Primorski Poštnina plačana v gotovini nA Abb. postale I gruppo LCIia "U 1IT nevnik Leto XXIX. Št. 134 (8536) TRST, nedelja, 10. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Važnost preferenčnih glasov na volitvah Demokristjamski kongres, kri-Andreottijeve vlade — ko vsak dan pričakovali njen .sončni pokop, vse kar se dni dogaja v Rimu, je nuj-nekoliko zmanjšalo zani-jjj^je za volilno kampanjo v deželi. Ponovno smo to-J lahko ugotovili, da so vse Jfari v življenju in še zlasti 'Političnih dogajanjih med r°i povezane in odvisne. Zaradi tega bo tudi pri nas prišlo do posledic v k62! z zaključki demokristjan- , kongresa, na katerem je, v .Predno so se delegati vsedli , kongresni dvorani, prišlo do “istv % ^wra, vse dopušča in ko naj ^ Ustvari zavezništvo z vsemi ^*ni znotraj stranke. ob tej politični preu-w^tvi notranje osi v naj-stranki Italije pa je še Jpejfe politična usmeritev ]jQ lvcev naše dežele. Zato lah-® še večjo upravičenostjo Itr ?Virno misel, ki smo jo Uj že pred dvema ted.no-^ • deželne volitve na Siciliji ^ Pred dvema letoma pomela*6 Preokret državne politični °si na desno, sedanje de-Sjjj volitve v Furlaniji- Julij-Dr 'traiini pa lahko pomenijo £*ret na leva ^If6'3-3li man>ša st0Pnja de-4 etičnosti, večja ali manj-^Pripravljenost za reševanje lh’ gospodarskih in Jj^ho družbenih vprašanj v in z njo povezana v ^ deželi, neposredno priza-Pripadnike slovenske na-%vj°S tne skuPnosti, saj gre Vri no tudi za naša vPra' ko se rešujejo splošna hja darsko - socialna vprašala.1,.11 ko obstaja večja ali Vi^Sa Pripravljenost za ure-naših specifičnih pro- vprašanj je tudi mnogo itr, j^šel je tudi skrajni čas, tajfun je treba začeti odločno litj^ati>. seveda, če jih vse po-e Slle> ki se sklicujejo na bila °> dobro poznajo. Zato je tejo V ZVezi s problemi, ki ta-Vojjj Slovence v deželi v tej kampanji še zlasti za-in uspešna pobuda Slo-e kulturno gospodarske t)y ’ ki se je sestala z vse-Ih iIrankami ustavnega loka J13, deželni ravni (s KPI, V tS DI- PSI in PRI prejš-to ,dna. s SS in PLI pa se So ^dtri). Predstavniki SKGZ flejjg, teh razgovorih opozorili Stj^3 vodstva navedenih V* 2 vs®bino izjave glav-k odbora SKGZ, ki vsebu-va,j(favna vprašanja, ki zadele^, Siovence in ki jih mora reševati. Na vseh teh v6{j v°rib je bila ugotovljena Puiitična občutljivost in 'tajj avljenost do vsaj poglob-V»«a Proučevanja odprtih V& anj‘ &0j »j’0 pa je seveda samo po-j'brasa Pričetek reševanja teh r°litift? ’ ki Pa ie odvisen od *ttčnb e Pripravljenosti in po-^0vati' Zrnožnosti, da se pričajo in obveze tudi uresni-tote'n Ju Pa smo ponovno na Petičnih odnosov med ^cini ■ sdami. zato smo Slo-^kinteresirani, da se v de-^tedk ,sv&tu okrepe sile na-l^Or^oa ln demokracije in da . v njem neposredno z ^ čim izv°l-ienimi predstavnica ^ b°lje zastopani, oziro-%ti 3 k°do v njem prisotni 50 Že ^dstavniki strank, ki % s v Preteklosti dokazali, SloVRv, ®e zavzemali za zaščito . C*kih interesov. ^redri te®a so tudi tokrat \ )y 0 važnd ne samo glaso-ltQ, .lih volivec odda za stran-tejhv a katero se je odločil, tatič-.0 tudi’ da odda prefe-Clflj;1 ^las za kandidate, ki vajan. največ jamstev, za iz-JJato ustrezne politike, da ie še posebej važno, S'°Ven ,arno Preferenčni glas iitiai skim kandidatom, ki C, - tnožnost, da so izvolje-ya tudi onim, ki te mož- skej V k?-edno s0 se delegati vsedli tvenega preokreta. Sedaj ^ he govori več o «centralno-j *; niti ne o nujnosti vlade hJjderald, temveč se prav o-Vri o P°n°vno odpira razgo-jj t s socialisti brez diskrimi-jOpij skih zapor na levo, ob Udarjanju antifašizma in po-;e reform. Vse to pa seve-v tipično demokristjanskem v / 1 iuSednjaku, ko se skušajo za-dljiti vsi, ko se nič ne nosti nimajo, vendar pa se lahko uveljavijo in tako v svoji stranki s še večjo težo zagovarjajo slovenske interese. Pomembno pa je tudi, da istočasno podpremo tiste italijanske kandidate na listah naprednih strank, !kd nudijo jamstva za zaščito slovenskih interesov. Slovenci kandidirajo na teh deželnih volitvah v vseh treh okrožjih, kjer prebiva slovenska manjšina, v tržaški, go-riški in videmski pokrajini. Slovenski kandidati so na listah obeh naprednih delavskih strank, KPI dn PSI, v vseh t-reh obmejnih volilnih okrožjih, kandidati Slovenske skupnosti pa kandidirajo v tržaškem in goriškem volilnem o-krožju. v videmski pokrajini kandidira na listi KPI Izidor Predan in njegova kandidatura presega okvir ene stranke, ima širši značaj, tako da lahko pričakujemo odločno podporo tudi neslovenskih volivcev, da se bo polno uveljavil. V Gorici kandidira na listi KPI Venceslav Devetak, v Trstu pa Dušan Lovriha, Jan Godnič, Jelka Gerbec. Rudolf Grsič in Avgust Žerjal. Največ možnosti ima dosedanji občanski deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha, ki se je že v prejšnji poslovni dobi uveljavil v deželnem svetu. Na listah KPI v vseh treh volilnih okrožjih kandidirajo vidni predstavniki in med mirni deželni tajnik Cuf-faro, namestnik deželnega tajnika Baraeettii in drugi, ki so se vedno dosledno zavzemali za reševanje slovenskih vprašanj- Na listi PSI kandidira v videmskem okrožju Josip Marinič, v goriškem Marko Wal-tritsch, v tržaškem pa Lucijan Volk in Vojko Kocman. Pomembnost uveljavitve navedenih slovenskih kandidatov na listi socialistične stranke je očitna, saj gre za vidne predstavnike, ki so že mnogo naredili in za katere je važno, da uživajo čim širšo podporo slovenskih volivcev. Skupina vidnih slovenskih socialistov v Trstu pa je pozvala slovenske socialistične volivce, da oddajo preferenčni glas slovenskima kandidatoma in podpredsedniku deželnega sveta Amal-du Pittoniju. Na kandidatni listi Slovenske skupnosti tako v tržaškem kot tudi v goriškem volilnem okrožju ponovno kandidira kot načelnik liste dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki se je že uveljavil v prejšnji zakonodajni dobi deželnega sveta. Dr. Drago Štoka ima stvarne možnosti za ponovno izvolitev z združenimi glasovi kandidatne liste Slovenske skupnosti v Trstu in v Gorici. Važnost deželnih volitev je torej očitna in pri tem je tudi očitno, da so še zlasti važni preferenčni glasovi, ki jih bodo oddali volivci za kandidate, za katere se bodo odločili. RAZPRAVA NA DEMOKRISTJANSKEM KONGRESI) POTRJUJE VELJAVNOST LEVOSREDINSKE POLITIKE Sodelovanje s socialistično stranko v ospredju vseh včerajšnjih posegov Danes zaključek razprave z odgovorom tajnika Forlanija, z izglasovanjem zaključne resolucije in izvolitvijo vsedržavnega sveta RIM, 9. — Dvanajsti kongres krščanske demokracije se bliža . odpovedati dialogu z drugimi po- konci). Včeraj so med drugimi nastopili v razpravi Moro, Piccoli in De Mita, trije voditelji krščanske demokracije, ki so vsak iz svojega zornega kota prikazali potrebo in nujnost po obnovitvi levosredinske koalicije in sodelovanja s socialistino stranko. V bistvu se je danes med razpravo ponovil včerajšnji položaj, ko so skoraj vsi govorniki pokopali desno sredino in potrdili veljavnost leve sredine. Mnogi od njih so postavili tjdi vprašanje, kaj o tem pravijo socialisti in kako bo socialistična stranka te predloge sprejela. V bistvu pa so se vsi strinjali, da je edina pot za rešitev nujnejših političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj, ki pretresajo državo, v razširitvi demokratičnega sodelovanja in v sestavi vlade, ki bo imela v parlamentu in državi najširšo podporo Zgovoren izraz severnovietnamskega «superpogajalca» Le Duc Thoja (levo) ob zaključku včerajšnjega razgovora z Nixonovim odposlancem Kissingerjem. Srečanje se je zaključilo brez pričakovanega dogovora, čeprav je bil osnutek sporazuma že izdelan, ker saigonski režim še vedno bojkotira pogajanja Razprava se bo zaključila jutri, ko bodo med drugim nastopili Gonella, Scelba, Donat Cattin, Fanfani in Taviani. Za njimi bo govoril predsednik vlade Andreotti, popoldne pa je predviden odgovor tajnika stranke Forlanija. Zatem bo kongres glasoval o zaključni resoluciji (ki bo po današnjem dogovoru voditeljev vseh struj enotna — o čemer pišemo na drugem mestu), nakar bodo izvolili 120 članov novega vsedržavnega sveta. Glede volitev pa ne bo enotne liste, temveč bo predloženih najmanj šest kandidatnih list. iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinuii ČEPRAV JE BIL OSNUTEK SPORAZUMA ŽE PRIPRAVLJEN Neuspeh pogajanj Kissinger- The zaradi saigonskega bojkotiranja Nixonov svetovalec se je vrnil v Wasli?ngton . Jutri se bodo pogajanja nadaljevala na ravni izvedencev Na današnji razpravi na kongresu krščanske demokracije so med drugim nastopili Moro, Pic. coli in De Mita, ki so potrdili veljavnost levosredinske politike in korist obnovitve sodelovanja s socialistično stranko. Podobna stališča so zavzeli tudi drugi govorniki, med katerimi so nekateri postavili vprašanje, da je treba vedeti, kaj in kako gleda socialistična stranke na te predloge. Vsi pa so se v bistvu strinjali, razen nekaterih predstavnikov demokristjanske desnice, da je treba za rešitev političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj razširiti demokratično sodelovanje in sestaviti vlado, ki bo imela v par lamentu in državi veliko podporo Socialisti bodo imeli danes popoldne v Bazovici «Ljudski prazniki) na katerem bodo govorili poslanec Loris Fortuna, podpredsednik deželnega sveta in prvi na kandidatni listi PSI za deželne volitve Arnaldo Pittoni ter v slovenščini Vojko Kocman. V slovenski osnovni šolj v Ul. sv. Frančiška so v prisotnosti predstavnikov oblasti odkrili spomenik Dragotina Ketteja. PARIZ. 9 — Ameriški in se-vernovietnamski superpogajalec Kissinger in Le Duc Tho sta se danes razšla, ne da bi dosegla sporazuma o načinu izvajanja določil mirovnega dogovora iz 27. januarja. Ko je že vse kazalo, da sta se Kissinger in Tho dogovorila, in ko so že vse pripravili za svečanost podpisa novega sporazuma, ki naj bi bila na Aveniji Kleber, je prišla vest, da dogovora ni bilo. Vzrok za ta neuspeh je vedno isti: saigonski režim noče v ničemer popustiti ter je sporočil Američanom, da ne bo podpisal morebitnega novega dogovora, še danes se Kissinger vrača v Washington, medtem ko so za ponedeljek napovedali sestanek na ravni izvedencev za nadaljevanje pogajanj. Toda optimizem opazovalcev, ki je dosegel višek sinoči, ko so poluradno napovedali podpis sporazuma, se je popolnoma razblinil. Današnje srečanje, ki se je začelo z enourno zamudo, je trajalo štiri ure in pol, tako da sta se Kissinger in Tho v dveh fazah zadnjih pogajanj pogovarjala skupno celih 45 ur. Kot je zna- no, je bila prva faza od 17. do 22. maja, druga pa se je začela 6. junija. Ko se je 5. junija Kissinger vrnil v Pariz, je izjavil, da «obstajajo dobre perspektive, da bi hitro zaključili razprave s Severnim Vietnamom*. Tudi prisotnost uradnega glasnika Bele hiše Zieglerja v francoski prestolnici je dajala opazovalcem misliti, da je sporazum pred vrati in da ga bodo tokrat objavili direktno v Parizu, ne pa šele po povratku Kissingerja v domovino, kot je bilo doslej. Toda kmalu so prišle vesti iz Saigona, da predsednik Thieu noče ničesar slišati o novem sporazumu. Tako se je zgodilo, da so drugo srečanje med superpogajalcema odložili za štiri ure. tretjega pa za en dan, vedno na zahtevo Američanov. Istočasno pa se je ameriški ve-, leposlanik v Južnem Vietnamu intenzivne pogajal s šefom saigonskega režima, toda očitno brez uspeha. Tako se je zgodilo, da so Američani še enkrat klonili saigon-skemu izsiljevanju ter niso podpisali osnutka sporazuma, ki je bil pripravljen že pred dnevi, kot lllll■llllll■llll■llll■llllllllllllllllllIlllllllllll■lUIInllllllnllllUllllllHlllllllll||||||^|||||||||||||■lllllIlUllllllIlllll Ramboški voditelj Sihanuk na obisku v Jugoslaviji S predsednikom Titom se bo razgovarjal o položaju v Indokini in o dejavnosti neuvrščenih držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. - Voditelja Kambodže in predsednika združene nacionalne fronte princa Sihanuka, ki ie danes donoldne prispel na neuradni prijateljski obisk v Jugoslavijo so na beograjskem letališču pozdravili podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugojnič in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Predsednik Tito je s soprogo pričakal svojega gosta v dvoru na De-dinju, kjer bo rezidenca princa Sihanuka med bivanjem v Beogradu. Sihanuk je na letališču izrazil zadovoljstvo, da se ponovno nahaja v Jugoslaviji, kjer se bo srečal s predsednikom Titom, od katerega želi nasvete tako glede nadaljevanje borbe ljudstva Kambodže. kot glede dejavnosti neuvrščenih. Popoldne je podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugojnič priredil v čast Sihanuka in njegove soproge v palači zveznega izvršne ga sveta kosilo, kjer sta si Siha nuk in Dugojnič izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila dobre od I noše med obema državama in pri 1 pravljenost za njihovo nadaljnjo po globitev. Princ Sihanuk je med drugim izrazil prepričanje, da njegov obisk prispeva k razvoju jugoslovansko - kamboških odnosov in k enotnosti akcije neuvrščenih. Glede borbe kamboškega ljudstva je Sihanuk dejal, da je vojna v Kambodži praktično izgubljena za TD* in zanikal trditve, da se enote Demokratične republike Vietnama borijo v Kambodži. Sihanuk je na kraju izrazil zahvalo narodom Jugoslavije za njihovo podporo v borbi kamboškega ljudstva. B. B. Danes deželne volitve v Dolini Aoste AOSTA, 9. — Jutri in pojutrišnjem bodo v Dolini Aoste volitve za obnovitev deželnega sveta. Prvi rezultati o porazdelitvi 35 sedežev sveta med enajstimi listami, ki so predložile svoje kandidate, bodo znani že v ponedeljek ponoči. Volilnih upravičencev je 79 tisoč 622, od katerih 39.549 moških in 40.073 žensk. so danes potrdili v krogih začasne revolucionarne vlade v Parizu. Tu so povedali, da bi sporazum lahko podpisali že pretekli četrtek, «ko bi ne bilo saigon-skih manevrov*. V istih krogih so tbdi povedali, da je osnutek sporazuma vseboval številna določila za konkretno izvajanje februarskih mirovnih sporazumov ter je predvideval tudi ponovno ameriško sodelovanje pri odstranjevanju min iz sevemovietnamskih pristanišč ter obnovitev gospodarskih pogajanj med ZDA in Severnim Vietnamom. Toda vse to je zaradi saigonskega bojkota ostalo le na papirju. Ob zaključku današnjega srečanja sta si sicer Kissinger in Tho kot običajno stisnila roko, toda s prisiljenim nasmeškom na obrazu. Tudi napovedane tiskovne konference, ki bi jo moral imeti Nixonov svetovalec pred povratkom v Washington, ni bilo. Kissinger je samo povedal, da se bo vrnil v Pariz prihodnji torek. Kaže pa, da je ključ za dosego miru v Indokini v Saigcnu, ne pa v Parizu. V Južnem Vietnamu pa se boji nadaljujejo. Včeraj so zabeležili izredno ostre spopade samo 60 kilometrov daleč od Saigona; na obeh straneh je bilo ubitih več kot 60 vojakov. Zaradi naraščajočih spopadov so kanadski člani mednarodne nadzorne komisije dobili ukaz, naj se ne premaknejo iz svojih bivališč. Tako pa je tudi delo nadzorne komisije, ki že v preteklih tednih ni bilo posebno učinkovito, povsem blokirano. liričnimi silami in bo morala proučiti njihove predloge. Toda vlada s socialisti, je poudaril Moro, je nekaj drugega, kot vlada s komunisti. Ko je govoril o odnosih s komunistično partijo je Moro dejal, da komunizem v Italiji ne more priti na oblast ali deliti oblast z drugimi strankami, ne po poti leve sredine ne po katerikoli drugi poti. Pripomnil pa je, da je treba uvesti do komunistov naravno dialektiko med večino in opozicijo, dialektiko, ki jo je treba voditi resno, najsi bo v parlamentu kot v vsej deželi. Drugače pa je treba ravnati z fašizmom, je dejal Moro, ki predstavlja nasprotje demokratičnega gibanja za obnovitev sveta. Tudi načelnik demokristjanske poslanske skupine Piccoli se je zavzel za obnovitev levosredinske koalicije. Uvodoma je poudaril, da kdor misli, da so socialisti odigrali svojo vlogo, «ta si prevzema odgovornost, s katero nimamo nič skup- Današnjo razpravo je začel poslanec Sinesio (forze nuove), ki je izjavil, da je zasluga njegovih prijateljev, če je prišlo do krize sredinske politične linije. Izrazil je pohvalo Fanfaniju in Mo-ru za sestavo enotnega dokumenta in dejal, da se mora krščanska demokracija na srečanju z ostalimi strankami leve sredine kvalificirati kot stranka reform in prenovitve. Njegov kolega Bo-drato pa .je ugotovil, dla kongresna razprava potrjuje, kako šibka je bila politična strategija sredinske vlade. Veliko pričakovanje med kon-gresisti je vladhlo za govor bivšega predsednika Mora. Ta je v začetku svojega posega poudaril, da sedanji položaj zahteva obveznost celotne krščanske demokracije in da mora zato kongres resno preučiti vprašanje nove vlade ter oceniti spremembe, ki nastajajo v sistemu zavezništva krščanske demokracije. Moro je nadalje ugotovil, da obstaja sedaj možnost skupne platforme strankine politike. Bivši predsednik vlade je ugotovil, da sedaj ne bo težko doseči sporazuma o vprašanjih gospodarske obnove in splošnega razvoja dežele, da pa morajo stranke dati zgled na področju sodelovanja in priznati sindikatom važno vlogo pri upravljanju politike dela. Nato je Moro obširno obravnaval vprašanje leve sredine. Poudaril je med drugim, da je določen del javnega mnenja po volitvah 7. maja lani menil, da ima krščanska demokracija priložnost, dia se premakne na desno in da pretrga vse vezi s socialistično stranko. Toda izkušnje nam dokazujejo, je dejal Moro, da je bil cilj, da se ustvarijo druge mežne alternative) le v majhni meri dosežen. Zatem je Moro potrdil politiko, ki je bila sprejeta na strankinem kongresu v Neaplju leta 1962, čeprav je priznal, da je treba nekatera stališča kritično preučiti. Moro je odločno zavrnil enostransko in lažno protisocialistično polemiko. Ugotovil je, da je leva sredina najbolj uravnovešena vladna formula in da se kljub temu ne izčrpa vloga liberalcev v italijanski demokraciji. Zato je Moro dejal, da krščanska demokracija zahteva sedaj od socialistov takšno sodelovanje, ki bo zagotovilo u-speh. V tej zvezi je dejal, da vladna koalicija se ne bo smela liiiiimiiiiimiiiiiiiniimiimmmiiiimiimiiiiimiiiTiiiiiiiitmiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiijiiiiMiiiii VRSTA POGOVOROV S PREDSEDNIKOM NIKONOM obnovitvi sodelovanja s socialisti bremenijo krščansko demokracijo zlasti zaradi razočaranja, ki ga je doživela v mnogih letih sodelovanja, kar gotovo ni pripeljalo do okrepitve odnosov med obema strankama. Toda demokristjani, je dejal Piccoli, ne zahtevajo od socializma, naj se odreče svoji zgodovini in svojim idealom, temveč jih vprašujemo, kako nameravajo resnično doseči te svoje ideale. Tudi Piccoli je zavrnil površno oceno vloge komunistične partije in ji priznal mesto opozicijske skupine v demokratičnem pluralističnem sistemu. Zanimiv je bil tudi poseg bivšega namestnika tajnika krščanske demokracije De Mita, ki pripada levi struji «base». Dejal je, da je njegova struja predlagala strategijo leve sredine za rešitev resnih vprašanj, ki bremenijo deželo Menil je, da sta za obnovitev leve sredine potrebna dva pogoja, boj proti fašizmu in obramba ustave z vlado, ki bo slonela na demokratičnih strankah ter boj proti nega*. Ugotovil je, da predlogi o 1 naraščajočemu nasilju. OB ROBU KONGRESA KD DOGOVOR 0 SESTAVI ENOTNE RESOLUCIJE Pričakujejo, da bo predloženih najmanj šest kandidatnih list za vsedržavni svet RIM, 9. — Medtem ko se je v kongresni palači v EUR nadaljevala razprava na kongresu krščanske demokracije, so se voditelji stranke sestali in dokončno odobrili politični dokument, ki bo vključen v kongresno zaključno resolucijo. Sestanka so se udeležiti Fanfani, Forlani, Sul-lo (nuove cronache); Rumor, Pic-coli in Taviani tiniziativa popo-lare); Moro. Morlino in Gui (prijatelji Mora); Andreotti in Emi-lio Colombo (impegno democra-tico); Donat Cattin in Vittorino Colombo (forze nuove) ter De Mita in Marcora (base). Fanfani je izjavil časnikarjem, da se je sestanek ugodno zaključil in da sedaj pripravljajo besedilo zaključne resolucije, ki bo v bistvu izraz sprejetega dokumenta. Fanfani je tudi povedal, da bodo zaključno resolucijo podpisati predstavniki vseh strankinih struj, ki so se udeležile današnjega sestanka. Poleg tega pa je povedal, da ne bo enotne kandidatne liste in da bo predloženih najmanj šest kandidatnih list, ker bo vsaka skupina, ki se je udeležila današ- Srečanje evropskih časnikarjev na Capriju RIM, 9. — V sredo 13. junija bo v Neaplju slovesno odprje drugega mednarodnega srečanja evropskih časnikarjev. Zasedanja, ki bo nato potekalo na otoku Capri ter bo trajalo do 17. junija, se bodo udeležili predstavniki časnikarskih organizacij iz dvajsetih evropskih držav: Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Finske, Francije, ZRN, NDR, Velike Britanije, Jugoslavije, Malte, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Španije, Švedske, Švice, Madžarske, SZ in Italije. Srečanje v Neaplju in Capriju, ki bo nadaljevanje srečanja v Ligna-nu 1967, bo posvečeno temi: «čas-nikar v današnji družbeni stvarnosti pred gospodarskimi in tehničnimi pojavi na področju informacije*. Uvodno poročilo bo predstavilo italijansko časnikarsko združenje, krajša poročila pa bodo imele tudi posamezne organizacije. Ob zaključku zasedanja si bodo evropski časnikarji ogledali industrijske in turistične zanimivosti italijanskega Juga ter se bodo ustavili v Bariju, Salernu in Tarantu. , Intenziven program obiska Brežnjeva v ZDA WASHINGTON, 9. — Generalni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev bo skoraj ves čas svojega uradnega obiska v ZDA od 18. do 26. junija izkoristil za intenzivne politične razgovore s predsednikom Nixonom. že takoj po prihodu na letalsko bazo v Andreivsu se bo Brežnjev s helikopterjem odpeljal v Čamp David, kjer bo prvo neformalno srečanje z Nixonoro, drugo jutro pa se bodo začeli uradni razgovori v Beli hiši. Istočasno se bo sovjetski zunanji minister Gromiko razgovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Rogersom. V ponedeljek zvečer bo v Beli hiši sprejem za Brešnjeva in njegovo spremstvo. Pogovori se bodo nadaljevali ko bo zvečer sprejem na sovjetskem veleposlaništvu. Takoj po sprejemu pa bo Brežnjev odpotoval s spremstvom v Kalifornijo, kjer bo v San elemente ju nadaljeval razgovore z Nixonom. Mogoče bodo v program vključili tudi ogled vesoljskega centra v Houstonu ter avtomobilske tovarne v Detroitu. Potrjeno pa je bilo, da bo Brežnjev govoril po ameriški televiziji, verjetno malo pred povratkom v domovino, ki je predviden za 26. junij. Med svojim obiskom se bo generalni tajnik KP SZ sestal tudi s predstavniki ameriškega finančnega in gospodarskega sveta ter z zastopniki kongresa. Ni pa še bilo določeno, ali bo Brežnjev obiskal generalnega tajnika OZN Waldheima v stekleni palači v New Yorku. Waldheim je danes izjavil, da bi bil Brežnjev dobrodošel. Peru pristopil k neuvrščenim državam LIMA, 9. — Predsednik Peruja Belasco Alvarado je sporočil, da bo Peru pristopil k neuvrščenim državam. Dejal je, da je to logična posledica politike Peruja, ki se bori za popolno neodvisnost od interesov velesil. Formalno bo Peru vstopil v skupino neuvrščenih na zasedanju na vrhu, ki bo v Alžiru od 4. do 8. septembra. Peru bo 60. neuvrščena država in tretja neuvrščena država Latinske Amerike, poleg Kube in Čila. njega sestanka, predložila svojo listo. Poslanec Gui pa je časnikarjem podrobno obrazložil sporazum, ki so ga danes dosegli. Izjavil je, da bo dan v zaključm resoluciji velik poudarek enotnosti stranke, da bo v njej zagotovljena udeležba vseh skupin v strankin;h telesih, da se premostijo struje v stranki. Vittorino Colombo pa je izjavil, da so se na sestanku do govorili za enotno zaključno resolucijo, hkrati pa, da bo vsaka struja predložila svojo kandidatno li sto. Po njegovem mnenju je treba stremeti po č;m večji enotnosti v stranki in bi enotna lista to enotnost še bolj podkrepila. Kljub temu, je izjavil Vittorino Colombo, predložitev večjega števila kandidatnih list ne bo škodljivo vplivala na izid kongresa, ker so predstavniki vseh skupin izrazili voljo po čim večji enotnosti. Demokristjanski kongres, ki se sedaj bliža koncu, vzbuja vedno večje zanimanje predvsem pri socialistih, ki so postali dejansko o-srednji predmet razprave r.a kongresu. član osrednjega vodstva PSI Vittorelli je napisal za jutrišnji «La-voro* iz Genove članek, v katerem ugotavlja, da velika večina na kongresu krščanske demokracije zavrača sredinsko politiko in sredinsko vlado in da se vedno bolj krepijo stališča, ki zahtevajo odločen boj proti fašizmu, gospodarsko načrtovanje, socialne reforme s sodelovanjem sindikatov in deželnih uprav, kar pomeni daljšo perspektivo za stabilnost vsake bodoče vlade, ki ne more biti sestavljena brez socialistične stranke. To pomeni popolno zaprtje na desno. Da se bodo ta stališča, ki se pojavljajo zmagovita na kongresu krščanske demokracije lahko praktično uveljavila, nadaljuje Vittorelli, sta potrebni močna večina v krščanski demokraciji in v socialistični stranki ter dobra volja pri socialdemokratih in republikancih. Dve smrtni žrtvi poplav v Emiliji REGGIO EMILIA, 9. - Hudo neurje, ki je preteklo noč zajelo Emilijo, je povzročilo močno naraščanje nekaterih manjših rek in hudournikov, ki so preplavili bregove ter povzročili široke poplave. Dve osebi sta pri poplavah zgubili življenje: gre za 85-letnega upokojenca, ki je umrl od srčne kapi, verjetno zaradi preplaha, in za 58-letno žensko, ki je utonila v skoraj 4 metre visoki vodi. Kakih petsto oseb je moralo zapustiti svoje domove s pomočjo gasilcev, ki so prihiteli iz Reggio Emilije, Parme, Mode-ne in Bologne. Popoldne je voda začela odtekati ter se je položaj znatno zboljšal. TRŽAŠKI DNEVNIK GOVORILI BODO: POSL. FORTUNA, PITTONI IN KOCMAN Danes priredi v Bazovici sekcija PSI ljudski praznik V torek bo na zborovanju K Pl govoril tajnik Berlinguer, v slovenščini pa bo govoril deželni svetovalec Lovriha ■ Najavljena zborovanja De Martina; Mala-godijo, La Malte in Ferrija ■ Drago Štoka govoril na volilnih zborovanjih LSS Sekcija PSI za vzhodni Kras prireja danes v Bazovici «Ljudski praz-nik», na katerem bo ob 16. uri nastopila godba iz Brega, ob 17.30 pa folklorna skupina «Emona» iz Ljubljane. Ob 19. uri bodo govorili poslanec Loris Fortuna, podpredsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni in Vojko Kocman. Od 20. do 24. ure bo ples z orkestrom «The Robbles». Prihodnji teden bo volilna kampanja za deželne volitve postala izredno intenzivna, saj so napovedani govori najvidnejših predstavnikov vsedržavnih strank, ki bodo tokrat še zlasti zanimivi, ker bodo tik po vsedržavnem kongresu KD. V torek bo ob 20.30 govoril na Trgu Goldoni tajnik KPI Enrico Berlinguer, katerega bo predstavil deželni tajnik KPI Ahtonino Cuffaro, v slovenščini pa bo govoril kandidat za deželni svet, dosedanji deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha. Socialisti bodo zaključili volilno kampanjo v četrtek, ko bo govoril tajnik De Martino, predstavil ga bo predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni, v slovenščini pa bo spregovoril kandidat za izvolitev v deželni svet Lucijan Volk. Demokristjani napovedujejo prihod Mora ter istočasno pravijo, da bo po vsej verjetnosti govoril na volilnem zborovanju v Trstu tudi verjetni kandidat za sestavo nove vlade levega centra, Rumor. Za liberalce bo zaključil vohTno kampanjo Malagodi, za republikance La Malfa in končno za neofašistično MSI Almirante. Kot vidimo iz tega seznama, bodo prispeli v Trst vsi najvidnejši predstavniki z izjemo socialdemokratov, ki še niso sporočili programa svojih volilnih zborovanj, oziroma so samo povedali, da bo v ponedeljek ob 19. uri govoril minister za industrijo in trgovino Mauro Ferri. Sinoči je za socialiste govoril na Trm Garibaldi milanski župan Aldo Aniasi, katerega je predstavil načelnik socialistične skupine v občinskem svetu Gianni Giuricin. Aniasi je o-dločno obsodil neofašistično nasilje, govoril pa je tudi o tržaškem pristanišču, ki ga jp treba usposobiti, da bo služilo širšemu podonavskemu zaledju. Slovenska skupnost je imela včeraj vrsto zborovanj v mestnem središču in sicer na Trgu Ponterosso, Trgu Garibaldi ter pred železniško postajo. Govorila sta nosilec liste dr. Štoka ter kandidat Igor Tuta. Podrobneje sta spregovorila o prizadevanjih Slovenske skupnosti v pretekli deželni mandatni dobi na narodnostnem, gospodarskem in socialnem področju. Kras, pa tudi kako krajino izven našega zemljepisnega področja. Vrhu tega je na stene razobesil nekaj slik cvetja in tihožitij, vsega skupaj dobra dva ducata olj. ki bodo na ogled občinstvu skoraj mesec dni. Številnemu občinstvu je umetnika predstavil podpredsednik zadruge «Nas Kras» Dušan Kodrič, ki je poudaril slikarjevo ljubezen do u-podabljanja in do prirode. Med občinstvom smo med drugim videli tudi tržaškega občinskega odbornika Dušana Hreščaka, repen-tabrskega podžupana Miliča, jug. konzula v Trstu Srečka Kovačiča, predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština in druge. Otvoritev razstave Silvestra Godine v «Kraški galeriji» V galeriji Kraške hiše v Repnu so sinoči odprli drugo slikarsko razstavo v letošnji sezoni. V goste so sprejeli najstarejšega slikarja na Tržaškem in v zamejstvu rojaka Silvestra Godino, ki je za razstavo pripravil nekaj domačih motivov, ki prikazujejo Skedenj, naš •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 umil m iiiiiiiiiiiiiiliiiliiililli,,ii,,l,iiliiilllllli,li mi mi iliillli,lllliiliiilillialiil|||l VČERAJ DOPOLDNE OB PRISOTNOSTI OBLASTI POMEMBNA PRIDOBITEV ZA MLADINO Otvoritev novega nogometnega igrišča pri Velikem Repnu Zupan Guštin in predstavnik prosvetnega društva Kraški dom poudarila pomen novega igrišča za športni napredek mladine V repentabrski občini so včeraj svečano predali njegovemu namenu novo nogometno igrišče, ki leži ob cesti Opčine - Veliki Repen v neposredni bližini vasi. Pred igriščem se je zbralo lepo število vaščanov in številni gostje, med ka- Vse prisotne je pozdravil župan repentabrske občine Mihael Guštin ob prisotnosti odbornikov občine in tajnika Gerbinija. Župan je med drugim dejal, da bo občina poskrbela, da bo za igrišče nabavita še vse kar mu manjka, predvsem so- terimi so bili predstavnik vladnega dobne naprave, da bo mladini orno- komisariata dr. Vergone, deželni šolski skrbnik prof. Angioletti, konzul SFRJ Srečko Kovačič, župan zgoniške občine Josip Guštin, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, odbornik Antek Terčon za devinsko-nabrežinsko občino, za pokrajinski nogometni odbor Maffi, Salvini, Bo-sutti in Zorini, trener pokrajinske mladinske nogometne reprezentance Marino Zanon ter predstavniki nekaterih naših športnih društev: Stanko Pertot za Bor, Ema Kerše-van za SPDT, Anton Furlan za Olimpijo, Marino Regent za Kon-tovel Egon Kraus za Polet in Marcel Kralj za Primorca. Odkritje kipa Dragotina Ketteja v osnovni šoli v UL sv. Frančiška Uradno so odprli tudi prenovljene šolske prostore - Odkritju je sledil pester kulturni program Osnovna šola v Ul. sv. Frančiška bo odslej lepša in bo tudi nosila ime pomembnega slovenskega pesnika Dragotina Ketteja. Včeraj je namreč bilo slovesno odkritje doprsnega kipa mladega pesnika, ki ga je vlil v bron kipar Marjan Keršič - Belač, obenem pa je bila tudi uradna otvoritev prenovljenih prostorov. Slovesnosti, ki je bila v šolski veži, so se udeležili poleg učiteljev, šolarjev in njihovih staršev tudi številni gostje: šolski proveditor dr. Fi-denzi, občinska odbornika za šolstvo dr. Benni, pedagoški svetovalec prof. Sivec, predstavnik gen. konzulata SFRJ Saša Gruden, škofov vikar dr. Škerl, ravnatelj Slovenskega dijaškega doma Edvin Švab, šolski nadzornik Bole, številni ravnatelji osnovnih in tudi višjih slovenskih šol. Ko so se otroci zbrali pred občinstvom je spregovoril nekaj besed šentjakobski ravnatelj Pavletič, ki se je najprej zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi te;, pomembne po-, bude. Zlasti veliko priznanje zasluži odbor staršev, ki je odločilno pripo- GLOBOK ODMEV TRAGIČNE SMRTI DR. BOGOMILA PERKANA X nočnih urah ga je na nabrežju pred Pomorsko postajo do smrti povozil avtomobil avtom fiat 1300 29-letni Gianfranco Landini iz Ul. Bonomea 34/1 in dr. Perkana podrl. Sunek je bil tako močan, da je nesrečni Perkan z glavo prebil vetrobran in nato negibno obležal nekaj metrov vstran od avtomobila. Čeprav so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico je nekaj minut po polnoči podlegel hudim telesnim poškodbam. Njegovi družini in svojcem izre-kamo naše iskreno sožalje. Tragična smrt uglednega tržaškega slovenskega zdravnika dr. Bogomila Perkana, katerega je prejšnjo noč na nabrežju pred Pomorsko postajo do smrti povozil avtomobil, je globoko odjeknila v tržaški javnosti in zlasti med pokojnikovimi stanovskimi tovariši. Dr. Bogomil Perkan se je rodil pred 53 leti v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je tudi opravil prvo šolanje. Kasneje se je vpisal na medicinsko fakulteto padovske univerze. Med svojim univerzitetnim študijem, ki se je odvijal v najtežjem obdobju naše zgodovine, je bil zaradi svojih nazorov in zavednosti v Padovi aretiran in fašistične oblasti so ga zaprle v ko-ronejske zapore. Po končani drugi svetovni vojni in po osvoboditvi je doktoriral v Padovi iz medicine. Vrnil se je nato v naše mesto in tu vse do svoje nenadne in tragične smrti vestno opravljal svoje zdravniško poslanstvo V prvih letih po osvoboditvi je bil nekaj časa tudi zdravnik v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, v zadnjih letih pa ie bil primarij gerontološkega oddelka bolnišnice pri Magdaleni. V tržaški zdravniških krogih in pri vseh. ki so ga poznali in se morali kdaj zateči k njemu po zdravniško pomoč, je užival velik ugled sposobnega in požrtvovalnega zdravnika, pa tudi socialno čutečega in plemenitega srca, saj je mnogokrat revne Dsciente, zlasti pa vi-sokošn-re. zdravil tudi brezplačno Do tragične nesreče je prišlo prejšnjo noč okrog polnoči. Vračal se je z družabnega večera v družni svojih stanovskih kolegov in bil namenjen domov. Prav tedaj, ko je prečkal cesto, je pripeljal s svojim Otvoritev turistične sezone v Sesljanu V kolonah avtomobilov, ki drvijo po naših cestah, vedno pogosteje, videvamo avtomobile s tujimi evidenčnimi tablicami, kar dokazuje, da se je turistična sezona začela. Toda na sedežu turistične ustanove za obalno področje devinsko - nabrežinske občine se je turistična sezona uradno začela šele včeraj in kot že vrsto let s priložnostno slovesnostjo in sicer kratkim poročilom, z otvoritvijo razstave ter prigrizkom. Predsednik avtonomnega podjetja za turizem in gostinstvo Pietro Parentin je v svojem poročilu poudaril, da preživlja gostinstvo na tem področju krizo, za katero so krive pomanjkljive strukture turističnega značaja, ki povzročajo, da je na tem področju turizem bolj tranzitnega kot stacionarnega značaja. Zato je pozval k u-krepom, da se najde pot iz zagate in tudi način, da bi se turistična sezona podaljšala. Za njim je goste pozdravil r.abre-žinski župan dr. Dragomir Legiša, ki je najprej v italijanščini nato pa še v slovenščini poudaril nujnost, da se najdejo rešitve za prepotrebne infrastrukture, da bi se prehodni turizem spremenil v trajnejše bivanje. Ob koncu je še dodal, naj bi turizem služil tudi medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju miru. Sledil je ogled razstave z naslovom «Cirkus v sve(u», ki jo je pripravil Ricciotti Giollo, nakar so se gostje okrepčali ob bogatem prigrizku, ki ga je pripravil sesljanski gostinec Carlo Castelreggio. Smrtna posledica padca Včeraj je v tržaški bolnišnici umrla 92-letna Luigia Alzetta vd. Pittau, ki je 30. maja padla v zavetišču za upokojence in si pri padcu nalomila nogo v kolku. Tedaj so jo sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih, če bi ne nastale komplikacije. ga je bivših mogel k postavitvi kipa, pa tudi občinska uprava, in ravnateljstvo šole, ki ima sedež v istem poslopju, ki sta pomagala pri preureditvi prostorov. Potem, ko je ravnatelj Pavletič orisal pomen postavitve Kettejevega kipa, je škofov vikar opravil blagoslov. Dr. Škerl je voščil tako otrokom kot učnemu osebju, da bi jim bil Kette za dobrega varuha pri vedno večjih uspehih v šoli in izven nje. Nato se je začel zelo simpatičen kulturni spored. Učiteljica Kobalova je prebrala krajši življenjepis pesnika, v katerem je poudarila pomen Kettejevega kulturnega dela. V presledkih njenega govora je učenec prevajal življenjepis v italijanščino za goste, šolski zbor, ki ga je vdoil g. Jakomin, pa je zapel več narodnih pesmi, medtem ko so učenci vseh razredov uprizorili recitacije Kettejevih pesmi. Nazadnje je še igralec Slovenskega gledališča Stane Raztresen živo recitiral Kettejevo «Podgorsko svetnico*, proveditor dr. Fidenzi pa je naslovil na šolarje kratek pozdrav in zelo prisrčno spregovoril tudi nekaj besed o Ketteju. udeležilo veliko staršev, gojencev ter predstavnikov raznih naših organizacij, je bil združen s pestrim kulturnim sporedom. Na odru je prvi nastopil instrumentalni ansambel iz Ric-manj, nakar se je občinstvu predstavila pred kratkim ustanovljena domska folklorna skupina. Kulturni spored je zaključil moški pevski zbor «Vasilij Mirfc* s Proseka -Kontovela pod vodstvom Ignacija Ote. Na začetku so vse prisotne pozdravili ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab, predsednik dijaško-domske skupnosti Rado Figelj in predsednica Dijaške matice Duša Kosminova. Obširneje bomo o sinočnjem poslovilnem večeru poročali v prihodnji številki. OSMICA Andrej Hrvat pri Hrvatih (Boršt) je ‘ odprl osmico. Toči izvrstno belo in čmo vino. gočen uspešen športni razvoj. Dejal je tudi, da je morala občina premostiti velike tehnične in finančne težave in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k dograditvi igrišča. V imenu prosvetnega društva Kraški dom je nato spregovoril Aleks Križman, ki je dejal, da predstavlja igrišče pomembno pridobitev za mladino in za občino. Dejal je med drugim, da bodo domačini lahko prišli do izključno svoje nogometne ekipe le s pomočjo drugih vasi tudi izven občine, da pa bo igrišče lahko dobro služilo tudi drugim športom, saj nogomet ni edini šport. Tudi on se je v imenu mladih zahvalil vsem, ki so omogočili zgraditev igrišča. Po blagoslovitvi, ki ga je opravil župnik z Repentabra Avguštin Žele, je dr. Vergone prerezal trak. nato pa sta se v otvoritveni tekmi pomerili enajsterici Repna in Primorca. Capotorto bo sedel 4 mesece in 20 dni Z včerajšnjim dnem sta razsodba tržaškega sodišča in nalog za aretacijo postala izvršilna za delavca Gina Capotorta, komunista, ki je decembra 1970 vrgel iz dvorane občinskega sveta nekaj fašističnih izzivačev. Tedaj so fašistične škvadriste oprostili vsake obtožbe, Capotorta pa obsodili, češ da je žalil misovskega svetovalca De Vidovicha. Obsojen je bil na 4 mesece in 20 dni zapora, ki jih bo moral sedaj odsedeti, medtem ko se redkokdaj dogaja, da bi vrata koro-nejskih zaporov prekoračili znani fašistični pretepači. Danes se poročita MARIJA, in MILAN ČUK Novemu paru čestitajo godbeno društvo «Parma», PD «Primorec» in pevski zbor ter ŠD «Primorea> iz Trebč. Te dni sta praznovala 25-let-nico poroke Bruno in Adrijana Kralj. Sekcija KPI iz Trebč jima čestita. pf I* LINE/1 mi__ ■■■■hm ini*« moška in ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 - TEL. 31-188 - TRST ... način oblačenja... ! kakšen kroj LINEA^ ZAHVALA Vsem, ki so se me tako prisrčno spomnili ob vrnitvi na tržaške odrske deske, se iz srca zahvaljujem. Posebna zahvala darovalcem cvetja in daril. Prav tako se zahvaljujem mojim goriškim rojakom, Nada Gabrijelčič Razstave Na sedežu devinsko - nabrežinske le-toviščarske in turistične ustanove v Sesljanu razstava «Cirkus v svetu*. Otvoritev se ujema z začetkom turistične sezone. V galeriji Tommaseo kolektivna razstava Devetta - Mascherini - Rosigr.a-no - Sormani - Spacal. Razstava bo odprta do 28. t.m. V umetnostni galeriji Forum bo jutri ob 18.30 otvoritev prve osebne razstave slikarja Alessia Ottellija. V galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23 razstavlja Mariano Čeme. Sekcija KPI z Opčin se toplo zahvaljuje Tržaškemu partizanskemu zboru, godbama iz Idrije in iz Doline, mladini, tovarišem in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je letošnji praznik komunističnega tiska imel tako prodoren uspeh. SPDT organizira izlet z avtobusom, ob priliki drugega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo dne 17. junija 1973 na Ojstemiku (2052 m). Srečanje bo s planinskim društvom z Jesenic. Isti dan bo tudi izlet v Ukve, k Sv. Antonu in v žabnice, kjer bo spored zabavnih tekmovanj s piknikom. Vpisovanje do 13. t.m. pri tov. Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9 in na Proseku v trgovini «šport Starc*. Zveza borcev ANP1 — Križ pri Trstu priredi 17. t.m. izlet k Sv. Urhu in v Begunje. Odhod iz Križa Na klancu ob 7.30. Mali oglasi DRUŽINA s hišno pomočnico išče še stalno hišno pomočnico. Odlični odnosi, 140.000 lir mesečne plače, med poletnimi meseci na morju in v hribih. Pisati na: Cassetta 44 SPI 31100 Treviso. PODI IZ LESA IN MOQUETTE najboljše kakovosti. Opravljamo vsa dela v zvezi s postavljanjem, struženjem in lakiranjem. Ponudbe in predračuni takoj in brezplačno. Telefonirati 75-19-43. »CITROEN* - mehanična delavnica Samarittajni in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. j KUPIM RABLJENI GUMIJASTI ČOLN (gliser), dolžine od 3 do 3,8 m. Ponudbe na ADIT - 61001 LJUBLJANA — p.p. 171. TRGOVINA MANUFAKTUR »PERTOT* — Trst, Ul. Ginnastica št. 22 sprejme v službo prodajalko in prodajalca. TUDI NA PONČANI V UL. ZORUT-TI 26 so na prodaj barve, laki, pralne tempere, čopiči in pribor, mavec, mavčni odlitki, stenske tapete. U-godnc cene. FOTO KINO OPTIKA Via Mazzini, 51/b Tal. 733-361 Poslovilni večer v Dijaškem domu Gojenci Dijaškega doma so se sinoči s prijetnim in uspelim ve- PRI cerom poslovili od letošnjega šolskega leta. Poslovilni večer, ki se risa Bertino, zastopnik Giorgio Mandelli in učiteljica Aurora Zae-caria, univerzitetni študent Dario Motta in univerzitetna študentka Paola Dessanti, hidravlik Giorgio Goruppi in nameščenka Elisabeth Broad Stanta. trgovec Feliee di Gio-ia in gospodinja Rosa Gigante, stražnik Nazario Giorgi in uradnica Anna Stocaus, taksist Riccardo Žago in prodajalka Anna Maria Mil-loch, uradnik Amaldo Monteduro in Danes, NEDELJA, 10. junija BINKOŠTI Sonce vzide ob 4.15 m zatone ob 19.35 — Dolžina dneva 15.37 — Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 0.52 Jutri, PONEDELJEK, 11. junija SREČKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,5 stopinje, najnižja 18,6, ob 19. uri 20,6 stopinje, zračni tlak 1007,1 mb stanoviten, veter 6 km na uro, jugovzhodni, vlaga 70-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura moria 16,2 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Dne 9. junija 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 16 oseb. UMRLI SO: 76- letni Giorgio Ni-mira, 7 ur stara - Nicoletta Flik, 57-letni Giuseppe Orlini, 62-letni Pietro Tramarin, 61-letna Carla Pajnter, 61-letni Giovanni Bolcic, 91-letna Caterina Maresic vd. Co-stante. 70-letni Albino Sivini, 82-letna Albina Merluzzi vd. Silla, 83-letna Fulvia Cini por. Facchinetti, 70-letni Vincenzo Di Gennaro. 91-letna Luigia Alzetta vd. Pitau, 53-letni Bogomilo Perkan; 88-letna Vin-cenza Cavallo vd. Leo, 58-letna Rosa Savron por. Matiazzi, 81-letni Antonio Schiulaz. Včeraj-danes BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR m ZLATNINE - ZLATO 18/750%o Velika izbira ur SEIKO -Posebni popusti. Urarna in zlatarna LA UR EN Tl Trsi Trieste, Uargo Santorio 4 OKLICI: načelnik postaje Marino Rinaldi in učiteljica Rossella Dussi, državni uradnik Dante Gabbana in prodajalka Maria Crevatin, upokojenec Antonio Del Bello in gospo dinja Irma Urbas, tehnični uradnik Claudio Dopucci in gospodinja Renata Nicoli, univerzitetni študent Mauro Pilat in estetistka Silva Mar. si, uradnik Fabio Strubelj in prodajalka Daniela Tritta, vzgojitelj Giulio Bartulovich in uradnica A-driana Ruzzier, idravlik Sergio Cer-necca in gospodinja Anna Liuni, u-radnik Giuliano Zambon in učiteljica Gabriella de Cavardo, tiskar Mario Šibelja in tiskarka Marta Sker-lavaj, knjigovodja Antonio Lollobri-gida in študentka Elena Mauri, častnik trgovske mornarice Athos Gia-comazzi in uradnica Lueia Plaeuta, uradnik Fabio Bisia in uradnica Claudia Križman, tehnik Silvano Grabar in tehničarka Angela Sala, slaščičamar Roberto Padovan in delavka Elisa Mayer, brigadir karabinjerjev Pietro Macaluso in gospodinja Liliana Gellici, študent Paolo Pindch in prodajalka Sandra Fiorentini, delavec Bruno Gleria in delavka Silvana Leghissa, upokojenec Danilo Savi in upokojenka Eleo-nora Taucer, uradnik Marcello Ric-cobon in gospodinja Aurelia Letiz-za, trgovec Gianfranco Bernardi in uradnica Silvana Battilono, bolničar Angelo Francesehini in gospodinja Darinka Sirotic. upokojenec Pietro De Bello in gospodinja Matilde Škodnik, uradnik Marco Cavallaro in biolog Maureen dr. Snelgrove, podčastnik Vincenzo Papa in gospodinja Elda Michelli, študent Giovanni Carrari in študentka Laura Vižintin. pomorščak Loris Citti in u-radnica Ivana Ferin, podčastnik A-lessandro Gutadauro in uradnica Loredana Karis, uradnik Giorgio Barzeliato in uradnica Gabriella Li-dano, železničar Nicola Ferrante in prodajalka Anna Radioni, delavec Salvatore Cividin in gospodinja Angela Radovcich, nameščenec Carme-lo Carella in kuharica Carla Ghez, nameščenec Fulvio Rossetti in uradnica Anna Kralj, častnik Giorgio Isgra in učiteljica Maria Rosaria Grande, delavec Delgi Bossi in prodajalka Romanita Medizza, bolničar Luciano Timunin in bolničarka Ma-riagrazia Ottolino. mehanik Vojko Sossi in uradnica Majda Suber, barist Livio Rener in trgovka Elena Alzetta, mehanik Antonio Pec-chiar in delavka Nadia Canardese, mehanik Silvano Astolfi in gospodinja Rosamunriia Krejacic, univerzitetni študent Giorgio Pellis in zdravnica Marina Spaccini, zdrav-nik-kirurg Fulvio Orzan in gospodinja Maria Bertolino, železničar Wemer Brunner in prodajalka Ma- Za vašo poroko.... «F0T0GRAFIA» EGON glasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) uradnica Antia Maria Candotti. LOTERIJA BARI 29 53 78 51 85 CAGLIAR1 51 56 14 73 71 FIRENCE 56 51 87 76 73 GENOVA 32 49 60 59 16 MILAN 58 61 76 82 17 NEAPELJ 36 78 47 55 19 PALERMO 85 26 77 13 49 RIM 13 17 10 85 24 TURIN 41 38 3 30 13 BENETKE 39 34 52 59 18 ENALOTTO 1 X X XXX 2 1 X X 2 1 KVOTE: 1 [2 točk • 6.564.000 Ur; 11 točk — 217.200 Ur; 10 točk - 21 tisoč 800 lir. MLADINSKI KROŽEK Trst UUca Ginnastica št. 72 bo priredil danes, 10. junija ob 20. uri ZAKLJUČNI PLES Vljudno vabljeni! SPD TABOR in srednja šola «SREčKO KOSOVEL* v torek, 12. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Nagrajevanje literarnih in likovnih izdelkov natečaja o kmečkih puntih. Nastop dijakov dramskega tečaja. Glasbene točke. PD IVAN GRBEC - SKEDENJ vabi na Vietnamski večer, ki bo v sredo 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Na sporedu bosta filma SERGIA DELMASSA in ALJOŠE ŽERJALA ki bosta prikazala borbo vietnamskega ljudstva in solidarnost svetovne javnosti. Na sporedu st tudi ustrezne recitacije. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41. Piz zul - Cignola, Korzo Italia 14, Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. settembre 4. AHa Madmlena. Ul istria 35, Ciari - Crotti, UL Tor S. Piero 2. KULTURNI KROŽEK Devin - Štivan nastop gojencev šole GLASBENE MATICE V četrtek, 14. junija ob 20.30 v prostorih osnovne šole v DEVINU Vljudno vabljeni! Vstop prost! PD «SLOVENEC* in VINOGRADNIKI iz BORŠTA se iskreno zahvaljujejo vsem nastopajočim in sodelavcem, k* so pripomogli, da je IH. praznik vma tako lepo uspel. Odbor Gledališča VERDI štirje znani solisti dunajske «Volks-oper*, ki pa živijo v Gradcu: sopranistka Margarita Kyriski, mezzosopranistka Ebsabeth Kinsky, tenorist Erwlg Erb in basist Artur Kom bodo izvajali solistične parte Haendlove-ga oratorija «Mesija», ki bo na P® gramu v torek ob 21. uri v okviru manifestacij ob pobratenju med Trstom in Gradcem. Orkester in zbor & Gradca bo vodil dirigent Alois Hoc strasser. Vabila za ta koncert ® ® drugega v sredo ob 21. uri z isti™ izvajalci, so na razpolago pri ° gajni gledališča. Kino La Cappella Underground 21.30 «Tat su» (1962, v barvah). Hiroshija^j. gakija. Igra Toshiro Mifune. Sledi Osnovna šola na Rcpentabru bo v kratkem praznovala 100-let-nico svojega obstoja in bo ob tej priliki šola poimenovana po velikem slovenskem in še posebej primorskem pesniku ALOJZU GRADNIKU Ob tej priložnosti bodo v šolskem poslopju odkrili tudi kip tega priljubljenega umetnika slovenske besede, ki bo spominjal sedanji in bodoči mladi rod na njegove zasluge. Ker je postavitev kipa povezana s precejšnjimi stroški, se obrača odbor Društva staršev osnovne šole na Repentabru na vse občane ir.- na ostale dobrotnike, da po . svojih močeh pomagajo uresničiti to 'zaihTšel.'“ Združenje staršev Šolske vesti Strokovna šola in srednja šola «Ivan Cankar* vljudno vabita starše in prijatelje na razstavo risb in ročnih del danes 10. junija. Razstava bo odprta do 15.t.m. z naslednjim umikom: v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v ostalih dneh od 9. do 13. ure. Srednja šola Sv. Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo 12. in 13. t. m. razstava ročnih del in risb od 9. do 19. ure. Osnovna šola v Bazovici vljudno vabi na razstavo ročnih del in risb Razstava bo odprta danes od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Osnovna šola Prosek vabi na razstavo risb in ročnih izdelkov, ki bo danes od 9. do 12. in od 19. do 21. ure. V torek, 12. junija ob 20.30 v kinodvorani v Skednju zaključna šolska prireditev. Na sporedu so razni prizori posameznih razredov ter skupno petje šolarjev iz Skednja in od S. Ane. «La moglie delTaltro* (1931) H nosukeja Goshoja. j: Nazionale 16.00 «Regolamento conti*. Barvni film. M. Costan Excelsior 10.00—11.30 «Ronda di ®®' zanotte*. Igrata Stan Laurel in ver Hardy. Sledi risanka. Excelsior 15.00 «1 corpi presentan^ tracce di violenza camale*. ni film. Suzy Kendall, T*3, j. mont, Luc Merenda, John son. Prepovedano mladini pod letom. Grattacielo 15.30 «Wu—Kung: .1* no della vendetta*. Barvni Prepovedano mladini pod 14- 'e3 Fenice 15.00 «UFO: Allarme rossm-Attacco alla Terra!* Režija mers Tomblin Frankel. ., t Eden 15.30 »Bella, ricca, lieve <® to fisico, cerca anima §erT1f’. r; Barvni film. Carlo Giuffre. sa Mell. l0 Ritz 15.30 «Agente 007 - Si vive 5 due volte*. Barvni film. Igra Con::ery. . fillT). Anrora 15.30 «>dizia». Barvni 11 Laura Antoneili. Lilla Bngn°n i ifi eton> Prepovedano mladini poči 10- a Capitol 15.00 «L’uomo che uccid'Affliie sangue freddo*. A. Delon in . Girardot. Prepovedano mladi® 14. letom. Cristalio 16.00 «1 nuovi centu®* Barvni kriminalni film. PrSP°v no mladini pod 14. letom- .. „ca Filodrammatico 15.00 »Pelle ^ per desideri neri*. Barv® ^ Prepovedano mladini pod 1°- ^ Moderno 14.30 «Corvo rosso non il mio scalpo*. Barvni vvestern Robert Redfort. Vittorio Veneto 15.00 «Racconti biti di niente vestiti*. ^alTU[eto®- Prepovedano mladini pod 13- e . g Abba,ja 15,00 «Oggi a te». Barvni westem litm- y Bud Spencer in Jeff Camer0°' ponedeljek zaprto. Astra 15.30 »Tarzan il mag®1^ Barvni pustolovski film. Ig® r.el Scott. . ^rn Ideale 15.00 «DOC». Barvni /vcf.aye film. Igrata: Stacy Ceak ® Dunaway. nira®i- Impero 15.00 «All’ombra delle PuJgrg di». Barvni zgodovinski f®® Charlton Heston. Odbor Zveze demokratičnih Opčin izreka iskreno s0. L gje-Zmagi Malalan ob bridki iz£u nega dragega moža. Zveza partizanov z Opc® ,pjelJu) globoko sožalje Antonu Sosiču ob hudi izgubi drage sestre Sosič Morpurgo. ZAHVALA ^ Iskreno se zahvaljujemo ^se jzgubi so z nami sočustvovali 0 naše drage Rozalije Koblar Trst, 10. junija 1973 ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše drage mame, se stre in none ANGELE SOSIČ vd. MORPURGO se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.g. župniku Žerjalu, cerkvenemu pevske®11 zboru, vsem darovalcem vencev in cvetja. Družine SOSIČ in MORPURGO ter drugi sorodniki Opčine. Trst, Edmonton. 10. iunija 1973 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LUČKA MALALANA se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spre na zadnji poti in s cvetjem ah drugače počastili njegov spo®® žalujoča žena Zmaga, družine Malalan. Francki in Cervia Trst, Lecco. Finale Ligure, 10. junija 1973 [ZDELALA GA JE KOMISIJA STROKOVNJAKOV ZA ODBOR ZA ZAŠČITO KRASA OKVIRNE SMERNICE ZA ZAKONSKI OSNUTEK ZA ZAŠČITO TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA KRASA Poudarjeno je zlasti načelo, da nikakršna stvarna zaščita Krasa ni mogoča brez neposredne soudeležbe prizadetega prebivalstva Posebna komisija izvedencev je po Naročilu odbora za zaščito Krasa zdelala okvirne smernice za zakon-*** osnutek «Izvršilne in dopolnilne “tornie k državnemu zakonu z dne [junija 1971, štev. 442 za zaščito rzaško-goriškega Krašam. Okvirne smernice vsebujejo naj-rrej uvodne obrazložitve, v katerih ^ ffled drugim rečeno, da so bile dosedanje in tudi najnovejše iz-Usnje z zaščito in varstvom na-avnih lepot in znamenitosti zaradi jlr°kratskega vodenja, ki je izkljuvalo od sodelovanja prizadeto prebivalstvo, skoraj povsod v Evropi *° negativne*, in da «okvirne aiernice postavljajo zato v ospred-r nujnost, da se vodenje ustanove J® zaščito tržaško-goriškega Kra-Uj op.ur.) približa potrebam prebijava. zlasti domačega, ki naj v f Vi vrsti uresničuje različne po-i d®, za katere bo deležno tudi Javnih podpor*. Okvirne smernice za zakonski o-iiutek vsebujejo dva glavna člena Vrsto podčleni, ki so naslednji: 1: Ustroj ustanove za zaščito lt{ZAŠKO - GORIŠKEGA KRASA UlLJI USTANOVE j Ustanova za zaščito tržaško-gori-Kega Krasa mora zasledovati sle-cilje: varovati kraške znamenitosti in v Posebnosti; negovati in ovrednotiti krajin-v sk° podobo kraškega sveta; vzdrževati naravno ravnotežje in smotrno izkoriščati zaščiteno o-2ernlje. pri čemer mora biti v Prvi vrsti soudeležen kraški človek, kateremu morajo prvenstveno biti namenjena in na razpo-lago javna finančna sredstva. Pristojnosti t..Ustanova za zaščito tržaško - go-^kega Krasa naj: ®kr'oi za tehnično in upravno vo-v oenje zaščitenih površin; Sodeluje pri pripravljanju in o-olikovanju varstvenega in razvojnega načrta s pristojnimi u-k stanovami; Uskladuje vse dejavnosti, katerih hamen je varstvo in ovrednotenje okolja in kulturnega boga-stva kraškega sveta tudi zunaj ^ 2aščitenega ozemlja; spodbuja in vodi raziskovalno Pojavnost tudi z organiziranjem knanstvenih posvetov; fkrbi za izvajanje vseh določil. J?1 jih bo predvidel izvršilni in dopolnilni zakon. °Rgani USTANOVE Juvanovo upravljajo in vodijo u-lj0 Vni svet, predsednik, izvršni od->. m nadzorni odbor. vni svet sestavljajo v ena- Upra, številu zastopniki lastnikov in v ,-opniki krajevnih ustanov (pridi eUh občin in pokrajin). Upravni Syet voli predsednika ustanove, Igi.SP izbere med svojimi člani, S *° pa tudi zunaj svoje srede. fav uPravnega sveta prisostvuje vJPatelj ustanove, ki nima glaso-t?e pravice. k- Pravni svet imenuje za oprav-ijg-16 strokovno - znanstvenih na-stl^Ibor strokovnjakov, ki ga se-kov -ajo zasI0Pn>ki ustreznih stro-of in znanstvenih ustanov in stih *zacij vključno zastopniki ti-sVoi °r8anizacij, ki imajo za cilj H0iJeSa delovanja varstvo in ovred-tL5?je kraških naravnih in kul-s?h značilnosti. hi ;°kovno - znanstvenemu odbo-hiz-^JPadajo tudi zastopniki orga-hovju1J kmetovalcev, vključno nji-ititpil1 ,zadrug in združenj ter za-skun Siranih deželnih odborništev iioVg 0 z ravnateljem deželne usta-kiue Za gozdno gospodarstvo. Te-listaPdboru pripada tudi ravnatelj ga j?°ve za zaščito tržaško-goriške-asa' Odbor strokovnjakov ima 0° Posvetovalno vlogo, iti odvijanje posebnih strokovnih ničnih nalog se lahko poveri jpPoj imenovanim komisijam. ttpf.Pdsodnik, ravnatelj, tajnik in ' tehnično osebje morajo p adati slovenski jezik. ti0 edsednika izvoli, kot omenje-telj [Pravni svet ustanove, ravnati [° določen po natečaju, ki se morejo udeležiti kandidati na . S* Pogojev, ki jih določi v dpjeSU uPravni svet. Tajnika ime-hgtgjjdpravni svet na predlog rav- ^orstvo nad dejavnostjo orga-t>4 ."stanove vrši osrednja nadzor-Vami0rnisida nad krajevnimi ustano- ofg Primeru razpustitve upravnih brerii°V ->e predvideno imenovanje satho6ga komisarja, ki izvršuje 6ob0° Posle ^ rednega poslovanja za tli j. največ treh mesecev. Izbra-1®dtimtIUJsar’ ki ga imenuje pred-Wi,K dežele, mora obvladati slo- Jezik. >n v,- rotranji in zunanji, ustni ^>čni ni akt* ustanove, so dvo- l!- VODENJE ZAŠČITENEGA OZEMLJA feJITEV ZAŠČITENEGA t)Po?HA Dl FORMIRANJE kavnega SVETA ku ^^ednik dežele imenuje v ro-meseca od sprejetja iz-Stfsii in dopolnilnega zakona kav . J°’ sestavljeno iz strokovnja- fštiih '[..Predstavnikov zainteresi-biejg občinskih uprav, ki določi ^°Pkn afv’,[a bo podrobneje doloma nroi m 'n dopolnilni zakon, iz-^jitvi dežele edlok o raz- vesti zasčitenega ozemlja ter obojih zainteresirane lastnike ali edice, da so njihova zemlji- šča vključena v kraške rezervate in da s tem pridobijo volilno pravico za volitev svojih predstavnikov v upravni svet. Nato se formirajo upravni organi ustanove. POSEBNI VAROVALNI UKREPI Še pred sprejetjem varstvenega in razvojnega načrta lahko ustanova zaščiti jame in omejene površine z redkimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami oziroma tudi kraške znamenitosti, ki imajo zaradi znanstvenih odlik ali redkosti poseben pomen. Nadzor nad ostalimi zaščitenimi površinami se vrši v smislu norm izvršilnega in dopolnilnega zakona. VARSTVENI IN RAZVOJNI NAČRT Varstveni in razvojni načrt morajo v roku dveh let pripraviti pristojne ustanove na osnovi obstoječih urbanističnih določil. Sodelovanje ustanove za zaščito tržaško-goriškega Krasa je pri tem obvezno. Odobritev varstvenega in razvojnega načrta po predhodnem pregledu s strani ustanove za zaščito tržaško - goriškega Krasa, katere ugovori in popravki so obvezujoči, poteka po postopku, ki ga določajo obstoječi urbanistični predpisi. V primeru, da pristojna ustanova ne začne s pripravo varstvenega in razvojnega načrta v roku enega leta od formiranja organov ustanove, predsednik dežele pooblasti ustanovo, da sama pripravi varstveni in razvojni načrt. V obeh primerih je priprava varstvenega in razvojnega načrta vezana na naravoslovno in naravovarstveno vrednotenje območja. Obvezna je tudi določitev izrabe zemljišč na podlagi obstoječega stanja ter kra- jinska analiza ozemlja v smislu poznejše izrabe nekaterih površin za intenzivno ali ekstenzivno rekreacijo. Obvezna je ekonomska a-naliza raznih možnosti razvoja, ki so v skladu s cilji ustanove, zlasti kmetijstva in gozdarstva. V končni obliki naj bi varstveni in razvojni načrt med drugim delil zaščiteno ozemlje v smislu različnih varstvenih režimov. Med pripravo varstvenega in razvojnega načrta se ustanova posvetuje za specifične probleme z vsemi tistimi krajevnimi in deželnimi ustanovami ter strokovno - poklič-nimi organizacijami v skladu z njihovo dejavnostjo in pristojnostjo. PRAVILNIK Vzporedno z varstvenim in razvojnim načrtom se pripravi pravilnik zaščitenega ozemlja. Do sprejetja načrta lahko ustanova sprejme prej omenjene izredne varstvene ukrepe. Ustanova lahko tudi začasno prepove vse posege, ki utegnejo škodovati zastavljenim ciljem varstva in zaščite kraških znamenitosti in značilnosti. PREPOVEDI Prepovedi, ki jih bo predvidel izvršilni in dopolnilni zakon, pričnejo veljati po odobritvi varstvenega in razvojnega načrta in u-streznega pravilnika in sicer za površine, ki jih bo varstveni in razvojni načrt posebej določil. DOVOLJENE DEJAVNOSTI IN POSEGI Vse dejavnosti in posege znotraj zaščitenega ozemlja bo podrobneje določil in urejal varstveni in razvojni načrt ter posredno pravilnik ustanove. Možno je prosto izkori- ščanje gozdnih in kmetijskih površin razen v primerih, za katere veljajo, pred odobritvijo načrta, posebni varovalni ukrepi in, po odobritvi načrta, specifične omejitve. V tem primeru bo prizadetim lastnikom izplačana odškodnina, kot bo podrobneje določil pravilnik ustanove. KAZENSKE DOLOČBE Do odobritve pravilnika ustanove, ki bo določil višino kazni za posamezne prekrške, bodo veljali obstoječi zakonski predpisi in določila kazenskega zakonika. Pravilnik bo tudi določil postopek za vzpostavitev stanja, ki je bilo pred morebitno škodo in s tem povezane oblike povračila škode. ODŠKODNINE, NAJEMNINE, PRISPEVKI TER ODKUPI Za vsa zemljišča znotraj zaščitenega ozemlja bo moralo veljati načelo odškodnine, najemnine ter prispevkov. Pravilnik ustanove bo podrobneje določil postopek, po katerem se bodo izplačevale odškod nine za v celoti ali deloma zaščitene površine in pa postopek za izplačevanje najemnin ter prispevkov za nego zaščitenih kmetijskih in gozdnih površin. Ustanova ima pri prodaji nepremičnin znotraj zaščitenega ozemlja prednostno pravico. Pred vsako prodajo nepremičnin je treba obvestiti ustanovo, ki uživa prednostno pravico za dobo 3 mesecev. Ustanova ne bo smela prodajati zemljišč. Urejevanje imovine v primeru razpustitve ustanove bo določil izvršilni in dopolnilni zakon. Odbor za zaščito Krasa vabi vsakogar, da posreduje svoje pripombe in predloge. Trst, 8. junija 1973. niiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV LICEJA «FRANCE PREŠEREN» UGOTAVLJA: Pozitivne in negativne strani v letošnjem šolskem življenju Težave glede prostorov . Preveč izgubljenih dnevov - Koristnost dopolnilnih tečajev za dijake - Skrb za pravilno telesno rast - Precej koristnih pobud Te dni se zaključuje na nižjih in višjih srednjih šolah letošnji pouk. Včeraj so se poslovili od sošolcev in profesorjev tudi dijaki znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu. Tisti, ki nimajo mature, a upajo na dober uspeh, so odšli z veselim srcem, kajti zanje se je šolsko leto praktično končalo Drugi bodo še nekaj dni napeto pričakovali na izid zaključnih konferenc, nato pa bo vsak po svoje preživljal počitnice. Oddahnili se b«do tudi starši, kajti zaključek pouka pomeni tudi zanje pomemben datum v družinskem koledarju. Veselje in zadoščenje pa tudi težave in skrbi ob šolanju otrok imajo svoj odmev v vsaki družini. To je čutilo tudi združenje staršev, saj je vse leto spremljalo šolsko življenje. Na rednih mesečnih sejah je odbor obravnaval razna vprašanja ter po svojih močeh prispeval k njihovemu reševanju. Zadnja seja je bila v sredo 6. junija; na njej so odborniki zabeležili naslednje ugotovitve. Število dijakov se je tudi letos povečalo. Klasični oddelek je imel 5 razredov, znanstveni pa 8, kar je 1 razred več kot lani. Tudi v prihodnjem šolskem letu se bo predvidoma število še dvignilo. S tem bodo postale težave s šolskimi učilnicami še bolj občutne, saj so bili že letos trije razredi brez u-streznih prostorov. Združenje je glede tega posredovalo pri šolskem skrbniku ter podprlo predlog vodstva šole, da se sedanja stavba zviša za eno nadstropje. Po zadnjih obljubah je pričakovati, da bodo z deli začeli že v prihodnjem šolskem letu. Trenutno pa ostaja problem, kam začasno namestiti preostale razrede. O minulem šolskem letu moremo reči, da je bilo kar precej razgibano, kar je včasih tudi negativno vplivalo na redno delo v razredu. če seštejemo vse dni, ko je pouk odpadel ali bil okrnjen za- PATRONAT INAC OBVESTILA 34133 Trsi, UL Cieerone 8/b . Telef. 62785 POKOJNINE ZA TRGOVCE POKOJNINE ZA TRGOVCE Tudi za trgovce obstaja možnost plačevanja obveznih socialnih prispevkov. Plačevanje teh prispevkov pride v poštev za starostno, invalidsko in družinsko pokojnino. Samo pod tem pogojem bo zainteresirani imel pravico do sledečih pokojnin. A. STAROSTNA POKOJNINA Pravico do starostne pokojnine i- —amoški, ki so dopolnili 65. leto stcirosti * — ženske, ki so dopolnile 60. leto starosti; — če je minilo vsaj 15 let od dneva, ko je bil plačan prvi prispevek; — če je bilo plačanih vsaj 2340 dnevnih prispevkov za moške (—156x 15) in 1560 dnevnih prispevkov za ženske ( = 10x156). Tudi trgovci imajo pravico do polne starostne pokojnine: — če je minilo vsaj 35 let od datuma, ko je bil pačan prvi prispe-vek; — če imajo plačanih vsaj 35 let obveznih prispevkov; — da niso na dan, ko so vložili prošnjo za polno starostno pokojnino, vpisani v seznamih trgovske blagajne. Starostna pokojnina začne teci s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila vložena prošnja. Poleg izpolnitve ustreznega formularja, ki ga nudi INPS, je treba priložiti še: — vojaško potrdilo; — družinski list. B. INVALIDSKA POKOJNINA Trgovci imajo pravico tudi do invalidske pokojnine: — če imajo plačanih vsaj pet let prispevkov; — če imajo plačanih v zadnjih petih letih vsaj eno leto obveznih prispevkov. Pri zaprositvi invalidske pokojnine je bistveno, da se je zavarovancu zmanjšal delovni dohodek na polovico zaradi fizične ali umske bolezni. Pokojnina začne teči s prvim dnevom naslednjega meseca, ko je bila prošnja vložena. Izpolniti je treba poseben formular, ki ga nudi INPS in mu priložiti sledeče dokumente: — družinski list; — vojaški list; — potrdilo bolnišnice, če je bil v bolnišnici več kot sedem dni; — vojaško potrdilo. C. DRUŽINSKA POKOJNINA Pravico do družinske pokojnine i-ma žena po možu, če je ta užival starostno ali invalidsko pokojnino. V primeru, da mož ni še užival nobene pokojnine, a da je bil vpisan v seznamih in plačeval socialne dajatve, ima žena tudi pravico do družinske pokojnine po ženi samo v primeru ,da je invalid. Družinska pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila vložena prošnja. Poleg izpolnitve ustreznega formularja, ki ga nudi INPS, je treba priložiti še: — moževo vojaško potrdilo; — družinski list; — notarski akt; — možev smrtni list; — moževo pokojninsko knjižico (če je užival pokojnino). Za vsa pojasnila in za sestavo ustreznih prošenj se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat INAC, Ul. Cieerone 8/b, tel. 62-785. Urnik za stranke vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. V četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. radi občinskih volitev, raznih stavk in podobno, se nam pokaže kar visoka številka okoli 20 dni. Zato ni čudno, da so se nekateri starši, pa tudi profesorji pritoževali, ker zaradi nerednega urnika ni bilo moč predelati predpisane učne snovi. Odločno so zahtevali, da je treba pri reformiranju sole upoštevati tudi stalno določeno število delovnih šolskih dni. Pri tem so predlagali, da bi morala šolska o-blast določiti ne samo število ur za posamezne predmete, ampak tudi število letnih učnih dni. Pouk je treba občasno planirati in programirati. Ni dovolj samo zagotoviti profesorjem primerno ekonomsko osnovo, kar je učno osebje deloma tudi doseglo z zadnjimi sindikalnimi pogodbami, ampak je treba šolo tudi tako posodobiti in jo približati stvarnemu življenju, da bo pouk potekal brez večjih pretresov, ki negativno vplivajo na didaktič-no-vzgojni učni proces. Naš zavod ima še poseben položaj v okviru manjšine. Zato so odborniki združenja že večkrat poudarjali, da mora dati šola poleg splošnih smernic in izobrazbe za življenje tudi trdne temelje znanja materinega jezika. Zato so starši z zadovoljstvom sprejeli pobudo ravnateljstva, ki je letos u-vedlo dopolnilne tečaje za dijake, ki pri rednem pouku zaradi tega ali onega razloga niso mogli popolnoma obvladati učne snovi. Želeli bi, da bi se taki tečaji nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Zlasti za matematiko je bilo letos precej zanimanja. Še nečesa odborniki niso prezrli. Prof. Pavletič je v predavanju, ki ga je imel za starše v začetku aprila, statistično dokazal, da so se v zadnjih letih pokazale pri dijakih precejšnje telesne hibe, ld so posledica pomanjkanja gibanja in telovadbe sploh. Staršem ne sme biti vseeno, kakšno je telesno stanje otrok. Mnogi dijaki se sicer udejstvujejo v raznih športih. Kaže pa, da to ni dovolj. Treba bo na ta ali oni način mladino bolj pritegniti k športnemu udejstvovanju. Naši odborniki, ki so že doslej sodelovali v športnem odseku, so pripravljeni, da take pobude tudi podpro. Ob koncu naj zabeležimo, da je bilo na zavodu še več drugih koristnih zamisli. Vseh ne bomo naštevali, menimo naj samo zi-movanje nekaterih razredov meseca februarja v Auionzu, skupen izlet dijakov v Tolmin ob praznovanju 260-letnice tolminskih kmečkih uporov. Zlasti pa ne gre pozabiti na vrsto koristnih predavanj, ki jih je za maturante organiziralo vodstvo šole na temo: izbira poklica in študij na univerzi. Upamo, da bodo take pobude ostale žive tudi v bodoče. Združenje staršev dijakov se končno zahvaljuje vsem profesorjem in vodstvu šole za zavzetost pri vzgoji in učnem napredku naše mladine. Dijakom, ki so letos doštudirali na zavodu, želi srečo pri maturi in lep uspeh v življenju, vsem pa kliče prijetne počitnice. n. n. "N* Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV, ANE V spomin na svoje drage pokojne daruje družina Nardin 3.000 lir. Ob 2. obletnici smrti dragega moža Antona Hafnerja daruje žena Josipina 7.000 lir. Ob 7. obletnici smrti očeta Jerneja Tavčarja daruje hči Darinka Franovič 2.000 lir. Genija Berdon 1.000 lir, Alojz Blo-kar 500 lir, N.N. 2.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Franc Slavec (Križpot 75) 10.000 lir, Maksimilijan Parovel 10.000 lir,, Olga Štokovič 1.000 lir. Rihard Šturman nabral med delavci «ITALSIDER» 91.000 lir. Marij Smotlak (št. 113) 10 000 lir, Odkar je bila srednja šola Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu poimenovana z imenom, ki ima v tržaškem slovenskem šolstvu že staro in slavno tradicijo tam od časov Avstroogrske pa do nasilne prekinitve v letih fašizma in do ponovnega razcveta v svetlejšem obdobju po njegovem padcu pa do današnjih dni, želi zaradi tako obvezujočega imena ohraniti vrednote, ki naj povezujejo naš slovenski tržaški nekoč z danes, tradicijo z živo aktualnostjo. Posebej še, ker deluje šola v enem najstarejših slovenskih okrajev, ki je dal vrsto kulturnih in javnih delavcev, od Vrdelskega in Marice Nadliškove pa do narečne pesnice Mi joto ve; pa tudi zato, ker zajema šola zaradi ugodnih zvez široko področje od Barkovelj do Milj in navzgor do Peska in Gro-čane ter spričo svoje lege vključuje v svoje šolsko območje tudi oba dijaška zavoda v Trstu: Dijaški dom in Zavod šolskih sester. Tako je šola sv. Cirila in Metoda z ločenimi oddelki na Katinari eden številčno najmočnejših šolskih zavodov na Tržaškem. In kot tak je dolžan opravljati vrsto pomembnih nalog, ki mu pritičejo, od socialne funkcije, da spremeša dijake kar se da različnih sredin; da goji pravo tovarištvo med njimi in oblikuje zametke bodočega prijateljskega sodelovanja delavcev in izobražencev; da vzgoji vrsto razgledanih in družabnih deklet in žena, ki se bodo razpršile v vse sloje. Obenem prav ta pestri človeški material vzpodbuja šolnike, da marsikdaj v času večletnega študija odkrijejo med dijaki vrsto vseh mogočih talentov in sprostijo v njih pogosto neslu-tene energije ali razvijejo zaradi neugodnega okolja v otroku dotlej nerazvite sposobnosti. Tako vse to sili profesorski zbor k iskanju vedno novih poti k vedno bolj odprtemu tipu šole, k vedno novim iskanjem. Kajti ob tako raznovrstni, živahni podobi mladih razrednih skupnosti ni domislekov in novih poti nikoli dovolj. Zato je vrsta sej razrednih profesorskih zborov pod vodstvom ravnatelja dr. Žetka posvečena prav razpravljanju o čim tesnejšem koordiniranju med predmeti in posvetovanju o novih načinih posodobljenja in poživitve pouka. Že če pogledamo na samo letošnje šolsko leto na našem zavodu, je učinek teh iskanj viden. Tri leta je, kar smo ob poimenovanju in pozneje še enkrat ob skupni proslavi 25-letnice slovenskih šol v Kulturnem domu nastopili z daljšo igro iz časov sv. Cirila in Metoda, ki je bila napisana posebej za tisto priliko in v kateri je nastopalo okoli štirideset dijakov, ki so povečini tudi vsa oblačila in kulise izdelali sami. Od tedaj vsako leto dobiva delovanje učen- Benjamin Slavec (št. 61) 10.000 lir, Emil Slavec 5.000 lir, Luciano Butta (Trst) 2.000 lir, Ernest Smotlak (št. 361 20.000 lir, Emil Smotlak (št. 36) 20.000 lir, Dušan Šik (št 42) 10.000 lir, Albert Olenik 10.000 lir, Štefanija Bandi (št 44) 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI V počastitev spomina pok. strica Ivana Križmančiča darujeta Albin in Vlasta 10.000 lir. * * * V počastitev spomina ob 29. o-bletnici smrti dragega moža in 5. obletnici pok. sestre Kristine daruje Ema Tomažič 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Ob 28-letnici smrti nepozabnega Ivota Caharije daruje teta Delka 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin nepozabnega Guštota Caharije darujeta Stana Kojanec in cev izven ozkega predpisanega programa vedno več razmaha. Tako je letošnje zimovanje dijakov v Auronzu zajelo še enkrat toliko dijakov kot lani in šola je že mogla priskrbeti nekaterim brezplačno bivanje, drugim pa ceneno ali posojeno opremo. Obiski muzejev so bili letos dobro vnaprej pripravljeni, vodili so jih poleg profesorjev tudi strokovnjaki oz. vodiči ter so se zaključili s pismenimi poročili ali skupinskimi raziskavami dijakov. Tudi sodelovanja pri raznih državnih ali deželnih natečajih ni manjkalo in naši dijaki so pobrali vrsto nagrad, na medšolskem športnem tekmovanju pa so dobili vrsto priznanj. Poleg običajnih šolskih izletov v Čedad, Landarsko jamo, na Staro goro in v jamo pri Briščikih so letos dijaki tretjih razredov odšli na dvodnevno poučno ekskurzijo v Ravenno, Pomposo in v San Marino, nakar so v šoli v obliki skupinskega dela nadaljevali raziskave o obiskanih kulturnih spomenikih, o zgodovinskem okviru, v katerega spomeniki spadajo ter o današnji upravni, ekonomski in politični podobi krajev, ki so si jih ogledali. Nova so bila tudi popoldanska predavanja in vaje, zajemajoče dopolnilni pouk iz predmetov, za katere so se dijaki sami prijavili: za slovenščino, nemščino, angleščino, matematiko in italijanščino. To je bilo pomembno tudi kot vzpodbujanje k večji družabnosti in socialnemu čutu med dijaki. Mladina jih je obiskovala zelo rada in kar množično, čeprav so bila prvotno namenjena le tistim, ki bi imeli pri posameznih predmetih večje težave. Novo je bilo letos še marsikaj drugega: dveumi film o odporniškem gibanju, ki je seznanil dijake s to tolikokrat v knjigah zamolčano temo, katero so potem pri predmetih v razredu še poglobili. Nova so bila predavanja za starše, na katerih so predavali ugledni strokovnjaki z ljubljanske univerze in s tržaškega Centra za poklicno usmerjanje dijakov. Tudi profesorji so imeli nekaj predavanj, na katerih so se seznanili z najsodobnejšimi metodami poučevanja po svetu: v Jugoslaviji, A-meriki, Franciji, na Švedskem itd. ter z drugimi danes za profesorje aktualnimi temami. Dijaki so sodelovali pri skupni proslavi srednjih šol v Kulturnem domu z lastnim šolskim zborom ter z orkestrom flavt. Nekateri razredi so živahno sodelovali pri skupinskih delih, posebno pri likovni vzgoji, tehničnem delu in slovenščini, nekateri razredi pa so se posvetili zgodovinskim, zemljepisnim in prirodoslovnim raziskavam. Zaključna razstava na šoli bo lahko pokazala rezultate tega Neva Daneu 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Angele Morpurgo darujeta družini Mihelič — De Reja in Strenar iz Ljubljane 15.000 lir za PD «Tabor» z Opčin. V isti namen daruje Mara Sosič 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Lučka Malalana darujeta Miranda in Marta 5.000 lir za PD «Tabor» in 5.000 lir za ŠD «Polet». Namesto cvetja na grob bratranca Lučka Malalana darujeta Zdenka in Tone Sosič 5.000 lir za ŠD «Po-let*. Ob 10. obletnici smrti Ivanke Ko-cijanač daruje Marija Peterca 5.000 lir za Dijaški dom in 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Ob priliki rojstva hčerke Janko-ta Bana daruje Ivana Kante 4.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. delovanja, ki prerašča okvir obveznih programov in kaže, kako sodobnejši način poučevanja, aktivnejša soudeleženost mladine pri pouku in približevanje pouka današnjemu življenju, pa seveda tesnejši stiki in razgovori med dijaki in profesorji ter letos tesnejša povezava med šolo in starši kažejo viden napredek v smeri k privlačni, aktualnejši in naprednejši šoli. Razstava bo tako za starše kot za slučajne obiskovalce toliko zanimivejša, ker je nihče ni pripravljal med letom s tem namenom in se je tako rekoč sama ponudila: dijaki so s takim veseljem pripravljali to in ono pri raznih predmetih, da se je na koncu pri soočenju rezultatov pokazala potreba, da si razredi izmenjajo izkušnje in medsebojno presenetijo drug drugega. Pri tem se je nabralo toliko zanimivega, da se je zazdelo škoda, da bi teh letošnjih izkušenj ne posredovali vsaj staršem. In v zadnjih dneh dijaki mrzlično hitijo z izbiranjem, kaj in kako bi razstavili in kako bi razstavo uredili. Morda bo za marsikaterega obiskovalca šolska razstava majhno presenečenje prav zaradi spontanosti, s katero je nastala v nekaj dneh. Z. T. Kdo ga ne pozna, Jožeta Jazbeca, znanega gostilničarja iz Tu-pelč na Krasu? Med prvimi je bil na tem kraškem predelu, ki je odprl vrata sodobnemu gostinstvu Namesto cvetja na grob Lučkota Malalana darujeta Milič in Albin 5.000 lir za ŠD «Polet» Opčine. V počastitev spomina pok. Lučka Malalana daruje Avgust Pahor 2.500 lir za PD «Tabor» in 2.500 lir za ŠD «Polet». V isti namen darujeta Rudi in Valerija Bole 5.000 lir za ŠD «Polet». V spomin na Lučka Malalana darujejo družine Hrovatin, Ravber in Malalan 10.000 lir za popravilo dvorane PD «Tabor». Namesto cvetja na grob Lučka Malalana darujeta Radi in Danica Dolenc 3.000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. V isti namen darujeta Alojz in Bernarda Daneu 3.000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. Namesto cvetja na grob Lučka Malalana daruje Ivanka Dolenc 3.000 lir za PD «Tabor». Namesto cvetja na grob Lučka Malalana darujejo Francka in Gnido Vdemec ter Anica in Ivan Hrovatin 5.000 lir za ŠD «Polet» in 5.000 lir za PD «Tabor». Namesto cvetja na grob Lučka Malalana darujeta Zvonko in Angelca Malalan 3.000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. V isti namen daruje Julka Vremec 3 000 Mr za popravilo prosvetne dvoran« na Opčinah. Namesto cvetja na grob Angele Morpurgo in Lučka Malalana daruje družina M. Kapun 3.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Franc Brus 3.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Angele Morpurgo daruje Silvana Malalan 2.000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. V spomin pok. Angele Sosič-Mor-purgo darujeta Marija in Ladi Wil-helm 2.000 Mr za popravilo dvorane PD «Tabor» na Opčinah. V spomin pok. Angele Morpurgo daruje Ivanka Dolenc 3.000 Mr za ŠD v. i ~— ------------- -------- — ™bu v družini, kjer je bilo de- ] leta 1950. Ta čas po vojni je ho- otrok. V domačem mestu je ................ ~ yskoval nemško osnovno šolo in Mjnnazijo. V zadnjem letu gimna-?K, i. 1919, ga že najdemo v 'tkalski skupini Milana Skrbinška, ■ je tedaj deloval, v Trstu. Še |ste9a leta pa je prišel Škerl s ?lo v Ljubljano in se tudi tu l’nalu vključil v gledališko živ-Da ga je privlačevalo tu-?l _ oblikovanje slovenske besede, - objava njegove naloge v gla-ljubljanske šentviške girrmazi-,e «Mentor» (l. 1918-19), ki se mi ® celo značilna za njegovo popiše življenje in delo: ^■■■■Srednješolec živi nenavadno L^y°— Navajen je svojih šolskih J*lHg, drugo ga ne briga dosti. 92 sem pa prav narobe. Žalibog J1* ne brigajo dosti — šolske knji-Mene zanima bolj kakor šola rjo kakega poznanega filozofa, °večega učenjaka, dobrega roma-110Pisca. Bojujem se duševno, študent ali nisem. Ne vem. Rad či-yn znanstvene liste, znanstvena J®j- Šola se mi zdi, odkrito po-.-dano, težka. Hotel sem izdajati pst za dijake. Ni se posrečilo. Jemalo podlage sem imel... ne, P1-®neumen sem bil. Govorim od-Jlt°: silno mi je bilo žal; pla-™ sem kot otrok... zbolel sem... 1. razredu sem pričel pisate-‘evati — zase. Kar sem čutil v srcu, to sem napisal. — dil tudi v Trst z namenom, da bi | tu ustanovili slovensko založbo, \ tudi sredstva so bila že zbrana, ' vendar do ustanovitve ni prišlo. Škerl je bil nato še tiskovni referent pri Slovenski Akademij’ znanosti in umetnosti, od leta 1953 i tajnik na Metalurškem Inštitutu, leta 1969 pa je delal pol leta vri Zvezi inženirjev in tehnikov. Posebno poglavje v Škerlovem literarnem delu so njegovi števihii prevodi. V letih 1926-1941 je pre vajal članke oziroma črtice za slo- °e ni čital mojih zapiskov.. ‘" vrgel sem jih v peč. ..Kot tretješoiec sem šel med Iju-.!• To se pravi: zahajal sem v yedališče_ v kino in v kavarno. svoje duše sem prodal za : esk in — blago sveta. Svet me j® Vohujšal; učil me je lagati, grde misli, zbudil je v me-strasti. Naveličal sem se sveta.. pKo smo popravili nalogo, me je ^a-bil g. profesor, naj pridem z C1)} v knjižnico. Dal mi je lepih sedaj berem v njih o tlenju, o smislu življenja». U„erl ie maturiral na I. ljub- vaji-’ - ,9nffci gimnaziji in v sezoni 1920- ie bil že angažiran v Ijubljan-drami, nato pa v sezoni 1921-l.v mariborskem gledališču kot ~lec in režiser. (gledališče ga je vse bolj privla-„ in odšel se je spopolnjevat jg ,resden in nato v Berlin, kjer H*udiral na Reichersche Hoch-starr? dramatische Kunst. V nastopih so uprizarjali ^karjevo «Lepo Vido» v Škerlo-$ prevodu. !■/. Trst se za stalno ni nikoli vrnil. Leta 1923 je služil vo-je rok v Milanu in Novari, kjer M tudi igralsko skupino «La (je ®a°ma delVuccello azzurro», *„r so tudi uprizarjali Cankarje-«Li -epo Vidov v njegovem itali-Prevodu. |ej ‘o 1923 ga najdemo za pol v varaždinskem mestnem gle-tolscu, leta 1924 spet v mari-n0skem, od leta 1925 pa živi stal- ■j,- Ljubljani. <■< vidimo, da je odšel iz Tr-^ Pravzaprav še zelo mlad. ven-0(jh ni izgubil stika z njim. Z L0r°m «Čitalnice» pri Sv. Ja-8a u in z odborom dijaškega kro-l^Prosvetav je nameraval leta n0 . podpisati pogodbo za usta-«Malega gledališča» v Tr-itlj-kl bi vsaj delno obnovilo gle-ne„° življenje po požigu Narodih?. doma l. 1920. Trudil se je, dobili Slovenci vsaj majhno cej atl° pri Sv. Jakobu in je bil »ai PrJ. tržaškem uredniku «Gior- j/f' . _______________ „ pa£ Francescu Giuntil S tem je bilo vsako posredovanje odrtjjc ,l? «Malega gledališča» seveda p1 ni bilo. °bisk ?ern Silvestra Škerla prvič n; (j ?.a. na njegovem domu v R ož-Povefa! v Ljubljani in mi je pri-ŽQji~°^až svoje spomine na trti J® lefe, mi je povedal, da je sal a:jevi «Malega gledališča-» pi- e d’ltalia», Bencu, da bi po-'Val v zadevi. A napotil ga m °velov krog, v prvem so bili -«i , r-Malega ________________ °A,o,, * Pesniku D’Annunziu, a jg, °ra seveda ni dobil. Dodal ndad človek si lahko 8ot0,,w kai takega, danes bi tega p v° ne storil več». i-U L??seHtvi v Ljubljani je kma-Ko^l zahajati v Kogojev in Pok'k.n 9ičaz. Kogoja še skladatelj Brav-Tranf brata slikarja Teme in 4ns„7® Kvaii, pa Škerlov stric 9em n Cerkvenik in drugi, v dru-bebevPa poIeO Kosovela še Ciril ^hton n Atfonz Gspan, pozneje KmniV.lrk *n drugi. Ilovar je Škerl pričel literarno trii nh‘ ln. ie svoje prvence, pes-l9l9-2nVl^al v tKreporodu» že L ' p°tem pa še v «Domu in Zvonu’ (ear; zlasti pa v «Slo- ZBOR partizanskih učiteljev Primorske Pod pokroviteljstvom vseh občinskih skupščin Primorske bo dne 22. septembra 1973 v Novi Gorici srečanje vseh partizanskih učiteljev, ki so med NOB poučevali na Primorskem. Ker bi se skupščine ob 30-letnici obnovitve slovenske šole na Primorskem rade oddolžile vsem bivšim partizanskim učiteljem s primernim priznanjem, pozivamo vse partizanske učitelje in prosvetne referente, da najkasneje do 15. julija 1973 pošljejo na naslov Zveze združenja borcev NOB — Nova Gorica — odboru za organizacijo srečanja partizanskih učiteljev sledeče podatke: 1. Priimek in ime — in partizansko ime. 2. Kje je poučeval ali bil prosvetni referent. 3. Sedanji naslov. V poštev pridejo vsi, ki so med vojno kjerkoli na o-svobojettem ali okupiranem ozemlju (tajni krožki) zbirali in poučevali mladino po načelih osvobodilne fronte. Prijavijo naj se tudi tisti, ki se po osvoboditvi niso posvetili učiteljskemu poklicu. Pripravljalni odbor doval od drugod... Na misel sem prišel ob Batovih čevljih. Odločil sem se, da si kupim par novih čevljev za 99 dinarjev, in ko sem jih nosil v škatli domov, sem prvič pomislil, da bi lahko v tako škatlo spravil vso slovensko poezijo in vsaj najboljšo prozo. Knjige namreč zahtevajo v stanovanju veliko prostora in nege, pri preselitvi pa so naravnost obupen problem. Tako je bilo tedaj in sedaj ni nič drugače.... Bilo je ub koncu leta 1938, ko sem odnesel v skrbni priredbi dr. Avgusta Pirjevca — mojega nepozabnega prvega učitelja slovenščine in pozneje prijatelja ter sodelavca Akademske založbe — besedilo Prešernovih poezij v tiskamo na Viru pri Domžalad. Naklada 5000 izvodov je bila dotiskana in \ na trgu ob 90-letnici Prešernove ; smrti, v februarju leta 1938. ...Nikoli ne bom pozabil dneva j izida. Bil je mrzel sončen dan, zju- : traj so pripeljali iz knjigoveznice i prvih 100 vezanih izvodov. Telefoniral sem ljubljanskim knjigarnam — naročile so po 1 ali 2 izvoda... Toda, ko so prišli prvi odjemalci v mojo knjigarno v Šelenburgovi ulici, so vsi z veseljem jemali s seboj drobno knjižico. Naval kupcev je naraščal. Opoldne nisem imel v zalogi nobenega vezanega izvoda več. Ko sem stopil na sončno šelenburgovo ulico, so imeli skoraj vsi sprehajalci na promenadi v rokah rdečo usnjeno knjižico z zlato obrezo. Obrnil sem se v vežo in — kar se mi pač redko zgodi — obrisal solzo ginjenosti in veselja... Vsekakor pa o-pravljajo miniaturke pomembno poslanstvo: popularizirajo našo — in tujo — poezijo, kar je bil seveda tudi moj namen in je tudi cilj Cankarjeve založbe», je zaključil Silvester Škerl. Povedal mi je še, da je miniaturna izdaja Prešernovh poezij dosegla še pred koncem vojne število 50.000 izvodov. „Naši razgledi Včeraj je zaključi! svojo razstavo v galeriji «Forum» znani slovenski likovnik Andrej Jemec, ki se je tokrat prvič samostojno predstavil v našem mestu, vtem ko je prej večkrat sodeloval na skupinskih prireditvah Pred nami je 11. številka Naših razgledov, štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. S to številko sta se uredniški odbor NR in Založništvo tržaškega tiska odločila, da bosta skušala vzbuditi zanimanje pri večjem številu Slovencev v Italiji, in sta se domenila, da bosta na več sto naslovov razposlala nekaj številk štirinajstdnevnika. Smoter dogovora med uredniškim odborom NR in ZTT je širše spoznavanje ene med najbolj zanimivih periodičnih publikacij v Sloveniji, kar naj bi prispevalo k razširitvi «enotnega kulturnega prostora*, ki se je do sedaj omejeval le na stike na določeni ravni, ne pa na organski povezavi s periodičnim tiskom. x Verjetno se bo marsikomu, ki bo od 11. številke dalje prejel trikrat zapored NR, zdelo čudno, da so se NR in ZTT odločili za takšno potezo. Večina pa bo razumela, da gre ob tem za poskus delne vzpostavitve ravnotežja med določenimi matičnimi kulturnimi glasniki in dejanskim stanjem med Slovenci v Italiji, ki so do sedaj bili odvisni za ŽIVLJENJE IN DELO MOJSTRA «SLOVENSKE MODERNE« Kette je tudi v Trstu ustvaril nekaj svojih pesniških biserov Bilo je to v letih 1898/99, ko je v vojašnici na Oberdankovem trgu služil vojaški rok 'ji n]0,ile.članke in poročila, tu-nUrapJa!}ska’ v «Edinost», «Mar-'MenL^eitungv, «Dom in svet», Venca* *■ zlasti pa v «Slo- hl r ',k.]er ie od l. 1920-25 ure-Leta innfi? «Kulturni obzomik». Cp«, VJdl-2l je z Rad &?<*» ga je je z Radom Pregar-gledališko revijo služba Jngoslovanske knjižnega knjigarne venske revije in časopise, in tudi gledališka dela. Pozneje pa je prevajal knjige. Kdo ni prebral nje govega prevoda čudovitega Balzacovega romana «Lilija v dolinh, pa «Kaluštre», Dumasove «Dame s kamelijamh, Hugojevih «Nesrečnikov», Rolandovega «Jeana Chri-storphan, Stendhalovih «Italijanskih krcmik» ali Zolajeve «Therese Ra-quin?» Iz italijanščine je že leta 1926 prevedel Pirandellovega «Henrika IV.», in ga leta 1963 popravil, izmed prevodov bolj znanih romanov pa naj omenim le Levi je ve ga «Kristus se je ustavil v Eboliju», Moravijevo «La Ciociara», Silone-jevo «Seme pod snegom», Svevov roman «Zeno Cosini» itd. Iz nemščine nam je približal med drugim Frankovega «Cervantesar>, Remar-quovo «Noč v Lizbonh, Thorival-dovo «Stoletje kirurgov», iz ruščine Ehrenburgov «Padec Pari-za» in Gorbatova «Neukročenh, iz španščine pa delo «Mešancir>. Iz hrvaščine je prevajal zlasti Krležo, tako npr. «Hrvatski bog Marsu, v zadnjem času zbirko novel «Smrt Florjana Kranjčeca«, pa še «Hrvatske povojne noveli-ste» itd. Povedal mi je, da je vseh njegovih prevoden} okrog 150! Velik delež v slovenski kulturi ima Škerlova založniška dejavnost. Kot lastnik Akademske založbe je mačrtno skrbel za izdajo redkih in pomembnih slovenskih del, ki so izvirno obravnavala slovensko kulturno zgodovino». Taka dela so bila npr. Slodnjakov «Pregled slovenskega slovstva», Dolenčeva «Prav-na zgodovina slovenskega ozemlja», Trubarjev «Katekizem». Ramovševa nKratka zgodovina slovenskega jezikai.>, Kos - Ramovševi n-Briim-ski spomeniku, Župančičevo Zbrano delo, F. Prešeren «Gedichte», X) prevodu Lily Novy in z original-nim Jakčevim portretom Prešerna, ki je izšla samo v 200 numenra-nih izvodih. Začel je izdajati tudi Ruplovo Valvasorjevo berilo ter Prijateljevo «Kultumo in politično zgodovino Slovencev», kar pa je vojna prekinila in sta celotni deli izšli šele po vojni. Zadnja knjiga, ki je izšla pri Akademski založbi, so bile pesmi Lily Novy tudi z originalnimi grafikami Božidarja Jakca. V ljubljanskem . Na vprašanje, kako je prišel na to zamisel, je Škerl odgovoril: «...Ne bi rekel, da sem se zgle- Dragotin Kette je s Cankarjem. Župančičem in Murnom sestavljal znano novo pesniško strujo «slo-venska moderna*. Bil je od štirih najstarejši in tudi kot ustvarjalec v tistem času najbolj dozorel pesnik. A na žalost je tudi Kette Morda je bilo komu aolgočasno j okusil v teku svojega kratkega in nezanimivo navajanje naslovov in del, vendar če pomislimo, da je v teh naslovih bodisi pesmi, bodisi člankov, prevodov ali izdanih knjig, zajeto delo človeka, ki je slovensko besedo in slovensko knjigo vzljubil že v šolskih letih in ji pozneje posvetil vse svoje življenje in delo, da bi jo tako približal tudi drugim, mu s tem izrekamo samo skromno zahvalo za ves njegov trud. Kot bibliofil je nekatere knjige tudi sam opremil. Naj še omenim, da je bil prvotni signum Akademske založbe njegova zamisel, poznejši pa je bil delo mojstra arhitekta Plečnika. Ko sem ga pred dvema mesece ma prvič obiskala, mi je prišel nasproti po stopnicah visok. sivolas, prijazen gospod, ki mi je potem rade volje odgovarjal na moja številna vprašanja. Poln spominov mi je nizal zgodbe iz svojih tržaških in ljubljanskih let. In ko sem bila pred par dnevi ponovno pri njem, sva še skupaj dopolnjevala te podatke in njegova doživetja, utrinke iz mladosti, šole, gledališča ali založništva. Ko mi je pripovedoval o posameznih knjigah iz svoje založbe, ki jih ima zložene na policah v sobi, sem videla, s koliko ljubeznijo jih je jemal v roke in mi jih kazal, pa naj je bila to drobna knjižica Prešernovih nemških pesmi ali pa e-den njegovih zadnjih prevodov iz Krleževega opusa. Kljub temu. da danes žal ne piše več. je njegovo delo obširno in raznovrstno in lahko rečemo, da je bilo škerlovo življenje res posvečeno lepi slovenski knjigi in lepi slovenski besedi. Tudi tržaški rojaki mu k njegovi 70-letnici iskreno čestitamo z željo, da bi morda le tudi sam še kni zapisal o svojih bogatih doživetjih. Milena Lavrenčič - Lapajne življenja trde udarce zle usode ter je moral prehoditi strmo in trnovo pot, ki je usojena skoro vsem revnim umetnikom. Kette se je rodil 19. januarja 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici, ker je bili tam njegov oče za učitelja. (Zanimivo naključje: tudi Kettejev oče bil doma z Vrhnike, kot Murnov in seveda Can-i kar jev j. Mati mu je že zgodaj umrla in to bridko izgubo mu je. kolikor je pač mogel, nadomeščal z vso ljubeznijo oče, ki ga je tudi duševno vodil ter mu bil svetovalec in kritik pri njegovih začetniških pesniških prvencih. A tudi očeta mu je ugrabila smrt. ko je bil še zelo mlad, tako da je ostal sirota, ko mu je bilo komaj 16 let. Po očetovi smrti je skrbel zanj stric Ivan, ki je bil premožen trgovec v Trnovem pri Bistrici. Pomagal in podpiral pa ga je le do tedaj, ko je mislil in upal. da bo nadarjeni nečak šel v semenišče ter postal duhovnik. Mladi Kette pa je ubral drugo pot. Najprej se je namenil, da bi postal učitelj: nato je sanjal o univerzi, o Dunaju. A je vse skupaj propadlo in načrti so šli po vodi, ker se je predal brezskrbnemu in nerednemu življenju. Tudi učenje je začel opuščati ter si je povrhu še nakopal šolsko kazen, ker je napisal nekaj pesmi politične in protiklerikalne vsebine med katerimi je bila zelo spotakljiva za tedanje čase pesem na ljubljanskega škofa Missijo, katerega je pikro zbodel s pesmijo «Naš Mesija*, kjer med drugim očita škofu, da je sluga Rima in Dunaja. Neki sošolec, ki je to pesem prebral, je Ketteja ovadil in šolske oblasti so ga zaradi tega kaznovale. In tudi ker je pozabil pravočasno plačati šolnino, misleč, da morda niti ne bo treba, ker je bil tisto pomlad v Ljubljani potres — je bil črtan iz šolskih registrov, kar je pomenilo izključitev iz šole in seveda izgubo šolskega leta. Predal se je tedaj valu nerednega životarjenja, ki je vladalo v takratni Ljubljani tik po potresu. Tesno in prijateljsko se je povezal s Cankarjem, morda zato, ker je tudi Cankar tisto leto padel pri maturi. Bil je prisiljen poučevati bogatejše študente ter pisati podlistke in podobno v razne časopise, da se je preživljal. Prejemal je tudi nekaj skromne podpore, a je kljub vsemu živel dokaj trdo ter je bil mnogokrat lačen. Iz te zagate ga je rešil Ivan Resman — rodoljub in pesnik, ki mu je preskrbel precej ugodno rešitev v Novem mestu. Tam se je Kette kmalu znašel ter se vživel v mirno okolje podeželskega mesta, kar je zelo ugodno vplivalo na pesnikovo neredno življenje, ki mu je že začelo glodati njegovo rahlo zdravje. Tudi stric Ivan, ki mu je pred leti odpovedal podporo, se je sedaj nekoliko omehčal ter je spet pričel podpirati nečaka — pesnika. Zato lahko trdimo, da je bila doba, ki jo je Kette preživel v Novem mestu, gotovo najbolj srečna v pesnikovem življenju. Povezal se ••.............•••'........... ' ' : c/ ■ Š& , , s M Dragotin Kette MLADINSKA PEVSKA MANIFESTACIJA V CELJU Merjenje dosežkov jugoslovanskih in inozemskih mladinskih zborov Od slovenskih mladinskih zborov je najbolj zadovoljil zbor iz Maribo. ra, pri inozemskih osvojil prvo mesto češkoslovaški zbor «Severaček» Letošnja pevska manifestacija na Mladinskem pevskem festivalu v Celju, ki je bil od 31. maja do 3. t.m., nam je nudila precej zanimiv pregled stanja in dosežkov mladinskega petja tako pred-mutacijskih kakor pomutacijskih zborov. Istočasno pa smo lahko merili svoje uspehe ob udeležbi inozemskih zborov na mednarodnem tekmovanju, ki je bilo v Celju prvič. Tekmovanje jugoslovanskih zborov je pokazalo precejšen porast, ki se je odražal pri večini udeležencev. Dosežena je precejšnja stopnja dovršenosti v glasovni izobrazbi — v stremljenju za zvokovno enovitostjo, čistočo intonacije, oblikovanjem dolgih fraz, za izvabljanjem učinkovitih dinamičnih razponov, za stremljenjem po včasih naravnost virtuoznih trenutkih, za tonskim barvanjem... Nekatere je zavajalo v pretiranost v dinamiki, druge v tonskem tem-nenju, kar je bila posledica iskanja bleščeče učinkovitosti, v smeri katere so si tudi krojili spored. Dovršena izvedba je trenutno navdušila, vendar ni zapustila vedno globljega vtisa. Razko rak med dopadljivimi izvedbami in muzikalno zahtevnostjo je večkrat pokazala obvezna pesem in polifono pisana dela. Bilo pa je več umetniško prepričljivih po-ustvaritev, prežetih z iztanjšanim muzikalnim občutjem, najsi bo v lirično intimnost zapredenih ali v čvrstem ritmičnem impulsu zasnovanih del. Slovenskim zborom manjka predvsem večje tehnične dovršenosti, ki si jo je pridobil v zadovoljivi stopnji le mladinski zbor iz Maribora. Ta zbor se je letos predstavil v pristnejši zvokovni barvi in se tudi izraziteje naravnal k bistvu muzikalnih vrednot. Je pa tudi pri nas edini zbor, ki deluje pod ustreznimi pogoji in prav je tako. Kajti če primerjamo včasih nemogoče pogoje večine mladinskih zborov pri nas s tistimi, ki jih imajo nekateri zbori v drugih republikah (vsaj tisti, ki so sodelovali v Celju), bomo le stežka vzdržali nadaljnji razvoj. S težavami in problemi smo se srečevali v tem pogledu tudi na revijah po Primorski. Mislim, da bi bilo v bodoče razmisliti tudi o kriterijih za pripustitev pomutacijskih zborov na tekmovanje. Gre namreč za bistveno razliko v pogojih dela, kajti zdi se mi neprimerno z istimi merili ceniti delovanje in uspehe zbora, ki deluje na glasbeni šoli ali nekje izven nje; pri prvih je glasbena izobrazba vsekakor na višji stopnji, dosežki bi morali biti večji, zato naj bi tekmovali med seboj. Govorimo o pomanjkanju mladinske zborovske literature. Res je, toda predvsem primerne za mladinske mešane zbore, kjer nastopa problem razlike v stopnji glasovne dozorelosti. To smo u-gotavljali že leta nazaj, vendar ni bilo storjenega ničesar bistvenega. Kar se tiče literature za predmutacijske zbore, bi se gotovo našlo še marsikaj, samo svetovati bi bilo potrebno. Praksa je namreč pokazala, da je izbor, ki se seveda v nekem smislu ponavlja, ostal v okvirih konceptov, nastalih na osnovi posvetovanj in propagiranj v prvih le-Ivan Silič (Nadaljevanje na 6. strani). je v literarno delovanje: ustanovil je »Zadrugo* po vzgledu ljubljanske, ki pa ni dosegla večjega uspeha. Doživel je tudi iskreno in globoko čuteno ljubezen do neke tamkajšnje deklice — Angele Smoletove, hčerke sodnega svetnika. Temu dekletu, tej ljubezni, je posvetil mnogo prelepih pesmi, ki spadajo med najlepše slovenske lirično - ljubezenske pesmi. Izmed teh nam je zelo znana podoknica «Na trgu*, ker jo naši pevski zbori radi pojejo. V njej nam Kette na čudovit način prikaže noč na novomeškem trgu in svoje hrepenenje po ljubljenem dekletu. Ta pesem je po obliki in vsebini zelo podobna Prešernovi «Luna sije*. V Novem mestu je Kette končal gimnazijo ter opravil maturo. Želel je na univerzo na Dunaj, a ker ni imel na razpolago potrebnih sredstev in ker je bil potrjen k vojakom, je moral opustiti ta načrt, o katerem je ubogi Dragotin vedno sanjal. Namesto na Dunaj na univerzo, je moral proti koncu leta 1898 v Trst, v vojašnico. V mrzli, zatohli vojašnici na Oberdankovem trgu se Kette nikakor ni mogel vživeti in privaditi. Verjetno že načet od zahrbtne bolezni — jetike, se je tu še zaostril napad na njegovo že precej rahlo zdravje. In kot je sam pravil, se je na nekem pohodu zmočil in pregrel, tako da je na povratku v kasarno začel bruhati kri. Poslali so ga v vojaško bolnišnico v Ul. Severo, kjer pa se mu ni zdravje nič izboljšalo: zato so ga odpustili iz vojaške službe. In meseca marca leta 1899 se je vrnil v Ljubljano ter se zatekel v staro cukramo k že poznani študentovski materi Poloni, kjer je stanoval prijatelj Murn. Upal je, da se mu bo zdravje povrnilo, toda do tega, na žalost, ni več prišlo. Vidno je hujšal, zlasti še, ker je zopet živel v precejšnjem pomanjkanju. Prijatelji in nekatere ljubljanske gospe so mu sicer priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Bolezen — jetika — ki je ugrabila že njegovo mater in očeta, se ni več ustavila in smrt ga je pričakala 26. aprila 1899, starega komaj 23 let. O Kettejevih zadnjih dnevih in o njegovi smrti piše Aškerc, da sta ga šla obiskat z Govekarjem nekako sredi aprila. Ko ga je zagledal, je takoj spoznal, da je njegovo življenje pri kraju. Dogovorili so se, da je izročil Aškercu svoje pesmi, da jih priredi za objavo; izkupiček prodaje pa naj bi šel v prid «Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev na Dunaju*. Spet je šel h Ketteju 26. aprila dopoldne, ker so ga nekateri dijaki obvestili, da je nesrečni pesnik skrajno slab. Kette mu je stegnil svojo uvelo roko. Na bledem obrazu so mu že bile smrtne srage. Trpko se je nasmehnil ter tiho šepnil: «Pojdemo!», nato je utihnil in kakih deset minut zatem je umrl. Aškerc mu je zatisnil ugasle oči. A če je bilo Kettejevo življenje kratko, revno in brez večjih dogodivščin, je njegovo slovstveno delo bogato in obširno, tako da se res lahko čudimo in vprašamo, kako je mogel ta mladi pesnik napisati toliko lepega v tako kratkem času in v tako neugodnih življenjskih okoliščinah. Pisal je predvsem pesmi, ustvaril pa je tudi precej črtic, povesti, pravljic itd. V začetku so mu bili vzorniki Prešeren, Gregorčič in Jenko, a ker je bil čustveno pesniški talent, je prav kmalu ubral svoje strune, iz katerih so zazvenele prelepe pesmi, tako da so jih tedanji slovstveni kritiki takoj uvrstili med najlepše slovenske lirične pesmi. Proti kon cu svojega življenja, to je v času tik pred odhodom iz Novega mesta v Trst in v Trstu samem, je napisal še nekatere skupine ali «cikluse», n. pr. «Spomini». «Tihe ! noči*, «Slovo» in še druge, kot i «Adrijaj> in «Na molu Caiio*. Tu se pesnik preda občutkom pogleda v svet in veličino morja in se čuti osamljenega. Boleče se spomni na lepe kraje, ki jih je moral zapustiti in na zgubljeno ljubezen... In čeprav je trdil, da v kasarni ni pravega ozračja za poezijo, vidimo iz omenjenih pesnitev, da je tam, v neugodnih okoliščinah, ustavaril zelo lepa dela. Pisal je vse do zadnjih dni, dokler mu ni smrt iztrgala peresa iz rok. Njegove pesmi je za tisk priredil, kot je umirajočemu pesniku obljubil, Anton Aškerc. Toda ker je priredbo opravil precej samovoljno, so mu Kettejevi prijatelji, posebno Cankar, hudo zamerili ter se z izdajateljem ostro sprli. Izdaji iz leta 1900 je sledila sedem let pozneje druga, izboljšana in bogatejša zbirka, v kateri je Aškerc končno prikazal v pravi lucl slovenskemu narodu tega odličnega, a nesrečnega mladega pesnika. Lado Premru nekatera vprašanja, ki jih današnji svet postavlja, od neslovenskega periodičnega tiska. Gre v tem primeru za tri vrste vprašanj: za spoznavanje problemov, ki si jih zastavlja matica, za prispevanje k odpravi določenih formalnih in neformalnih jezov med kulturo matice in kulturo zamejcev, za prispevanje zamejstva k oblikovanju kulture v matici. Zato si želimo, da bi pobuda NR in ZTT rodila določene uspehe, da bi se čimveč Slovencev v Italiji navezalo na NR, da bi se sčasoma uredil aktivi n odnos do NR s sodelovanjem zamejcev v ljubljanskem Štirna jstdnevni ku. Iz vsebine 11. številke Naših razgledov: Marijan Tršar, likovni kritik in esejist, razčlenjuje v nov' številki Naših razgledov profile sodobne grafike, spričo aktualnega dogodka, ki ima hkrati jubile ni značaj: ob desetem ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu. Predoča vsebinske, izpovedne in formalne vidike najbolj popularne in najbolj dosegljive zvrsti likovnega ustvarjanja, razkrinkava stranska pota in dokaj jasno izpostavlja tisto, zaradi česar se grafika ponaša z oznako umetnosti. Jože Dernovšek piše o vrednotenju in nagrajevanju dela prosvetnih delavcev in ugotavlja, ka-j ko položaj odseva po nekaj straneh zapostavljanje vzgojno izobraževalnega področja. Kar enake resnice razkriva Marijan Pavč-nik v kratki glosi o sodniku in njegovem delu; tudi tukaj izredno primanjkuje ljudi in tudi tu je med vzroki premalo denarja. Ing. J. Umek piše o naših cestah ter o cestah vseh smeri za našo severozahodno mejo, v luči cestnega predora skozi Karavanke. Posebej je treba opozoriti na njegova svarila pred tako lokacijo predora, ki bi uničila gornjesavsko dolino. Med glosami v prvem delu zbuja pozornost prispevek Albine Liik, ki zavrača nesprejemljive nasvete J. Janžekoviča o rezervatu za koroške Slovence. Na bralni strani objavlja akademik France Koblar izčrpno študijo o škofjeloškem pasijonu. Sledi mu zapisek o mednarodnem srečanju pisateljev v Piranu in razmišljanje Vlada Uroševiča Pisatelj med dvema jezikoma. France Kosmač začenja objavljati filmske kronike, tokrat z Jožetom Bevcem, Neva Mužiče-va pa je prispevala zapis o filmu Andrej Rubljov. Zelo tehten je tudi članek Cirila Cvetka o sedmem bienalu sodobne glasbe v Zagrebu. Od stalnih rubrik velja omeniti Inkretove literarne ter Tauferjeve in Vurnikove gledališke ocene. Likovno opremo so NR posvetili nekaterim nagrajencem jubilejnega grafičnega bienala v Ljubljani. ......................................................mn Giorgio Celiberti v galeriji «Tommaseo» Odkar je videmski slikar Giorgio Celiberti prvič razstavljal v Trstu v občinski galeriji in še v istem letu tudi v New Yorku, kamor je odpotoval s kiparjem De-quelom ter se nato zadrževal v Londonu in Parizu, je Celiberti prehodil razgibano umetniško pot, katere mejnike je postavil še na štirih drugih razstavah v našem mestu. Tako smo mogli bolje oceniti njegovo umetniško ustvarjanje, ki nam ga je podal na svoji zadnji razstavi v galeriji «Tom-maseo*, kakor se je preimenovala galerija «La Boheme* pod novim vodstvom slikarke Emanuele Ma-rassijeve. Posrečen izbor skupine del iz najnovejše letošnje Celiber-tove dejavnosti, ki jih je poimenoval «antropomorfski zidovi*, morda še najbolje prikazuje širino njegove likovne ustvarjalnosti, kjer na začetni strani srečujemo platna črnih ozadij, na katerih izstopajo z bleščečo emajlnostjo barv in močno belo obrisano črto zasnovana tihožitja, posoda in cvetje, umetniško zreducirano samo bistvenost oblik. Po naslednjem abstraktnem obdobju pa se je v Celibertove slike naselil videz življenja, ptiči in metulji, ki pa so v sedanji končni dejavnosti okameneli, obenem pa je tudi barva obledela v motne sivine debelih namazov posebne vrste o-pleska, v katerega so reliefno iz-črtane in oblikovane grobe oblike nekakšnih fosilov in odtisov oka-menin ptičev, rastlinstva a tudi človeka. «Freske na platnu*, tako jih označuje veliki in bogato ilustrirani katalog, v katerem je tehtno razčlenil kritik Marcello Venturoli to sedanje slikarstvo Ce-libertija, ki pa bolj kot freske iz-gledajo v otrdeli pesek izgrebeni in modelirani likovni zapisi, napravljeni v davnini prvih početkov umetniškega spoznavanja jamskega človeka. Annamaria Y Palacios v občinski galeriji Četudi zveni ime Annamaria Y Palacios špansko, pa so starši te mlade genovske slikarke Tržačani. Prav zato gostuje sedaj z zanimivo razstavo pokrajin v občinski galeriji. Enotrio Mastrolo-nardo nam jo izčrpno predstavlja v katalogu razstave, je pa sicer njeno slikarstvo vsakemu razum- „ ,, .. , , ljivo po svoji resničnosti upodab- kvariti tudi zahtevnejša dela. panja, ki ima lahen ekspresio- I Milko Bambič nističen priokus le zaradi eksotičnosti krajev. Ne privlačuje namreč slikarko toliko žar cvetja in zelenja valovitih gričev, lepota narave, kakor pa tisti |- -meniti svet, ki je delo človekovih rok. Pred nami se vrste slikovite hiše in preproste ulice iz najrari:-*nej-ših krajev juga Tanger, I at, Cordoba, Sevilla, Istanbul, >n-chal s Kanarskih otokov nam kažejo svoje stare zidove, ki jih slikarka zajema s spretnim očesom likovne učinkovitosti, v te slike tihih kotičkov, obokanih dvorišč in ozkih uličic, kjer se igrata sonce in mrak v odsotnosti ljudi. Tako ji uspe prepričljivo vnesti v podobe občutek, da se je čas u-stavil v miru, ki preveva rumeno-okrasto osvetljene starodavne stene hiš, nad katerimi se boči dlan sinjega neba. Krepka risba črnih obrisov in posebnost osebne interpretacije motivov tvorijo odličnost teh podob, ki jih Annamaria Y Palacios sl'ka z akriličnimi barvami, vendar s tekoče prozorno nanešeno barvo, ki jim daje mehki čar akvarelov na hrapavem papirju. Mario Lo Bianco v galeriji Kusso Naraščajoče zanimanje javnosti za veristično upodabljanje prirode v umetniških podobah, ki ima pač korenine v silnem razmahu barvne fotografije, je vzpodbudilo mnoge ljubitelje slikarstva, da so se podali slikat pod Drosto nebo. Ni pa tako pričel ustvarjati Mario Lo Bianco, ki razstavlja že vdru-gič oljnata platna pokrajin in morja v galeriji Russo. Čeravno se nam ta dela tržaškega samouka na prvi pogled zde kakor da bi jih slikal na kraških gmajnah, v dolinah in v borovih in brestovih gozdičih, pa se ob natančnejšem ogledu odkrijejo kot ustvaritve slikarjeve domišljije, ki prepojena z lepoto narave zavestno iz nje izbira določene delce in jih nato sestavlja v celoto neke pokrajine. takšnega videza kakršen prija slikarjevemu hrepenenju. Tega se zlasti zavemo v podobah obalnih skal, kjer so le-te in valujoče morje že nekak pravljičen privid. Tega pa slikar tudi ne zanika, ko daje slikam naslove kakor npr. «Hudičev zaliv*, «Gozdni sen* in podobno. Je pa pri tem Lo Bianco dober opazovalec, ki išče izjemno lepoto, včasih res romantično oslajeno, vendar pa uspe. kot to kažeta sliki zimske megle med mladimi smrekami in pa dolga zasnežena pokrajina, u- Pninoršfci^dnevmfc 6 10. junija 1973 . NEDELJA, 10. JUNIJA TRST A 8.15; 13.15; 14.15; 20.15 Poroči-la; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Klavirske variacije; 11.15 H. Malota — M. Kalan; «Brez doma» — nadaljevanka; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 A. Casella: «Mojega sina čaka sijajna bodočnost* — drama; 16.35 Orkestri; 17.15 Bach in Respigi; 19.00 Glasba in šport; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.00 Zabavna glasba. TRST 9.00 Kronike; 9.10 Orkester; 12.40 Kronike; 14.00 Športne napovedi. KOPER 7.30; 8.30; 12.30; 14.30; 19.30; 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester; 10.15 Z nami je...; 11.15 Koncert na trgu; 11.45 Ansambel The Three Suns; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.00 Dogodki in odmevi; 14,15 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Popevke; 15.30 Orkester Miiller; 15.45 Plošče Ri-cordi; 17.30 Pesmi; 18.00 Veliki orkestri; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Jugotonove plošče; 20.00 Ansambel «Studiio 11»; 20.15 Na športnih igriščih; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri; 22.00 Športna nedelja; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00; 13.00; 15.00; 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Pesmi pod senčnikom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 13.20 Plošča za poletje; 15.45 Popoldne z Mino; 17.05 Varietč; 18.00 Koncert; 19.00 Glasba in šport; 20.25 Dumas: «Ascanio»; 21.05 Orkestri; 21.35 Koncert; 22.20 Andata e ritomo. II. PROGRAM 7.30; 8.30; 13.30; 15.30; 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Plošča za poletje; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Med notami; 13.00 Kvizi! 14.00 Glasbeni spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 Folk glasba; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 «Andata e ritorno»; 20.50 Operni svet; 21.40 Opereta; 22.10 Plošče in skeči. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Orgle; 11.30 Odrska glasba; 12.20 Operna glasba; 13.30 Čajkovski in Liszt; 14.15 Goldami trio; 15.30 Pirandello: «0 di uno o di nessuno«; 17.05 R. Gerlin in njegove cimbale; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Gregorijansko petje; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce: 9.05 M. Marinc: «Dideldudel ima besedo* — igra za otroke; 9.47 Skladbe za mladino; 10.05 V studiu 14; 11.05 še pomnite, tovariši... — F. Trgo: Presek poteka ofenzive «Schwarz»: 11.25 Pesmi boja; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Domači ansambli; 15.05 Popularne operne melodije; 15.30 J. Thurber: «Povsod lepo. doma najlepše* — humoreska; 16.05 Marin Držič: Lazar spod klanca — radijska igra; 17.00 Zabavna glasba; 17.50 športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice: 21.00 V nedeljo zvečer; 33.20 Zaplešite z nami; 00.05 Literarni nokturno — V. Solovjov: Pesmi; 00.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 ob 12. uri; 12.30 Obed v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 17.00 Oddaja za otroke; 18.00 Dnevnik; 18.10 Nagradno tekmovanje; 19.20 Polčas nogometne tekme; 20.30 Dnevnik; 21.00 «ESP»: 22.10 Športna nedelja; 23 00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Prenos športnega dogodka; 19.50 Giro dTtalia; 21.00 Dnevnik; 21.20 «Včeraj in danes*; 22.20 Carlo Carra. PONEDELJEK, 11. JUNIJA TRST A 7.15; 8.15; 13.15; 14.15; 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po žeijah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert: na sporedu je Beethoven; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tradicije in folklora; 16.10 Operna glasba. KOPER 7.30; 8.30; 12.30; 14.30; 17.30; 18.30; 19.30; 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Znane melodije; 10.15 Z nami je...; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.(X) Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Glasbena galerija; 16.30 Vrstijo se plošče; 17.00 Parada orkestrov; 17.40 Narodno-zabavna glasba; 18.45 Ponedeljkov športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Odrska glasba; 23.00 Pesem sledi pesmi; 23.35 Ansambel «Musicum Arcadia*. NACIONALNI PROGRAM 7.00; 8.00; 13.00 15.00 ; 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jazz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.30 Hit parade; 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Program za mladino; 16.40 Program za otroke; 17.05 Sončnica; 19.10 Ekonomsko-sindikalna panorama; 19.25 Mozart, Nielsen in Mussorg-ski; 20.20 Koncert v Neaplju; 21.50 Umetnost in slovstvo; 22.20 Andata e ritorno. II. PROGRAM 7.30; 8.30; 13.30; 15.30; 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Giovanna in Bobby Solo; 8.40 Kako in zakaj?; 8.44 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka: «L’Ombra che camnvna*; 10.05 Plošča za poletje; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govor-ni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Andata e ritomo; 20.50 Plošče; 22.45 Dostojevski: «Zločin in kazen*; 23.05 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.15 Simfonični koncert, prenos z Dunaja; 13.50 Haydnove skladbe; 14.30 Zborovske skladbe; 15.50 Simfonični koncert; 17.20 Sodobna ital. glasba; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 21.30 Shaw: «Uomo e superuomo*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Veliki zabavni orkestri; 11.20 Pri vas doma; 13.10 E. Adamič - Cipci: «Otroška suita*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Tuje pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Zbor «Slava Klavora* iz Maribora; 16.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 17.00 «Vrtiljak»: 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Glasbeno popoldne; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Feniks; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 00.05 T. Stojko: Črtica; 00.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: France-sco Bacone; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 17 00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Slike iz sveta; 18.15 Žrebiček, mali rdečekožec; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Poljudna znanost: Življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «1 5 volti del-1’assassino; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Srečanja: Eno uro z Viniziusom de Morae-som: 22.20 Glasbeni spoded: Paul Ilindemith. ZAPISKI OB DANAŠNJEM SREČANJU PADRIČ IN GROPADE V ŠOŠTANJU Prizadevanja in dosežki Padričarjev v gospodarstvu, športu in prosveti Padriče so se v zadnjih letih zelo razširile s priseljevanjem italijanskih prebivalcev in raznih beguncev, vendar je vas ohranila slovenski značaj Motiv iz Padrič: stara kamnita kal una (Foto M. Magajna) •iMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiimiiiiiiniiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Merjenje dosežkov mladinskih zborov (Nadaljevanje s 5. strani) tih festivala v Celju. V tem pogledu je bilo precej storjenega, vendar bi bilo potrebno napore v tem smislu nadaljevati oziroma obnoviti, poleg nadaljnjega stremljenja seveda po ustvarjanju nove literature, pri čemer je važen dejavnik glasbena revija Grlica (na žalost jo marsikak pevovodja na Primorskem komaj pozna ali pa kratko zamahne z J lisi NA.Sl BESTSELLERJI Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Domače leposlovje Pavle Zidar SISIF MEČE OUT Nova knjiga plodnega pisatelja se loteva eksistencialnih tem in je zanimiva smer v njegovem ustvarjanju. Izdala Obzorja 154 strani. Prevodi Geza Gardonyi ZVEZDE NAD EGROM Zgodovinski roman o romantičnih časih turških vpadov v 16. stoletju. Knjiga je samo na Madžarskem presegla naklado milijon izvodov. DZS str. 496. Priročniki Peter Ficko KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE Praktičen in nadroben planinski vodič žepnega formata s slikovnim materialom in črtnimi zemljevidi. Planinska zveza Slovenije 360 strani. Mladinske knjige PREBRISANO DEKLE Lužiškosrbske ljudske pravljice so ilustrirane. Izdala Mladinska knjiga str. 220. JUG. TELEVIZIJA OD 10. DO 16. JUNIJA 1973 NEDELJA, 10. junija 9.40 Neznani leteči predmeti ; 10.35 Po domače; 11.10 Kmetijska oddaja ; 12.00 Otroška matineja ; 12.55, 18.45, 21.00, 23.15 Poročila; 16.00 Mednarodni kajak in kar.u slalom — posnetek; 17.00 Po domače; 17.30 Mali pojoči Dubrovnik; 18.30 Za konec tedna; 18.50 Operacija Valkira: 20.45 Barvna risanka Ka-limero ; 21.35 Moji gostje : Boris Dvornik; 22.30 Stare melodije; 22.45 športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Risani filmi; 21.15 Informativna oddaja: 27. kanal; 21.30 Film: «Blato na zvezdah*; 23.05 Jazz. PONEDELJEK, 11. junija 18.45 F. Puntar: Stol pod potico; 19.10 Obzornik; 19.25 Pustite jih živeti — film; 20.00 Mladi za mlade; 20.45 Barvna risanka Kalimero; 21.00 in 23.45 TV dnevnik; 21.35 H. Feddersen: Štiri ure do Elbe I; 23.20 J. Menart: Srednjeveške balade. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Zabavno - glasbena oddaja; 22.00 Film «čudni svet robotov*; 22.30 Film «Skupina D*. TOREK, 12. junija 18.45 F. Forstnerič: Jabolko; 19.00 Risanke; 19.10 Obzornik; 19.25 He- lena Vondračkova in ansambel Strici; 20.00 Prehrana v izjemnih pogojih: Gobe: 20.15 S kamero po svetu: Uganda; 20.45 Barvna risanka Kalimero; 21.00 in 23.25 TV dnevnik; 21.35 Mi med seboj; 22.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Dragi lažnjivci; 22.00 Film: »Med dvema ljubeznima*. SREDA, 13. junija 18.05 Mačkon in njegov trop: 18.35 Obzornik; 18.50 Budimpešta: nogomet Madžarska — švedska, prenos: 20.50 Kozmetično ogledalo; 21.00 in 23.45 TV dnevnik; 21.35 Hazarder — ameriški film. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Nadaljevanka «Saga o Forsytih»; 22.40 Film: »Smodnik iz morskega dna*. ČETRTEK, 14. junija 18.45 Otroški spored; 19.15 Obzornik; 19.30 Na sporedu je nemi film; 19.55 Neznani leteči predmeti — film; 20.45 Barvna risanka Kalimero; 21.00 in 23.30 TV dnevnik: 21.25 Kam in kako na oddih; 21.40 četrtkovi razgledi; 22.30 D. Kadijevič: Strah in groza. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21,15 Po- ročila; 21.30 Dokumentarec «Oko za prirodna čuda*; 22.20 Zabavno-glas-bena oddaja. PETEK, 15. junija 18.30 Pisani svet; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanka profesor Baltazar; 19.40 Cesta in mi: Traktoristi; 19.50 Za boljši jezik; 20.00 Naš ekran; 20.45 Barvna risanka Kalimero; 21.00 in 23.45 TV dnevnik; 21.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: Ch. Dickens: Velika pričakovanja: 23.20 Serijski film: XXI. stoletje. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 «Molly»; 22.20 Kratek film: «čas»; 22.30 «štirje kovači*, ansambel narodne glasbe. SOBOTA, 16. junija 16.55 Berlin: nogomet ZRN — Bra zilija, prenos; 19.00 Obzornik; 19.15 Mr. Magoo vam predstavlja; 19.45 Otroški film; 20.10 Mozaik; 20.15 Dispečer — humor, oddaja; 20.45 Barvna risanka Kalimero; 20.50 Cikcak; 21.00 in 00.05 TV dnevnik; 21.35 Zabavno glasbena oddaja ; 22.00 Jazz na ekranu; 22.30 Junaki cirkuške arene; 22.55 Šerif v New Yorku; 23.45 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Zabavno glasbena oddaja. 21.30 Film »Zakon zahoda*; 22.20 Srečanje z Mariom del Monacom. roko, češ da prinaša pretežke skladbe). Mislim, da se tudi Glasbena mladina Slovenije zaveda važnosti, da bi zbori uvrščali v svoje sporede čim bolj sodobna dela, ker bi to na drugi strani pospešilo ustvarjanje novih del živečih avtorjev. Zato ji moramo dati priznanje za nagrado zboru z najsodobnejšim sporedom slovenskih avtorjev; prejel jo je mešani zbor gimnazije iz Kopra. Na mednarodnem tekmovanju predmutacijskih zborov je tekmovalo šest mladinskih zborov: iz Haaga, zbor RTV iz Bukarešte, ki pa je imel že zrel dekliški zvok in po mojem mnenju ni spadal sem, mladinski zbor iz Lyo-na, iz Kazanleka v Bolgariji, iz Liberaca na Češkoslovaškem, in zmagovalec na, jugoslovanskem tekmovanju, mladinski zbor iz Maribora. Žirija, ki je zaradi odpovedi imela le enega inozemskega člana, je z ozirom na visoko pevsko kulturo vseh zborov imela gotovo težko nalogo pri ocenjevanju. Njene ocenitve in uvrstitve so vzbudile precej negodovanja in celo proteste pri ne-nagrajencih. Prvo mesto je prisodila zboru «Severaček« iz Češkoslovaške, po vsem sodeč, u-pravičeno. Drugo mesto je pripadlo zboru Romunske RTV iz Bukarešte, ki ga ne moremo primerjati z ostalimi, res otroško-mladinskimi glasovi in barvo. Tretje je zasedel mladinski zbor iz Maribora, ki ni dosegel tiste kvalitete kakor na tekmovanju jugoslovanskih zborov. Na tekmovanju jugoslovanskih zborov so dodelili zlate plakete: že omenjenemu zboru iz Maribora, mladinskemu zboru iz Niša, srebrne so prejeli mladinski zbori iz Kotora in iz Beograda, bronasto pa mladinski zbori iz Kranja, Novega Sada in Zagreba. V kategoriji pomutacijskih zborov sta prejela zlato plaketo dekliški zbor gimnazije iz Velenja in mešani zbor gimnazije iz Celja; srebrno mešani zbor glasbene šole «Lisinski» iz Zagreba ter mešani zbor iz Zrenjanina, bronasto pa mešani zbor slovenske gimnazije iz Celovca. Mladinski zbor iz Sežane je sicer bil solidno pripravljen, vendar ni mogel razviti potrebne sproščenosti, ki bi mu omogočila plastičnejše oblikovanje. Gimnazijski zbor iz Kopra je za svoje komaj enoletno delovanje dosegel sorazmerno zadovoljiv uspeh. Potrebno mu je nadaljnje tehnično izpopolnjevanje. Kot gost je nastopil tudi «Kraški slavček* iz Nabrežine, ki pa je na sklepni reviji mladinskih zborov v Trstu pokazal bolj čisto in ubranejše petje — kar je bilo gotovo posledica dolge vožnje in utrujenosti. Omeniti moramo že Izvrsten tehnično formiran in tudi muzikalno do visoke mere vzgojen madžarski mladinski zbor iz Szegeda, ki je nastopil izven konkurence, prav tako mešani zbor Glasbene gimnazije z Dunaja. Niso pa inozemski zbori peli samo v Celju, temveč so gostovali po vsej Sloveniji v večjih krajih in mestih. Tako smo imeli tudi na obalnem področju v gosteh zbor iz Haaga, ki je imel koncert v Piranu, zbor iz Libereca iz Češkoslovaške, ki je nastopil v Kopru in madžarski mladinski zbor iz Szegeda, ki je nastopil v Izoli. Redka doživetja, ki jih ne bomo tako kmalu pozabili. Naj zaključim z ugotovitvijo, da je letošnji festival v Celju zapustil vtis veličastne manifestacije, ki je povezala celotno naše mladinsko pevsko udejstvovanje do slovenskega kulturnega prostora v zamejstvu, prikazala dinamiko njegove rasti in dosež kov in ga z mednarodnim tek movanjem združila v areno evropskih prizadevanj. Dogaja se, da naletiš včasih na obljudeni mestni ulici na Slovenca, denimo enega od mnogih, ki prihajajo v Trst po tedenskih nakupih, ali pa na takega, ki se je lahkomiselno in naivno ujel na limanice »blagostanja*, ki jih zahodni kapitalistični svet organizirano nastavlja, in zaprosil tukajšnje oblasti za tako imenovano «politično» zatočišče. V čisti slovenščini te vljudno vpraša: «Oprostite, ali mogoče veste, kje je Padriciano*. Marsikomu se je to že primerilo, kot se mu je najbrž primerilo, da mu je ta ah' oni Italijan med razgovorom namignil: «E mi go una vila a Padrich*. Ime te male vasice, ene toli-kerih na vzhodnem Krasu, ki se kakor dolge opekasto sive krtine razraščajo po valoviti in razglo-dani kraški gmajni, se v tej ali oni obliki vedno pogosteje pojavlja v premožnejših krogih tržaškega meščanstva. Po drugi strani pa se je v zadnjih letih to ime precej omenjalo v tržaški črni kroniki. V prvem primeru je vas zaslovela kot dragocen in neizčrpen rudnik gradbenih zemljišč. Lega vasi je idealno odgovarjala vsem predpostavkam za nagel, nezadržen razvoj vprašanja luksuznih gradenj. Neposredna bližina mesta, vzorno urejene in hitre cestne povezave, obenem pa spokojen mir in čist, zares svež zrak, še neokužen od strupenih hlapov stotisočerih izpušnih cevi in tovarniških dimnikov. Vse to in pa izredna ustrežljivost in popustljivost kmetov - lastnikov zemljišč pri določanju cene je privabilo kakor muhe na med številne meščane, prenasičene mestnega smoga in ropota, in pa celo vrsto prekupčevalcev z zemljišči ter špekulantov — rekli bi kar šakalov, ki so zavohali bajne dobičke. V nekaj letih so kot gobe po dežju zrastle okrog in okrog vasi imenitne vile. Padriče so čez noč postale naselje «boljše sorte*, namenjeno tržaški smetani iz vrst premožnejših trgovcev, odvetnikov in zdravnikov, v katerem so poštah prebivalci starega predela vasi le še kot nepomemben malone že folklorni okras in zanimivost. saj se bodo sčasoma, po mnenju novih italijanskih priseljencev, tudi sami »civilizirali* in narodnostno asimilirali. V drugem primeru je sloves Padrič bolj žalostnega značaja. Tudi temu je v dobršni meri botrovala ugodna lega področja, predvsem pa je šlo za jasno politično potezo. Pretrgati je bilo treba narodnostno homogenost slovenskega prebivalstva na vzhodnem Krasu, v neposredni bližini državne meje in to ni bil v prvih letih po povratku italijanskih oblasti v naše kraje težaven posel. Treba je bilo le naseliti nekaj tisoč istrskih beguncev italijanske narodnosti v zapuščeni vojašnici, ki so jo ameriške zasedbene oblasti zgradile z jasnimi strateškimi nameni na vzhodnem koncu vasi ter v ta namen seveda razlastile 54.597 kv. m padriške zemlje. V trenutku je bilo slovensko prebivalstvo vasi številčno v izraziti manjšini. Vas je namreč štela okrog dvesto ljudi. Novih, v pretežni večini šovinistično in iredentistično nastrojenih priseljencev pa je bilo v prvih letih nad 4 tisoč. Veliko je bilo v teh letih tudi primerov nestrpnosti. Begunce so zaradi pomanjkanja prostorov v vojašnici sami namestili v nizkih lesenih barakah, ki so dajale novemu naselju videz nekakšnega nacističnega koncentracijskega taborišča. To je istrske begunce, ki so jih tukajšnje oblasti pred odhodom iz svojih, nemara velikih, bogatih in lepo urejenih domov, pitale z obljubami, da bodo v naših krajih dobili na stežaj odprta vsa vrata blagostanja, tako prizadelo in ogorčilo, da so se znašali nad domačim slovenskim prebivalstvom. Ob tem so trdili, da nimajo «s’ciavi» na tej »italijanski* zemlji kaj iskati in naj se kar poberejo v Titovo Jugoslavijo ter jim prepustijo domove, ki da so po ne vem kakšni logiki njihovi. Lepše in udobnejše domove so v poznejših letih vsekakor dobili, ne da bi jim bilo treba zato izganjati slovenske ljudi iz njihovih domov. Za to so poskrbele oblasti, čeprav za ceno odhoda marsikatere tržaške in slovenske družine v Avstralijo. Najhuje v zvezi s priseljevanjem tujega prebivalstva v Pa-dričah pa je moralo šele priti, V jugozahodnem predelu vasi, na pobočju pod Golim vrhom, tik nad Trbiško cesto, so okrog leta 1967 zgradili novo begunsko naselje. Tokrat za begunce iz vzhodnih držav, ki so na en ali drugi način pribežali čez mejo v Italijo. Oblasti so te tujce, po večini mlade ljudi, označile za politične preganjance, anali tržaške sodne in črne kronike pa neizpodbitno govorijo drugače. Skoraj ni minil teden, da bi policijski varnostni organi ne zasačili tega ali onega gosta zloglasnega taborišča pri kraji, ropu, nasil-stvu vseh vrst, prostituciji itd. Sami vaščani so večkrat posredno in tudi neposredno protestirali pri pristojnih oblasteh, odgovora pa ni bilo nikdar od nikoder. Stvar je šla celo tako daleč, da je ob večernih urah zavla- dalo na vasi pravo «obsedno» stanje, kakor v nepozabnem obdobju letalskih napadov ali vojaških represalij, ko si nihče ni upal na cesto. * * * Ves ta čuden demografski porast ni spremenil le zunanje podobe vasi. Neizbežno se je dotaknil tudi njene duše in globoko vplival na miselnost in izbiro domačinov. Marsikdo se je s prodajo zemljišča gospodarsko trenutno opomogel, a je obenem spoznal, da je to nevarno ogrozilo njegovo narodnostno bitnost. Treba je bilo nujno poiskati u-strezno «protisredstvo» za asimilacijsko nevarnost. V teh prizadevanjih je neizbežno še enkrat prišla do izraza tradicionalna vaška složnost in enotnost, zaradi katere so prebivalci sosednjih vasi večkrat v preteklosti imenovali Padriče za »republiko*, Padričarje pa za «zaviterje», to je ljudi, ki se radi ponašajo s svojimi pridobitvami in nekoliko zviška gledajo na ostale vasi. Takšen sloves seveda ni eden najboljših, vendar dejstvo ostaja, da si je znala ta majhna vasica v vsej svoji razmeroma kratki zgodovini pridobiti marsikaj. Vas je nastala nekje v polovici XVI. stoletja, ko se je na kraju, ki mu vaščani pravijo «Pri stari Štirni*, na južnem koncu vasi, naselil prvi vaščan Tomaž Grgič. V razmeroma kratkem časovnem razdobju si je znala njegova rodbina s svojo izredno marljivostjo in podjetnostjo zagotoviti razsežna zemljišča. Vas se demografsko ni nikdar posebno razbonotila. Razsežna zemljišča so ostala za dolga stoletja izključen fevd Grgičev. Svoje zemlje zlepa niso pustili iz rok in čeprav ne posebno radodarna, je lahko krila življenjske potrebe redkega zato pa marljivega prebivalstva. Nasprotno, pravico nad svojo zemljo so vaščani ob začetku tega stoletja, ko so začele avstroogrske in pozneje italijanske občinske oblasti po svoje deliti slovenska zemljišča, še utrdili. Zasluga za to gre podjetnemu domačinu, preprostemu čevljarju Josipu Grgiču, ki so mu zaradi nenavadne bistrosti in njegovih neutrudnih stikov s takrat- Motiv iz Padrič: stara «štirna» (.vodnjak) (Foto M. Magajna) Veljaven od 10. do 16. junija 1973 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo zadeti prikriti snvsel izjave nekoga, ki vam ni naklonjen. Pri tem pa se ne razburjajte. Bodite v stikih z ijudmi, ki vas ljubijo. V ljubezni bo vse v redu. Prav tako z zdravjem. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Tokrat boste morali svojo voljo in tudi svoje načrte vsiliti. Če ne bo drugače, bodite do skrajnosti odločni. Dobili boste pismo ali vest, vsekakor nekaj novega. Tudi v ljubezni novost. Zdravje o.k. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Če resnično želite pripeljati načrt do kraja, držite vso zadevo v skrajni tajnosti. Ne spuščajte se v tveganja in hazard. Neka oseba vam bo pomagala. Ne bodite ljubosumni. Prehlad. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaše delo, vaši po-sli bodo šli kot po J °1JU- In vendar ne bo-' ste zadovoljni. Izkazala se bo neka lažna simpatija, ki vas bo spodnesla. Ne bo hudo. Glede ljubezni nič novega in tudi glede zdravja ne. LEV (od 23. 7. do 22. n , 8.) Preveč se vam bo JjM# j mudilo, da bi mogli v / vse opraviti tako, kot bi bilo prav. Neka prijateljstva se ne bodo kdo ve kako izkazala. Negativne posledice v poslih. V ljubezni vse v redu. Tudi glede zdravja. _____ DEVICA (od 23. 8. do f s 22. 9.) Neko srečanje ( ] b' vam znalo veliko J koristiti. Morda je na y vrsti potovanje, vsekakor poslovnega in ne zabavnega značaja. Neko staro prijateljstvo se bo ponovno obnovilo. Popazite na zdravje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10) Čeprav ne bo vse steklo, boste ob koncu doživeli ado-sten materialni uspeh. Zavihati bo treba rokave in rezultati bodo še večji kot računate. Na pot boste šli z ljubljeno osebo. Glavobol. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vzdušje bo naklonjeno vašim načrtom, toda z njimi boste imeli vendarle težave, ker jih drugi ne bodo razumeli ne bo vam lahko niti v vaši običajni družbi. Glede zdravja pa vse prav. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Veliko boste delali, močno se trudili, rezultati pa bodo bolj pičli. Morda pa bi se vam napori mogli obrestovati kdaj pozneje. Pomoč iščite med svojci. Z zdravjem v glavnem vse v redu. _____ KOZOROG (od 21. 12. iT\ do 20. 1.) Preobreme- f \ njeni boste z delom in težko boste zmogli vse, J/ kar bi radi storili. x Čudno vzdušje na delu in tudi v družinskem krogu, kjer nekdo že dolgo viha nos. Motnje v prebravi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Teden vam bo naklonjen in vzdušje dobro. Kljub vsemu ne boste z vsem navdušeni, ker vam bo kje kaj spodletelo. Prepirček v družini ali z ljubljeno osebo. Tudi zdravje ne bo najbolj trdno. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) če hočete, doseči . —, to, kar vam je pri srcu, se boste morali odpovedati marsičemu, ki bi nekoč veliko več veljalo. Izbira ne bo lahka. Isto velja tudi za ljubezen, vtem ko bo zdravje odlično. m nimi slovenskimi odvetniki nadeli ime «doktor šilo*. Pod njegovim vodstvom sovaščani vložili tožbo proti občini. Pravdo so dobili in tako so P°" stale tako imenovane «komune-le* njihova last. Padriče so bde edina vas, ki so to dosegle ter nato ustanovile zadrugo, ki J® ta zemljišča upravljala. Padri-ška «Gozdna zadruga* se je ohra-nila do danes ter se zadnja let* celo okrepila. Prav v letošnjem januarju je odbor na novo preg}®! dal in proučil statut ter izdela* podrobne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne načrte z osnovnim namenom, da bi obvaroval in še nadalje ohranil svojih Pr|' bližno 370 hektarjev cest, §rna|" ne in predvsem gozda. Nekaj te zemljišč so namreč razlastili a_ zasedli za razne gradnje in slu2' nosti, kot so bile zgraditev o-gromnega električnega transformatorja «ENEL» na zahodu vasi. plinovodne in naftovodne napeij ve in drugo, širša področja zadružne zemlje pa je pred kra-kim ogrozila nevarnost ustanovi ve kraških rezervatov, kar J vzbudilo v vaščanih izredno ogo čenje, ter pripravljenost, da ze lje ne spustijo kar tako iz r° ’ Poleg pobud na gospodarske področju je ob času najvecjeg italijanskega demografskega P tiska zraslo v vasi agilno spo ^ no društvo «Gaja», ki se Je svojem delovanju oprio tudi pomoč Gropade, da bi imelo ko širše možnosti razvoja da bi enkrat za vselej preb?* škodljivi lokalpatriotizem. Za ženje sicer ni kdove kako za", stelo v športno tekmovain smislu, je pa zato, predvsern zaslugi podjetnega in iznajdij ga predsednika Karla Grgj ’ zgradilo celo vrsto športnih pDJ tov, kot je odbojkarsko in ko karsko igrišče, nogometno ~ ’ dve teniški igrišči ter ban ska igrišča. V tem pogledu vasi skratka a manjka nič. Je pa zato v bolj problematično stanje na svetnem področju. Vas se P" ša z bogato kulturno ■ prosV L. tradicijo. Razgibano obdobje rodnega prebujenja je že zelo daj odjeknilo med vaščani i_ jrl aaj odjeknilo mea vhm-o..- - jn ta 1898 so ustanovili pevsko ^ bralno društvo »Slovan*, ki v prekinilo svoje dejavnosti m ■ najhujšem razdobju fašistične re ter. celo v vojnih tetinM je po osvoboditvi še okr Društvo še danes aktivno d čeprav se pri tem starejši p „ svetarji pritožujejo, da se m na premalo udejstvuje. Naj bo kakor koli, Pr°sve življenje v vasi ni zan^„ kjo uu iavuu ua uaiio^-j- . se mimogrede šel skozi Padr> • ?a. bo nemara začudeno vPrasa \ -*e kaj ni v vasi nikogar. * doffl0. bodo danes kakor izumrle, Kj vi bodo prazni. Redki ljam 'j. bodo ostali doma, bodo lati ^ čali, da se je čeprav za en^. dan vsa vas preselila v •=> g-ar. rojstno vas pesnika — bore ka-la Destovnika — Kajuha, P' na terem je od lani P°im® n0vna tudi padriško-gropajska b()do sola. Padncarji in Gropaj kuj. šoštanjcem vrnili obisk sv0j-turnim sporedom, ki so g! n0. čas imeli ob svečanem P ne-vanju šole. Skupno so se z . kaj' tednov marljivo pnP « s na ta obisk in nastop ter za. tem dokazali, da se globoko )n vedajo svojega narodnostneg ^ kulturnega poslanstva te ^oV nem potrebe po utrjevanju ^ z matično domovino ob kega krepitve enotnega sloven kulturnega prostora. ^ic Boljša rast rastlin na Luninih tleh ■ np V pre Zemeljske rastline, vsaje boljše merek Luninih tal, so ras in so dlje živele od erjne tisoče let poganjajo svoje ^ je v «navadna» zemeljska ta' toriiu s svojimi poskusi v la pr0. NASA ugotovil Bernon Scho fesor biologije na vseučilišču Alabame. . naPraj «S svojimi sodelavci se skušali vil ta poskus zato, ker srrV: bi mo' odkriti patogene elemente, e na rebiti ogražali rastlinsko zi ■ .eDje Luni. Na naše veliko P«*f opa-smo ugotovili prav naspro . j go žili smo. da so se rastline, ne. rasle na Luninem materialu, ,g kega določenega razloga, jn da ne poznamo, razvijale hi ^ ti- imajo daljšo življenjsko raz- stih, ki rastejo v norma merah*, je dejal Scholes. V galeriji naivne od' Hlebinah je bila pred krau prta razstava znane franc°onvadina-ne umetnice Micheline skup. Razstavo je odprl Preds?,?,an Ka' ščir.e občine Koprivnica 5 J je pusta, a o pomenu re« nim tf-spregovoril gostom — s .kol0 kovnikom in drugim ume j^ed' dr. Mico Pavičevič, ^" ^bora narodnega organizacijskega »Naive 73*. DTiloit>osti Hlebine so se ob tej P ^ spremenile v gostitelja jled- nih svetovnih likovnih kn 1 najvTJ drugim so razpravljali tudi Iz življenja Slovenskega planinskega društva v Trstu Hribe moraš globoko doživeti če hočeš, da ti nekaj pomenijo Na zadnjem občnem zboru SPDT Je bilo dosti govora o vprašanju, ^kaj se mladi ne posvečajo alpi-®izmu in zakaj jih tako malo hodi v gore. Mislim, da je debata o-svetlila prave vzroke; ljubezen do S°ra namreč ni nekaj, kar lahko ®[ugemu posreduješ ali pa razlo-v pogovoru. Ne bo ti lahko polniti, zakaj hitiš, če le moreš, Vs®ko nedeljo v hribe; zakaj se tam Potiš in trudiš ure in ure, da pri-Oeš na vrh, nato pa se zopet vrneš 119 izhodiščno točko. *Kaj imaš od tega?» te bo vprašal. če mu boš govoril o zadošče-o samopremagovanju, o lepoti o®rave in o vsem, za kar ti veš, o® te vleče v hribe, bo skomignil * rameni in odvrnil, da se da isto ooseči na lažje načine, če je že ko-11111 do teh stvari. Ljubezen do gora je predvsem, 6e ne edinole osebno, notranje do- 2lvrije. Hribe moraš globoko doži-'eti če hošeč, da ti bodo nekaj Potneniu. doživetje, ki je pripomoglo k r®111, da sem hribe vzljubil, se mi ,e Pripetilo med počitnicami po "°nčar,em prvem liceju. Ne mi-f®te, da sem bil tedaj prvič v ^bih! Kot skavt sem se s sobrati J^krat povzpel med taborjenji na .®sne lažje vrhove. Hribe sem torej Poznal; ali bolje, vedel sem, da Ostajajo. Ne morem pa reči, da ?? me privlačevali; do njih sem 11 indiferenten. Tistega leta sem se torej mudil ® študentskem letovanju v Uk-,a®- Izleti v Zajzero, na Ojstemik, “Panje v potoku nad vasjo, od-Ika. lenarjenje. j ^ekega popoldneva, ko smo bili “ vsega siti, mi nekaj let starejši r,Jatelj Ar.drej pravi: *Sliši, odločil sem se, da grem intrišnjem na Viš. Bi šel z mano?» j r® hip sem obstal. Na Viš!? Ve-jj.. sem, da je Andrej večkrat ho-w v hribe in tudi marsikaj pre-. 62®L nikoli mi pa še ni padlo a niisel, da bi lahko šel kdaj z k™11- Ponujalo se mi je torej ne-1 novega, neznanega. !,®kaj pa ne!» sem odvrnil, ‘'aslednji dan sva se udeležila finskega izleta r,a Višarje.. Z> ^Petine nad cerkvico sem radoved--® spoštljivo opazoval skozi dalj-PSled črno razpoko, ki se je jmtfčno dvigala na levi strani-Vi-■ severovzhodni žleb. jj4JPtri ob tej uri bom tam», sem umislil z mešanimi občutki pri Stcu. vrnitvi v Ukve pozno popol-jjT. 80 se začele mrzlične priprave. ,]r { naj vzamem s seboj? Po An-®Jevih nasvetih sem si pripravil jjr^btnik. Pojavil pa se je velik Sh?°*em, na katerega v začetku nisem mislil. ž *Naj pa s čevlji? Saj ne moreš v'Pano s tistimi lahkimi čevlji! (iei '?18arje so še dobri, za Viš pa 1 ' Kaj je Na, S. res nimaš težkih gojzar-skomigoval z glavo An- ^enkrat je bilo mojega navdu- hi, konec. Kaj pa zdaj? Viš so Uj “Puma postale neuresničljive sa-(ja' K sreči se je ponudil Miha, P050^1 svoje čisto nove goj- 6a ekipo in tesno premagala kranjsko Savo, ki je preteklo nedeljo v Mirnu doživela veliko katastrofo. Gola za Vozila sta dosegla Pini v 2. minuti in Marušič v 44. minuti, vmes pa so gostje v 7. minuti iz enajstmetrovke izenačili. Tolminci se niso resneje upirali Litija-nom in so prejeli v vsakem polčasu po en gol. V" Piranu je nastopil bo- BOKS NA EP V BEOGRADU Doslej največji uspeh Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Jugoslovani so na 20. evropskem boksarskem prvenstvu zabeležili do sedaj največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega boksa. Priborili so si dve zlati kolajni (Mate Parlov v poltežki kategoriji in Marjan Beneš v polvel- Kolajne Z s B Sovjetska zveza 4 1 2 Romunija 2 2 3 Jugoslavija 2 1 1 Madžarska 1 0 1 Francija 1 0 1 Vzhodna Nemčija 1 1 3 Poljska 0 3 2 Bolgarija 0 1 3 Zahodna Nemčija 0 1 2 Španija 0 1 1 Škotska 0 0 1 Finska 0 0 1 Nizozemska 0 0 1 KOLESARSTVO Danes ob 10. uri bo s startom na Opčinah na sporedu kolesarska dirka veteranov na kronometer. 26 km dolga proga se bo odvijala po naslednjih cestah: Opčine — Prosek — ter kategoriji), eno srebrno (Jovanovič v peresni kategoriji) in eno bronasto (Jelisijevič v velter kategoriji). Novi prvaki Evrope so: papirna kategorija Zasipko (SZ), mušja Gru-escu (Romunija), bantam Cosentino (Francija), peresna Forster (Vzhodna Nemčija), lahka Čutov (Romuni- ja), polvelter Beneš (Jugoslavija), Ferroviario 11 9 2 839 567 18 velter Csjef (Madžarska), polsred- Polet 12 8 4 724 582 16 nja Klimanov (SZ), srednja Leme- Servolana 10 8 2 624 558 16 šev (SZ), poltežka Parlov (Jugosla- GMT 9 5 4 510 467 10 vija) in težka Uljanič (SZ). Libertas TS 10 5 5 581 589 10 B. B. CGI 11 5 6 559 569 10 KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Polet tokrat ni zadovoljil •v' / Srednješolsko prvenstvo odgodeno na sredo Polet — Kontovel 100:24 (60:13) KONTOVEL: Luksa 6, Ban 7, Bu-kavee, Štoka, Lisjak 7, Persi, Nabergoj, Kante 4, Daneu, Zadnik. POLET: Adrijan Sosič 25, Daneu 6, Jugovič, Guštin 27, Dolenc 2, Gantar 23, Kraus 6, Tavčar 2, Škerlavaj, Edi Sosič 9. Sodnika: Popazzi in Tommasi (Trst). Prosti meti: Kontovel 6:16, Polet 6:18. Pet osebnih napak: Persi (13:62), Lisjak (15:73). Po predvidevanju je zmagal Polet, ki je tako še bolj utrdil visoko mesto na lestvici. Srečanje je pokazalo, da je izbor mladih kontovelskih igralcev dokaj kakovosten in so bili prav Ban, Lisjak in Luksa med najboljšimi na igrišču. Bila je to, žal, edina pozitivna nota tega srečanja, v katerem poletovci s prikazano igro niso zadovoljili. ZAČASNA LESTVICA: Cianocolori Kontovel 9 I 10 0 8 413 581 10 348 688 DANAŠNJE KOLO: GMT . Libertas Ts; Servolana Cianocolori; CGI - Ferroviario. SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO ODGODENO NA SREDO Finalni del srednješolskega prvenstva, ki bi moral biti na sporedu v petek, je bil odgoden na sredo. 13. junija. Podrobneje bomo o tem prvenstvu pisali v torkovi številki. ZAKLJUČNI DAN MINIBASKETA PRI BORU Uspešna sezona Borovega miniba-sketa se je zaključla z notranjim turnirjem pred velikim številom staršev. Po turnirju je bila zakuska Glavne zasluge za to uspešno se1 zono pri Boru nedvomno nosi požrtvovalni trener Renato Štokelj, ki je navdušeno vodil sekcijo in je poleg tega tudi skrbno vodil tehnično pripravo Borovih najmlajših košar karjev, kj so v enem letu vidno napredovali. Na zaključnem turnirju je trener 2 porazdelil ekipe v štiri enakovredne 0 skupine. Igralci so si izbrali imena jugoslovanskih košarkarskih moštev. IZIDI: OLIMPIJA — C. ZVEZDA 12:0 OLIMPIJA: Schillani 10, Švara 2, Cej, Starc. Gombač. C. ZVEZDA: Lokar, Budin, Furlan L. in A., Škrl, Pahor. BORAC — ŽELJEZNIČAR 14:1 BORAC: Kravos 8, švagelj 6, Jogan, Pahor, Tremul. ŽELJEZNIČAR: Poljšak, Gerdol 1, Volk Zampieri, Jagodic. FINALE ZA 3. IN 4. MESTO C. ZVEZDA - ŽELJEZNIČAR 16:4 C. ZVEZDA: Lokar 8. Budin, A. in L. Furlan, Škrl 8, Pahor. ŽELJEZNIČAR: Poljšak 3, Gerdol 1, Volk, Zampieri, Jagodic. FINALE ZA 1. IN 2. MESTO doči prvak, Slovan. Domačini so mu nudili nadvse časten odpor. Batagelj in Klanjšček vodita Med strelci slovenske lige sta naj boljša Ljubljančan Kolenc s 17 g® in Mariborčan Krojs s 16 g°“’ dijo jim: Šinko (Slav) 14 golov, lič (Trig) 13, Rebernak (Žel), Be')U. šak (KI) 12, Pirc (žel), Lončaric .to ' 11, Jalševec (Slav) 10, Gregorič (Iz), Novak (Naf), Planjšek 9, Virt (Žel), Špehonja (Dra) °> kas (Iz), Morato (Kop), Iskra ( ' Zubovič, Nikolič (oba Kov) 7 itd- . V ZCNL se je izredni Batagelj PJ* bližal že dvajsetim golom. V za „ dveh kolih pa se je s sedmimi 8 najbolj izkazal srednji napadel®*: drie Klanjšček. Sicer pa je les naslednja: 18 golov: Batagelj (Pr) 14 golov: Klanjšček (Ad) ,TrrH) -12 golov: Šinko (Sl), Ipavec ( 11 golov: J. Nejedly (Lit) 9 golov: Marušič (Voz), ®en®V!.j) (Ad), Leban (Tol), Proda?n(V-8 golov: Šubic, Šinko (oba Sl). hajlovič (LTH) .j* 7 golov: Begič ( Prim ). de i Saksida (oba Ad), Lutar Vezjak (Us). V zadnjem kolu: Adria — Vozila skih Danes je v vseh treh slov de ligah odmor zaradi nastopa slovenske reprezentance na tu ^ prijateljstva v Gradežu. odm prišel v nepravem času, saj b° ^ ba samo še zaradi enega ko a ^ nirati štirinajst dni. Zdi se na ■ n bi bilo bolje začeti prvenstvo d dni prej ali odigrati eno ko da0 prvomajskimi prazniki oziroma tv0 OF 27. aprila. Tako bi se Prve zaključilo že v začetku junija- B. “• ODBOJKA MLADINSKE IGRE Dva sklepna deželna turnirja na Tržaškem Tudi mladinske igre v °®°r£geS nagibajo k svojemu koncu. ^ bosta v Trstu in Nabrežini na redu dva sklepna deželna 1 Je. V Nabrežini se bodo spopnje j, kleta, v Trstu pa fantje. Teh &tje turnirjev se bosta udeležili t ga slovenski šesterki, in sicer -ce pri dekletih in 01ympia tl pri fantih. Ne glede na kon jjjj stni red je že to nedvomno uspeh za našo odbojko. j. V Nabrežini bodo poleg S° a-grali še naslednji pokrajinsk lZ govalci v naši deželi: Toman* Gradišča, ki bo zastopala 8 vj. pokrajino, Folgore iz Maiana demsko pokrajino in Juvenes \ , denonsa za Pordenon. ^ Zmagovalec tega četveroboja^ ,g S« OLIMPIJA BORAC 22:3 OLIMPIJA: Schillani 12, Švara 6, Cej 4, Starc, Gombač. BORAC: Kravos 3. Švagelj, Jogan, Pahor, Tremul. LESTVICA: 1. Olimpija, 2. Borac, 3. C. zvezda, 4. Željezničar. b. 1. odprto pot naprej, kjer ga . ■ jz drugi conski turnir in prvi e L,icO tega turnirja si priborita voz za Rim. Pri fantih so si priborili pto na. do nastopa v deželnem haa0i iz slednje ekipe: Libertas K por. Trsta ,01ympia iz Gorice, P jz misch iz Vidma ter Ginnasm-Pordenona. Spet je prišlo do majhne membe, ki organizatorju ni rajj hvalo. Občinski del iger so :'jngld v telovadnici. Naslednji, pok g3- del je bilo treba po ukazu od nizatorja iger, CONI, igrati ^ prtem. Sedaj pa je prišlo jgrali novne spremembe: da bodo spet v telovadnicah. Vse te membe niso koristile. Krl - - za moral biti enoten od same& tu F četka. Če se igra na sklepn enj nirju v Rimu na odprtem je že pravilno, da se igra na odpr od samega začetka. To je 00 skega dela iger naprej. ^ f. Dr. Aleksander Gala • Peter Partizanski zdravnik 81 Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika Skril se je za drevo in čakal, da se je jelen ustavil. Z dvema dobro namerjenima streloma ga je podrl. Ko sta tovariša slišala streljanje, sta se zbala, da je padel v zasedo in so ga Italijani ubili. Medtem je Tine, presenečen, da je uplenil skoraj dvesto kilogramov težkega jelena, hitel v bolnico pravit veselo novico. Ves iz sebe je kričal, ne meneč se za konspiracijo in potrebno tišino: «Jelena sem podrl!« Komaj se je pomiril od prevelikega veselja. Povsem se je streznil, ko smo pričeli razmišljati, kako bomo jelena spravili v bolnico. Tovorne živine nismo imeli. Sami ga ne bi mogli prenesti, razen če bi ga razkosali. Toda tudi tu nas ni zapustila partizanska iznajdljivost. Nekdo se je spomnil, da je nekje v gozdu videl zapuščeno prednjo premo. Šli smo po premo in se nato odpravili po jelena. Proti večeru smo ga privlekli v bolnico. Za nas je bilo naenkrat preveč mesa. Zato smo ga polovico odstopili odredu. Trofeja jelena dvanajsterica je pripadala Tinetu in ta jo je spravil na visoko jelko, kjer naj bi ga počakala do konca vojne. Po končani vojni jo je Tine spet snel in z njo okrasil svoj dom. Dokler smo bili v šimenovi dolini, še vedno nisem uspel nabaviti kaj več sanitetnega materiala. Nujno sem potreboval nekaj zdravil, tako za bolnico kot za odred. Nekaj malega, posebno prepotrebnih obvezil sta mi prinesla Tine in Tone z Babnega polja. Vendar to še zdaleč ni zadostovalo, še vedno sem moral obvezovati z mokrimi, prekuhanimi platnenimi krpami, ki so jih nosili iz doline. Večkrat sem se spomnil na to, kaj so govorili na Sokolskih stenah o apoteki, ki jo je baje imel štab V. operativne cone, ki se je takrat nahajal nekje pod Risnjakom. Podatek, da je tam za zdravnika neki Slovenec, mi je vzbujal upanje, da se bom z njim laže pogovoril o svojih potrebah. Morda ga celo poznam. Večkrat sem ugibal, kdo bi to lahko bil in tudi vprašal v štabu našega odreda po njem. Pa nisem mogel nič izvedeti. Odločil sem se, da poskusim priti do sanitetnega materiala na štabu V. cone. Mogoče imajo tam celo kakšno zvezo s Karlovcem ali Sušakom in dobivajo material po kanalih iz omenjenih krajev. Morda bi se dalo organizirati, da tudi naš odred nabavljal zdravila po istih kanalih. S tem bi rešil velik problem. Iz Ljubljane takrat ni bilo mogoče dobiti ničesar. Bilo je predaleč do nas in preveč tvegano. Okupator in bela garda sta imela še vedno vso oblast v dolini, četudi bi lahko naročil kaj zdravil, bi trajalo predolgo, da bi po skrivnih poteh nazadnje našla pot do mene. Komandant odreda je bil takoj za to, da se odpravim po zdravila na Risnjak. Določil mi je dva spremljevalca. Bil je lep jesenski dan. Na pot smo vzeli običajni obrok suhe hrane, kakšen kilogram kuhanega mesa in nekaj krompirjev namesto kruha. Odpravili smo se po isti poti, kot smo šli ne dolgo tega, ko se je cel odred po napadu na Loško dolino premaknil v Gorski kotar. Naš cilj je bil najprej obiskati enoto na Sokolskih stenah, kjer je bil štab Primorsko - goranskega odreda. Tu so me poznali že od prej. Z njihovo pomočjo bom laže prišel na štab cone pod Risnjak. Pot nas je vodila skozi obširne gozdove mimo čmolaškega Berinščka proti Lepim njivam in nato na vzhod proti Sokolskim stenam. Po pota smo večkrat naletela na skupine ljudi, ki so živeli v gozdu. Ob veliki ofenzivi julija in avgusta so se brez vseh sredstev umaknili v gozdove, da bi si tako rešili vsaj življenje. Takrat je okupator zasledoval partizane in požgal do poslednje hiše vse vasi tam okoli. Ljudje, ki so se rešili, so prebivali v zasilno prirejenih bivališčih, skritih globoko v gozdovih. Le ponoči so hodili na svoje njive po živež, ki ga sovražnik ni uspel uničiti. Vendar tudi tu niso imeli miru. Občasno so jih napadali, jim postavljali zasede in jih strahovali, brž ko so zvedeli za kako skupino. Ravno dan pred našim prihodom so Italijani spet uprizorili hajko. Fašisti so napadli taborišče, v katerem je bilo nekaj družin. Tako iznenada so udarili po njih, da so si komaj rešili glave. Razbežali so se na vse strani in pustili vse svoje skromno imetje v taborišču. Fašisti so izropali, kar se je izplačalo odnesti, drugo pa so požgali ali uničili z bombami ali na drug način. Med ljudmi, ki so bežali, je bila tudi mlada žena v visoki nosečnosti. Med begom pred fašisti je od strahu in naporov rodila otroka, pograbila novorojenčka in bežala naprej. Videl sem j orirugj dan. Sama mi je pripovedovala, kako je bilo Otročiček je bil živ in zdrav. Razen tega, da je prestala velik strah, se na njej in otročičku ni prav nič poznalo, kaj je doživela. Opravljala je vse naloge, kot da ni bilo nič. čudil sem se odpornosti teh ljudi, ki so se nahajali v tako težkem položaju, pa vendar niso klonili. Nasprotno, še bolj so mrzili okupatorja. Doslej sem bil vajen doživljati le nasilno smrt znancev ali prijateljev, tu pa sem naletel na rojstvo. Res v vojni se nič ne dogaja brez nasilja, še rojstvo ne! Na štabu Primorsko - goranskega odreda na Sokolskih stenah so nas lepo sprejeli. Postregli so nam celo s črno kavo, na katero sem že skoraj pozabil. Taborišče je bilo dosti večje od našega. Zdelo se mi je, da v njem kar mrgoli partizanov. V kuhinji so pripravljali hrano: kuhali so meso in krompir v dveh ogromnih kotlih, v katerih se sicer pripravlja hra- na za prašiče. r0bU Vse okoli je bilo polno šotorov. Na majhni jasi ca g0 gozda sejn skozi redko drevje zagledal velik moder šoto • j, sem ga natančneje pogledal, sem opazil, da je narejen na, iz kakršnega delajo žimnice. V njem je sedel ^°m gotor enga od bataljnov in nekaj zapisoval v svojo beležnico. ^ je bil velik in visok kot manjša soba. Čudno se mi je zde ’ Z