PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana ? gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 206 (8912) TRST, sreda, 4. septembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. N0BINIH URADNIH VESTI « POfiOVOliIH MED GISCARD DTSTAINGOM IN SCHMIDTOM V BRUSLJU JE ITALIJA PREDLAGALA PODALJŠANJE PREPOVEDI UVOZA MESA V EGS IZ TRETJIH DRŽAV Sedanja prepoved zapade 31. oktobra - Izvršna komisija gospodarske skupnosti predlaga podražitev kmetijskih pridelkov za 4 odstotke r 3. — Po končanih pogovorih med francoskim predsedni- njs G'scard D'Estaingom in zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom iela* 0..v‘'' nobenega sporočila. Prav tako njuna glasnika nista ho-del' ni^.esar Povedati časnikarjem, ki so čakali v Elizeju, da bi zve-Sch' 'ern S,a PravzaPrav razpravljala. Tudi Giscard D'Estaing in Do'1-! S*a zaPustila kabinet, kjer sta se pogovarjala, ne da bi kaj Sovo'3 *'S^U- Sobmidt se je cmejil le na izjavo, da sta med pose H™ &k,ravnavala predvsem politično vprašanje Evrope, ter da sta otaknila tudi nekaterih gospodarskih in finančnih vprašanj. n"*n'°‘ki politični komentatorji , " ' Schmidt intervju zahodnonemški te- leviziji, v katerem je najprej poudaril, da je prepričan, da bo sestanek na «vrhu» med članicami gospodarske skupnosti že v letošnjem letu. Gre sicer za vprašanje, je dejal Schmidt, ki ga morajo poprej proučiti posamezne članice in se strinjati s predlogom, ki ga je dal francoski predsednik. To pomeni, da se je zahodnonemška vlada odločila podpreti francoski načrt o požitvi EGS. Glasnik bonske vlade pa je danes zanikal, da bi v Parizu govorili o morebitnem posojilu Zahodne Nemčije Franciji. Ponovno je povedal, da je Francija posojilo že odklonila v začetku leta in izjavil, da ga sedaj dejansko ne potrebuje. Drugo važno vprašanje, o katerem naj bi se dogovorila francoski predsednik in zahodnonemški kancler v Parizu, naj bi bila podpora zahodnih Nemcev francoski zahtevi, da se podražijo kmetijski pridelki v okviru gospodarske skupnosti. Francija že nekaj časa pritiska v Bruslju, da bi se odločili za višje cene. To bi seveda zelo pomagalo francoski plačilni bilanci, ki je zelo odvisna od kmetijskih pridelkov, ki močno vplivajo na francoski izvoz. Podražitev kmetijskih pridelkov bi zadovoljila o-benem tudi zahodnonemške kmete. O tem vprašanju, ki je v državah gospodarske skupnosti izredno pereče, je bil govor na današnjem zasedanju ministrov za kmetijstvo EGS v Bruslju. Zasedanje se je začelo pod pritiskom demonstracije kmetov pred sedežem EGS. Zbrali so se kmetje iz vseh krajev Belgije in delegacije kmetov iz Francije in Nizozemske. Kmetje zahtevajo višje cene za svoje pridelke in ukrepe proti špekulacijam, ki se pojavljajo izključno na področju trgovanja s kmetijskimi pridelki. V bistvu, pravijo kmetje EGS, so cene pridelkov pri kmetu nizke, za potrošnika pa previsoke. Če vzamemo za primer italijanske kmete, imajo ti iz dneva v dan vedno višje stroške zaradi stalnega naraščanja cen kmetijskih strojev, umetnih gnojil in drugega orodja, kar je v zadnjih mesecih močno podražilo delovne stroške. Obenem pa jim trgovci plačujejo pridelke po nizkih cenah, na trgu pa jih zelo drago prodajajo. Ministri so danes razpravljali o predlogu izvršne komisije, naj bi 1. oktobrom podražili kmetijske pridelke za 4 odstotke. Ta predlog t*a s*a Gis^rd D'Estaing ' nom Chmidt začela z novim "ači-. , P°svetovanja med državniki, 0i . 8 se ne ničesar javno raz- Sovarial Č3m .S,a 56 PravzaPrav P°-tem? In k£i s,a sklepala. Kljub da U, ^a komentatorji ugotavljajo, da ,S 3* SU P.rec*sednika prepričala, *e. r®Pa čimprej dati pobude za ®Pltev delovanja vseh teles Ev-bou.. e 9°sPodarske skupnosti ter oo«,,6^1 Predvsem s politično in a spodarsko združitvijo. Zdi se, da veči» \ *6.* zvez' dali pobude za in rj 5*ev'l° dvostranskih srečanj Plenarnih zasedanj med članica-Hoi.P.^PPderske skupnosti, da se v i^'-S!s,anek «na vrhu» EGS še |(ro .°snlem letu. Dobro obveščeni nai 'k-V zna!° povedati, da vemk' .,a sestanek konec no-vir: j8' naikasneje pa v prvi polo-Vl|' decembra. vrnitvi v Bonn je dal kancler Se vedno odprto vprašanje cene testenin lem^k ^a«janski prefekti, po-striin ° 'i™ Je minister za indu-neonr HpfPčil. da morajo preklicati seda ■aV1Ce!10. podražitev testenin, so se nJ SProžili l°v na male «ribice», hočpravi 03 t*ste male trgovce, ki ti tJ? lzrabiti trenutek in prodaja-dovni ■enine P0 višjih cenah, kot so radnn^6' Ni^ee P0 se danes u-Veliko ne ■ zan‘ma. da bi preganjal pni. 7 '!ribe>', se pravi tiste, ki in T3* vel‘ke količine testenin vini n no^ej° dati v prodajo trgo-žitevna drobno, čakajoč na podra- ^a^ledtem pa pokrajinski odbori 0 ®ne sprejemajo nove odločitve ste h raž*t.v* testenin navadne vr-Deisn°t oajveč 400 - 420 lir za kg. v r, sao se je ta cena že ustalila ^'»oogih pokrajinah. Kljub temu 2ahtf>, en’nai’J‘ n*so zadovoljni in so se ''aj° vedj° podražitev, češ da ški vZnatno Povišali proizvodni stro-Wae," ^esnici Pa gre za velik špe-s0ko ^skl manever, da bi izsilili visi 7a„Cfn° .testenin, potem ko so hah ,, ,t?vd' Po nenadzorovanih ce- y e"ke količine trde pšenice. Volete50 to. zadevo je neposredno tndj n temister za industrijo, ki je odbor predsednik medministrskega četk=a za cene >'■ ki od vsega zane bi ni -na* odločno nastopiti, da na * Pnšlo do sedanje zmešnjave da k.gU- . Rljub temu pa se zdi, našle0- ministrstvo za industrijo le Cela o °d. da bo volk sit in koza ločen i odražitev testenin je že od-se ;pa' bo pa tako visoka, kot tereJ zde*° začetka, ko so neka-So - Ptelekture odobrile cene, ki Pa t83*® do 500 lir kg. Obenem dpi 3 minister De Mita že nekaj nini0g0vari3 s predstavniki teste-Voriii® 'ndustrije, da bi se dogo-ljai„ Za onotno ceno, ki naj bi veza e po vsej državi. Gre seveda vrsf en° navadnih testenin «ljudske ki iih’ ne.pa za cene boljših vrst, Tni1 n'bče ne nadzoruje, ba a iStrijci men‘i°. da bi bilo tre-njo00 0^*!-! vsedržavno enotno sred-kj ceno za moko iz trde pšenice, sW° uIzrablja za izdelovanje te-lahpn' Pri 1601 ugotavljajo, da bi pe Ko na ta način prišli do popreč- Proizvodne cene «franco tòvar-vis* Za testenine ljudske potrošnje v bj m okrog 390 lir za kg. Tej ceni ki bilo treba seveda dodati delež, dr kFe trgovcem na debelo in na biti °' ^0 Pornen*. da bi morala 1 1 cena mnogo višja od sedanje u bi znašala poprečno najmanj 460 311 za kg. • ^katere deželne uprave v srednji severni Italiji so dale pobudo za k *tanek, ki je bil v Perugii in na aterem so deželni odborniki za indu-njo in trgovino sklenili, da predlagajo vladi, da mora določiti nadzorstvo nad cenami testenin. Zbrani de-ralai odborniki menijo, da bi napo-adana podražitev močno prizadela mi-jbone italijanskih družin, ki se že tak ubadajo z velikimi težavami za-ted' naraščajoče draginje. Deželni taborniki zahtevajo odločen boj proti Vsem. ki prikrivajo blago in ga Pečejo dati v prodajo. Za ohranitev aizke cene testenin menijo, da bo morala vlada poskrbeti za politično ce-j10 trde pšenice, da se zmanjšajo pro-“Vodni stroški. ^IM, 3. — Predsednik poslanske Jbornice Pertini je danes po dalj-*etn času prišel na Montecitorio. Nav-toči poslanci in časnikarji so ga z t Oseljem sprejeli. Potrdil jim je, da i® Po daljšem bolovanju dobro po-«ti. je naletel na odobravanje Francije, državah Beneluxa in Irske; Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Danska pa so izrazile dvome in zaskrbljenost, da bi podražitev vplivala tudi na podražitev v prodaji na drobno in s tem na povišanje življenjskih stroškov. Italija pa je zavzela vmesno stališče. Minister za kmetijstvo Bisaglia je menil, da sedanja dodatna podražitev pridelkov za 4 odstotke ne bi prinesla pridelovalcem nobene konkretne koristi in bi znala še bolj vplivati na njihovo nerazpolo-ženje. Bisaglia je omenil, da bi lahko kot alternativo temu predlogu sprejeli sklep, da se pomaga kmetom s krediti, da bodo plačevali nižje obresti na posojila, ki jih najemajo za svoje delovanje. Italijanski minister za kmetijstvo je menil, da bi na ta način preprečili katero koli neravnovesje pri ravnanju s kmeti v posameznih državah in bi obenem tudi zadovoljili zahteve kmetov. V zvezi z vprašanjem živinoreje je italijanski minister predlagal, naj bi podaljšali za nekaj mesecev sedanjo prepoved uvoza goveje živine in govejega mesa iz držav, ki ne pripadajo Evropski gospodarski skupnosti. Prepoved je EGS sprejela meseca julija in zapade 31. oktobra. Ta svoj predlog je utemeljil, češ da so se v Italiji ustvarile velike zaloge mesa, ki je prišlo iz evropskih vzhodnih držav, ki jih bodo vrgli na trg v trenutku, ko zapade prepoved uvoza iz tretjih držav «Menim. je poudaril Bisaglia, da je treba že sedaj povedati živinorejcem, da bo zapadlost ukrepa 31. oktobra podaljšana za nekaj mesecev». Zasedanje kmetijskih ministrov EGS se je zaključila z odobritvijo resolucije, v kateri priznavajo, da preživlja kmetijstvo v gospodarski skupnosti veliko krizo, in izjavljajo, da bodo v najkrajšem času spre-jeli ukrepe v zvezi s cenami in denarno pomočjo ter druge ukrepe, «ki bodo ugodno vplivali na dohodke kmetov». Ministri so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali 17. septembra. RIM. 3. — Podtajnik za zunanjo trgovino Servadei je odpotoval v Turčijo, kjer se bo udeleži! «Italijanskega dneva» na mednarodnem sejmu v Izmiru. Imel bo tudi pogovore s turškimi državniki. Kmetje demonstrirajo pred sedežem EGS v Bruslju .....................immillimmi.i.................imiilim.Hlinili...>■■■■■» SESTANKI ZVEZNIH TAJNIŠTEV CGIL, CISL IN UIL Tajništvo sindikalne federacije bo danes obravnavalo najnujnejša delavska vprašanja Sindikati hočejo preveriti, ali je vlada spoštovala svoje obveznosti RIM, 3. — Sindikalne organizacije so sklenile, da skličejo za jutri sejo tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Po poletnih počitnicah bo to prvi sestanek tajništva v trenutku, ko se kopičijo resna vprašanja, ki nevarno ogrožajo kupno moč delavskih plač. Da bi določila stališča, ki jih bo treba jutri zavzeti na seji tajništva federacije, so se danes ločeno sestala zvezna tajništva CGIL, CISL in UIL. Razpravljala so o točkah jutrišnjega dnevnega reda, ki se nanašajo predvsem na nadaljevanje pogovorov z vlado, na obrambo kupne moči delavskih plač, na raven zaposlitve, zlasti v gradbeni industriji, na odnose z javnimi in zasebnimi delodajalci in na vprašanja, ki se tičejo pobud za čimprejšnjo uresničitev sindikalne enotnosti. Poleg tega so tajništva razpravljala tudi o skorajšnji skupščini osnovnih sindikalnih organizacij, na kateri bo federacija podala obračun svojega dosedanjega delovanja ter predlagala načrt pobud za nadaljnji sindikalni boj in za sindikalno združitev. Po končanih sejah, tajništvi CGIL in CISL nista objavili nobenega sporočila. UIL pa je poslala časnikom sporočilo, v katerem poudarja, da ni mogoče več odlašati z obnovitvijo stikov in pogovorov z vlado, da se pregleda, ali je vlada spoštovala sprejete obveznosti glede odmrznitve kreditov, zaposlitve, cen, naložb in pokojnin, da je treba začeti pogajanja z javnimi in zasebnimi delodajalci za preureditev draginjske doklade, za dosego zajamčene plače, za rešitev vprašanja napornega dela, za ureditev odnosov v posameznih delovnih e-notah, še posebno pa za preuredi- Papandreu ustanovil novo stranko ATENE, 3. — Grški politični predstavnik Andreas Papandreu, ki se je pred kratkim vmil v domovino po dolgem izgnanstvu, je danes sporočil, da je ustanovil novo stranko z imenom «Vsegrško socialistično gibanje». Gibanje «bo izražalo nacionalno in družbeno hotenje poprečnega Grka, kmeta, delavca, obrtnika in mlade generacije», njegov namen pa je «ustvariti potrebne pogoje za novo državo, osvobojeno tujih intervencij in obvez in nad- zorstva gospodarske oligarhije». Papandreu je dejal, da mora država služiti izključno interesom grškega ljudstva, zaradi česar je v program svoje stranke vključil zahtevo po popolnem umiku Grčije iz NATO in po razveljavitvi dvostranskih odnosov z ZDA, ki da so «spremenili Grčijo v bazo za ekspanzionistične težnje Pentagona». Grški antifašistični voditelj je tudi polemiziral s tradicionalnimi strankami, ki da imajo «fevdalni» zna-Ì banja). čaj, ter poudaril, da bodo osnovni cilj njegovega gibanja nacionalna neodvisnost, suverenost ljudstva, družbena osvoboditev in uresničitev demokracije. Končno je Papandreu zahteval, naj bi postavili pred sodišče odgovorne za vojaško diktaturo in za «ciprsko tragedijo». (Na sliki Andreas Papandreu med tiskovno konferenco, na kateri je napovedal ustanovitev novega gi* tev dopustov in praznikov med tednom. Tajništvo poudarja v svojem sporočilu, da bo UIL dala prednost, v okviru svojega nadaljnjega boja, sledečim vprašanjem: zagotovitev dela in povečanje števila delovnih mest; jamstvo, da bo vlada dala pobude za večje naložbe na Jugu, v kmetijstvu, gradbeni industriji in na področju javnih prevozov; obramba nizkih dohodkov, da se zagotovi dejanska politika cen: rešitev vseh vprašanj pokojnin in uresničitev sindikalne pobude za preureditev draginjske doklade ter sedanjega ustroja premične lestvice za javne uslužbence. Obenem je tajništvo UIL sklenilo, da bo sklicalo za 12. in 13. september zasedanje predstavnikov svojih osnovnih sindikalnih organizacij, na katerem naj bi izdelovali načrt za nadaljnji boj sindikalnega gibanja v prihodnjih mesecih. Položaj na Cipru NIKOZIJA, 3. — Glasnik OZN na Cipru je izjavil, da so iz skupnega groba, ki so ga odkrili predvčerajšnjim v turško - ciprski vasi Ma-rathi, izvlekb doslej 51 trupel. Medtem pa so v bližini Limassola, na področju pod nadzorstvom ciprskih Grkov, odkrib nov skupni grob, v katerem naj bi bila trupla civilistov turškega porekla. Tako je vsaj izjavil danes voditelj turško-ciprske skupnosti Rauf Denktaš. V Nikoziji so medtem demantirali časopisne vesti, po katerih naj bi Grki že začeli gverilo proti turškim zasedbenim četam. Te vesti so v Nikoziji označili kot «zelo pretirane» in kot pretvezo za nove operacije turških oboroženih sil onstran Atilove črte. Neki grško - ciprski časopis je namreč danes z velikim poudarkom poročal, da so se grški gverilci preteklo noč skušali vtihotapiti skozi turške linije v bližino mesta Lefka. Po pisanju časopisa naj bi prišlo do oboroženega spopada, v katerem naj bi Turki zajeli več oboroženih mož. Danes navezava diplomatskih stikov med ZDA in NDR WASHINGTON, 3. — Jutri bodo v Washingtonu dali uradno sporočilo o navezavi diplomatskih odnosov med ZDA in Nemško demokratično republiko. Tudi ameriška diplomacija bo tako priznala Vzhodno Nemčijo, zadnja med zahodnimi državami, ki so to že zdavnaj storile. Po-' gajanja so trajala eno leto ter so doživela več prekinitev, predvsem v zvezi z vprašanjem zahodnega Berlina, ki so ga Američani stalno vnašali v pogajanja. Za novega a-meriškega veleposlanika v Vzhodni Nemčiji je bil izbran 73-letni John Sherman Cooper, bivši republikanski senator in bivši veleposlanik v Indiji in Nepalu. Navezava odnosov med ZDA in NDR pomeni nadaljnjo etapo v zbliževanju med Washingtonom in ko- munističnimi državami, iti je ena izmed osnovnih točk zunanjepolitičnega programa novega predsednika Geralda Forda. V washingtonskìh obveščenih krogih trdijo, da ameriška diplomacija «pripravlja teren» za bodoča pogajanja z Mongolijo in celo z Albanijo, medtem ko bo prav ta teden Organizacija ameriških držav s privoljenjem Bele hiše začela posvetovanja za normalizacijo odnosov s Kubo. Ta posvetovanja naj bi najprej privedla do odprave gospodarskih sankcij proti Kubi, nato pa do navezave rednih diplomatskih stikov med Havano in Washingtonom, kar naj bi se zgodilo v roku šestih mesecev. Iz tega procesa zbliževanja s komunističnimi državami ostajata za sedaj izvzeti le Severna Koreja in Severni Vietnam, in to predvsem zaradi tesnih stikov med Američani in kolaboracionistič-nima režimoma v Južni Koreji in v Južnem Vietnamu. ŽELEZNIŠKA KATASTROFA NA ZAGREBŠKI POSTAJI Obložena strojevodja in njegov pomočnik Pač pa sta bila izpuščena iz pripora prometnik in kretničar - Doslej identificirali 22 žrtev nesreče (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Zagrebu Branko Sarapa je danes na zahtevo okrožnega javnega tožilca izdal odlok o odprtju preiskave proti strojevodji Nikoli Kneževicu in njegovemu pomočniku Stjepanu Vargi zaradi utemeljene sumnje, da sta kriva za težko nesrečo 30. avgusta na zagrebški železniški postaji. Čeprav je bila njuna dolžnost, da pazita na predsignal, ki je bil neosvetljen, zaradi česar bi morala biti skrajno oprezna in bi morala zmanjšati hitrost, sta nadaljevala vožnjo z nezmanjšano hitrostjo in skozi glavni signal z rdečo lučjo, ki je zahteval, da se ustavita, privozila na glavno postajo s hitrostjo nad 90 km na uro. V odloku preiskovalnega sodnika se nadalje omenja, da sta imenovana večTcrat vozila na tej progi, zato sta vedela, da je na tem področju hitrost omejena na 50 km na uro. Kljub temu sta nadaljevala vožnjo, ne da bi zmanjšala hitrosti, zaradi česar se je prvi vagon odpel od lokomotive, se iztiril ter potegnil za seboj ostale vagone, ki so se prevrnili. V tem svojem dejanju sta imenovana povzročila nesrečo in kazensko dejanje, kaznivo po členu 273 kazenskega zakona. Ker okrožni javni tožilec ni našel osnove za sprožitev preiskave proti prometniku in kretničarju, sta bila izpuščena iz pripora. Doslej so strokovnjaki za sodno medicino identificirali 22 žrtev katastrofalne železniške nesreče, v kateri je po do sedaj ugotovljenih podatkih izgubilo življenje 122 oseb. Identificirani so jugoslovanski državljani. Predsednik republike Josip Broz Tito nenehno prejema brzojavke tujih državnikov, ki izražajo sožalje zaradi težke železniške nesreče na zagrebški železniški postaji. V teku današnjega dne je predsednik republike med drugim prejel sožal-ne brzojavke od glavnega tajnika KP Romunije, predsednika socialistične republike Romunije Nikolaja Ceausesca, podpredsednika repub-bke Kube Dorticosa, od nizozemske kraljice Julijane in princa Bernarda, predsednika finske republike Kekkonena, od alžirskega predsednika Bumediena in drugih. V Ženevi so danes člani sveta UNCTAD z enominutnim molkom počastili spomin žrtev zagrebške železniške nesreče. Predsednik sveta je zaprosil v imenu članov UNCTAD jugoslovanskega zastopnika, da sporoči prizadetim družinam in jugoslovanski vladi izraze globokega sožalja B. B. BEOGRAD, 3. — član izvršnega komiteja predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Dobrivoje Vidič je sprejel danes člane študijske delegacije burmske partije socialističnega programa. PREISKAVA 0 ATENIAEll NA VLAK «ITAllCl'S» Bolonjski sodnik zaslišal Almiranteja in (ovellija Tajnik MSI je moral (ri ure in pol odgovarjali na vprašanja o svojih odnosih s «superpričo» Strojem RIM, 3. — Misovski kolovodja Al-nurante je moral danes cele tri ure in pol odgovarjati na vprašanja bolonjskega državnega pravdnika Lo Cigna, ki je prispel nalašč zato v Rim in ki je ob tej priložnosti zaslišal tudi predsednika MSI, bivšega monarhista Covellija. Lo Cigno je še pred dnevi povabil oba misovska voditelja. naj se javita pri njem na zaslišanje, vendar sta se tako Co-velli kot Almirante poslužila možnosti, ki jo imata kot poslanca, da bi bila zaslišana v kraju, ki bi ga sama izbrala. Ta kraj je bil sedež misovske poslanske skupine tik pri palači Montecitorio. sedežu poslanske zbornice. Najprej je Lo Cigno eno uro in en četrt poslušal Covellija, nato pa dve uri in pol Almiranteja. V popoldanskih urah pa se je zasliševanje Almiranteja nadaljevalo še za eno uro. O poteku zasliševanj ni niti najmanjše vesti, vsekakor pa sta Covelli in Almirante za jutri zjutraj napovedala tiskovno konferenco, na kateri bo zanimivo videti, kako se bosta misovska prvaka zagovarjala. Vsekakor je gotovo, da sta se o-ba poslanca znašla v dokaj kritičnem položaju. Najmanj, kar bi jima lahko očitali, je da sta poskusila preusmeriti preiskavo o pokolu na vlaku «Itahcus» v zgrešeno smer, ker sta slepo verjela «superpriči» Fran-cescu Sgròju, ki je še pred atentatom povlekel na dan «rdečo sled». Pozneje pa je moral Sgrò priznati, ne samo, da si je vso stvar izmislil, ampak, da so ga za to svoje pričevanje plačah. Denar — en milijon lir — sta mu dala misovska odvetnika Basile in Sebastianelli, ki sta sedaj za zapahi pod obtožbo, da sta «s silo ab z grožnjami» prisihla pričo, da je dal znane izjave. Bolonjski sodnik je z današnjim zasb-ševanjem hotel očitno ugotoviti, ali je imel tudi Almirante prste vmes v «manipuliranju» priče. Tajnik MSI je moral tudi razložiti sodniku, kako je Francesco Sgrò prišel do tajne telefonske številke Almirantejevega urada, ki ni navedena v nobenem telefonskem imeniku in ki so jo poznali samo najožji sodelavci misovske-ga kolovodje. Prav dejstvo, da so pri Sgròju našli omenjeno telefonsko številko, bi lahko dajalo misliti, da je imel Almirante direktne stike s «superpričo» in da sta bila misovska odvetnika samo «posrednika». V tem primeru bi moral bolonjski sodnik zahtevati pri poslanski zbornici pooblastilo, da sproži sodni postopek proti tajniku MSI. Po današnjih zasliševanjih je neki časnikar vprašal dr. Lo Cigna, ali bo zahteval odvzem parlamentarne imunitete Almiranteju, sodnik pa ni ničesar odgovoril. Poleg Almiranteja in Covellija je dr. Lo Cigno izkoristil potovanje v Rim za zasliševanje še drugih oseb, Misovski kolovodja Almirante ki so vpletene v afero «superpriče». Najprej je zaslišal šefa političnega tajništva posl. Almiranteja Franca Massobria, nato šefa rimske železniške policije dr. Tria in končno še Sgròjevega prijatelja Roberta Geno-veseja. O vseh teh sodnih aktih ni vesti. Dr. Lo Cigno je časnikarjem samo povedal, da se bo jutri vmil v Bologno. V Bologni pa sta medtem namestnika državnega pravdnika Persico in Nunziata prvič zashšala odv. Seba-stianellija, sodelavca odv. Basileja, ki naj bi izročil «superpriči» Sgròju milijon Ur. Sam Sebastianelli je pred aretacijo izjavil, da je bil «zgolj po naključju» vpleten v afero, preiskovalci pa so sedaj menda ugotovib, da je imel mladi odvetnik važnejšo vlogo. Kaže namreč, da je prav Se-bastianelli imel že 15. julija daljši razgovor z Sgròjem in da je nato še istega dne osebno obvestil Almiranteja. V zvezi s Sebastianellijem moramo še zabeležiti, da si je najprej izbral za branilca misovskega poslanca Valenseja, današnjemu zasliševanju pa je prisostvoval drugi odvetnik. Kaj bi to pomenilo, da se odnosi med misovskim odvetnikom in njegovo stranko krhajo? ' Iz Bologne tudi poročajo, da je poveljnik sodne policije kapetan Ca-gnazzo v okviru preiskave o atentatu na vlak «Itahcus» odpotoval v Munchen, da bi ugotovil, ali so obstajale povezave med atentatorji in neonacističnimi skupinami, ki delujejo na Bavarskem. Končno naj še omenimo. da so danes identificirali zadnjo. dvanajsto žrtev pokola na vlaku. Gre za 19-letnega nizozemskega študenta Wima Hanerra. Sodne oblasti so že dale dovoljenje za prenos trupla v domovino. D.ANES Zahodnonemški kancler Schmidt je zaključil preteklo noč pogovore v Parizu s francoskim predsednikom Giscard D’Estaingom. O čem sta govorila, niso objavili nobenega uradnega sporočila. Zvedelo pa se je, da sta srečanje posvetila predvsem vprašanju okrepitve delovanja Evropske gospodarske skupnosti, ki je v zadnjih časih izredno zamrlo. V tej zvezi je za-hodnonemški kancler sprejel predlog francoskega predsednika, da se še letos skliče sestanek «na vrhu» med članicami skupnosti. V Bruslju pa so se sestali kmetijski ministri EGS in razpravljali o predlogih izvršne komis je, da se podražijo kmetijski pridelki s 1. oktobrom za nadaljnje 4 odstotke. Ministri niso o tem sprejeli nobenega dokončnega sklepa in se bodo sestali ponovno 17. septembra. Medtem ko predstavniki Francije, Beneluxa in Irske želijo podražitev pridelkov, so predstavniki Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Danske izrazili zaskrbljenost, da bi to vplivalo na povišanje življenjskih stroškov Italijanski minister pa je med drugim predlagal, naj bi podaljšali za nekaj mesecev sedanjo zaporo uvoza mesa iz tretjih držav, ki zapade 31. oktobra. Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL bo danes ponovno zasedalo in začelo obravnavati vprašanja, ki v zadnjih časih nevarno ogrefajo življenjsko raven delavskih množic. Gre pri tem za boj proti draginji, za zagotovitev delovnih mest, za naložbe na Jugu in druga vprašanja, ki jih nameravajo CGIL, CISL in UIL začeti hitro reševati neposredno z vlado in delodajalci. V tej zvezi so se včeraj ločeno sestala tudi tajništva treh sindikalnih organizacij. V okviru preiskave o pokolu na vlaku «Italicus« je bolonjski sodnik Lo Cigno zaslišal včeraj mt-sovskega tajnika Almiranteja in predsednika iste stranke Covellija. Voditelja MSI, ki sta za danes napovedala tiskovno konferenco, bi morala pojasniti sodniku svoje odnose s tako imenovano «spuerprl-čo» Sgrojem, ki je — verjetno po naročilu — potegnil na dan «rdečo sled» v atentatu na brzac Rim -Brenner. 4. septembra lW4 PO PODATKIH ZA MESEC AVGUST Ponovna oživitev prometa na mejnih prehodih s SFRJ V zadnjem času narastlo število odvzetih prepustnic Po daljšem upadanju kažejo statistični podatki o osebnem prometu med Italijo in Jugoslavijo na Tržaškem za pretekli avgust ponovno in znatno okrepitev tako mednarodnega kakor tudi lokalnega prometa. Po preglednici, ki jo je pravkar objavil statistični urad tržaške mejne policije, je v preteklem avgustu s potnim listom prekoračilo mejo 1.083.698 italijanskih in 2 milijona 253.817 tujih državljanov, to je skupno 3.337.515 ljudi. Število prehodov je bilo občutno večj» kakor v juliju (1.870.248), čeprav ni doseglo prometa iz lanskega avgusta (4.460.596 prehodov). Glede primerjave med letošnjim in lanskim avgustom velja pripomniti, da je letos potovalo čez mejo nekaj manj tujih državljanov (2.253.817, lani 2.382.28), močno pa se je skrčilo število italijanskih turistov oz potnikov (1.083.698, lani 2.078.307). Kar zadeva tuje državljane pa navaja preglednica za avgust 1974 naslednje podatke: 699.376 Jugoslovanov, 573.118 Nemcev, 236.931 Avstrijcev, 86.877 Angležev, 217.769 Francozov, 9.223 Grkov, 80.170 Švicarjev, 38.370 Američanov itd. Z obmejno prepustnico pa je v preteklem avgustu stopilo na sosedna območja 1.679.565 ljudi, od tega 1.159.211 italijanskih in 120.354 jugoslovanskih državljanov. Promet v lanskem avgustu je bil znatno večji, saj je dosegel 3.327.646 prehodov (od tega je na italijanske državljane odpadlo 2.307.360, na jugoslovanske pa 1.020.286 prehodov), kljub temu pa je pokazal promet v letošnjem avgustu določen razvoj v primeri z julijem, saj je v omenjenem mesecu s prepustnico prekoračilo mejo vsega le 1.231.333 ljudi (od tega 798.954 italijanskih in 432.384 jugoslovanskih državljanov). Končno naj zabeležimo promet čez posamezne mejne prehode tržaškega področja: Opčine (žel. postaja) 3.473, Fernetiči 281.227, Pesek 174 tisoč 964, Škofije 491.716, Lazaret 110.856, Repentabor 99.121, Lipica 142.480 in Plavje 177.814 prehodov. ODBOR IA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV sporoča, da bo dne 6. septembra, t.l., ob 17. uri na 44. obletnico ustrelitve Bidovca. Marušiča, Miloša in Valenčiča, polaganje vencev na grob pri Sv. Ani v Trstu, v počastitev njihovega spomina. V nedeljo, 8. septembra, ob 17.00 pa bo spominska proslava na mestu ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. V zvezi z maloobmejnim prometom naj pripomnimo še, da se je v zadnjih mesecih začelo naglo večati število prepustnic, ki jih a-genti mejne policije na italijanski strani odvzemajo državljanom, ki se zadržujejo na sosednem področju dalj časa, kakor je po ustreznih določbah dovoljeno (pet dni), ali ki se podajajo z mejnim dokumentom globlje v notranjost jugoslovanskega ozemlja. V takih primerih se organi mejne policije ravnajo po naslednjem postopku: državljanu, ki je zagrešil prekršek odvzamejo prepustnico in jo izročijo kvesturi. Če kvestura ugotovi, da gre pri posamezniku za prvi prekršek te vrste, pristojni urad zadrži prepustnico za nekaj dni, nakar jo vrne lastniku. Če pa ugotovi, da se prekrški ponavljajo, traja odvzem dva, tri ali še več mesecev. Druge kazni niso predvidene. Pač pa lahko ima pri tem besedo tudi finančna straža: v pri- merih, ko se italijanski državljan poslužuje prepustnice, da bi se izognil plačilu taks, predvidenih za izdajo potnega lista (če potuje globlje na jugoslovansko ozemlje, ali če se vrača na primer iz Avstrije skozi Jugoslavijo itd.), se tak primer obravnava kot prekršek davčne utaje, za katerega je predvidena denarna kazen v višini 4.000 lir (kolikor znaša letna pristojbina — taksa — za potni list). Seja deželnega odbora PSI V Vidmu se je včeraj pričela seja deželnega odbora PSI, kateremu je o političnem položaju poročal tajnik Tringale. Deželni odbor je o-bravnaval petletni načrt dežele in enotno deželno vodstvo stranke. Raz- PSI zavrača predlog PLI o laični fronti Pokrajinsko tajništvo socialistične stranke je zavrnilo predlog PLI, da bi ustvarili v Trstu laično zavezništvo, ki naj bi vključevalo liberalce, socialdemokrate, republikance in socialiste in ki bi tako izključevalo demokristjane. Tajništvo PSI v svojem poročilu pravi, da gre pohtično za nesprejemljiv predlog, ki temelji na presplošnih analizah položaja in na oceni spornih vprašanj, ko je nezgodovinska in ki spominja na preživelo razdobje liberal - nacionalizma, kateremu je bila tuja problematika delavskega razreda. Sporna vprašanja, o katerih se sedaj razpravlja v Italiji in kot dokazujejo izkušnje zadnjih let, se nanašajo na mnogo resnejše stvari in zajemajo perspektive gospodarskega in social-nega razvoja italijanske družbe. Ta problematika pa ni zajeta v splošnem terminu laičnosti, ki je izgubila, še zlasti z razvojem demokratičnih katoliških sil svojo privlačnost. Alternative se ustvarjajo na osnovi nasprotij med naprednimi in reakcionarnimi silami, kamor pa spada tudi PLI. Zaradi tega ni mogoče misliti na sovlado med socialisti in liberalci in zaradi tega tajništvo PSI pričakuje v tem smislu tudi odgovor socialdemokratov in republikancev, ki so tradicionalno bolj dovzetni za take predloge. V PONEDELJEK V NOVIH PROSTORIH V UL. MAZZINI v Številna aktualna vprašanja na seji izvršnega odbora SKGZ Manjšinska konferenca, 20-letnica SKGZ, r ika Slovenija, regulacijski načrt devinsko-nabrežinske občine itd. V ponedeljek se je po krajšem | jeli, tudi ker ju je Iseppi že pred počitniškem premoru v novih pro- časom obtožil, da nameravata okra- Kino Šolske vesti prava se je zavlekla pozno v noč. V OKVIRU DELOVANJA ISDEE Madžarski minister Csikos-Nagy o gospodarskih preosnovah v SEV Inflacija se seli iz zahodne v vzhodno Evropo Pretekli ponedeljek je v prostorih Višje šole za prevajalce in tolmače na tržaški univerzi predaval madžarski minister in ravnatelj Madžarskega državnega urada za cene prof. Bela Csikos - Nagy, in sicer o temi: «Gospodarske preosno ve v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč». Predavatelj je pregledal osnovne značilnosti preosnov, ki so jih v zadnjih letih izvedle posamezne članice Sveta za gospodarsko pomoč (SEV) in pri tem opozoril na njihove stične točke in na točke, v katerih se reforme med seboj razhajajo. V trenutku — je dejal predavatelj — ko se državne ekonomije pripravljajo na prehod iz ekstenzivnega v intenziven ustroj, se morajo vodilni krogi in načrtovalej soočevati z vrsto novih vprašanj, ki zadevajo praktično vsa področja, na katera se razčlenjujejo narodna gospodarstva. Izhodiščne osnove ne morejo biti enake, ker se posamezna narodna gospodarstva ob vpeljavi preosnove nahajajo na različnih stopnjah razvitosti. Prav tako različne so energetske osnove in razpoložljivosti surovin, s katerimi raz- .................»■■■■■>........................... VNETE RAZPRAVE NA TRŽAŠKI UNIVERZI UMETNI SATELITI NAJUSPEŠNEJŠE SREDSTVO ZA RAZVOJ ASTRONOMIJE Sprejem udeležencev na gradu sv. Justa - Po srečanju še sestanek o fiziki kompaktnih virov žarkov X Na gradu sv. Justa je bil sinoči sprejem za udeležence mednarodnega astronomskega srečanja, ki se je včeraj pričelo na tržaški univerzi. Sprejem je pripravila avtonomna letoviščarska in turistična ustanova ob zaključku zelo razgibanega delovnega dne. Že ob 9. uri je bilo na programu prvo predavanje. Govoril je angleški profesor Wynn-Williams, ki je znanstvenike seznanil z najnovejšimi odkritji, ki so povečini posledice opazovanja in torej praktičnega značaja, na področju infrardečih žarkov. Po tem predavanju so astronomi nadaljevali z delom v sekcijah. Kot je znano, delujejo za sedaj tri sekcije, «A», «B» in «C», ki obravnavajo različna področja astronomije. Jutri pa bo začela z delom še četrta sekcija «D», s katero se bo srečanje tudi zaključilo. Včeraj je bilo v vseh treh sekcijah veliko razprav, predvsem pa v sekciji «C», ki se ukvarja z rezultati o značilnosti novih astrofizikal-nih odkritij, ki zadevajo zvezde in galaksije. Profesorji Humphries. Nandy in Komtizas z edinburške univerze so predavali na temo «O-pazovanje svetlih tipov zvezd s te leskopom UV Sky Survey iz satelita IDI». Ta predmet je bil očitno zelo zanimiv, saj je sprožil živahno razpravo o umetnih satelitih, predvsem pa o satelitu, ki ga je izstrelil evropski center za raziskavo vesolja. Sledila so si predavanja pro fesorjev Mammana iz Asiaga, Wol-fa iz evropskega observatorija v Čilu, ki je govoril o mikroturbolen ci ter Cassatene in Viottija iz Frascatija. Danes se bo srečanje nadaljevalo s predavanjem prof. Poundsa Lei-cesterja, ki bo obravnaval odkritja pomena žarkov X v astronomiji. Zvečer bo za zabavo astronomov poskrbel «Quartetto d'archi Selvag gio» v Krožku za umetnost in kultu ro, v četrtek pa bodo imeli udeleženci srečanja skupno večerjo restavraciji Dreher, vendar si jo bodo morali plačati sami. Včeraj je med udeleženci astro nomskega srečanja krožila novica da bo prof. Rees iz cambriške u-niverze. ki je tudi predsednik sekcije «C», zbral nekaj najboljših astro-aomov, s katerimi bo imel od 7. do žarkov X. To bo seveda še nov pomemben dogodek za naše mesto, ki je v teh dneh dejansko središče znanstvene astronomske elite. Pred in med šolskim letom Podaljšan urnik knjigarn in papirnic Župan je sprejel prošnjo združenja malih trgovcev v zvezi z urnikom papirnic in knjigarn ob skorajšnjem začetku šolskega leta. Da bi omogočili in olajšali nakup knjig in drugih šolskih potrebščin, bodo omenjene trgovine lahko odprte zadnja dva ponedeljka v septembra in prva dva ponedeljka v oktobru. Med vsem šolskir letom, to je od 15. septembra do 10. junija, bodo papirnice in knjigarne lahko odprle pol ure pred predvidenim urnikom, opoldne pa bodo lahko zaprle pol ure pozneje. V tem primeru pa bodo morale odpreti eno uro pozneje popoldne. Vse trgovine, ki se bodo držale tega urnika, morajo izobesiti na vratih urnik, ki ga je ožigosalo poveljstvo mestnih redarjev. polagajo posamezne članice SEV, kakor so različne reakcije notranjih tržišč in odvisnosti od razvoja zunanje trgovine ob sprejemanju določenih gospodarskih ukrepov vsedržavnih razsežnosti. Nečrtovalci so si bili edini glede tega, katere dejavnike je treba prvenstveno upoštevati pri uvajanju gospodarske preosnove (gospodarski razvoj, produktivnost dela, porazdelitev narodnega dohodka po načelu direktnega sorazmerja z opravljenim delom in gospodarsko ravnovesje), njihove cenitve o teži posameznih elementov pa so bile zopet različne. Kar zadeva časovno zaporedje pri izvajanju gospodarskih preosnov, je prof. Csikos - Nagy naglasil, da se v vzhodnih deželah čedalje bolj uveljavlja sistem petletnega načrtovanja. Med petletkami, ki veljajo za posamezne članice SEV, pa se izvaja predhodno in vzporedno u-sklajevanje. Medtem ko se je načrtovanje v preteklosti glasilo pretežno na končne količinske cilje (toliko ton železn^/ude. toliko megavatov električne energije itd.), bo za petletne razvojne načrte 1976-80 veljal vrednostni kriterij. Hkrati s tem bodo neposredno nadzorstvo nad izvajanjem načrtov (z vrha) potisnili nekoliko v ozadje in vpeljali namesto njega posredno nadzorstvo, ki ga bodo izvajali s pomočjo sodobnejših inštrumentov za preverjanje učinkovitosti posameznih izvajalnih sklepov. Glede notranjega gospodarskega ustroja v deležah članicah Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, je prof. Csikos - Nagy naglasil, da veljajo povsod ista načela glede poseganja osrednjih oblasti v gospodarska dogajanja in glede lastništva in posesti proizvajalnih sredstev. V novejšem času pa so osrednje o-blasti priznale precejšnjo poslovno neodvisnost notranjim gospodarskim organizacijam (podjetjem). V tem okviru se je pri podjetjih pojavila težnja po združevanju manjših proizvajalnih enot v močnejše gospodarske organizacije. Izvajanju prof. Csikosa je sledila razprava, v katero so posegli številni prisotni docenti in strokovnjaki. V zvezi s pripombo, da bi u-tegnilo postopno večanje blagovne menjave med članicami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč in zahodnimi deželami pretihotapiti vzhodno Evropo tudi določena inflacijska gibanja, je madžarski strokovnjak potrdil, da se zahodnoevropski inflacijski vplivi dejansko že čutijo na tržiščih Madžarske in Poljske, to je v tistih deželah SEV, ki so se doslej najbolj odprle za izmenjavo blaga z razvitimi državami zahodne Evrope. godek se je pripetil 76-letnemu Tom-masu Vidaliju iz Ul. Fornace 4. Ko se je v ponedeljek vrnil iz bolnišnice, kamor je šel obiskat ženo, je skrbno zaklenil vrata, ni se pa več spomnil, kam je vtaknil ključe. Tako je včeraj začel trkati in kli-•jati na pomoč, dokler ga niso slišali sosedje, ki so poklicali gasilce in policijo. Gasilci so sicer priplezali do kuhinjskega okna, vendar ključev niso našli. Policijski agenti so zato telefonirali Vidalijevemu bratu, če morda ima ključe stanovanja, ta pa jim je odvrnil, da ga bratove težave sploh ne zanimajo. Zato so morali splezati v stanovanje tudi agenti, ki so skrbno pregledali dokaj skromno bivahšče, dokler niso ključev iztaknili v spalnici. Priletnega moža so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi opešanosti in umske neuravnovešenosti. štorih v Ul. Mazzini sestal izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je obravnaval zelo številna vprašanja. Najprej je bil govor o zaključkih manjšinske konference in odbor je sklenil, da bo 29. septembra posvetil celodnevno razpravo obravnavi poročil in drugih vprašanj, ki so povezana s konferenco. Nato je odbor razpravljal o stoletnici in o proslavi društva Edinost. Izvršni odbor je sklenil, da se bo glavni odbor v jesenski dobi še dvakrat sestal do občnega zbora Zveze, ki bo v drugi polovici no vembra. Glavni odbor se bo sestal 7. oktobra. V tej zvezi je bil tudi govor o dvajseti obletnici Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki so jo 28. novembra 1954. leta ustanovile Kmečka zveza. Slovenska prosvetna zveza. Slovensko gospodarsko združenje in nekatere druge slovenske organizacije. Na osnovi poročila dr. Cerna se je razvila daljša obravnava položaja v Beneški Sloveniji, kjer je bilo poleti več zanimivih kulturnih in drugih prireditev, med katerimi one na Kamenici, v Subidu in na Matajurju. V Izoli so priredili tečaj slovenskega jezika in prihodnjo nedeljo bo slavje v Čeneboli. 28. septembra predvidevajo, da bodo priredili v Gornjem Tarbiju srečanje s Tolminci in 26. septembra študijski dan s celodnevnim programom. V tem o-kviru bo društvo Nadiža priredilo od 22. do 28. septembra poskusni tečaj slovenščine. Dino Del Medico je poročal o delu emigrantov, ki so bili tudi med počitnicami zelo aktivni. 2. novembra bodo ustanovili sedež v Nemčiji in nato v nemškem delu Švice. Nekaj se pripravlja v Parizu, zelo aktivni pa so emigranti v Belgiji. Kupili so zemljišče in sedaj bodo postavili montažno stavbo, kjer bodo spomladi odprli svoj nov sedež. Društvo je pridobilo kar sto novih članov. Izvršni odbor je nato razpravljal še o predvidenih spremembah in demokratizaciji trgovinskih zbornic, ki so prešle v pristojnost dežel. Govor je bil o bazoviški proslavi, o mladinskem seminarju v Bohinju in mladinskem srečanju Alpe-Adria. Izvršni odbor je razpravljal tudi o regulacijskem načrtu v devinsko-nabrežinski občini in podčrtal, da mora težiti za tem, da se ohrani sedanje narodnostno ravnovesje v občini. sti neko skladišče, kar pa se je izkazalo za neresnično. Nasprotno, sam Iseppi ju je ščuval naj se udeležita tatinskega podviga. Zato so vse tri izpustili na začasno svobodo, zadevo pa predali sodniji. Otroški «ex tempore» športnega društva Breg Športno društvo «Breg» priredi ob «športnem dnevu» v nedeljo, 8. t.m. Slikarsko tekmovanje «ex tempore» za učence osnovnih šol in nižje srednje šole iz dolinske občine. Žigosanje podlag bo v nedeljo ob 9. uri na sedežu društva v občinski telovadnici. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj ves potrebni pribor in oodlago (papir, platno, barve, čopiče in drugo). Tehnika risanja je prosta in tudi tema je lahko poljubna, vendar pa prireditelji priporočajo, naj bi tekmovalci izbirali vaške motive. Področje je omejeno na Dolino, K rogi j.: in Boljunec. Izdelke je treba oddati do 13. ure. Tekmovanje bo razdeljno na tri kategorije: À) za učence 1. in 2. razreda osnovne šole: B) za učence 3., 4. in 5. razreda osnovne šole; C) za dijake nižje srednje šole. Vsa dela bodo razstavljena v občinski telovadnici. Nagrajevanje bo ob 19. uri. 13. in 14. SEPTEMBRA V TRSTU Posvet o obveščanju med deželo in državljani Na pobudo združenja «Associazione Italiana Tecnici Pubblici-tari» in pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine bo v dneh 13. in 14. septembra v našem mestu strokovno posvetovanje o medsebojnem obveščevanju med deželnimi upravami in državljani, podjetji ter predstavniki sredstev za množično obveščanje. Posvetovanje se bo začelo v petek, 13. septembra ob 16.30 v dvorani Rossettijevega gledališča z uvodnim poročilom odbornika za obveščevalno službo pri deželi Lombardiji. Posvet se bo nadaljeval v soboto v prostorih hotela Enalc pod Križem. V vrsto poročil o posameznih vprašanjih s tega področja bodo nastopih predstavnik industrijskega podjetja Zanussi dr. G. Re. svetovalec za marketing pri družbi Bassetti dr. A. Morello, svetovalec reklamne organizacije OTIPI V. Orsini, podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine F. De Carli, predsednik Italijanske publicitame zveze dr. G. Livraghi, ravnatelj UPA (Utenti Pubblicità Associati) dr, G. Falabrino. predstavnik tiskovnega urada dežele Furlanije-Julijske krajine dr. Sossi, predsednik lombardijske dežele dr. P. Bassetti in minister za odnose z deželami sen. M- Toros. Sami so se obtožili nameravanega ropa Prejšnjo noč so se agenti letečega oddelka morali ukvarjati s precej zapleteno in nejasno zadevo: na Goldonijevem- trgu so se prepirali trije moški ko pa so prihiteli policisti je eden izmed treh, 31-letni Giordano Iseppi, brez stalnega bivališča, obtožil ostala dva, 24-letnega Livia Perossija iz Ul. Uce-kar 1 in 17-letnega Maura Palcicha iz Ul. Batteri 22/3, da sta ga oropala. Napadla naj bi ga v Ul. Rossetti in Palcich naj bi mu iztrgal 1500 lir, pozneje pa naj bi se ga spet lotila na Goldonijevem trgu, kjer naj bi mu Perossa snel očala in zahteval 5.000 lir. Vse tri so odpeljali na kvesturo, kjer pa so v Iseppijevi torbi našh dva strašilna samokresa. Iseppi je izjavil, da ju ima za lastno obrambo, ostala dva pa sta ga obtožila, da je nameraval oropati tobakarno v Ul. Rossetti 87, last Amalie Fabietti. Pred agenti so se začeli obtoževati drug drugega in končno so priznali, da so nameravali skupaj oropati lastnico tobakarne, da pa jim je poskus spodletel. Vendar policistom ni uspelo, da bi zbrali dovolj dokazov, da bi jih lahko aretirali. Obtožbam Iseppija proti ostalima dvema pa niso ver- Danes praznujeta 25-letnico poroke MARTA in MARIO RAPOTEC Jubilantoma želijo še mnogo let srečnega življenja sin Edvin, hčerka Sonja, zet Danilo, vnuček Igor, brat Mirko z družino ter drugo sorodstvo. Pokrajinski natečaj za stenografe in tipkarje Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za upravne uradnike tretje kategorije — stenografe in tipkarje s parametrom 140. Prošnje na kol-kovanem papirju je treba predložiti predsedniku pokrajine do 12. ure 30. septembra skupno s potrdilom o plačilu davka za natečaj v znesku 200 lir. Začetna plača bo znašala milijon 302 tisoč lir letno z zakonskimi poviški in družinskimi dodatki. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so opravili nižjo srednjo šolo, ki znajo tipkati in stenografirati, ki so dopolnili 18. leto in niso še dopolnili 30. leta starosti. Za vse nadaljnje informacije je na razpolago urad za osebje pokrajinske uprave v Ul. Geppa 21. Prijava dohodkov za odmero obč. davkov Na podlagi zakona o davčnih dajatvah poziva župan vse davkoplačevalce, naj predložijo do 20. septembra prijavo dohodkov za odmero občinskih davkov. Prijavo je treba predložiti v sobi 272 palače na Trgu Granatieri 2 v drugem nadstropju, kjer so brezplačno na razpolago potrebni formularji. Kdor ne bi prijavil dohodkov do določenega datuma ali pa bi prijavil lažne podatke, bo kaznovan na podlagi členov 292 in 296 omenjenega zakona. Izgubil je ključe . . . Marsikdo je že izgubil ključe in ni mogel v svoje stanovanje, včeraj pa so agenti kvesture in gasilci morali poseči zaradi priletnega upokojenca, ki se je zaklenil v svojem stanovanju in doma izgubil ključe, tako da ni mogel več dni iz stanovanja. Neobičajni do- približno 15. septembra poseben se- stalno prepove« par^ranj •tanek o fiziki kompaktnih virov jbišcem do zaključka del. • Zaradi gradbenih del v poslopjih v Ul. Scussa 4 in 6 je župan uvedel stalno prepoved parkiranje pred grad- iHnmHM »»■»»■■■>»» ».»....................I.......'H»»........ NAMESTO ZA PREDVIDENIH 250.000 TON SUHI DOK SAMO ZA LADJE S TONAŽO DO 100.000 TON? Sindikat CISL bo zahteval razgovor z mmistrom Gullottijem Včeraj dopoldne so se sestala pokrajinska tajništva sindikata kovinarjev, pristaniških delavcev in sindikalne zveze CISL, katerim so poročali Cruciatti, Zaves in Battel-lini o vesteh, da nameravajo v Trstu zgraditi suhi dok z zmogljivostjo samo do 100 ton in ne 250 tisoč ton, kot je bilo prvotno predvideno. Dok bo še vedno ostal e-nako širok in globok, zmanjšali pa bodo njegovo dolžino, da ga bodo lahko kasneje podaljšali in tako tudi povečali tonažo ladij, ki jih bo lahko sprejel. Program bodo menda spremenili, ker je zmanjkalo denarja, saj so odobrena sredstva nezadostna za gradnjo večjega doka. Sindikalna organizacija CISL je mnenja, da bi bila taka rešitev ustrezna zlasti zato, ker bi bilo, kot se zdi, mogoče dok zgraditi v kratkem razdobju štirih ali petih mesecev in ker velika večina ladij, ki prinlove v tržaško pristanišče, ne doseže tonaže 100 tisoč ton. Tajništva omenjenih sindikatov CISL so končno sklenila, da bodo o za devi razpravljali v okviru sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, da pa bodo takoj zahtevali razgovor z ministrom za javna dela Gullottijem, da ugotove, kakšno je stanje. Na osnovi točnih vesti bodo lahko sindikalne organizacije sprejele enotno stališče o gradnji suhega doka, ki je zelo važen za razvoj tržaškega gospodarstva. V psihiatrični bolnišnici Danes nastopi kvartet Gas lini Danes ob 18.30 bo v psihiatrični bolnišnici v Trstu priredil kvartet «Giorgio Gaslini» javni koncert. Prireditev organizirata kolektiv «Odprto gledališče» v sodelovanju s kulturnim krožkom gledališča «Alternativa». Koncert naj bi po mnenju organizatorjev predstavljal novo in pomembno prireditev na poti nenavadnega bogatenja z izkušnjami. Nastop Gaslinija v Trstu predstavlja nekaj novega, saj Trst že dolgo ni imel v svoji sredi tako slavnega glasbenika in bo zato njegov nastop brez dvoma privabil mnoge, ki so naklonjeni širšemu kulturnemu razgovoru, za katerega v običajnih komercialnih ni prostora. Giorgio Gaslini deluje od leta 1957 kot skladatelj in koncertist. Njegov kvartet je prvič nastopil leta 1963, od takraf-pa je priredil več kot tisoč koncertov. Ameriška revija «Dowa beat» ga je postavila na četrto mesto v svetovni klasifi kači ji. Gaslini se. zavestno izogiba zapiranju vaše, nedostopnosti in nevtralnosti in je letos marca dejal v nekem intervjuju da je «glasbo treba ustvarjati z množico in ne za množico». Že več mesecev nastopa Gaslini v raznih krajih: na trgih, v univerzitetnih čitalnicah, v velikih Gledališčih, kinodvoranah brez akustike, žuonijskih dvoranah, zapostavljenih mestnih četrtih, tovarnah, bolnišnicah itd. Vse to de-v prenričanju, da so dozoreli časi in da se množice želijo seznaniti z umetnostjo, z glasbo in da zato tudi tako množice sledijo njegovim izvajanjem. V tem smislu je Gaslini izredno nopulama osebnost. Vzroke te popularnosti gre iskati v neposrednosti njegovega glasbenega izražanja in v niegovem hoten iu posredovati določene ekzisten-cialne stvarnosti sodobnega človeka. Razna obvestila Odbojkarski odsek ŠD «Breg» obvešča vse začetnice, da je trening v občinski telovadnici v Dolini vsak torek in četrtek ob 19. uri. Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. septembra IDA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 — Dolžina dneva 13.10 Luna vzide ob 20.19 in zatone ob 9.12. Jutri, ČETRTEK, 5. septembra LOVRENC Vreme včeraj: najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja 20, ob 19. uri 25,1 stopinje, zračni pritisk 1014,2 mb, rahlo pada, veter 6 km na uro zahodni, vlaga 72-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 76-letna Caterina Kovačič vd. Glinscheg, 76-letna Antonia Sossa vd. Vidal, 69-letni Rodolfo Farovci, 60-letni Aleardo Cespa, 74-letni Aurelio Cattarmi in 77-letni Antonio Celenti. Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 20.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) in ob 21.45 «Il sogno imperiale di Miramare (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob 19.30 in 20.45 iz miramarskega parka ob 21.45 in 23.00. Predstave do nedelje, 15. septembra. Ariston I.N.C. 21.15 «11 portiere di notte». Igrajo D. Bogarde. C. Ramp-ling in F, Leroi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Tre ramazze fuori giuoco». Barvni film. Excelsior 16.00 «Controllo marsigliese». Michael Caine, Anthony Quinn in James Mason. Policijski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Simona». Barvni film z Lauro Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Un esercito di cinque uomini». Barvni film. Igra Bud Spencer v vlogi Mesita-Eden 16.30 «La preda». Zeudi Ara-ya, Renzo Montagnani in Franco Gaspardi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Sole rosso», barvni film. Igrata Charles Bronson in Ursula Andress. Aurora 16.30 «Squadra volante». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capito! 15.30 «Sfida al O.K. Corrai». Igra Buri Lancaster. Barvni film Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo, attenti a quei due», barvni film. To ny Curtis in Roger Moore. Barvni film. Impero 16.30 «La gang dei Doberman colpisce ancora». Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Nipoti miei diletti». Igrajo Adriana Asti, Luciano Salce, Romolo Valli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravil. Ideale 16.30 «Il gatto di Brooklyn aspirante detectiv». Barvni film. F. Franchi in A. Incontrerà. Vittorio Veneto 17.00 «Due maschi per Alexa». Barvni film. Igra Curi Jurgens. Prepovedano mladini pod 18. letom. Volta - Milje 16.00 «Bernardo, cane ladro e bugiardo». Wald Disney. Astra 16.30 «Biancaneve e i sette nani». Walt Disney. iča. d3 v Ravnateljstvo državnega znanstve-nega liceja «France Prešeren» v stu, U). Guardiella 13/1, sporoča, aa pričnejo popravni izpiti dne 5. sep tembra. Razpored pismenih in ustiM izpitov je na oglasni deski na znan stvenem liceju. Ravnateljstvo Slovenskega dijasKe-ga doma «Srečko Kosovel» v rs jj* Ulica Ginnastica 72 ali Campo Luigi 11. tel. 793-167 (avtobus st 25 m 26, nrva postaja nad pohW' niko INAM) sporoča, da sP1,6^1” prošnje za vpis v Dom za so s' leto 1974-75 vsak delovni dan od • do 13. ure in od 16. do 18. ure. dom se lahko vpišejo dijaki iz vs vrst in stopenj slovenskih šol m jaki slovenske narodnosti, ki n '-s . jejo italijanske strokovne šole. jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 14. septem oziroma do zasedbe prostih mes ■ Ravnateljstvo državnega trgovs ga tehničnega zavoda «Žiga ' ’ Trst, Vrdelska cesta 13/2. sporoi se bodo pričeli popravni izpl° .s. jutri, 5. septembra, ob 8.30^ s P menima nalogamg iz slovenščine italijanščine. . v šola Glasbene matice. Vpisovanje glasbeno šolo bo do 14. S®Pe . bra 1974, od 10. do 12. ure v F sami Glasbene matice. Ul- R- * . 29 (tel. 418605). Pričetek 1»“*® v ponedeljek. 16. septembra. R3 teljstvo. ... šolski patronat Devin - Nabre (Trg sv. Roka 105 - 34011 Nabre» na) obvešča osnovnošolske učitelje, nameravajo poučevati na šolah s ^ šolskim poukom, da zapade ro vlaganje ustreznih orošenj 30. Ravnateljstvo državne srednje s «Fran Erjavec» - Trst. Ul. Monto: no 2, sporoča, da se bodo Pr' popravni izpiti jutri, 5. sep bra, ob 8.30 s pismeno nalogo italijanščine. Razpored pismeni ^ ustnih izpitov je objavljen h* glasni deski šole. . Ravnateljstvo državnega slovens ga nčiteljišča «A. M. Slomšek» s roča, da se začnejo popravni izP1 5. septembra. Razpored pismenih ustnih izpitov je na oglasni deski- Razstave • V občinski galeriji na Trgu Unità so odprli razstavo jedkanic slikarja Bruna Madere, v galeriji v palači Costanzi pa so odprli sedmo deželno razstavo grafik. Obe razstavi bosta odprti do 7. septembra z naslednjim umikom: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa samo od 10. do 13. ure. Umetnostna galerija «Il Tribbio» otvarja umetnostno sezono 1974-75 osebno razstavo madžarskega slikarja Arnolda Grossa. Smrtne posledice nerodnega padca Malo pred poldnevom je na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice izdihnila 86-letna Ivana Bandi vd. Fabian iz Prebenega 33, ki se je hudo poškodovala v petek, 16. avgusta, ko je nerodno stopila in padla na tla v kuhinji svojega sta novanja. Priletna ženska si je pri padcu zlonrla desno nogo v stegnu. Po mnenju zdravnikov bi morala ozdraveti v treh mesecih, vendar so nastopile nepredvidene komplikacije, zaradi katerih je včeraj umrla. V Tržaški knjigami razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na ogled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah. Izleti Slovenska prosvetna zveza obvešča vse udeležence izleta v Kamnik (DAN NARODNE NOŠE), da je odhod z av tobusom v nedeljo, 8. septembra, ob 7. uri iz Križa pred Ljudskim domom, in z Opčin, ob 7.30 pred Prosvetnim domom. SPD Trst priredi 7, in 8. septembra izlet z osebnirm avtomobili na Vršič z vzponom na Jalovec. Prijave v uradu ZSŠD1 — Ul. Geppa 9/33 do srede 4. septembra. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» Skednju priredi 29. septembra avtobusni izlet v Pulj — Veruda. Vpisovanje na sedežu društva v sredo in soboto, od 19. do 20. ure. Prosveta ob v Odbor Tržaškega partizanskega Pc^ skega zbora vabi vse člane-pevce redno vajo, ki bo v bazoviškem mu v petek, 6. t.m. ob običajni u ^ Obenem odbor obvešča vse P61! Tržaškega partizanskega pevskega z“~’ ra. da bo nastopil v nedeljo. 8. ^ ■ na proslavi v Brkinih v vasi Tetre 1 priložnosti 30. obletnice volitev narodnoosvobodilne odbore, zato ^ vabljeni vsi pevci, da se zberejo svojimi vozili v nedeljo, 8. t.m. v zovici ob 8.30 zjutraj za skupen hod. t Pevski zbor «Srečko Kumar» Repentabra vabi člane, posebno dino ter ostale občane, ki jim 1 pri srcu slovenska pesem, da se ^ delezijo sestanka, ki bo v petek, t.m., ob 20.30 v dvorani občinske k palnice v Repnu. Razpravljalo bo o nadaljnjem delovanju zbora. . isaH BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE-TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 16^38-101. 38 045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 661,50 1528,50 Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 221,30 136.75 247.75 34,85 39,50 39,50 MENJALNICA vseh tujih valut Prispevki Za ŠD Breg daruje Ezio Fontanot (zadružna gostilna iz Doline) 20.000 lir. SOŽALJE Odborniku Angelu in Dariju P®1’0' velu ter družinam izreka PD Slove' nec iskreno sožalje ob izgubi dra gega očeta Rudolfa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A Barbo, Trg Garibaldi 4: Godina, AHTGEA, Ul. Ginnastica 6: Chiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. Sporočamo žalostno vest, da nas je 3. septembra po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča IVANA FABJAN vd. BANDI Pogreb bo 5. septembra ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev in na pokopališče. Žalujoči hčerki z družinama in drugo sorodstvo Prebeneg, Maribor, Trst. 4. septembra 1974 3. septembra je preminila naša draga žena, mama in nona MARIJA GLAVINA roj. DRUŽINA Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Žalostno vest sporočajo: mož Silvester, hčerka Cvetka z družino, brata Ciril In Mirko, sestra Cvetja in drugi sorodniki Boršt, Boljunec, Ricmanje, Zgonik, 4. septembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul- Zonta NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AH'Alabarda, Ul Istria 7; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (te). 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124). Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi mož, oče in ded RUDOLF PAR0VEL Pogreb bo danes, 4. septembra, ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Žalostno vest sporočajo: žena. sinova Dario in Angel z družinama, vnnki, bi at in sestre ter drugo sorodstvo Zabrežec. Boršt. Trst. 4. septembra 1974 iOMSKUDNEVNIK» 4. septembra 1974 limMM DELA V ZAKLJUČNI FAZI Ze v novi dvorani jesenska seja tržaškega pokrajinskega sveta? Načrte za novo dvorano sta izdelala arhitekta Bartoli in Visentini ■ Strošek: 150 milijonov lir seja pokrajinskega n™ ta i50 1)0 vsej verjetnosti že v «vik d''orani' vsaj zatrjuje wbomik za javna dela tržaške Pokrajme Volk in potrjujejo tehniki Pokrajine, saj so sedaj v teku zadnja dela. Gradnja dvorane je prav-aprav nekaka dediščina še prejšnje Pokrajinske uprave, zadeva pa je nr.i„Odl0Žena med komisarsko u--in ■ ^ Prišla na dnevni red Ped starimi leti, ko je bil po vo-ntvah umeščen ponovno demokra-ortk^ ^^Pljen pokrajinski svet in mm-ri ,^a*crat; so tudi obstajali sleki, saj je proračun predvi-Zyal “krog 100 milijonov lir iz-Mtkov (z novimi poviški bo končni jzoatek dosegel okrog 150 milijonov J in torej precejšnje breme, ko V.rv?° Ze*° velike potrebe povsod. uu S° Klenik’ da bodo dvorano Radili, ker je med tem časom na °yi popisa prebivalstva bilo Povečano število pokrajinskih sve-iit.Va cev’ ki jih s prihodnjimi vo-wvanu (spomladi 1975. leta) ne bo seHo ■■ temveč 30 in za njih v Kil«.njl dvoranici absolutno ne bi ... Prostora. Poleg tega pa so ' ,a sredstva namenska in jih Pokrajina ne bi mogla izkoristiti za nekaj drugega. Nečrt, ki je bil izdelan že prej. Vic' 1??r.e00V* 17 ÌUUjmuYi» HDVfl,, 'O.IIHB v ,0». S¥0!O>CKHI*Jì# y**in »ms rem os«?kv4U4 ^ *0 »14$ f š- -v, Tv^-- lì I- 8.0.V. DOV* SOfcKA i Xm*iU 1974 OHMI ' ■ 1 Spominska plošča na spomeniku, ki so ga v nedeljo odkrili na pokopališču v vasi Matajur pod istoimenskim hribom v Beneški Sloveniji. Na njej je dvojezičen napis, posvečen spominu 17 italijanskih in slovenskih partizanov ter enega črnca, ki so «pobrateni v borbi zoper osvajalca padli 9. novembra 1943». Ploščo sta postavili partizanski zvezi ANPI iz Vidma ter Združenje zveze borcev NOV iz Nove Gorice GORICA 5. - 6. - 7. - 8. SEPTEMBRA 1974 5. MEDNARODNO FOLKLORNO TEKMOVANJE «GORIŠKI GRAD» DOLINA KORNA 5. septembra — Folk ansambel «Stella di Romagna» z Rito Moreno 6. -7. septembra — 5. Mednarodno folklorno tekmovanje «Goriški grad» V CENTRU MESTA TER DOLINI KORNA 8. septembra — IX. MEDNARODNI FOLKLORNI SPREVOD DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10 tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je odprta lekarna Centrale, Piazza Repubblica, tel. 72341. Razna obvestila Jamarska skupina «Kraški krti» priredi od 9. do 29. septemora jamarski tečaj, ki bo razdeljen na dva dela: teoretični in praktični. Teoretični del bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, praktične vaje pa bodo ob nedeljah v raznih jamah na goriškem Krasu. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2. v Gorici, pri Bogdanu But-koviču v Sovodnjah, pri Dominiku Grilu na Vrhu, pri Jordanu Vižintinu v Dolu, pri Stanku Kosiču v Do-beidobu. Zainteresira nei naj pohitijo z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno. Zaradi počitnic, bo občinska knjižnica v Doberdobu zaprta od 18. septembra do 1. oktobra. Izleti SPD sporoča, da bo javljeni družinski izlet 15. septembra. Podrobnejša pojasnila na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2. SPD priredi v nedeljo, 8. septembra, ob «Dnevu planincev», vzpon na Po-rezen (transverzala). Dostop s Petrovega Brda. Informacije na sedežu. Odhod bo z lastnimi vozili z obmejnega prehoda pri Rdeči hiši ob 6. uri. Razstave V galeriji «Il Torchio» v Ulici Ma-meli je odprta razstava goriškega rojaka, slikarja Rudolfa Sakside. Včeraj-dajies iz goriškega matičnega orada ^ ROJSTVA: Bottacin Debora, Di-j mitri Tabaj, Annalisa Duca, Marti-'na Rossi. LETOŠNJI MLADINSKI SEMINAR ALPE JADRAN Razlike v odnosih do narodnih manjšin Koroška delegacija se izmika odkritemu obravnavanju problemov, ki se tičejo manjšin Položaj italijanske skupnosti v Jugoslaviji Dvorišče stare kmečke domačije v Cerovljah na Krasu (Foto M. Magajna) tlllllllllllllllllllll||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||mi„,|||||m,,|,,jjn(|mm,||,,,|,||||„m|,||,|,|m,||||,||||||„||||,||ni||||m|||||m||||||||||||1(||||||||||||||||||||||||||,) NAD STO LET STARA IDEJA SE POČASI URESNIČUJE Proga Beograd - Bar najtežavnejša trasa Doslej zgrajene že skoraj polovico proge - Četrtina proge gre skozi predore - Če bo slo vse, kot se računa, bo konec 1976. leta nared SREDA, 4. SEPTEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino PO SLEDOVIH ODISEJA 18.40 RDEČI PANTER 18.50 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA Po romanu Toneta Seliškarja režiral nadaljevanko France Štiglic, v glavnih vlogah igrajo Ivo Marinšek, Ivo Primec, Janez Vrolih, Demeter Bitenc itd. 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 APOKALIPSKA ŽIVALI KLIC MORJA Šesto, zaključno nadaljevanje Misterij človekovega življenja vodi k morju, k vodi, ki so jo. skupno z ognjem in zrakom, smatrali vedno za enega izmed osnovnih elementov življenja. Voda prekriva dve tretjini zemeljske oble in vsebuje velikanska bogastva ter nepojmljivo življenjsko moč. K temu dodajmo še dejstvo, da je pretežni del podmorskega življenja še neraziskan ter da «.družbene» oblike vodne faune še vedno niso proučene. Način medsebojnega komuniciranja med ribami je predmet najnovejših raziskav in tudi nekaterih okritij, kajti nekoč je bilo rečeno, da je riba gluha in nema, vtem ko je v resnici povsem drugače. Sicer pa. prepustimo besedo Fredericu Rossifu, ki je pripravil to nadvse zanimivo reportažo v šestih nadaljevanjih 21.40 ŠPORTNA SREDA Kronike športa v Italiji in v tujini 22.35 Malican oče in sin GOLJUFIJA TV film je režiral Marcel Cravenne 23.00 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 17.20 EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI Prenos iz Rima v evroviziji 20.30 DNEVNIK 21.00 ŽIVLJENJE JE ČUDOVITO Italijanska televizija je posvetila ameriškemu filmskemu n-metniku Franku Capri, ki je bil po rodu iz Palerma, krajši ciklus oddaj, ki se konča danes s filmom «življenje je čudovito»' Frank Capra je film napravil pred 28 leti in sicer 1946. Ameriška verzija filma nosi naslov «It’s a Wonderful Life». Glavno vlogo je seveda poveril Jamesu Stewartu, s katerim so igrali še Donna Reed, Lionel Barrymore, Thomas Mitch in Gloria Grahame, ki je tedaj prvič nastopila v filmu. Frank Capra je drugo svetovno vojno prebil kot polkovnik, vendar se je bolj malo srečal s sovražnikom, ker je v glavnem organiziral kinematografsko službo ameriške vojske na bojišču. Brž, ko se je vojna končala, se Frank Capra vrne k filmu in nadaljuje s svojim optimizmom. Med temi filmi je tudi film, ki nosi naslov «življenje je čudovito», v katerem Frank Capra ponovno dokazuje, da veruje v zmago pravičnosti in pravičnih ljudi ter v poraz hudobnih. Ponovno govori o solidarnosti ljudi do Prl" zadetih in podobno. Caprov «preprosti» junak je George, pošten, delaven, hkrati pa trmast mladenič. Gre za sina gradbenega podjetnika, ki si zastavi načrt, da bo gradil hiše poceni za tiste, ki nimajo denarja, da bi ga razmetavali. Ko njegov oče stari gradbenik umre, mladi George zapusti šolo in se požene v delo, pa čeprav mu neki finančnik meče polena pod noge. Na božični vec(!r. Georgov stric, ki je bil nekakšen blagajnik podjetja, izgubi 8.000 dolarjev, torej vsoto, ki spravi podjetje v nevarnost. Izgubljeni denar najde že omenjeni bogataš Potter, ki denarja ne vrne, pač pa odbije Georgu celo prošnjo, da bi mu PO' magai v trenutnih težavah. In mladenič vidi edini izhod tz težav v samomoru. Toda prav v tem trenutku se najde pomoč. Nesrečnemu Georgu pošlje Capra njegovega angela varuha, pač v smislu, da se mora vse dobro končati 23.10 FILMSKE PREMIERE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 17.00 DRUŽINA SMOLA Madžarski risani film 17.30 EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI _ Prenos v evroviziji iz Rima, vmes ob 18.50 do 19.00 OBZORNIK 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.40 DAN MAŠČEVANJA Celovečerni film, ki ga je režiral Fred Zinnemann. V filmu igrajo Gregory Pečk, Anthony Quinn, Omar Sharif, Raymond Pellegrin, Marietto Angeletti, Paolo Stoppa, Daniela Rocca, itd. Film so posneli nekje na jugu Francije v bližini španske meje. Film govori o sovraštvu in maščevanju dveh ostarelih in zagrenjenih nasprotnikov še iz španske državljanske vojne. Eden od teh živi v majhnem mestecu v Franciji, drugi pa živi preko meje, torej v Španiji, v mestu San Martino. Sovraštvo in iz tega izvirajoče izzivanje se vleče skozi ves fim1 do končnega razpleta. Velja pri tem filmu opozoriti na lepe posnetke narave v juz nih predelih Francije okoli Lourdesa in Pauja, pa tudi na celo vrsto zelo znanih igralcev, med katerimi so Pečk, Quinn, Stoppa 23.35 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 17.20 EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI Prenos v evroviziji iz Rima 21.00 Otroški kotiček: RISANKE 21.15 DNEVNIK 21.30 GOSPODIČNA GOODALL IN ŠIMPANZ Dokumentarna oddaja 22.20 Gostje slovenske popevke: FRANK IFILD 23.00 EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI Prenos iz Rima Prejšnji teden se je v Kranjski gori zaključil šestdnevni mladinski seminar v okviru zamejskega sodelovanja Alpe - Jadran. Pobuda je v nekaj letih postala že utrjena tradicija in dejansko nudi možnost srečanja in izmenjave mnenj med predstavniki mladinskih organizacij treh obmejnih dežel, Furlanije - Julijske krajine, SR Slovenije in Koroške. Letos je organizacijo seminarja prevzela Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Šest dni skupnega obravnavanja nekaterih problemov je vsekaaor trenutek, ki ga je treba čimbolj Japonski sintetični streptomicyn TOKIO, 3. — Streptomicyn je bil tisti antibiotik, ki je rešil milijone ljudi, ki so se v prvih letih po vojni borili s tuberkulozo. Bil je sicer neznansko drag, toda pacient, ki se je otepal s tedaj tako nevarno zavratno boleznijo, je skušal do njega priti za vsako ceno. Kar je tudi razumljivo, ker je življenje vendarle le eno. Kmalu za njim so prišli drugi antibiotiki, ki so bili tudi dokaj učinkoviti proti jetiki, vendar je bil streptomicyn dolgo najbolj upoštevano zadevno zdravilo. S časom je njegova cena sicer upadla, vendar je bil še dolgo drag, vrhu tega pa je imel posebno v samem začetku nekaj zelo nevšečnih napak. Puščal je namreč neprijetne «sledove». Gre za tako imenovane sekundarne posledice. Posebno v prvem času, ko zdravilo ni bilo kdove kako «čisto», je pacient po daljši kuri postal naglušen, ali dobil kako drugo podobno napako. Z druge strani pa je streptomicyn izgubil na svoji veljavi. Ne da bi bilo zdravilo postalo šibkejše, pač pa so se bolezenske klice nanj privadile in njegova učinkovitost je zato popustila, skratka streptomi-oyn ni bil več tako «odličen», kot je bil v začetku. Medtem pa je prišlo na vrsto že več drugih podobnih antibiotikov in zdravil na sploh, da smo lahko rekli, da je nekoč tako nevarna in v glavnem socialna bolezen — tuberkuloza — bila premagana. Toda streptomicyn ne služi izključno borbi proti tuberkulozi in če smo tuberkulozo premagali pri nas, v razvitem svetu, je to še vedno huda bolezen, posebno v nerazvitem svetu, kjer še vedno kosi, pa čeprav ne tako, kot nekoč. Zato je tem bolj razveseljiva vest, ki prihaja s tokijske univerze Keio, od koder poročajo, da je njihovemu profesorju kemije Šumiju Ume-zawi uspelo izdelati sintentični streptomicyn, to se pravi, da ga ne bodo več delali v kulturah določene plesni, pač pa sintetičnega. To pa ima več prednosti, od katerih sta dve menda najpomembnejši: prva prednost je v njegovi ceni. Streptomicyn bo lahko cenen, vsekakor cenejši kot je bil doslej, pa čeprav ni bil več tako drag kot nekoč. Z druge strani pa bodo iz njega izločili vse tiste elemente, ki so doslej povzročali že omenjene stranske posledice, torej tiste motnje, ki so jih morali prenašati pacienti, ki jim je bil ta antibiotik potreben, da so se ohranili pri življenju. O svojem dosežku bo japonski strokovnjak govoril v kratkem v San Franciscu na kongresu farmacevtske kemije. Prejeli smo TELEVISIONE E BAMBINI — Materiali raziskav o televiziji in o-trokih. Izdaja RAI-TV v januarju 1974. NAŠA ŽENA. Za september 1974. Izdaja jo KDAŽ Slovenije. RODNA GRUDA. Štev. 9, september 1974. Revijo izdaja Slovenska izseljenska matica in je namenjena Slovencem na tujem. izkoristiti. Takih stikov je bilo sedaj bolj malo in torej ni čudno, da se to v samem poteku srečanja tudi pozna. Jugoslovanska delegacija, letošnji gostitelj, je prvi dan predstavila poročilo tovariša Staneta Boštjančiča, podpredsednika komisije za ustavnopravna vprašanja pri skupščini SRS, ki je strnjeno a nazorno razčlenil bistvene komponente družbeno - poltičnega sistema SFRJ v luči zadnjih ustavnih sprememb. V razgibani debati je bila delegacijam iz tujine osvetljena marsikatera plat socialističnih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, nacionalni svobodi in neodvisnosti. Za seminarsko delo je bila določena obravnava problematike manjšinskega šolstva. Tako je postalo očitno živo nasprotje med izvajanjem predstavnikov slovenske etnične skupnosti v Italiji in posegom predstavnika italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Predstavnik italijanske mladine s Koprskega je v svojem poročilu še zlasti podčrtal dejstvo, da je italijanska šola v Jugoslaviji v vsakem oziru enakopravna slovenski. To je seveda osnovni pogoj, da imajo pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji možnost ohranitve lastne kulturne tradicije in samostojnega razvoja svojih narodnostnih značilnosti. Italijanska etnična skupnost v Jugoslaviji se vključuje v družbene strukture v popolni enakopravnosti z ostalimi, kar predstavlja najtrdnejše jamstvo za njeno ohranitev. Drugačno vzdušje je izhajalo iz poročanja Dušana Udoviča, predstavnika komisije za mladino pri SKGZ, in Martina Breclja, predstavnika mladine Slovenske skupnosti. Neurejen položaj slovenskega šolstva v Italiji je torej dobro znan in je nujno izzvenel kot obsodba italijanskih vladnih krogov, ki po skoro tridesetih letih povojnega obdobja niso pokazali politične volje, da se izčrpno lotijo reševaja perečih vprašanj slovenskega šolstva v Italiji. Marsikomu, ki naših razmer ne pozna dovolj, velja poudariti, da ni trenutka v našem političnem življenju, ki bi ga mogli s popolnim zadovoljstvom pozdraviti, dokler bodo obljube in dolžnosti italijanskih državnih oblasti ostale le pri besedah. Referat koroškega predstavnika e podal nekatere zgodovinske in splošne značilnosti šolstva na Koroškem. Pričakovali smo, da bo vzbudil več polemik glede na stanje slovenske manjšine na Koroškem. Najbrž bi do tega tudi prišlo, če bi ga ne predstavil funkcionar deželnega šolskega skrbništva temveč predstavnik koroških slovenskih študentov. Tovariš Marjan Osolnik je na-sledjega dne predaval o smernicah zunanje politike SFRJ, ki izhajajo iz znanih načel o neuvrščenosti, miroljubni koeksistenci in aktivnem vsestranskem delovanju. Do polemik je prišlo v razpravi o mladinski problematiki, ker je večina delegatov sprejela predlog, naj bi bila tema prihodnjega seminarja predvsem problematika manjšin in fašizem. Predstavniki avstrijske delegacije so podobno kot na lanskem srečanju v Gradežu s togim zadržanjem pokazali nerazumevanje in se neprikrito izmikali razpravi o manjšinski problematiki. Posebno zadnji del seminarja je opozoril na važnost pristopa k takim srečanjem. Pogostejši stiki bi gotovo ustvarili pogoje, da postanejo take izmenjave mnenj bolj konstruktivne. V nasprotnem primeru postanejo taki seminarji le formalna zadostitev mednarodnim dogovorom. Ob tem ne moremo mimo ugotovitve, da v delegaciji dežele F-Jk ni bilo mladinskih predstavnikov vseh strank ustavnega loka, Zveza komunistične mladine pa od dežele ni prejela vabila za udeležbo. To so pomanjkljivosti, ki gotovo ne prispevajo k nadaljnjemu ušpes-nemu razvoju takšnih srečanj, saj načeloma izhajajo iz odprtosti do ideoloških razlik v prid dobrososedskim odnosom tudi med mladino. D U. Železniška proga med Beogradom in Barom bo dolga 476 km. Skoraj polovica je je zgrajena. Tračnice že tečejo po 226 km trase. Od kraja Gostun na meji med SR Srbijo in SR Črno goro pa do črnogorskega glavnega mesta Titograda bo najtežja trasa. Strokovnjaki pravijo, da bo to najtežji že-ležniški odsek v Evropi, če ne celo na svetu. Kdor je te kraje prepotoval, pravi, da «proga se pne po orlovih gnezdih», kajti ponekod se trasa vije nad prepadi, ki so tudi do 300 m globoki, nato se čez viadukt, ki «veže» dve planini, neposredno «zarije» v predor, tako da praktično že ne veš kot pravzaprav proga vodi. O terenu, koder sedaj trasirajo progo, bodo največ povedali naslednji podatki: od že omenjenega naselja Gostun do Titograda je 122 km. Na tej razmeroma kratki relaciji je 105 predorov v skupni dolžini 43 km, vrhu tega je tu tudi 93 viaduktov in mostov, ki so na srečo razmeroma kratki, ker vsi skupaj merijo 6,8 km. Če seštejemo predore, mostove in viadukte, ugotovimo, da je polovica proge v predorih ali na grajenih objektih. Rekli smo, da je doslej zgrajenih 226 km. To je le malo manj kot 50 odst. vse proge. Po nekaterih računih, točneje po konkretnem načrtu, bi preostalih 250 km proge morali zgraditi do maja 1976. Ker je ponekod proga že tra-sirana, bi bilo verjeti, da bodo načrti držali in da bo proga dejansko stekla čez dve leti. Toda tudi če se bo delo na tej progi podaljšalo, bo zaključni rezultat teh naporov poplačan, saj gre za velikansko delo, ki so si ga zamišljali že zdavnaj, ker so uvideli njegovo koristnost. Prvi dokument o gradnji te železniške proge so «Srbske novine» objavile že pred 120 leti in sicer 15. januarja 1855. Tedaj so turške oblasti nameravale povezati Carigrad z Beogradom, nato pa Beograd z Jadranskim morjem ter z avstrijsko železniško mrežo. O-snovni smisel je bil, priti do Jadranskega morja, pa čeprav preko Beograda. Načrt je propadel, ker ni bilo denarja, ali pa ker so prišle vmes razprtije in vojne. Za Turki so si to progo zamišljali tudi vodilni krogi stare Jugoslavije in je tedanja Jugoslavija tudi dobila tako imenovano Blairovo posojilo v znesku 100 milijonov zlatih dolarjev. Toda načrti so se zavlekli, nekaj trase je bilo začrtane, nakar je denarja zmanjkalo, ker je rič ubral drugo pot, še največ v zasebne žepe. S tem pa še ni rečeno, da se je stara Jugoslavija t i načrtom odpovedala, le da ni bilo nikoli na voljo toliko sredstev, da bi se bili dela lotili zares. Kmalu po arugi svetovni vojni i in sicer že 1952. leta so se dela začela zares. Najprej so speljali ‘ 14 km proge od Beograda do Resnika in hkrati so potegnili progo od Titograda do Bara. Poslednji odsek je dolg kar 50 km. Toda tudi tokrat je zmanjkalo denarja in dela so se prekinila, nato so se sicer obnovila, vendar le toliko, da niso zamrla. Leta 1966 pa je bil izglasovan zvezni zakon, ki je obvezoval zvezno blagajno, da bo dala 80 odst. potrebnih sredstev, o-stalih 20 odstotkov pa bi morali dati republiki Srbija in Črna gora, ki pa sta se hkrati obvezali, da bosta svoj prispevek povišali v razmerju dražitve del. Tedaj je bilo tudi sklenjeno, da naj se proga konča konec leta 1972. Pa ne le domača, dobavljena so bila tudi tuja sredstva, kajti marca 1968 je mednarodna banka za razvoj dala na razpolago 50 milijonov dolarjev za dobo 25 let, vendar pod pogojem, da se posojilo začne vračati zè z marcem 1974, iz česar izhaja, da se posojilo za še nedograjeno progo mora že odplačevati. Leta 19' ) pa je bil zvezni zakon iz 1966 ukinjen. Zato je za progo zmanjkalo sredstev iz zv znih skladov, toda naslednjega leta v februarju je bilo za progo Beograd - Bar razpisano posojilo v znesku 50 milijard st. dinarjev, toda do roka je bilo vplačanih že 90 milijard dinarjev. To so sicer velika sredstva, toda rekli smo že, da gre za progo, ki je ne moremo šteti med normalne. Do konca 1972. leta so pri gradnji proge že porabili 30 milijard starih dinarjev, lani pa so republike in pokrajine odobrile Črni gori kredit v znesku 30 milijard stari.i dinarjev, ker je Črni gori zmanjkalo sredstev za kritje njenih obveznosti. Srbija bi morala zagotoviti še 60 milijard starih dinarjev, Črna gora pa še nadaljnjih 20 milijard. Za dva odseka v skupni dolžini 65 km smo rekli, da sta bila dokončana že v samem začetku. Leta 1968 so zgradili odsek med Resnikom in Valjevom, 80 km, lani pa so dali v promet odsek med Valje-vim in Titovim Užicem, kar je še 76 km. Skratka v prometu je 226 km proge, preostalih 250 km je v gradnji in bodo zaključni del dali v promet hkrati. Proga Beograd - Bar je «gorskega značaja» kot so jo označili, pa čeprav se ponekod vleče po dokaj zmernih višinah. Pri Baru, ob Jadranu, se proga začne tako rekoč na morski ravni, toda pri Kolaši-nu v Črni gori dospe na višino 1035 m nad morjem. Največji vzpon na progi je na odseku med Bijelim Poljem in Titogradom, kjer znaša kar 27 promil, to se pravi 27 m na en km. Proga bo imela en kolosek, dopustna brzina bo znašala tudi 120 km na uro, vendar pa bo ponekod omejena na 70 km. Nekaj karakteristik: Rekli smo, da je veliko predorov in viaduktov. Ko bo proga dokončana, bo imela 254 predorov v skupni dolžini 114,437 km oziroma 24 odst. celotne dolžine proge. Nadalje bo na progi 234 mostov in viaduktov v skupni dolžini 14.593 m. Najdaljši predor je predor «Sozi-na» med Titogradom in Barom, ki je dolg nad 6.170 m, sledi «Zlati-bor», ki je dolg 6.169 m, nato še «Trebešica», ki je dolg 5.170 m, «Goleš» 4.950 m itd. Najbolj dolg in hkrati najbolj «zanimiv» pa je most čez Malo Rijeko, pritokom Morače, ki bo dolg 499 m, visok pa 203 m. Govorili smo že o starih težnjah in načrtih, kar dokazuje, da je proga ekonomsko upravičena. Tudi najnovejši računi pravijo, da bo proga imela veliko družbeno-eko-nomski in prometni pomen. Na pasu 30 km vzdolž proge živi poldrugi milijon ljudi, gravitacijske silnice proge pa zajemajo malone pol Jugoslavije. V začetku bodo po progi vozile dieselske lokomotive, leto ali dve po izročitvi proge prometu pa bo že vsa proga e-lektrificirana. Na relaciji Beograd - Titovo Užice progo že elektrificirajo. PARIZ, 3. — Kaj vse se ne ponuja in celo proda pod firmo umetnost. Film «Emmanuelle» se bliža že enemu milijonu obiskovalcev in to v samih dobrih IIIIIIIIIIIIIIII•II||||||||||||||■IIIIIIIIIIIIIIIIII1III^I||||||| Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) V ju-jutranjih urah še ne razvijte vse svoje dejavnosti. Izvlekli se boste iz položaja, ki vam povzroča skrbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Trenutna poslovna akcija vam bo zagotovila lep dobiček. Podprli boste načrt mlajših prijateljev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ohranite koristne odnose tudi s svojimi nasprotniki. V ljubezni je danes sreča na vaši strani RAK (od 22.6. do 22.7.) Potrudite se, da bi se manj utrujali, ker to škoduje vašemu uspehu. Prehodna napetost v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bo vam uspelo odpraviti spletk svojih nasprotnikov. Pogovor s prijateljem vam bo odkril njegove lastnosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trenutek je ugoden, da si poiščete podporo. V čustvenem pogledu boste preprečili neki spor. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zaupajte nesolidno doseženim uspehom. Primorani boste sprejeti nekatere važne odločitve ŠKORPIJON (od 23.10 da 21.11.) Poskus, da bi se povrnili k nekemu že sprejetemu ukrepu, bi vas drago stal. Manjše čustvene težave. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) S svojimi poklicnimi izkušnjami boste zadovoljivo rešili neko nalogo. čas bi bil, da si privoščite počitek. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Prepustite poslovno pobudo sodelavcem. Prejeli boste zelo ugodno sporočilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne dovolite, da bi se vas polotilo malodušje. Razpravljajo se bo o vašem načrtu, ki bo prodrl RIBI (od 20.2 do 20.3.) Sklenili boste nadvse ugoden sporazum. Pozanimajte se za vzgojna vprašanja najmlajših. Zelo uspeh ex-tempore tekmovanje v Skednju Znana gostilna s sodobnim imenom «Tavolozza d’oro» torej «Zlata paleta» v Ul. Ronchetto v škednju je organizirala uspel slikarski ex-tempore. Sama gostilna je iz lastnih sredstev prispevala nagrade, kupe in kolajne. Čeprav v nedeljo vreme prireditvi ni bilo kdove kako naklonjeno, se je slikarskega tekmovanja udeležilo okoli 70 likovnikov, med katerimi je bilo tudi več znanih imen, torej likovnikov, ki so prireditvi dali tudi potreben blesk. Veliko ljudi pa je prireditvi prisostvovalo v svojstvu gledalcev. Glavno besedo pri organiziranju tega zanimivega tekmovanja je imel slikar Caldarulo. Kakovost predloženih del je bila na dostojni višini in je dala žiriji kar precej dela. Ocenjevalci del in sicer slikarja Sabino Coloni in Lido Dambrosi, kiparja Mariano Černe in Bruno Alzetta ter umetnostna kritika Sergio Brossi in Milko Bambič so se zedinili v sklepu, da so veliko kupo «Tavolozza d’oro» dali Giorgiu Milii za njegov obsežni razgled Skednja, valovito barvna sinteza naselja, ki jo je pripravil znani tržaški mlajši likovnik Cassetti, je prejela drugo nagrado, prav tako kupo, tretjo nagrado pa so prisodili priletni tržaški odlični likovnici Pedri Zandegiacomo za njen bolj realistično prikazan gostilniški prizor. Zlati plaketi sta dobila slikarja Villatora in mladi Corradi Alzetta. Na voljo je bilo še pet velikih zlatih kolajn, Carmelo Vranich je dobil veliko zlato kolajno za stopničasto nad-vižno podobo, Adriano Burgher je dobil veliko zlato kolajno za razgibano podobo kvartopircev, A-driano Fabiani in Marino Aita sta prikazala veliko olje balincarjev, povsod prisotni odlični krajinar Giovanni Babuder pa je prav tako dobil veliko zlato kolajno, kot je dobil veliko zlato kolajno tudi napredno usmerjeni Grimalda. Pet manjših zlatih kolajn je žirija razdelila takole: prvo je dobil Vellia za velik izrez samotne ulice, drugo je dobil Amilio Pri-mossi - Primožič za pokončno sliko z znanim dimnikom starega krematorija, Silvano Caucich in spretni Maniago sta prav tako dobila vsak po eno malo zlato kolajno za njuni pokrajini. Končno je še preostalo malo zlato kolajno dobil manj znani slikar Požru Vrsto diplom so porazdelili najmlajšim slikarjem, med katerimi sta bila kot jajce jajcu podobna si dvojčka slikarja Villatoreja. Morda se je kak slikar, ki se je udeležil tega tekmovanja, čutil prikrajšanega. V kakem primeru morda tudP' ujtiavičeno. Toda prav vsakemu podeliti nagrado bi ne bilo več resno in bi ne šlo več za tekmovanje. Vsem bi pa lahko podelili vsaj diplomo, mlademu prirastku pa bi privoščili lahko ustno priznanje. dveh mesecih predvajanja v sa-men Parizu. Film «Les Contes Immoraux», v katerem igra «cnaj-lepši Picassov umotvor« lepa Paloma Picasso, je naletel na vsestranski uspeh filmske publike, saj ga vrtijo v kakih petdesetih filmskih dvoranah, ki so vedno vse polne. Sicer pa je v Parizu na desetine kinematografskih dvoran, ki so se posvetile izključno tovrstni filmski «umetnosti». V sloviti aveniji Elizejske poljane je kakih dvajset dvoran, kjer predvajajo samo tako imenovane erotične filme, ki bi jih v večini primerov lahko krstili za opolzke. Saj je res, da je med našim na-čilom gledanja in med gledanjem na te stvari v severni Evropi, dokaj različno, vendar menimo, da bi tudi najbolj «emancipiran» ljubitelj filmske umetnosti zardel, ko bi si ogledal vse, kar se danes predvaja v raznih pariških kinematografih. Ne bomo sodili, kaj je erotično in kaj pornografsko. To je hudo, rekli bi raje skrajno subjektivno, saj nekoga moti že gol ženski gleženj. Dejstvo pa je, da se tako imenovana erotična filmska umetnost naglo uveljavlja iz enostavnega razloga, ker je poceni, oziroma ker veliko, zelo veliko nese. V filmskih krogih vedo povedati, da s petdesetimi, šestdesetimi milijoni že napraviš film, ki ti bo prinesel vsaj 200 milijonov. Te filme napravijo v dveh, treh tednih, ne potrebujejo ne bogatih zunanjih, pa tudi ne notranjih «okolij», ko pa se vse zvrsti v sobi dveh. Vrhu tega tu ne potrebuješ filmskih umetnic, ki so hudo drage in takih vlog sploh ne sprejmejo. Dovolj ti je čedno mlado dekle, ki meni. da si bo tako utrlo pot v bogati filmski svet in ki je v slehernem trenutku pripravljeno se sleči in pokazati svoje obline z vseh strani in z vseh zornih kotov. Filmskih producentov pa ne moti niti to, da število filmskega občinstva upada, kajti marsikdo, ki mu je bila filmska umetnost pri srcu, se ji je odpovedal Filmskim producentom, ki dajejo denar za tovrstno «umetnost», je pri srcu le trenutni uspeh, takojšnji zaslužek. TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Pevec in orkester; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.05 Nove knjige; 21.50 Filmski motivi. TRST 12.15 Deželne kronike: 14.45 Tretja stran; 15.10 «El caicio»; 15.40 Menottijeva «La santa di Bleecker Street»; 16.35 Kulturni pregled: 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila. 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.10 Otroški kotiček; 10.30 Glasba in nasveti: 12.00 Glasba po željah; 14 00 Plošče; 17.15 Poskočne: 18.00 Poletje in mi; 18.45 Poje Fery Horvat; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Literarna oddaja: 21.45 Lahka glasba: 23.00 Pop in jazz; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbrani program; 13.20 Pisan glasbeno-govorni spored ; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, opema. simfonična glasba: 19.30 Glasba iz filmov; 20.00 Goldonijevi «Grobijani»; 21.45 Nove ital. popevke; 22.20 Ponovno na sporedu z Mino. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 15.30 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Mejo drama; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar! 12.40 Opravljivci; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; M-JJ® Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji! 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.40 «Alto gradimento»; 16-3® Mala zgodovina ital. popevke: 19.55 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 20.20 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Človek v noči. III PROGRAM 8.35 Jutranji koncert; 9.30 Kon ceri za začetek; 10.30 Na sporedu je Franz Liszt; 11.40 Basista Pi0' za in Gjavrov ter mezzosopranistki Simionato in Horne, 12-2® Sodobni ital. glasbeniki; 13-9® Glasba skozi čas; 14 30 Dvorak in Bartok; 15.15 Na sporedu je Haydn; 16.00-17.00 Simfonija mladega Mozarta; 17.40 Glasba izven programa; 18.25 Ping pong! 18.45 Klavirski duo; 19.15 Večerni koncert; 20.10 Male evropske države: Avstria in Finska. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.9®' 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Ne navadni pogovori; 10.25 Pojemo in igramo; 10.40 Temelji marksizma; 11.15 Urednikov dnevnik; 12-20 Z nami doma in na poti: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam.-! 15.10 Slov. narodne; 16.40 Glasbeni drobiž; 17.00 Loto vrtiljak; 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester RTV; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno - A-Gradnik: Pesmi; 00,15 Revija jug pevcev zabavne glasbe. M. B. imiiiiimiimiiiiimiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHHnnHmuM, Tudi v Parizu se uveljavlja erotični ali opolzki film SPORT SPORT SPORT 4. septembra 1974 ATLETIKA RAZGIBAN DRUGI DflN EVROPSKEGA PRVENSTVA V RIMU Svetovni rekord Ruth Fuchs (NDR) v kopju Sovjet Valerij Borzov najhitrejši na 100 m N. Urbančič končno osvojila kolajno - Del Forno (poškodovan) ostal brez kvalifikacije - Sušanj danes za naslov na 800 m ^,,£Uchs j® dala Prvi sunek prvenstvu z novim sve-vmrn rekordom v metu kopja. No- korH Tk znaša .67-22 stan re-evrnnci/1 J1 Je PriPadal z lanskega eeTke6a, prvenstva- pa ie bil Fni-v,c,m' .aga n* presenetljiva, la in °Va ^etos manj “kmova-na n Ve^ IZSledov je zato imela ten paP'rJu mlajša rojakinja Tod-ln Li^vanje je odlično poteka-četkndSZaunataŠ0 Urbančič. V za-5Q9fiU n, ^la druga z rezultatom Drehito?0 ®ar*5a Malova jo je nato na ; ,s V petem poskusu dn Urbančičeva ponovno p, i.šla ki £rebra z odličnim metom 61,66, TpDn, nlen drugi najboljši dosežek, linn tC ž3 n' bilo konec. Jacque-njp odten je dosegla 62,10, v zad-irn Poskusu pa je Molova ponr.v-tom^fin Urbančičevo me- Drpm^,^Ukar pa ie bilo še vedno ip , bronasta kolajna nagraju-rL!!trajno atletinjo, ki je že šti-rnnci ■uPrei Poskusila srečo na evropskih prvenstvih. Rezultati: 1 fuchs (NDR) 67,22 (nov svetovni rekord) , rodten (NDR) 62,10 4 »,,ančič (Jugoslavija) 61,66 L,Molov3 (Bolg.) 60,80, 5. Kar-fkiiaS)R) 57’10' 6- Rioder (Polj-oka2 P'02’ 7- žigalova (SZ) 56,64, »• Koloska (ZRN) 5G,36 m. li , m so Italijani pnčakova-z rvif*-0'- Obljubljal ga je Mennea običa' lm tekom v polfinalu, kot ohninì?0 pa J® Pravega Borzova •. ustvo srečalo knmai v tinalu. samo presenečenje. Na 400 m je bil samo po nerodnosti in neizkušenosti izločen eden glavnih favoritov Brydenbach. Luciano Sušanj se je tudi v polfinalu z lahkoto otresel vseh, na cilju pa je bil drugi, ker je dejansko končal teči že 10 metrov prej. Fiasconaro je bil danes bolj napadalen, še vedno pa ne daje pravega zaupanja. Jelica Pavličič je potrdila včerajšnji vtis. Ni v 6,54, 7. Timohova (SZ) 6,50, 8. Antenen (Švica) 6,33. Kakšen se je zdel stadion 38-let-nemu Sovjetu Goiubničiju ob prihodu nanj za zmago po 20 km dolgem sprehodu? Sam je nanj prišel kar pred 14 leti in zmagal na olimpijskih igrah. Srečen je šel proti cilju. Njegova leta dajejo današnjemu bliskovitemu razvoju športa povsem drugačen pomen. Vrhunski šport je pri 38 letih posledica natančne priprave, ki gotovo ni zabeležila niti ene napake. Kannenberg je moral priznati premoč Sovjeta. Rezultati: 1. Golubničij (SZ) 1.29’30"0 2. Kannenberg (ZRN) 1.29’38’’2 3. Žalošik (SZ) 1.31’48"0 4. Mills (VB) 1.32’33”8, 5. Zam- baldo (It.) 1.33’00”8, 6. Ornoch (Polj.) 1.33’19”6, 8. Bellucci (It.) 1.34’52”4, 10. Galušič (Jugoslavija) 1.36’32,,2. Predtekmovanja so prinesla eno NAŠI FAVORITI KOLAJNE SOV. ZVEZA 3 1 1 NDR 2 3 0 FINSKA 1 0 1 POLJSKA 1 0 0 MADŽARSKA 1 0 0 VEL. BRITANIJA 0 1 2 ITALIJA 0 1 1 ČSSR 0 1 1 ZRN 0 1 X JUGOSLAVIJA 0 0 1 najboljši formi, čeprav si je z lab koto priborila vstop v finale. Nenad Stekič je tudi dosegel finalno tekmovanje, kot mnogi drugi pa je imel težave s kvalifikacijo. Del Forno je v skoku v višino padel pri 208 cm, napredovala pa sta Ferrari in Bergamo. Preko 214 ni uspelo niti Jugoslovanu Temimu. kaže v prihodnosti. Za Galušiča, ki je osvojil 10. mesto v hitri hoji je pa to izreden uspeh. n. i. Na svetovnem ženskem veslaškem prvenstvu v Luzernu je skoraj vsa prva mesta odnesla NDR, ki je bila med 12 državami, poleg SZ. tudi edina, ki je nastopila v vseh disciplinah. Vzhodne Nemke so zmagale v četvercu «s», skiffu, četvercu «brez» in osmercu, Sovjetinje so osvojile dvojni dvojec, Romunk? pa dvojec «brez». Vzhodne Nemke so bile tudi edine, ki niso v nobeni disciplini ostale brez kolajne. Mor, srečalo komaj v ___________________ Drkirea Je ze'° slabo startal in bil Fn J®11. zasledovati skoraj vse. Po liivmetri'1.. ie dii Borzov ledoseg-kimrf I® Hi™. pa se je v : ekaj sciti 3 , rszvd izredno ogorčen Loj zaht i3'dianie vrstnega reda ie b8 fVai0 dolgo časa. Mennea je jt-i endarle drugi, do osmega te-Pa je bilo le 9 stotink sekunde. rezultati: , Borzov (SZ) 10’'27 V “ennea (Italija) 10’ ?4 4 B’aler (ZRN) 10’3S ’„Mlov (SZ) 10”35, 5. Chavelot :x,r-) 10"35, 6. Ommer (ZRN) irvon’ 7’ Urapenborg (Švedska) Lu 8. Korneljuk (SZ) lu ’43. n-.- °. presenečenja ni prišlo niti odi;*Zenskai>' Stecherjeva ' i sicer ano startalo, po 50 metrih pa 8,90 m 8,35 m 7,92 m atletov: DANAŠNJI spored 10 nn ~~ m ovire ^ (peteroboj) ■00 - krogla ž (peteroboj) 11 m 2 (kvalifikacije) J — višina Ž (peteroboj) 17 nn krogla M (kvalifikacije) 17 in ~~ daljina M (finale) 17 in ~ višina M (finale) ,7"Z -200 m M (predteki) 18 M ~ disk M (finale) jo ~ MO m Ž (finale) H 45 Z m m Ž (PrefeW , . ion« 400 m ovire M (finale) 19.00 — 800 m ž (finale) 19 k daljina ž (peteroboj) 19 vi ~~ 400 n M (finale) 20 3000 m ateenle (predteki) 20 in ~~ MO m M (finale) 200 m ž (peteroboj) d0 ?rajal "j®0 lak pretežak in Polij,, aza je prišel lahkoten napor zmagal"’16, ki ja pri 28 letih prvič ReSatif t6j Pr°gi 2. smlinska ipoljska) iri3 , Steeher (NDR) ll”2:j 4' (V®L Brit.) ter >£akova (SZ) 11’’36 5. Rich (Fir,\ 11"36, 6. Purisiainen 11,,42, 7. Eckert (NDR) Vzhivi 8’ Heinich (NDR) U’’62. laljinii n,e, Nemke brez kolajne v 11''28 ter \*wiviN «! I' lodne v tekmi ^ resnici niso nikoli bile šlo od p?3, zmago. Vodstvo ie pre- sto od P- , w,rt&o. VUU5LVO le pic-'n konf^1"^6 Balanios do Suranove ček nr"u d.° Bruszeniakove. Popre-Pnišlo h j® d*! Prav dober, u pa kord i/? napada na svetovni re-Volzke aterega j® oratala mlada Rezultati; 2 Bnnszeniak (Madžarska) 6,65 puranova (ČSSR) 6,60 4 Belenius (Finska) 5,59 k« rxTalfald (NDR) 6,56, 5. Vdlz-Ke (NDR) 6,56, 6. Alfejeva (SZ) 68,40 m 68,40 m 63,90 m za Bru- 2,30 m 2,28 tri 2.20 m Daljina moški SR: Beamon (ZDA) ER: Ter Ovanesjan (SZ) EP 1971: Klauss (NDR) Zmaga lahko kakih 7-8 Cybulski, Stekič, Podlužni, Baum-gartner, Bonheme, Wartenberg, Ler-will, Russeau. Napačno bi bilo upoštevati doslej dosežene razdalje. Stekle je v ožjem krogu favoritov skupno z Podlužnim in Baumgartnerjem. Predvideni vrstni red: 1. Baumgartner (ZRN) 2. Podlužni (SZ) 3. Stekič (Jugoslavija) Disk moški SR: Sylvester (ZDA) ER: Bruch (Švedska) EP 1971: Danek (ČSSR) Morda zadnja priložnost cha. Njegova zmaga bi bila verjetno tufli varjetejska točka v slast fotografov. Žalosten primer človeka katerega je «znanost» z anaboliki spremenila v dejanskega invalida Zelo nevarni so sedaj Finci, nekoliko v zamudi izgleda Pachale. Danek upa kljub 37 letom na drugo zmago. Predvideni vrstni red 1. Kahma (Finska) 2. Danek (ČSSR) 3. Velev (Bolgarija) Višina moški SR: Stones (ZDA) ER: Brumel (SZ) EP 1971: Šapka (SZ) 15 atletov ie v Evropi strnjenih med 224 in 220. Nekateri so delno oo-kodovani. za mnoge pa je rezultat 220 že skrajna gornja meja. Takih, ki zanes'iivo dosežejo 221 ie največ 4. V dobri formi je prvak Šapka. Nevarni nasorotniki so še Maly, mlaka Mnlotilov in Abramov, Madžar Maior. Predvideni vrstni red: L Šapka (SZ) 2. Abramov (SZ) 3. Maly (ČSSR) 400 m ovire moški SR: Akii-Bua (Uganda) ER: Hemery (Vel. Brit.) EP 1971: Nallet (Francija) Široka fronta izenačenih tekačev. Za zmago bosta tekla verjetno Nallet in Pascoe, če je poškodbo popolnoma prebolel. Verjetno nekoliko zaostajajo Gavrilenko, Stukalov in Kodejš. Ostali bodo težko prišli do kolajn. Predvideni vrstni red: 1. Pascoe (Vel. Brit.) 2. Nallet (Francija) 3. Kodejš (ČSSR) 400 m ženske SR in ER: Szewinska (Poljska) 49"9 EP 1971: Seidler (NDR) 52”1 Po vsej verjetnosti zmaga za Riito Salin iz Finske in nevarnost novega svetovnega rekorda. Predteki so nekoliko zmanjšali vrednost Pavliči-čeve, ki pa ostaja vedno blizu vrha. Streidt, Koleznikova - Iljina in Tomova zaključujejo krog kandidatinj za prva tri mesta. Urbančičeva o svojem podvigu «Svojega uspeha sem zelo vesela» REVI, 3. — Jugoslovanski tabor je po prvih dneh 11. evropskega prvenstva dokaj zadovorjen. Osvojili i ^ Nataše Urbančič, ki se bo v letošnji sezoni poslovila od atletike. To je bilo njeno zadnje veliko tekmovanje, ki ji je prineslo tudi največji uspeh. Prvič je nastopila na evropskem prvenstvu v Budimpešti leu 1966, ko se je uvrstila v finale toda zaradi poškodbe se je mora-la temu tekmovanju odpovedati. Tri leta kasneje je bila na evropskem prvenstvu v Atenah četrta, na o-limpijskih igrali v Mehiki je bila šesta, štiri leU kasneje v Muncbnu pa peta. O samem tekmovanju je Nataša izjavila, da je bilo izredno 47”8 48"! 49”2 Predvideni vrstni red: 1. Salin (Finska) 2. Pavličič (Jug.) 3. Koleznikova - Iljina (SZ) 800 m ženske SR in ER: Zlateva (Bolg.) rsrs j naporno m to predvsem psihično. EP 1971: Nikolič (Jugoslavija) 2‘00"0 *zè pr°d tekmovanjem sem mislila, da bo najhujši boj za tretje mesto z Bolgarko Molovo. Prav v četrti seriji me je letošnja balkanska prvakinja prehitela. V petem metu pa sem zamujeno nadoknadila in s tem osvojila tretje mesto. Za konec lahko rečem da sem tega uspeha izredno vesela, toda po drugi strani sem imela veliko zaupanje v lastne moči, glede na to, da sem prišla v dobro formo ob pravem času». Tudi jugoslovanski zvezni kapetan Krešimir Račič je zadovoljen z nastopi svojih atletov v prvih dveh dneh. Sušanj in Pavličičeva ter Stekič so v finalu, kar je za sedaj dovolj, saj so dosegli zadani cilj. Nekoliko je razočaral Alebič, Ci-kič pa je prišel do polfinala. «Nekoliko več sem pričakoval» je izjavil Račič, «od mladega skakalca v višino Temina, ki je preskočil samo 2,05 m, norma pa je bila 2,14 m. Glede na to, da je Temin še mladinec, ima možnost, da se iz- Romunka Suman je povzročila majhen preplah s svojim odličnim rezultatom na balkanskih igrah, zdi pa se nam, da je Gunhild Hoffmei-ster iz NDR dovolj prekaljena in tudi hitra, da bi dosegla zmago. Ne smemo sicer pozabiti Sovjetinje Sa-bajte, ki razpolaga z ostrim fini-šem. Na prva mesta sodijo še Ka-' tolik, Gerasimova in Klein. Predvideni vrstni red: 1. Sabajte (SZ) 2. Hoffmeister (NDR) 3. Katolik (Poljska) 400 m moški SR: Evans (ZDA) 43”8 ER: Honz (ZRN) 44”7 EP 1971: Jenkins (Vel. Brit.) 45”5 Kolektivna premoč zahodnih Nemcev s Honzem na vrhu. Hermann (lažje poškodovan) in Schlòske bosta težje posegla po kolajnah. Na zmago računata še Jenkins in Kuk-kuaho, mlajša generacija pa upa, in tudi upravičeno na 20-letnega Bry-denbacha, lanskega rhladinskega prvaka. Predvideni vrstni red: 1. Honz (ZRN) 2. Brydenbach (Belgija) 3. Kukkuaho (Finska) 800 m moški SR in ER: Fiasconaro (It.) 1’43”7 EP 1971: Aržanov (SZ) 1’45”6 Vse je naklonjeno L. Sušnju, a Fiasconaru trda prede. Za hiter tek z morebitnim naskokom na svetovni rekord ima dovolj goriva prav Sušanj, za taktično rešitev pa je Rečan na koncu tudi težko premagljiv. Ghipu je hiter vendar je njegova meja pri 1’45” največ. Isto velja tudi za O vette. Fromm nima več forzine. Predvideni vrstni red: L Sušanj (Jugoslavija) 2. Ghipu (Romunija) 3. Ovett (Vel. Britanija) Peteroboj ženske SR in ER: Pollak (NDR) EP 1971: Rosendhal (ZRN) (po starejšem štetju) Popolna premoč vzhodne Nemke Burglinde Pollak. Nov sistem tekmovanja v enem samem dnevu utegne zmanjšati število skupnih točk. Predvideni vrstni red: 1. Burglinde Pollak (NDR) 2. Tkačenko (SZ) 3. Voss (ZRN) 4.932 5.299 Italijanski nogometni reprezentanti so danes na svojih pripravah v Firencah odigrali krajšo trening tekmo (40 minut). Razdeljeni na dve ekipi so remizirali 1:1. Strelca sta bila Chiarugi in Wilson. Danes bodo reprezentanti nadaljevali s svojimi pripravami za srečanje z Jugoslavijo. Na sinočnjem posvetu na Opčinah Začrtana proga 50-Ietnice ZSŠDI Sinoči je bil v Prosvetnem domu na Opčinah posvet vseh tržaških športnih društev, na katerem so izdelali program za zaključno slovesnost ob 50. obletnici obstoja slovenskih športnih društev. Predsednik združenja Dino Roner je najprej na kratko orisal prisotnim okvirni načrt proslave, ki bo oktobra v Sovodnjah. Predstavniki društev so nato prediskutirali progo spominske štafete na Tržaškem, ki bo zajela mesto in skoraj vse okoliške vasi in Opčine. Start štafete bi moral biti v Ul. Ghega, predstavniki vseh športnih društev pa bi nato ponesli štafetne palico mimo Sv. Jakoba in Rižarne v Dolino ter nato preko kraške planote, kjer bo štafetna palica ^prespala» od petka na soboto. V soboto popoldne pa bo štafetna palica odpotovala na Goriško. Poleg športnih društev bodo pri tej veliki manifestaciji sodelovala tudi prosvetna društva ter taborniki RMV. V soboto se bodo v Sovodnjah združile vse štiri štafete, nakar bo slovesnost ter razna športna tekmovanja. liUJšfiSulAlB S Jr- KOŠARKA 14. ŽENSKO EVROPSKO PRVENSTVO NA SARDINIJI Sovjetska zveza evropski prvak Jugoslavija osvojila osmo mesta Za sovjetsko žensko košarko je to 12 zlata kolajna na EP Kot je bilo pričakovati je SZ o-svojila zlato kolajno tudi na tem 14. evropskem prvenstvu. To je 12. zlata kolajna, ki si jo je priborila sovjetska reprezentanca na tem prvenstvu. Le enkrat, leta 1958, je zlato osvojila Bolgarija. Jugoslavija pa je na Sardiniji osvojila osmo mesto, saj se je uvrstila na prvo mesto v tolažilni skupini. Finalna skupina Tudi Italiji ni uspelo ustaviti sovjetskega «stroja». Sovjetinje so v zadnjem prvenstvenem srečanju zadale Italiji pekoč poraz in so tako nepremagane končale svoje nastope na Sardiniji. Sicer pa je italijanski tabor pričakoval tak poraz. I-talijanke zato niso dale vsega od sebe, kajti varčevale so svoje sile za odločilno srečanje z Madžarsko, ki bo odločalo o bronasti kolajni. Srebrno kolajno je osvojila Češkoslovaška, ki je tako dokazala, da je ženska košarka v tej državi še dokaj živa. IZIDI 6. KOLA Madžarska — Bolgarija 56:53 (34:18) SZ — Italija 81:32 (34:18) LESTVICA SZ ČSSR Madžarska Bolgarija Italija Francija Romunija 543:301 316:30? 295:292 321:347 219:276 325:308 276:378 Tolažilna skupina Jugoslavija je osvojila prvo mesto v tolažilm skupini in je tako končni lestvici osma. S prikazano igro bi se lahko potegovala za višja mesta. Žal, pa so «plave» naletele na hudo skupino v kvalifikacijah. V tej skupini sta bili namreč SZ in Madžarska, ki sta bili tudi protagonistki finalnega dela. Tolažilna skupina na Sardiniji pa je pokazala, da se tudi ženska evropska košarka razvija. Tudi nove države (brez nikakršne tradicije) so se dobro izkazale (ZRN, Nizozemska, Španija), tako da je kaj kmalu pričakovati, da bo prišlo tudi v ženski evropski košarki do večje izenačenosti. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET «PUNTARJEV MEMORIAL» NA PROSEKU Nabrežinci doslej najboljši Zarja in Olimpija v formi Med naraščajniki remi med Primorcem in Cremcaffejem Aurisina — Lib. Prosek 1:0 AURISINA: Croci, Braico, Peri-sutti, Olenich, Dobrila, Zaharija, Babič, Pertot, Sebenico, Bartolotti, Doglia. LIBERTAS: Penso, Lizzi, Babich, Truant, S. Zudini, Gherbaz, Orlič, G. Zudini, Mazzon, Pilat, Paris. STRELEC: v 19. min. p.p. Sebenico. SODNIK: Canciani iz Tržiča. KOTI: 5:3 za Aurisino. GLEDALCEV: 400. Ekipa Aurisine je po predvidevanju z lahkoto odpravila vrsto Li-bertasa s Proseka. Razlika v golih bi bila še večja, če ne bi sodnik razveljavil dveh golov. Poleg tega je nabrežinska enajsterica v prvem polčasu zadela prečko po lepi, hitro izvedeni akciji. Nabrežinci so v prvem polčasu gospodarili na igrišču, pokazali že dobro formo in učinkovito igro. V drugem delu tekme so nabrežinski nogometaši nekoliko popustili, tako da je Liber-tas uredil svojo igro, a nevarnih strelov v vrata ni bilo. Edino obramba Libertasa je imela veliko dela, napadalna vrsta in sredina igrišča sta zaigrali precej medlo, predvsem zaradi prevelike premoči nabrežinske ekipe, ki se je izkazala do sedaj nedvomno kot najboljša ekipa na tem turnirju. H. V. Zarja — Olimpija 0:0 ZARJA: Pavento, I. Marc, S. Metlika (v 81. min. D. Marc), Sanie-se, S. Križmančič, V. Križmančič, Žagar, Bon, Codognone, Ražem, Grahonja, 12 Turco, 14 D. Metlika. OLIMPIJA: Kante, Štoka, Daneu, Pertot, V. Bukavec, žužič. Blazina, A. Race, Bezin (v 61. min L. Bukavec), Milič, Germani. SODNIK: Aldrigo iz Tržiča. Stranska sodnika: Braida iz Tržiča in Alprinci iz Trsta. GLEDALCEV: 350. Srečanje med Zarjo in Olimpijo je bilo lepo, dopadljivo in na dobri tehnični ravni. Obe ekipi sta pokazali, da sta skoraj že na mestu, za kar je gotovo zasluga obeh trenerjev. Zarja se je predstavila s petimi novimi igralci, in sicer vratarjem Faventom (večletni vratar Brega), ki je bil precej zanesljiv. Krilec Samese je že dobil povezavo z o-stalimi, kar pomeni, da bo velika pomoč režiserju Bonu na sredini igrišča. Srednji napadalec Codognone je pokazal precej dobre volje vendar mu Bukavec ni puščal prostosti in zato je težko oceniti njegov nastop. Dobro se je znašel tudi mladi Ražem, ki jè lani igral le nekaj tekem. Če bo letos tako nadaljeval ima prav gotovo zagotovljeno mesto v ekipi. Grahonja (bivši član Brega) je v vlogi levega krila povzročal nekaj preglavic Štoki, ki ga je vseeno odlično kril. O ostalih lahko rečemo, da so vsi igrali solidno in pokazali tudi lepo skupno igro. Olimpija se je predstavila v popolnoma obnovljeni postavi s prestopom nekaterih igralcev Primorja v vrste Olimpije in z novim trenerjem Verginello, ki je že v obdobju priprav dal moštvu dobro igro. Olimpija je namreč presenetila s tem, da je igrala moderen nogomet, s stalnim''premikanjem posameznikov in brez običajnega prostega branilca in stoperja. Igra Olimpije je bila včasih tako prepletena, da nogometaši Zarje niso vedeli kateremu nogometašu Olimpije bi sledili. Prav to je pripomoglo, da smo prisostvovali odprti igri. V vrstah Olimpije se je posebno izkazal krilec Pertot, za njim pa bi omenili še V. Bukavca. Na splošno pa so vsi nogometaši v «modro - belem» dresu igrali dobro. V 70. min. igre je sodnik razveljavil gol Germanija zaradi dvomljivega off-sidea. Deset minut pred koncem pa se je močan strel Miliča odbil od vatnice in s tem se je tekma končala pri belem izidu. B £1 NARAŠČAJNIKI Primorec — Cremcaffè 1:1 (1:0) PRIMOREC: V. Malalan, L Malalan, V. Milkovič, Rismondo, I. Kralj, M. Kralj, E. Kralj, M. Kralj, Stojkovič, A. Milkovič, Bak, 12. Ciocchi, 13. Sossi, 14. Cibic. CREMCAFFE’ : Cataruzza, Fava-retto, Chersicla, Poli, Baci, Valentino, Goos, Campedeli, Yurissevich, Maffione, Marzacca, 12. Molinaro. 13. Bassanese. STRELCA: v 4. min. p.p. M. Kralj, v 20. min. d.p. Maffione. Sodnik: Colugnati iz Trsta. Koti: 3:1 za Primorec. Gledalcev: 50. Naraščajniki Primorca so v svojem prvem nastopu na turnirju za «Puntarjev memorial» dosegli z razmeroma šibko enajsterico Cremcaf-fèja pozitiven rezultat. Primorec je že v uvodnih potezah pokazal, da meri na celoten izkupiček in kma- lu po žvižgu je M. Kralj iz prostega strela izven kazenskega prostora neubranljivo povedel. Prvi polčas se je zaključil z edinim zadetkom, čeprav smo lahko ze opazili rahlo premoč Primorca. V nadaljevanju so naši nogometaši nekoliko popustili in Tržačani so ob neki priložnosti izkoristili negotovost v obrambi Primorca in izenačili. H. V. Sinoči je med naraščajniki Breg premagal Cremcaffe z 2:0, med člani pa je Aurisina odpravila Breg z rezultatom 2:0. Drevi se bo ob 20.30 turnir nadaljeval s tekmo Primorje - Zarja. IZIDI 5. KOLA Jugoslavija — Danska 80:42 (45:18) ZRN - Španija 49:41 (24:13) LESTVICA Jugoslavija Poljska ZRN Nizozemska Španija Danska 360:276 399:225 262:302 221:220 286:316 267:456 10 8 6 4 2 0 OBVESTILA V okviru praznika demokratičnega tiska, ki bo v Trebčah v soboto, 7. in nedeljo, 8. septembra, bo tudi tradicionalni ženski jdbojkar-ski turnir za 5. pokal «Dela». Na tem turnirju bodo sodelovale zamejske slovenske ekipe, in sicer: Bor, Kontovel, Sloga in Sokol, kekme sc bodo odvijale po sledečem urniku: sobota: 18.00 Sloga — Kontovel nedelja: 10.00 Bor — Sokol U.00 finale za 3. mesto 16.00 finale za 1. mesto in nagrajevanje. • • • ŠD BREG obvešča, da so se začeli odbojkarski treningi za začetnice. Treningi so v torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. « * * Spored tekem mednarodnega mladinskega košarkarskega «Turnirja prijateljstva», ki bo v soboto, 7. in v nedeljo, 8. septembra 1974 na športnem igrišču na Kontovelu: SOBOTA 15.00 Bor — SABA (minibasket) 16.00 Marles — Kontovel f minibasket) 17.00 Marles — Bor 18.30 SABA — Kontovel NEDELJA 8.30 finalne tekme v minibasketn 10.00 finale za 3. mesto 11.30 finale za 1. mesto Na tem turnirju nastopajo štiri ekipe v minibasketn in štiri ekipe v košarki. Sodelujoče ekipe so sledeče: Košarkarski klub Marles - MarF bor Športno združenje Bor - Trst SABA Pallacanestro - Trst Športno društvo «Kontovel» - Kontovel Športno uredništvo Primorskega dnevnika priredi v soboto, 28. septembra 1974, izl^t v Zagreb na NOGOMETNO TEKMO JUGOSLAVIJA - ITALIJA Prijavite se lahko za naslednji kombinaciji: KOMBINACIJA ŠT. 1: Odhod avtobusa ob 14. uri izpred sodišča na Foro Ulpiano v Trstu s prihodom v Zagreb okoli 16.30. prosto, nato ob 18. uri prevoz z avtobusi na stadion. Ob 19.00 začetek nogometne tekme Jugoslavija — Italija. Pol ure po končani tekmi odhod iz Zagreba s prihodom v Trst ob dveh ponoči. Cena na osebo je 10.000 lir. v kar je všteta vožnja do Zagreba in nazaj, cestnina, oštevilčeni sedeži, in malica. • * * KOMBINACIJA ŠT. 2: Odhod avtobusa ob 8.00 izpred sodišča v Trstu s prihodom v Zagreb ob 11.00. Ob 12.00 kosilo, popoldne prosto. Ob 18.00 prevoz z avtobusi na stadion. Ob 19.00 začetek nogometne tekme Jugoslavija — Italija in pol ure po koncu prevoz iz Zagreba v Trst s prihodom ob dveh ponoči. Cena na osebo je 13.000 lir. v kar je všteto potovanje iz Trsta v Zagreb in nazaj, cestnina, kosilo v Zagrebu in oštevilčeni sedeži. V primeru zadostnega števila prijavljenih iz okolice, bo avtobus ob povratku zapeljal navijače v posamezne vasi. OPOZORILO: Vsakdo, ki se namerava udeležiti izleta, mora imeti svoj potni list ali pa osebno izkaznico za vpis na skupni potni list. V tem primeru se doplača po 600 lir na osebo Vpisovanje se zaključi nepreklicno v sobota, 7. septembra, ko zapade rok za plačilo že rezerviranih vstopnic. Prijave sprejema turistični potovalni urad Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 29243, med 9.00 in 12.30 ter med 16.00 in 19.00. V soboto se prijave sprejemajo med 9.00 in 12.00. 9 IVAN TA VČAR: CVETJE V JESENI i^CCCCOC .Položaj mi je bil jasen. V vsem našem pogorju ga ni bilo ierJh^"’ da bi se mu ne bilo pridelo kako smešilno ime. Zaradi svetlih las je bila Presečnikova Meta «lisica». In te «lisice» bi mogla otresti, ker je javnost opažala, da jo spravlja v J večjo jezo. Uotel sem ji dati nekaj očetovskega pouka: «Kaj pa vendar počenjaš? Ali je kaj takega spodobno 83 žensko?» ®l0 ji je na jok: «Morem kaj, če imam te grde lase?» *e vedno sem ji hotel biti oče: , «Povej ml, Meta, kdaj je naš Blegaš najlepšd? Ali ne tedaj, ^dar ga objema jutranja zarja? In kdaj ti je Stari vrh najbolj 7 Ali ne tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna zora? , Pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet zarjo, M ti noč dan obseva obraz! Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?» . Takrat sva se spustila s pota ndzdoi na senožeti, ki se po 6govih spuščajo do Karlovške doline. Po teh senožetih sva ddila že pred petimi leti in že tedaj sta se jih oklenili srci. ^Takoj pod Jelovim brdom oz vira Karlovščica v precej mo-toimiumi. V nji se zrcalijo jeseni in nekaj drobnih ma-ker je čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregu, na-majhne, šumeče slapove, ki se zopet nabero v tolmune, °kler ni med šumom in penami dosežen globoki dol. Po vseh tolmunih pa živi množica čmozelenih postrvi, da voda kar zatemni, kadar pred tabo švignejo pod skalnati rab. Dolgo je molčala; končno pa je ponižno spregovorila: «Ne bom se več jezila!» Prišla sva do največjega tolmuna, ki je tičal nekako v sredi bregovja. Obdajalo ga je gosto jelšje in to grmovje je ustvarjalo nekako lopo. V to lopo sva se podala ter sedla na mehko travo. Sedela sva v senci, a tolmun sam so obsevali sončni žarki. Na suhi veji nad vodo je čepel debeloglavec, sivi kačji pastir. Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega metuljčka — mi gorjanci bi rekli motovilčka — ki je tičal pod zelenim listom. Hotel je poskusiti svoje zaspane moči in vzdignil se je v topil zrak. Ali debeloglavec je prežal in takoj ga je pograbil, da so se bele peruti v koscih usule od drobnega mučenika. Nato je ropar z oskubenim trupelcem suhotno odfrčal, da si je drugod v miru napravil obed. «Je ga!» je vzkliknila Meta. Bele peruti so padale v vodo, kjer se je takoj začulo posebno pljuskanje. «Jera se oglaša.» Pristopila je k vodi ter lahno dvignila roko. Jaz pa sem moral ostati na svojem mestu. Od tam sem videl, kako je izpod skale, okrog katere so se nabirale pene, priplavala velika postrv, ki je pljuskala po belih koscih na vodi. Bila je «Jera», ki sva jo že pred petimi leti spoznala! Prišel je ukaz: «Kobilice lovi!» človekoljubno je še dostavila: «Pa steri glavice, da ne tipe preveč!» In ljubljanski kavalir se je plazil po bregu ter pokorno lovil brzoskoke kobilice. Tri sem jim glavice, tako da sem imel v hipu rumene prste na roki Častite dame, z otrokom sem postal otrok, naravi sem slonel v naročju, z njo sem dihal in živel. In prav nič se ne sramujem povedati vam, da se mi še danes sanja v dolgi noči, kako lovim kobilice po travah ob slapih šumeče Karlovščdce. Prinašal sem jih dekletu, ki je vsako posebej spustilo v vodo. Ondi se je Jera gostila. Postavila se je bila ob strani tik curka; kadar je prineslo kobilico mimo, je že izginila v nenasitnem želodcu. šestnajst po vrsti jih je Jera pozobala tisto jutro; šele za sedemnajsto se ni več zmenila, tako da jo je curek odnesel. Nato je hotela prebavljati. Splavala je h koncu tolmuna, kjer je obstala. Držala se je prav pri višini, da ji je gledala plavut iz vode in da so se jasno razločevale čme in rdeče pike. Pri tem je Jera bila mirna, kakor kos lesa, ki je obstal v mirni vodi, samo včasih je z repkom pomahala in bistri očesci sta se ji svetili kot iskri. Ko sem pristopil, ni takoj zbežala. Polagoma se je potapljala, zmeraj niže, zmeraj niže, dokler je ni dno vzelo mojemu očesu. «Tebe se je zbala! Sedaj jih pa nekaj ujamem, če jih hočeš jesti.» Peljala me je k nižjemu tolmunu, ki je bil bolj plitev in katerega so obdajale votle skaline, pod katerimi se ribe rade skrivajo. Ko sva pristopila, se je potegnil temen oblak: toliko se jih je skrilo pod skalo. In spet sem nekaj posebnega doživel. Vrgla je ruto z glave in odvezala še tisto, ki jo je imela okrog vrata. Pri tem se je sramežljivo obrnila v stran, da bi ne opazil, kar ni bilo namenjeno mojemu pogledu Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo sramežljivosti v vsakem oziru zadoščeno. Obrnila se je k meni, kot bi imela deset rut okrog vrata; na rokah pa je pričela vihati rokavce. Ko so bili na obeh rokah zaviham, je legla na breg, rekoč: «Da bi me le kakšna ruska ne uklala!» V pogorju je ruska to, kar je mravlja v ravnini. Brez strahu je potem segla pod skalo, in sicer tako globoko, da ji je voda močila zavihani rokavček. S ponosom je zaklicala: «Jo že čutim!» Kdor ve postrvi z roko loviti — jaz sem strokovnjak v teni ve tudi, kako se polasti lovca zadovoljstvo, če je spravil žival pod skalo v tako stisko, da več uiti ne more. To zadovoljsvto je občutila Meta : «Mislim, da mi več ne uide.» V tej nadi je prišla eni roki še z drugo na pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod skalo. Pri tem, ko se je tako pehala za ribo, je nevede dvignila desno svojo nožico. In to precej visoko, da se je pokazala mečica, kakor iz belega kamna izklesana. Bil je pogled, da bi se ga bili sami bogovi razveselili! Da sem ga bil tudi jaz vesel, mi lahko verjamete ; a venijte mi tudi, drage prijateljice, da me niti senca kake napačne misli ni preobdala pri tej deviško-nedolžni nožiči ki se mi je takrat odkrila. Ali glorije je bilo konec. Meta je nekaj zastokala, nato je bliskoma potegnila roke izpod skale in se vzdignila z zemlje. Bila je tako ostrašena, da se ni mogla z mesta ganiti «Kaj je?» Ni mogla odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo.’ Približam se bregu in takoj ga opazim, tistega največjega sovražnika ribiča z roko. Po belem pesku se je bil priklatil od onega brega, vlekel se je prav ob tleh in malo, trikotno glavico metal tja in sem. Okrog te trikotne glavice je neprenehoma strigel s črnim svojim jezičkom, a po hrbtu je nosil križ v debeli verigi. Pobegnila je po senožeti navpdk. Pri vaški poti na tratini je ležal Kalar. V roki je tiščal odprt nož in v zemljo suval z njim. Nekaj je grčal in nerazumjlvio govoril. Pri najinem prihodu vzdigne glavo: «Dekle naj gre naprej.» Očividno je bilo, da hoče z mano govoriti. Meta je Kalar pa je pričel: «Jezični dohtar, kaj?» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. c-nrr,7aro4l?ma za inozerns,vo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» y SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180. din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.________ din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za STRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Stran 6 4. septembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ARETIRANA «RR0ST0V0UNA PRIČA» GIULIANO NI0TTI NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU NE POPUŠČA Nov zaplet v preiskavi o pokolu Izraelska izvidnica na Trgu della Loggia v Brescii vdrla v Libanon Odkritje eksplozivnih nabojev ob progi Rim-Firence in pod jezom električne centrale pri Vareseju VICENZA, 3. — V tančico skrivnosti je zavit zadnji, nepričakovani, razplet preiskave o bombnem atentatu na Trgu della Loggia v Brescii. Preiskovalci sodnik dr. Vino in javni tožilec dr. Giannini sta namreč ves dan posvetila preverjanju «informacij», ki jim jih je nudil 37-letni Giuliano Niotti. Na koncu zasliševanj in preverjanj je dr. Vino odredil aretacijo «prostovoljne priče» Niottija, katerega je obtožil «lažnega pričevanja». Dolži ga tudi, da ni povedal vsega in da je določene stvari zamolčal. Smo priča novemu «primeru Sgrò» ali pa je dr. Vino ukazal aretacijo Niottija, da bi v samici spremenil svoje mnenje in povedal, česar ni hotel razodeti med zasliševanjem? Moški se je namreč na vse krip-1 Je trudil, da bi opozoril nase policijo in sodne preiskovalce. Doma je sicer iz Brescie, vendar živi nekaj let v Trevisu, kjer trguje. Pred leti je bil zapleten v proces, ko so ga obtožili, da je vohunil v korist Nemške demokratične republike (in ne Jugoslavije, kot so prvotno poročali). Niotti je že v Trevisu opozoril policijo, da lahko «pove marsikaj» o pokolu v Brescii, toda v zameno je zahteval večjo vsoto denarja in potni list za tujino, češ da noče «postati drugi Giannettini». Pred nekaj tedni se je odpravil na Sardinijo, kjer je spet opozoril nase tamkajšnje policijske oblasti Obakrat so agenti teh kvestur ob vestili brescianske sodnike, ki so ga končno zaslišali v Bassano del Grappa pri Vicenzi. Kaj je Niotti povedal preiskovalnim sodnikom, ni mogoče vedeti zaradi preiskovalne tajnosti. Izvedelo se je samo, da je trgovec govoril predvsem o ljudeh iz Veneta, predvsem iz Verone, ki naj bi bili vpleteni v «črne mreže». Trdil je tudi, da pozna «povezavo» med pokolom v Brescii in umorom dveh misov-skih aktivistov v padovanskem sedežu te stranke. Očitno je, da so preiskovalci bili (po izkušnjah s «superpričo» Sgrò-jem) izredno previdni. Niottija so soočili tudi s 30-letnim Osvaldom Finijem iz Desenzana. Po zaslišanju se je preiskovalni sodnik dr. Vino odpravil v Veneto, kjer je ukazal več hišnih preiskav, verjetno na domovih ljudi, ki jih je imenoval Niotti. Iz Rima so medtem sporočili, da je bil železniški promet na progi Rim — Firence ustavljen dve uri zaradi najdbe 8 kilogramov eksploziva in zažigalne vrvice nedaleč od železniške proge, v florentinskem predmestju pri kraju Sant’Andrea di Rovezzano. Eksploziv je našel 77-letni kmetovalec Giuseppe Bertoloz-zi, ki je čistil svoj oljčni nasad, pod nasipom železniške proge Rim — Firence. Ko je odkril vrečo z eksplozivom je najprej poklical delavce telefonske družbe, ki so popravljali neko linijo, misleč, da so ga pozabili. Ko so si delavci ogledali vrečo jim ni preostalo drugega kot poklicati policijo. V vreči je bilo 90 eksplozivnih nabojev v treh naj Ionskih vrečkah in približno 50 me trov zažigalne vrvice. Agenti so pomislili na možnost a tentata, zato so nemudoma opozorili vodstvo «Polfer», ki je ukazalo usta viti ves promet. S posebnim vozi lom so nato pregledovali več dese ti n kilometrov proge, a brez uspeha Preiskovalci se sprašujejo, ali je eksploziv bil namenjen za nov a tentat na železniško progo. Ne iz ključujejo namreč možnosti, da so teroristi odvrgli eksploziv zaradi nepričakovanega prihoda kakega neznanca. Kraj, kjer so našli vrečo, radi obiskujejo zaljubljeni parčki. Dva kilograma močnega eksploziva v nepremočljivi vrečki z detonatorjem in zažigalno vrvico pa so odkrili tudi pred zapornico jezu električne centrale v kraju Vizzola Ticino (Varese). Zdi se, da so teroristi nameravali porušiti jez in povzročiti (poleg prekinitve dovajanja električnega toka) tudi naravno katastrofo. V Rimu je medtem jezuitska generalska kurija potrdila resničnost vesti, ki so jo objavili nekateri časopisi v zvezi s poskusom umora nekega poljskega misijonarja v Zambiji. Misijonar je bil izredno osovražen pri rasističnih oblasteh Rodezije in Južne Afrike, ki so v prekupčevanju z orožjem povezane tudi z italijanskimi fašisti. Ni čudno torej odkritje, da je misijonar prejel dva eksplozivna paketa iz Italije. Enega so odposlali iz Brescie. K sreči poljskega misijonarja na dan, ko je e-den izmed paketov prispel na njegov naslov, ni bilo v deželi. Tako je ušel gotovi smrti. Zadevo raziskuje sedaj Interpol. Naravnost skokovit pa je bil porast ropov (plus 65 od sto), tatvin (plus 31 od sto) in ponarejevanja denarja (plus 106 od sto). Policija in zasebniki so prijavili sodni oblasti skupaj nad poldrugi milijon prestopkov. Od teh so v milijonu primerov krivci neznani. Molela je v smrt zaradi peg na obrazu CATANIA, 3. — Dvanajstletna deklica R. R. iz Catanie si je skušala danes vzeti življenje, ker so se prijateljice vedno norčevale iz nje zaradi peg na obrazu. Deklica se je davi zaprla v kopalnico in zaužila prgišče strupenih tablet. Na srečo je mati pravočasno opazila njeno početje in jo peljala v bolnišnico, kjer so ji z izpiranjem želodca rešili življenje. Mesine podrl in ubil 9-letno deklico Giuseppino Patti. Dekletce je prečkala nedaleč od železniške postaje. Vračala se je od vodnjaka kamor je šla s sovrstnicami po vodo. Verjetno jo je težka posoda ovirala pri gibih, tako da ni mogla pravočasno odskočiti z železniške proge. Strojevodja je ostro zavrl, komaj je opazil deklico na tračnicah, a bilo je že prepozno. Vlak je silovito butnil v deklico, ki je odletela nekaj desetin metrov daleč. Vlak zadel deklico MESINA, 3. — Brzec Rim — Palermo je pri vasi Kometa nedaleč od RIM, 3. — Po podatkih italijanskega statističnega zavoda ISTAT je lani v državi največ ljudi umrlo za obolenjem ožilja, ki je krivo za dobro polovico vsem smrtnih primerov, ki so jih zabeležili (248.985 primerov na skupaj 544.153 umrlih). Na drugem mestu so rakasta obolenja, ki so terjala 105.640 žrtev. Med boleznimi, ki terjajo vse več žrtev so krvna obolenja in bolezni prebavil (plus 8,5 od sto), obolenja dihal (7,8 od sto), obolenja ožilja (6,3 od sto), rakasta obolenja (6,3 od sto). Znatno manj pa je smrtnih primerov zaradi kužnih obolenj in tuberkuloze (minus 4,5 od sto). Nad polovico italijanskih jetnikov čaka na proces RIM, 3. — V italijanskih zaporih dobra polovica zaprtih jetnikov še čaka na proces. Ugotovitev izhaja iz statističnih podatkov zavoda IS TAT o stanju v kaznilnicah. Na skupno 28.863 jetnikov, jih 15.262 še vedno čaka na proces. Nekoliko boljše je stanje v zaporih za mladoletnike, kjer na skupaj 3.374 zapornikov 981 še niso sodili. Lani so zabeležili znatno več umorov (plus 9,2 od sto), poskusov u-mora (plus 27,8 od sto), nenamernih umorov (plus 6 od stol in izkoriščanja prostitucije (plus 14,4 od sto). iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiniiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Spomenik Hruščovu A sad: Te! Aviv se pripravlja na novo vojno - Oktobra obisk Brežnje va v Kairu in v Damasku ? BUKAREŠTA, 3. — «Vse dosedanje akcije izraelske vlade kažejo da se država pripravlja na novo vojno, s katero hoče izjaloviti vse dosedanje napore za miroljubno rešitev krize na Bližnjem vzhodu.» Tako je poudaril sinoči v odgovoru na zdravico romunskega predsedni ka Ceausescuja sirski predsednik Hafez Asad. Sirski državnik je dejal, da se Tel Aviv upira ponovnemu začetku ženevske konference, ki bi ga lahko spravila v kočljiv položaj. Prav zato — je še poudaril Asad so izraelski voditelji zavzeli negativna stališča, ki onesposabljajo vse napore za miroljubno in pravično rešitev krize. O ponovnem stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu, ki je delno posledica tudi izbruha eipr ske krize, priča današnji spopad na meji med Izraelom in Libanonom. Vojaško poveljstvo v Bejrutu je sporočilo, da je izraelska izvidnica prestopila libanonsko mejo in prodrla za en kilometer na lioa-nonsko czemlje ter se nato umaknila zaradi ostre reakcije libanonskega topništva Izraelski vojaški poveljniki so sicer potrdili vdor, a so znatno omilili libanonsko verzijo. Kot običajno so poudarili, da gre akcijo izvidnice uokviriti v boj proti vdorom palestinskih gverilcev in da je neposredna posledica včerajšnje infiltracije palestinskega komandosa Poudarili so še, da je izvidnica prodrla le za nekaj metrov na libanonsko ozemlje in dodali, da je izraelsko topništvo bombardiralo postojanke gverilcev. Do vdora palestinskega komandosa, na katerem namiguje izraelsko sporočilo, je prišlo včeraj zvečer. Palestinska gverilca, katerih namen naj bi bil zajeti skupino talcev in jih zamenjati z gverilci, zaprtimi v izraelskih zaporih, sta padla v zasedo nasprotnikovih čet in sta bila ubita po ostrem oboroženem spopadu. V skrivališču blizu kraja spopada naj bi izraelski vojaki našli arzenal bomb in orožja. Bejrutski list «Beyrouth» medtem piše, da bo generalni tajnik sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev oktobra obiskal Sirijo in Egipt. List dodaja, da bo v kratkem dopotoval v omenjeni državi sovjetski zunanji minister Gromiko, da pripravi obisk in sestavi dnevni red pogovorov. Omeniti gre, da vesti v uradnih krogih niso ne potrdili ne demantirali, že v nedelio je egiptovska revija «Rise El Yossef» napo- zacijo), za katere kazenski zakonik predpisuje do 18 let ječe. Po obtožnici se je škof aprila letos prvič sestal s palestinskimi gverilci in ugodil njihovi prošnji, naj vtihotapi orožje in eksploziv v Izrael. Msgr. Capucci naj bi peljal orožje v Tel Aviv še dvakrat, preden so ga izraelski policisti aretirali. ---------- Krvav obračun ropa v Parizu Neurje pesti južno Anglijo LONDON, 3. — Neurje, ki že nekaj dni razsaja ob britanski obali, se je prejšnjo noč zneslo z vso silo nad južno Anglijo. Ogromni valovi so povzročili veliko škodo pristaniškim napravam, jadralnim klubom in letoviškim krajem. Po prvih računih naj bi gmotna škoda dosegla milijon funtov šterlingov. Med številnimi jahtami, ki so se pogreznile v neurju, je tudi jahta bivšega premiera Haetha. Liderja konservativcev ! ni bilo na krovu. Od sedmih članov posadke se jih je pet rešilo, dva pa pogrešajo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED RAČUNSKIM DVGROM 9. septembra «popravni izpit» za delegirane dekrete o šoli Ni izključena delna odobritev, ki bi omogočila izvolitev šolskih odborov še pred koncem leta RIM, 3. — Ostra reakcija naprednih sil, sindikatov in šolnikov na sklep računskega dvora, da zavrne «delegirane dekrete», š katerimi je vlada uzakonila novi sistem samouprave v šolah, šolnikom pa zagoto vila nov pravni «status», je torej zalegla? Zdi se. da je tako in da bo tudi za «delegirane dekrete» septembra predviden «popravni izpit». Računski dvor bo namreč še enkrat pregledal, v luči odgovorov, ki jih je poslal na izražene pomisleke šolski minister demokristjan Malfatti, besedilo dekretov in se odločil: ali jih bo dokončno zavrnil oziroma sprejel, ali pa bo iz «dekretov» črtal nekaj odstavkov in če to ne MOSKVA, 3. — Na spomeniškem pokopališču pri Novodevičjem samostanu, kjer so pokopane vidne osebnosti — vojskovodje, pesniki, u-metniki in literati — stoji sedaj nagrobni spomenik bivšemu predsedniku sovjetske vlade in generalnemu tajniku KP SZ Nikiti Ser-gejeviču Hruščovu. Spomenik je, po naročilu družine Hruščova izdelal kipar Ernest Neizvestnij in s skulpturno simboliko prikazuje dvojnost državnikove usode: slavi in oblasti sta sledila pozaba in ponižanje, hvalam kritika, uspehom mrzlino odkrivanje napak. Vse to simbolizirata beli in črni prepletajoči se kamen, sredi katerih stoji kip z obličjem umrlega državnika. Grob Nikite Hruščova je v zadnjih vrstah pokopališča, ob zidu nad o-strim ovinkom moskovske reke in je na njem bil doslej samo velik portret, ob vznožju katerega so preprosti državljani vsak dan polagali sveže šope rož. Hrušgov. kot znano, ni bil pokopan kot drugi državniki v kremeljskih stenah, imel je «pogreb drugega razreda», čeprav je pokopališče pri Novodevičjem samostanu «elitno» pokopališče herojev in u-metnikov. Avtor nagrobnega spomenika, Ernest Neizvestnij, je osebni prijatelj državnikove družine, čeprav ga je Hruščov leta 1961 grobo napadel na neki umetnikovi razstavi. Tedaj je s svoistveno robatostjo izrekel svojo kritiko: «Take slike lahko naredi vsak osel s svojim repom». Hruščov, kot znano, ni ljubil abstraktne umetnosti, vendar se je glede Neizvestnega premislil in sta se spoprijateljila. Med postavitvijo nagrobnega spomenika se je na pokopališču zbrala večja množica Moskovčanov in tujih turistov. bo bistveno okrnilo vsebine dekre-vedala obisk vidnega sovjetskega. tov, bodo slednji «registrirani» v voditelja v Kairu in v Damasku. | državni proračun in poslani ministrstvu za javno izobrazbo z dovoljenjem za objavo v uradnem listu. Če bi se zgodilo tako, kot predvideva zadnji primer, se utegne zgoditi, da bo jeseni več kot dva milijona staršev, dijakov in šolnikov glasovalo za nove organe šolske samouprave. Ti odbori, v katerih bodo predstavniki šolnikov, neuče-čega osebja, dijakov, staršev, rajonskih konzult ali občinskih svetov, sindikatov in družbeno-kulturnih organizacij bodo ustanovljeni v vseh šolah, v istovrstnih povezanih zavodih, v ozemeljskih šolskih okrožjih, v pokrajinah in deželah. Poseben šolski odbor bo izvoljen kot posvetovalni organ šolskega ministrstva. Kot znano predvidevajo «delegirani dekreti» tudi predstavništvo slovenske šole, tako v vsedržavnem GVERILA, AVTONOMIJA IN... NAFTA Msgr. Capucci formalno obložim sodelovanja s palestinskimi organizacijami JERUZALEM, 3. — Izraelsko sodstvo je danes formalno obtožilo jeruzalemskega grško - Katoliškega škofa msgr. Capuccija sodelovanja z gverilci in tihotapljenja orožja in razstreliva. Proces proti visokemu cerkvenemu dostojanstveniku se bo verjetno začel čez mesec dni. Sodniki dolžijo msgr. Capuccija treh prestopkov (stikov s tujimi 'a-genti; tihotapljenja orožja in razstreliva: stikov z ilegalno organi- šolskem odboru, kot tudi v pokrajinskih in ozemeljskih okrožjih. še vedno ni znano, zakaj je ra čunski dvor prvič zavrnil delegirane dekrete, čeprav nekateri povezujejo ta sklep s sporom, ki ga je neki šolnik sprožil pri državnem svetu v zvezi z utemeljenostjo izločitve fašističnega sindikata CISNAL iz seznama sindikatov, ki bodo i-meli pravico do zastopstva v šolskih odborih. Vsekakor vlada v krogih šolnikov in dijaškega gibanja veliko zanimanje, saj utegne prav uresničevanje «delegiranih dekretov» pospešiti šolsko reformo. Kurdski begunci so pomemben «politični za Iran kapital» Komentatorji menijo, da se na meji med Iranom in Irakom razvija novo žarišče napetosti KERMANŠAH, 3. — Na meji med Irakom in Iranom se razvija to, kar bo po mnenju nekaterih mednarodnih komentatorjev, novo žarišče napetosti na Srednjem vzhodu. Na tem področju poteka namreč že vso povojno dobo ostra gverila vojske «Peš-merga», ki jo vodi stari «mullah» Mustafa El Barzani za avtonomijo Kurdov, naroda, ki šteje po nekaterih podatkih dva in pol milijona ljudi in živi v Iraku, Iranu, Turčiji in delno tudi v obmejnih pokrajinah sovjetskega Azerbajdžana. Področje Kurdistana. predvsem pa obmejnih pokrajin med Iranom in Irakom, je zadnje čase postalo središče prepletajočih se interesov velesil, odkar so tod odkrili ogromna še neizkoriščena ležišča nafte. Razumljivo je torej, da se iraška vlada, ki je prvotno sklenila s Kurdi sporazum in jim nudila «omejeno avtonomijo», danes spet zavzema za popolno nadzorstvo nad področjem, medtem ko Iran in zahodne velesile podpirajo gverilsko gibanje «Pešmerga», ki je v prvih letih po drugi svetovni vojni računalo samo na pomoč iz bližnje Sovjetske zveze. Slednja se, zaradi svojih interesov v arabskem svetu, drži ob strani, čeprav iranske oblasti zatrjuje- jo, da se Kurdi borijo s sovjetskim orožjem. Zadnje čase je iraška vojska začela silovito ofenzivo proti ozemlju goratega Kurdistana. Pri mestu Kirkuk, zraven pomembnih nahajališč nafte, so iraške sile pregnale brigado gverilcev Mustafe Barza-nija, ki so se morali umakniti. Od tod se ofenziva nadaljuje z močnimi letalskimi napadi, zaradi katerih se v Iran zliva reka beguncev, predvsem starcev, žena in otrok. Iran je tem beguncem nudil vse zatočišče in namenil za njihovo oskrbo sto milijonov ameriških dolarjev, s katerimi je zgradil v ducat begunskih taborišč, ki so velika kakor prava mesta. Šahova politika na tem področju je logična posledica križajočih se interesov držav na Srednjem vzhodu. S tem, da je na iranskem ' o-zemlju sprejel nad 80 tisoč beguncev kurdske narodnosti skuša ustvariti, z gmotnimi podporami, ugodne pogoje, ko bi Kurdi postali podrejena manevrska masa. Izkušnje prvih let po prvi arabsko - izraelski vojni, ko so palestinska taborišča postala pomemben dejavnik v diplomatskem in političnem spopadu na mednarodni ravni, so šahovo vlado naučila marsičesa. Šah se pa tudi boji, da bi Kurdi na njegovem o-zemlju iz manevrske mase postali revolucionarni dejavnik, ki bi vplival tudi na politiko perzijske vlade. Zato ne dopušča, da bi se v begunskih taboriščih nahajali oboroženi ljudje, gverilcem pa dovoljujejo prehod meje samo, če so neoboroženi in za obisk svojih družin. Šah je svojo diplomatsko akcijo, da bi opozoril mednarodno javnost na 80 tisoč beguncev in prejel mednarodno priznanje, da je «zaščitnik Kurdov» (in njihovega petroleja), že začel s pozivom časnikarjem, ki sledijo azijskim športnim igram, naj o-biščejo taborišča. Enako je iranska vlada, preko svoje zdravstveno -zaščitne organizacije «Sonca in rdečega leva» pozvala mednarodni Rdeči križ, naj ji pomaga pri vzdrževanju beguncev. Mednarodne ustanove, od OZN do Rdečega križa, doslej niso sodelovale pri urejanju taborišč, pa tudi ne kažejo prevelikega navdušenja, saj bi se zapletle v politično igro, v kateri so ljudje, starci, otroki in žene, ki so bežali pred bombnimi napadi, samo navaden plačilni drobiž. KOT V PRAVLJICI Vse kaže, da se bosta sicilski zdomec Agatino Ecora in njegova nemška zaročenka Margot Zwiger končno vzela. Zaljubljenca sta imela poroko v načrtu že za 17. avgust, a oče Ecore, ki je odločno nasprotoval poroki, je ugrabil sina tako rekoč izpred oltarja. Da bi rešil očeta zapora, je mladi zdomec izjavil, da mu je sledil prostovoljno. Izjava pa je tako razžalostila dekle, da je zbolela in morala v bolnišnico zaradi živčnega zloma. Ko je že kazalo, da je ljubezni konec, se je Agatino nepričakovano vrnil k zaročenki. Ljubezen, kot v pravljicah, je zmagala tudi tokrat in zaročenca se bosta vzela čez nekaj dni. PREVIDEN KURIR Poskus ropa je klavrno propadel v Mesini zaradi previdnosti občinskega kurirja Pa-squala Raccolte. Temu so naročili, naj izroči blagajni občinske smelarne štiri in pol milijone lir. Raccolta je zavil denar v časopis in držal zavoj malomarno pod pazduho, v torbo pa je strpal kup papirja za odpad. Ko sta ga med potjo ustavila roparja in zahtevala torbo, jima jo je brez oklevanja izročil. Nepridiprava sta se hitro oddaljila... z dobro kilo umazanega papirja. HOTELI SO VIDETI NESREČO «.Hoteli smo le videti, kako izgleda železniška nesreča,» so se branili otroci iz Saargemun-da, ko so jih na policiji zaslišali, zakaj so blokirali železniško progo z dolgimi železnimi drogovi. Strojevodja osebnega vlaka je preprečil nesrečo, ker je pravočasno opazil zapreko in ustavil vlak preden je iztiril. raziskovalnih del. Da bi podkrepila grožnjo o uničenju vrtalnih naprav, je saigonska vlada poslala nekaj bojnih ladij v oporišče Phu Qouc, ki je oddaljeno le 75 milj od kraja, kjer vrtajo Francozi in Američani. Bivši guverner ubil v Etiopiji ADIS ABEBA, 3. — Poveljstvo e-tiopskih oboroženih sil je sporočilo, da je bil danes v oboroženem spopadu z vojsko ubit bivši guverner pokrajine Kafa Tsehayu Selassie, vnet pristaš cesarja. Bivši guverner je prvi visoki funkcionar, ki je bil ubit, odkar so julija letos oborožene sile začele z množično aretacijo dvorjanov. V etiopski prestolnici so se danes ponovno pojavile slike cesarja, ki krmi svoje pse, ob slikah iz krajev države, ki jih je suša najbolj prizadela. študenti pa so pred cesarjevo palačo uprizorili manifestacijo, med katero so zažgali nekaj Selassiejevih slik. Nato so se mimo razšli. PARIZ, 3. — Krvav obračun spopada med roparji in policijo v _Pa' riškem predmestju, pred podružnico banke «Banque industrielle et commercielle de la Region Nord oe Paris», v 18. okrožju. Dva roparja in en mestni stražnik so bili ubiti, štiri osebe pa ranjene. Približno ob 19. uri je trojica maskiranih roparjev vdrla v banko, ugrabila dva talca in izpraznila blagajne. V zmedi je enemu izmed uradnikov uspelo zbežati na ulico, kjer je zaklical na pomoč. K vi-hodu iz banke je prit :kel mestni stražnik, ki so ga roparji na mestu ubili. Medtem so k banki prihiteti na furgonu policisti. Vnel se j® spopad, medtem ko so se ljudje na ulici vrgli na tla in skrili za avto-mobile. Ko so roparji uvideli, da jim trda prede, so skušali zbežati vsak zase-Na begu sta dva izmed roparjev bila ubita, eden pa, ranjen, se J® vdal. Alpiiicc po pomoti ustrelil tovariša BOČEN, 3. — Mlad alpinec Fiorino Rabagnoli iz Brescie, ki služi vojaški rok pri bataljonu Morbergo v kraju Trens pri Vipitenu, je umrl danes ponoči nekaj ur po sprejemu v bolnišnico. Po tragični pomoti — vsaj tako piše v uradnem sporočilu poveljnika bataljona — ga je ustrelil tovariš, s katerim je stražil pred orožarno v Stilvesu. Morilec, Bruno Reboldi iz Brescie, je izjavil, da je nehote pritisnil na petelina, ko se med stražo igračkal s puško. Po nesreči je zadel tovariša naravnost v prsi. 25. septembra umestitev začasne vlade Frelima v Mozambiku? LUSAKA (Zambija), 3. - Mozarn-biško osvobodilno gibanje Frelimo b° 25. septembra ustanovilo začasno vi® do, država pa bo proglašena za P° polnoma neodvisno prihodnje leto. i0 naj bi bila v bistvu vsebina spor® zuma, ki so ga dosegli v LusaKi predstavniki Frelima in zastopniki po** tugalske vlade. Vest, ki so jo 5P0" ročih po navadi dobro obveščeni krogi. potrjuje tudi zambijski list «Za®j bia Daily News», ki poudarja, da d° 25. september izbran za urnest^®y začasne vlade, ki ji bo verjetno Pr^ | sedoval voditelj Frelima Samora M®’ chel. Arabska pomoč afriškim državam KAIRO, 3. — Arabski zunanji ministri, ki so zbrani na posvetu v egiptovski prestolnici, so sklenili, da bodo pospešili pomoč afriškim državam, ki jih je podražitev na^j znatno prizadela. Zveza je že pr®? časom ustanovila sklad 200 milijonov dolarjev za pomoč afriškim državam. r • - ,, . , % , ■ -s ■ ’ Spor mrd Saigonom in /DA zaradi nafte SAIGON, 3. — Južnovietnamska vlada je zagrozila, da bo s topovi u-ničila naprave za vrtanje in iskanje petroleja neke francosko-ameriške petrolejske dražbe v Tajskem zalivu, nad katerim si Saigon lasti suverenost. Družbi, ameriška Exxon in francoska Elf vrtata pri neobljudenem o-toku 85 milj južno od kamboškega pristanišča Ream. Južnovietnamsko zunanje ministrstvo je v tej zvezi že poslalo protestno noto ameriškemu veleposlaništvu v Saigonu in zahtevalo prekinitev Močno deževje je zrušilo v reko Tama pri japonskem mestu Koinae enajst iesenili stanovanjskih hišic. Na sliki: japonska hišica polzi v vodo