: Dan vstaje 9.25 Zabavni orkestri naših radijskih postaj 9.50 Kvartet sester Stritar z najnovejšimi posnetki 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru 11.18 Medigra z godali 11.30 Slavo Tiran: Primorska v borbi 12.05 Novi posnetki jugoslovanskih opernih pevcev 12.50 Skladbe slovenskih avtorjev izvaja ansambel Mojmira Šepeta 13.30 Iz borbe v svobodo 13.56 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri 14.35 Koncert Invalidskega pevi&ega zbora p. v. Radovana Gobca 15.15 Potpuri vedrih ritmov 15.35 Poje Paul Robeson, vmes nekaj klavirske glasbe 8.05 Lirične melodije Lucijana Marije Skerjanca 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Arije iz Gcunodovega Fausta 10.15 Od tod in ondod 11.00 Suita čeških, moravskih in slovaških pesmi in plesov 11.30 Priljubljene popevke 12.05 Kvintet Zadovoljni Kranjci s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Butara: Gojenje zelenega bora in črnega ribeza 12.25 Melodije 13.30 Chopin in trije pianisti 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Trije znameniti dueti z našimi solisti 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Veliki godalni orkestri vam igrajo 21.00 Večer umetniške besede — Stane Sever 21.40 Milo Cipra: Simfonieta 8.05 Zgodilo se je na sejmu v RjJce univerze 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Don Kihot - variacije na viteško temo PONEDELJEK - 2. julija 20.00 Zabavni koncert 21.23 Kvintet v g-molu za klavir in godalni kvartet TOREK - 3. julija 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Z velikih opernih odrov 14.00 Veselo popoldne 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Veliki posnetki stoletja 20.50 Harfistka Pavla Uršič-Petričeva 21.00 Arije i« opere »Ifigenija na Tavridi« 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 4. julija 20.00 »V spomin žrtvam fašizma« 20.30 Rendez-vous z zabavno glasbo 21.30 Antun Dobronič: Prva simfonija — »Vigorosa- ČETRTEK - 5. julija 20.00 Bard izpod Beskidov 20.55 Medigra na hprfi 21.00 Štiri krat petnajst PETEK - 6. julija 20.00 Skladbe za klavir in kitaro 20.30 Izleti v deželo samospevov 21.05 Igra veliki ple. li orkester Aimr Barelli 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanoati jjo dom i 3 H.« Jazz db *45 Televizija SOBOTA - 30. junija Evrovizija 17.00 Konske dirke — prenos iz Aachena RAV Ljubljana 19.30 Veter — serijski film JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja 20.30 S kamero po domovini in svetu 20.30 iJnkumr-nlarni film Koli}* 21.05 II signore delle 21 RTV Ljubljana 22.15 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd Tietjt človek -senjski film NEDELJA - 1. julija Evrovizija 16.15 Avtomobilske dirke — prenos iz Reimsa HTV Beograd 20.00 Sedem ni 20.45 Zaljubljeni — italijanski igrani film 22.00 Direktni prenos športnega dogodka PONEDELJEK - t. julija JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled 20.45 Direktni prenos športnega dogodka 22.00 Kratki film TOREK - 3. julija NI SPOREDA! SREDA - 4. julija RTV Zagreb Proslava dneva borca prenos iz Prijedora JRT 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Oddaja o mornarici 16.00 Svetovno prvermtvo v orodni telovadbi m prertom JRT 20.00 TV dnevnik 20.45 Praznični koncert 21.35 Festival TV dokumentarnih filmov RTV Beograd 22.35 Loto ČETRTEK - 5. julija JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Interpol — serijski film RTV Beograd 20.20 Poštna kočija — serijski film RTV Ljubljana 20.50 TV obzornik 21.20 Festival TV dukumen-tarnih filmov PETEK - 6. Julija RTV Zagreb 20.20 Dokumentarni film 20.30 Servis v stanovanju 20.55 Prepovedan sad — igrani film Evrovizija 14.00 Teniški turnir — prenos iz Wimbledona 30. junija — sobota Center — ameriški barvni W film PRINC IN IGRALKA, ob 18. in 20. uri; premiera italijanskega CS filma KAKO LEPO JE ŽIVETI, ob 22. uri Storžič — ameriški film TRIJE IZ TEKSASA, ob 10. in 18. uri; nem. film RDECl KROG, ob 20.15 uri Letni kino Partizan — domači film ON, ONA IN SEF, ob 20.30 uri Svoboda — ameriški film TRIJE IZ TEKSASA, ob 20. uri Cerklje - Krvavec — a mer. barvni Mm TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE, ob 20.30 uri Naklo — amer. barvni CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA, ob 20. uri 1. julija — nedelja Center — amer. film TRIJE IZ TEKSASA, matineja ob 10 .uri; francoski barvni film PARIŽANKA, ob 16., 18. in 20. uri Storžič - domači film ON, ONA IN SEF, matineja ob 10. uri; ameriški film TRIJE IZ TEKSASA, ob 14. in 18.15 uri; nem. film RDECl KROG, ob 16. in 20.30 uri Letni kino Partizan — premiera madžarskega barvnega filma LEILA IN GA BOR, ob 20.30 uri Svoboda — italijanski CS film KAKO LEPO JE ŽIVETI, ob 16., 18. in 20. uri Cerklje - Krvavec — amer. barvni film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE, ob 17. in 19.30 uri Naklo — amer. barvni CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA, ob 17. uri 2. julij« - ponedeljek Center - i tal. CS film KAKO LEPO JE ŽIVETI, ob l* in 20. uri Storžič — domači film ON, ONA IN SEF, ob 10., 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan — madž. barvni film LEILA IN GABOR, ob 20.30 uri / 3. Julij* ~ torek I Center — itaJ. CS film Ikako lepo je živeti, j ob 18. in 20. uri Storžič - domači film ON, • ONA IN SEF, ob 10., 18. in 20.15 uri: premiera nemško-franc. filma MORILCI SO MED NAMI, ob 22.15 uri Letni kino Partizan — madž. barvni film LEILA IN GABOR, ob 20.30 uri 4. julija — sreda Center — ital. CS film KAKO LEPO je ŽIVETI, ob 16. in 18. uri; amer. film ŽIVI SE SAMO ENKRAT, ob 20. uri Storžič — italijan. CS film KAKO LEPO je ŽIVETI, ob 10. uri: domači film ON. ONA IN sef, ob 14., 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — nemški film MORILCI SO MED NAMI, ob 20.30 uri Svoboda — madž. barvni film LEILA IN GABOR, ob 16., 18. in 20. uri Cerklje - Krvavec — nemški barvni film GROFICA MARICA, ob 17 .in 19.30 uri ! Naklo - amer. CS film I MLADI LEVI, ob 16. in 19. ' uri 5. julija - četrtek Center — ameriški film ! ŽIVI SE SAMO ENKRAT, j ob 18. in 20. uri Storžič — madžarski barv. j j ttro LEILA IN GABOR, ob 10., 18. in 20.15 uri Letni kino Partizan — italijanski CS film KAKO LEPO je ŽIVETI, ob 20.30 uri 6. julija — petek Center — nem. film MORILCI SO med NAMI, ob 18. in 20. uri Storžič — madžarski barv. film LEILA IN GABOR. ob 10. in 18. uri; ameriški film ŽIVI SE SAMO ENKRAT, ob 20.15 uri Letni kino Partizan — italijanski CS film KAKO LEPO je Živeti, ob 20.30 uri Jesenice »RADIO« 30. junija do 2. julija nemški barvni film CRNI BLISK 3. julija do 4. julija ruski CS film PREDRZNA SLEPARIJA 5. julija ameriški barvni film VITEZI OKROGLE MIZE Jesenice »PLAVŽ* 30. junija do 1. julija franc film VELIKE DRUŽINE 2. julija do 4. julija nemški i barvni film CRNI BLISK 5. julija ruski C Sfilm PREDRZNA SLEPARIJA Žirovnica 30. junija italijanski film MORALIST 1. julija franc.-itafJJ. film TI SI MOJE ŽIVLJENJE 4. julija francoski film VELIKE DRUŽINE 8. Julij* nt-mtki barvni tlim ncmttki barvni film CRNI BLISK Koroška Bela 30. junija franc-italijansk; film TI SI MOJE ŽIVLJENJE 1. julija ruski CS film SLEPARIJA 2. julija francoski film VELIKE DRUŽINE 4. julija italij. barvni CS film TOSCA Duplica 30. junija ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE 1. julija ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE Kropa 1. julija ruski film PRVI DAN MIRU ob 18. in 20. uri 4. julija fran?osk: fil. - NATALIJA ob 20. uri 5. julija jugoslovanski film NASILJE NA TRGU ob 20. Škofja Loka »SORA« I. julija francosko-italijan-ski film BELE SENCE ob 930, 18.30 in 20.30 3. julija domači film SO-LUNSKi ATENTATORJI ob 20.30 uri 4. julija dermči film SO- —t >TriMTATORJI ob 18.30 in 20.30 uri 5. julija ameriški film TOM KOT POBTNZON ob 20.30 uri Duplica 4. julija italijanski film DEKLICE Z 04 ob 18. . 5. julija italijanski film ftSKUCfc IM* lv.\yn Dovje 30. junija jugoslov. film KOSCEK MODREGA NEBA L julija italij. film MORALIST 4. Julija ameriški barvni CS film VITEZI OKROGLE MIZE Kropa 30. junija ameriški barvni film VALENTINO ob 16. in 20. uri Ljubno 30. junija ameriški barv. CS film CAJ IN SIMPATIJA ob 16. in 20. uri Škofja Loka »SORA« 30. junija angleški film S. O. S. PACIFIK ob 18. in 20.30 uri 1. julija angleški film S. O. S. PACIFIK ob mat. 9.30, 18. in 20. url Radovljica 30. junija nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI ob 20. uri 1. julija nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI ob 18. uri 3. julija jugoslovanski ljubavni film DVA ob 20. uri 4. julija jugoslovanski ljubavni film DVA ob 16., 18. in 20. uri 5. julija ameriški kriminalni film GROBA SILA ob 20. uri Turistični informator BOHINJ Jutri, to je v nedeljo, 1. julija, bo pričela obratovati mlečna restavracija pri hotelu »Jezero«, Da ne bo prepozno, vas že danes opomnimo, da bo prihodnjo soboto, 7. julija, ob 8. uri zvečer tradicionalno vasovanje pod Skalco. — Naslednji dan — v nedeljo, 8. ju- UJa - p« bo - k:,., s. ohcet4 « prićetkom ob 14. url. Spro-J vod bo sel iz Stare Fužine. V vseh bohinjskih hoteliJi so še na razpolago proste po* stelje. . TRŽIČ Ce nameravate te dni obd* skati tržiški predel, naj vami povemo, da je pri gostinskem podjetju »Pri pošti« na raz> po:ago še 20 prostih ležišč. Tudi v Podljubelju pri Marti Ankele je še prostih 14 ležišč. Dom pod Storžičem ima M dovolj prostora, saj je prO* st;h kar 60 ležišč. Lsto velja tudi za Dona na* Kofcah, kjer je prav tako! prostih še 25 postelj. Razen tega je v Tržiču na* razpolago še 12 prostih ležišfl v zasebnih turističnih sobah,) BLED V tem znanem turističnerri kraju tudi ta teden ne bol manjkalo razvedrila in za* bave. V Kazini bodo razna zabavne in kulturne prire* ditve. • KRANJ Za uvod kratko obvestilo! Kdor še ne ve. da je kopališče v Kranju odprto in dai je vstopnina 10. 20 in 30 dinfl naj mu to obvestilo nador mesti morebitno povprašaj vanje. Hotel Evropa Kranj ima 1 prostih še 10 ležišč, hotel Jeta> 55, Y>om na Jobln -4} razen tega pa je v Kranji* na razpolago še 8 prostih le>* žišč v privatnih turističniJi sobah. KRVAVEC Žičnica normalno obratuj«, V Domu na Krvavca pa j« prostih še 42 ležišč. JEZERSKO Ce se boste namenili na Jezersko, naj vam povemoj da je v Domu na Jezerskem prostih še 45 ležišč. Razen tega je tukaj tudi vsako so* boto in nedeljo plesna gia«^ ba. Tudi Češka koča je ž« stalno oskrbovana in ima 30 prostih postelj. Na Jezerskem je na razpolago rudi 30 prostih ležišč po privatnih turističnih sobah. PREDDVOR Grad Hrib, ki ima prostih 12 postelj, lahko dobite vsals dan sveže postrvi. Prav pri« j etno se boste počutili tudi pri vožnji s čolni po jezeru Crnava. Športne prireditve ATLETIKA — sobota, 30. junija KRANJ: odprti atletski mi* ting na igrišču osnovne^ šole »France Prešeren« z začetkom ob 18. uri. NOGOMET TRŽIČ: sobota ob 17 uri pokalna tekma Tržič : Triglav I. t Dom. družina* moda ITALIJANSKI MODNI KRIK Nihče ne zna tako lepo iz-plesti iz 6lame števiLr.ih čudovitih stvari kot Italijani. Torbice, k; so zelo velike, so grobo pletene, imajo metalne ročaje in so zvest sprem-ljevavec nasmejanih kopavk. Slamniki so širokokrajni in visoki, enobarvni aLi pa nagajivo pisani. Ogrlice iz obarvanega fiiida krasijo dekolte. Italijani so priznani mojstri v izdelovanju čevljev in tudi letos so prišli na trg ljubki čevlji. Kopalni plašči so tudi ži-vopisam. Izginile so kratke kopalne jopice in letošnji plaščj segajo do kolen. Ob straneh imajo razporke, ki segajo včasih do pasu. Do tal segajoče rute iz frotirja so zadnja novost. Hlače, ki segajo do kolen in se prično šele pod pasom, niso že nobena redkost več na italijanskih plažah. Ce se sonce skrije in postane hladno, je treba imeti bolj toplo oblačilo. Tudi na to so mislili modni kreatorji. Veliki pleteni pleti so zopet moderni. Pleteni so v plastičnih vzorcih in v zelo pisanih barvah. Prav tako puliji, ki so precej dolgi, in to z raz-porki ali brez njih. Jagodna torta Stepaj 3 cela jajca in 8 dkg sladkorja nad soparo toliko časa, da postane mlačno. Nato še stepaj toliko časa, da dobro naraste ine več nad soparo). Primešaj 7 dkg presejane moke, t dkg masla. Zmes stresi v pomazani tortni pekač in peci 20 do 25 minut pri srednn vročini. Ohlajeno torto nadevaj z V* / stepene smetane, ki ji dodaj žlico sladkorja in po vrhu nadevaj */* kg rdečih jagod. Nekaj vprašanj iz KOZMETIKE 1. Ko se prvič sončite, ali Se ves dan pražite na soncu ali se le polagoma prepuščate sončnim žarkom? 2. Se vleiete, ko pridete iz vode takoj zo"2t na sonce ali se najprej tuširate in nama-žete s hranljivo kremo ali oljem? Kotiček 1 i 3. Ali varujete lase pred pekočim soncem s slamnikom ali rutko? 4. Ali si redno odstranite dlake pod pazduho? 5. Al; zelo potratno ravnate 6 kolon jsko vodo? 6. Ali imate skrbno negovane noge? (nohte) ODGCVORI: 1. Ce 6e pretirano sončite, to škoduje adravju in lepoti. 2. Ce ne želite imeti pusto, usnju podobno kožo, potem se vedno etuširajte po kopeli in namažite s kremo. 3. Prevroče sonce škoduje lasem, jih preveč izsuši in tako postanejo lasje podobni slami, zato jih zavarujte. 4. Pazduha mora bit; gladka, torej si dlake odstranite (z brivskim aparatom ali s kozmetičnim -sredstvom — pi-lico). 5. Seveda kolonjsko vodo lahko vedno uporabljate, vendar je treba pazljivo ravnati, zakaj mesta, kamor smo kanili kapljico kolonjske vode ali parfuma postanejo bolj rjava. 6. Tudi najbolj prikupne opanke ne bodo videti lepe, če ne bodo noge negovane. Nohte si lahko tudi nalaki-rate. Ce so dlake na nogah premočne, si jih obelite z vodikovim supe roks idom in postale bodo manj vidne. Ce so se pričele pojavljati krone žile, pojdite takoj k zdravniku, ker se dajo, če jih pravočasno pričnemo zdraviti, lepo odpraviti. Nega rok iMrtiTiL t iry*,-''. . Ko:: - • . v sobi, ce je le mogoče pri oknu si lahko uredimo za osebno nego. Trikotna deska nad katero je ogledalo Je enostaven in prikupen nadomestek toaletne mi/ice. Trikotno desko nam naredi mizar, zlakiramo jo lahko same. Le z malo truda in lahko si uredimo kotiček, kjer bomo imele svoje »lepo-talne pripomočke,« Prmv tako kot vsi deli telesa te starajo tudi roke. S pravilno in skrbno nego lih bomo ohranili lepe. Umivamo si jih v mlačni vodi. v katero smo dale malo boraksa, splaknemo jih vedno z mrzlo vodo in nato skrbno obrišemo. Brisača naj bo suha in groba. Roke si pogosto namažite z dobro kremo, ki na i bo precej mastna. Če vam žile močno izstepa-jo, stegnite roke včasih kvišku in jih moćno stresite, tako da kri lahko bolje odteka. Gospodinja na'' kljub svojemu včasih »nečistemu* delu pazi na roke. Pri lupljenju krompirja si boste nadeli vedno stare rokavice. Če se boste lotile »umazanega* dela, pri katerem ne boste mogle nositi rokavic, podrgnite pred tem z nohti po miht. Milo bo preprečevalo, da bi se za nohti nabrala nesnaga. Če se nohti lomijo, kupite v lekarni brezbarvni jod, na-vijte okoli lesene palete malo vate in namažite si dvakrat dnevno nohte z jodom. V štirinajstih dneh bodo vaši nohti popolnoma zdravi. Plise v modi PLISE, KI JE LETOS ZELO PRILJUBLJEN TUDI TEJ OBLEKI, DA PRIKUPEN VIDEZ. POSEBNO MLADIM VITKIM DEKLETOM BO OBLEKA LEPO PRIST.'tJALA. v NJEJ SE BOSTE v TOPLIH POLETNIH VEČERIH PRAV GOTOVO DOBRO POČUTILE. BARVA JE SVETLO ZELENA, KI JE POLEG ORANŽNE POLETNA MODNA BARVA t Glasbo, prosim! Eisenstein o filmski glasbi in filmskem komponistu Film je izrazito kolektivna umetnost. Vsak film je plod včasih zelo trdega in zahtevnega dela številnih umetnikov in tehnikov, ki so vsi nepogrešljivi, če naj nastane čim vernejša slika resničnega življenja, posebej še, če naj bo film tudi vsaj malce umetnost. Eden izmed najvažnejših med njimi je skladatelj filmske glasb«. Glasba je spremljala filmske predstave, še preden je film sam spregovoril. Predstave nemih filmov so spFemljali s priložnostno glasbo, ki so z večjim alj manjšim posluhom spremljali dogajanje na platnu. Film ni bil nem v tem smislu, da nam ne bi znal govoriti: govoril je s sliko in — če ni šlo drugače — z napisi, ampak zato, ker je zvok tako bistven sestavni del našega življenja, da je življenje brez njega prazno. Film, ki od vseh umetnosti lahko najbolj verno odraža resnično življenje v vseh njegovih manifestacijah, je bil zato brez vsakega zvoka prav tako prazen. GLASBA V ZVOČNEM FILMU ša zvok je bil Sergej M. Eisenstein, ustvarjavec »Oklopnice Potemkin«, »Aleksandra Nevskega« in »Ivana Groznega«. Skupaj s Pudov-kinom in Aleksandrovom je v »Manifestu« leta 1928 predvsem opozoril, v katero smer naj se zvok v filmski umetnosti uporablja: zvok ne sme biti dodatek k sliki, uporabiti ga je treba v kontrapunktu, t. j. linija zvočnega dogajanja se mora razvijati sErmo-stojno, v harmoniji nasprotij z linijo slikovnega dogajanja. Eisenstein je to svojo teoretično izhodišče doelednjo izvedel v svojih treh zvočnih filmih: »A-eksander Nevski« in »Ivan Grozni I in II«. Da mu je to uspelo, je v veliki N so ga hoteli spr^eti, ker zasluga velikega sklada- so se vse dotlej v filmu iz- teljd Sergeja Prokofjeva, ki O gromna pridobitev je bil zato zvočni film, čeprav nekateri veliki ustvar-javci iz obdobja nemega filma sprva tega niso doumeli. MED NAJBOLJ OPAŽENIMI ZVEZDICAMI NA CROISET-TI JE BILA AMERIČANKA ANGIE DICKINSON ražali samo s sliko in se jim je zdelo, da zvck ne prinaša obogatitve, ampak osiromašenje filmske umetnosti. Med prvimi velikani nemega filma, ki so spoznali ogromne nove možnosti, ki jih prina- je skomponiral glasbo za vse tri filme. V nadaljevanju sledi Elsensteinova pripoved o tem, kako je Prokofjev komponira! glasbo za »Aleksandra Nevskega«. Ta film bomo imeli v distribuciji »Morava filma« zopet priliko videti, zato velja nanj opozoriti tudi na tem mestu, saj je to prava simfonija slike in zvoka, ki se tu tako rekoč idealno dopolnjujeta in zlivata v eno. Jean Mitrv pravi v svoji analizi »Nev6kega«: »V tej enotnosti ne gre več za to. da glasba spremlja neko filmsko odvijanje dogodkov, niti za to, da slika »opisuje« ali »ilustrira« .. . neko glasbeno dogajanje. Gre za to, da je to dogajanje zgrajeno v dvojnem — avdio-vizualnem planu.« EISENSTEIN : PROKOFJEV KOMPONIRA Vedno me je zanimala »skrivnost« ustvarjanja glasbenega lika, melodije in rojevanja očarljive skladnosti zakonitosti, ki nastane iz kaosa zvočnih valovanj, med seboj nepovezanih, s katerimi je izpolnjena zvočna stihija stvarnosti, ki obdaja skladatelja. Vedno me je n. pr. izzivalo k razmišljanju to, kako skladatelj Prokofjev, s katerim sem delal, na podlagi dveh, največ treh hitrih prikazovanj montiranega materiala in podatkov o času v sekundah tako izredno in brez napake — že naslednji dan! — skomponira glasbo. Ta K v vseh svojih sestavinah in poudarkih tako dovršeno prepleta ne le s splošnim ritmom epizod, ampak tudi z vsemi tančinami in odtenki montažnega toka, in ni skladna zaradi »ujemanja poudarkov« — tega najprimitivnej-šega načina za dosego skladnosti med sliko in glasbo, ampak zaradi čudovitega kontrapunktičnega toka glasbe, ki se organsko zrasča a sliko. Taka sposobnost je potrebna — čc-prav ne v takem ob-segu kot Prokofjevu — vsakemu skhdatelju, ki komponira za film kot tudi vsakemu režiserju, ki želi dela* ti z zvokom, še toliko bolj pa pri hromofonskem filniu (to je filmu, ki je hkrati barvni in zvolni). Toda omejimo se na opazovanje načina, kako Prokofjev ustvarja po sestavi in ritmu odgovarjajočo glasbo za montiran del filma, ki mu ga predložimo. Dvorana je temna. Na platnu se odvija film. Na naslonjalu fotelja pa se - nervozno drhteči kot sprejemnik MoTsejevega telegrafa - premikajo neizpTOsno točni dolgi prti rPokofjeva. Prokofjev »udarja« takt? Ne, on »udarja« mnogo več. On lovi zakonitost zgradbe, po katerem 6e na platnu križajo nihanja in hitrost posameznih delčkov, oboje — vzeto skupaj pa je povezano z ravnanji in ugašenostjo osebnosti. Jutri bo poslal glasbo, ki bo prežemala mojo montažno zgradbo, katere zakone vnaša v tisti ritmični figuri, ki so jo udarjali njegovi pr-stri. ..« IliH'Ojlouia..... Novi kratki film režiserja Franceta Kosmača, ki ga snema v koprodukciji »Viba-filma«, se imenuje vsaj za zdaj »Rojstvo in smrt potepuha«. Naslovno vlogo v filmu igra oblak na gorenjskem nebu (brez šale!). Pri istem podjetju snema Z vone Sintič kratek poučni film o prometu z delovnim naslovom »živi in pusti živeti«. Poročajo tudi, da je pri »Viba-fihnu« pravkar (končno!) padla tudi prva klapa celovečernega umetniškega filma »Pesem in pevci,« ki ga bo po scenariju Cirila Kosmača zrežiral France Stiglic. Glavne vloge pa bodo igrali Bert Sotlar, Lojze Rozman in Duša Počkajeva. . »■ iinuaiui(lujoi) Glenn Ford, Charles Bover in Eva Dahlbeck igrajo skupaj v ameriški komediji, ki jo zdaj snemajo v Niči in katere naslov je »Nadvojvoda in gospod Pimm«. Kot poročajo, bo Maximlllian Schell zaigral junaka Ibensove drame Peer Gvnta v filmu, ki ga nameravajo posneti v Nemčiji. Jean-Claude Brialv, Romy Schneider, Gert Frobe in Robert Hossein so partnerji v filmu »Umor«, ki ga režira CIaude Autant Lara. Jean Gabin in Jean Paul Belmondo sta se srečala v filmu »Opica pozimi« in poznavavci si obetajo od tega igravskega dueta izreden užitek. Obenem pa tudi že napovedujejo, da bo Belmondo zaigral skupaj s Charlesom Boverom v ekranizaciji Si-menonovega romana »Ferchaujcov prvorojenec«. DVA POPULARNA ITALIJANSKA FILMSKA USTVARJAVCA: FELLINI IN MASTROIAM« NI STA SE PO »SLADKEM ŽIVLJENJU« ZDAJ ZOPET SREČALA V »FELLINIJU III« 24 Krog glavne ulice so stale prazne stare hiše, sive in propadle, molčeče v soncu, brez oken, z udrtimi strehami, visečo in raztrgano lepenko, tapetami, nekoč pisanimi in dragocenimi, ki so visele raztrgane in brez opore s sten ali pa 6e valjale po dvoriščih, poraslih s plevelom. Strmela sva v stene brez streh, kjer so nekoč živeli ljudje, družine. Na koncu mesta sva zlezla po na pol podrtih kamnitih stopnicah, ki niso peljale več nikamor, le v kupe opeke, plevel in med brenčeče žuželke. Hiša, ki je stala nekoč na tem mestu, se je že zdavnaj prodrla. Ves čas sva se zavedala, da pripadava drug drugemu, držala sva se za roke in se od časa do čas spogledovala, pa drug drugemu nasmihala. Dolgo sva sedela na robu griča med mestom, zrla navzdol na avtobus, ki je stal na glavni ulici pod nama, strmela v nebo, proti rjavim in bledim senčnatim hribom, ki so valovih' neskončno daleč, dalje kakor sva lahko videla skozi briljantno čisti zrak. Ko smo se peljali navado! z bregov proti Renoju, se je milje daleč pred nami razprostiralo mesto. Videti je bilo kakor miniaturno mestece iz igrač na koncu zelene planote, ki jo obkrožajo hribi. Dregnil sem Tino in sledila je mojemu pogledu: v zraku nad mostom je visela sivomodra pičica, balon Haroldovega kluba. Tam je - nevidna za renojske duše -visela v zraku sreča. Nasmehnil sem se in pomenljivo pokimal z glavo. Tina se je prav tako zsksmejala. Toda nekje globoko v njenih očeh sem opazil senco strahu in ko sem spet pogledal na piko na nebu, mi je zamrl nasmeh na ustnicah. Sovražil sem misel, da se spet bližam tej stvari in sploh vsemu, kar je bilo z njo v zvezi. Vse, kar sem želel, sem imel ob sebi in zavedal sem se, da še to morda ni povsem moje. Morda bo moja le še nekaj kratkih ur, potem pa jo bom moral izgubiti za vselej. XXI. Obedovala sva v nekem bifeju. Kupil sem britev, brivsko milo in sobno ščetko ter odšel južno proti mestu čez Truckee River poleg Mape-eovega hotela. Hodil sem počasi. Tjakaj bi moral priti ob treh in imel sem Se enajst minut časa. Na mostu sem videl običajno peščico ljudi, ki so ribarili. Bilo je ndekaj starcev in trije ali štirje dečki, vsi z bambusovimi palicami al pa le z vrvco n trnkom. Trckee je deroča reka, ki teče prav z gora in pomladi ter zgodaj poleti, ko se topi sneg, je globoka nekaj čevljev tako, da ljudje kar sredi mesta lovijo v njej postrvi. Sprehajal sem se počasi po Virginijski ulici in potem preko mostu. Držal sem se zahodne strani ulice Naslonil sem se na železno ograjo in pogledal v sinjezeleno deročo vodo pod menoj ter se obrnil in resno preletel ulico za menoj. Tam je stal Brick, naslonjen na ograjo, in opazoval ribiče. S pogledom me je preletel in vedel sem, da me je videl. Po načrtu smo se dogovorili, da ne bova stopila preko ulice, če si ne bova imela kaj posebno važnega povedati. Ako ni bilo nič posebnega, bi moral čez kakšno minuto oditi. Na mostu bi se dob li vsak dan ob različnem času po načrtu, ki smo ga znali na pamet. Ce bi imel kakšno sporočilo za ostale, bi ga moral predati Bricku. Razgovarjala bi se kakor tujca, ki sta se slučajno srečala. Potem bi odšel v telefonsko celico in zavrtel kakšno številko ali pa sploh ne - to bi bila le prevara. Na spodnjo stran police bi z lepilom prilepil li6tič s sporočilom. Ce ne bi bilo novic sploh ne bi šel v celico. Vsak dan, petindvajset minut po mojem srečanju z Brickom, bi prišel v to celico Jerry. Ce ne bi bilo sporočila, bi zavrtel drugo Številko. Na tej številki bi čakal Guy -v dogovorjeni telefonski govorilnici nekje sredi mesta. Slušalko bi imel kar pri ušesih in Jerry bi mu sporočil, kaj je novega. Ce se Jerry ne bi oglasil v treh minutah po dogovorjenem času, bi moral oditi. Pozneje — skupno torej dvakrat dnevno - bi se morala še enkrat srečati, zaradi poročanja v obratni smeri. Prvič bi sporočila potovala od mene in Tine preko Bricka in Jerrvja do Guyja. Drugič bi šla v nasprotni smeri — od Guyja, Jerryja preko Bricka do Tine in mene. Car tega načrta je bil v tem, da pri vsem sploh ne bi govorili neposredno drug z drugim, niti se ne bi videli. Le Brick in jaz bi se srečavala, seveda če b 6i imela kaj novega povedati. Vedel sem, da moram zdaj prečkati ulico. Kajti: vse je kazalo, da so Brick, Guy in Jerry na varnem in brez skrbi. Ce bi bilo kaj narobe, bi moral Brick prečkati cesto in priti k meni. Moja stvar je bila torej važnejša .Ujeli me sicer niso, toda če ne bi povedal Bricku, kaj se je pripetilo, bi mislil, da je res vse v redu. Tako sem 6topil preko ulice. Na drugi 6trani je neki deček trjel ribo. Bila je majhna, toda dobra za razlog, da sem šel tja preko ceste in gledal dečka, ki je snemal ribo 8 trnka. Opazoval sem fanta in se naslonil na kamnit opornik poleg Bricka. Cez trenutek sem se kakor slučajno obrnil in dejal: -Ribe, kaj?« ter se zasmejal. -Da,« je prikimal. Gledal sem dečka, se smehljal in dejal: »Kaj se je zgodilo?« »Jorry je parkiral avtomobil na dogovorjenem mestu.« Brick je govoril tiho z zadržanim smehljajem na obrazu, kakor da se razgovarjava o drobni ribici. »Guy in jaz sva se preoblekla v prikolici, kakor je bilo dogovorjeno, sedela in čakala nate.« Brick je zazehal in nemarno pogledal krog sebe. Nihče se ni zmenil za naju. »Poleg Jerryja se je ustavil policijski avtomobil. Skoraj je umrl, mislil je, da so nas zasačili,« se je odkrito liMini hiifl »Toda policist mu je rekel le, da ne sme parkirati v drevoredu, ker je prepovedano. Jerry se je pričel Izgovarjati. Sicer jim je povedal resnico: dejal je, da ima v klubu prijatelja, ki bo prišel čez kakšno minuto. Vendar ni pomagrJo. Morali smo ee odpeljati dalje, to je vse. Stvar je pravzaprav preprosta.« Skomignil sem z rameni, ne da bi kaj pripomnil ter spet opazoval ribiče. Vedeli smo, da se utegne pripetiti kaj podobnega in smo s tem tudi računali. In sklenili smo, da je potrebno pri tem tvegati, ne da bi se obotavljali. Tako smo tudi storili. Menili smo, da nas v tistih sedmih ali osmih minutah, ko je bil avtomobil s prikolico v drevoredu, ne bo nihče zasačil. Vendar se je zgodilo prav to in tu ni bilo pomoči. Zgodilo 6e je najbrž prav takrat, ko sem z vrečico v rokah stekel na ulico. »Brž ko smo zavili iz drevoreda, je Jerry'zavrl na Drugi ulici, skočil Iz avtomobila in odhitel po Virginijski ulici proti Haroldovemu klubu, da bi te posvaril, če bi nas še vedno čakal. Toda ni te bilo več, izginil si brez sledu in tako ti pod milim nebom nj mogel z ničemer pomagati. Prav takrat je v kazinu izbruhnil pravi pekel in zato je raje odhitel proč. Kjerkoli si že bil - pomagati ti ni mogel več. In kje si bil?« Nisem mu odgovoril. Prikimal sem in se nasmehnil, kakor da mi je pripovedoval kaj zabavnega o dečku in ribi. Deček je pravkar snel ribo je zgodilo v kazinu?« sem vprašal. »Oni z vozičkom se je imenitno znašel .-Napravil je to, na kar sploh nismo pomislili. Jerry je videl, kaj je storil, pomešal se je med množico, kjer ga mo>akar ni mogel opaziti. Ko si odšel, je oni z vozičkom nekaj časa počakal. Z obema rokama je držal ročaje vozička in počakal, dokler se prostor v dvorani pred njim ni za trenutek izpraznil. Zatem je na vso moč porinil in voziček je zdrvel z blazno hitrostjo. Jerrv pravi, ^a ga je pognal tako močno, da je bil videti le kakor temen madež, ki je drvel po parketu. Ljudje so skakali na vse strani kakor neumni. Ce bi bil res kdo v vozičku, bi izbuljil oči od presenečenja in sploh ne bi imel časa ustreliti. Voziček je treščil ob rob neke gralne mize s takšno slo, da se je prevrnil, možakar z belo srajco pa je počeni! za drugo mizo in pričel vreščati, da je v njem človek. Ljudje so kajpada stali in strmeli vanj. misleč, da se mu je zmešalo. Saj sploh niso razumeli, kaj se je pripetilo.« - Brick se je nasmehnil: »Jerry ni več čakal. Naglo je odšel iz kluba do avtomobila, vstopil in se odpeljal. Ni te bilo več v Haroidovem klubu, sicer bi te pripelial s seboj. Preostalo nam je le upanje, da ti je uspelo in tako smo še dalje ravnali točno po načrtu. Maske in samokres smo vrgli v kanal in ko je prispel nočni vlak iz Chicaga. sem odšel na peron, srečal tam nekega lastnika ranča in ta me je odpeljal s seboj. Guyja smo pustili blizu nekega zavetišča — mimogrede povedano ima zdaj tvojo potno torbo. Mislmi, da zdaj ne moreš do nje.« »Vem, kupil sem si novo obleko.« »Jerry bi moral nekje skriti prikolico in avtomobil in zatem oditi v svoje gostišče. In kaj se je pripetilo tebi?« Ze dalj časa sva govorila, zato sem kratko dejal: »Srečno sem odnesol pete in to je vse.« »Si prepričan, da te niso zasledovali?-» Povsem « »Kje je denar?« »Na varnem je, nikar ne skrbi.« sem odsekano rekel in se nervozno odmaknil od ograje, da bi odšel dalje. Brick me je radovedno in ostro gledal, vendar sem se zasmejal in pokimal na otroke, ki so ribarili. »Prav.« sem dejal veselo in glasno, »vsekakor jim gre ta posel bolje od rok. kakor bi šel meni,« in se prijazno nasmehnil Bricku. Bila 6va kakor dva tujca, ki sta se mimogrede pogovarjala. Obenem pa sem mu odločno strmel v oči ter mu dal vedeti, da se mi ne zdi potrebno izdati, kje je denar. Potem sem odšel. S Tino sva tistega popoldneva sedela v sobi in se čutila povsem varna. Naša gostiteljica je bila prepričana, da sva prispela istega jutra — to je bilo važno, če bi jo kdo kaj povprašal. Tina pa je gospe Kreasmanovi pred odhodom povedala, da ji ločitev ni uspela in se zaradi tega vr3ča domov. Pri gostih gospe Kressmanove se je kaj takega večkrat zgodilo, zato je ni podrobno spraševala in ji samo zaželela srečo. Toda več od teh dejstev je bilo vredno to, da sva bila tako brezskrbno sama. odrezana od vsega sveta. Prepričan sem bil, da naju ne more nič zmotiti. Vedel sem, da ima policija dovolj časa in da nas gotovo povsod išče. Ce nas je izvohala, bi morala kmalu priti. Sovražil sem misel, da bi moral zapustiti tisto sobo. Sicer pa nisva mogla biti ves dan doma. Mladoporočenci so sicer radi sami, toda ves čas nisva mogl^ ostati znotraj. Tina je v mraku odšla kupit obložene kruhke in mleko. Petindvajset minut kasneje 6va se dobila na vogalu Evansove in Četrte ulice, izven razsvetljenih četrti. Potem sva se sprehajala pod drevesi po tihi ulici in odšla proti severnemu delu mesta, kjer je internat nevadske univerze. Zdelo se mi je pametneje, če 6e izogibava kockarskemu mestnemu središču. Naselje je bilo temno in opustelo. Povsod je vonjalo po pokošenem poletnem senu. Skozenj je je vil majhen potok, sedla sva poleg njega pod drevo, stran od stezic, prigrizovala svojo večerjo in se pogovarjala. Tedaj sem opazil nekaj čudnega. Oba sva si želela otroke in govorila sva o njih, in potem o hišici, kakršno bi hotela imeti, kakršna bi naj bila — prav za otroke — in tako dalje. In čez nekaj časa sem ugotovil, da se najin pogovor odvija v znamenju stavka »če bo mogoče«. Govorila sva, kakor da nimava beliča, kakor da denar iz Haroldovega kluba sploh ne obstaja. Toda denar jo obstajal. Mi smo oropali Haroldov klub in sreča, ki smo Jo ukradli, (je visela v temi nad Renojem. Vedel sem, kaj se je dogajalo s Tino in menoj: želela sva si lepo prihodnost in delala utvare Nenadoma me je pretreslo, kajti zavedel sem se, da o najini bodočnosti še ne smeva govoriti, saj še ne obstaja, ker je celo sedanjost navadna iluzija. Tini na ljubo sem še dalje lagal in tako sva še nekaj časa klepetal*, vendar nisva več omenila svoje prihodnosti. v zshdvh za milo V mestu Acron v ameriški državi Ohio že dve de-2t!ctji vsako leto avgusta pripravijo dirko otroških avtomobilov. Pred dvajsetimi leti, ko so zaceli s temi tradicionalnimi dirkami, so si dečki izdelovali svoje avtomobile iz zabojev za milo — in od tod tudi ime. »Soap box derby« je za deč- ne komisije ocenjujejo tudi ke resna stvar in zmaga na lepo izdelavo in udobnost vonjih je nadvse pomembna, žila. Dirke v otroških avtomobilih brez motorja se prirejajo po mnogih mestih ZDA, Kanade in Zvezne republike Nemčije. Dirk v Acronu se udeležujejo zmagovavci dirk po posameznih mestih. Edina __. gonilna sila teh avtomobilov TEKMOVAVCI S ČELADAMI NA GLAVAH IZGLEDAJO MIRNI, KO NA VROČEM AVGU-Razen velike časti, ki jo do- je Zemljina težnost, zato se STOVSKEM SONCU ČAKAJO NA ZAČETEK TEKMOVANJA. NAGRADE ZA ZMAGOVAV-življajo zmagovavci, prvi tri- tekmovanja prirejajo na pri- CE so VISOKE je dobijo tudi 5000 dolarjev merno nagnjenih terenih. Za- ^ _____. • GOSPAR „Uf EHO štipendije za študij. Zato ni radi tega pa mladi konstruk- čudno, da se na to tekmova- tor j i (tekmujejo dečki star. nje stotine in stotine dečkov H do 15 let) posvečajo naj- pripravlja skozi vse leto. Av- več pozornosti kolesom. Ker tomobile si morajo namreč težja vozila pri spuščanju do- Tako so namreč krstili Vsak dan prileti v mesnico potrpežljivo čaka, da pride Korčulanci nenavadnega od- ta krilati odiemavec, ne da n*mj vrsta oziroma da me- e sežejo večjo hitrost je dolo- Jemavca pri mesarju Visko- bi se zmenil za ljubosumno- sar odpravi stranke in izbe- kolesa z določenimi lastnost- čena tudi maksimalna teža. viču. Gre za udomačenega renčanje psa in jezno piha- re drobovje zanj. Včasih pa mi in nekatere varnostne na- Voznik in njegov avto sta galeba, ki ga je ujel prave. Dobijo tudi načrt za lahko težka največ 112 kilo- morju, Tco ^ j e _r ibaTd (še mla- ze Povadila novega ^ po zeru-izdelavo, vse ostalo je potem gramov. Pravila tekmovanja dl^a) prepuščeno njihovi iznajdlji- določajo, da morajo tekmo- ribič Jožo Kapor. nje mačke, ki sta se skoraj je seveda v mesnici naval in takrat mine krilatega *akav- ha. Galeb — »Gospar Meho« vosti, spretnosti in znanju, vavci graditi avtomobile po- Ves material za avto ne sme polnoma sami, odrasli pa jim veljati več kot 15 dolarjev, lahko le svetujejo, zato morajo tekmovavci pred dirko predložiti spisek uporabljenega materiala. Posetr IVvia za ca na počitnicah Bil je lep sončen dan. Popoldne sem ostala doma in gledala skozi okno. Kar zagledam na cesti zraven tekstilne šole dva mlada zajčka. Stara sta bila nekaj mesecev. Skakljala sta sem ter tja po cesti in — če je šel mimo avtomobil, sta se skrila v travo in potem zopet nadaljevala z igro na cesti. Ljudje so ju z zanimanjem opazovali; ko sta zaslišala kakšen ropot, sta se brž skrila. Zelo sta me zanimala in hotela sem si ju ogledati pobliže. Ko sem bila nekaj korakov oddaljena od njiju, BA PRITRDITI. PRED TEK- sem po barvi in drugih last-MO V AN JEM MORA VSAK nostih spoznala, da sta divja LESENE NOSILCE JE TRE- GRADITELJ PREDLOŽITI SPISEK PORABLJENEGA GRADTv\ 23.1 Ci£3 Zanima me kako da sta V PRISOTNOSTI STROKOVNJAKOV POTEKA BARVA- pr'š'a divja zajčka naravnost NJE AVTOMOBILOV, KI SPADA MED LEPA OPRA- v m«sto' M*»T\ ZAMAN VILA PRED NASTOPOM NA DIRKAH SOLE JE KONEC, SPRIČEVALA SO RAZDELJENA IN JEZE Z UČENJEM JE KONEC ZA VSE TISTE. KI SO SE MED ŠOLSKIM LETOM UČILI. KAKOR VIDITE SO ŠOLSKE TORBICE ZDAJ POSTRANSKA STVAR ca potrpežljivost in začne vreščati, da se ga mora naposled mesar le usmiliti. >»Ko dobi »Gospar Meho« svoj delež, nekaj takoj pogoltne, kot da bi hotel povedati, da je zadovoljen, nato pa 6 preostalim delom odleti. Domačini so kajpada kar ponosni na krilatega mesojedca in radi pokažejo tujcu mesnico, kjer »kupuje« drobovje »Gospar Meho«. , S. SKRABAR v Čudodelni sod Kmet je kopal na njivi in izkopal velik sod. Nesel ga je domov in rekel ženi, naj ga očisti. Toda komaj se je žena dotaknila s krtačo so-dovega dna, je bil sod naenkrat poln krtač. Cim bolj so jih jemali ven, tem ved jih je bilo. Kmet jih je začel predajati in družina je živela v izobilja in sreči. Nekoč je slučajno padel zlatnik v sod in sod je bil na mah poln zlatnikov. Družina je čez noč obogatela« zakaj grebli so zlatnike, kolikor so hoteli. Imel pa je kmet tudi starega, bolnega očeta. Ker ni bil za nobeno drugo rabo, ga je kmet postavil k sodu, da je grebel iz njega denar. Starček je grebel ves dan in ko je zvečer zmnčen ob sodu obnemogel, ga je kmet zlobno in surovo oštel, češ da je 'en in da ne mara delati. Nekega dne pa je starček popolnoma onemogel, padel je v sod in umrl. Namesto zlatnikov je bil sod naenkrat poln mrtvih starčkov. Kmet jih je pokopaval noč fn dan, še delavce je meral najeti ,da so mu pom:- - ti j in pri tem zapravil ves denar, kar ga je imel. Sod pa se je takrat razpcčil In kmet Je bil zopet reven kot nekoć. ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ŽllBj|VNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRJ UMIUIIIiU™« NA SESTANKU •SFJT/jNEK kom m* — Kadar planinec pozabi ključ od Itanovanja. ZLATI ČASI i — Peter rad kritizira, zato ga vedno izvo- | I lijo za zapisnikarja. ilmiiiijiiiiiiiiiiiiiiituiuiiit uiiuiaiiiiauiiiuiuuiiiijuuiuiiiuiiijtiiiiin KRI IN MESO — Zdi se ml, da ste moški zadnja eta postali manj podjetni. DELO IN ZABAVA — Mar nisem zaposlena? Ves dan te neprestano vrtim. — Ali mi merite krvni pritisk? JABOLKA IN DELITEV — Kaj imaš rajši, — je vprašal Euklid nekega svojega učenca — dve jabolki ali štiri polovice? — Na vsak način štiri polovice. — Kaj ni to vseeno? — Ni! Kako naj pri celih jabol-kah vem, če niso morda črviva? ZAPAŽANJE — Končno, šef se je začel zanimati za mene. Morda bom napredovala — pobaha uradnica Ančka svoji kolegici. — Kako pa si opazila, po čem sklepaš? — Med malico me je vprašal v bifeju, če tukaj delam! Ali si lahko predstavljate, vsaj približno, hude muke stalno napadane ruske carske policije? če si ne morete, potem prese-dite vsaj pol ure v zatohli vlažni pisarnici nekega policijskega okoliša. Tam boste videli marsikaj zanimivega ... Policijski uslužbenec dvigne glavo od na pol popisanega lističa in zehajoč vpraša: — Kam si gledala? — ponovno vpraša. — Kako, kam sem gledala? Medtem ko sem odšla do trgovine, on, pes, hop! Razlil je vodo, iz-tresel oglje in izginil. Nihče ga ni videl. — Ali koga sumiš? — Sumim. — Ef A koga? 0 ruski policiji — Kaj si hotela? — Ukradli so nam samovar, gospod. — A kje si imela oči? Član policijskega okrožja dobro ve, da s takim vprašanjem oškodovani ne bo našel samovarja, toda hoće vsaj za kakšen trenutek odložiti izpolnitev dolžnosti — zasliševanje oškodovane, sestavljanje zapisnika in poizvedovanje sa tatom. — Gotovo ga je sunil neki lopov. — Dobro! Pozneje bomo videli. — A kaj si ti hotel? — Umrla mi je babica. — Ali koga sumiš? ... torej. -. * E bog naj ji reši dušo! Zakaj je umrla? — Kdo bi vedet!... Imela je sto let. Tri leta ni vstajala iz postelje, a danes je izpustila dušo. — E, počakaj malo. Zakaj si ti prišel? — Zaradi malenkosti. MoJa žena je dobila akt, da naj dokončno pove, če je prebivavec Varšave. — Dobro. Pridi pozneje... Ka želite vi, gospodična? Prosim, nikar ne jočite . .. — Ali je mogoče tako? .. . Govoril mi je: »Ljubim te, Ijub'im te*, a ko mi je vse izvlekel — ga je zmanjkalo. Pustil me je brez vsega ■.. — Dobro... A kje ste se zaljubili vanj? V našem policijskem okolišu? Ne? Pa kaj hočete potem tu? Pravzaprav pa, počakajte. Kaj vi želite? — je nagovoril član policijskega okrožja pisca teh vrstic. — Nimam nobene teme, gospod član. — Kakšne teme? — Za zgodbico. — Hm ... Ali koga sumite?... Ah, moj bog! Kaj je morda malo tem? Evo, na primer — opišite policijsko okrožje, obiskovavce. Evo vam tema! ARKADI JE AVERČENKO Križanka št. 37 i 2 5 h 5 ' 1 1 8 9 i? 10 H m M 15 14 m 13 19 m 12 10 21 Vodoravno: 1. raza, 7. risarski pripomoček, 9. žensko ime, 10. tovarna avtomobilov v Mariboru, 11. kemijski simbol za galij, 12. kredenca, 13. muslimanska verska knjiga, 14. drevesni izloček, 16. reka v Bosni, 17. začetnici slovenskega pisatelja (Agitator), 19. žuželka z želom, 20. mik, 21. reka in mesto v Prepmur-ju. 23. ramšelj. Navpično: 1. del vrat. 2. poškodba na teiesu, 3. ime filmske ioravke Gardner, 4. kemijski simbol za kositer, 5. vrsta glasbila. 6. pokrajina v severni Španiji, 8. država v Arabiji, 12. ime jugoslovanske pevke Novakovič, 13. reka na Hrvatskem, 14. del pohištva, 15. poklic v športu, P7. velik indonezijski otok, 18. žabja noga, 20. pijača, 22. različna soglas-nika. Križanka i l ' 1 i s i ■ . .__ • m 9 n > i iS \ - i Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1.iglasto drevo, 7., 2. jezero na Finskem, 8., 3. materija, snov, 9., 14. avtomobilska oznaka Vranja, 10., 4. veščak, 12., 5. kemijski simbol za renij, 13., 11. ostro, močno, 14., 9. izgled, 15., 6. omama pred operacijo. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 35 Vodoravno: 1 .slika, 6. Lapovo, 8. I(van) P(regelj), 9. Laba, 11. koloriti 13. Avar, 11 Sr, 15. obist, 17. atrij. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 36 Vodoravno: 1. mesec, 7. afera, 8 celo, 9. ST, 10. erotika, 12. SA, 13. Bok, 14. Skoda, 15. natakar.