it. 13.
Poštnina plačana v gotovini
V Llubllanl, dne 2@. marca 1924.
Leto. VI.
II|IM|II«II>—D'
Glasilo „Sam®stoine
kmetijske stranke m SlovenUo
m
Naročnina i
celoletno . . i............• ' n!" ?£
poluletno • • . • četrtletno . . . . Posamezna Številka
Din 12-50 Din V-Din 1*—
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam 8
Inserati; mali oglasi do 9 petit vrst ...... <
večji inserafi od 10 petit vrst naprej . . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
a Din 1*59 h Din & Din 3—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „Ekonoma".
Kmetska misel.
V Času, ko se predstavlja našemu narodu nova Pašič-Pribiče videva vlada, je naša nujna dolžnost, da se poklonimo kmetski misli. Zakaj vsem nam je jasno, da pomeni nova vlada samo stopnjevano zlo stare vlade in zato novo trpljenje za kmetsko ljudstvo. Nam vsem pa mora biti jasno tudi to, da ne bi prišlo nikdar niti do samoradikalne Pa-šičeve vlade in niti do radikalno-demokratske Pašič-Pribiče videve vlade, če bi bilo kmetsko ljudstvo zavedno, če bi spoštovalo kmetsko misel.
Temu pa žal ni tako in tako med Srbi, ko med Hrvati in Slovenci je vse polno kmetovalcev, ki so dne 18. marca lanskega leta zaupali svoje glasove meščanskim strankam, ki so se izneverili visokim ciljem kmetske misli. Kmetski volilec je dal mandate radikalom in kmetski volilec je pomagal pri nas v sedlo meščanski SLS in kmetsko ljudstvo Slovenije zastopa samo en poslanec — naš tovariš Pucelj.
Posledice tega žalostnega dejstva čutimo od 18. marca dalje vsak dan težje in težje in čutili jih bomo še bolj, če ne prične kmetsko ljudstvo spoštovati kmetsko misel, če se ne združi v enotni stanovski kmetski stranki, če ne preneha služiti interesom meščanskih strank. Kakor ne pripusti meščan, da bi njega zastopal kmet, tako tudi ne sme dopustiti kmet, da bi njega zastopal meščan! Samo tisti, ki živi na deželi, samo tisti, ki je dokazal, da čuti s kmetom, samo tisti pozna tudi težave kmeta in samo tisti ga more dobro zastopati.
To je prvi temelj kmetske misli, to je njen prvi nauk! In v Sloveniji smo imeli priliko, da smo resničnost tega nauka spoznali. Dokler je bila močna SKS, tako dolgo tudi ni bilo nobenih novih davkov, tako dolgo je imel kmet nplivno besedo. Padla je SKS, zmagala je meščanska SLS in novi davki so prišli nad kmeta, nova bremena so pričela uničevati njegovo gospodarstvo.
Drugi zakon kmetske misli pa je, da se mora kmet združiti z vsemi kmeti Jugoslavije. Samo v slogi je moč in samo v združitvi je spas. Vsi kmetje Jugoslavije imajo en interes: prodati dobro svoje pridelke. Vsi kmetje Jugoslavije imajo eno željo: da vlada v državi red in pravica. Vse kmete Jugoslavije
pa druži tudi ena misel, da pripadaj vlada tistemu, ki je za državo najzaslužnejši, brez katerega države sploh ni. In to je kmet, ki prehranjuje vse.
Zato se morejo in morajo združiti vsi kmetje v eno celoto, da postanejo na ta način tako močni, da zagrabijo sami vlado v svoje roke, da ne bo izdan niti en zakon več, kateremu ne bi pritrdil kmet in da bo izdan vsak zakon, ki ga potrebuje kmet.
Po kmetski volji se bo vladalo samo tedaj, kadar bo na krmilu kmetska vlada. Kompromisarska vlada ne bo nikdar kmetu popolnoma ustregla, temveč bo tudi v najboljšem slučaju kmetu dostikrat krivična.
Tako številen, tako močan je kmetski stan, da njemu kompromisi sploh potrebni niso. Toda le tedaj, če je kmetsko ljudstvo zavedno, če brez izjeme sledi kmetski misli.
Tovariši! Pred sto in stoletji je skušal kmetski narod v krvavih bojih priboriti sebi svobodo, toda vsled nesloge so se njegovi obupni poizkusi ponesrečili. Učimo se iz zgodovine, učimo se iz trpljenja naših prednikov. Če so oni doživeli neuspehe vsled nesloge, potem ne smemo mi doživeti neuspehov vsled razcepljenosti in nezavednosti kmetskega ljudstva!
Zapomnimo si namreč tudi to! če bi bili naši predniki zavedni, če bi naši predniki vsi izpolnjevali zahteve kmetske misli, potem se ne bi bilo nam treba boriti danes za osnovne pravice kmeta, temveč te bi nam bile že pri-borjene.
In če izpolnjujemo danes mi vse, kar zahteva kmetska misel, potem bo našim potomcem zasigurana srečna bodočnost, v nasprotnem slučaju pa bodo kazali na nas, kot na one krivce, ki so zakrivili njih trpljenje.
Kdor ljubi svoje otroke, kdor hoče, da bo spomin nanj svetel, kdor spoštuje svoje ime, ta bo zato vnet pristaš kmetske misli in priboril bo svojim otrokom to, kar mu njegovi predniki v neprimerno težjih časih niso mogli priboriti.	•»•.
Ko je znova utrjena centralistična beograjska vlada, je naša dolžnost, da se poklonimo kmetski misli. Zakaj rešitev kmeta je kmetska misel in spas naroda je odvisen od njene zmage.
Pašic-Priblčevičeva vlada.
V ponedeljek, dne 24. marca so Radi-čevi poslanci v Beogradu položili prisego, ter s tem korakom začeli sodelovati v narodni skupščini. Takoj nato je Pašič podal ostavko svojega kabineta. Na predlog skupščinskega predsednika je kralj poveril sestavo vlade ponovno Pašiču. Opozicijonalni blok je odbil sodelovanje s Pašičem, istotako zemljoradniki. Radi tega je nastal razcep v demokratski stranki, ker je Prebičevi-čeva grupa (»Jutro«) padla v hrbet svojemu predsedniku Davidoviču in sklenila pakt z radikali. Pribičevič je z 20 poslanci izstopil iz demokratskega kluba. Med temi tudi slovenski demokrat Reisner in s pomočjo teh sestavlja Pašič novo vlado.
Kaj imamo pričakovati od take vlade? Razmere bodo ostale stare če ne bodo še slabše. Radikali dobe slobodne
roke za korupcijo v Srbiji, demokrati pa na Hrvaškem in v Sloveniji.
Plemenski boj se bo poostril in mesto tako težko pričakovanega zboljšanja in sporazuma bo še večji razkol.
Vsi dobri državljani smo se odkrito veselili Radičevega prihoda v Beograd. V tem smo že videli boljšo bodočnost za vse, a prečanskim demokratom se je posrečilo sporazum razbiti z zahrbtno-stjo in prevaro.
Čaka nas težka naloga, pa siguren uspeh. Vsi kmetje moramo v eno stranko—v Savez Zemljoradnikov! Če bomo šli v prihodnje volitve z geslom za zmago kmetske misli in za sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev, bomo pomagali in štrli tudi Pašič - Pribiče-vičevo vlado in njeno krivičnoist ter korupcijo!
Iz zemlioradniškega kluba.
Posl. M. MoskovSjevič je govoril pri ministrstvu financ in posebno ostro napadal upravo monopola.
Posl. Čeda Kokanovič je govoril pri ministrstvu za notranje zadeve in šibal posebno ostro politično upravo v Bosni.
Posl. Dušan Dimitrijevič je govoril o vojski, posl. Vujič pa o ministrstvu za javna dela in železnice.
Posl. Lazič je stavil na predsednika Skupštine vprašanje, zakaj je prenehal delovati odbor za dalm. agrar. in je predsednik obljubil, da bo sklical ta odbor na sejo. Nadalje je stavil isti poslanec vprašanje na ministra za kmetijstvo, zakaj ne dobe po toči oškodovani nikake podpore, ko je vendar v zakonu obljubljena.
Oster nastop posl. Puclja zoper ministra pravde je imel vendar ta uspeh,
da je minister par dni po napadu že poslal skupščini načrt za izmeno zakona o kompetenci okr. sodišč v Sloveniji v civilnih pravdah. Zdaj zavisi od skupščine, kdaj bo ta za kmeta koristni zakon rešen.
Posl. Č. Kokanovič in Vujič sta govorila povodom interpelacije o izdajanju potnih listov za Ameriko in ministra brezobzirno prijemala. Tov. Vujič je prečital nad 30 pisem, iz katerih je razvidno, da so poedine potne liste prodajali od 20 do 30 tisoč dinarjev.
V soboto sta govorila pri ministrstvu za pošto posl. Č. Kokanovič, a pri ministrstvu za kmetijstvo tov. Pucelj, ki je zlasti ostro napadal ministra, da se ne briga za carine in izvoz živine, konj, svinj in zlasti vina ter da ne podpira zadrugarstva.
zadnjih volitvah, ko je pisal, da je centralizem delo Samostojne, tako nas na drugi strani čudi tako pisanje proti njihovim zaveznikom Radičevcem, od katerih edino more pričakovati Korošec poleg zemljoradnikov in demokratov, da pomagajo odpraviti z države ter ljudstva nesrečo, katero je »oče Slovencev« natovoril po sijajni zmagi s slavnim Markovim protokolom in z av-dijenco pri kralju na šibka ledja prevaranih volilcev v obliki kuluka, povišanih davkov, peklenskih taks, nemoder-negn vojaškega zakona in satanske korupcije. — Gorenje pisanje pa dovolj jasno kaže, da so klerikalci tudi kot »prijatelji« silno nevarni ljudje in da ne morejo nikoli pošteno voditi svoje politike.
Kaj pa to pomeni?
»Slov. Gospodar« piše v svoji letošnji 12. štev. od 20. marca v uvodnem članku, ki nosi obliko dopisa iz Beograda, torej iz poslanskih krogov, med drugimi zanimivimi stvarmi tudi te lepe in značilne stavke: »Sami Hrvati sedaj priznavajo, da so s tem, ker so ostali leta 1920 s svojimi 50 poslanci doma,
zakrivili vslesrbsko centralist. ustavo. Leta 1923 pa je 70 njihovih poslancev zakrivilo, da je Pašič lahko naložil našemu ljudstvu kuluk, visoke davke itd.
— Kakor nas na eni strani ta izjava silno veseli, ko »Slov. Gospodar« odkrito, jasno in nedvomno priznava, da je lagal in s pomočjo laži zmagal pri
Kdo laže?
Laž ima kratke noge, tako je zapisal »Slovenec« po tridnevnem tuhtanju o naši ugotovitvi, da je tiger Kulovec v skupščini lagal, ko je dejal, da je dobila »Kmetijska družba« komisarja samo zato, ker so imeli klerikalci večino. »Slovenec« prinaša stenografski zapisnik Kulovčevega govora. V tem govoru trdi Kulovec, da je bil postavljen komisar Kmet. družbi v letu 1921, samo radi tega, ker so imeli klerikalci takrat večino v odboru. To v toliko popravljamo. Danes pa pribijemo, da je »Slovenec« lagal, kajti naša trditev v Kulovčevi laži se je nanašala na poročilo »Slovenca«, ki pa je poročal samo tole:
»Vlada je razpustila odbor Kmetijske družbe samo zato, da udari nas, ki smo imeli v odboru večino.«
Ker je v družbi sedaj komisar, se razume, da nihče niti slutiti ni mogel, kaj je Kulovec s svojim govorom mislil. »Slovenec« je poročal nalašč lažnjivo, da bi le kdo mislil, da so preganjanci klerikalci, da bi skril, kako so radikali zaradi klerikalcev prelomili zakon.
Pa ta namera »Slovenca« se ne bo obnesla, ker javnost ve, kdo je lagal«
Ali bodo prezrli papeževe besede?
V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršil v Rimu tajni konzistorij, na katerem sta bila imenovana za kardinala njujorškiin čikaški nadškof. Pri tej priliki je imel
Lepi janičar.
Roman, Spisal Rado Murnik.
11.
Uro hoda od Blagajevega gradu, v ozki dolini blizu Bojancev, sta čepela ono jutro ciganka Čirikli in njen petnajstletni sin Sonakaj (Zlato) ob skali za gabrovim grmom pod- stoletnimi bukvami, dočim je jezdil mladi grof Blagaj s svojimi gosti proti Krasincu.
Sonakaj je bil vitek kodrolas ciganček z modro-črnimi, otožno žarečimi očmi. Temno opaljeni obraz in roke mu je bilo opraskalo trnato grmovje in bo-dičevje. Skozi umazano capasto obleko se je kazala na premnogih krajih gola rjava koža. Igral se je z bilko pogozdne trave prosulje po sijajnobelih zobeh in opazoval življenje okoli sebe.
Zlate, rubinaste in smaragdne žuželke lezejo, živi dragulji, po redkih rosnih cvetkah, po nežnih mahalih samotere praproti, po rumenozelenem mahu, po koreninah in lišajasti suhljadi. Rdečerjav metulj sede na beli cvet zajčje deteljice,'se poguga, zatrepeta s pisanimi krili in odleti preko mrtvega bukovega listja, v zatišju na debelo nastlanega od vetrov pomladanjih. Pohlevno skrit kos poje dolge in lepe samospeve. Včasi mu odgovarja zaljubljeni zbor preveselih ščinkavcev, sinic, penic, kraljičkov in grulečih divjih golobov. Bobna jim žolna, vsak dan v pražnji zeleni suknji, bobna neutrudno, ker jo hudo skrbi zaradi pravega takta. Daleč gori na polnočni strani žvižga sokol z otožnim tankim glasom nad pralesom. Priskaklja mlad zajec, obsedi na zadnjih nogah, striže z dolgimi ušesi in jo popiha v pustoto mrakotne goščave. Skozi zeleno streho visokodebelnih bukev spe solnce zlate iskre na
uselilo listje in mah. Vzduh polni trpka vonjava gozdnih zeli, vlažnega mahovja in trohljadi.
Nepremično sedi ciganka ob skali, le črne oči pod ozko zraslimi obrvami ji živahno begajo po okolici. Razmršeni lasje, ponekod pa tudi cape na prsih in ramah se ji svetijo od masti, ki ne diši posebno prijetno.
Iznenada poleti senca preko bukovih vrhov. Zadere se šoja.
Previdno dvigne Čirikli glavo — rahlo za-zvene srebrnjaki na rjavem vratu.
Za grmovjem zašumi suho listje... izza debla se pokaže srna... postoji, pomoli glavo daleč naprej, voha nezaupljivo... stopa dalje po ozki stezici, uhojeni od turov, medvedov, jelenjadi in srnjadi. Za njo in okoli nje stopica rdečkasia, belo-pikasta mladica.
Oprezno potegne ciganka dolgo zanko iz nedra, jo pripravi za met in se ne gane več. Lahna sapa ji pihlja v obraz.
Srna prihaja bliže, dviga glavo, nastavlja ušesa, se ozira in krene nato nekoliko hitreje po stezici.
»Veter je ugoden,« se veseli Čirikli in oči se ji bliskajo poželjivo, divje ko gladni volkulji. Brezskrbna srnica skaklja naravnost proti njej... še trenutek počaka ciganka... že vrže zanko, nategne motvoz. Zivalica, ujeta za vrat, pade na raa-hovita tla. Stara srna priskoči in toži z žalostnim glasom.
»Danes bomo imeli dobro pečenko,« de stara tiho. »Na, Sonakaj, tu imaš nož! Zakolji jo naglo! No, kaj se obotavljaš?«	^
Sonakaj vzame nož pa venomer gleda srnico, ki boječe izteka šibki vrat, obrača nežno glavico in drgeta v zanki. Skoraj človeški izraz smrtnega strahu trepeta v teh obupnih, obtožujočih očeh.
» »Mati, ne morem.«
»Ali se ti smili? Pojdi no, pojdi! Ti mi boš lep cigan. Daj sem!«
Ciganka poklekne k srnici in ji zasadi ostri nož globoko v prsi.
»Vidiš... tako se mora...«
Mala srna zadrhta, po njeni dlaki in po mahu rdi in se peni ozka lisa. Telesce sunkoma zatrepetava v smrtnih krčih. Ze hrome noge, življenje beži iz mladega bitja. Od okrvavljenega noža se kadi redek dim...
Sonakaj se priplazi, ogleduje mrtvo trupelce in pogladi mehko pisano dlako. Tako žal mu je ljubke, zale živalce.
»Kajne, rajši bi se igral ž njo?« mu očita mati in obriše nož ob mahu. »Le počeni za skalo! Zdaj ujameva še veliko.«
Počasi se bliža stara srna, sklone glavo in liže svojo ljubljeno mladico. Ciganka se dvigne zla-goma. da bi zopet zagnala zanko: toda srna od-skoči bliskoma iz njene nevarne bližine.
»Pa poidiva!« veli Čirikli ter spravi nož in zanko. »Nemara pojde stara za nama; blizu našega tabora nam ne uide več.«
Ciganka zadene plen na ramo in odide s sinom po ozki stezici navkreber, koder gledajo krive korenine iz tal in delajo prirodne stopnice. Stara srna jima sledi oddaJeč... Ko pa prideta mati in sin na širjo gozdno pot, zaslišita nenadoma zamolkli topot konjskih kopit.
»Štim kuti — paledža, mro čavo!« (Poslušaj malo — nazaj, moj sin!) zašepeta ciganka, vrže srnico pod gost grm. leže na tla in potegne sina za sab^. Že se bližajo jezdeci.
»Mati. beži ti! Naj ujamejo samo mene!«
»Le skrivai se. nevesta hudičeva!« zakriči nad-sokolar Jure Adlešič. ki mu niha velik cvet močvirskega belega lokvanja nad kapo. »Videli smo te
dobro in pse imamo s sabo. Le skrivaj se, neum-nica tatinska!«
Razjaha konja in zgrabi mladega cigana.
»Pustite naju!« prosi Čirikli trepetaje. »Pustite naju, žlahtni gospodje lovci! Saj nisva storila nič hudega!«
»Nič hudega?« zarentači nadsokolar. »Misliš, da nisem videl mlade srne na tvojih umazanih plečih, žlahtna gospa ciganka? No, grof Blagaj ti že pokaže, po čem je njegova divjačina. Le čakaj, pečenka satanova! Poglej, kako pripravno mole bukove veje preko pota! Ne bo dolgo pa boste visela ti in tvoj sin z njih in razveseljevala zlodeje sredi pekla!«
Kakor ljuta risa napade ciganka nadsoko-larja, da otme sina iz njegovih rok. Še dva soko-larja skočita s konj in pomagata svojemu načelniku Čirikli vpije in se brani na vse kriplje.
»Vražja baba!« zakriči Jure, ko ga ugrizfie Čirikli v palec. »Zda mi je pa že dovolj!«
Nanagloma zasuče ciganko in ji stisne roke na hrbtu. Nato privežejo mater in sina k dvema debloma. Nadsokolar potegne zabodeno mladico izpod grma in jo položi poleg ihteče ciganke. Sedaj ugleda tudi staro srno, ki stoji ob širokem deblu kakor ulita iz brona.
»Aha, oni dve srni sta, ki sta ji preplašila naša dva ubegla psa, da smo ju komaj sklicali nazaj,« de Jure. »Grof je ukazal, da mu neutegoma naznanimo vsako lovsko tatvino in vsakega lovskega tatu. Miko, ti si najmlajši — jezdi nazaj in javi gospodu, kakšna dva imenitna ptička smo ujeli sredi gozda!«
»Izpusti naju, ljubi, dragi gospod lovec!« Jame iznova prositi Čirikli z jokavim glasom, ko odjaSe mozoliasti Miko. »Molila bom vsak dan zate in za tvojo drago ženo in tvoje nedolžne otroke.«
(Dalje prih.)

papež velik govor, tekom katerega ie dejal med dnigim tudi sledeče:
»Jasnost in odločnost, s katero smo nastopili proti zlorabi cerkvenih oblasti ▼ politične svrhe, nam dajeta pravico — kakor imamo tudi dolžnost — da obsodimo istotako tudi žalitve vere in nasilja proti osebam, rečem ter svetim ustanovam pod pretvezo političnih nagibov.«
Besede papeža so jasne da ne morejo biti bolj. Nihče nima pravice iz političnih nagibov preganjati cerkve, ker tudi cerkev ne trpi, da bi se cerkvena oblast zlorabljala v politične svrhe.
Tako je dejal papež in njegova beseda mora biti sveta vsem katolikom, zlasti pa katoliškim duhovnikom! Toda kljub temu vidimo, kako pri nas duhovniki dan na dan zlorabljajo cerkveno pblast v politične svrhe.
Ali bodo z zlorabo vere nadaljevali tudi sedaj po jasnih papeževih besedah? Ali bodo prezrli papeževe besede? Ali bodo pogazili zapoved papeža?
Naj si dobro zapomnijo, da bo ljudstvo znalo oceniti duhovnika, ki kljub papeževi prepovedi zlorablja cerkev v politične namene.
Planšarsko zborovanje v Kranju.
Dne 25. t. m. so imeli planšarji v Kranju zborovanje, ki se je vršilo v občinski posvetovalnici. Ob navzočnosti nad 300 interesentov, je otvoril zborovanje agrarni komisar Spiller-Muys, ki je v jedrnatih besedah kritiziral dosedanje zanemarjanje našega planšar-stva» ki je eno najvažnejših činiteljev za povzdigo gorenjskega gospodarstva. Treba je podvzeti vse korake, da se izvede v tem oziru temeljita melioracija. Da je planšarstvo pri nas na tako nizki stopnji, je kriva nepoučenost in konservativn. posestnikov. Ustanovitev posebnih planšarskih tečajev in gorenjske kmet. šole je zelo potrebna. Tu naj bi se ljudje poučevali o izboljšanju planinskih tal, o planšarskem stavbarstvu, o pridelovanju krmil, pognojenju plan. travnikov ter o umni reji mlečne in planinske živalske pasme.
Inž. Preselj, planinski nadzornik, jc podal poročilo za pretečeno leto. Na svojih obhodih je našel zelo slabe planinske steze, pomanjkanje plan. vodnjakov, staj za živino, ograj in pastirskih koč. Najemnina za pašno dobo je znašala za normalno govejo živino 100 do 120 Din, za junca 60 do 70 Din, za ovce 30 do 45 Din in za konja 25 Din na teden.
Najpomembnejša občina za planšar-•stvo je Srednja vas v Bohinju, ki ima 25 planin. Zal, da so vse te planine v neurejenem stanju. Lastniki se prepirajo med seboj za pašnike, a o izboljša-
nju istih se ne govori. Slaba pota in neprevidnost pastirjev so povzročila precej nezgod pri živini. Bilo bi umestno, da se uvede medsebojno zavarovanje živine, kakor ga imajo v Švici. — Naši planinski pašniki nosijo letnih dohodkov 44 in pol milijonov kron. Po melioraciji bi se ta ogromna vsota še povečala.
Okrajni načelniki planinskega odbora so poročali o planšarskih razmerah v Radovljiškem, Blejskem, Kamniškem in Kranjskem okraju. Vsi so bili edini v tem, da naj država dovoli zadosten kredit za izboljšanje planšarstva.
Župnik Piber je pozival navzoče na samopomoč. Ne more se čakati na državo in rojene podpore, treba je prijeti z lastnimi rokami za delo.
Svetnik Rohrman od Kmet. družbe je predlagal, naj se planšarji organizirajo v posebnih odsekih pri Kmetijski družbi. Opozarjal je na opasnega tekmeca, ki ga ima planšarstvo v gospodarstvu. Gozdarji imajo strog zakon, a tudi ljudi, ki so zelo »navihani«. — Inž. Ružič od gospodarskega oddelka je izjavil, da je novi gospodarski zakon tako zasnovan, da se bo dalo delati s planšarji roko v roki. Treba se je le sporazumeti in šlo bo. — Sledila je še mala debata o užitninskih pravicah na Vel. planini v Kamniškem okraju, katere lastnik je Kamniška kooperacija, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Gruda.
Pod tem naslovom je začel izhajati mesečnik, ki je namenjen v prvi vrsti » naši kmetski mladini. Dosedaj Slovenci šs nismo imeli mesečnika, v katerem bi bil tako lepo združen dvojen namen glasila kmetske mladine, da nudi nele zabavne, temveč tudi poučno snov kmetskemu naraščaju. Bodočnost kmeta potrebuje značajnih, dobro vzgojenih, pametnih ljudi, ki bodo kos velikim nalogam, katere čakajo kmetski stan. Korakamo nasproti časom, ko bo kmet uresničil stoletno težnjo osamostojitve v gospodarskem in političnem pogledu, ko bo izvojeval svojo Staro pravdo. Vendar nas najvažnejše delo še čaka prav sedaj, ko se približujemo uresničenju svojih idealov. To delo pa bodo morali izvršiti naši kmetski sinovi in hčere in kakor ga bodo dovršili, taka bo bodoč-
nost njihova. K temu je pa potrebna v prvi vrsti izobrazba kmetskih fantov in deklet Najpoljudnejše izobraževalno sredstvo pa naj bo naši mladini ravno »Gruda«, katero bodo vsled njene iz-borne vsebine prav radi prebirali ne samo mladi, marveč bodo segli po njej tudi odrasli. Kakor je list vsebinsko in po obliki naravnost vzoren, je cena uprav presenetljivo nizka za današnje razmere. Posamezna številka stane samo 3 Din, a celoletna naročnina znaša 30 Din. Vsled te, zares nizke cene, bo list dostopen tudi manj premožnim. Urejuje ga pisatelj Ivan Albreht. Naroča se pri upravi »Grude«, Kolodvorska ulica, 7 v Ljubljani.
Mesečnik priporočamo v vsakem oziru kar najtopleje.
Agrarna vprašanja v Slovenji.
(Spisal dr. Fran Spiller-Muys, agrarni komisar.
založba.)
V Ljubljani. 1924. Samo-
Brošura, ki jo je spisal o tem predmetu naš odlični strokovnjak, bo gotovo v znatni meri vzbudila zanimanje pri vseh naših prizadetih krogih, zlasti pa ga mora vzbuditi pri našem kmetu, ki se ga ta vprašanja najbolj tičejo. V njej bo našel v lahko dostopni obliki povedano vse, kar mu je najvažnejšega treba vedeti o agrarnih vprašanjih.
Sestavki so pisani zelo pregledno, Knjiga pa ie razdeljena v dva glavna oddelka: Agrarnopravna in agrarnopo-litična vprašanja ter Agrarne operacije.
V prvem delu pisatelj v »Uvodu« Viaznači čitatelju glavni namen knjige, potem pa mu v poglavjih: Najvažnejša sgrarnopolitična vprašanja, Agrarno-sgcdovinske črtice, Razkroj starih zemljiških zajedale, Ohranite in obudite lemijiške zajednice na moderni zadružni podfagi. Narobe razdelbe in zložbe (komasacije), Servitetne skupnosti in Uredbe in izboljšanje pašnikov in planin predoči postanek, razvoj in današnje stanje vseh teh perečih in za naše kmetijstvo zelo važnih vprašanj. Vsa ta poglavja so obdelana izčrpno, v kolikor dopušča obseg, in s tako spretnostjo, da mora postati vsa snov jasna tudi takemu bralcu, ki se doslej ni podrobneje pečal ž njo. Vsa »Stara pravda« postane človeku jasna; ni mu več samo
zveneča fraza, temveč izrazit pojem, poln tehtne vsebine.
V drugem delu pojasnjuje pisatelj z enako nazornostjo Agrarne operacije. Tudi tu začne z zgodovino in objasni postanek in zakonito podstavo, potem sedanjo organizacijo oblastev za agrarne operacije, nadalje pa posle agrarnih operacij.
Knjigo krasi več lepih slik, ki prav uspešno ponazorujejo besedilo.
G. pisatelju smo lahko hvaležni za njegov trud. Kajti vsako vprašanje pridobi na svoji nujnosti in se začne bližati uspešni rešitvi šele tedaj, če ga vsi prizadeti poznajo in se zavedajo njegove nujnosti. Ta namen ima pričujoča knjižica. Zato pa želimo, da bi ga tudi res dosegla. Vsakemu kmetu bo v korist, če si knjigo omisli in se temeljito in pazljivo seznani z njeno vsebino. Cena knjige je spričo njene važnosti in dostojne opreme zelo skromna in pač ne bo nikomur delala ovir. — Ako bi naši kmetje to delo prezrli in ga pustili obležati na založniških policah, bi s tem pokazali, da se sami zase ne brigajo. Takega spričevala si pa menda le ne bo nihče dajal. Kmetovalci, sezite torej po delu, ki je bilo napisano vam v korist!
Knjiga se naroča v vseh knjigarnah ali direktno pri založniku. 2-n.
Vestnik kmetskih fantov in deklet.
(Velika Loka, 23. marca.) Pretečeno nedeljo je priredila Zveza kmetskih fantov in deklet pri nas poučno predavanje. Predavatelj iz Ljubljane je v dve uri trajajočem govoru razložil navzočim fantom in dekletom potrebo izobrazbe kmetskega naraščaja, iz katerega se more ustvariti za razmere v gospodarsko-
političnem življenju naše bodočnosti može, ki bodo s prepričanjem in temeljitim poznavanjem svojega lastnega položaja in pa tudi obdajajočih nas razmer za-mogli uspešno braniti svoja stara prava v borbi za osamosvojitev kmetskega stanu. K temu je brezpogojno potrebna naobrazba. Nato je predavatelj opisal
zgodovino kmetskega ljudstva, njegovih bojev za Staro pravdo, katera je pušla do izraza najbolj tedaj, ko je zgodovina beležila s krvavimi črkami kmetske upore. Govornik je naglašal, kako so vsi danes obstoječi stanovi, a predvsem oni, ki jih imenujemo odvisne stanove započeli svoj obstanek in življenje ravno v kmetskem stanu in kako je še da.i-danes od kmetskega stanu odvisen zlasti pri nas tri čeirtinski del celokupnega naroda. V tej zavesti je kmetski stan časten a tudi stan, ki se mora zavedali svojih velikopoteznih nalog, da osvoji bodočnost. Predavanja se je udeležilo do 60 fantov in deklet, ki so prihiteli od daleč in blizu in s tem dokazali, da imajo smisla za izobraževalne in vzgojne namene Zveze kmetskih fantov in deklet. Velikolaški fantje in dekleta pa so s tem tudi pokazali dober vzgled onim, kateri so poklicani, da stopijo v to važno lastno organizacijo.
POZIV!
Prosimo vse one posestnike, ki so pripravljeni vzeti kakega brezposelnega delavca na delo, da nam sporoče svoj naslov, ter koliko delavcev in za kako delo bi jih rabili. Obenem nam naj javijo, kakor tudi pod kakšnimi pogoji bi jih sprejeli. Pripominjamo, da je veliko brezposelnih, dobrih, poštenih delavcev, ki primejo radi za vsako delo. Prijave je poslati na tajništvo SKS.
Naši shodi.
(Črnomelj.) SKS je priredila na praznik sv. Jožefa javen shod, na katerem je poročal tov. poslanec Pucelj. Shod je »tvoril in vodil tov. Cimerman. Lach-nerjevo dvorano so v kratkem napolnili zborovalci. In glej. Kakor v Podi-zemlju, tako sta tudi pri nas primarši-rala oba gg. kaplana z zapeljanimi kmeti. Pravico imata. Saj je javen shod. Ali v imenu poštenosti in pravice samo nimata pravice hujskati že itak preveč zaslepljene in zapeljane ljudi k razbijanju shoda. Nameravali so to, toda ljudje čim dalje bolj spregledujejo in so tudi njihovi pristaši do konca poslušali tov. poslanca Puclja, ko jim je z zgodovinskimi dejstvi dokazal, da nosi odgovornost za vse krivice, ki se nam godijo, edino klerikalna stranka. Ljudje so strmeli, ko je govornik primerjal uspehe klerikalne stranke za kmeta in za duhovne. Duhovnom so draginjske doikla-de izplačane ža eno leto nazaj — kmetom šestkrat povišan davek za naprej. Kmet v Macedonijo uši past in malarijo trpet — bogoslovec prvi dan podporočnik s plačo in vsem. Medklici obeh gg. kaplanov niso mogli preprečiti globokega vtisa na zborovalce. Niti drobtinice za kmeta, a vse le za njihove agitatorje. Kmet, ali ne vidiš kako te sleparijo klerikalci?!
Ko je tov. Pucelj omenjal opravljanje SKS še preden je pričela z delom, da so Samostojni brezverci, da bodo pometali križe iz šol itd. je zaklical g. kaplan št. 1, da je to res. Na poziv, da to dokaže, je rekel: »Saj ste glasovali za kancelparagraf.« Ko ga je tov. Pucelj vprašal, ali ve kaj je koncelpara-graf je g. kaplan Kos razlagal: »Kancelparagraf je tisti paragraf, ki ima namen, da duhovnom ,gofle' zaveže.« Tako je g. kaplan povedal o teh »go-flah«. Tudi g. kaplan štev. 2 je nekaj godrnjal, pa so se mu smejali njegovi lastni pristaši. Govornik je v dveurnem govoru popolnoma umiril nasprotnike z neizpodbitnimi dokazi tako, da je proti koncu nek klerikalni možakar vzkliknil: »Kakor vidim ni dr. Korošec bog-vekaj prida!«
(Podzemelj) v Beli Krajini. Na praznik sv. Jožefa smo imeli kljub skrajno siabemu \remenu zelo dobro obiskan in lepo uspeli shod Samostojne kmetijske stranke. Nabito polni so bili prostori in najbolj je bilo razveseljivo, da sta nas počastila tudi gg. župnik in kaplan s tremi svojimi pristaši in nekaj Marijinih devic. Tovariš Malešič je shodu predsedoval in podal besedo tov. poslancu Puclju. Z jekleno silo so vplivali njegovi dokazi o krivcih naše zapravljene avtonomije in s takimi podatki dokazal sleparsko politiko klerikalcev, da so ljudje strmeli. Po par neokusnih medklicih g. kaplana Jože Rotta, ga je toiv. Pucelj pozval naprej in ga vprašal, kako se piše. G. kaplan ves prestrašen, prosi vse navzoče, naj ga nikar ne izdajo. Ta-le g. kaplan se je ves čas tako otročje in pobalinsko vedel, da so> se ga sramovali celo njegovi zaslepljeni pristaši. Omeniti moramoi da se je g. župnik dostojno vedel in varoval duhovniško dostojanstvo. Ko gg. duhovna nista mogla- dolgo prenašati prem ičevalnih izvajanj tov. Puclja o protikmetijski politiki klerikalne stranke, ki je danes poguba in nesreča slovenskega kmeta, sta pozvala vse njihove pristaše za umik. Vsi so odšli, a nikjer se ni nič poznalo. Poleg obeh gospodov je odšel še en mož, po imenu Pere Mikolašev iz Krasnie, kateremu se je na shodu očitala zadeva radi nekih 800 K. Mož ni nič odgovoril, a pri vsakem očitku se je umaknil par korakov nazaj, dokler se ni znašel ha
cesti. Ko so klerikalci tako žalostno pogoreli, so se jim navzoči zadovoljno smejali. Tov. Pucelj je mirno nadaljeval svoja izvajanja in možje so se glasno zgražali, ko je povedal, po kaki ceni je med vojno avstrijska armada po posredovanju klerikalcev kupovala našo živino. Na Kranjskem po 2 K 50 dočim na Hrvatskem po 7 K. Tako so delali v »korist« našega kmeta klerikalci. Današnji uspehi klerikalcev so pa: vlada Pašiča, davki, kuluk, vojni zakon in vsi drugi »priboljški« našemu kmetu, trgovcu in obrtniku. Jasno je, da za kmeta ne bo nihče drugi kaj naredil kot močna politična organizacija Samostojne kmetijske stranke.
OBČNI ZBORI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SKS.
(Želimljft.) Občni zbor kraj. org. SKS bo dne 6. a p r i 1 a L I. ob 1. uri popoldne v S p. Golem pri Martinu Pangercu. Dolžnost vseh tovarišev je, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže.
(Dob pri Domžalah.) Naša kraj. org. SKS ima svoj občni zbor dne 30. m & r -c a t. 1. po jutranji maši pri tov. Ivo D e t e 1 a. Zavedni kmetje in tovariši so vabljeni, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Pokrajinske vesti.
(Kooperacija Saveza jugoslovanskih akademskih zsmlieradničkih klubov z vseučiliško organizacijo Hrvatske Republikanske Seljačke Stranke.) Sinoči se je vršila seja glavnega odbora Saveza jugoslovanskih akademskih zem-ljeradničkih klubov. Na seji, katere so se udeležili delegati iz Beograda, Zagreba in Ljubljane se je razpravljalo o tekočih poslih in o predstoječem kongresu vseslovan. zemljeradničke omladine v Ljubljani. Poleg tega se je razpravljalo na seji tudi o kooperaciji zemljeradničke omladine z vseučiliško organizacijo Hrvatske Republikanske Seljačke Stranke. Pri tem delu seje je prisostvoval tudi delegat vseučiliške organizacije HRSS. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da imata obadva pokreta mnogo skupnih točk in je bilo rešeno, da se izvoli odbor, katerega naj tvorijo po nekaj članov iz vseučiliške organizacije HRSS in Saveza JSZK in kateri naj prouči možnost kooperacije.
(Seja glavnega odbora) »Saveza Jugoslovenskih studentskih zemljorad-ničkih klubova« je bila v Zagrebu v dneh 24. in 25. t m. Natančnejše poročilo bomo še podali.
(Nova moč.) V tajništvo SKS je vstopil tov. geometer Milan Mravlje.
(Odpust letnika 1899.) Kakor zvemo, nameravajo odpustiti iz vojaške službe letnik 1899. Odpuščeni bodo tudi oni, ki niso odslužili kaderskega roka. Prav tako bodo odpuščeni oni, ki so sedaj v vojaški službi in so služili 1 leto pri kadru.
(Neprijetna konstatacija.) Ko je odgovarjal minister za kmetijstvo na izvajanja posameznih poslancev, je dejal glasom beograjskih listov tudi to-le: »Gospod poslanec Brodar mi zameri, da so za melioracije premajhne vsote v proračunu. Kakor pa se stvari spominjam jaz, niso gospodje iz jugoslovanskega kluba stavili v finančnem odboru tozadeviio nikakih predlogov in smo ta proračun tamkaj skupno izglasovali.« — Nato so se klerikalci samo začudeno spogledovali.
(Klerikalna politika in krščanski nauk.) Pri velikonočnem izpraševanju je dejal gospod župnik pri Sv. Andražu v Slov. Goricah možem, da ni potrebno, da bi hodili ob nedeljah popoldne h krščanskemu nauku. Take stvari so bolj za mladino. Možje naj doma čitajo »Slovenskega Gospodarja«, kar je po njegovem mnenju več vredno, kot krščanski nauk. Ko bo prišel čas volitev, tedaj pa najbrže še k maši ne bo treba hoditi, tistim seveda, ki čitajo »Slovenskega Gospodarja«. Kdor pa je klerikalni agitator, ta je pa sploh odvezan od vseh krščanskih dolžnosti. Kaj ne, vnetega dušnega pastirja imamo — za politiko seveda.
(Belokranjske pisanice) so se zopet pojavile v izložbi urada za pospeševanje obrti na Dunajski cesti v Ljubljani. Ta lep izdelek naših vrlih belokranjskih deklet je krasen narodno umetniški izdelek, ki bo uspešno konkuriral laškim pomarančam.
(V Dev. Mar. v Polju) se je vršil občni zbor kraj. organizacije SKS. Po poročilu geom. Mravlje je bil izvoljen nov odbor, ki nam je porok, da se bo naša kmetska ideja širila po vsej okolici.
(Berlčevo.) V nedeljo dne 23.' marca popoldan je bil občni zbor kraj. org. SKS. Po uvodnem govoru tov. preds. Ivana Grada je podal izčrpno poročilo o sodelovanju kraj. org. njen tajnik, tov. Martin Vesle. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen ves stari odbor, v katerega imajo pristaši popolno zaupanje. Beri-čevo mora postati ono žarišče kmetske ideje, ki bo razsvitljevala vse sosedne vasi. kjer še spi nihova kmetska zavest pod klerikalno slepoto. Nato je poročal
tov. geom. Mravlje o političnem položaju, kar je dalo povod temeljiti kritiki klerikalne politike in njihovih »uspehov« za naše podeželsko ljudstvo. Jasno se je videlo, da stranke, ki se sestavljajo iz vseh stanov in razredov ne odgovarjajo več našim gospodarskim razmeram. One sleparijo enegu ali drugega, vedno pa kmeta in delavca. Skrajni čas je, da se tega zavejo vsJ kmetje, obrtniki in rokodelci ter se trdno oklenejo svoje kmetijske strank^ vsem drugim pa pokažejo vrata.
(Iz Komende.) Star pregovor pravi; Človeka spoznaš po njegovih delih. V nedeljo sem se napotil v Komendo. Ko do-spem skozi Moste, zavijem proti Kaplji-vasi. Kar naenkrat se mi zgane voz in malo je manjkalo), da se nismo jaz, konj in voz potopili sredi vaškega pota v groznem blatu. Na pomoč mi je pritekel najprej neki vaški fant, da sva voz potegnila iz blata. Potem ga pa radovedno vprašam, kdo oskrbuje to cesto. On mi-pa odgovori: »Tukajle domači«, se posmeje in nadaljuje. »Tale je Štrcino-va hiša. Tu bi moral on skrbeti za cesto, ako bi bil kaj vreden gospodar. Pa ni za drugega, da gre vsak mesec enkrat v Beograd po denar in da tam malo gospoda poigra. Za drugo je pa sploh za nič. Govoriti sploh ne zna. Poglejte tamle njegov kozolec. 2e celo zimo leži na pol podrt, k sreči podprt z vozom, da se rie sesede popolnoma na tla. Pa nev da bi ga popravil.« Vprašal sem ga nato: »Zakaj pa volite take ljudi za poslance.« On mi pa odgovori: »Zato, ker gospod tako zahtevajo.« Kmet, kdaj se boš toliko spoznal, da boš imel za poslanca svojega gospodarja.
(Brezovica). Prijatelj nam piše: Pred kratkim me je počastil na mojem domu mlad agitator od JDS ter mi prigovarjal, naj prevzamem čuvarstvo skrinjice za JDS. Napravil sem se nevednega in ga vprašal če ima za svoj trud kako nagrado, ali morda agitira iz lastnega prepričanja. Povedal mi je, da so mu pri JDS preskrbeli službo, ker je bil brezposeln. Sicer pa je, kakor pravi plačan in si je mogel napraviti le spodnjo obleko za svoj denar, to je za svojo plačo. Mar JDS izkorišča brezposelne ljudi v svoje agitatorske namene in jim nudi košček kruha le pod pogojem, da bodo agitirali za stranko? Žalostno!
(Rakitna.) Vsakemu je še v spominu afera župnika Magajne v naši vasi. Po obsodbi je Magajna hitro odkuril in pustil župnijsko gospodarstvo v največjem neredu in zadolženo. Ker je naglo odšel, ni mogel vzeti takoj svojega gospodarskega orodja in strojev, zato je vse to shranil pri svojem najboljšem prijatelju in zaupniku I. Brencetu (po dom. Rot). Zahtevali smo od Rota, da prodamo te stroje in poravnamo na tak način župnijske dolgove. Rot pa je izjavil, da je on stroje kupil od Magajne. Dne 24. t. m. pa je peljal ta dični možakar shranjeno blago na naslov župnika Magajne. Torej ni kupil strojev, ter nas pošteno nalagal in oškodoval vso vas, ki je morala z velikimi stroški preurediti župnlšče. Magajna je pač vedel, komu pušča stroje v varstvu. Rot pa tudi ve, zakaj mu jih je tako dobro hranil. — In ta mož je občinski svetovalec, izvoljen na klerikalni listi. Torej ga je del naših vaščanov volil v dobri nadi, da bo varoval njih koristi v občini, zdaj pa vidijo, da so se goljufali. — Rot je tudi v drugem oziru figa-mož. Občinski odbor je prosil, da bi prišla občina pod ljubljansko sodno upravo, ker je pot na Vrhniko odročna. Rot je bil takrat s predlogom silno zadovoljen in ga tudi podpisal. Zdaj pa, ko je prišla zadeva ugodno rešena iz Beograda, pa trosi med vaščani vest, da on ni bil nikdar za tak predlog ter ga ni podpisal, ker sploh ni bil pri seji. Da bi to svojo laž še bolj podprl, je podpisal neko okrožnico, ki zahteva, da ostane občina pod vrhniško sodno upravo. Raki-čani, zapomnite si vse to postopanje tega klerikalnega odbornika, ki je vasi samo v sramoto in škodo. — Samostojni Rakičani.
(Sokolsko gledališče v Radovljici) uprizori v nedeljo, dne 30. marca zvečer in v nedeljo, dne 6. aprila popoldne »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V vlogi Jacinte gostuje obakrat gdč. Mira Danilova, članica Narodnega gledališča v Ljubljani.
(Umrl je) Kari Čižek posestnik pri Šmarjeti ob Pesnici. Pokojni je bil od ustanovitve SKS naš veren pristaš. Rajni je oče Franca Cižeka, člana na-čelstva SKS. N. p. v m.! . (Drašiči v BelokrajinL) 20. marca so imeli gostilničarji občin Radovica, Drašiči in Božjakovo sestanek in volitve zastopnika v komisijo za določanje v taksne skupine. Izvoljen je bil g. Ivan Guštin, ki bode gotovo dobro zastopal tuk. gostilničarje. Po oficijelnem delu je bil predmet pogovora pred vsem o slabi vinski kupčiji, ki je zakriV' ljena po slabih trgovskih pogodbah z inozemstvom.
(Drbetinški vrh.) Pri nas se je dogodila nesreča, da je neki otrok pojedel pare. Nobenemu zdravniku se ni po-

srečilo, da bi dobil pare iz otrokovega želodca. Pa je svetoval nekdo, naj neso otroka k župniku v St. Andraž; on bo dobil pare iz otroka, dasi se to zdravnikom ni posrečilo.
(Vakovski vrh.) Tovariš nam poroča: Pred kratkim sem se mudil v Mariboru in sem sedel v neki gostilni, kjer ie bilo več gostov. Med temi se je nahajal tudi neki agitator radikalske stranke, ki je začel udrihati po kmetih češ, da se današnje razmere ne bodo poprej izpremenile, dokler se ne vrže kmetom zanjka na vrat. Dokler bo kmet bogat, je dejal, bomo fcneli draginjo, kajti kmet je prvi navijalec cen, ker prodaja svoje pridelke po ceni, ki jo določa sam. Krivo je pa tudi meščanstvo, ki noče voliti radikalne stranke, dasi ve, da je ravno kmet največji sovražnik meščanskih stanov. Ako bi šli vsi k radikalom, tedaj bi bilo kmalu bolje. K besedi sem se oglasil še jaz in poučil razgretega moža, kako se danes godi s kmetom. Silni davki, ki morijo kmeta, so zasluga radikalov, ki so na vladi Živimo v gospodarski krizi, v času, ko vlada splošna brezposelnost — vse to pa so nam pripravili radikali. Ravno radikalna stranka je ona, ki si s svojim delom na.iresnejše prizadeva^ da uniči kmetski stan. S tem hočejo doseči toliko, da bi obubožani kmet moral hoditi k njim po denarna posojila, katera bi mu dovoljevali za višoke obresti. S klerikalci smo obračunali, ker smo razkrinkali njihovo škodljivo delo, a radikalske dobrote občutimo danes vsi. Proč s tako vlado, kjer zapovedujejo radikali in njihovi privilegirancv kajti plod njihove politike so današnje razmere, ki tarejo državo. Držimo se stranke, ki je dokazala neštetokrat, da dela Zu. kmeta in obrtnika, da pomaga ljudstvu vselej in povsod in to je Samostojna kmetijska stranka. — Kmet.
(Loče.) Tukajšnji dopisnik »Slov. Gospodarja« si je dovolil v zadnji številki tega Usta prav neumestno šalo, kjer se je pokazal v pravi luči.
Prav po farizejsko, kakor zmore to le oni, ki je študiral sveto pismo, je napadel vrlega naprednjaka-samostojne-ža, ki je imel smolo, da je zadnjič, ko se je začel taliti sneg in so vode močno narasle, domov grede padel v globok potok in se v popolni temi in vsled velike vode ni mogel takoj rešiti iz potoka. Klical je na pomoč.
Slišal ga je kmetski fant, ki je prišel po cesti in mu je pomagal iz vode (kaj takega bi gotovo ne bil storil dopisnik iz besnega strankarskega sovraštva do bližnjega).
Kar se pa tiče gledanja v kozarec, se pa naj dopisnik potrka na prsi — pa ne po farizejsko.
Z ozirom na dopis v »Slov. Gospodarju« bi bilo omeniti še to, da je napadenega večkrat videli v cerkvi pri maši in pridigi, a manjkrat v gostilni, kakor marsikaterega Orliča.
(Lakošak.) Klerikalci bojkotirajo »sa-mostojneže«: A. Š. je nahrulil g. M., da mu ne bo prodal teleta, ker je dovolil, da se je pri njem vršil dobro obiskan shod SKS. Na tem shodu je tov. posl. Pucelj razkrinkal klerikalne kulukarje in njihove poslance, ki nosijo vso odgovornost sedanjih težav kmetskega stanu. Naj le klerikalci obdrže svoja teleta za sebe, mi jih ne potrebujemo.
(Šmarje pri Jelšah.) Pod vodstvom tov. Mrmolje smo imeli tu dne 19. marca poučni sestanek, katerega se je udeležilo vse polno tovarišev^ celo iz oddaljenejših krajev rogaškega in kozjanskega okraja. Tovariš Mrmolja je razložil osnovne pojme iz politike in nato razložil pomen kmetijskega in trgovskega zadružništva. Samo posojilniško zadružništvo ne zadostuje za samostojnost kmeta, temveč ' potrebno je tudi trgovsko zadružništvo, potem katerega prodaja kmet svoje pridelke. Le tako se more rešiti in obvarovati dolgov. Zadolžen kmet ne more biti samostojen in sicer niti v gospodarstvu in niti v mišljenju. Trgovsko zadružništvo je težka stvar, ki zahteva zrelost zadrugarjev. Vsi zadrugarji so en trgovec. Zadrugar ne sme videti v odboru zadruge svojega gospodarja, ker je odbor samo izvršitelj sklepov /adru? ai jev, nj^ izvr-ševalni organ. Tov. Mrmolja je nato govoril o domačem gospodarstvu. Priporočal je večjo pažnost na gnojenje. Razložil jec kakšne rastlinske snovi vsebujejo hlevski gnoj in kakšna posamezna umetna gnojila. Kmetje malomarno izgubljajo od hlevskega gnoja najbolj redilne snovi kakor amoniak in dušik in sicer vsled izhlapevanja in gnojnico. Gnoj je treba stlačiti, gnojnico pa zbirati v gnojničnih jamah. Udeleženci tečaja so bili za pojasnila tov. Mrmolje zelo hvaležni in so izrazili željo, da bi se slični tečaji skoro ponovili.
(V Št. Petru pri Mariboru) je bil
dne 9. marca poučni sestanek SKS. Sestanek sta vodila tovariša Lipovšek in Mrmolja. Podala sta navodila, kako pobijati varajoče izmišljotine nasprotnikov, posebno župana Flukerja, kateri v službi gospode podaja tako neumne zagovore klerikalcev, da mu več ne verjamejo niti najvdamejši pristaši.
(Radinci — Ljutomerska) Tu smo i imeli dne 16. marca poučni sestanek zaupnikov, katerega so se vdeležili stari borci iz vsega Ljutomerskega okraja. Predaval je tovariš Mrmolja. Zasnoval se je obširen načrt, kako je treba obnavljati delo za gospodarsko dviganje kmeta. Glede živinoreje se osvoji načelo, naj se razvije iz sedanje umne živinoreje intenzivno delo tudi za umno vzgajanje goveje živine. Goveja živina, ki jo vidimo sedaj na naših sejmih, ne dela časti pokrajini naprednih kmetovalcev. Obenem naj se vztrajno deluje za dvig politične samozavesti kmetskega ljudstva, da bo kmetsko ljudstvo v stanu upravljati sebe samo.
(Zavodna nad Šoštanjem.) Za dne 20. marca je sklical naš župan, tov. Ročnik sestanek in obenem občni zbor SKS. Na sestanek je prispel kot poročevalec tovariš Mrmolja. Sestanek se je spremenil radi velike udeležbe v pravi kmetski shod. Čeravno je bil delavnik, so prispeli kmetje in kmetski delavci od blizu in daleč, celo iz Koroške. Tov. Mrmolja je razložil goljufivo politiko klerikalne stranke, ki kot zastopnica slovenskega ljudstva, popolnoma zanemarja svoje dolžnosti. Njeno brezdelje in njena pogubna politika sta kriva, da še nimamo enotnega davčnega zakona,, da plačujemo Slovenci največje davke v državi. Oni sleparijo v listih In na shodih, da je ustava kriva vseh bremen. Člen 116 ustave govori: »Davčna obveznost je za vse državljane enaka, nikogar se ne sme obdavčiti čez njega gospodarsko moč.« To govori naša ustava, ki se pa po krivdi klerikalcev ne izvaja. Davek se pa pobira na podlagi pooblastilnega zakona iz. 1. 1918, katerega so isti naši klerikalci podpisali ter tedaj vstvarili centralizem proti kateremu kričijo sedaj.
Kriče po reviziji ustave in hočejo zavleči to davčno stanje za najmanj 3 leta, da bode med tem slovenski kmet gospodarsko popolnoma propadel. Za svoje brezdelje pa klerikalni poslanci prejemajo iz državne blagajne 25.000 kron dnevno, med tem, ko so Radidevi poslanci vsaj toliko pošteni, da tega ne delajo. Da vladajo pri nas take razmere, je ravno to krivo, da je kmet dal vso moč tej gosposki stranki. Imenuje se ljudska stranka, v njej pa komandi-ra le gospoda. Kar je tam kmetov poslancev so le kimavci brez rnoči, z drugo besedo: izdajalci kmeta, ker se jim zato izplača 1200 kron dnevno. Po govoru tov. Mrmolje je bil izvoljen odbor kmetov in kmetskih delavcev, nakar so« udeleženci sosednjih vasi in Koroške pozvali govornika, da nadaljuje s takšnimi sestanki tudi pri njih, kar je tudi obljubil. Navzoči so stavili razna vprašanja o kuluku, o cestnih dokladah, o upravi občin, nakar je govornik dal potrebna pojasnila ter zborovalce končno navdušil za agitacijo. Če sme agitirati gospoda za sebe, mora tudi kmet agitirati za sebe.
(A. Ž. G. 12.) Javite se s polnim imenom ali pa se osebno oglasite v naši pisarni. Na dopise ki niso podpisani, ne odgovarjamo.
Pregled tedenskih dogodkov.
Torek, dne 18. marca.
Radikalna vlada skuša pridobiti klerikalce ali pa Pribičevičevo skupino za vstop v vlado. Vse predložene Radičeve mandate bo skupščina verificirala.
—	Vsled neprestanih rovarenj makedonstvujuščih bo naša vlada odločno nastopila proti Bolgarski. — Vsa sekve-strirana posestva avstrijskih državljanov bodo njim vrnjena.
Sreda, dne 19. marca.
Vsi poslanci Radičeve stranke bodo predali svoja pooblastila. Tako se javlja iz Zagreba. — Vlada zavlačuje verifikacijo novo predloženih Radičevih mandatov. — Zemljoradniki so ostro nastopili proti nasilju v Bosni. — Angleška delavska vlada se izjavlja proti zmanjšanju vojske. — Nemški berlinski list je objavil falzificirane dokumente o fran-cosko-češki tajni vojaški pogodbi. Sleparija nemškega lista je prišla na dan.
Četrtek, dne 20. marca.
Radičev! poslanci še niso predložili novih pooblastil. Radikali izjavljajo, da Radičevih mandatov ne bodo preje verificirali, dokler ne bo proračun sprejet.
—	Džemiet izkorišča položaj radikalov in stavlja nove zahteve. — Na zahtevo zapadnih velesil je Kitajska preklicala priznanje sovjetske Rusije. — Tovorni promet z Reko je otvorjen. — Čehoslovaškl je bil priznan reparacijski dolg. — Pri dopolnilnih volitvah na Angleškem so zmagali konservativci proti liberalcem.
Petek, dne 21. marca.
Radikali izjavljajo, da bodo verificirali Radičeve mandate šele 27. marca, ker je šele za ta dan sklicana seja veri-fikacijskega odbora. — Grški kralj se je odpovedal prestolu. — Širijo se vesti, da bo na Bolgarskem proglašena vojaška diktatura. — Rusko-kitajski
konllikt se je poostril. Ruski poslanik je zapustil Peking.
Sobota, d;ie 22. marca.
Viharna seja skupščine. Radikali nočejo sklicati seje Verifikacijskega odbora. Vsled tega je prišlo do velikih viharjev v skupščini. — PcsL Pucelj je v skupščini krepko nastopil za koristi sio-venskih vinogradarjev. — V Perziji je izbruhnila revolucija.
Nedelja, dne 23. marca.
Napoveduje se prihod Radičevcev v Beograd. — Mussolini je imel ob priliki proslave 5 letnice fašistov velik govor, v katerem je dejal, da so meje Reke nesprejemljive. — Pogajanja z Italijo so zastala. — Bivši poveljnik Premisla, general Kusmanek je umrl.
Pondeljek, dn® 24. marca.
Radičevci so prišli v Beograd in prisegli v roke predsednika skupščine na ustavo in zvestobo kralju. — Takoj za tem je podal Pašič ostavko. Kralj je poveril sestavo nove razširjene poslovne vlade zopet Pašiču. Ta je pozval za torek načelnike vseh opozicijonalnih strank k sebi, da se izjavijo, če vstopijo v njegovo vlado.
Torek, dne 25. marca.
V imenu opozicijonalnega blcka je odklonil Davidovič, šef demokratov, sploh vsako razgovarjanje s Pašičsm glede vstopa v vlado. Tovariš Lazič pa je dejal, da se bodo zemljoradniki vedno borili proti radikalom, vsled česar ne more biti niti govora o vstopu zem-ljoradnikov v Pašičevo vlado. — Pri-bičevič je v imenu svoje skupine, kateri pripadajo tudi slovenski demokrati, protestiral proti temu, da je Davidovič kratkomalo odbil sodelovanje z radikali.
Iz listnice poslančeve.
H.	R. K. — Pritožba v ministrstvo še ni prišla kar je čisto naravno. Vendar sem referenta opozoril na krivico, ki se vam godi, kar si je zabeležil ter bo pri rekurzu upošteval. Tudi jaz si bom stvar obdržal v evidenci ter večkrat stopil gori.
Tov. U. - Pritožba M. Ž. še vedno ni prispela v ministrstvo.
P. Š. S. nad Š. — Referent se še vedno ni odločil, da izda olajšanje glede malih žganjekuh, pač pa mi je obljubil, da izda podaljšanje za uporabo malih kotlov in torej ne bo treba še nabavljati tovarniških aparatov meseca maja, kakor je bilo prvotno objavljeno.
Trg. in obrt. zbor. Lj. — Radi oprostitve naknadne trošarine pri že porabljenem bencinu pri prizadetih 40 ih obrtnikih ves moj trud brezuspešen, ker zakon tega absolutno ne dovoljuje.
J. K. Št R. — Za A. N. sicer še nisem dobil odgovora, vendar je po mišljenju strokovnega referenta v vojnem ministrstvu edini vzrok orožna vaja. Rekrutnega spiska, ki ga sestavi naborna komisija, ne more nihče popravljati, a brez tega bi bilo podaljšanje nemogoče. Bo torej prišel domov šele po končani dvomesečni orožni vaji.
A. Ž. D. — Še vedno nič odgovora na moje pismo.
I.	G. Š. — Prejel v redu. Storim prihodnji teden.
F. J. D. — Prejel in poskusim srečo. Ni pa bilo — kakor sem se že zadnjič informiral — dosedaj še takega slučaja.
M. P. T. — Prejel, moram pa prej dobiti informacije iz Ljubljane.
M. K. v Z. p. T. — Prejel in ko povsod poizvem vse potrebno, javim pismeno.
Županstvo B. — Razgovarjal s tukajšnjim referentom, a je mišljenja, da bi to težko šlo, ker je pač potreben na središču sreza tudi radi uradnih stvari, a za dva je pač premajhen vaš srez.
V. J. G. — Došlo in izročim odvetniku.
Edino najboljši šivalni stroji
so
Josip Peteline a
. LjuMjžH, Si. Petni sssip 7
(blizu Prešernovega spomenika za vodo)
znamke Gritzner in Adler za
rodbinsko, obrtno in industrijsko
rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija.
Istotam igle, olje, posamezne dele
za stroje in kolesa. Sprejemamo __	popravila.
Vzgoja pritličnega sadnega drevja.
Dne 14. t. m. v petek zvečer le imel v fizikalni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani g. Humek poučno predavanje o vzgoji pritličnega sadnega drevja. Govornik Je po-vdarjal, da je splošna želja posestnikov vrtov, da si vzgoje čim lepše in čim rodovit-nejše sadno drevje. Na žalost moramo ugotoviti, da pri nas pač ni opaziti vrtov, ki hi v vsakem oziru odgovarjali skrbnim in pra-
vilnim načelom sadjereje. Nasprotno pa vidimo marsikje sicer lepe in obsežne vrtovi ki' pa so posajeni s slabim in zanikrnim. drevjem. Glavni vzrek temu je, da manjka med našimi sadjerejci cnema potrebnrea zanimanja, veselja, znanja: dobre volie in ljubezni do sadnsga drevja. Drugo pa je tudi to, da kdor si sam osebno ne prizadeva, vzgojiti čim lepše in bogatejše sadno drevje ter se zanaša le na druge, morda najete ljudi, ta pač ne bo dosegel v sadjereji veliko uspehov.
Veselja, smisla in ljubezni Je tedaj treba. Kdor ima te tri lastnosti, najde sredstva in pota, da se pouči saj imamo na razpolago v tem predmetu mnogo lepih dobrih knjig, časopisov itd. Vendar ta sredstva še nikakor ne bi zadostovala, ako sadjerejec nima tudi nekoliko ročne spretnosti. Ni težko, niti sramotno, tudi ne zamudno; nasprotno: zanimivo, pobudno in kratkočasno je pečati se s sadjerrjstvom. So zelo odlični ljudje, med njimi mnogo žensk, ki se radi zaposlujejo na vrtu. Vztrajnost in potrpežljivost pri • vzgoji drevesa pa sta dva najvažnejša predpogoja Sadno drevo ne zraste v enem ali dveh letih; treba je čakati, potrpežljivo čakati in vstrajno delati in tako uspehi ne bodo izostali. Veliko jih je, ki sicer začno, malokdo pa nadaljuje in konča.
Glavni smoter sadjereje je tedaj ta. da dosežemo žlahtno sadje, ki nam ga da lepo drevo, katero je tudi v okras vrtu in v veselje oskrbovalcu ce'o leto. Veselje večkrat odtehta gmotni užitek.
Ni pa vsako sadno drevje tako, da bi z njim dosegli oba omenjena smotra. Zato moramo govoriti le o tistih plemenih, ki Jih je treba go'iti, da dosežemo oba smotra. Tako sadno evie delimo v dve veliki kategoriji in f v pečkasto ln koščičasto. K pečkastemu padajo hruške, jablane itd, k koščičastemu pa prištevamo breskve, marelice, slive, češnje itd.
K splošnim pojmom o drevju na malem vrtu spada predvsem oblika drevesa, z ozirom na obseg ln deblo. Govorimo o pritličnem drevju, katero spada na majhne vrtove. Kdor si hoče svoi vrt lepo urediti, ta mora drevje brezpogojno gojiti. Pritlično drevje pa ie sploh namenjeno za gojitev. Z dekorativnega stališča se lahko po-služimo tudi višnje, češnje, slive, breskve ali kaj podobnega. Važno je Vprašanje glede vzgoje vrha. Lahko pustimo, da ostane oblika vrha naravna aH nepravilna, lahko pa vrh umetno prikrojimo in mu damo lepo simetrično obliko Prvo ie lažje vzgojiti, drugo težje, a je lepše. Dalje pride v poštov oblika glede stališča. Imamo sadno drevje posajeno na planem in pa tako, ki ga nasadimo ob zidu. Razlika med obema vrstama Je ta, da drevje, posajeno na planem, raste v svojem polnem, naravnem razvoju, medtem ko drevje, posajeno ob zidu dobi ploščato obliko. Takih oblik se poslužujemo čestokrat tudi pri takozvanih špalirnih nasadih. V vsakem slučaju je za vzgojo najprimernejša in tudi najhvaležnejša hruška, cepljena na kutino. Kdor se je pa odločil za jablano, ta mora cepiti na pradiževec. Za naravne oblike na planem je primerna Jablana, a za umetne oblike, zlasti one ob zidu pride brezpogojno hruška vpoštev.
Sadnega drevja ne vzgajamo doma, kakor zelenjavo iz semena. Imamo posebne drevesnice, odkoder dobivamo nekake temeljne oblike mladih rastlin, iz katerih moramo vzgojiti drevo sami. Te oblike so enoletni cepljenec (iz njega se da vzgojiti vse), dvoletna drevesa z enoletnim vrhom) iz tega vzgajamo drevje za na planem) in zopet dvoletna drevesa z enoletnim vrhom posebno gojena za špalirne nasade.
K umetnim oblikam prištevamo tako-imenovano vretenčasto piramido. Patom vsakoletnega pazljivega obrezovanja dosežemo tako obliko. Nadalje imamo pravo piramido, ki je podobna prejšnji, a jo Je nekoliko težje vzgojiti, nato gojimo znani pokončni kordon, viMasto obliko, razne palmete itd.
Da pa bode priden sadjerejec dosegel pri vzgoji svojega sadnega vrta v resnici oba zgoraj navedena smotra, tedaj mora predvsem poskrbeti, da pripravi drevju ugoden položaj v zemlii in gledati mora na to. da posadi nepoškodovane oepljence. Le na ta način bo postalo drevo čvrsto, zdravo in rodovitno.
Z bližajočo se pomladjo se začne odpirati delo na vrtu. Koliko veselja, užitka, dobička, zabave, a tudi prijetne skrbi pripravlja vrt sadjerejcu. Pa pride Jesen In bogato Je poplačan ves trud med letom. S tem predavanjem pa hoče govornik dati poslušalcem pobude za Izboljšanje naših, dosedaj v marsikaterem pogledu zanemarjenih vrtov.
Gospodarske vesti.
(Davki.) Lansko leto so po vseh shodih klerikalci kričali, volite nas, pa oo-mo davke znižali. Od 25 poslancev so klerikalci dobili 21 poslancev. Sedaj pa glejte, kako so svoje obljube izpolnili; zemljiški davek so povišali petkrat, druge davke za 30 %, in vrhu vsega smo dobili še takse, ki so še večje od davkov. Pa volitve se zopet bližajo. Ljudstvo klerikalcem ne verjame več, zato so po-gruntali zopet drugo laž. kako da bodo davke znižali. Na misijonu v Radovljici je pridigal misijonar: Če boste hodili v cerkev in poslušali duhovne, se ravnali po njihovih nasvetih, se bodo davki znižali. Policaje, orožnike in vojaštvo bomo odpravili, zato tudi davkov ne bo treba plačevati. Ista pesem ko lansko leto na shodih, se letos ponavlja na prižnicL Presvitlega knezoškofa vprašamo, če se sv. misijoni zlorabljajo za politično igi-tacijo z njegovo vednostjo?
(Stanje Narodne banke.) Kovinska podlaga Narodne banke je narasla na 442,400.000 Din, dočim je število bankovcev padlo na 5642 milijonov dinarjev. Dolg države je ostal neizpremenjen.
(Vrednost denarja.) V splošnem je ostala vrednost našega denarja neizpre-menjena, dasi je bilo opažati na lahno i tendenco padanja. Dne 25. marca je veljal na zagrebški borzi: ameriški dolar od 80.25 do 8125, angleški funt šterling 349 do 352, švicarski frank od 14.08 do 14.18, francoski frank od 4.35 do 4.40, I italijanska lira od 3.50 do 3.53 in češka
krona od 225 do 2.3S, en bclsarski lev 60 par. En dinar je bil vreden 873 do 877 avstrijskih kron in do 910 madžarskih kron.
(Dvig francoskega franka.) Po silnem padcu francoskega franka, ko je veljal v Curihu samo še 20 vinarjev, se je pričel pretekli teden francoski frank krepko dvigati in dne 25. marca je veljal v Curihu že 31.50 vinarjev. Dvig francoskega franka so omogočili Amerikanci in Angleži, ki so dali francoski vladi ogromne vsote na razpolago, da razbije mednarodno, zlasti nemško špekulacijo, ki je hotela frank zrušiti. Zlasti na Dunaju, v Berlinu in drugih mestih srednje Evrope so bili špekulanti pridno na delu, da zrušijo frank. Nenadna intervencija Amerike in Anglije pa je vse njihove nade pokopala in mesto dobička so doživeli strahovite izgube. Samo Dunajčani so izgubili 80 milijonov dolarjev. Izgube Nemcev so bile tako velike, da so bili nekateri nemški denarni mogotci popolnoma uničeni. Govori se, da je celo mogočni Stinnes, ki velja kot najbogatejši Nemec, prišel vsled dviga franka v tako stisko, da je moral prodati več podjetij. Francoski narod je pokazal ob padanju franka, da je patriotičen in na višku položaja. To je bistveno pomagalo k poznejšemu dvigu franka. Dvig franka so na Francoskem splošno smatrali kot drugo bitko na Marni. Upati je, da bodo sedaj, ko so si opekli prste, dali mednarodni borzni špekulanti mir.
Žito. Tedenski pregled. Trgovanje je bilo malenkostno. Dovozi so še slabi, pa tudi konzum je zelo vzdržljiv. Cene se v minulem tednu niso spremenile, niti za moko po kateri je bilo povpraševanje nekoliko živahnejše, a le po boljših vrstah. Ker jc tendenca vseskozi slabotna, je pričakovati oslab-ljenja cen, čkn postanejo dovozi izdatnejši.
Dunaj, 21. marca. Pšenica domača 3200, jugoslovenska 3575—3625, rumunska 3500 Ka, riž 3025, ječmen 3000 Ka, koruza jugoslovenska 1.42— 1.43
Kč.
Novi Sad, 24. marca. Pšenica 330 do 332 in pol, koruza 242' in pol do 257 i« pol, moka »Os« 515, »5« 315, »7« 280, otrobi v papirnatih vrečah 217 in pol dinarja.
Živina. Dunaj, 24. marca. (V tisočih avstr. kron.) Voli 11.5 do 17, izjemoma 19.5, biki in krave 11.5 do 16, drobnica 7 do 11.
Kože. Z a g i e b, 22. marca. Lahke 17.5, srednje 18.5, težke 19.5, telečje 38 Din za kg.
Usnje. Zagreb, 22. marca. Trgovina je v zastoju. Vache krupovi težki 98—100, srednji 95—96, lahki 90—92, vache polovice 75—76, srednje 72—74, lahke 68—70, blansk usnje, črno 73—75, vache vratovi 45—56, kravje usnje, rjavo 106—110, črno 104—108, pitlingi, rjavi 115—117, črni 110—112, goveji boks I. 22, II. 20, bokskalf I. 30—32, II. 28— 30, III. 26—28 Din za angl. stopnjo.
Kože divjačine. Zagreb, 22. marca. Lisice 400, kune 1400, dihur 140— 150, vidre 800—900, divja mačka 100— 110, jazbec 110, volk 150, zajec 15—16 15—16 Din za kos.
(Vinska trgovina v Dalmaciji) je meseca februarja običajno zelo živahna. Letos pa je skoro popolnoma počivala in je bilo prodanega le nekaj malega vina za domači konzum. V severni Dalmaciji cene padajo, v srednji in južni pa so še čvrste, zlasti za boljša vina. Cene se gibljejo 23.75 do 35 dinarjev. Žganje notira 32.50 do 37.50 za centistopnjo.
(Posetnikom praškega vzorčnega velesejma niso potrebni čsl. vizumi.) Tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in gospodarski krogi se opozarjaj", da nobenemu posetniku praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 16. do 23. marca ter na katerem razstavlja 2500 prvovrstnih tovaren, izdelujočih najrazličnejše vrste blaga znane solidnosti pri konkurenčnih cenah, niso potrebni vizumi. Posetniki velesejma prekoračijo mejo češkoslovaške republike lahko samo na podlagi legitimacije praškega velesejma, kar velja za dobo od 9. do 30. marca t. 1. Na to ugodno priliko poseta praškega velesejma in na ugodnosti pri potovanju, kakor tudi na to, da imajo lastniki legitimacij na čsl. železnicah 33 odstotni popust pri potovanju tja in nazaj, se opozarjajo vsi tukajšnji gospodarski krogi.
(L Številka Sejmskega Vestnika) 1924 Ljubljanskega velesejma izide prve dni meseca aprila v visoki nakladi in se razpošilja brezplačno vsem interesentom. Če ga slučajno kedo ne dobi, naj ga blagovoli zahtevati pri sejmskem uraau. Časopis je vsebinsko dober, prinaša stvarne gospodarske članke in se je že širom države splošno priljubil. Event. inserate sprejema Aloma Comp. d. z o. z. v Ljubljani, ki fungira kot pododdelek propagandnega velesejmskega urada.
Kar Vi potrebujete, to je FJza-fluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošiljka Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller. Stubica Donja. Elza-trg št. 344. Hrvatska.
4
. »B—rfB—I
Vstajenje vsega podeželja fioBe Imetja misel. Žato ofeHfiHžl in femefdvalcl, združite se!
IZID VINSKEGA SEJMA V SEMIČU.
Vinski sejem v Semiču, ki so ga priredile kmetijske podružnice Semič, Štrekljevec in Kot dne 13. t. in., je bil •prav dobro obiskan, osobito s strani vinogradnikov, katerih je došlo čez 200. ki so prinesli nad 300 vinskih vzorcev. Kupci so došli iz Ljubljane in ljubljanske okolice, ter iz novomeškega in kočevskega okraja. Sejem je posetil med drugimi zastopniki in strokovnjaki tudi odposlanec poljedelskega ministrstva v Beogradu, vinogradski inšpektor g. Petrovič.
Pred oficijelno otvoritvijo, in sicer od 10., do pol 12. ure je bilo času primerno strokovno predavanje o vinarstvu, kletarstvu in vinogradniškem zadružništvu. Za poslednje se je tudi beograjski odposlanec živo zanimal ter priporočal ustanovitev tudi večje zadružne Vinske kleti v Belikrajini, katero bo tudi vlada po potrebi denarno podprla.
Nadalje se je sklenila resolucija na ministrstvo proti uvozu italijanskega 'vina.
Na prodaj je bilo okroglo 4000 hI se-miškega (iz semiške županije) novega in starega, večinoma belega vina po 5
do 7 Din. Prodalo se je skupno okroglo
300 hI po 5 do 6 Din. Navzoči kupci gostilničarji in vinski trgovci bi bili nakupili več sto hektolitrov po ceni izpod 5 Din, za kar se pa producenti niso odločili.
Čeprav bi bila sedanja kupčija po-seljno povoljna z ozirom na ponudeno množino (4000 hI), bo imel ta sejem vsekakor dobre posledice za bodoče kupčije, k,er so se prepričali o kvaliteti in množini tamošnjih vin tudi tuji interesenti.
Za kratek čas.
Radi vlažnosti. Jeterbenk se je pritoževal, da je vzel v najem stanovanje, ki je bilo komaj dovršeno in radi tega zelo vlažno. »Pomisli,« pravi Jeterbenk svojemu sosedu, »niti hoditi ne morem več, tak rev-matizem sem dobil v noge. Vlažnost popolnoma uniči noge.« — Sosed: »Imaš prav, poglej ribe, ki so vedno v vodi, sploh že nič več nimajo nog.«
Sitno vprašanje. Mala Milka svoji mamici: »Mamica, jaz imam že šest let in še nimam ata, sosedova Pepca ima pa šele tri leta, pa ima že dva ata. Mamica, kako je vendar to?«
Kdo? V Piranu so ribarili ribiči neko noč in ko so potegnili iz moria mreže, se začutili, da se nahaja v ujili neivaj zelo težjega. Dozdevalo se jim ie takoj, da je mo. ral biti v mreži kak vtopljenec. Takoj ie je napotila deputacija k županu, da mu to naznani. Ko je ta že odšla, so potegnili mreže na krov in našli v njih osla. Brž i* eden ribičev zakričal za odhajajočimi v daljavo: »Recite županu, da je osel!«
Tu se ne sme kaditi. Dama: »Oprostite, gospod, v tem kupeju se ne sme kaditi.« — Gospod: »Saj se ne kadim jaz. ampak cigara.«
Vsi kmetje v SKS!
V četrtek dne 27. marca ob 9. uri dopoldne se vrši
javna
njiv in travnikov za leto 1924 mladoletnega Viktorja Kle-menc-a, Ljubljana, Krakovski nasip št. 34.
Občinstvo se vabi k dražbi oskrbnik pri Perko 2g. Slška.
Cepljene trte
vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudi po konkurenčno nizki ceni, Alojz Grabar. pos. in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuju. Za pojasnila priložite znamke.
Naročila za najboljšo
modro plico
sarantiraro 93 do 99% sprejema
.Ekonom*
v Ljubfllanš
Kolodvorska ulica št. 7.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana,
Sv. Petra nasip št. 7
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi.)
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, ,bri-salk, klota, belega in ru-javega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
EKONOM
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani
r. z. z o. z.
Kolodvorska ulica štev. 7
prodaja po najnižjih cenah raznovrstna semena, katera so preiskana po drž. preizkuševališču.
V zalogi se nahajajo sedaj sledeče vrste: lucerna ali nemška in črna ali domsča detelja, laSka Ijullka, angleška
ljulika, mačji rep, pasja trava, sesa „MAMUT" rdeča, pesa ..MAMUT" rumena, pesa „KCKEND02FES" rumena.
Priporočamo svojim cenj odjemalcem nakup, ker jamčimo za dobro kakovost
ponudeneg-a blaga.
Najugodnejši nakup In prodaja
OSUflLD PEdODil, Ljubljana
Karlovska cesta Štev. 19 (poleg Dolenjskega mosta).
Nakupuje in prodaja vse vrste deželnih pridelkov kakor: žito, ko-nopno in laneno seme, krompir fižol itd.
ZaSojga moke, otrobov, koruze, lanenih tropin, prvovrstnega dalmatinskega cementa ter iz drugih najboljših tovaren.
Prodaja špecerijskega in kolonijalnega blaga, vse vrste suhe in oljnate barve, laki, firnež, laneno olje itd. trstje (Stukatur) in strešna lepenka, prodaja vseh vrst zanesljivo kalivih vrtnih in poljskih semen.
Solidna in točna postrežba.	Solidna in točna postrežba.
i 'Ji?
i

iskem listu"!
©s
C* «5» © «8» ©
imggmmmžmšm,
Največja tovarna umetnih gnojil nam je prepustila svoje izdelke v razprodajo po celi Sloveniji in smo s tem dosegli največji napredek za naše poljedelstvo ter Vam priporočamo nakup po sledečih izjemnih cenah:
Thonura žlindFO 10—Z0% ISO kg 170 Din rudninski superfosfat 10% kalijevo sol «WZ% . . . kostni superfosfot 18—20% opneni dušik 18—ZO % •
kojnit 11—15%.....
roženo moko......
u n
n n
n n
155 zso
315
n n
n
n
n
n
. 32,515.
II M	"
Navedene cene se razumejo bruto za neto v vrečah po 100 kg franko postaja Ljubljana, odnosno franko skladišče, Kolodvorska ulica 7 in brezobvezno. Za pristnost jamčimo in Vam prilagamo obenem navodila za gnojenje In pričakujemo, da Vam naša ponudba najbolje ugaja. Pri odjemu celega vagona znaten popust.
Priporočamo se cenj. naročilom in beležimo z zadružnim pozdravom:
		P©		^r^ažnici				
Beograd		Dubrovnik		Korčula		Ljubljana		Sarajevo
Bied	11	Ercegnovi		*Kotor	M	Maribor		Split
Cavtat	iŠ	Jelša		% Kranj	S	Metkovič		Šibenik
Celje		Jesenice		s v		Prevalje		Zagreb
S£asiov m brsolave: JADRANSKA
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Ghile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Gortland Si New York City.
naznanjajo, da so otvorile
sredini mesta na Miklošičevi cesti vseh vrst opeke lastnega izdelka.
9 telefon 733
.13 tovarniško zalogo
©peka le na razpolago v poljubnih množinah p^ nainižii denarni ceni. "HP3
Maribor Nov© mast®
Rakek
fnivenlgradec ii a venska Bistrica
unalska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.©©®.-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavl: Trgovska.
Telefoni: 139. 146. 458.
E^SPOZifURE:
Konjice
Meža-Dravograd
Urednik: Ivan Puceli
Natisnila
»Zvezna tiskarna« ? Ljubljani.