Katolišk cerkven list.
Tečaj MX.	I Ljubljani 19. rožnika 1866.	M J s!
Pismo g. Jftal. Miirchner-Ja, aposi. misijonarja r Afriki ti o g. J, Volčiču, tfuhorniga pomočnika v Semiču.
Hvaljen (»odi Jezu Krist!
Preljubi Jane/.!
Kavno ko sini pridjuno pismo našiga prijatla Jerana skončal. je. inende zavoljo vremenske posebnosti huda kolera. ta strašna šiba (Jospodova. hudo divjati jela. To pot je posebno eerne sužnje napadala. Turkov Ic malo: naših Kvropejcov. ki so večidel na popotvanji. nobeden ni zbolel. V misijonu ui bilo hudiga: samo vcrli zidar Juen. po merz-liei še slab. /.boli. iu drugo nedeljo po veliki noči o poldne pokliče g. (■ostnerja: kuga je bila tako hudo ga prijela, de je bila vsa pomoč zastonj.
Z vso udaiiostjo v Božjo voljo prosi in prejme presv. Zakramente z zares veliko pobožnostjo iu na večer ob pol desetih uiiierjc. Drugi dan napade bolezen prav hudo eniga naših zamurčikov. CI riba. in že sim mislil, de bo mogel umreti. Spovem ga in podelim mu ludi sv. kruh večniga življenja, kteriga jc o tej resnobni uri pervikrat prejel. Nisim se mogel premagati, solze so me polile, viditi. kako je /. umirajočim očesam poln zaupanja, hrepeneče gledal po presv. Telesu Jezusu Kristusa in ua britko martro. Ze sim ga gledal v duhu v družbo angelov vzetiga. in hvalo nebeškiga Jagujela prepe\ajočiga: pa nebeški Oče je mende drugač sklenil. Dans Iti. mal. travna je že čelerti dan. de se mu boljša.
Delapust sv. ireh kraljev je bil /.a nas misijon zares vesel, imeniten dau. Ta dan so bile 3 odrašene za murke iu 5 deklic, po >v. kerstu v družbo sv. cerkve vzete, ko so bile popred v štirih mescih v sv. resnicah podučene. Jest sim bil tako srečen, de mi jc bilo pripušeno to sveto opravilo. ker so bile večidel moje učenke. Imeniten dan je bil ta. o kterim je voda sv. gnade čez te hčere srednje Afrike iz rodov Dinhu. #>ulla iu Ciur tekla, ter tako prihodnjiga keršanskiga življenja zastavo pričela. Kna teh je zdaj zaročena z bogatim katoliškim Sircatu. kteriga sužnja je bila popred iti zdaj je lepota svoje družine in kras naše občine. Ime ji je zdaj Marija Margareta, in vredna je teh imen zavoljo žive vere. goreče molitve, velike ponižnosti; pa se ludi hvaležno skazuje do svojiga nebeškiga Zveliearja. ki jo je iz zaničevane uboge sužnje v keršansko gospodinjo spremenil. Njena vera iu njena pokoršina do cerkve je velika. Dve deklici. ki ste bile sužnje, je k enaki sreči pripeljala, ker ju je v svetih resnicah podučevala in zdaj kot mali za nja skerbi. Una je Marija Magdalena, druga pa Eva Terezija, ki zdaj z drugimi vred k sv. nauku za spoved in sv. obhajilo pridno hodite. Tudi že vluni keršena Marija, zdaj /ena našiga dobriga zdravnika Dr. Alfreda Peimeja pošilja prav brihtno deklico (Ualla) k keršanskimu nauku, ki je bila tudi keršena in ji je Marija ime. Druge keršenke so naše odkupljence. Med njimi je tudi Marijam, od ktere sim
Ti zadnjič pisal, iz rodu Jur. ki vse tovaršice presega. Ime ji je Marija Ana in je hči listih blagih ue/.uauih dobrotnikov, ki so pri Vas po rZgodilji Danici" »mir darove skladali. Mislim, de jih bote kmalo več imeli. Visoko čast. gosp. Provikar so jo seboj k sv. Križu vzeli, kjer je doioa: in lani bo ostala, dokler jc ne bodo nune. ki bodo v Hat tom prišle, zopet nazaj vzele. Obljubila je svoj«* eerne sestri«*, ki se nič ml ljubiga Jezusa ne ved«'* v sv. veri p«»doeevati in jim prav velik«i pripovedovati «ol sreče, ki j«i otrok Jezusa Kristusa v živ a. Ze Iu je kazala čezuavadno urnost v podučevauji druzih. Podobe sv. pisma je drugim kaj lepo razlagala in povsod svoje opomine pristavljala.
Druge tli keršenke so bile: lladmalla <»<l Sate ua Beli reki. ««k«di 20 lei stara: ime ji je \gata Frančiška ( '/.avoljo svojiga učenika Frančiška. ki je bil popred M:>ho-medanee. zaj pa je naš ud. in je vse tri keršuiiskiga nauka učili. Brili «id r«olu t.alla. meiidel.'* lei slara. zdaj Katarina iu Kad Iv a s«'a iz Darhur z«laj \na. Vse iri so pri misijonu pa ne ko sužnje, ampak ko sestre. \no pač lahko imenujemo misijonsko staro mater, ker je e«*z Tti let stara, iu po pravici se lahko reče. «le je ua koiie«* «»tigr;» življenja v novo življenje prerojena hila. Z vert a m v Hartumu je bila kupljena, zakaj ko sužnja je med orodji* šieta bila. Zdaj pa je prosta, bolj kol kraljice njetiiga rodu. odkupljena z drago eeno. s kervijo Sinu človekov iga. Otročja molitev rešene starke je tako ginljiva. «le mora oblake prodreti. ko namreč moli za tisto blago dušo. ki je za-nm denar vložila. (Misij, iiuzn. štev. 21 od *."»:» ."»I.i \«rala iu Katarina sle hčeri štev. 21. e in d. Ilvala Bogu za /.aeelek. ki je bil nad temi ženskimi storjen! Kapela za ženske dobro napreduje s pomočjo dobrotnikov, tako de bodo nune. ko v llartum pridejo, že vse pripravljeno imele in s pomočjo Božjo in z darovi usmiljenih Kvropejcov bo veselo š|o na-
Skrinjo suhiga sadja, kiero si nam lansko let«« poslal, pa je nekje zaostala bila. *mo dobili: prav dobro je bilo «i* vse ohranjeno in kej sj nam posir«'g-l. h- škoda de bo skorej prazna: pač radi bi še imeli kej laeiga.
Bet poplačaj obilo al<ikr«is«*rciiini H o rj i! j «• t m . ki mi-ijn-narji-iii \ vroči Ifriki liiol« iri« tolažili! ..Zrj:n sim Kil. in «tr mi* •lali piti**, ko bi st' par kilo blizu l.jiihljant- usmilil in ki m-koliko suhi:« sadja nabral in š». \ Htiinm poslal! Prosim v ino-nu mi-ijitnarjrv.
Janez.
M z ho t!nja MntUja in kaloliska cerkev.
Spisal Valentin Sežuu.
(Dalje.)
Nova zarija je katoliški eerkvi v Indii posijala, ko je prišel I. 1512 sv. Fraueišk Ksaverjati in njim in za njim veliko druzih Jezuitov v Indijo sv. evangeli oznanovat. Sv. Praneišk se je trudil narpred portugalske seljake v mestu (Iiii, ki so silno razuj/.dano živeli, poboljšati: io njegov trud ni bil zastonj Po otrocih iu so/nikih. ktere je z zvoii-
cikam po mestnih ulicah k sebi klical in jih keršanskiga nauka učil. in s svojim perljiidnim obiskovanjem bolnišnic in jec si je bil pot odperl do odrašenih, kteri so v 5 mescih bili kakor prerojeni. I/. (>oe je sv. Krančišk šel k rodu Para všk imu ob poldneviiim bregu, kterih je bilo sicer nekdaj veliko keršenih. potlej pa so spet v malikovanje se po\črnili. Tukaj je sv. mož v enim letu toliko duš Kristusu pridobil, de je mogel pri podeljevanju sv. kersta večkrat počivati zavoljo prevelike trudnosti rok in jezika. Kadar so bili Paravei zadosti v veri uterjeni, jim jc Krančišk druge misijonarje dal in nektere paravške mladenče v tioansko semenišč pripravil, de hi se lam bogoslovstva učili. Sam pa je šel peš v deželo T r a v a u k o r s k o ludi tukaj baiidcr Jezusa Krislu-a zastavil; iu Mikaj je že pervi mesce svojiga pridigovanja kcrslil 10.000 malikovavcov. Postavljenih je bilo I Ji cerkva, ali ljudi ga je toliko hodilo poslušal, de je hibi vsaka zanj premajhna: in zavoljo tega je po planjavah s kucigu drevesa množicam govoril. Le prevzetna ločina liramanov je osiala. kakor ludi pri Paravcili. lerdovralna v svoji neveri. Divji Kudugi planejo nad kristjane v Travan-koiu. -v. Krančišk pa. klerimii je bil llog ravno dar jezikov i kakor aposieljiiam binkošt no nedeljo) podelil, jioi gre z majhnim kanlelam krislijanov naproti, povzdigne sv. križ ter pravi: ..V imenu živiga Koga. za po tem vam. de stojte in sr domu v črnile", in slušali so ga. Iz Travankora je šel sv. Krančišk na otok Cej Ionski, je obiskal v Meliaporu gro!» »v. -jposteljna Tomaža in pollej po indiških otokih Jezusa neveriiikam oznanoval.
Jezuiti su bili ludi v eliko ncslorjaiiskih (Tomaževih I krislijanov s katoliško cerkvijo zedinili: in I. ItiOl jc bil jezuit O. Ko/, njih škof postal.
Imenovano ločeiije lliiiduaiiov v ločine, ktcrili ima v suka svoje opravila in šege: starodavna navada, dc se ločina z ločino nič pečati ne sine. n. p.: kjer hraiiiau prenočuje. omli m* sme nobeden iz druge ločine bili; — parija ne sme siopili v plujo hišo. kakor le skoz posebne duri; ako s kterim iz druge ločine govori, mora od deleč sluti in roko pred iisimi deržali. de njegova sapa uniga lic oneči-s|i itd. - lo ločeiije so razumni Jezuiti za velik zuderžek napredovanja keršuiiske vere spoznali. Zavoljo lega si je I. |lillli jezuit 41. Kohcrl de Vobili dul v Indii ime rimski Saunjasi (t. j. kteri se vsimu posestvu iu vsimu. kur životu dobro dii. odpove, in v nur veči ojslrosli živi); vedel se je kakor nar bolj uutuiiki brumani. de bi sc lem kuj prikupil: je sprcobcriijeiicuin pripustil sc tudi v keršanski veri ločili in zavoljo lega posebne znumnju svoje ločine nosili. Trinajst Iel jr bilo pričkunje. uli sc smejo lc posebnosti pripustili uli ne. Papcz liregor \V. je I. I li"'.'* privolil spreo-beriijcucain (iicolilum) posebne znamnja nositi. Otl zdaj je Vobili res silno veliko ljudi sprcobernil. do 100.000 jih je on kcrslil. Kavno tako so deluli njegovi nasledniki, in tako je bilo res upuli. de velika in velika Indiju ho se spreober-nilu v keršanski >vcl. Ali dva vzroka >lu Io veselo upunjc podei Iu in slorila. de je Indiju »e dun današnji v svojim licveislvu. i D. si. i
VreitnoHl in dobiček pel Ju.
Spisal \. Praprot nik po ..Schulbole:*.
(Dalje.)
Sveti apostelj Pavi priporoča Kfczuuam iu kološunum pelje, rekoč: ,.1'čiie in opoiiiiujevajlc se med sabo s psaliui, s h vu I ii i mi pesmimi in duhovnim petjem: pojte in prepevajte (■ospodu hvale/.ni v svojih sercih!" — Sveti apostelj .lukob priporoča pelje ravno luko kakor molitev. Sveti papež tire-gor je ustanovil pevske šole, iu je sam v njih učil v nuj lepši izgled in posuemo. In vsi veliki cerkveni oblastniki so že uekdej lepo pelje iu pevske šole visoko cenili iu podpč-rali. V starih časih je hilo petje, kakor zmed nar pervih umetnost iu učenost, ter v toliki časti, de se je listini, kteri so v njem ojstro skušnjo dosiali. eelo dohtarska čust
podelila. — S petjem svetih in podučljivih pesem se pa ludi od časa do časa spominjamo na nur lepši svete resnice iu čednosti, de jih ne pozabimo. Zavoljo tolikiga dobička tedaj, ki iz praviga, lepiga petja izvira, je sveto pismo že od nekdaj lepe in svete pesmi z besedo in z zgledam priporoče-valo. Petje svetih pesem ui le Hogu včasi še bolj dopad-Ijivo kakor molitev. temuč tudi koristnejši in boljši, zato ker se ž njim duša zopet poživi in prečuduo poterdi, ako se je kje že utrudila ali je iz kakiga druziga vzroka za molitev oslabela. Pri molitvi človek večkrat iz navade — včasi tudi zoper svojo voljo — preveč hiti. in od tod izhaja, de nas morebiti (udi nur imenitniši resnice prav malo ali celo nič ne ganejo; pri petji pa že napev človeka sili, pri besedah bolj postuju(i iu jih dalje poderževali. in luko se resnice, klere pojemo, bolj živo očitujejo. se bolj v dušo vliskujejo iu v serce ganejo. Zraven lega ima lep, primer-jen napev tudi še sam prečuduo moč v sebi v človeku žlahtne iu blage cutilu zbujati in živili.
Vek učen mož terdi, tle je težko še kod ktera stvar, s ktero bi se človeške čutila iu obnašanja bolj boljšati in izobraževati zftmogle kakor z dobrim in primernim petjem pobožnih in ginljivih pesem. Zraven lega. de pelje vso dušo nekako omiku in prerodi iu za dobro iinemu. ima tudi še prečuduo moč v sebi. de Kozji strah iu pobožniga duha v serce vsaja in ohranuje. — Koliko dobriga ni pač že lepa in giuljiva pesem, polna žlahtniga duha in moči v človeški duši vstvarila in prerodila! .Marskleri mladeneč je bil že z lepo pesmijo k pobožnosti zbujeu. in marsktera deklica iu omahljiva duša že z lepim peljem za dobro uueta iu uter-jena. Kolikrut je že ginljivo pelje legu in uniga iieobčutlji-vigu grešnika pretreslo, zdramilo, mu solze kesunju v oči privabilo, iu iiiii terdeu sklep zbudilo! Veliko hritkopohiih iu milotozuih sere se je že s petjem umirilo, polajšalo in zopet ozdravilo. Lepa duhovna iu čutilna pesem že vsakiga ludi ueobčuiljiviga človeka, ako jo le bere. kolikor toliko gine. Koliko več pa še stori petje, ktero človeka vsiga do serca prevzame in s prečudnimi čutili greje! Var več pa premore slovesno v stoterih glasih združeno petje. Vsak nuj sam premisli, kuko je bil že večkrat pri takim združenim pelju do serca in solz ginjen; in ako ni skusil, naj skusi kakšno prečuduo moč ima združeno petje v sebi. Tuko se je godilo sv. Avguštinu kukor je sum spoznal, rekoč: ..O kuko sim se puč večkrat solzil pri hvalnim petji in duhovnih pesmih! Kuko ojstro in močno je segal ljubeznjivo pevajoči glus tvoje cerkve, o llog. v mojo dušo! Z njim so mi lekle tvoje besede v moje ušesu, in po njem je lilu tvoja resnica v moje serce. Vsa moja duša je bilu v pobožnosti unetu in pregreta, solze so mi oči zalivale iu moje serce se je z radostjo uapolnovalo, ko sim lo pelje poslušal". — Sveti Kcrnurd. kukor se bere, je vidil. ko so drugi hvalilo pesem, ..Te Deuiu". peli, uugele od ene do druge strani po koru hodili in tuko innilie za slovesno petje unemuli. Kcre se tudi, de je nek Turk. nur starji pašatov sin. kteriga je vikši Milanski škof, sv. Kuri kerstil. spoznul. de gu je to nuguilo turško vero zapustiti in se k pravi keršanski podati, ker je nekrat v Dubrovuiški beuediktinarski cerkvi prelepo duhovno pelje in ljuhezujivi glas orgel slišal, kar mu je luko k sercu šlo. de je precej sam pri sebi rekel: Nemogoče je, de bi lu vera prava ne bilu, v kteri se Božja slava s tuko Iju-heziijivim peljem oznauuje." — In zopet drugej se bere: Ko je pred IjOO leti ajdovska derhal v Milanski tempelj privrela in liotla kristjaue preganjati, je vsa iiu enkrat osler-melu in s spoštovanjem navdana odrcvenela, zukuj pobožno pelje zbranih kristjanov, ki so ravno svoje prelepe pesmi peli. je le pregaiijuvce tuko globoko ginilo in pretreslo, de so vsi pri tej priči k keršanski veri pristopili.
Z molitvijo, pravi nek pisavec, se duša k Bogu povzdiguje; s petjem pa sc nebesa iiu zemljo približujejo. — Ljubeznjivo pelje polujšu delo, uum posladi počitek po do-kooeuiiem delu. uum britke solze posuši in bolno serce zo—
pel ozdravi. Njegova moč je res velika, klera vedno 110-veje in globokeje v dušo sega, ler se prilega otroku v zi-beli in tudi štarčiku s siv« glav«. (K. si.)
Mlaj lepiga in spodbatllfiviga si je po-potnik mesca velikiga travna po MjJub-{Jani v svojo torbico nabrali iii.
Predragi prijatel!
Tvojim vošilam ustreči zopet za miz« sedim, li dalje naznaniti. kak« s« g«sp«d fajmošter šmarnice pričeli in kak« s« se skoz celi mesee ebhajale.
Stopivši na prižnie« iu ugledavši tak« številno množico. kakor seje le « redkih časih celiga leta v ti pr«st«rni cerkvi zbere, jih sveta groza prevzame iu ginljivo svoj začetni nagov«r pričnejo, v kterim s«, ker s« zjutraj « pol-desetih (lic pozabi, de je pervi dan veliciga travna letos praznik vnebohoda Kristusoviga bil) prip«vcd«vali. kaj jc šmarnična poimžnost, kje in kak« se je začela in p« kat«-liškim svetu razširila, iu ktdiko koristi je že prinesla, razlagali. kak« se tu p«h«žn«st sploh, ali v cerkvah ali pa doma p« hišah obhaja, in kak« se h« tukej obhajala. Po-slušavci s« veru« puslušali. sveta liliola je po hiši Božji kraljevala, med tem k« s« g«v«rnik prip«vcd«vali, de sc b«d« pri šmarnieah nasletliijiga redu deržali:
Šmarnice sc bodo vsaki dan s tem pričele, de se b« kratko premišljevanje Mariiniga življenja, kratka vadba v premišljevanju priinerjene Mariinc čednosti in kratka molitev za imenovano čednost iu za Mariin« pomoč in njeno varstvo in p«tem tudi pesem s prižnice brala, ki jc za tisti dan namenjena iu se bo potem tudi na kuril pela. in sicer njena perva p«lovica k«j. k« mašnik brali jenja; — med petjem perve pesmine polovice se bo sv. Bešnje telo k šmar-ničnimu altarju preneslo, kjer ho mašnik po končanim petji ..tantuni erg« saera men t u ni" zapel iu pervi žegen dal; p« žegnu sc hnd« lavretanske litanijc s kratkimi imditvami p« litanijah molile, ktere sc bodo. namest kakor po navadi s petimi Očeuaši in Češena ma r i jam i, sklenile z enim pet-najsterkam sv. roženkranca iu sicer s listini, ki sc z hranim premišljevanjem vjema; — po rožciikraiicu se bo druga polovica dnevne pesmi spela, po končanim petji pa aiigclovo češenje ua glas molilo; potem ..g c n i t o r i g e n i t o <| u e" zapel«, med kterim bo drugi ali poslednji žegen. K razidu zbran i ga ljudstva se bo še ena zmed t«lik« Mariinih pesem, kakor jih zdaj že jako lepih imamo, v domačim jeziku zapela: tako se bodo vsaki dau šmarnice obhajale in sklepale.
S serčnim vošilam. de hi se vsaki dan mnogo ljudstva k ti otroški iu ginljivi pobožnosti d« naše ljube Matere Marije, kraljice nebes in zemlje zbralo, so gosp. fajniošler svoj kratki govor sklenili ter terdno upanje izrekli, dc nam bo gotovo mnogo gnad po Mariinih priprošnjab od njeniga ljuhiga Jezusa, našiga odrcšenika in tistiga dohriga pastirja, došlo. ki neprenehoma pred iu za svojimi ovčicami hodi skerbe. de bi se nobena ne zgubila od eede. ki jo vselej ua nar boljši pašo vodi.
V tem svojim terdnim upanji sc gosp. fajmošter niso goljfali. Dau za diievam od perviga do zadujiga se je toliko obila množica zbirala. de je bila cerkev skorej vselej natlačena. Ob šestih so bile navadno že vse klopi zasedene, in to v lepim in gerdim vremenu. Tudi nikar ne misli, de se je samo pobožno ženstvo zbiralo; ne le pobožno žciislvo, tudi drugo ženstvo, ki ga dozdaj nismo pobožnimu prištevali. je šmarnice pridno in obilo obiskovalo: pa tudi moža-kam gre ta čast, ile se jih je več \idilo. kakor pri vsaki nedeljski Božji službi.
Kakor je hila pu tudi cerkev vsaki dan z vernimi natlačena, jih je vender šc veliko bilo, ki hi bili radi, pa niso mogli iti. ali zavolj svojih opravil, ali pa zato, ker *« mogli doma varhi biti, ko jih je že lako več od hiše šlo. Nc misli, de ti s svojim današnjim iiaziianilam presiljujem;
poslušaj, de ti pnterdim. kar sim rekel. Tretjiga maliga travna namreč jih je več tistih, ki hi se bile todi rade šmar-nic vdelcževalc. pa sc. kakor so p rev idile, im* hotlo mogle, k gospod fajmoštrii prišlo, pritožit se. tle za nemške gosposke in bogate dobro, za kranjske, nizke in revne ljudi pa malti skerbe: te pritožbi potem ponižno prošnjo pristavijo, dc bi se tutli njim šmnruicc napravile. Ktlo bolj vesel, kot fajmošter; tedaj obljubijo, to reč bolj natanko premislili in s svojimi gospodi sodelavci se posvetovati. Kar so obljubili, sti storili. Sklenjeno je bilo. nemškim šinarnicam še slovenske pridjati. pa kdaj. tle ho revnim pa pobožnim poslani, kterih. kakor sim ti že v pervim pismu omenil, iu s tem svoj izrek poterdim. meni vsili zapeljevanj iu nevarnost še veliko imamo, hrez zamude svojih stanoinih dolžnost mogoče obiskovati jih in tle iievšeene gospodinje iu gospodarji besedovati ne bodo mogli: kdaj tedaj slovenske šmarnice obhajali? Bilo je sklenjeno, prosivke poskusili. je li res njihova prošnja iu želja serčna iu resnična. Duliov-šina si misli, ako so njih prošnje v resnici serčne. bodo prosivke gotovo tutli pri volji, sr zastran njih nekoliko pri-tergati spanca, tedaj je slovenske šmarnice zjutraj pred vsimi navadnimi mašami ua 1 4 ua .'> postavila ter jih v nedeljo zjutraj pri slovenski Božji službi očitno s prižnice tako oznanila, kakor je bilo ravno ztlaj povedano.
Slovenskim šinarnicam pa je bil ta Ic red postavljen: O 'j na .'» premišljevanje Mariinih čednosi iz njeniga življenja: o ."». litanijc Malere Božje s peliiajsterkam s. roženkranca. potem >v. maša pri šmaroiškim altarji. meti klero st- bodo v Mariiuo počešciijc pesmi pele.
In glej. dragi prijatel. dekliške prošnji* s« bile v resnici serčne. zakaj zbralo sc jih je bilo koj v pondeljik žc okoli pol petih loliko iz celiga mesta, de je hila cerkvena latlija čisto napolnjena: pa to lic samo v pondeljik kot pervi dali. ampak vse dni celiga šmaruiga mesca.
Iz tlo/.tlaj po veda niga razvidiš tedaj, de seje vsaki dan nar manj tri tavžent ljudi v stolni cerkvi v deležev alo : -kaj lic. lepo število Mariinih časlivcov in caslivk. že k temu številu bi se prilegle besede Gospodove, ktere je sv. Pavlu v Korintu govoril: ..Nc boj sc. zakaj v tem mestu imam šc veliko ljudstva**. Tode. rečem li. ne sotli prenaglo imenovanih besed, le počakaj >e nekaj časa de ti šc kaj družica povem.
Ne samo v stolni cerkvi, ampak sc v dveh družili cerkvah so se šmarnice vsaki dan obhajale iu sicer ob šestih zvečer v sv. .lakopški fari v poildru/.iiii i »v. Florjana in pa ob osmih pri Marii Dev ici pred most a m ali v frančiškauski cerkvi. Tudi lokaj sta bila smarnicna altarja lepo ovenčana: njuno natančnimi popisovanje mi odpusti. saj hi ti ga lako ne mogel dali. ker si teli altarjev nisim lako natanko ogledal, tle bi ti jih zamogel popisali: pa tutli nc potrebuješ zopet niga popisovanja . saj za>ir:ni oza lise v anja altarjev sc lako ne bos mogel po ljubljanskim ravnati. ako boš tlruro leto f ti * I i li lo pobozimsl v svojim kraji vpeljali poskusil; pa saj lo tutli bistveno ni. zamore se v vsakim kraji po svoje storili, kakor kilo vr in zamori*. Smar-nični altar v stolni cerkvi sim ti iz dveh vzrokov tak« obširno popisal, kakosin je bil: pervič. de si imenovani altar živo pretlocujcs. drugič in posebno pa zalo. de >im ti s tem tutli povedal gorečnost ljubljanskih gospii in gospoilicen za šmaruiško pobožnosi: zakaj altar so eiliuo deviške, sr elo visokorodiie roke kincale. cvetecih cvetlic so gospe in :ro-spodične ali iz svojih verlov ali s svojih oken Marii v dar in čast vsaki dan pošiljale. Ic deviške roke so venec spletale, le deviški roke lepe šopke delale iu v drage posode tlevale; le deviške roke ovcle cvetlice s cvctcčimi spreminjale, le deviške roke žejnim zalivale. In vse to z velikim veseljem. Dragi prijatel! ali si vidil kdaj kaj taeiga v Ljubljani stoje žive dni? V stolni cerkvi je bilo lo kaj neznaniga. de bi se bil še kdo tlrugi kaj pečal z ozališaMjem altarjev. kak«r li. kterim gre \ dolžnost. To memo grede. Poverniva
ve k šmarnicam v cerkev svetiga Florjana. I.e enkrat sini iz tega namena obiskal to cerkev. In glej! pol šestih je še le bilo. ko sini va-njo stopil , pa so bile klopi že vse polne pobožnih vernih, ob šestih pa je bila navadno vsa cerkev polna. In to vsaki dan. Ne žabi, si tudi tukej okoli šest do osem sto ljudi misliti, ki so vsaki dan sem prišli Marijo počastit. In kako so ti Marijo častili? »S petjem in z molitvijo; pele so se včasi lavretanske litanije. včasi pu le molile s svojimi molitvami: molil seje sv. rožcnkrauc, pele so se pesmi v Mariiuo počešenje pred izpostavljenim sv. Kešnjim telesam, s kterim sta se dva žegna dala.
Pojva dans še v cerkev Matere Božje pred most, ali k Frančiškaiiaui ob osmih zvečer. De bova pa tudi kaj vidila. in ne samo slišala, te morem tudi tukej ravno nasproti šmarnienimu altarjii peljati, pa ue po cerkvi gori. zakaj ne vem ako hi se mogla do nasprotne kapele skoz klečeče ženstvo pririniii. Pojdi tedej z menoj skozi porto (klošterške vrata), po klošterskim mostovžu na predprižnico; od tukej boš nar bolje in vse vidil in slišal. Nekaj minut še manjka, dc sc bodo šmarnice pričele; ozri se tedej nekoliko gor do veliciga aitarja iu doli do podkora. In kaj vidiš? Množico ljudi, ki po široki cerkveni ladii med klopmi iu konec klopi sim ter tje sc giblje in kakor pravimo, lako rekoč pla\a: toliko ljudi se jc tudi sem sošlo. Marijo svojo nebeško mater iu kraljico počastit. Verjemi . de je bila tudi ta prostorna cerkev pobožnih l.jubljančavov, posebno Ljubljančank. lako napolnjena, de tistim, ki so mislili Ic nekaj časa pri šmarnicah hiti. ker so jih v svojim času stanoviie »pravila domu klicale, ui hilo mogoče iz cerkve priti. Po mojih mislih, sc je tudi v tej cerkvi okoli dva tavžent ljudi vsaki dan zbralo. Nektere gospodinje so se sicer jezile, ko njih poslov ni hilo domu oh odločenim času, pa kaj. ker jim ni hilo mogoče, ven priti; saj hi bile radi šli domu. pa niso mogli. To se je pa le perve dni godilo, dokler v stolni cerkvi kranjske šmarnice niso bile oznanjene, potem so se posli pritergavsi si ua spanji le veči del tukej zbirali med tem. de so njih gospoda še pri pokoji bili.
Tudi tukej so se šmarnice le z molitevjo sv. roženkranca. z moljcipuii ali petimi lav letališkimi lilanijami iu s petjem Mariinih pesem pred izpostav Ijcnim sv. Kešnjim Telesam obhajale. Tcrpela jc ta pobožnost gotovo eno celo pa tudi pol drugo uro. kakor se jc več ali manj pelo. iu vender vsaki dan toliko ljudi! Od kod? — Iz Ljubljane, nekdaj mlačnim motam prištete. Iu pa kaj misliš, de te nuio-žicc hodijo h* svojo radovednost in radoviduosl past? Ali ne	Kako glasno iu pobožno cela cerkev odgovarja
visoko častiiiinii o. (■vardiauu. ki rožcnkrauc naprej molijo? Ali ne sli-is. kako uadiišeni glasovi kakor iz eniga gerla po celi cerkvi done iu se gotovo ludi deleč okoli cerkve slišijo, kakor hi hotli cerkveni stroji predreti. iu v nebesa hiteti pred sedež milostIjivira sodnika. Mi čuješ. kako se ..(•o s po d usmili sc nas" poječimu gvardianu s stoler-oim glasam po celi ccrkvi plamcčc oilpeva: tiospod usmili sr nas! Kriste usmili se nas! kriste usliši nas! Ali sc ti ne lopi serce od miliga iu uadiišcniga klicanja do Marije nebes kraljice. dc naj moli in prosi Koga za nas grešnike vse! Vli li ne stopijo solze pobožnosti v tvoje oči, ko slišiš iz jezero gerl O. (iuardiaiiii. ki Mater Kozjo kličejo na poooo . odpevali	ali:
Oh ti. Marija, sla.lko ime.
K Irki /tliliuji- moji* serre!
Ho/.it duhovna Milosti polna.
Prosi Marija za grešnike vse! ali pa:
Sveta Mati božja, prosi Bogra za na.«!
Hvaljen b««li Jezus zilej in na verni čas!
Le prosi. |<- prosi Marija za nas! kar tedej iz mojimu da naš nj iga lista posneti za moreš, so pač gor imenovane besede (.'ospodovr do s. Pavla: ..Nc
boj se. zakaj veliko ljudi imam še v tem mestu", resnične. In v resnici mesto, kjer jih zmed 20,000 ljudi vsaki dan 5000 do 6000 v odločenim in še drugih veliko v priložnim času v cerkev hodi, bi se pač skorej ne smelo več mlačnim prištevati.
Ali tedej to ni kaj lepiga in spodbudljiviga, kar iz Ljubljane zveš. Ako hočeš pa še kaj zvediti. mi svoje želje daj ua znanje ter piši	svojimu zvestimu prijatlu
A. Suškimu.
OgieU po &iovenskitn.
Iz Ljubljane. Majhen pregled družbe sv. Frančiška ali častitljivih 00. Frančiškanov po vesoljnim svetu iz po-sledujiga velikiga zbora v Kimti ho gotovo mikaven našim bravcam. — Vsa deržina sc deli v: Minores Observantium, Keformatorum in Kecollecloruni. Ima pa 103 provineije ali okrajine, 1408 samostanov ali kloštrov in 21.373 bratov ali udov po vsim svetu; potlej 53 ženskih samostanov s 1218 nunami. Zmed unili povzdignemo samo iz reda Keformatov iz kteriga so p. OO. Frančiškani po Slovenskim, nektere sosebne imenitne okolišine. Leta ima 40 provincij. 540 obstoječih samostanov. 182 pa je od leta 1715* zgubljenih; (»0 noviciatov; 42 vesoljnih (studia getierulia). iu 118 provincij-uib učiliš (studia proviueialia): 13 misijonskih sobivališ; 57 hospicij: 52 fara; šteje II nadškofov in škofov. 1171* pridigarjev. 202 misijonarja med neverniki. 1769 mašnikov, (•M klerikov; 2(571 bratov nemašnikov. 227 mašniških. 120 nemašuiških novineov. 10311 samostanskih tercijarjev. tetlaj vsih živih bratov 0701 ; umerlih pu od 17(>8. leta 21.750. Od ravno tega leta je ta red 2*1 del ua svitlo dal. in 184 bratov in sester je v sluhu svetosti umerlo. — V poslednjim velikim zboru v Kiniu jc hil zvoljeu zu gcneral-minisira uli velikiga poglavarja vsiga reda: P. Keriiardimis iScnciisis) a Monlefraiico. immedialus custos Terrae Sanctae. cx pro-v incia seraphica Tusciae. Obs.; potem 3 general - prokura-torji. in pa 10 general-difiiiitorjev. meti kterimi so: t.crar-tlus Zob. provinciae s. I.adislui K.. Andreas kujunčič. pro-vinciae Kosiiae - Argcntinae, Petrus (■tihi. iz južne Amerike. Salezi Volčič, provinciae s. Crucis. itd. To so verhovi. veje iu sad častitljiviga drevesa, ki ga je bil sv. Frančišk zasadil. Kako serčna spodbuda k pritlnimu delu za blagor ne-umerjočih duš, ko trud tudi le eniga samiga človeka zamore z Božjim hlagodaram tolike nasledke imeti. — (iosp. O. Salezi Volčič so že iz Kima prišli, po doveršenji svojih opravil pa se bodo zopet v Kini vcrnili.
& 17. t. m. sc jc končal škofovski zbor ua Dumtji ob devetih zjutraj.
Iz Ter.sla 17. rožnika. Dans zjutraj po osmih so imeli romarji sv. Severina sveto mašo v novi cerkvi sv. Antona. popoldne oh štirih pa bodo proti Ankoni odrinili. Vsih skupaj hi utegnilo hiti 24 — 27. Nar več jih je iz avstrijan-skili krajev, nekaj pa tudi tujcov in so veči del duhovni vsake verste. Njih vodja je prečast. g. Anton Onofrio. c. k. šolski svetovavec in korar v Kovigni. Popotvanje čez morje lerpi kakih Ki ur. po suhim dalje do Kima pa 5 dni, ker se bodo tje grede mudili v Loreli. Asizu in v Ternih. V Kimu imajo 8 dni ostati; nazaj grede pa bodo šli skoz Civita-veechio, Livorno, Pizo. Floreneo, Rologno, Feraro. Patlvo in se bodo v Kcnedkah razšli. Popotvanje od Tersta do Kenetek nazaj bo neki lerpelo 25 dni.
JMili darovi.
Za blejske pogorelce.
Od neznaniga t gld. za posle. — Od dveh neznanih troje oblačilo za posle. — Od neznaniga 5 gld. v srebru za posle.
OpoinAo. Aa j se odslej za nekoliko rasa vse pisma r Oaniških zaderah do visokočast. gosp. *iurjn lo/c«. duhovna r bogos/orniri Ljubljanski, napisu je jo. in rsi dopisi za TOa n irou njemu pošiljajo.