?;>V» * V;' .”>••• • •• St. 35 Ljubljana, 2. septembra 1854 20 ditl 12 STRANI sn ČLANKOV IN SLIK M« z vseh področij M&mzm?* POLITIKE, ZNANOSTI, UMETNOSTI IN RAZVEDRILA TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« liliji; JtH| A1 Predsednik zovftznrtlkc If W iw M w liw 3 m-/ M zs^r-*gflBg na našita tleh! številke, ki dajo misliti V poročilu psihiatrov o problemu alkohola v Franciji so naštete tele Številke: 60"/» vseh bolnikov v umobolnicah Je alkoholikov; vsak tretji od umobolnih sploh Je alkoholik; smrtni primeri dvajsetletnih mladeničev so v Franciji dvakrat večji kot v Angliji; 75% mladinskega kriminala je nastalo pod vplivom alkohola; 60'/» abnormalnih otrok je pripisati staršem — alkoholikom. Čudež tehnike Radarski aparati, spojeni s fotoaparati, so najnovejše sredstvo, ki se ga poslužuje ameriška policija v državi Conecticut. S pomočjo radarskih valov lahko zdaj avtomatično dožene hitrost mimo vozečih avtomobilov in če je dovoljena hitrost prekoračena, se avtomatično sproži kamera, ki fotografira številko avtomobila. Kamera lahko posname pet slik na sekundo — torej 1000 slik na film. Kanadskih peterk ni več Emilie Dlonne Je v starosti 20 iet umrla Emilie, ena od svetovnoznanih kanadskih pe-tork Je pred dobrim tednom nenadoma umrla v samostanu Sv. Agate v QueDecku, kjer Je bila na počitnicah. Po zdravniškem sporočilu Jo )e zadela kap. Kanadske petorke so se rj?dile 18. maja 1934 v mestecu Callander v Ka““al- Njihovo rojstvo je vzbudilo pozornost vsega sveta in od vsepovsod so pričela prihajati številna in oogata darila. Njihov zdravnik dr. AUan Defoe, ki go je vlada Imenovala za novorojenk, jih je preselil v novozgrajeno veliko hišo. kjer Je zanje uredil' posebno ami3lJ“’nt°. S pomočjo najnovejših aparatov se je o°lge mesece boril za njihovo življenje W jmje prve mesece hranil samo z injekcijami. Njegov trud je til poplačan, ko so se Peto„ ®, ‘ ?.vile v Pet zdravih in ljubkih deklic. Največja nagajlvka od vseh je bila Emilie. Zato je tembolj čudno, da se je na jesen nameravala zapreti v samostan. Preostale deklice ln njihove starše Je njena smrt tako prizadela, da se ar. Defoe resno boji za njihovo zdravje. Zdaj so postala štiri dekleta, Yvonne, Annet-te, Marie in Cecile za kakšnih 80.000 dolarjev bogatejša. Njihovi revni starši jim tega bogastva seveda niso sami pripravili, temveč sc, obogatele z darili in z reklamo, kar znaša že 2,000.000 dolarjev, ki jih bo varovala kanadska vlada do njihove polnoletnosti. Se preden so bile stare leto dni, Jih je videlo In obiskalo nad 250.000 ljudi. Zaradi njih Je obogatelo tudi mesto Callander, kjer so zgradili nove ceste, nove hotele, restavracije in bencinske črpalke, oče Dlonne pa sl je postavil trgovino. Edint, ki ni obogatel, je bil dr. Defoe. ŽIVLJENJSKA STAROST INDIJCEV Indijske oblasti so objavile poročilo, po katerem doseže Indijec povprečno starost 32 let in 5 mesecev, Indijka pa 31 let ln sedem mesecev. V letu 1951 !») moški dosegli 26 let in II mesecev, ženske pa 26 let In 7 mesecev. Za raznih vrst perilo, za nylon, perlon, svilo slovi že dolgo naokrog: l»E 99 i tvrdke ZLATOROG Predsednik republike Turčije g. Dželal Bayar in predsednik Josip Broz-Tlto, ko gledata ttimohod enot turške armade za letošnjega maršalovega obiska v prijateljski in zavezniški Turčiji liki prijatelj in zaveznik ? Te dni z največjim veseljem in prijateljskimi čustvi pozdravljamo v naši ^ ^ državi predsednika prijateljske in zavezniške republike Turčije, Dželala Bayarja in * < njegove najožje sodelavce. Predsednik turške republike je gost predsednika Tita, i? ki je v aprilu t. 1. na povabilo predsednika Bayarja obiskal Turčijo, kjer je bil ^ 4 navdušeno in prijateljsko sprejet. ^ Med obiskom predsednika Tita v Turčiji in obiskom predsednika Bayarja v Jugoslaviji je bil 9. avgusta na Bledu postavljen nov, še močnejši temelj v balkan- 5 6kem zavezništvu, podpisana je bila pogodba o Balkanski zvezi, za katero sta se d Prav med obiskom predsednika Tita v Turčiji sporazumela maršal Tito in predsednik turske republike Dželal Bayar. Na tiskovni konferenci, ki je bHa ob zaključku 5 Predsednikovega obiska v Turčiji, je državni sekretar za zunanje zadeve Koča ^ y Popovič dejal: »Razgovori, ki jih je imel predsednik FLRJ s predsednikom Turčije ^ j S. Dželalom Bayarjem in najodgovornejšimi turškimi državniki so nov, nenavadno r \ važen prispevek za nadaljnji razvoj trojnega sodelovanja in iskrenega razumevanja ^ med Turčijo in Jugoslavijo.« Blejska konferenca je potrdila te ugotovitve. Predsednik prijateljske turške republike ima nedvomno velike zasluge za V S zgodovinsko delo, ki so ga opravili narodi Turčije, Grčije in Jugoslavije najprej ^ Z Ankarskim sporazumom in nato- z Balkansko zvezo, kajti prijateljstvo in zavez-J ništvo med vsemi tremi balkanskimi državami se je začelo razvijati prav v dobi, ko N je V Turčiji prišla na oblast dsmflkratsksi stranka, katere voditelj in ustanovitelj ^ je prav naš današnji gost g. Dželal Bayar. Njegova življenjska pot je biia pot politika in gospodarstvenika, ki se je boril * za neodvisnost ln napredek svoje domovine že od tr.ladih let dalje. -Ze kot mladenič ^ d J« bil v svoji rojstni pokrajini Gemlik voditelj združenja »Enostnost in napredek«, 1 kasneje pa je postal sekretar te organizacije za Snrtrno. V Veliko narodno skupščino * je bJl prvič izvoljen leta 1920 kot poslanec Saruhana, po kasnejših volitvah pa je ^ 4 v skupščini zastopal Smirno. Dželal Bayar je bil .sodelavec ustanovitelja moderne 1 Turčije Kemala Ataturka, Ul je že v času vojne za neodvisnost Turčije poveril r ^ današnjemu turškemu predsednika Dželalu Bayarju skrb za narodno gospodarstvo ^ Vj in njegov napredek. V svoji dolgi politični karieri je bil Dželal Bayar večkrat na ik j ®elu gospodarskih resorjev, 1. 1924 pa mu je Atatiirk poveril organizacijo državnega r ^ bančništva. Od 1. 1937 do 1939 je bil predsednik vlade. Najvažnejše obdobje njegove ^ 4 Politične kariere pa se je začelo leta 1915 ko je skupno s svojimi sedanjimi sodelavci Mendercsom, Kopriiliijem, Koraltanom in drugimi v skupščini nastopil proti vladi narodne republikanske stranke, katere član je bil do tedaj tudi sam, ter ustanovil novo demokratsko stranko, ki je z zmago na volitvah 14. maja 1950 prišla na oblast. °tl tedaj je Dželal Bayar predsednik turške republike in po preteku štiriletnega ■Mandata je bil letos ponovno izvoljen. Ko v svoji sredi pozdravlj-amo tega državnika prijateljske Turčije, Iskreno želimo, da bi tudi njegov obisk —• tako kakor je obisk predsednika Tita v Turčiji — še bolj okrepil prijateljstvo in sodelovanje med Turčijo in Jugoslavijo. ► 4 C|in|- ki je prinesel #llvll| naslov svetovnega prvaka Na letošnjem padalskem prvenstvu v Franciji je zmagala sovjetska ekipa. Tudi pri prvenstvu posameznikov je zmagal Kus Ivan Fet-čičin, ki je pri skoku na določeno mesto pristal samo 5,85 m od cilja, središča velikega belega križa na letališču. Naša slika ga kaže pri zmagovitem skoku, pod njim pa sodnike, ki tečejo proti njemu, da bi natanko ugotovili mesto doskoka. Tekem sc je udeležila tudi naša reprezentanca, ki pa žal ni potrdila uspehov prejšnjih let Predsednik republike Turčije g. Dželal Bayar je v sredo ob 18.50 stopil na jugoslovanska tla. Dobro uro pred tem so se visoki jugoslovanski funkcionarji s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Rodoljubom čolakovičem na čelu z motornimi čolni odpeljali jahti »Savarone« nasproti, da bi ga pozdravili v imenu predsednika republike Tita. Ko je čoln, s katerim se je predsednik turške republike Dželal Sayar prepeljal z jahte na obalo, priplul v reško pristanišče, mu je v pozdrav zadonelo desetine siren ladij, zasidranih v pristanišču. Ko so predsednik turške republike In njegovo spremstvo stopiii na jugoslovanska tla, je godba jugoslovanske vojne mornarice zaigrala najprej turško, nato pa jugoslovansko himno. Potem je g. Bžefcil Baycr v spremstvu Rodoljuba Colakoviča pregledal častni bataljon mornarjev, medtem ko je mornariška godba igrala koračnice, z obale pa je odmevalo navdušeno pezdravSjanje zbranih množic. Ko je pregleda! častni balciijsn mornarjev, ga je več sto postrojenih, zagorelih mornarjev gromko pozdravilo z gSasnim »Zdravo«, ki mu je g. Džeial Eayar odgovoril z mahanjem reke. Nate je pres?3e?Sr:;'( turške republike s svojim spremstvom odšci proti avtomobilom. Predno se je odpeljal na postajo, mu je predsednik c’.3čine Reke predstavil mestne odbornike. Nate se je g. Džetei Bnyar odpelfal skozi gost špalir prebivalcev Reke i*i okoliških križev, ki so ga pozdravljali z glasnim vzklikanjem in tiMibesnjem s tisočerimi turškimi in jugoslovanskimi zastovicsml Viseki gost je stal v svojem avtomobilu in je nasmejan odzdravijal. REKk JE SPREJELA DRASEGA GOSTA Gospod Dželal Bayar preživlja prosti čas v intimnem krogu svoje družine. Na- sliki ga vidimo v ljubeznivi družbi svojih dveh vnučk njeno spremstvo, štirje turški in dva naša rušilca, kdo vse se je zbral že na pomolu »Prvi maj«, kdaj s* je tamkaj razporedil častni bataljon jugoslovanske vojne mornarice z zastavo in godbo. Ko so zadonele salve obalskega topništva in njim v odgovor streli s »Savarone«, je v množici vzvalovalo, saj se je približal trenutek, ke bo predsednik Ea-yar stepil v reškem pristanišču na tla prijateljske države. Kmalu nato so motorni čelni odpeljali na krov »Savarone« visoke jugoslovanske funkcionarje. L. R. Simbol miroljubnosti V poslaništvu Indonezije v Moskvi so priredili banket v proslavo devete obletnice neodvisnosti Indonezije. Banketa so se udeležili visoki predstavniki ZSSR z ministrom za obrambo maršalom Nikolajem Bulganinom na čelu ter skoraj vsi v Moskvi akreditirani diplomati. Maršal Bulgar.in je v svoji zdravici takole poudarjal sovjetsko miroljubnost: »Nočemo vojne, pripravljeni pa smo in bojevali se bomo, če bo treba. Ponavljam pa, ARS t \ 'TV | E Dva puhla Več l-t je bila EOS predmet pogajanj, ugovorov, prepričevanja, političnega pritiska in celi groženj; v ponedeljek zvečer pa je francoski narodna skupščina rekla svoj dokončni: ne! V est niti ni presenetljiva, saj je bilo le malo ljudi, ki so upali, da bo šel načrt vsemu navkljub skozi parlament. Le-ta se je sicer spretno izognil glasovanju o sami EOS — poslanci so samo sklenili, da o EOS, kakršna je sedaj, ne bodo več razpravljali, kar pa je v bistvu odklonitev EOS v celoti. Seveda je to povzročilo hudo reakcijo v svetu. V vseh evropskih glavnih mestih govorijo o *ialost-nem dogodku v Parizu«, o »katastrofi zahodne diplomacije< in o »triumfu sovjetske politike«. Odklonitev EOS je res hud udarec dosedanji koncepciji evropske politike, toda po podrobni ocenitvi poteka razprave se zdi, da so argumenti, ki so pripeljali do takšne odločitve, dokaj prepričljivi. Se več, kaže celo, da so v drugih državah to nekako razumeli (k čemer so brez dvoma prispevala odločna poročila proti EOS vseh skupščinskih odborov), saj ogorčenje ni niti tako veliko, kot bi bilo pričakovati. Komentator lista •Nem York He-rald Tribune• je celo zapisal, da je odločitev razumljiva, in da bi bile ZDA in Velika Britanija v podobnem primeru storile isto. Kakor koli že, dejstvo je, da je veliki načrt za evropsko armado propadel in da bo sedaj treba iskati nove načine za izpopolnitev vrzeli, ki je nastala, predvsem pa rešiti vprašanje sodelovanja Francije v evropski politiki in pa vprašanje oborožitve Nemčije. Naloga nikakor ni lahka, saj na zahodu za sedaj ne vedo niti tega, kako se je bodo lotili. Nenavadno pa je naklučje, da se v istem času, ko je propadel načrt za Evropsko obrambno skupnost, na Daljnem Vzhodu, v Manili zbirajo predstavniki Velike Britanije, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije, Filipinov, Pakistana in Siama, da bi ustanovili v tistem delu podobno organizacijo. Kot znano, je obrambni pakt za Jugovzhodno Azijo (SEATO) ideja, ki jo je dobil tik pred ženevsko konferenco Dulles, in sicer naj bi vplival na pogajanja v Ženevi, da bi se zaključila čimbolj ugodno za Zahod. Od tedaj se stalno, čeprav počasi in brez prevelikega navdušenja dela na tem načrtu, ki so ga, po zadnjih vesteh, v celoti spremenili nič manj kot trikrat. Kaže tudi, da je pri izdelovanju načrta zmagala britanska teza, iis bi moral pakt predvsem skrbeti za gospodarski razvoj podpisnic, vojaško sodelovanje pa naj bi bilo precej ohlapnejše, kot so si ga v začetku želele ZDA in kot ga sedaj, ko ZDA molčijo, odločno zahtevata §Jam in Filipini (za katerima se, pravijo, skriva Washington). Če pa si sodelovanja — gospodarskega ali vojaškega — v Evropi, ne moremo predstavljati brez Francije, tedaj se pri SEATO pojavijo isti pomisleki zaradi odsotnosti največje države v tistem delu sveta (poleg Kitajske, proti kateri je pakt usmerjen) Indije. Tega se menda zavedajo tudi Angleži, ki zagovarjajo gospodarsko sodelovanje (ki ne^ more škodovati nikomur), nočejo pa niti slišati o vojaškem avtomatizmu, kot si ga zamišljata Siam in Filipini. V primeru, da bo obveljala britanska teza, ima SEATO u panje na uspeh, vsaj tako menijo v Londonu, kjer so nedavno izrazili upanje, da bodo sčasoma pristale na: gospodarsko sodelovanje v okviru SEATO tudi ostale azijske države. Če se bo stvar razvijala v tej smeri, in kaže, da se bo, pa je treba predvsem povedati, da bodo Američani dobili vse kaj drugega, kot so pričakovali, m dt bo SEATO predstavljal samo formalno, ne pa tudi dejansko zadovoljitev njihove prvotne zamisli, namreč, da je treba v Aziji organizirati močno skupino držav, ki bo »ustavila prodiranje kitajskega komunizma na mejah Viet- Masarykova hči v ZDA Predsednik ZDA Eisenhower Je podpisal odlok, po katerem sme hči prvega prezldenta Češkoslovaške republike dr. Aliče Masaryk, ki je stara že 73 let, ostati trajno v ZDA, kjer bo, ker živi v slabih gmotnih razmerah, deležna tudi državne podpore. Težko bo avtomobilistom v Franciji Francoska vlada Je objavila obširno besedilo novega zakona o prometu. Po novem zakonu bodo zelo potrebne zdravniške preiskave ljudi, ki prosijo za šof«sko dovoljenje. Naštetih je 73 bolezni, zaradi katerih po mnenju uradnih strokovnjakov ni mogoče izvrševati šoferske službe. Med novimi ovirami so tudi take, ki so Izzvale humoristične komentarje. Šoferskega dovoljenja po novem zakonu med drugim ne bodo več dobile osebe, ki so domišljave. Ne samo kandidati za šofersko službo, temveč tudi drugi se zdaj vprašujejo, kako bo izvedena kontrola domišljavosti. =3 7 Križarska vojna za moralo Nevarna stvar! Okužena od ideje »miroljubnega sožitja Vzhoda in Zahoda«! V Španiji kot najbolj katoliški državi se ‘uvajajd''ttajraaličnejše akcije za ohranitev morale. Tako je zdaj nekaj zasebnih organizacij ustanovilo s pomočjo Katoliške akcije »Križarsko vojno za moralo«. Za to akcijo so sestavili tudi pravila, po katerih ne smejo ^križarji« obiskovati nobenih gledaliških predstav in filmov, ki so od cerkve in oblasti označeni za neprimerne, v javnih kopališčih ne smejo nositi nespodobnih kopalnih oblek, pri kopanju morata biti strogo ločena oba spola, prepovedane pa so tudi vse plesne in druge prireditve, ki niso bile dovoljene od cerkve in oblasti. »Križarji« ne smejo brati knjig in časopisov, ki jih katoliška cerkev ne priporoča, podpirati pa morajo vse akcije za ohranitev morale. Pred razpravo proti bivšeru perzijskemu ministru Fatemiju V Teheranu bo pred vojaškim sodiščem kmalu razprava proti bivšemu perzijskemu zunanjemu ministru Fatemiju, ki se je po padcu predsednika vlade Mosadika dolgo skrival in je bil potem od nekega fanatika hudo ranjen, ko so ga privedli iz njegovega skrivališča v policijski urad. Takoj ko je okreval, se je začela proti njemu preiskava in predsednik vojaškega sodišča general Azmudeh je zdaj izjavil, da bo tožilec za bivšega ministra Fatemija zahteval smrtno kazen. Prav tako kazen bo zahteval tudi za dva druga ministra nekdanje Mosadikove vlade, ki sta bila aretirana takoj po preobratu, pozneje ob perzijskem novem letu pa izpuščena iz zapora ter vnpvič aretirana šele pred nekaj dnevi. Iz zaporov pa je bil sedaj izpuščen nekdanji minister za notranje zadeve Sadighi. metfi GENERAL in DIPLOMAT šele med zadnjo konferenco vf Ženevi je prišel j ospredje mednarodne diplomacije Valter Bedeli Smith, ki je po odhodu ameriškega ministra ta zunanje zadeve Dul-lesa vodil ameriško delegacijo na azijski konferenci. .. Walter Bedeli Smith, ki je v 60■ letu starosti, je bil med drugo svetovno vojno kot general v štabu generala Eisenhosverja e se je kot načelnik tega štaba udeležil operacij v Severni Afriki in pozneje v Evropi. Sir javnosti je postal znan šele meseca maja 1“ , > ko je vodil v Reimsu pogajanja za Pr^njr^e' Ko se je general Eisenhorver vrnil v ZDA, I odšel iz Evrope z njim tudi general Bede Smith, meneč, da je konec njegovih misij ‘ da se bo lahko posvetil knjigam in ribo,ovu, za kar se že od mladih let najbolj Poslali pa so ga za ambasadorja v ZSSR. Moskvi se je kmalu naučil toliko ruščine, mu tolmači niso bili več potrebni. _ ... Ko se je začela korejska vojna, mu je b' . nro/imrlral bi PER E3 fabolko spora med Veliko Britanijo in Grčijo n)axfe pehlJhy je najzMsy &ot / M Nekako hitro pospravljajo Angleži na Vzhodu. Niso se še oddahnili po Suezu, že zahteva uresničenje starih sanj, cnosls, priključitev k materni zemlji, Ciper — zadnje, najvažnejše angleško oporišče v vzhodnem Sredozemskem morju. Vso važnost tega 225 km dolgega in 100 km širokega otoka za angleško politiko v tem delu sveta bomo razumeli, če pomislimo, da leži le 380 km severno od Egipta, 100 km zahodno od Libanona in 65 km južno od Turčije. Prebivalcev (85 odstotkov Grkov in 15 odstotkov Turkov) je 450.000. Cip-r je od 1. 1373 pod angleško oblastjo in Ima danes položaj kolonije. Prebivalstvo ima pravico voliti občinske uprave, nima pa nobene besede v osrednji vladi. Policija je vsa v angleških rokah. Anglija je prišla do Cipra nekako mimogrede. S Turčijo je sklenila pogodbo, ki Je bila usmerjena proti ruskemu prodiranju v Malo Azijo. S pogodbo Je dobila tudi parvico upravljati otok, ki je sicer še dalje ostal pod turško nadoblastjo, dokler si ga ni Anglija, ko se je Turčija v prvi svetovni vojni pridružila osrednjim silam, priključila. Ciper, kjer so se okrog 400 pr. Kr. naselili Grki, je bil doslej v zgodovini nekakšna skala politične moči, nekaka šahovska figura na šahovnici sredozemske politike. Egipčani, Feni-čani, Asirci, Rimljani, Grki, Franki, Benečani, Turki in Angleži — vsi so bili že njegovi gospodarji. Otok je bil v vsej zgodovini cilj velesil, ki so tekmovale med seboj In ga, kakršna je bila pač njihova moč, po vrati zasedale. Odhod Anglije s Cipra bi pomenil njen odhod iz območja vzhodnega Sredozemskega morja. Prihod Rusije na Ciper pa bi pomenil, da more novi gospodar na otoku zgrabiti Turčijo z obeh strani in da mu je pot za pohod vzdolž vse sredozemske obale, z Afriko vred, prosta. Ciper obdajajo z dveh strani gore, ki se dvigajo do 2200 m visoko. Po vrhovih teh gorskih verig leže številna letovišča kot Troodos, Prodromos, Platres, že stoletja priljubljena pribežališča beguncem Iz vročega Orienta. Spodnja pobočja se spuščajo v terasah in so gosto zasajena z oljkami, mandeljni in s trto. Po gorskih pobočjih se kot ledeniki spuščajo vasi s kvadratnimi kamnitimi hišami. Po skalah se zdi, da so kot lastavičja gnezda prilepljene iz gline zgrajene hiše s ploskimi slamnatimi strehami. V vsaki vasi je navadno tudi pravoslavna cerkev ali mošeja. Na otoku pridelujejo velike množine pomaranč in limon, rožičev, jabolk in laških orehov, črešenj, smokev ln sliv. Večina žita, pšenice in Ječmena, raste na valoviti in vroči osrednji planjavi Messorli. Clperska krava je bila od pamtiveka koza, ki daje prebivalcem mleko za sir, volno za obleko ln usnje za čevlje. Dolgo dobo sta s prašičem zalagala otočane tudi z mesom. Toda kljub koristi je prizadela koza Cipru tudi težko škodo. Opustošila Je oljčnjake in povzročila pravo razdejanje med borovci in«drugim drevjem. Na Cipru še danes uporabljajo stari leseni plug, v katerega so vprežen! osli ali voli. Žito še vedno žanjejo samo s srpom, nakar znosijo snope z osli na starinska gumna, kjer Jih omla-tijo kot so jih mlatili še njihovi dedje in pradedje. Mehanizacija kmetijstva Je neznatna. Vzrok temu je zelo enostaven. Po nesmiselnem turškem zakonu, ki Je veljal na otoku, so zemljo po kmetovi smrti podedovali njegovi dediči. Ko so pomrli ti, so jim sledili zopet njihovi uediči, ki so dalje delili posestvo, tako oa je mnogokrat na več oseb skupaj prišla ena sama oljka. Posestvo posameznih kmetov Je poleg tega mnogokrat zelo raztreseno ln ne večje kot — 40 arov. Sploh so kmečka posestva zelo majhna. Okrog 25 odstotkov kmetov ima 120 ali še manj arov. 52 odstotkov Jih ima po štiri sto arov ali manj, medtem ko bi bilo treba za vzdrževanje družine petih članov približno 800 arov. Bogati so le tako imenovani rožičev! in oljčni kralji, ki so se s posojili na oderuške obresti dokopali do velikih posestev. N-ajvečja veleposestnika pa bosta najbrže pravoslavna in muslimanska Cerkev, ki imata v posesti najplodnejše dele otoka. Njima in ducatu bogatinov pripada devetina obdelovalne zem.je na Cipru. Seveda tudi komunisti ne drže rok križem in njihova propaganda nič manj ne vleče. Saj obljublja tržišča za vino, tovarne za predelavo rožičev in polno zaposlitev. Napada oljčne in rožičeve kralje in ne obljublja delavcem samo zemlje, ampak tudi bakrene in azbestne rudnike. Včasih dobiva ta propaganda že vprav romantične poteze. Hudo vprašanje za ciprske brez spremstva. Večina kavarn se zdi, da so določene samo za moške. Toda danes dekletu, žal, ne zadostuje samo sloves čistosti. Važna je tudi dota. Pet koz bi bila čisto čedna dota, zemlja še lepša. Zato so komunisti obljubili, da bo za doto poskrbela — država. Ni končno važno, kdo bo Jutri gospodar na Cipru. Angleži, ki se mu iz razumljivih razlogov ne bodo tako zlahka odpovedali, ali Grki, ki ima.io vso moralno pravico do njega, ali kdorkoli drugi. Živimo v času prebujanja najširših ljudskih množic, ki jim bo mogel trajno vladati samo tisti, ki bo zadovoljil njihove upravičene zahteve do človeka vrednega življenja. Nič manj težko kot turška, je leta in leta ležala na otoku angleška roka. Nova oblast ni storila ničesar, da bi izboljšala žalostno usodo kmetov. Na bolje se je obrnilo šele pred kakimi tridesetimi leti. Angleži so se začeli zavzemati za povzdigo poljedelstva in študirati pra^^fihov^srariin "ge°mmCeDeUt\SnCvlada°Ji!i« mantične poteze. Hudo vprašanje za ciprsKe nioramo priznati. cia L storili od tedaj res očete je n pr. kako bodo preskrbeli svoje mnoeo za dvig otoka. hčere. Na hčere v grškem svetu zelo pazijo. Malarija, ki Je 'bila pravi bič Cipra in je Na Javnih mestih se nikoli ne smejo pokazati uničila cele vasi, je danes skoro izginila. Primeri obolenj so od 42 odstotkov 1. 1937 padli na 1.3 odstotka 1. 1949. Z otoka je izginila tudi steklina, ki je bila tod zelo, razširjena. Danes je na Cipru skoro najmanjša umrljivost na svetu, 8,5 na--tisoč prebivalcev, torej manj kot v Združenih državah z njihovo visoko življenjsko ravnijo. Dobro je organizirana zdravstvena služba, saj so bolnice skoro po vseh glavnih občinah. Načrtno pogozdovanje in omejevanje pašnje koz je napravilo iz državnih gozdov, ki zavzemajo šestino otoka, orave vzorne nasade. Tudi po najbolj odročnih ln najmanjših vaseh so osnovne šole. Več kot osmino državnih izdatkov porabljajo za ljudsko izobrazbo. Ustanovili so družbe za prodajo poljskih pridelkov in odprli kakih šest sto kreditnih zadrug za pomoč kmetom. Vsa važnejša mesta in vasi so zvezane z asfaltnimi cestami. S številnimi vodnjaki, rezervoarji in namakalnimi napravami se je zelo izboljšala preskrba z vodo. Več kot 40 odstotkov vasi ima danes vodovod. Program elektrifikacije, ki ga izvajajo, je zelo drzen. Vse to pa politično prebujenega in zelo razgibanega Ciprčana seveda Se ne zadovoljuje. Njegove glavne pritožbe so prej ko slej naperjene proti nakopičenju zemlje v rokah redkih posameznikov, nizkim cenam pomaranč in limon, krompirja, žita in grozdja in oviranju združitve z materno zemljo — Grčijo, ki ji Ciper sicer nikoli ni pripadal. Vsaj 90 odstotkom Grkov na Cipru je (jViklj učite v h Grčiji; sveta stvar in nikjer v Grčiji ni tako gorečih grških domoljubov kot so prav na Cipru. Proti priključitvi je seveda turška narodna manjšina. Za priključitev tekmujejo skupaj s pravoslavno Cerkvijo predvsem komunisti kot najbolje organizirana stranka na otoku. Čeprav Je bilo n. pr. 1. 194« le 5000 organiziranih komunistov, so dobili tega leta pri občinskih volitvah na Cipru 55 odstotkov glasov, župane v štirih od šestih mest in v petih najvažnejših podeželskih občinah. Do 1. 1949 se je število organiziranih komunistov sicer skrčilo na 3000, vendar so še vedno razpolagali s 40 odstotki glasov, imeli župane v treh mestih in v dveh najvažnejših podeželskih občinah. Njihov glavni in najnevarnejši nasprotnik je bil ciprski pravoslavni nadškof, ki je odstranil s prižnic vse levo usmerjene duhovnike, prepovedal znanim komunistom dostop k bogoslužju in povedel proti njim pravo križarsko vojno. poverjena važna naloga: organizira! naj središče obveščevalne službe. Po korejskem Prc mirju je postal pomočnik ministra za zunanj ^ zadeve Dullesa, čeprav je bilo ekstremno des no krilo republikanske stranke proti njegovem imenovanju, češ da se je eksponiral v do. demokratične administracije. Na taka očitanj ^ Bedeli Smith ni nikdar odgovarjal in tudi naj bolj zagrizeni nasprotniki so uvideli, da morejo ničesar doseči, ker uživa najveeje za upanje predsednika Eisenhovierja. . Kot general in kot diplomat je bil "ft Bedeli Smtih vedno zelo skromen in razni P°~ litiki so mu že večkrat očitali, da se njegov^ redkobesednost izraža tudi v njegovih P0)0,, čilih. Tudi na ženevski konferenci je Bede ^ Smith kot predstavnik ZDA zelo skromno na stopal in vse njegove izjave so bile kratke i ^ jedrnate, pri tem pa tudi tako previdno 5e" stavljene, da ne morejo priti v nasprotje z.”°' beno poznejšo spremembo ameriškega statisc do raznih problemov. ^ ... j Politični opazovalci in novinarji so me ženevsko konferenco opazili, da ameriški Pre stavnih Bedeli Smith ni dajal prav n opravka mnogoštevilnim organom, ki so skrbe-li za varnost delegatov. Kadar je le utegni, se je oblekel v ribiško obleko iz povosceneg platna ter se sam po najkrajši poti odpetja na breg Ženevskega jezera in tam lovif 1 Po zaključku ženevske konference se njegov ^ ime spet le redkokdaj imenuje, na njegovo mesto v zun. ministrstvu pa je bil te dni imenova Herbert Hoover, sin nekdanjega predsed. ZLf Za zdaj Skoti še vedno zamenjujejo svoje straže v Kirenill na Cipru ob zvokih škotske glasbe — toda kako dolgo še? Kitajska se industrializira _iu i.UoteVt UcV nrflf.nl Kil« lan tionč trt« rtaolr-fl Tflu-ill* ln kamenin. novsod zn eno in isto stvar! za zanikrnost V zadnjih mesecih kitajski tisk precej poroča o razmahu domače industrije. Letos bodo obnovili oziroma zgradili kakih deset velikih industrijskih obratov. Izmed teh le enega grade izven Mandžurije. V zvezi s tem nameravajo zgraditi tudi več novih hldro-central v Mandžuriji ter na Kitajskem, južno od Velikega zidu. Letno izkopljejo 40 do 70 milijonov ton premoga. To je za Kitajsko veliko premalo. Tri glavna premogovna področja so v Fušu-nu, Kailanu in Fu Sinu. Slednje, ki leži kakih 100 km zahodno od Mukdena, se hitro razvija. Pa tudi premogovnike v Tatungu (Severni Sansi) v naglici razširjajo. Velike preglavice jim dela slaba kakovost mandžur-skega premoga. Tako je neki hongkonški časnik nedavno poročal, da so izkopali v Mandžuriji 300.000 ton premoga, od tega pa je Smrtna žetev nemških generalov ravEfei MILO VARU3E VASE PERILO! izdaja ea»opisno-*aiotniSKo SZDL »NAS TISK. v I, J u toljanl, dt r«K«o» Rudi Jantauba. Urejuje «feJnl«kl o«bo' Glavni urednik Branko Babič, odgovor ni urednik dr. Dušan Savnik Tiska tiskarna .Slovenskega poročevalca. Ljubljani, predstavnik Frane Plevel. Urednl«tvoi Ljubljana, Tomšičeva ol. » (pritličje), poštni predal IM. Telefon 83-523 do 33-538 (Interna številka 33). Naročniški oddelek) Ljubljana. Kar deljeva ul. I. telefon 31-332. Naročnina celoletna M« din, polletna 480 din, tetri-letna 240 din, mesečna «0 din. Posames oa številka 20 din. Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardelje »a ul 3, telefon 31-893. Številka tekočega računa pri Narodn' banki: «ei T-4M Četrtek, 2. IX. 1951 Druga svetovna vojna Je hudo kosila tudi med nemškimi generali. Do 19. stoletja Je bila navada, da so vojskovodje osebno posegali v bitke, da bi potegnili zmago. Zato jih Je mnogo na bojiščih padlo. Njihova imena so bila z redkimi izjemami znana. Med obema svetovnima vojnama pa so generali padali, ne da bi njihova imena prišla v javnost. Največ Je padlo nemških generalov. V Berlinu Je nedavno izšla zanimiva knjiga, iz katere povze- Podražitev krompirja in sočivja v ZSSR Ministrski svet ZSSIl Je podpisal odlok o zvišanju cen Za krompir, sveže sadje in sočivje To Je prva podražitev najvažnejših živil po začetku kampanje za boljšo preskrbo po Stalinovi smrti. Ministrski svet in CK sta v skupnem komunikeju utemeljevala to podražitev kot »pobudo« za kmete, da bi pridelovali vcc krompirja, sočivja in sadja. Ko so zvišali c®ne krompirja, sadja in sočivja, so pa nekoliko znižali cene konserviranega sadja ln sočivja, kar naj bi bilo po komunikeju vlade in partije tudi pobuda za pridelovalce, češ da Imajo velike zaloge konserviranlh pridelkov, ki Jih Je treba čimprej spraviti v promet. Politični in gospodarski opazovalci iz tujih držav menijo, da je sovjetska vlada že pred sedanjo podražitvijo naročila vladam satelitskih držav, naj sprejmejo ameriško pomoč. To pomoč sta sprejeli že vladi Vzhodne Nemčije, m Madžarske. mamo podatke o vojnih žrtvah med nemško generaliteto. V drugi svetovni vojni Je padlo 14 nemških generalfeldmaršalov, 21 generalnih poikovnlkoi, 3 generalni admirali, 133 generalov, 10 admiralov, 287 generalnih poročnikov, 25 vice admiralov, 371 generalov-admtralov, skupaj torej 901. Na kopno vojsko Je odpadlo 630 žrtev, na letalstvo 105, na mornarico 172, na esesovske čete 38, na policijo pa 36. Od 630 generalov kopne vojske Jih je paolo 2-2. vtem ko je padci med pohodom na P o U f k o In, p o h o d o m na Zahod v bitki samo po en general (Fritsch in generalni polkovnik SpeolO, .X, ?: du leta 1941 padlo 10. Pozimi 19«-« 111d Je padlo še več; pa tudi na drugih hojiščih Je bilo med nemško generaliteto Smrtno se je ponesrečilo 27 nemških generalov. V letalstvu Je Izgubilo življenje 105 generalov, od teh Jih Je padlo 20, 15 pa sc jihi Je smrtno ponesrečilo. Nemška vojna mornarica Je izgubila 72 admiralov, od teh Jih Je Padlo 17, med njimi admiral Lutjena in kontraadmiral Beyl, ki sta se potopila na krovu svojih ladij .Bismarck« in »Scharnhorst«. Štirje generali so se smrtno ponesrečili, ,”et* " J' 5*} ^lce' admiral I.othar pl. Arnauld de la• P”lere, inra kot poveljnik podmornic v prvi svetovni vojni. Esesovske čete so izgubile Jih Je 18 padlo na bojišču, trljt pa so se smrtno ponesrečili. Policijskih generalov Je padlo 10, vseh pa Je izgubila nemška varnostna pollclja 36. Precej nemških generalna so zavezailSka sodišča po vojni obsodila na smrt ali pa so sl sami končali življenje. Za samomor se Jih Je odločilo 61 v pejadi.il. 1« v ctalstvn, 11 v mornarici. 13 v esesovskih četah in 7 v policiji, skupaj 108. Nemška Jih ob' sodila na smrt 22, zavezniška pa tv. bilo 100 tisoE ton peska, zemlje in kamenja. Poročilo je nemara malo pretirano, vendar v bistvu drži. Kar zadeva petrolejske vrelce, so Se vedno najvažnejši tisti v Fušunu v Mandžuriji, ki so jih začeli izkoriščati Japonci, ko so imeli to deželo še okupiran/). Zgradili so tudi velike rafinerije. Na Kitajskem je največ nafte na severozahodu dežele, pa tudi v Sin-kiangu, kjer jih izkorišča kitajsko-sovjetska petrolejska družba. Podrobnosti o proizvodnji in kakovosti niso znane. Čeprav skrbe Kitajci predvsem za razvoj težke industrije, pospešeno grade tudi lahko. To velja zlasti za razvoj tekstilne industrije. Le-to grade predvsem tam, kjer raste bombaž. Nove tovarne grade v Cunkingu, Pekingu, Sianu in Hopeu. Ker potrebujejo za prosveto in propagando v tej 500-milijonski državi ogromno papirja, skrbe tudi za to, da bi zgradili čimveč papirnic. Načrti so daljnosežni, toda ostvariti jih hočejo kmalu. Zato ni nič čudnega, če se jim nekateri pokaže. Kitajski tisk je pri opisovanju teh pomanjkljivosti, napak in polomij precej iskren. Možno pa je tudi, da s kritiko namenoma pretiravajo, da bi vzpodbudili ljudi k večjim naporom. Hude preglavice jim dela pomanjkanje veščih gospodarskih voditeljev, čuta odgovornosti in tehničnega znanja. Posledice tega so okvare na napravah, nesreče pri delu in nizka delovna storilnost. Tudi fluktuacija delovne sile povzroča kitajskim voditeljem hud glavobol. Ker pritiskajo na delavce z visokimi normami, je tudi dosti pokvarjenih izdelkov. V zvezi s tem, je kitajski časnik »People’s Daily« nedavno zapisal: »Kje tiče vzroki, da podjetja ne izpolnjujejo norm? Preiskave so pokazale, da gre Italijanski tihotapci tobaka sc znižali cene V sredMČu Italijanskih tihotapcev v Neaplju Je zavladalo Veliko veselje, ker Je pri nedavnem spopadu s carinskimi organi srečno odnesel zdravo kožo voditelj velike organizacije tihotapcev, ki spravlja v državo ameriške cigarete, Andrea Cevere, medtem ko so cariniki nekaj njegovih pajdašev polovili, nekaj pa Jih Je tudi utonilo v neapeljskem zalivu. V velikem veselju nad srečno rešitvijo svojega prvaka so potem tihotapci razglasili, da do preklica znižujejo cene vtihotapljenih ameriških cigaret. Tega razpisa so se seveda poslužill prebivalci Neaplja zelo Izdatno ter pokupili velike zaloge vtihotapljenih cigaret. povsod za eno in isto stvar: za zan: vodstev industrijskih podjetij in kontrolni oddelkov.« .. Razen tega časnik poudarja, da je se^a!1lj-razvoj odvisen predvsem od sedanje ino strije in da se ni treba zanašati na to, da bo nova industrija hitro uveljavila in P0^ . Čala obseg proizvodnje. Članek tudi do jasno namigava, da so Kitajci nad sovjets pomočjo razočarani. - Nove volitve v Iraku V Iraku bodo letos po nekaj ju- druge parlamentarne volitve. Prve so pi- nija, druge pa bodo po objavi notranJft®,9h 9-nistrstva 12. septembra. Po prvih voli'tv* junija so le s težavo sestavili vlado, ki Jj^aj mogla delati, ker je opozicija že P0..p(mifc (lneh postala močnejša. Ko Je bivši Pre ,n^0va-vlade Nouri el Said zahteval ljudsko 8* * rJjZ. nje o programu vlade, so morali d® pustiti, poverili pa so muf da vodi P°* novih volitev. DIVKA SMi Mojstrovka atuariU. ' •• ' • *■■: t T $«!>■• Po deželi Črnogorcev ve=e I "POHORJE" | ’ < ► ’ • ► penzion in restavracija LOVRENC NA : POHORJU se vljudno priporoča. Celodnevni penzion (3 obroki) od 380.— do ; 400.— din. Iz žel. postaje Ruta do pen- < ziona redni avto-promet. !l ! nn Četrtek, 2. IX. 1954 ' 1 v Bosni. Mars je s prtljago vred ostal ob Tari, pri slučajno došlem kamionu. Ob Sutjeski sopiha gozdna železnica. Sedaj je tu lep hotel. Kamiona že štiri ure ni. S Perom korakava po cesti ob Drini. Vročina strahotna. Cesta je vklesana v skalo in ne moreš ne levo, ne desno. Pripeljal je avto. Kamion skače po kamenju kot obseden. Mi z njim. Ko je šofer ustavil in rekel: Foča, smo se mu lepo zahvalili. Sicer je bila Foča še šest kilometrov daleč. Upam, da bo nekoč premeščen kot soldat v Ljubljano in da bo mene vprašal za glavno pošto. Preden smo se okopali v Cehotinji, ki je topla, je Mars jedel baklado. In pozneje tudi. Našel je še nekaj novega, pa sem pozabil, kako se pravi. Tu imajo tudi egiptovski sladoled. Kranjski mi je bolj všeč. Sulca sem v mestnem hotelu zamenjal za razkošno večerjo s teletino. Brali smo prve časopise, igrali biljard, se kregali za točke. Hotelir se je razburjal nad francoskimi ribiči. Skrti. Ne troše ništa, ne ulove ništa. Potem je bil kratek stik in ni bilo več elektrike. ČETRTEK: Sarajevo. JAT. Letalske karte dobimo čez dve uri. Do Zagreba jih lahko dobimo takoj. A elastični uradnik nam jih bo dal prav do Ljubljane. Šli smo vsak na svojo stran. Hodim po starih sarajevskih ulicah. Razočaran. Nobenega čibuka, nobene fantazije. Še Mars se po slaščičarnah ne zadržuje dolgo. Cez dve uri letalskih kart ni več. Tudi do Zagreba ne. Elastični uradnik jih je dal nekim Italijanom. Najbrž zato, ker so v abecedi pred nami. Ker prepirov nisem vnašal v dnevnik, povem le, da se v avtobusu peljemo kot pogojni potniki. Potem acroplan. Douglas. Crna gora. Nož za pasom. Puška ob ležišču. Os-;m za volka. Deset za volkuljo. Ni ju bilo. Za nami Bosna. Pred nami kravata. Zagreb. Lokal na aerodromu. Od nikoder: Zdravo, drug, odakle si! Kdo ve, če bom še kdaj prišel v Crno goro. Lepa in prijazna gora je Mojstrovka, zato ima za Triglavom tudi vsako leto največ obiskovalcev. Danes držijo nanjo trije pristopi. Z Vršiča dospemo na njen lepi razgledni vrh v pičlih dveh urah. Po prvi svetovni vojni, ko se je krivična državna meja pomaknila globoko na naše ozemlje ln je potekala po grebenu Mojstrovke, nam je bil pristop na vrh onemogočen. Ista usoda Je doletela Prisojnik. Kranjskogorsko planinsko društvo je rešilo ta problem tako, da so zgradili preko severne stene novo zavarovano pot. Tako tudi Osrednjemu odboru SPD v Ljubljani, ki je upravljal Erjavčevo kočo ni preostalo drugega, kot da tudi zgradi preko prepadne severne stene Mojstrovke zavarovano pot. Odbornik dr. Stane Tominšek je preplezal Mojstrovko v vseh variantah in iskal najboljši prehod, kajti preko navpične stene je bilo v primeru s Prisojnikom veliko težje speljati pot. Ko je bila določena trasa, so poverili gradnjo poti Hanzi Vertelju, ki je bil gorski vodnik in drzen plezalec, kot običajno vsi Trentarjl. Ker se je Hanza pri gradnji poti na Prisojnik pred dvemi leti močno uračunal v svojo škodo, je zahteval za to pot enako vsoto to.000 din, dasi je bila mnogo krajša. Kline In jekleno vrv je dobavila 2elezarna na Jesenicah. Hanza je najel za pomočnika še Lovra Smoleja Iz Kranjske gore in znanega, sedaj že umrlega utiralca gorskih potov Antona Kravanjo, pd. Kopiščarja iz Loga v Trenti. Nastanili so se v Erjavčevi koči, kjer so jim kuhali tudi hrano, ki so jo prinesli s seboj. V začetku avgusta 1928 so začeli kopati četrt ure dolgo stezo z Vratc (1807 m )preko grušča ped severno stranjo Mojstrovke do vstopa v steno. Vratca so ostro zarezan prelaz med predgorjem Mojstrovke in Robičjem (1942 m), kjer so med prvo svetovno vojno Avstrijci postavili več barak, ker je bilo tukaj vojaško opazova-liščc, od koder so obvladali prehod čez Vršič. Te barake so podrli leta 1930. Delavci so se ravnali le po dnevni svetlobi, ne po uri, delali so vsak dan pridno od zore do mraka. 2e pri vstopu v steno so se navezali na plezalno vrv in tako zavarovani ves čas utirali novo pot strmo navzgor po prepadnem gorskem svetu. V začetku so napravili stezo po poševnem pomolu ter jo opremili že s klini in vsekanimi stopi. Nato so jo speljali preko ostrih robov, po žlebovih in ozkih policah v višino vedno desno. Nekako sredi stene so zavili ostro na levo in pozneje zopet desno, kjer so prečkali prepadno steno, ki pada v enem samem zagonu tri sto metrov globoko na prodišče. Prišli so na rob stene in na zelenico ter po grušču na severozapadni greben in po njem v lahkem dostopu na vrh. Preko vse stene so večino poti vklesali v skalo in s klini ter jekleno vrvjo dobro zavarovali. Od vstopa v steno do vrha Mojstrovke (S332 m) je dobro uro hoje. Pot Je drzna in ves čas zelo zanimiva, za tiste čase ena najlepših v naših gorah. Menjajo se stene, kamini, police in žlebovi, stalno imamo nov svet pred seboj. Ves čas je krasen razgled preko divje stene in daleč naokrog. Preti severu na Karavanke, Kepo in DobraČ, zapadno na navpične stene Velike Mojstrovke In Travnika, na Jalovec, skupino Rateških Ponc, Mangart, Zbiljsko pogorje in Visoke Ture, proti vzbodu pa na Škrlatico in njene sosede. Lep je razgled na Malo Pišenco, Kranjsko goro, dolino Planico in Rateče. »Težko ln nevarno Je delo potov preko veličastnih in prepadnih kamnitih skladov gora; je pa zanimivo«, je pravil Hanza. »Lepi spomini me vežejo na gorska pota, ki sva jih gradila s Kopiščarjem. Mož je bil skromen v Dnevnik o zanimivih Kanjon Pive Zastavili smo si cilj, priti do Moj-kovca, zadnje prometne točke v našem načrtu in nato spremiti 120 kilometrov dolgi tok reke Tare, da bi prišli iz kanjona v ravnico ščepan polja, ki lezi med Pivo in Taro. Mojkovac je bilo zadnje znano ime in ko bi vedeli, kako povsem drugače bo potekala nadaljnja pot bi naši mali odpravi gotovo izbrali krotkejšo smer. A ne mislite, da obžalujemo stotine prevoženih in prehojenih kilometrov. Videli smo prelepe kraje, srečali zanimive ljudi in naleteli na take navade, za katere smo mislili, da spadajo v preteklost. Čeprav se nam ni posrečilo, da bi izpolnili nalogo in se prebili vzdolž reke, se le z zadoščenjem spominjamo vseh dni, prijetnih in težavnih, ki smo jih prebili križem po Črni gori. NEDELJA: Potovanje v Crno goro je pred durmi. Sedli smo na tovorni vlak in za dobro uro prehiteli Partizanko. PONEDELJEK: Hercegnovi, prvi cilj. Norenje v priznanem hotelu Boka, ki je malodane prazen. Sobo pa dobimo v IV. nadstropju depandanse. Zraven nas teče voda. Najprej skozi lijak, nato v lijak, končno čez lijak. Ko smo od nekod priklicali portirja, so stoli že plavali. Potem smo pili vino po 300 din in poslušali jazz pevko po 30.000 (na mesec). Drugo jutro smo se preselili na zrak. Spimo na jasi ob progi ozkotračnega vlakca in si mežikamo s kurjači. ČETRTEK: še vedno Hercegnovi. Mars začenja svoj znameniti obhod orientalskih slaščičarn. Popoldne sedimo na barki s Korčule, ki je pripeljala vino. Per slika mornarje. Mars tudi. Z aparatom. PETEK: Z Marsom potujeva v Ulcinj. Sta-Pi Ulcinj, mesto samih brivcev je prav zanimivo. Ravnatelj hotela mi je kljub prenapolnjenosti (veliki hoteli so po 550 din) ljubeznivo dal sobo. Sicer sem se zjutraj zbudil sumljivo opikan, a raje rečem, da je bilo od komarjev. Kje je Mars spal, pa zaradi ho-telirja ne povem. ^NEDELJA: Ob petih zjutraj sedemo na avtobus do Bara in Titograda. Šofer je odrinil približno dvajset minut pred voznim redom. Peljemo se v Stari Bar. Med oljčnimi nasadi naletimo na motorista brez bencina. Šofer Je ustavil in zvlekel motorista in motor med sedeže. Stari Bar je lepo starodavno mesto. Ženske pravijo svoji noši košulje. Na glavi imajo jašmake. Rute. V Novi- Bar pridemo uro pred voznim redom. Gradnja velike luke. Nato čez Skadersko jezero v Titograd. Virpazar. Dve sto prodajalcev rib. Dva kupca. Eden ni kupil. V vsakem fjordu Skaderskega jezera je majhno pristanišče. Rijeka Crnojeviča. Ko Pride Mars iz slaščičarne, nadaljujemo pot čez gorski prelaz Sutorman. V daljavi se ulešči sneg Prokletij. Titograd. Na hiši piše hočišta. V hiši cena 120 din. V eno izmed čestih postelj smeš po desetih zvečer. Gremo v hotel. Kosilo v »Crni gori«. Je zelo drago. Polnjene paprike predvčerajšnje. Črnogorci ”.dijo, da je to najlepši hotel v Jugoslaviji. "U nismo stanovali v tem hotelu. TOREK: Ne dajo nam voznih listkov za ftolaše. Kondukter pravi, da je prodal vseh kart. Ko mu Per razkaže avtobus in z brezmejna drznost črnogorskih šoferjev ^ars°m zasedeta prazna prostora, privoli v g remembo, po krajšem odporu. Kadar si v Uja^t v avl°husu, ne skida te ni bog ni v » ^rn°g°rski šoferji so gotovo najboljši 8e vroPh Ceste najslabše. Ze na Sutormanu p °hčudoval njihovo virtuoznost. Vozimo na h V re't0’ v kateri je tudi voda. Sicer smo d>m Btrani prišli ven, a kljub temu &o- Vozi k' *3i'° motiro postaviti manjši most. hi5e'n'? skozi mnogo krajev, ki imajo po tri Pol *eh je ena kafana, druga hotel. Na Pod Pc ta. mec* Kolašinom in Mojkovcem leži IZsto mjajevino planino Biogradsko jezero. avt0i? 0 pr* mostu čez Taro in gledamo za to£n Us°m. Torej začelo se je. Šestega julija Občuti«P0^an sem v*aknil roko v našo reko. Sosti 4 30 ze'° svečani. Ribič Per ocenjuje rib a ars*li Položaj. Ostali bomo živeli le od njam v Par* ni nobene ribe. Počasi se vzpe-zare HOO m visoko Biogradsko jezero je drevi Od starosti ali viharjev podrto talcnlM °k v°di. Nihče se ga ne sme do-Je u V Ob ožini med obema deloma jezera ter i 0 eno°kega logarja. Spimo pri njem. ujel dve postrvi. Kaj bo z Marsom, in nenavadnih doživetjih ki ne je rib? Moja trocevka je gostitelju zelo všeč. ČETRTEK: Po beli cesti korakamo v Mojkovac. Stari mož žene čredo kaluž. Črnih ovac. Daleč. Pod pazduho nosi culo, v roki palico. Za kilometer potrebuje debelo uro. Za nami kamion. Pod nami kamion. Mojkovac. V trenutku smo obkoljeni. Nekdo hoče kupiti mojo uro. Nato ostaneva s Perom sama. Mars sedi pri slaščičarju Abduli in pije bozo, jž baklave ter razkazuje pisane značke hribovskega klobuka. Vaški gizdalin ga je za »Planico« vprašal, če je zlata. Ker sem tisti trenutek vstopil, je Mars odmajal z glavo. Popoldan smo prebili ob Tari. Voda je neznansko mrzla. Moja prva in edina kopel v Tari. Lepa ciganka peče v pepelu kruh. Zvečer Je bilo v hotelu »veselje«. Vaška lepotica je »pjevala za igru«. Konobarju so ukradli suknjič. Jedli smo janječe džigerice ln kumare. Brez olja. Brez kisa. V Crni gori ne posvečajo kuhanju posebne pozornosti. Oziroma: te dni je niso. Na konak (stanovanje) nas je vzela milicionerska stanica Mojkovac, nam nanosila kopico sena in celo skladišče čebadi. Pokril nas je sam komandir. SOBOTA: Ob reki gre do Djurdjeviča Tare cesta, ki jo gradijo vojaki. Vojaki ne pustijo nikogar blizu. Mi tega nismo vedeli. Niti miličnik na cesti. Niti šofer, ki je delavcem peljal kruh do Corbudjaka. Po osemnajstem kilometru nas je neki major snel s kamiona. Fermani iz Ljubljane so bili odklonjeni. Inženir bi nas pustil. Major nas ni pustil. Bill smo zelo jezni. Šofer s kruhom nas je odpeljal skozi rampe. Drugi šofer pa nazaj v Mojkovac. Po zapovedi. Bil je zelo jezen. Snidenje Marsa z Abdulo je bilo ganljivo. S Perom greva na živilski trg. Dve stojnici. Ena z loncem mleka. Druga z jagodami. Zenska noče prodati liter mleka. Samo vseh pet kil. To kar je na litre, je na kile. In narobe. Kupiva ogromen pisker jagod za sto dinarjev. Slovenske kletvice »rodom su iz Crne gore«. čan. Kmetje z vseh gora, z bregov Pive in Tare pridejo v Ščepan polje. Ce sploh kam gredo. Mnogi niso bili niti v sosednji vasi. Cez Taro pelje viseči most. Na oni strani je muslimanska vas Hum. Naprej bodo šli mogoče s splavi. Drina je prava reka. SOBOTA: Seosko ladanje. Prava nemotena vaška idila. Per je skuhal rižoto in jo presolil. Popoldan gremo v kanjon Pive. Piva je lepša od Tare. Sedimo na visoki skali pri mlinu. Crna postrv velikanka je ušla s trnka. NEDELJA: Ali smo prišli do cilja? Ali pa je bil cilj sleherni korak po tej deželi. Kajti človek gleda tudi okoli sebe. Rekli so nam, da so Črnogorci zelo gostoljubni. A vsak je hotel za mleko štirideset dinarjev. Neki kmet mi je iz žepa dal kresilo iz živega truda (bukova goba, ki je ni treba prekuhati v pepelu, da bi sprejela iskro) in sud varenike (golida sladkega mleka). Hotel sem plačati. Bil je užaljen. Na Durmitorju so trije četniki. Zakaj ravno trije? Kaj počno tako visoko? Zaradi njih je zgoraj postaja miličnikov. Dva tisoč metrov visoko si je čobanica prižgala cigareto z vžigalico. Druga iz doline ni znala vreči v nabiralnik mojega pisma. Na planini Sušici je največ planšarij. Baba Jovana nam je prepustila celo hišo. Moramo ji pisati, če smo se srečno vrnili. Sama bo šla v mesto po pošto. Med trorečjem in Sutjesko so bile bitke. V mali grobnici počiva pet sto partizanov. Tudi Tito je šel čez Durmitor. Italijani, Nemci, četniki, ustaši. Italijanska kantina, nemški štab, četniški bunker. V gostilni stoji stol na dveh nogah. Krčmar je pijan zaspal na soncu. Na krčmi je že šestdeset jurjev dolga. Rakija. Agrarna reforma mu je dala zemljo v Metohiji. Prodal jo je, se vrnil in kupil krčmo. Per se vrača s trikilskim sulcem. SREDA: Bivanje na Ščepan p,olju nam bo gotovo ostalo v spominu. Baba Jovana je v slovo skuhala pito. Pisali ji bomo. S Perom sva odkorakala po vojaški cesti do Bastasov, kjer se Sutjeska izliva v Drino. Bila sva že Biogradsko jezero Tu kolnejo neprekinjeno. Ce srečajo prijatelja ali če prijatelj sreča nje. Ko se izkolneš, postaneš iznajdljiv. Zato smo našli kamion. Sicer gre cesta mimo Srbije, pa ni važno. Važno je, da se peljemo. Naš šofer je podivjal. Na ovinkih pritiska na plin, da ne vemo, če cvili kamion ali uboga cesta trinajstega rdda. Cez mostove se ne vozimo, skačemo. Nenadoma se je pod nami pokazala tanka črta reke in velik most. Ne velik. Fantastičen. Pet lokov čez Taro. 180 metrov nad vodo, vedo povedati. Drugi v Evropi. Kje je naj višji, nihče ne ve. Skačemo proti mostu. Kamion se ustavi. Sedem ur vožnje. Planiranih je bilo devet ur. Barva Perovega obraza ima bledi ton. Tajnik podjetja hoče 1500 din. Šofer je rekel, da nas pelje zastonj. Spodaj gori ogenj. Šotori. V šotorih so Avstrijci. Taro bodo prevozili s kajaki. Eden jo je pred vojno že prevozil. Pokazal nam je precizni zemljevid K. u. K. monarhije, vojnega področja Montenegro. Odsek solunske fronte pri Mojkovcu je namreč Avstrijce zadržal in obrnil bojno srečo. Bili smo nakopičeni s podatki. PONEDELJEK: V Tari ni rib. Per je šel navzdol in navzgor. Zelo je poparjen. Začeli smo živeti od kislega mleka in ovsenega kruha. Popoldne sem šel čez hribe v Levertaro, zadnje naselje pred 1000 m visokim kanjonom. Zapuščen mlin in dve hiši. Divja reka. Tiho in razburljivo. Prižgem si pipo. Stara ženska hoče tobak. Više joj je do duvana no do hleba. TOREK: Z rednim avtobusom se peljemo na Zabljak, na Črno durmitorsko jezero. Na Črnem jezeru je imeniten hotel. Ker ni nikoli nikogar tam, kjer piše »portir«, smo se naselili v eni izmed sob. Iz previdnosti na vrhu. Spali smo prav dobro. V šanku je nekdo prodajal deci vina za šestdeset dinarjev. Za deci mi je nalil vrček piva. Mož je bil prej direktor Sreskog trgovačkog preduzeča. »Skinuli so me,« mi pravi. Mars je zaradi klobuka zaslovel kot znan smučar. Po hotelu je završalo in Mars je Črnogorcem delil avtograme. Po nepotrebnem je bil zelo sramežjiv. ČETRTEK: Odpravili smo se na pot čez Durmitor. Po napovedi domačina sedem ur. Hodili smo dva dni. O domačinu, ki je prišel v sedmih urah, naj posnamejo film. Planinstvo pomeni tukaj obleči nedeljski suknjič in priti na konju ali kamionu do Jezera. Nato prepevati. Za gonjiča ovac je čez Durmitor sedem dni. A to je vseeno. Sli smo mimo Kačjega jezera. Mimo planinskih oči, malih Jezerih z lokvanji. Spustili smo se tisoč metrov navzdol v 20 m široko sotesko Sušico. Zato, da smo lahko spet zlezli 1000 m navzgor. Nikjer mleka, nikjer vode. Odšli smo zgodaj zjutraj. S težkimi nahrbtniki. Zvečer smo že težko premikali noge. Enkrat v življenju bi še rad popil steklenico dobrega vina. Mars baklavo. Per stročjega fižola. Brez niti. Pot vodi skozi brinjeve in pelinove gaje. Miličniška postaja. Kaj počnejo tako visoko? Dali so nam vode. Iz ledu, štiri ure daleč. V sosednji hiši nam da vaški veljak Jovo Nikovič mleka. Mi njemu petrolejko in ljute rakije. Popadamo po senu. Pretrudni smo, da bi sppli. PETEK: Ob šestih zjutraj smo že na potu. V dolino nam nosi prtljago Nikovičev konj. Gremo čez Crkvičko polje na zadnjo vzpetino gora. Nekje desno je Trnovačko jezero. Dve uri globoko pod nami se vije Piva. Konji so zelo zmogljivi. Samostan Hercega Sčepana. Zakaj so ga pustili razpasti? Njegova zgodovina sega v srednji vek. Pot je strma. Sčepanj polje. Proti pričakovanju povsem majhna naselja... V eni sta gostiona 1 du- cej uurmuursKe »Aiac* ZA NEGO ZOB UPORA8LUAUTE VFDNO LE NAJBOLJŠO. PENEČO SE ZOBNO PASTO PRIJETNEGA IN OSVEŽUJOČEGA OKUSA GRADNJA POTI PO SEVERNI STENI MOJSTROVKE 'Prispevek k zgodovini gradnje potov po naših gorah zahtevah, klen in utrjen delavec ter drzen plezalec. Gradila sva pota z veseljem in zavestjo, da opravljava lepo delo, ko odpirava planincem nov čudovit gorski svet. Kopiščar je rad dejal: ,Ko bomo zabili nekaj sto kg železa v goro in jo ukrotili, bodo prišli planinci in uživali sadove našega truda ter se nas spominjali.« Kot pri hoji po gorah tudi ne manjka doživetij pri delu na planinskih poteh. Ko so gradili pot že visoko v steni, so zaslišali globoko pod seboj vpitje pastirja, ki je pasel živino: »Dovka pojte, dovka pojte!« Vprašali so moža, kaj se mu je pripetilo. Odgovoril je: »Junica je padla v prepad.« Odšli so vsi trije pastirju na pomoč. Junica je ležala že mrtva v globokem žlebu pod robom Rup. Spustili so ji kri in jo očistili drobovja. Ko je ptišel nespečni kmet iz Rateč, so mu jo pomagali še odreti. Vzel je s seboj le kožo in zadnji dve bedri, ostalo pa je dal graditeljem poti. Delavci so zakopali nekaj mesa v sneg, del pa odnesli v Erjavčevo kočo. A oskrbnik Erjavčeve koče Sest jim je dejal, da je zanj žival, ki se sama ubije, mrhovina in da zaradi ugleda koče ne bo kuhal tega mesa. Zato so vzeli s seboj posodo in si sami kuhali pod steno. Vse naslednje dni so jedli mastno juho in si privoščili mlado meso po vseh mogočih kuharskih receptih. Kad drobovjem telice pa so se po cele dneve mastile iate planinskih krokarjev. Udarci kladiva po dletih so odmevali že pod vrhom stene. V Visokih Turah je nekajkrat pošteno zagrmelo. Graditelji so se zagrizli v delo in se niso menili za vreme.. Nenadoma se ulije silna ploha in nastalo je strašno neurje. Po južni strani bi bili lahko in igraje ušli, a ni bilo dovoljeno. Ce bi jih zalotili italijanski obmejni stražarji, bi jih odgnali v zapor v Bovec. Bežali so, kolikor se je pač dalo, po severni steni navzdol. Kopiščar se je kmalu stisnil pod neko skalo. Hanza in Smolej pa sta hitela naprej do previsne skale, kjer sta bila varna pred nalivom. Strela je udarjala, da se je tresla gora in se je kotalil grušč in kamenje po steni. Na srečo so imeli zabite v steno še samo kline brez vrvi, kar bi bilo v primeru, če bi bila vanje vdeta vrv zaradi strele lahko zanje usodno. Kmalu so pridrveli po grapah in žlebovih slapovi. Eden je pričel teči ravno na mesto, kjer je čepel Kopiščar in moral je v naj hujšem neurju bežati preko slapa ter prišel do kože premočen k ostalima dvema. Prestali so velik strah in ugotovili, da je kaj takega mogoče doživeti le v gorah. Delo se je bližalo koncu. Napeli in pritrdili na kline so še jekleno vrv preko stene. Pri izstopu iz stene na prodišče je bilo ogromno grušča, ki so ga morali odstraniti. Z lopatami so ga odmetavali, da je šumel in tekel kot potoček preko vse stene na prodišče v vznožju Mojstrovke. Nato je prišel še Knafelj c in zavarovano pot markiral. Štiriindvajset dni zaporedoma so utirali pot po severni steni Mojstrovke po štirinajst ur dnevno. Na uro so zaslužili po trinajst dinarjev ali stoosemdeset na dan. 26. avgusta je bila slovesna otvoritev poti. Prisostvovali so ji poleg številnih zastopnikov planinskih društev tudi hrvatski planinci. Okrog sto planincev Je šlo tisti dan po novi poti, med njimi polovica žensk. Nato je bila v Erjavčevi koči planinska veselica. Kopiščar Je bil ves srečen, ko Je prejel 3.300 dinarjev na roko.Hotel je ta znesek še vsaj podvojiti ali potrojiti. Dogovoril se je s koroškimi tihotapci, da so mu prinesli na mejo v bližini Podkorenskega sedla za ves denar saharina. Med potjo iz Podkorena v Kranjsko goro, ko je nesel saharin, ga je doletela huda nesreča. Srečala sta ga dva jugoslovanska fi- nancajja. Mož z nahrbtnikom se jima je zdel sumljiv, ustavila sta ga in mu preiskala nahrbtnik. Nemalo sta se začudila nad bogatim plenom. Odvzela sta Kopiščarju ves saharin, njega pa odgnala v Kranjsko goro v zapor. Na intervencijo planincev je bil po nekaj dneh izpuščen. Niso mu pa vrnili saharina in tudi niso dali zanj odškodnine. In tako je opravljal Kopiščar skoraj mesec dni težko in nevarno delo popolnoma zastonj. Silno potrt se je vračal preko Krlžke stene praznih rok domov. Na Križkih podih je srečal Trentarja, ki je oprezoval, kje bo prišel v Jugoslavijo. Zaupal je Kopiščarju, da je prodal deset glav svoje drobnice in da bo nakupil za ta denar saharina. Ko pa mu je nesrečni ipovedal svojo zgodbo, se 1e takoj z njim proti Trenti. A. BLAZEJ iSi# Prvega septembra je minilo 15 let od začetka druge svetovne vojne. <1 5 Med neštetimi porazi v prvih mesecih te strarne vojne so imeli zavezniki '■ j X le malo večjih uspehov. Prvi med njimi pa je bila zmaga v pomorski bitki •• | med nemško »žepno bojno ladjo* in angleškimi križarkami. Naj naslednje • > Z vrstice osvežijo spomin na ta dogodek. <> X »Tairou«. Toda obe ladji sta klicali na pomoč. Langsdorffove ure so štete. V Londonu skrbno zasledujejo vse njegove telegrafske pozive »Altmarku«, čeprav ne vedo, koga kliče. Kot na šahovski deski pomika admiraliteta svoje kmete v obroč okrog drznega gusarja. Tudi Hitler sam ne verjame več, da bo »Spee« še dolgo plul po morju. Takrat so tudi »Deutschland« poklicali domov. Skoda bi bilo tako krasne ladje, posebno še, ker ima takšno ime. Za praznoverne Nemce bi bil to znak, da se »njihovi domovini ne obeta nič dobrega. In zato jo je Hitler z uredbo prekrstil v *Lutzow«. SPOPAD Toda Langsdorff ni mogoče več pozvati v Nemčijo. Predaleč je že zabredel. Sedmega decembra 1939 je potopil »Streonshalh« in krenil na lov proti La Plati. Pričakoval je, da bo tam obilna žetev. Toda admiraliteta v Londonu je kar slutila, da ga bo ta cilj privabil. Komo-dorju Harwoodu so dali nalog, naj brani s svojimi križarkami ustje te prometne reke. »Ajax«, »Achilles« in »Exeter« so plule 13. decembra proti La Plati. Ob 6.14 zjutraj so opazile dim na severovzhodnem obzorju. Ilarvvood je takoj poslal »Exeterja«, da bi videl, kdo prihaja, in že v najkrajšem času je dobil radiogram: »Sovražnikova vojna ladja, smer jugovzhod, oddaljenost 17.800 m. Verjetno Žepna bojna ladja«. Ze štiri minute pozneje prične »Graf Spee« streljati na angleške križarke. Toda tudi Angleži ne molčijo. »Exeter« strelja iz vseh šestih topov, pa tudi »Ajax« in »Achilles« mu pomagata, čeprav s svojimi 15 cm topovi ne moreta kdovekaj storiti. Langsdorff brž soozna, da je »Exeter« njegov glavni na- sprotnik. Ves svoj ogenj skoncentrira na to križarko in že ob 6.23 padejo na »Exeterju« prve žrtve. Minuto pozneje poln zadetek uniči dva njegova topa in prekine vse zveze med komandnim mostom in notranjostjo ladje. »Exeter« za trenutek izgubi smer, toda medtem se * Achilles« in »Ajax« naglo približata in prevzameta nase ves ogenj nemških topov. Ob 6.30 dosežejo Angleži prvi zadetek na stolpu za upravljanje topov, kar je znak za umik. Toda Angleži ga ne puščajo. Tudi »Exe-ter«, čeprav težko poškodovan, ne odstopa od zasledovanja. »Achilles« je prav tako ranjen. Le »Ajax« je še dobro uro po prvem strelu nepoškodovan. Ob 7.40 so angleške križarke tako poškodovane, da se komaj še umaknejo torpedom, ki so jih lanslrali Nemci in prekinejo z borbo. Toda »Graf Spee« jih ne preganja. S 26 vozli hiti proti jugozahodu. Angleži so 15 milj za njim in neprestano opozarjajo vse trgovske ladje, naj se umaknejo s smeri nevarnega gusarja. Ta lov je trajal ves dan. Ob 21.49 je »Graf Spee« izstrelil zadnjo granato. Potem pa je temna noč povsem prekinila kontakt med obema sovražnikoma. V BITKO SE VMEŠA NEMŠKI AMBASADOR Langsdorff je ob polnoči pristal v Montevideu. »Achilles« in »Ajax« sta še vso noč križarila in čakala na odprtem morju. Ze navsezgodaj so izšle v Montevideu posebne izdaje časopisov, radijske postaje po vsem svetu so razglasile pomorsko bitko, pristaniške je bilo polno čolnov in gledalcev. Tedaj pa se je pričela druga borba, diplomatski dvoboj. Glavna nasprotnika sta bila nemška in angleška ambasada. Urugvajska vlada je sklicala izredno sejo in po dolgih in Naslednjega dne, 15. decembra, so dobili Angleži prvo pomoč, križarko »Cumberland«, ki je po radiu zasledovala potek borbe in sama prihitela k La Plati. Angleži so k temu še razširili vesti, da sta bojna ladja »Renovvn« in letalonosilka »Ark Royal« odpluli iz Rio de Janeira. Minilo je 24 ur, minilo je 48 ur. »Graf Spee« je izkrcal mrtve in ranjene mornarje in 61 ujetnikov z angleških trgovskih ladij. Tedaj je poslal Langsdorff brzojav v Berlin: HITLER JE DIVJAL »Ark Royal« ln »Renown« pred Montevideom. Nobenega upanja za beg in vrnitev v Nemčijo. Predlagam borbo do Buenos Airesa z municijo, kolikor jo imam. Ali smem sam potopiti ladjo, če ne bo mogoče škodovati sovražniku, ali naj raje dovolim internacijo? Odgovorite z radiogramom.« Daleč na drugi strani sveta Je 16. decembra ob 13. prebral admiral Raeder to brzojavko Hitlerju in generalu Jodlu. Nikakor inteiracije, najbolje čimbolj poškodovati sovražne ladje in se prebiti. Ce to ni mogoče, pa ladjo tskoj potopiti. Hitler je divjal, ker Langsdorff ni potopil vsaj »Exeterja«. Vendar je podpisal brzojavko, ki jo je poslal ob 17.07: »St. 1347 — z vsemi sredstvi nadaljevati bivanje v nevtralnih vodah, poskusite se prebiti, nikakor ne pristajam na internacijo. Ce boste potopili ladjo, storite to čim bolje.« Nemški poslanik v Montevideu ni mogel doseči, da bi podaljšali bivanje in je o tem takoj obvestil Berlin. Zato je admiral Raeder naslednjega dne 40 minut po polnoči sporočil Langs-dorffu: »Upoštevajte brzojav št. 1347.« Langsdorff je bil poslušen. 17. decembra ob 17.15 je odplul iz Montevidea. Ogromna množica ljudi se je zbrala ob odhodu. Iz Holly-\vooda so prileteli celo kinooperaterji, da bi posneli bitko iz zraka. Angleške križarke so čakale izven obrežnega pasu. »Ajax« je takoj po odhodu »Speeja« iz Montevidea katapultiral svoje letalo. »Graf Spee« odhaja iz prehoda, pluje proti zahodu, proti Buenos Airesu, potem pa se nenadoma ustavlja. Mornarji in častniki zapuščajo ladjo in se vkrcajo v čolne. Ob 19.25 poroča letalo Harwoodu: »Admiral ,Graf Spee’ je eksplodiral«. Visok ognjen stolp se je dvignil iz razbite ladje, ki je obležala s trebuhom na morskem dnu. Angleške ladje so odplule mimo njega v Montevideo. - ~ •••••£>•©©©©«»©••©o©®©a©«®®«©e©o$o»* V DNEH OD 4. DO 19. SEPTEMBRA 1954 Sl BO LAHKO VSAKDO OGLEDAL TRADICIONALNO >C©®©3»©©©® lig. mmi iAZSTAlfO v Ptuiu KJER BO VIDEL RAZVOJ GOSPODARSTVA PTUJSKEGA OKRAJA. - NA RAZSTAVIŠČU VSAK VEČER VARIETEJSKE PREDSTAVE IN PLEŠEJE PRIREDITVE. - NA ŽELEZNICI 25% POPUSTA »■39 ©••©•© *«e©*®«?©®•©o*•«©©<»«3©©»©©©»e®©®a®«©®®o©©®©®®©®©©®®®®*©•©•«©©©•••••©©••••©•®oqo©< burnih debatah odločila, da lahko ostane »Graf Spee« v pristanišču 72 ur, čeprav bi smel po haaški konvenciji ostati le 24 ur v nevtralnem pristanišču. To je bil velik uspeh nemškega poslanika, a vendar ni zadostoval. Langsdorff se je izkrcal in stopil v telegrafsko zvezo z admiralom Raederjem. Sporočil mu *e, da potrebuje za popravila nekaj tednov in ga prosil, naj zahteva podaljšanje bivanja. ID R O KODER MARIJE STUART Jane Oxley, ki je umrla v Hartfieldu na Angleškem, je svojemu sinu zapustila koder Marije Stuart, ki je že stoletja v lasti njene družine. Po smrti tega sina naj bi koder podedovala njegova najstarejša hči, če pa hčere ne bo, bo postal last vladajoče kraljice. Ma. rija Stuart je baje ta koder malo pred svojo smrtjo podarila svoji dvornici za spomin. Sin Jane Oxley je zdaj star 37 let in oče enega sina. Ce se mu ne bo rodila hči, bo torej koder po vsej verjetnosti pripadel sedanji kraljici Elizabeti II. — nosilki imena one kraljice, ki je pustila Marijo Stuart obglaviti. MEHANIZIRANE POSTELJE Ponekod v Ameriki so prišle v rabo mehanizirane postelje. Ce se hoče človek, ki leži na takšni postelji, zjutraj umiti s toplo vodo, pritisne na gumb, pa se prikaže iz nje umi- Tovarna usnja Tv • V r z i c Izdelujemo telečje, goveje ln konjske bokse vseh vr3t in barv — Telečji, goveji velur in nubuk — Telečjo, govejo podlogo krom — Oblačilno usnje vseh vrst in barv — Ovčje ševrete in ševro — Galanterijsko usnje — Roka-vičarsko usnje — Ovčjo in kozjo podlogo krom Prodajamo tudi tekstilno volno, strojarsko voino, kozjo dlako, strugctino, mezdro Najboljše boste postreženi v naših lastnih trgovinah v TRZlCU, MOKRONOGU IN ZAGREBU. OGLEJTE SI IZDELKE KAŠEUfl USNJA! v drugi svetovni vojni Prva pomorska bitka in zmaga zaveznikov VRNITEV TIRANA Ostanke mongolskega vladarja Ržingis kana, ki je bil v 13. stoletju strah vse Azije in tudi Vzhodne Evrope, so zdaj — kot poroča radio Peking — prepeljali iz province Cinghal spet v notranjost Mongolije. Med državljansko vojno v Kitajski so jih namreč nacionalisti pri svojem umiku vzeli s seboj in jih zakopali na zahodu. 22.000 šlcsgerjev na leto Na podatkih washingtonske Kongresne biblioteke je bilo preteklega leta v ZDA 59.391 glasbenih kompozicij zaščitenih s copyright. Med njimi je nad 22.000 šlagerjev in 18.450 filmskih melodij, toda samo 19 oper. Sedemnajstega septembra 1939 je podmornica U 29 potopila angleško letalonosilko »Cou-rageous«. H.tlerju se je kar samo smejalo. Vojna s Poljaki se je bližala zmagovitemu koncu in sedaj so tudi Angleži občutili nemško pest. Veliki admiral Raeder se je že dolgo potegoval za neomejeno vojno na morju — nobenih nevtralcev — nobenih potniških ladij, vse je treba potopiti. Uspeh U 29 mu je pomagal. Hitler je dovolil neomejeno podmorniško vojno na morju. Nihče se ni tega bolj razveselil kot kapitan Langsdorff. Končno ima proste roke. Zdaj bo nadoknadil, kar je zamudil. In kdo je bil ta kapitan Langsdorff? »žepne bojne ladje« Po porazu 1918. leta je nemška mornarica Pravzaprav izginila. Glavnino flote so morali predati Angležejn, Versaillska pogodba je prepovedala v bodoče graditi podmornice in letala in vsa vojne ladje, ki bi imele več kot deset-tišoi ton. Zavezniki so mislili, da je to konec n.v.iške mornarice za vse večne 'čase. Toda ne-sogiasja med njimi ln neprestano popuščanje so ohrabrila Nemce. Najprej so gradili na skrivaj, pozneje pa čisto odkrito novo mornarico. Ce-sarslci mornariški oficirji so prevzemali mesta ln oživljali duha, ki je že umrl. Izkušnje so jim pravile, da ne morejo tekmovati z Angleži. Toda lahko jim nagajajo. Tako nagajajo, da bi:-o zaposlili vso angleško vojno mornarico. ta namen so gradili ladje, ki jim angle-š. flota ni bila dorasla. Sami so jih krstili za F ierschiife. Strokovnjaki po svetu pa niso vt eii, kam naj jih uvrstijo, ali med bojne Ja: 'e ali med križarke in zato so jim dali ne-(»o.čajno ime »žepne bojne ladje«. Tako so nastale »Deutschland', »Admiral Scheer« in »Admiral Graf Spee«. Na papirju so imele vsaka po 10.000 ton, v resnici pa 12.000. Vgradili so jim Diesel motorje, kar jim je omogočilo preskrbo z gorivom na odprtem morju. Imele so topove kalibra 280 mm, večje kot najtežje križarke in bile so hitrejše kot največje bojne ladje, saj «o plule s 2« vozli Parola je bila torej — močnejše od hitrejših in hitrejše od močnejših. 2e v avgustu 1939 je »Admiral Graf Spee« ponosno plul nekje po Atlantiku. Ce mu je zmanjkalo goriva, je poklical na pomoč »Altmark«, bivšo trgovsko ladjo, ki ga je oskrbovala z vsem, kar je potreboval. Potem je izbruhnila vojna. Poveljnik je izgubljal živce na svojem mostičku in čakal na radiogram iz Berlina. Mimo njega so hitele ftnglcške trgovske ladje, toda on jih ni smel napasti. Ta poveljnik je bil kapitan Langsdorff... KAJ BRIGAJO NEMCE MEDNARODNE DOLOČBE Ze prvi dan po prihodu težko-pričakovanega raiior.-ama je padla prva žrtev. Angleški parnik »Ciement«. Brodolomci so se vkrcali na čolne, toda Langsdorff jih je proti vsem mednarodnim določbam o brodolomcih pustil na odprtem morju. Potem so pred njegovimi topovi izginile v morje sNnwton Beach«. »Aschleu« in »Treva-nion-<. »Altmark« ga je spremljal v oddaljenosti in mu priskočil na p moč, če mu je zmanjkalo goriva, muntcije, hrane. Toda »Tre-vanion« je, še preden je »Admiral Graf Spee« izstrelil prvo granato, poklical na pomoč. Pričel se je veliki lov. Čeprav preganjan, »Spee« ni odstopil od svojih gusarskih poslov — naslednja žrtev Je bil »Airiea Shell« — toda uvidel je, da bo tciko ulovil še kakšno žrtev. Zato si Je za kamuflažo napravil iz lesa in platna še en dimnik, da bi bil čimbolj podoben angleškim bojnim ladjam. Ta zvijača mu je pomagala. Naslednja žrtev je bil »Doric Star«. Potem Kače na metre Giorgio Bussaclii iz Bolonje goji kaže kar pri sebi doma in vsa družina mu pri tem pomaga-Njegov sin ima majhne primerke teh nevarnih živali za igračo. S tako velikim udavom, kot ga vidite na naši sliki, se pa res ne da igrati in so potrebni kar štirje izkušeni možje, da mu pridejo do živega. Bussachi goji kače v znanstvene namene, razen tega pa jih prodaja zoološkim vrtovom in to kar na metre 0 BRENC&NJU ČEBEL Stojite pred velikim čebelnjakom in opazujete, kako prihajajo in odhajajo čebele. Na panjevi bradi jih je vse polno in komaj se zvrstijo skozi vrata. Panjev je mnogo, včasih pa več desetin. Kako, da sc čebele ne zmotijo in ne zaidejo v sosednji panj? Mnogi so poskušali to razložiti, a so le pri domnevi. Znanstvenik Hans Kalmus z londonske univerze je po dolgem preizkuševanju le prišel na sled. Pravi, da čebela sliši le brenčanje svojih sester v panju, iz katerega je doma, in je popolnoma gluha za brenčanje čebel iz drugih panjev. Brenčanje čebel določenega panja je posnel na magnetofonski trak in potem je to brenčanje predvajal z zvočnikom. Opazil je, da se druge čebele za to brenčanje niti zmenile niso. Pač pa je opazil, kar je bilo že doslej znano, da je čebele pri" vlačil duh, ki so ga pustile njihove sestre. Vzel je več gladkih steklenih plošč. Na eno izmed njim je dal čebele in te so plezale P° njej samo dvajset sekund. Nato je čebele odstranil in v prostor, kjer so bile steklene plošče, spustil druge čebele istega panja-Te so takoj sedle na stekleno ploščo, kjer so poprej sedele njihove sestre. Ko pa je za^ menjal eno izmed navadnih steklenih plese z zrcalom, so čebele, ki jih je spustil v pro-stor sedle na zrcalo! To ni čudno, porečete, saj so čebele ženskega spola. valnik. Mehanizirana postelja Je zlasti prikladna za bolnišnice. Nega bolnikov je važna, saj sta oil nje v precejšnji meri odvisna hitrost in uspeh zdravljenja. Zlasti važno je to za nevarno bolne in invalide. Bolnikom na mehaniziranih posteljah bolniško osebje ni potrebno, ker si lahko strežejo sami. Ce pritisne bolnik na gumb, dobi toplo vodo, z drugim uravnava lego glave, s tretjim prižge električno luč itd. IB IN E »Admiral Graf Spee« je bil ponos nacistične mornarice Medtem se je nemška posadka prepeljala v Buenos Aires, kjer so jih Argentinci internirali v mornariškem arzenalu. 19. decembra je kapitan Langsdorff zadnjič nagovoril posadko. Potem je odšel v svojo sobo, napisal pismo nemškemu veleposlaniku, legel v uniformi na posteljo, se pokril z bivšo nemško cesarsko zastavo in si izstrelil kroglo v sence. Ni mogei preživeti neslavnega konca svoje ladje. SESTANEK Z WOLLWEBROM Naslednji dan sem se v pisarnah zahodnega sekretariata sestal z Ernstom Wollwe-brom. Od vseh višjih voditeljev nemških komunistov, ki sem jih poznal, je on edini ostal pri življenju. Zredil se je in postal skoraj čis^o plešast. Obleke, ki jih je nosil, restavracije, v katere je hodil, in avtomobili, ki jih je imel na razpolago, so pričali, da mu ne gre slabo. »Pokazali ste se spretnega in znali ste se okoristiti z vsemi mogočimi sredstvi,« mi je dejal. »Morda smo se zmotili, ko smo vas poslali v Nemčijo. Preveč ste bili znani, zlasti ob obalah. Srečen sem, da ste se od tam rešili. Teden časa si vzemite, pa napišite poročilo, zelo podrobno poročilo. Ne pozabite ničesar.« Počasi sem se privadil novemu življenju Skrivni generalni štab zahodnega sekretariata Kominterne je bil v največji in najmodernejši palači na Vesterportu, v samem srcu KjSbenhavna. Poleg glavne pisarne je bilo tu šest oddelkov. Sef politbiroja je bil Kuusinen, organizacijski sekretar Ernst \VMlweber, »aparat« za obrambo proti vohunstvu je vodil Mihael Avatin, blagajno pa Rihard Jensen. Na tablici vrat v tretjem nadstropju, ki so vodila v pisarne zahodnega sekretariata je pisalo: »A. Selvo et Co. Arhitekti in inženirji«. To je bila le ena od devetih pisarn, ki sta jih kominterna in G. P. U. vzdrževali v Kjfibenhavnu. Minila sta meseca maj in junij. Napetost, do katere je v mednarodnih komunističnih vrstah prišlo zaradi nezmanjšane divjosti Stalinove čistke, ki je trajala sedaj že tretje leto, se je zdaj močno povečala zaradi krvave borbe hord G. P. U. proti anarhistom Barcelone in drugih katalonskih mest. Dela sem imel prav malo. Trikrat na teden sem se sestal z enim ali drugim od hamburških gestapovskih kurirjev; poročila in material, ki sem ju dajal za inšpektorja Krausa ali Schreckenbacha, mi je preskrbel oddelek Mihaela Avatina. Ti podatki so bili skrbno izbrani, da bi speljali Gestapo na krivo sled, ter pomešani z grižljaji tajnih vojaških ali industrijskih poročil iz različnih evropskih podružnic Gestapa. Ti grižljaji naj bi prepričali Gestapo, da dobro opravljam svoj posel, dejansko pa nikoli niso mogli škodovati sovjetskim interesom. NISO MI POMAGALI Noč in dan sem skrbno iskal priložnosti da bi spravil iz Nemčije svojo ženo in sina Toda tovariši, na katere sem se obrnil s to prošnjo, mi niso pomagali. Strah pred Stalinovo čistko je v njih ubil sleherno iniciativo in uničil duha tovarištva. Kominterna je bila okužena z novo vrsto vohunov. Nepremišljeno besedo, spregovorjeno pred dobrim prijateljem, so lahko zlobno tolmačili in sporočili G. P. U. Sledil je takojšen poziv v Moskvo. Konec junija sem na nekem sestanku z Wollwebrom, Jensenom in Avatinom kar naravnost zaprosil, naj organizaciji komintern-skih kurirjev zaupajo nalogo, da spravi skrivaj iz Nemčije mojo ženo in mojega sina. »To je za vas malenkost,« sem vztrajal. »Zadevo lahko izpeljejo trije ali štirje odločni tovariši. Zame pa je t0 velikanska usluga.« Avatin je bil takoj pripravljen to storiti. Zanj je bil praznik vsak udarec proti Ge-stapu. Jensen je omahoval in čakal odgovor Wollwebra. Slezijec pa je mojo prošnjo zavrnil. Dejal je: »Ne moremo tvegati, da bi pretrgali sijajno zvezo z Gestapom. Nasprotno, naši stiki se morajo še razširiti. V bližnji bodočnosti moramo z vašo pomočjo priporočiti Gestapu nekaj zaupnih tovarišev, češ da bi bili pripravni za gestapovsko službo. Izginotje Fi-relei bi razdrlo naše možnosti, da tja postavimo svoje uslužbence Ce vam to ni zadosten dokaz, tovariš, potem niste boljševik!« Ob tem sem kar pobesnel. Ernst Wollwe-ber se je poročil z nekim norveškim dekletom. do katerega je čutil, tako vsaj je bilo videti, globoko ljubezen. Ime ji je bilo Silvija in je bila sestra Artura Samsinga, člana G. P. U., ki je bil leta 1933 poslan v Rusijo in se od takrat ni o njem ničesar več slišalo. »Tovariš Wollweber,« sem vpil, »če bi bila Silvija na mestu Firelei, oi potem tudi tako mirno rekli: »Ostane naj tam in umre, da si bo nekaj vohunov lažje izkopalo svoj grob.« »To ni tu vprašanje,« je zagodrnjal Woll-weber. Po tem sestanku sem dejal Avatinu, ko sva se sprehajala po temnih ulicah. »Dajte mi pet sto danskih kron in ukaz, naj grem za teden dni v Nemčijo.« Avatin se je ustavil. Pod šibko lučjo ulične svetilke so se jasno videle poteze njegovega pogumnega obraza. »Ne boste se živ vrnili, tovariš,« je dejal. »Moram tja,« sem mu odvrnil. »Brez ukaza Partije ne morete.« »Vi ste moj predstojnik,« sem vrtal dalje. »Dajte mi ta ukaz!« »Gestapovci niso tepci.« »Rešiti moram Firelei,« sem skoraj kričal sredi ceste. Avatin je nekaj trenutkov premišljeval, končno pa spregovoril: »Razumem. Pojdite v Nemčijo. Dal vam bom nekaj za Gestapo; izročite jim, če bo sila velika. Pridite jutri ob šestih na Hudičev most.« MATERIAL ZA GESTAPO Drugo jutro mi Je Avatin pri Hudičevem mostu dal denar in zavoj z materialom za Gestapo. »To je ruski material,« je dejal. »Seznami posadk na sovjetskih ladjah, stari tri leta. Naj jih imajo. Srečno pot.« Sedel sem na dnevni ekspres Gjedser— WarnemOnde. Sedem ur kasneje sem bil že v Nemčiji. Nisem pa mogel v Blumenthal, kjer sta živela žena in sin. Bil sem močno razburjen, pa nisem nič pomislil, da potujem brez potnega lista, dokler ni bil vlak že na trajektu, ki ga je peljal preko Baltika. Pre" klinjal sem malomarnost danskih funkcionarjev v Gjedseru; če bi opravili svojo dolžnos in zahtevali moj potni list, bi bil pravočasno opozorjen. Bilo je prepozno, da bi se vrnil. Ko je trajekt priplul v Sassnitz na otoku Riigen, m® je gestapov i agent, ki je pregledoval potne liste, pridržal. V tem težkem položaju mi n, preostalo drugega, kakor prositi agenta, naj mi dovoli govoriti po telefonu z inšpektorjem Krausom. Telefoniral sem. Javila se je Herta Jens. Dejala je mejnemu agentu, naj me spU' sti, da bom nadaljeval pot. Zdaj ni bilo drugega leka; moral sem na hamburški gesta* CENE FILMOV SMO PONOVNO ZNI2ALI! 6/9 Amater od 320 din na 250 dm «/9 Efka od 370 din na 29 Lelca Efka I m od 165 dhi ^ d)n Fotografi in amaterji kupu!1 v naših trgovinah! T*?.~ o Črncih Verujem v bodočnost črne rase. Crncl so latentno bolj modri in pametni kakor belci. A to velja samo za izredno mlade črnce. Malo pozneje, še v mladosti, pa degenerirajo. Ne rečem zmeraj, toda pogosto. Pravi, nepokvarjeni črnci se izogibajo belcev. Meščanski črnci so nižji kakor velika skupina njihovih plemen. Pravi črnci žive v svojih vaseh. Popolnoma razviti inteligentni črnci so izjema v velikem številu nižje razvitih ljudi. Toda ali ni to tako tudi med belci? Pravilni sistem vzgoje bi lahko ustvaril rezultate, ki bi presenetili Evropejce in ker so v tropski klimi črna telesa v vsakem pogledu boljša od belih, je bodočnost ekvatorialnih dežel zvezana z bodočnostjo črne rase. Modro bi bilo, če bi mi vzgojili črnca tako, da bi lahko uporabljal čudovito bogastvo svoje zemlje in da bi se dvignil iz svojega duševnega siromaštva. Obe stvari sta povezani. in afriška zemlja je bogata — ne najrevnejša na svetu, kakor zatrjujejo Angleži, ki se je gotovo ne oklepajo tako krčevito iz tega razloga. Namesto da bi jim dali pravo vzgojo, Jih ■Učimo skepticizma. Toda oni morajo verjeti V »nekaj^, to je najglobja potreba njihove Harave. Tako pa jih učimo, da so vsa njihova prepričanja pogrešna. Ampak iz naših £ol in od veronauka se vračajo k svojim čarovnikom, tu in tam, kadar mi ne vemo, «elo k ljudožrskim obredom, ki često temeljijo na verskem prepričanju. Belci, ki žive v afriških mestih, pripovedujejo, da so vsi črnci lažnivci in tatovi, da Be poznajo hvaležnosti in tako dalje. To dr-& kolikor toliko za tiste, ki so v mestih. Takšni so bili Sudanci, ki so me okradli. Po borbi, ki so jo hoteli, so se predali molim džunglskim Saram in Tupurijem. Ti moji oljajni pomagači me niso prej poznali, prizadeta pa je bila njihova čast. Bilo jim je v •Samoto, da se je meni dogodila takšna nevšečnost v njihovi naselbini. Samo enemu tatov se je posrečilo zbežati, čeprav jih Je bilo več kakor nas. Od moje prtljage ni *nanjkalo ničesar razen denarja. UJETNIKI Ujetnike smo vodili v Fort Lamy, da bi predali oblasti. Med potjo smo srečali Poglavarja, ki mi je dal na razpolago konja, laz pa sem ga ponudil ranjencu. Ker se je 'a branil, da bi ga posadil nanj, sem ga zajahal sam. Nekaj časa sem bil še * njimi, a ko se ranjeni Sara ni hotel na noben način okoristiti z mojim predlogom, sem jim naročil, naj pridejo za menoj in sem odjahal v F°rt Lamy. Prispel sem tja proti večeru. Razjahal sem konja pred policijo, vstopil h komisarju in mu povedal, kaj se je zgodilo. ‘Vaše dokumente, prosim« je dejal komisar. • *.«#••#• '•»•«•••• <•••#••#! *' • t i na vsako potovanje in vsak ; • izr ET VZEMITE S SEBOJ NASE . i ODLIČNE BONBONE ; Crna lepotica iz plemena Sara, čigar možje so mi pomagali »Ti so v prtljagi, ki jo bodo prinesli moji ljudje«. Premeril me je, kakor bi jemal odtis stopinje. Najbrž je že videl Sherlocka Holmesa v gledališču. Mislil je, da me tare kakšna tajna, ki je nočem razodeti. »Mi sploh ne vemo," da ste v koloniji«, je dejal. »To je nezaslišano in zelo nenavadno. Ne morem vam verjeti«. »O tem se lahko prepričate«, sem mu odvrnil. »Pošljite avtomobil po težko ranjenega poglavarjevega sina in istočasno boste od spremljevalcev čull o vsem«. »Tega ne morem storiti«, me je zavrnil. »Počakali boste v hotelu,, dokler se ta zadeva ne razčisti. A karkoli počnete«, mi je zabičal, »ne poskušajte odpotovati.« »Ne bom, pomirjeni ste lahko«, sem mu odgovoril«, a prosim in zahtevam ponovno, da poskrbite za prevoz ranjenca v bolnico. »Je me chjarge de votre aff&ire« je dejal. »Kadar vas bom potreboval, vas bom poklical«. »C' est convenu«, sem mu prikimal. Ko sem pustil konja v oskrbi administracije, sem se odpravil v hotel. Belci so me gledali, kakor da bi padel z Marsa. Drugega dne popoldne je dospelo moje moštvo s prtljago in ujetniki. Ko se je komisar pogovoril z njimi, jih je odposlal in me nato poklical. Dal mi je moje dokumente in bila ga je sama vljudnost. Razložil mi je, da bom moral počakati do razprave v Fort Lamyju, spraševal me je po mojih željah in je šel celo z menoj obiskat Nganga v bolnico. Po par dneh me je spet obiskal in mi posodil knjigo o Laurenceu iz Arabije. Bila je to biografija izredno junaškega polkovnika T. E. Lawrencea, ki je bil legendarna oseba med Arabci. V njej je bila opisana epizoda, katera naj bi pričala o hrabrosti moža, ki se je prelevil iz Angleža v Arabca. Dva arabska bandita sta ga pobila s kamni in sta mu ukradla zlato uro. Ko se je zbudil iz nezavesti, je javil policiji in ju je zasledoval sam z dvema stražnikoma, dokler ju ni aretiral. Ko sem vračal komisarju knjigo, mi je omenil to epizodo. Menil je, da je moja lastna v primeri z njo — epopeja. OBRAVNAVA Na razpravo proti tatovom nisem bil povabljen, čeprav sem jo dočakal. Baje so tatovi vse priznali, le tisti, ki sem ga ujel jaz sam, je trdil, da ni kradel. »Kako pa da so vas ujeli, če niste bili udeleženi pri tatvini?« je vprašal sodnik. »Ne zanikam, da sem bil zraven«, je odvrnil ogorčeno, »a kradel nisem, držal sem samo nož nad belcem, če bi se prebudil«. r Po Izrečeni kazni Je domačinsko sodišče s Kazerjem na čelu (Kazer je kralj domačinov, ime izhaja iz nemškega Kaiser) še zvišalo kazen, ki so jo določili belci. Guverner pa mi je takoj poslal denar, ki bi mi naj pomagal na poti nazaj v Nigerijo in domov. Vzel sem samo del celotne vsote, ostalo pa sem prosil, naj izroče Ngangu, ki je že zapustil bolnico. Nato me je neki Francoz odpeljal z avtom preko meje v Maudugari v Nigeriji. Predstavil me je administratorju, ki je živel v »palači« nekdanjega sultana. Bila je to stavba, kakor jo imajo premožnejši Arabci. Pod in stene v njej so bile pokrite z levjimi, leopardovimi kožami in z drugimi lovskimi trofejami. Pogovarjala sva se predvsem o Afriki. On mi je opisoval nevarnosti, katerim se izpostavljam, jaz pa dogodivščine, ki sem jih tvegal. Zakaj ne bi smel delati tistega, česar se je lotilo tako malo ljudi! Tudi Angleži še niso raziskali vsega sveta, sem mu povedal. Radovednost in duh avanture sta neprecenljive vrednosti za človeški napredek; brez njih bi bil svet dolgočasen in nezanimiv. Njegova odpornost je ginila pred mojim dokazovanjem. Vsak Anglež v takšnem položaju je majhen Robinzonček. Ta pa je bil celo velik lovec, Robin Hood, civiiizator, ljubitelj konj, pirat v sanjah in organizator dobrih stremljenj. Tako sem se iz Maiduga-rija odpravil proti Kamerunu, namesto da bi se vrnil v Evropo. Vrgel sem se v življenje, v katerem je zadostitev osnovnih telesnih potreb zahtevala največ mojih energij- Dalje in dalje sem potoval, več izkušenj sem si pridobil. Ugotovil sem, koliko predsodkov imamo ljudje v splošnem. Da uživaš stvarnost, jo moraS srečati v dejanju. Potoval sem preko Nigerije v Kamerun, nato zopet v Francosko ekvatorialno Afriko in Belgijski Kongo. Brez pravih načrtov sem sledil skrivnostni smeri, ne da bi se vznemirjal, če sem prišel na novo in tujo pot. Mnogim nevarnostim se izpostaviš, če živiš med primitivnimi ljudmi. Zato sem S2 začel brž zanimati in globlje razumevati ljudstvo, ki sem ga srečaval. Priroda, sonce, voda in gibanje so bila moja srečna druščina. Moje potovanje me je počasi vodilo k temu, kar je najbolj važno: našel sem samega seb£ — osvobodil sem se. Izprememba je končno poglavitni darovalec v življenju. Avantura mi je vedno pomenila duhovno zadoščenje, ki sem ga dobil v tujih deželah, dogodkih in okoliščinah. In iskal sem avanture, iskal izkušenj, se jim popolnoma predal in potrpežljivo skušal doumeti njihov najgloblji pomen. 7o se pr!pet< simi . . na idr. McDahl je vse 9 premoženje zapustil svojemu nečaku — 0 toda s pogojem, da si mora nečak vsa- 1 ko leto na dan njegove smrti dati Y izpuliti zob, da se bp v resnični bole-0 čini spominjal svojega dobrotnika. O 6 T O O o o o 0 1 o ... v VVashingtonu: Pred nedavnim , so patentirali iznajdbo kockastih kur- o jih jajc. Sveže znesena jajca polože v i kocke iz umetne mase, jih nato zapro, da ne morejo do njih niti zrak niti bolezenske klice. Pravijo, da se takšna jajca ne razbijejo in se dalj časa ne pokvarijo. Čudaki in čudaštva z britanskih otokov KI JIH PROIZVAJA SAMC tovarna čokolade, BONBONOV IN KEKSOV Koraž 2£®ss*B*«e*» OGLEJTE SI NAS PAVILJON NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Se zdaj nahajamo v angleščini za prašiče, teleta, vole in krave prastare domače izraze, vtem ko imajo Angleži za meso teh živali izjemoma čisto drugačne, iz francoskega besednega zaklada vzete besede. V 11. stoletju so namreč Normani iz sedanje Normandije vdrli v Anglijo in se polastili državne oblasti. Posledica tega je bila, da so morali podjarmljeni Angleži rediti domače živali, francosko govoreči osvajalci in visoka gospoda pa so se samo mastili z mesom. Tako sta nastala dva strogo ločena sloja in tudi izrazi za domače živali in njihovo meso so strogo ločeni. Kralj Henrik VIII. je v nekem aktu branil koristi katoliške cerkve proti protestantizmu. Papež se mu je zato oddolžil s posebnim častnim naslovom »Zaščitnik vere«. Kmalu pa je Henrik VIII. ne le obrnil katoliški cerkvi hrbet, ker se je hotel drugič poročiti, in sicer z lepo Ano Boleyn, marveč je celo ustanovil novo versko sekto, iz katere se je razvila sedanja anglikanska državna cerkev. In leta 1531 je celo prevzel njeno vodstvo. To pa ga ni motilo, da ne bi obdržal častnega naslova »zaščitnik vere«. Na angleških kovancih še zdaj nahajamo ta naslov, ki ga dobi vsakokratni regent. Kralj Jurij I. se je moral samo svoji dedni kraljevski krvi zahvaliti, da je leta 1714 prišel iz Nemčije na angleški prestol, čeprav ni znal niti besede angleški. Priznano ■ dejstvo je, da je Anglija najbolj napredovala takrat, ko sta ji vladali kraljici, namreč pod Elizabeto I. (16. stol.) in Viktorijo (19. stol.). Manj znano pa je, da je Elizabeta po zanesljivem izročilu večkrat obkladala svoje ministre s psovkami, kakršnih bi se sramoval vsak pijanec. Lorde je zmerjala z ušivci, grofa Eseškega pa je nekoč celo oklofutala. Veliki sodobnik kraljice Elizabete pesnik Shakespeare je nekoč blizu rojstnega kraja Stratforda posegel v nočni pretep v parku plemiškega sodnika Thomasa Lucyja. Pri tem pa so ga zasačili in do jutra je moral presedeti v vratarjevi uti. Drugega dne ga je Lucy zaslišal. Za noč, ki jo je moral presedeti v vratarjevi uti in za zaslišanje se je Shakespeare pozneje zahvalil s strupenimi stihi. In še kot zrel umetnik si je ta naj večji dramatik vseh časov v svojih »Veselih ženah Windsorskih« privoščil sodnika Lucyja tako, da je namignil nanj s sodniškim grbom. Christoph Marlowe, genialni pesnik — njegova dela so dala Gotheju pobudo za »Fausta« — rojen istega leta kakor Shakespeare, se je, ko mu je bilo 29 let, v neki krčmi v Londonu udeležil pretepa . in pretepači so ga ubili. Sodeč po njegovih začetnih delih bi bil morda po pomenu dosegel Shakespeara. Anglija samo enkrat v zgodovini, od 1. 1645 do 1660, ni bila kraljevina. Leta 1649 so namreč obglavili osovraženega kralja Karla I. Osovražen je bil zato, ker je prirejal na dvoru orgije in razmetaval denar. Vodstvo državnih poslov je prevzel Oliver Crom-well. Bil pa je tako despotičen in versko nestrpen, da so po smrti dvignili njegovo truplo iz groba, ga obesili, obglavili in končno vrgli v vodnjak. , „ - Kralj Jakob II., ki je vladal proti koncu 17. stol., je bil sicer poglavar anglikanska cerkve, kar pa ga ni motilo, da ne bi bil hkrati vnet pristaš katoliške vere. — Jahačem namenjeni londonski drevored se ione-nuje Rotten Row, kar pomeni »Zalotana' vrsta«. Do tega imena je prišlo zaradi napačnega prevoda francoskega imena »Rue du Roi«, kar pomeni »Kraljevska cesta«. Povprečnemu Angležu pomen tega imena ni bil razumljiv in tako je sčasoma fonetično nastalo ime Rotten Row. — V Angliji niso redki primeri, da je združenih v eni roki več obrti. Tako se posamezni obrtniki hkrati ukvarjajo s porokami, pogrebi in sežiganjem mrličev. O v Engandinu: Uprava nekega ho- X tela je obesila na stene hotelskih sob q i naslednje navodilo: »Sobarica — tri- Y O krat pritisniti; natakar — enkrat dolgo O X pritiskati; blagajničarka — dvakrat q i kratko pritisniti.« Na kraju prosi upra- I O va spoštovane goste, da osebje ne bi O q »zlorabljali«. q -o- o- e c c- e o c o o o-o-o-o- »LJDSSM KMIVSBZ5« j MESTR LJUBLJANE obvešča: da bo vpisovanje v tečaje tujih jezikov, slovenskega jezika in esperanta v prostorih Ljudske univerze, Cankarjeva cesta 5-1X1. od SO. avgusta do 10. septembra vsa,k dan od 8—12 ure in od lš do. 18 ure. — Pri vpisu bo na vpogled tudi učni načrt. Kako dolge so počitnice po svetu Marsikateri dijak se v brezskrbni zabavi med počitnicami tu pa tam spomni, da je preživel že toliko in toliko dni prostosti, ali pa da mu jih ostane le še toliko in toliko. Od vsega šolskega življenja so počitnice najlepši del. Pa ne samo velike počRnice, vsak prosti dan je za dijaka pridobitev. Ce bi sešteli vse take proste dni celega leta, bi bilo teh pridobitev kmalu skoraj preveč. Poglejmo, koliko prostih dni imajo dijaki drugih dežel Na Angleškem je v šolskem letu le 84 prostih dni, v Združenih državah 114. Najmanj prostih dni imajo v Avstriji, namreč 85. Tudi Nizozemci s počitnicami niso radodarni, vsega jih je le 93. Manj skopo odrejajo počitnice v Kanadi, kjer so dijaki 102 dneva prosti na leto. V Franciji je toliko počitnic kolikor v Združenih državah. Na Irskem počivajo dijaki 130 dni, na Španskem pa ISO. Največ prostih dni imajo v Italiji, kjer ja pouka samo 182 dni in torej 183 dni počitnic. Eaje ja toliko prostih dni, ker je pač največ Italijanov med svetniki in je treba njihove godove obhajati s prostimi dnevi. Obiščite od 28. avgusta do 9. septembra v prostorih gimnazije v Kcsrsnrsiku Gospodarska revija industrij«, kmetijstva, in okolce gozdarstva, živinoreje, obrti in turizma Od 23. 8. do 9.9.1954 Vski glavni štab. Ce ne bi imel Avatinove-ga Paketa, bi bil izgubljen. Sprejel me je inšpektor Kraus. Dejal sem ■?u> da sem potoval brez potnega lista, ker bi °®nska policija lahko imela moje ime na eznamu sumljivih. »Zakaj pa niste imeli pri sebi svojih genovskih poverilnic?« “Shranil som jih na varnem kraju.« vi , aus je pregledal sezname posadk na so-vat ladjah, ki sem mu jih prinesel kot “žno odkritje. Dejal sem mu, da sem jih bov sovjetskem uradu za plovbo v Kjo-vnu. Seveda mu nisem povedal, da so *eznaml stari tri leta. k «>*us mi je tedaj namignil, da bodo v in n za^eli z aretacijami v Kjobenhavnu Dii h k° P°sla' nekaj svojih dečkov, da bodo prihodnje mesece v pomoč, dvrnil sem mu, da sem docela Istega ^nen ■is kakor on. Bil sem srečen, ko sem ahko izginil izpred oči. ene ° Sem odhajal sem naletel na Magnusa, tlr ?.a °d gestapovcev, ki so me 1. 1933 are-in '• Prijateljsko me je potrepljal po rami sv e Povabil na požirek žganja. Govorila Vohu°n nRt*avni':> aretacijah čeških ln poljskih * Pri !''?■’ Pravkar sem se spomnil,« je pristavil, t)eJ, J smo izdajalca v naših lastnih vrstah. Ci ti? Za Moskvlčane.« oltoii s SCm’ se vsa ^Srnlla vedej°jfd^* sem vprašal tako tiho, da nisem io ’ sem besedo res Izpregovoril, ali sem mislil. Ilacn' 'tega Rudolfa Heitmnna,« Je suho dejal »Delal je v oddelku za nadzorstvo ^ Pvavi, da je nedolžen, a mu ne bo ZADNJI POLJUB nič pomagalo. V njegovem stanovanju so našli fotografije ujetih komunistov. Pa tudi več denarja je trošil, kakor je znašala njegova plača. Ta Heitman! Z glavo bo plačal.« Pet dni so me držali v Hamburgu, pet dni, ki sem jih prebil sredi neoprijemljive napetosti. Toda Heitman ni ničesar izdal. Kljub temu so ga pridržali v zaporu in pripravljali proces pred posebnim sodiščem. Šesti dan sem dobil dovoljenje, da obiščem Firelei. Povedal sem ji, kako se mi je poskus njene rešitve ponesrečil. Gestapo je vedel, da sem v Nemčiji, zato o kakem poskusu bega niti govora ni bilo. Firelei se je pokazala hrabro in potrpežljivo. »Bomo že našli kako pot. Samo upanja ne smemo Izgubiti.« Brzojavka inšpektorja Krausa pa me je že klicala v Hamburg. V nekem vlaku so aretirali skrivnostnega Rusa, ki se je izdajal za Popova. Na neki gestapovski fotografiji sem v njem prepoznal funkcionarja G. P. U., ki sem ga poznal pod imenom Schmidt. »Ali poznate tega človeka?« me je vprašal Schreckenbach. »Ne,« sem odgovoril. Na postaji pred očmi nekega gestapovca, sem se s poljubom poslovil od žene. To je bil zadnji poljub. Nisem vedel, da bo zadnji... DVOMLJIVI KLIENT Vrnil sem se na Dansko kot član posadke na nemški ladji »Jade«. Kapitan je bil nacist. Gestapo mu je ukazal, naj me registrira kot dezerterja, ko bom Izginil v Kjfibenhavnu. Nato sem obvestil zahodni sekretariat o vsem, kar se mi je pripetilo. Woltwebra Heitmanova aretacija ni niti najmanj prizadela. »Vedno je bil dvomljiv klient,« je podčrtal. »Imel Je staro napako vseh vohunov: de- lal je za dve strani. Pa še stal nas je celo premoženje.« Nasprotno pa je bil Slezijec mnogo bolj vznemirjen, ko je zvedel za aretacijo Popova in o sumničenjih in načrtih Schreckenbacha. Sprehajal se je po pisarni, majhen in besen, pobliskaval z očmi, z zobmi pa žvečil ugaslo cigareto. »Nekaj moramo ukreniti,« je godrnjal. »Takoj moramo nekaj ukreniti. Takoj, sicer ga bodo zlomili.« Zvedel sem, da je bil Schmidt-Popov že od leta 1933 eden najpomembnejših agentov sovjetske tajne vojaške službe v Severni Nemčiji. Imel je stike z ladjedelnicami, z železniškimi središči, s Fronto dela, z vojaškimi vežbališči v Liineburgu in celo s posadkami nekaterih bojnih ladij- Ce bi Popov spregovoril, bi se razdrla vsa sovjetska vohunska služba severno od Berlina, bi bili zaman meseci in meseci napornega dela, ko so to organizacijo gradili. »Poiščite Avatina,« je končno ukazal Woll-weber. »Želim ga videti ob petih. Povejte Jensenu, naj da vsem skupinam navodila, da začasno pretrgajo vse svoje vezi z aparatom v Severni Nemčiji; naj sporoči to vest v Berlin, Hamburg, Prago, Basel, Strasbourg, Pariz, Rotterdam, Amsterdam, Stockholm, Am-beres, Bruselj in Gdansk.« »V redu.« Do petih popoldne je Jensen že poslal kurirje v Berlin, Hamburg in Stettin, v ostale kraje pa poslal šifrirana navodila. Ob petih smo se Wollweber, Avatin, jaz ter neki človek, ki sem ga zdaj prvikrat videl, sestali v privatnem salonu »Angleškega hotela«, na- NE POZABITE, DA BO JUTRI 3: SEPTEMBRU 0TV0RJEN ■ff ZAGREBŠKI VELESEJEM EDINI MEDNARODNI SEJEM V FLR JUGOSUIVIJI 600 Jugoslovanskih razstavljalcev in razstavljale! iz 16 dežel bodo razstavili na tem sejmu nad 4400 proizvodov! Ves čas velesejma bo v Zagrebu nekaj zanimivih prireditev. Tako da bo«to lahko spojili poučno z zabavnim. Odobreni popusti: F % NA ŽELEZNICAH, 25 % NA LADJAH IN 25 % NA AVION1H! PRIDITE TOREJ V ZAGREB, oglejte si Zagrebški velesejem in vščsli rte dejavnost vse Jugoslavije! sproti Kraljeve opere. Wollweber in Avatin sta že izdelala svoje načrte. Slezijec je govoril čisto jasno. Ukazal mi je, naj sporočim Gestapu, da je Popov le manj pomemben kurir in da bom potreboval nekaj dni, če hočem zbrati več podatkov o ujetem Rusu. Prav tako je dejal, da je treba najti pot in izvabiti iz Nemčije na Dansko ali v Francijo nekoga od Schreckenbachovih ljudi. Tu ga bo ugrabil Avatin in ga vkrcal na, ladjo, ki bo plula v Leningrad, da jim bo služil kot talec v zameno za Popova. »Ko bomo imeli tega lopova v svojih rokah,« je zaključil \Vollweber, »bomo lahko telefonirali Schreckenbachu in mu sporočili, da se bo z njegovim agentom zgodilo natanko isto, kakor s Popovim v Nemčiji. Tako bodo Popova pustili na miru, nato pa se začeli pogajati. Vkrcali bomo Schreckenbacho-vega človeka na nemški parnik v Leningradu tisti hip, ko bomo zvedeli, da je Popov na krovu ruske ladje v Hamburgu. Zamenjali 'bomo ujetnike in naš »aparat« v Nemčiji bo ostal nedotaknjen. »Zakaj ne bi zgrabili enega od gestapovcev, ki so tu, v Kjobenhavnu?« je svetoval Jensen. »Kaj še,« je dejal Wollweber. »Potrebujemo takšnega pomembnega človeka iz samega Schreckenbachovega štaba.« Avatinove oči so se zasvetile. Njegova pripravljenost, da pomaga tovarišu, je bila prav tolikšna kot njegovo hladno sovraštvo do policij. Pred ničemer se ni ustavil. Dejal je: »Prav. Kar na delo.« Četrtek, 2. IX. 1954 3csiwviB^!He*| Moskovski radio je objavil, da so 27. junija postavili elektrarno, ki jo žene atomska energija. Komunike ministrskega sveta je objavil naslednje: Po zaslugi naših znanstvenikov in inženirjev je zgrajena prva elektrarna, ki izkorišča atomsko energijo. 27. junija je začela delovati elektro-atomska centrala z močjo £000 kilovatov. Z dograditvijo te elektrarne je storjen odločen korak naprej, ko bodo atomsko energijo izkoriščali v miroljubne namene. Sovjetski znanstveniki in inženirji pripravljajo načrte še za druge elektrarne, ki bo njihova zmogljivost 50.000 do 100.000 kilovatov. Mr. Sterling Cole, predsednik komisije za atomsko energijo v ZDA pa je ob tej novici izjavil tole: »Ta uspeh sovjetske industrije dokazuje, da bi morale ZDA sprejeti zakon, ki bi dovoljeval privatnim podjetjem razvijati sodobne izdelke naših znanstvenikov v bodoči industriji.« V ameriških znanstvenih krogih pripominjajo, da razen jedrskega reaktorja podmornice »Nautilus« še ne morejo pokazati nobenih uspehov izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene. Pravijo pa, da bodo ZDA imele 1. 1957 atomrko elektrarno, ki jo že grade pri Pittsburgu in ki bo imela zmogljivost 69.000 kilovatov, kar zadostuje za preskrbovanje mesta s 129.000 prebivalcev z elektriko. J UTRI BOSTE »KUHALI KOSILO na sosicnem štedilniku Kdo ve, kdaj je človeka prvič zamikalo, da bi začel izkoriščati sončne žarke! Zgodovina pravi, da so jih že davno vsi narodi poskušali izkoriščati v najrazličnejše namene, čeprav kakšnih vidnejših uspehov niso zabeležili. Danes pa je vprašanje izkoriščanja sončne energije stvar bližnje prihodnosti. V zadnjem času so obelodanili tri velike iznajdbe in v prihodnjih mesecih bodo na treti mednarodnih posvetovanjih proučili njih praktično vrednost. Preden pa konference in posvetovanja začno, preglejmo kakšen napredek so znanstveniki dosegli v izkoriščanju sončne energije v poslednjem času. SONČNI PLAVŽ V PIRENEJIH V Franclji so uspeli z uporabo velikanskih zrcal, ki love in združujejo sončna žarke, doseči tako visoke temperature kot jih je mogoče v modernem električnem plavžu. V Indiji lahko s sončnimi žarki kuhajo in poganjajo majhne parne stroje. V Združenih državah Amerike pa imajo generator, ki direktno spreminja sončne žarke v električni tok. Se bolj zanimive stvari bi lahko videli, če bi potovali v Mont Louis, v francoskih Pirenejih; tam delajo pod vodstvom profesorja Feliksa Tromba poskuse, kako uporabiti sončno energijo. Naprava sestoji iz dveh zrcal, ki sta nameščeni eno proti drugem. Prvo je pravokotno ploščato zrcalo, dolgo okrog 13 metrov; avtomatična naprava ga vedno obrača naravnost proti soncu. Nasproti temu zrcalu pa je ukrivljeno zrcalo skoraj enake velikosti, ki zbira v eni točki vse žarke in s tem vso toploto. Predmet, ki ga postavijo v to žarišče, lahko Orjašin tmscarji so biii med najbolj razvitimi živalmi, kar jih je živelo na zemlji -Bili so gospodarji zemlje, morja in zraka in vendar so na nerazumljiv način izumrli - Grmeči zmaji Pred 250 milijoni let še na zemlji ni bilo cvetja. Ogromna močvirja pa so skrivala v sebi nešteto rastlin. Ob teh močvirjih se je dvigalo drevje — današnji premog. ki vrača človeku energijo, nabrano od sonca pred milijoni in milijoni let. Toda rastlinstvo tedaj še daleč ni bilo tako zanimivo kot današnje. Takrat se je obličje naše zemlje spet spreminjalo. Nastajale so nove gorske verige. Dviganje zemlje je povzročilo umikanje vode in osuševanje močvirij. Življenje,v teh izsušenih močvirjih se je krčevito borilo za svoj obstoj. Ob vrstah, ki tega niso mogle preživeti, so nastale nove, ki so bile bolj sposobne za bodočnost. To so bili plazilci. Čeprav imamo nešteto izkopanin, je vendarle težko postaviti povsem točno mejo med zadnjo dvoživko in prvim plazilcem na zemlji. Se najbolj bi bilo tej živali podobno bitje, ki ga poznajo naravoslovci pod imenom seymouria. KUŠČARJI SO SE DVIGNILI NA ZADNJE NOGE Te nove živali so pokazale neverjetno odpornost proti tedaj precej ostremu podnebju naše zemlje. Toda narava ni ostala pri tem prvem poskusu nove vrste. Med prvimi plazilci, ki so se popolnoma razvili, so bile želve, ki so že tedaj dosegle sedanjo življenjsko stopnjo in so živele milijone let pravzaprav- brez vsake spremembe. Drur« veja je ustva- ali zbežala. Le ena ni trepetala pred njim; archeoptherix — prvi ptič. ZLATA DOBA KUŠČARJEV Toda ti orjaški kuščarji še niso predstavljali višek zlate dobe dinosaurov. Takrat se je toplo morje spet dvignilo in zalilo večino Evrope in Severne Amerike. Koralne čeri so se prestavile za dobrih 3000 km proti severu, na Groemandu so rasle smokve, kruhovec in palme, mrzlokrvni di-nosauri pa so se odpravili proti severu in tudi tam uspevali. V močvirnatih .predelih so se razvile nove vrste saurijev, ki so bili največje živali, kar jih je sploh bilo na zemlji. Da so lahko prenašali svojo orjaško težo, so se morali spustiti na vse štiri noge. ki so nastale iz prvotnih nerazvitih pomagal pri plazenju samostojen organ, brez katerih si poznejših živali ne moremo več zamisliti. Največji med temi velikani je bil brontosaurus (grmeči kuščar). Tehtal je 30 ton in bil dolg nad 20 m. Toda glava je bila silno majhna in to je bilo zanj slabo. Zakaj v njej so se skrivali zelo majhni možgani, ki so komaj dojemali to, kar so zaznavala njegova čutila. Medtem, ko so grmeli po zemlji brontosauri. pa je nastal najbolj čuden dinosaur, kar jih je ustvarila narava, stegosaurus — 10 ton težka grbasta žival, na čudno po-kvečenih nogah, s koničasto glavo, ki jo je nosila pri tleh in z očitno nekoristnim grebenom vzdolž hrbtenice. Tudi temu je gibanje zadnjih nog uravnaval — TIRANOSAURUS -v NAJSTRAŠNEJŠA ŽIVAL ZEMELJSKE ZGODOVINE Prav ta obramba proti mesojedcem je ustvarila živali čudovitih oklepov, ki pa so bili v ogromni večini primerov povsem brez prave koristi Takšna pošast, ki je povsem zapustila močvirja in odšla na suhe ravn'r-- n- kopnini, so se drugi borili z® zmago v plitvih morjih. CLj.v predstavniki teh so bili mtts saurus, 15 metrov dolgi plesio-saurus in orjaške morske zeiv Toda tudi vsi ti orjaški morski kuščarji so izumrli z izjemo mor ske želve, ki Je na ncrazumlj; način preživela vse peripetije svojih sorodnikov. Tiranosauer, najkrvoločnejša živa! vseh časov KDO IMA PRAV? na površino, ki je merila 30 kvadratnih čevljev (2,787 kvadratnega metra) in jih usmeril v žarišče, ki je manjše od 1 kvadratnega čevlja (0,92 kvadratnega metra); na ta način lahko s sončno energijo zavre vodo in proizvaja paro za najrazličnejše namene. Seveda so ob Gardnerjevi iznajdbi mnogi skeptiki skomignili z rameni. Toda mož se ni ■dal ugnati: lansko leto je na strehi svoje hise postavil svojo napravo, in uspel. Zlasti so bili prepričljivi stroški, ki jih je imel za izdelavo svojega aparata, saj so znašali manj kot 20 dolarjev. BESEDE PO ŽICI S SONČNO ENERGIJO Način Izkoriščanja sončne energije po Gardnerjevi metodi je dokaj preprost. V vzporednih vrstah namestijo veliko število ploščatih ogledal. Vsako ogledalo je pritrjeno na svoj opornik; vsa pa je mogoče z vzvodom obračati tako, da odbijajo sončne žarke na eno samo točko, ki ni nič večja kakor površina enega zrcala. Z uporabo več skupin zrcal, usmerjenih proti eni točki, lahko dosežejo veliko koncentracijo toplote — ta je enakovredna stotinam kilovatov, saj se termometri dvignejo na tisoč do tisoč pet sto stopinj Celzija. Gardnerjevo napravo bo potemtakem mogoče uporabiti tudi v industriji. Stroški za izdelavo in namestitev takega stroja pa bi bili amortizirani že po nekaj mesecih uporabe, ker bi toliko prihranili z gorivi. Tretje iznajdbe, ki je najpomembnejša, pa še niso mogli praktično uporabiti. Gre namreč za iznajdbo, ki omogoča, da se sončna energija spreminja direktno v električno, ne da bi bilo treba sončne žarke najprej usmerjati v določeno točko in doseči visoko toploto. Tako sončno baterijo so prikazali v tvashingtonu na posvetovanju Akademije znanosti v letošnjem aprilu. Sončna baterija sestoji iz treh kot ostrina britve tankih trakov silicija. Kadar silicij izpostavijo sončnim žarkom, proizvaja šibak električni tok; tega so uporabili za prenašanje besed po telefonski žici. in s tranzistorjem za napajanje radio oddajne postaje. Poskusi so pokazali, da je bilo mogoče šest odstotkov energije žarkov, ki so bili na razpolago spremeniti direktno v elektriko. TODA OSTANE SE VEDNO VELIKA UGANKA Vse te tri naprave pa je mogoče uporabljati le podnevi in ob jasnem vremenu. Danes namreč še ne poznamo načina kako »vskladiščlti« sončno energijo ali elektriko. Znanstveniki pa seveda proučujejo, kako bi rešili tudi ta problem. Napotek skušajo najti v naravi. Proučujejo namreč, na kakšen način vsrkavajo rastline sončne žarke in Jih izkoriščajo. »Vskladiščena« energija se namreč sprosti v določeni kemični obliki, kadar so te snovi izkoriščene kot hranivo ali gorivo. In ta proces, ki ga proizvaja srtov zelene barve — klorofil — se razvija, ne da bi se zvišala temperatura. Vendar danes mehanizma tega procesa še ne poznamo točno. Razumljivo Je, da si znanstveniki prizadevalo pr‘ti tudi temu čimprej do dna. Od tega mehanizma je namreč i-Jvlsno vse rastlinsko in živalsko življenje, s tem v zvezi pa tudi vprašanje naših goriv tn naše prehrane. Znanstveniki se pač zavedajo, da bo treba omeP.jeni proces čimprej razumeti — tako bi lahko zadostili potrebam človeštva, ki se nenehno množi. Pteranodon je bil kuščar, ki se je dvignil v zrak, p»es»osauei pa se je vrnil v oceane sauroS« pomeni Ti pošastni kuščarji rila današnje kače in kuščarice. Toda glavna linija kuščarjev je bila povsem drugačna. Te živali so stale na svojih zadnjih nogah, njihove prednje okončine so postale nekakšne roke, s katerimi so lahko grabili, in lovili, njihove noge so postale neverjetno mišičaste, v gobcih so imeli kot igle ostre zobe. Bili so prvi predstavniki najvedjih ih najbolj strašnih živali vseh časov dinor žanrov. — (Iz grščine: »de.nos sffcpšnl kuščar.) so pred približno '75 milijoni- let vladali svetu in se razmnožili po vsej kopnini. Nekateri med njimi so dosegli neverjetno velikost. To so bili večinoma vegetarijanci. Drugi so ostali manjši in bolj krvoločni — mesojedci. Nekaj jih je ostalo na dveh nogah, drugi pa so se Spustili na vse štiri. Rastlinojedci so. postali najveeje kopne živali, kar jih je kdaj živelo na zemlji, njihovi mesojedci med nalbolj strašne. Toda. počasi so pričeli tudi mesojedci rasti in tako je v pozni juri divjal po ravninah in gozdovih alosaurus, več kot 10 m visoka pošast, oborožena z vrstami nožem podobnih zob in orjaškimi kremplji. Alosaurus Je bil -neomejen gospodar svoje dobe. Nobena večja žival mu ni mogla zopervaU, vsaka manjša pa se je pred njim skrila kot pri brontosauru — orjaški živčni vozel, ki je bil dvajsetkrat večji od možganov, saj ti niso bili večji kot pri psu. Povsem neodporen proti svojim sovražnikom je moral ta nestvor v najkrajšem času izginiti med mesojedimi zmaji. tranjosti kontinentov, Je bil tri-ceratops s tremi rogovi na orjaški lobanji. Toda tudi dvonoge pošasti so napredovale. Cez 7 m visoki ana-tosaurus je bil čisto običajen rastlinojedec in povsem nenevarna žival. Vse nekaj drugega pa je bil tiranosaurus, najmogočnejše bitje, kar jih je ustvarila doba plazilcev. Bil je do neke mere podoben alosauru, le da je bil večji, saj je meril od repa do glave kakšnih 15 m. Zadnje noge je imel neverjetno mišičaste, prednje pa povsem okrnjene. Njegovo glavno orožje je bil strašen gobec, z vrstami 15 cm doigm sabljastih zob. Čeprav je bil strah in trepet vsega živega sveta. Je postal tudi on žrtev razvoja. Pojavil se je, ko je bila doba zmajev že v zatonu in potem izginil prav tako kot vsi ostali na nerazumljiv in skrivnosten način. KUŠČARJI SILIJO V ZRAK IN V VODO Med tem časom, ko so se ti orjaški kuščarji tako razbohotili po kopnini, tudi ostalo kraljestvo plazilskega sveta ni počivalo. Nekateri med njimi so se dvignili v zrak in ustvarili prve zametke ptice, pa tudi navadnih krilatih zmajev, kakršen je bil n. pr. pteranodon, pravo jadralno letalo z razpetino do 8 m. V vseh živih bitjih na zemlji pa je skrita neka čudna, instinktivna vez, ki jih veže na vodo, od koder je življenje prišlo. Nobeno bitje ne more živeti brez vede. Elementi morja so v vsaki celici. Kakor imamo danes med sesalci primere, ki so se vrnili v morje: kite, mrože, tjulne, delfine, prav tako so bile tucl med kuščarji nekatere vrste, ki so se spet prilagodile življenju v vodi. Medtem ko se je večina dinosaurov borila za nadvlado na so tako krat-s ce ne na Toda vsa velikost in grozovitost teh orjaških kuščarjev, ** so osvojili kopno, morje in zraz. Jih ni mogla obvarovati Pre , ,J umrtjem. To je ena največjm ugank evolucije. Zakaj mogočne živali izumrle in kem času popolnoma izgim.e površja zemlje. Zakaj so osmie samo malo razvite predstavn.c njihovega rodu: želve, krokodil, kače in kuščarice? Učenjaki se o tej uganki radi prepirajo. Nekateri trdijo, da bil vzrok v spremembi Proti koncu Mezocoika so se dY3®” nile nove gore, posušila močvirja in umaknilo morje. Tepli ocean-ski tokovi niso več tekli od P0^ do pola in tudi vetrovi so umaknili. Toda ta odgovor zadovoljuje. Ce že dinosauri kopnem niso mogli Prezr''1?ai hitrih toplotnih sprememb. zaKfA se niso morski kuščarji odpravil v morja ob ekvatorju, ki so ohia-nila isto temperaturo. Drugi spet trdijo, da je glavni razlog z-a izumrtje dinosaurov nastanek novega rastlinstva, na katerega niso bili navajeni in .1 zaradi tega rastlinojedcem zmanjkalo hrane, z njihovim izumrtjem pa je prišel tudi konec za mesojedce. Toda tudi ta teorija oa-pove pri morskih pošastih. Edinole »rasna selekcija« zadostila enim in. drugim. Po hipotezi so veliki kuščarji " zato, ker so postali preveč spu cializirani. To se pravi, da s dosegli preveč čudne in nenara ne oblike in s tem izgubili v. možnosti, da bi se lahko najmanjšim spremembam v D0* bi za obstanek. Toda tudi tu J težko pomisliti, da bi »rasna s lekcija« uničila tako opremljene živali, kot je bu • pr. tiranosaurus. Še manj pa P jasnuje dejstvo, da si ni Pr‘. . ščila tudi želv, ki so bile teaaj že popolnoma razvite. . Še to pravijo, da so sesalci, so bili sicer še zelo šibki, so P imeli neprimerno bolj ra^.m možgane, napravili konec veI1.a kuščarjem, ki so puščali svai« jajca na milost in nemilost v:, menu in slučaju. Mogoče res so prvi sesalci uničili tc .xf. zmajske zalege, da je to razreia lo vrste dinosaurov. Verjetno p ne bomo nikdar mogli točno govoriti na to vprašanje. Navadno pravimo, da — * žival izumre, ker je P°.nesJ, to eksperiment narave. Ali di lahko veljalo tudi za ki so začeli kot majhne. ?.ivan» voj a r: e-da toliko >dči-> pa od- kckSna • ’ več Brontosauer je bil največji izmed orjakov živalice in zrrstli v zverine, jim zemlja ni mogla Dostaviti enakovrednih. ?.,taef0 deistvo: vladali so na z~ir-Vivi-at milijonov let, torej vsaj moki toliko, kot je staro človeštvo. ^ jim moramo zato priznati, ,*nl bili do danes najbolj u £33j vretenčarji, živelo. karkoli jih (putMiZ ORGANIZIRA POSEBNI VLAK V DACHAU večdnevno potovanje * avtobusom v Split s kratkim bivanjem na Hvaru večdnevno potovanje z avtobusom v Zadar s kratkim bivanjem na Silbi Prijave v vseh poslovalnicah PUTNIKA Izkoristite sindikalni popust za znižano vožnjo segrejejo do 2500 stopinj Celzija; to zadostuje, da lahko raztope vsa trdna telesa. V sončnem plavžu profesorja Tromba lahko tako proučujejo taljenje snovi pri zelo visokih temperaturah. Precej manj koncentrirane sončne energije pa je seveda potrebno za »širšo potrošnjo«. Uporabiti bi jo bilo mogoče namreč za kuho ah pogon majhnih parnih strojev. Način izkoriščanja ostane v bistvu isti: sončne žarke je treba prestreči na veliki ploskvi in Jih usmeriti v določeno točko. Vendar bi morala biti taka naprava veliko enostavnejša in cenejša. KAKO BOSTE KUHALE NA SONČNEM ŠTEDILNIKU? G tem so precej razmišljali v Indiji. V indijskem državnem fizikalnem laboratoriju so izdelali napravo, ki sestoji iz ukrivljene kovinske plošče; ta Je nameščena tako, da se sončni žarki odbijejo s površine navzgor. Kadar postavijo v žarišče lonec z vodo, lahko skuhajo, kar si zažele, v 20 do 30 minutah. Sončni štedilnik je precej velik, sgj ima približno kvadratni meter površine. (Lonce je treba nanj seveda obesiti.) Nič ni čudnega torej, če bodo v najkrajšem času začeli serijsko proizvajati sončne štedilnike zaradi gospodarjenja z gorivi. SONCE POGANJA PARNI STROJ Se bol) obetajoči pa so poskusi A L. Gard-nerja svetnika UNESCO pri Indijskem državnem fizikalnem laboratoriju. Gf.rdner je Izdelal sončni parni kotel. Sončne žarke je prestregel Ob priliki ZAGREBŠKEGA VELESEJMA NAJVEČJA m DRŽAV! 7e.iQ.fori 2U252-7 OBIŠČITE NAS NA VSAK NAČIN! ILIČA V-<5 RADIČEVA ULJ Po ttajpovoljnejših cenah in v največji izbiri si boste lahko nabavili. TEKSTILNO METERSKO BLAGO. MOŠKO, ŽENSKO in O ^^SKO KONFEKCIJO, PAVOI.NATO, SVILENO IN VOLNENO PERILO, JESENSKO in ZIMSKO OBUTEV, SOBNO, KUHINJSKO in PISARNIŠKO POHIŠTVO, BIC1KI E, PISALNE in RAČUNSKE- J -RADIO APARATE, LESTENCE, ELEKTRIČNE APARATE m VSE OSTALO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE. _____________________ VSE BLAGO PRODAJAMO TUDI NA CEKE NARODNE BANKE! Pohištvo in ostalo ohscJno blafio pakiramo strokovno ter dostavljamo na železniško postajo v Zagrebu. Kukavica leže jajca med letenje*® V Angliji SO te dni prodali največjo privatno zbirko ptičjih jajc. Njenemu ' šemu lastniku, ornitologu Adgarju Oldgenu Je bila med pticami kukavica , pri srcu. Zbral je 963 gnezd ptičev pevcev s kukavičjimi jajci. Med njrmi JL kričeče modro v gnezdu pastiričke, rdeče v gnezdu slavca in bel« v gnezdu penice. Kukavica samica razpolaga s celo skalo barv za polepšanje njenih samo tri grame težkih »produktov«. Je tudi zelo »produktivna«, od srede maja do začetka julija zleže vsak drugi dan po eno jajčece! Povprečno jih znese 18, lahko pa tudi z lahkoto zviša »produkcijo« do 25! Ze od davnih časov se redno na isti dan pojavi na evropskih tleh: 2. aprila je prav gotovo v južni Franciji, 1. junija na skrajnem severu Skandinavije in v Laponski. Po enomesečnem bivanju na visokem severu se vrne in v začetku julija je že v Srednji Afriki — zimskem letovišču evropskih kukavic. Torej se mora kukavica podvizati, da svoja številna jajčeca čimprej in brez prevelikih ovir spravi na varno. In to napravi brez»vsa-kršnih predsodkov: odlaga jih v gnezda naših gozdnih ali poljskih ptičev na brezgozd-nih močvirjih in celo na otokih, kamor bodi redno na obisk s celine. Tam kroži v drsalnem letu nad zeleno pokrajino, pripravljena, da vsak čas izleže jajčece. Ko je priložnost ugodna, spusti v hipu svoje in odleti z ukradenim jajcem bodoče rednice njenega mladiča. Ce je lačna, jajce poje, sicer ga pa spusti na tla. Ce je pravi lastniki gnezda ne zasačijo, v tujem gnezdu z vso udobnostjo znese svoje jajčece. Ce pa je gnezdo premajhno, spusti jajčece kjerkoli in nato s kljunom prenese »nepiičakovano darilce« v tujo »zibelko«. Kukavica ima vedno na zalogi barvo, ki je potrebna, da se njeno jajce ne loči od pravih. Toda vsaka ženica ima svoj barvni tip, ki ustreza barvi naših najbolj pogostih ptičev pevcev. Torej se ji ne more pri vtiho-tapljenju nič hudega primeriti. V splošnem potrebuje kukavičje jajce prav toliko časa, da se zvali, kot njegovi polbratcl. Takoj se pokaže za prav nevzgojenega gosta v tujem gnezdu in uresniči se nenavaden, zanimiv zakon narave, ki ga stari mojster ornitologije dr. Oscar Heinroth takole opisuje: »Ko je kukavica stara okrog deset ur, se že zbudi v njej nagon, da zmeče iz gnezda Takole potisne komaj izlegli kukavičji m'3 jajce svojih gostiteljev čez rob E‘'ez vse, kar je v njem: mladiče in jajčeca. o_ svojimi polbrati ali jajčeci se udobno r ^ ^ piri po vsem gnezdu, jih položi n3 .jj široki hrbet in jih z rokam podobnim' trdo prime, medtem ko zadensko P1. jepi steni votline proti robu gnezda. Mal'. nosač mora biti zelo previden, da v njem hipu ne pade še sam čez rob 6 ko odvrže svoj tovor na tla.« nnaša' Potem ko je s takim nesramnim o {n0 njem postal edini lastnik gnezda, se zanj lepo življenje, njegovi redniki urjajo-njegovega dejanja prav nič ne raz irna, Kar je na dnu gnezda, jih več ne z ^0t je prav tako so pozabili na svoj zarod, na svojega pozabila kukavičja mati. ^a_ Prav tako kot drugi ptiči, odleti i ^ ra kukavica prej na jesensko po°j^osei, ga ensKo . ga mladi rod. Čeprav je že zdavnaj ’ 0i- redniki še vedno razvajajo. I^euITl01jne pa-nijo nenasitno žrelo, dokler nekega v storek ne izgine. Kako najde sn ej,ena afriške daljave, je danes še nei • jvU< uganka. Razložiti 1o je še teže o ^ da potuje kukavica samo ponoči. Neumorno P°' Jean Paul Sartre V Čudovito Kai “ ERLANGENU JE AM3ENA INDUSTRIJA - MAftfBOS ! letošnji prihod mladih zastopnikov jugoslovanske drame v Erlangen ni bil prav nič fematičen. Devet, od vožnje utrujenih študentov s tov. rektorjem in prof. Juvanovo r‘& čelu, se je znašlo na peronu postaje, ki le mimogrede povedano — nekoliko bolje Ure.:ena kot ljubljanska. Ker smo — po posvečenem jugoslovanskem običaju — spet zamudili, smo se zaman ozirali za kom iz Prireditvenega odbora, ki bi poskrbel za nas. Končno smo pri izhodu naleteli na objavo, ki nam je vljudno pojasnila, da je sprejemni center v gostilni »Zum drei Fuchsen«. *Pojo5imo torej peš k tem trem fuksom«, smo sklenili »in stvar bo urejena«. Seveda stvar s tem še ni bila urejena. Prejeli smo sicer potrebna nakazila, itd. itd. vse v stilu nemške pedantnosti, ki pa je takoj nato popustila. Nekaj časa je namreč trajalo, dokler 3e dodeljeni vodič našel šolo, kjer naj bi Položili k počitku svoje utrujene kosti. Nekaj časa smo mu sledili po »neonsko« razsvetljenih ulicah, potem pa smo obupali in se utaborili v majhnem parku na klopeh. Seveda smo takoj sestavili pevski zbor z naslednjo zasedbo: tenor, dva baritona, dva basa in en kvariton (to sem bil jaz). Kalili smo nočni mir Erlangena s slovenskimi narodnimi popevkami v lastni priredbi. Zadnja točka programa je bila pesem »Večerni zvon«, za katero smo želi pohvalo v ruščini. Pozneje se je izkazalo, da so jo Izrekli Nemci, bržkone pribežniki iz vzhodne cone, ki so v stiku s sovjetsko kulturo pobrali nekaj ruskih besed kot »karošo« in podobno. Za čuda se od nikoder ni pojavil miličnik,^ ki bi podoben koncert v Ljubljani takoj primerno nasolil. Ce izvzamemo majhen incident, ki je nastal, ker na posteljah v »Ohm-Schule«, kjer so nam končno našli prenočišče, ni bilo niti dek, kaj šele rjuh, lahko trdim, da smo za-spali takoj ko smo pod sabo začutili žimnice. Pri tem se nismo zanimali niti za dva Svinja, ki sta že ležala v sobi. NEKAJ MALEGA IZ ZGODOVINE Vtis, ki ga je mesto napravilo name, ko sem si ga naslednji dan ogledal, je bil dokaj čuden. Moje predstave o bavarskem mestu in posebej o mestu, ki šteje 54.000 prebival-Cev, se nikakor niso skladale s tem kar sem *idel. Predvsem je promet na ulicah mnogo živahnejši kot pri nas, posebno pa me je iznenadilo, da ni nikjer visokoslemenastih hiš v nemški gotski tradiciji in nikjer starša dela mesta, s tesnimi, srednjeveškimi ulicami, ki sem jih videl v Nurnbergu in celo v Munchenu. Zaradi širokih, pravokotno *zPsljanih ulic z živahnim prometom ima Erlangen videz večjega mesta, kot v resnici ^e- Ta posebnost se nam je kmalu razjasnila, ko smo zvedeli za odlomke iz zgodovine mesta. Stari del mesta je pogorel 1706. leta in so nato oba dela pozidali po baročni urbanistični zasnovi, v kateri je grof Christian-Ernst zgradil leta 1686 južni del mesta za hugenotske pribežnike iz Francije. 1812. leta Pa sta se oba dela združila v celoto, ki nosi SREČA, DA SO VOJNO IZGUBILI... Med festivalske prireditve je bilo vključeno tudi predvajanje Zinnemannovega filma »Zaznamovani«, ki je obtožba strahot, ki jih je povzročil nacizem. Isti dan se je v festivalskem biltenu pojavila pod naslovom »Nezaznamovani« kratka notica: »Tisti, ki so filmov siti, nočni ptiči, ljubitelji plesa, se bodo danes, po predstavi Ljubljančanov raje zbrali na dvorišču Ohm-Schule na zabavo. Pijača, kitare ... itd. itd.« Komentar menda ni potreben. Drug tak primer je mlad zdravnik, ki si je mimogrede rečeno — med vojno nabral nekaj koristnih izkušenj v Jugoslaviji. Ta je nekoliko posmehljivo in celo cinično izjavil, da je vsa sreča v tem, da so Nemci vojno izgubili. V primeru, da bi zmagali, bi imeli samo ruševine, tako pa so s pomočjo Američanov zgradili ogromno industrijo. Zdelo se mi je, da je za temi besedami že skrita grožnja. Ko že govorimo o ostankih nacizma ne bo nezanimivo, če opišem še eno srečanje. Gre za študenta, ki nas je posvetil v skrivnosti v obeh Nemčijah prepovedane organizacije »Troglodyzia«. V članstvo sprejemajo vse študente — baje brez ozira na svetovni nazor — ki si v petih dvobojih, ne da bi trenili z očesom, puste razrezati obraz. Organizacija ima sicer v Nemčiji dvestoletno tradicijo, toda prozorne parole o vzgoji mladih ljudi v borce za »obrambo« domovine, duh povampirjenega militarizma, ki veje iz društvenih parol, vse to daje slutiti, da gre za stvari, ki niso čisto nedolžne. Vsekakor daje organizacija vsaj možnost udejstvovanja neonacistom, če že ni kar orodje v njihovih rokah. Ti se namreč kaj radi poslužujejo pa-triotičnih fraz, ki tudi Gobelsovemu slovarju niso bile neznane. »KO SE BOMO V&NILI NA Sl MIE MEJE ...« Eno najbolj bolečih točk za Nemce je vprašanje zedinjenja obeh Nemčij. Ob vsaki priložnosti slišiš: »Ko se bomo vrnili na staie meje... Če se bomo vrnili v stare meje...« itd. V veži študentskega doma, kjer smo bili na hrani, pa tudi drugod sem videl zanimiv plakat. Na njem sta dve roki, ki si podajata pismo. Tiskani tekst pravi: »Dein Brief in die Sovvjetzone baut BriAckenk. Po svoje grade »mostove« v Nemčijo tudi Američani. O njihovi četrti smo že govorili, zdaj pa bi še, brez vsakega komentarja, naštel nekaj naslovov filmov, ki so jih vrteli v mestu: Zakrinkani maščevalec, Novi šerif, Ljubezen in trobentanje, Ujetnik ljubezni, Preklet za vse večne čase, itd. itd. Mimogrede naj omenim, da srečuješ ameriške vojake na vsakem koraku, kljub temu, da smejo hoditi v civilu in da imajo svoje posebne lokale. Nemci se seveda oddolžijo in pridno zbirajo dolarje, toda zdi se, da se Američanom to ne pozna preveč. Sicer so se pa nečesa le naučili: na tujce ne gledajo več tako zviška, ali pa vsaj tega ne pokažejo preveč očito. Ves čas festivala ni bilo slišati za kakšen hujši incident, čeprav je bilo z vseh vetrov zbranih narodnosti za cel babilonski stolp. Tudi drugače smo se med sabo še kar razumeli, le Švedi so si s svojo uprizoritvijo »Henrika VIII.« nekoliko »izposodili« -Angleže. Zanimivo je, da je ob tem škodoželjno uživala cela dvorana, posebno seveda Nemci, ki so prepričani, da so staremu levu onkraj Kanala, njihovemu staremu nasprotniku, odpadli kremplji. Drobne ljubezenske dogodivščine in anekdote bi komaj mogle biti za koga zanimive. Da pa naj bi se podrobneje seznanili s posamezniki, za to spričo prenatrpanega programa ni biio časa. Tako nam je morda ušlo marsikatero zanimivo srečanje. Festivalu namreč prisostvuje vsako leto več uglednih gledaliških teoretikov, režiserjev in drugih strokovnjakov. Letos sta bila tam prof. Andre Villiers, direktor odseka za dramsko umetnost na pariški Sorbonni, ter nekdanji sodelavec Stanislavskega dr. Fedor Stepun in mnogi drugi pomembni gledališki delavci. COLETTE . kamor pa nismo šli. Zato pa sem si °"lodal »najmodernejšo« pridobitev mesta, namreč naselje vil za pripadnike amerikan-8 ‘h okupacijskih sil. “Militarizem ni nič slabega« Kar se Nemcev tiče je težko kaj reči •eli smo priliko razgovarjati se z nekim rusnm — spal je v naši sobi — ki je pridal iz vzhodne Nemčije. Obregoval se je Krležin »Logor«, ki smo ga igrali na fe-lv*lu, zaradi njegove antimilitaristične ja ' češ da je do grla sit in da so tudi ernci na sploh do grla siti antimilitarističnt r°Pagande. Militarizem po njegovem ni nič trn ga' brez zadrege zagovarja! . ®rja m njegovo »politiko«. V isti sapi j, izreeitiral tudi »globokoumen« načrt, po po Crem 'Jl Hit,er lahko zmagal. Ko pa smo '-neje to pripovedovali nekemu freibur-emu Nemcu, je dejansko jokal in zatrjeval, takšnih ljudi malo med njimi in da n sami prezirajo. Da to le ni tako res in k .Sp Nemci v glavnin le izogibajo priznati dokazuje na videz droben pripet- V DVEH LETSH ZA 25.000 LJUDI STANOVANJ Nekako v okviru festivala smo se prepričali o enem izmed dejstev, ki jih v zvezi z Nemci in Nemčijo večkrat poudarjajo, namreč, da so s svojimi izrednimi organizatorskimi sposobnostmi v zelo kratkem času dvignili svojo industrijo in celo dvignili njen predvojni potencial. To smo videli seveda samo v »majhnem« v upravnem poslopju »Siemens-Schuckert-Werke«. Tja so nas peljali, da bi nam pokazali majhno poizkusno dvorano, kjer eksperimentirajo z novimi načini odrske razsvetljave, mimogrede pa so nam povedali še marsikaj. Tako na primer, da je upravno poslopje skupaj s stanovanjskimi zgradbami za okrog 25.000 ljudi zgra- »Wolfgang, potrebujem te!« je zaklical ka. pelnik Leopold Mozart. V očetovo sobo je pritekel droban, nežen fantek. »Odnesi te note gospodu ravnatelju Muhl-bergerju in mu povej, da ga lepo pozdravljam in mu za poroko njegove hčerke podarjam menuet, ki sem ga sam uglasbil. Dobro si Zapomni, kar sem ti povedal in pazljivo nesi!« Zunaj je vel močan veter. Ljudje so se stiskali k hišam, mnogim je odneslo klobuk, tako da so morali teči za njim. Wolfgang je bil brez klobuka in se je zato brezskrbno predal burji. Počasi je hodil ob’ bregu reke Sal-zach, gledal presenetljivo visoke valove, zamišljeno stopal po mostu in tako pozabil na očetovo darilo, ki ga je držal v rokah. Tedaj Je zavel močan piš in mu iztrgal dragoceni menuet iz rok, ga dvignil visoko v zrak, se še nekaj časa poigraval v zraku z njim in ga nato mehko položil na gladino Salzacha. Mozart je bil sprva presenečen, ko pa se je zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, se je zdrznil. Najraje bi bil skočil v valove za izgubljenimi notami. Žalosten ln ves v strahu pred očetom Je odšel proti domu. Po glavi mu je rojilo tisoč misli. Naposled se je oprijel tiste, ki se mu je zdela najboljša. Zavil je v stransko ulico, kjer Je stanoval njegov prijatelj Friderik. Prosil ga je za notni papir, pero in črnilo. Noto za noto je nizal na papir, požvižgaval in nato poslušal, kako zveni, pa zopet z roko taktiral po zraku in pisal, pisal... Se poslednji takt in črta — Wolfgang je končal svoji prvi menuet. * »Menuet, ki ste mi ga poslali, Je žel splošno odobravanje,« je dejal Muhlberger kapelniku Mozartu, ko ga je naslednjega dne obiskal. »Videti Je, da ga je napisal pravi umetnik. Pridi, Amalija, zaigraj ga še enkrat!« Cim del j ga je Amalija igrala, tem bolj Je bil stari Mozart presenečen. Končno je iztisnil: »Tega nisem napisal j a z«. ■ »Ne razumem,« je rekel ravnatelj, »te note mi je včeraj prinesel vaš sin WoIfgang«. Tedaj se je kapelniku posvetilo in spomnil se je, da ima sina, ki že nekako dve leti kaže znake, da bo vreden naslednik očeta. Milini ................................................... Colette ne bo nikoli več gledala s svojih oken na vrtove Palais ltoyala, čeprav njene nekoč zelo lepe oči tudi v zadnjih dneh življenja niso ugasniie. Lučke v njih so se prižigale zdaj v radosti zdaj v Jezi hi potem spet v sanjali. Toda, zdaj je Colette mrtva. Umrla je le<> ani po tem, ko je dopolnila osemdeseto. Svoji osemdesetletnici sama ni mogla verjeti. Rekla je: »Osemdeset let? Ne, ne: štirikrat dvajset!« , , Ljubila je, hila Je ljubljena In poznala Je vse strasti: najbolj sloveče in najtemnejše; bila J« razočarana, mnogokrat, morda prevečkrat. Toda po vsakem razočaranju si je znala znova poiskati iluzij. 2e v svojem prvem zakonu, ki Je trajal deset let, je Colette začela pisati: bile so to vrstice, polne duha in svežine. Po ločitvi se je odločila za svojevrstno avanturo — odšla je v nočna zabavišča. Sest let je bila »vagabonde«, saj drugače ne bi mogla napisati knjige pod tein naslovom. V »Potepuški« živi s svojimi prijateljicami iz noči v so,zah in utrujenosti, opisanih s toplo človečnostjo m razumevanjem. Ko je bila velika pustolovščina končana, se Jc spoprijela s časnikarstvom. Pisala je reportaže, kritike, članke, črtice In povesti. Njeni prispevki so razodevali duha in osebnost. Pri tem delu se je srečala s Henryjem de Ju-venalom, ki se je z njim poročila. Rodila se jima je edina hči, ki 10 najdemo v različnih oblikah in oblekah v številnih njenih knjigah: imenovala Jo Je Bel - Gazou. v poznejših letih m pa vprašal svojo ženo, te ima volno, morda bi imeli veselje plesti jopič...« NI IMEL SREČE »Nesmrtni*, kot imenujejo člane francoske Akademije znanosti in umetnosti, so pri zadnji seji opazili, da je njihov kolega admiral Lacaze nekam izginil. Močno vznemirjeni so poslali slugo, da bi ga poiskal. Vrnil se je zelo osupel. Zaskočena ključavnica je namreč ujela ubogega starega admirala v stranišče Akademije. Šele po eni uri so besnega starca rešili gasilci. Člani Akademije so pa medtem razpravljali — pripravljajo namreč nov francoski pravopis o samostalniku »le bonheur* — sreča, msse hmfflatno’ ALBUS vam pri pmnbt t vam/s perilo' S Star grad v Erlangenu s hugenotskimi vodometi potovanje jeno vsega v dveh letih. Ena od odlik upravne zgradbe je baje ta, da je mogoče v 24 urah odstraniti notranje stene in spremeniti celo poslopje v tovarno, v katero je potrebno le še montirati stroje. Poleg same dvorane, kjer razsvetljuje oder in avditorij neonska luč z vsemogočimi izboljšavami glede prižiganja in ugašanja, giede prihrankov na toku in glede varnosti, Sjo nas začudili tudi s celotno, brezhibno ureditvijo prostorov. Razsvetljava, klimatizacija, razporeditev prostorov, vse je do milimetra preračunano. Tudi v dvigalu smo videli kaj pomeni zadnja beseda tehnike, saj je ena od kolegic (pa ne Jugoslovanka!) padla v omotico, ko so po bliskovitem dvigu v deseto nadstropje odprli vrata. SLAVKO BELAK Na svetu se rado prav vse dogodi. Pred leti bi človek prej verjel, da se bo Ljubljanica začela izlivati pri Kopru v Jadransko morje kot pa da bo Jean Paul Sartre gest v Sovjetski zvezi. (Sartra poznate: po vojski se je postavil na čelo filozofskega gibanja in literarnega snovanja, ki mu pravimo eksistencializem). Vsi napredni ljudje so ga napadali. V Sovjetski zvezi je Pessis napisal zoper njega kričavo iu zelo slabo napisano brošuro, (ki smo jo tudi pri nas prevedli). Filozof in estet Lukacs mu je posvetil obširno knjigo, v kateri je dokazal dekadentnost in reakcionarnost Sartrove filozofije. Se več! Vsi sovjetski filozofski leksikoni, zlasti pa sovjetska enciklopedija govore o Sar-tru vsaj tako slabo in ponižujoče kot o vseh idealistih in reakcionarjih. Tudi s psovkami ne varčujejo ... LJUBKOVANJE MED SARTROM IN SOVJETI SE JE ZAČELO ŽE PRED LETI To je bilo za časa mirovnega kongresa na Eunaju. Ves svet se je takrat prijel za glavo: na kongres je prišel tudi eksistencialistični papež Sartre in govoril v prid sovjetskim »miro- Prvi Mozartov menuet VRNITEV IZ ZSSR Dvajset let je teg*, kar je Andrč Gide napisal znamenito knjigo Vrnitev iz ZSSR, ki je tedaj razburila ves svet. Danes vemo, da je bilo Gidovo razočaranje bolj osebnega značaja ln da je ranjena čustvenost velikega pisca v marsičem popačila Gidovo gledanje na sovjetsko stvarnost. A Sartre ni tako čustven ln ne tako zapleten kakor njegov veliki predhodnik. Ljudje so pričakovali, da jim bo po vrnitvi prikazal dokaj objektivno sliko Sovjetske zveze. A zmotili so se. V časopisu LIBERATION Je na zelo skromen način zaupal francoskim bralcem svoje vtise, ob katerih se je vsa pametna Francija smejala. V časopisu CARRE-FOUR odgovarja Sartrovim vtisom Roland Varaigne in zavrača Sartrove opazke o svobodi kritike v Sovjetski zvezi, o svobodi pisateljevanja in o skrbi, ki jo kaže sovjetska vlada za moralo svojih pisateljev. Nato govori o Sartrovih razgovorih s sovjetskimi filozofi in pravi: »Gospod Sartre Je naravnost izbran za to, da nam govori o sovjetski filozofiji. Sicer res ni dovolj, da se človek leti filozofskih problemov in načne plodovit razgovor, če je napisal samo Biti ali ne — biti. Poznati je treba tudi navade! Bolje je, če tvoj sobesednik ne sumi pri tebi tiste strahotne perverznosti duha, ki se imenuje idealizem. Če ti postavijo usodno vprašanje: »Ali ste vi idealist?« lahko gospod Sartre z vso gotovostjo odgovori, da ni. Skratka, vse to se dogaja nekaleo tako kakor v kasarnah: treba je poznati parolo. Nedvomno je gospod Sartre v svojem odgovoru iskren. Morebiti pa je pri njem le senca goljufije? Ali ne bi bilo pošteno, da bi svoje gostitelje opozoril, da ravno sovjetska enciklopedija ne misli o filozefu Sartru tako, kakor misli sam o sebi, in da ga imenuje pijanega idealista? Morebiti pa že ve, da je sovjetska enciklopedija kot Penelopina preja, ki se neprestano spreminja...« Tako nekako Roland Varaigne komentira neslavne Sartrove vtise iz Sovjetske zveze, ki človeku zbujajo bridke misli o morali sovjetov in eksistencialistov ... eksistencialističnega papeža, v Moskvo ljubnim« tezam. Nekateri so se spraševali, če ne gre morebiti za novo modo duhovitega francoskega eksistencialističnega pisca. Drugi so trdili, »da hoče s tem jeziti Američane, Francoze in druge zapadnjake kakor hudoben otrok brez vzroka jezi svoje starše samo zato, da vidi, ka-;o se razburjajo. Tretji pa so njegovo spreobrnitev v sovjetsko smer vzeli zares in začeli s Sartrom ostro polemiko po časopisju. INFORMBIROJEVCI PRED TEŽKO NALOGO Res je, da je vesoljni Informbiro stal pred zelo težko nalogo, ko je Sartru padlo v glavo, da bo podpiral sovjetsko zunanjo politiko. Ne-nadfc-ma so morali spremeniti svoj odnos do tega »grobokopa francoskega ljudstva«, »izdajalca delavskega gibanja«, »agenta ameriške in angleške kapitalistične misli«, »veledekadenta in nesramneža«. V glavah Duclosa Aragona, Garaudjja in drugih francoskih informbirojev-skili »veličin« so nastajale silne težave. Eno samo vprašanje jih je mučilo: kako bi storili, da bi ljudje pozabili na stotine in stotine član-kov, brošur in pa na tisoče psovk, ki so bile izrečene na račun tako ljubeznivega, dobregg, prisrčnega, modrega in naprednega pisca Jeana Paula Sartra. Zastavice, na katerih je pisalo DOL S SARTROM so Čez noč nadomestili z zastavicami, kjer je pisalo NAJ 2IVI SARTRE. In Sartre je živel tako kot prej: ia50varj.il je svojo eksistencialistično filozofijo, izdasvojo revijo, kjer sodelujejo tudi taki pisatelji kot j9 Jean Genet, tat po poklicu. Sartre je še zmeraj predstavljal in še zmeraj predstavlja vrh eksistencialistične misli in pisanja v Evropi. POČITNICE V SOVJETSKI ZVEZI In končno je šel Sartre še na počitnice v Sovjetsko zvezo. Cel mesec je preživel tamkaj pod skrbnim varstvom ljubeznive prevajalke, ki ga je1 spremljala vsepovsod, celo v Vzbeki-stan. Nad vse ljubeznivo se je pogovarjal z učenimi sovjetskimi akademiki in filozofi ter z njimi rešetal najvažnejša filozofska vprašanja, ki danes gibljejo svet. Pokazali so mu vse muzeje, cerkve in gledališča, kajti v Sovjetski zvezi lahko obiščeš prav vse, kar hočeš. A ker je Sartre v svoji reviji LES TEMPS MODER-NES priobčil dolg članek zoper stanje v francoskih ječah, mu Sovjeti niso pokazali ječ in poboljševalnic, ker so natanko vedeli, da Sartre ne mara te vrst', človeških prebivališč. In ker so tudi Sartru ti temni domovi človeških trpinov neprijetni, ni izrazil želje, da bi Jih obiskal. Tako se je Sartrov obisk v Sovjetski zvezi odvijal v prisrčni gloriji prijateljstva, vsestranske ljubeznivosti ln tiste popolnosti, katerp skrivnost so Sovjeti sprejeli od Katarininega inženirja Potemkina. rv ^#v! «5čj* ' r.*yz%e? S®t .8&t^ MIMI MALENŠEK: ^ ^ e> \rC^l V£V 5^* iKV** ^JSSspSač-. ^e1 d°-> Da je ženitev problematična zadeva, v tem se boste gotovo strinjali z menoj. Problematična za oženjene, (pravijo, da zanje Se najbolj!) pa tudi neoženjenim je včasih problem z mnogimi neznankami. Posebno problematična je za ženske- (Vem, da se bodo našli moški, ki bodo trdili drugače, toda to me ne bo zavedlo, da bi ne govorila resnice). Dejstvo je namreč, da na tem področju ženske enakopravnosti še nismo zaznamovali opaznega napredka in da se stvar včasih celo zelo napačno tolmači. Moj sosed na primer, ki velja za naprednega in opravlja mnoge važne funkcije, pričenši v sindikatu pa tja do šolskega sveta in ožjega odbora Društva prijateljev mladine, pojmuje žensko enakopravnost na prav poseben način. »Nikakor ne gre,« poudarja ob sleherni priložnosti, »da bi se možje vtikali v gospodinjstvo. To je tako rekoč ostanek preteklosti in kršenje ženske enakopravnosti! Ženam je treba na tem področju njihovega udejstvovanja, kakor na vseh drugih, pustiti svobodo, popolno svobodo!« In ker je dosleden v svojih načelih, pušča svoji ženi popolno svobodo v upravljanju gospodinjstva in seveda tudi finansiranje te važne ustanove, od katere ima — mimogrede rečeno — tudi sam koristi. Zelo bi me veselift), ko bi mi kdo dokazal, da je moj sosed osamljen primer... No, in ker so stvari take, sem vsako leto bolj zamišljeno gledala v koledar in rojstni dnevi s cvetjem in čestitkami so mi bolj in bolj pomenili žalostne obletnice, čisto neopazno sem zdrknila v kategorijo tistih žensk, ki smatrajo za hudo indiskretnost, če jih kdo vpraša, koliko let imajo. Vsekakor pa so se kljub moji nejevolji taka vprašanja začela množiti in zato sem sklenila, da se omožim. Najprej sem poiskala stare recepte naših babic, ki so umetnost, kako dobiti moža, razvile do virtuozne popolnosti. Po njihovih nasvetih sem šla pet sezon zaporedoma v najbolj znana obmorska kopališča. Pražila sem se na soncu od jutra do večera, toda uspeha ni bilo. Nato sem pregovorila svojega zdravnika, da me je dvakrat poslal na bolniški dopust v lep planinski kraj- Uspeh je bil enak ničli! Selila sem se iz ene menze v drugo v upanju, da najdem pri mizi prejšnjega tovariša. Vse zaman. Recepti naših babic so se izkazali za prav tako neučinkovite kot nekoč sloviti obliži za kurja očesa! Toda ko sem že skoro obupala in razmišljala o tem, ,ali naj poskusim ustanoviti Klub sovražnic moških, kakršnih imajo v Ameriki mnogo, se mi je nenadoma nasmehnila sreča. Začelo se Je pravzaprav tragično. Vidite, umrla mi je prastara teta, ki je dočakala petindevetdeset let. Toda, glejte, ko sem si obrisala solze in pozabila na izdatek za nagrobni venec, sem spoznala, da je še zmeraj resnično, kar so trdili pesniki nekdanjih generacij, da se namreč lahko iz zla rodi dobro in iz dobrega zlo. Teta mi je namreč zapustila enosobno stanovanje s kuhinjo, pritiklinami in pohištvom iz bidermajerske dobe. Tako rekoč glavni dobitek v življenjski loteriji. Vselila sem se vanj in sklenila, da si poiščem ženina, čeprav so slabe izkušnje že izzvale v meni precejšnje manjvrednostne komplekse. Treba je bilo hitro delati, kajti že se je začel stanovanjski urad zanimati za mojo dediščino in našlo se je nič koliko ljudi, ki so se hoteli vseliti z odločbo stanovanjskega urada ali brez nje. Proti njim sem vodila pravo gverilsko vojno. Dala sem si napraviti dvojno ključavnico in na vrata sem obesila listek: »Odpotovala do 15. t. m.« Datum sem po potrebi menjavala. Cela dva meseca sem vzdržala v junaški obrambi svojih lastninskih pravic in končno se mi je posvetila briljantna misel. Sestavila sem oglas tele vsebine: Relativno mlada uradnica z lastnim stanovanjem in pohištvom išče inteligenta za skupno gospodinjstvo. Samo resne ponudbe pod »Cvetje v jeseni«. Tako besedilo sem sestavila, ker se časniki iz nerazumljivih predsodkov branijo objavljati ženitne oglase, ki so po vsem svetu silno priljubljeni. No, pa končno ima tudi to svojo dobro stran, kajti skupno gospodinjstvo do preklica ti omogoči, da dodobra spoznaš svojega partnerja. Pomeni nekako toliko kot »brezplačni vzorec za preizkušnjo kvalitete«, in ako ne ustreza, ga lahko (// « Nehajta mižati, tunela je konecl SNEŽNOBELO BO TVOZJE PERILO-ČE UPORABLJAŠ ZLATOROGOV»PERION“ "TERPENTINOVO MILO! ^rvzncutci AJiJoLeJt&cc ■ »ZLATOROG’' MARIBOR. ZAHTEVAJTE JIH PRI SVOJEM TRQOVCU! tudi zavrneš kot »vzorec brez vrednosti«. Plačala sem torej oglas in čakala na uspeh. 2e naslednjega dne sem dvignila na oglasnem oddelku ducat ponudb. Cez dva dni jih je bilo dva ducata iz vseh krajev Slovenije, nekaj pa celo iz bratskih republik. Tretji dan jih je prišlo še pol ducata- Po malem so prihajale prav do konca tedna, toda teh zadnjih nisem upoštevala, kajti zdelo se mi je, da so pisci po-časneži, nekakšni Cunetatorji, in ta zvrst ljudi mi ni priljubljena. Moja samozavest se je spričo tako nezaslišanega uspeha neznasko dvignila, manjvrednostni kompleksi so se raztopili kot sneg na pomladnem soncu in opustila sem misel na Klub sovražnic moških. Življenje sem začela gledati od sončne strani. Svojim očem sem komaj verjela, da je dandanes kljub vsem statističnim in drugačnim trditvam še zmeraj toliko »dobrih partij«. V ponudbah je bil zbran tako rekoč koncentrat vseh pozitivnih lastnosti, ki jih filozofi in psihologi pripisujejo človeštvu nasploh in moškim še posebej. Srce se mi je topilo od vzhičenja, ko sem brala ponudbe drugo za drugo. »Moja draga, osamljena vijolica,« mi je pisal zapuščen pesnik, »neskončno sem srečen, da sem končno našel Trnjulčico, ki jo bom kakor kraljevič iz pravljice rešil iz trnja in plevela njene osamelosti. Mimo Vašega stanovanja nimam večje želje, kot da bi mogel na pot Vašega življenja natrositi čim več mokro cvetečih rožic poezije... Vaš odgovor, ki ga čakam s hrepenečim srcem, bo pomenil dokončni preobrat v mojem samotnem, sreče praznem življenju...« Sledila je oda z menjajočimi se stihi: ... Da jo ljubim...« in ...da ga ljubim...«, iz česar sem sklepala, da je polovica posvečena meni, druga polovica pa mojemu stanovanju. Nekdo drug, ki je gledal na svet bolj realno, me je počastil s takimle dopisom: »Poljubljam Vam roko in želim, da bi Vas skoro osebno spoznal, Vi živi čudež današnjih dni! Sem samostojen ločenec v najlepših letih. Otroci mi ne delajo preglavic, kajti zanje skrbi moja prejšnja žena. Posrečilo se mi je pri sodišču doseči, da me niso obremenili z alimenti in tako jim pošiljam samo otroško doklado, ki pa mene osebno ne obremenjuje. Po nekakšni nerazumljivi zmoti in krivici pa je bilo moje prejšnje stanovanje dodeljeno ženi in otrokom in tako sem ostal brez strehe nad glavo in bi želel v to svrho in tudi v svrho skupnega sožitja... Zagotavljam Vam, da bom kot siromak brez strehe znal ceniti dobrote opremljenega stanovanja in mi nikakor ne bo več padlo v glavo, da bi se hotel še drugič ločiti...« Ena izmed ponudb, se je glasila: ». •. bodite prepričani, da sem fant od fare! Tudi in-teligent sem! Moj starokopitni oče sicer trdi, da nisem inteligenten, ker bi bil sicer že davno končal svoje študije, toda mož je ostarel in se predvsem ne spozna v WL TtLffON) nim z vsemi. Da bi mi ne bilo treba pisati na ducate pisem, sem vložila v pisalni stroj dvakrat po dvanajst kopij in napisala ponudnikom sledeče pismo: »Tovariš! Med mnogoštevilnimi ponudbami je Vaša vzbudila moje zanimanje. Želim se osebno seznaniti z Vami v svrho nadaljnjega dogovora. Počakajte me prihodnjo sredo v avli glavne pošte, točno ob dveh popoldne! Kot spoznavni znak imejte v gumbnici rumen cvet, jaz pa bom držala v roki časnik.« Podpis nečitljiv. Razposlala sem oba ducata pisem. Nato sem stekla k šivilji in si naročila novo obleko. Potem sem stopila k frizerju in si dala narediti hladno trajno, ki jo je frizerska pomočnica, ki mi je navijala lase na leseno mučilno orodje, ne vem zakaj imenovala »nylon trajno«, in sploh ves čas marljivo popravljala moj besedni zaklad, ki je na modnem področju precej skromen. Nato mi je še obelila lase z vodikovim prekisom š la Mary-lin Monroe, in kdor bi me zdaj na hitro pogledal, bi me lahko smatral za »atomsko lepotico«. Usodnega dne sem si še popravila obraz z vsemi mogočimi lepotili in zmagoslavno odkorakala v avlo glavne pošte. Pod pazduho sem stiskala časnik, ki sem ga kupila v kiosku z namenom, da ga razgrnem. Toda, joj! Tu sem se šele zavedela napake, ki sem jo zagrešila s svojo lenobo, ker se mi ni ljubilo pisati vsakemu interesentu posebej. Vsa avla je bila polna kandidatov z rumenimi cveti v gumbnici! Videla sem drobne cvete rumenih marjetic in turške nageljne, videla sem vseh vrst rumeno cvetje prav tja do orjaškega rumenega cveta georgine! Kandidati so stali, sedeli, nekateri, čeprav nekadilci, so si nervozno prižigali cigarete, ozirali so se po ženskah, ki so prihajale na pošto in čakali, kdaj bo katera razgrnila časnik, zraven pa streljali drug na drugega z jeznimi, zasmehljivimi pogledi. Roka mi je kar sama zgrabila časnik in ga previdno stlačila v torbico. Neodločno sem stala zraven avtomatske telefonske centrale. Zdelo se mi je najpametneje, da se hitro izmuznem iz poštne avle. Tedaj pa je pristopil k meni skrušen starček z rumeno vijolico v gumbnici. »Čakam neko tovarišico s časnikom,« je rekel. »O?« »Da. Zaradi skupnega gospodinjstva, tako rekoč. Sem upokojen učitelj brez stanovanja... Eh, bridka je usoda upokojenih učiteljev. Rad bi imel svoj ljubi mir, pa sem se zaradi stanovanja prisiljen vnovič oženiti.« Moja prva iluzija je splavala po vodi. Počasi se nama je približal mršav človek z dolgimi lasmi. »Ali ste morebiti videli deklico s časnikom v roki? Oženil se bom z njo, veste- Tako rekoč pod pritiskom razmer. Moje sedanje stanovanje namreč nikakor ni tako, da bi mogli v njem rasti in se ugodno razvijati pesniški navdihi. Ni mi do ženitve, toda muzam na ljubo bi se žrtvoval.« Moja druga iluzija se je razpršila v nič. Tretji je pristopil ločenec, ki se je srečno rešil alimentov. »Babnice so hudič,« mi je zatrdil. »Komaj sem se rešil prve, pa si bom moral nakopati drugo na vrat. Vse zaradi nezdrave stanovanjske politike, ki ne pusti ločenim možem družinskih stanovanj...« In tako so izhlapevale vse moje iluzije druga za drugo, kakor milni mehurčki. Najhuje pa je bilo, ko so se začeli kandidati prepirati in groziti drug drugemu. V skrajno napeti situaciji pa se je pojavila rešitev v . osebi nekega miličnika, ki je strogo zavpil: »Kaj je, tovariši? Kdo vam je dovolil razgrajati v javnem prostoru? In kaj pomenijo te rumene rože v gumbnicah? Ali je to morebiti spoznavni znak z razstave kanarčkov, ki so jo danes odprli?« Ne vem. kako se je zadeva končala. Resnično nisem utegnila čakati razpleta. Ko je miličnik potegnil blok, da bi naložil globo najglasnejšim kričačem, sem smuknila' iz avle. Zunaj sem se pošteno oddahnila- Nato sem ne bo treba vzeti. Seveda česa vsega ne bi človek s or zaradi stanovanja, a kljub temu je bolje, da je ni bi o. Hitro sem se poslovila in šla. Cez cesto sem nam opazila ostale kandidate, ki so se v gručah napo 1 točilnico. j Tako, vidite, je stvar z malim oglasom klavrno letela. Nisem si našla ženina. Toda ker je moje s a vanje še zmeraj v nevarnosti, bom morala le še e poskusiti srečo z malim oglasom. Toda tokrat drug Mogoče takole: »Iščem sostanovalko, ki zna kuhati in šivati-Ampak, vidite, pravega zaupanja v uspeh več... Unsoung Pai nimam Leta 1923 jc stopil na evropska tla k°r?JS'[i študent nacionalne ekonomije, Unsoung *al’ _ bi tu nadaljeval svoje študije. Čeprav ga je ropa sprva zelo razočarala, mu je s svojimi . žeji in galerijami venda.ie prebudila j poklic, tako da je opustil svoj prvotni štutn' se na berlinski »Šoli za lepe in dekora i umetnosti« popolnoma posvetil slikarstvu, je spoznal, da Evropa njegovo domovino kaj s bo pozna, je začel objavljati v časopisnih P listkih članke o svoji domovini in njenih vadah, o vzhodnoazijski umetnosti in nsban tušem, v krogu svojih prijateljev pa 3e pripa -j doval stare korejske zgodbe in pravljice, ni katerimi je bila tudi ta, ki jo danes objavljam« in ki na poseben način osvetljuje vzhodnja ,. razmerje do umetnosti ter v mnogočem osvetlJ tudi problem modernega umetnostnega ustv“ " janja. — Unsoung Pai se je rodil leta_1800 v »-ulu, izbruh druge svetovne in nato še korej vojne pa je zabrisal za njim vsako sled. Zgodilo se je, da si je nek korejski cesar nekoč zaželel prav posebno lepo zasjonjalo, s katerim D okrasil prestolno dvorano. Poklical je predse na-is , nejšega slikarja dežele, ki je bival v votlini dale: mesta, se z njim posvetoval ter mu naročil, na) b na zaslonjalu upodobljena oba igrajoča se zmajai-~ modri in rumeni — kot znamenji cesarske moči, Jsr in miru njegove vladavine. Slikar je v ta namen terj T I »PINTINOVO vprašanjih finančne politike In sodobne ekonomije in torej prezira dejstvo, da bi jaz izgubil štipendije, kakor hitro bi nehal študirati. Del svoje štipendije sem pripravljen vložiti v skupno gospodinjstvo. Cez vse na svetu ljubim šport (sem navijač na vseh nogometnih tekmah) in marelične cmoke. Tudi jazz in abstraktno slikarstvo sta mi pri srcu. Cp znate kuhati marelične cmoke in če nosite sončna očala h la Ava Gardner, se bova sijajno razumela...« Nekdo drug mi je postavljal kot edini pogoj, da bo smel v stanovanju obesiti kletko s kanarčkom. Nekega vdovca je mučno skrbelo, ali je stanovanje toliko prostorno, da bi mogel vanj spraviti kredenco svoje pokojne žene in še nekaj pritiklin. Glede ženine povečane slike je izjavil, da jo je meni na ljubo pripravljen sežgati ali pa okvir odnesti v komisijsko trgovino. Se najbolj pa me je ganila ponudba pokojnega učitelja, ki je pisal: »Ne pijem in ne kadim in sploh nimam nobene slabe navade! Znam kuhati in medtem, ko boste Vi v službi, Vam bom jaz doma pripravljal tečno kosilo. Ako imate mogoče poleg stanovanja vrt, ga bom skrbno obdelal. Tudi če bi imeli kravo, se je ne bi ustrašil, ker se ne ustrašim nobenega, niti najtežjega in najbolj umazanega dela! Ker sem vse svoje dolgo življenje živel solidno, sem jako dobro ohranjen in pri svojih sedemdesetih letih še pravi mladenič- Za oba bo samo koristno, če čimprej začneva skupno življenje, kajti čas je zlato, ki ga ne kaže zamuditi, ne ur, ne minut...« No, in so bili med ponudniki uradniki, trgovski pomočniki, poštarji, ekonomi, upravniki menz in gostiln, vsi zelo inteligentni, skromni, nekadilci, varčni, ljubitelji narave, športa in lepih umetnosti. Verjemite, da se je bilo težko odločiti za pravega, ko pa so bile vse ponudbe tako vabljive! Tako sem sklenila, da se sezna- kandi datov. Računala sem, koliko me je ta šala stala. Nova obleka, čevlji, zbirka toaletnih pripomočkov, da ne štejem mučne torture pri frizerju! Vsota je bila porazna. Lasje po zamorsko nakodrani in počesani navzgor, so ml stopili pokonci, da so jih dame opazovale z zavidljivimi pogledi. V lokal je prišel upokojeni učitelj in v moje veliko začudenje naročil kozarec dvojnega žganja, ki ga je v dušku izpraznil. (V ponudbi je pisal, da je abstinent!) »Potegnila me je ženska, potegnila,« je rekel in ml prijazno pokimal: »Pa nič zato! Sem kar vesel, da je A L A Zaljubljena sta in Eisenhom Predsednik Eisenhower je nedavno prosil amerilko policijo, naj kontrolira neko misteriozno žensko, ki mu ze ves čas .pošilja nenavadna pisma s povratnico. Policija je sprva menila, da spada tudi ta ženska k skupini, ki noče predsed-nika z vprašanji, prošnjami Ln nasveti zamoriti, toda ugotovila je nekaj čisto drugega. t Stara gospodična z ameriškega juga je v svo|ih številnih pismih pisala največkrat nesmiselne, vedno pa nepomembne stvari. Zadevo je razvozlala šele ugotovitev, da je ta gospodična že leta zaljubljena v pismonošo mestne četrti, kjer je stanovala. Poštar žal ni kazal nobenih nagnenj do nje in je celo izjavil, da mu poroka z zarjavelo devico še na misel V svoji srčni bolečini je zaljubljena deklica zasnovala načrt, kako bi svojega dragega večkrat videla. Ker pošte ni dobivala, je sklenila sama pisati in si je za partnerja iz- — brala kar samega predsednika Združenih držav. Mimogrede [J je treba omeniri, da sta bili njeni žrtvi tudi prejšnja pred- -tednika Roosevelt in Truman, ki jima je pisala kar vsak dan. Razočarana ženska je sčasoma spoznala, da gospodje na takem položaju le redkokdaj odgovarjajo. Ker pa bi svojega pismonošo želela videti vsak dan, je prišla na idejo s povratnico. Pošta ie bila manj nevljudna, zato je posihmal redno dobivala priznanice. la. ia... ljubezen nima mej — tudi v neumnosti ne. neko posebno vrsto svile, ki je ni bilo nikjer dobiti ter jo je bilo treba šele stkati. - . z »Dokler ne boste te svile preskrbeli, se bom J umaknil v svojo votliro ter študiral osnutke za drega in rumenega zmaja,« je rekel slikar in zapu dvor. „ Zdaj pa se je pokazalo, da je bilo svilo mnogo t je izgotoviti, kot pa je cesar domneval. Izbrati je treba prav posebne sviloprejkine gosenice in fflur listi, s katerimi so jih krmili, so morali biti prav t prav posebno izbrani. Pa še potem niso bili vsi predki porabni za dragoceno svilo. In tako je zelo go trajalo, da so zbrali dovolj sviloprejkinih bub. Toda že je napočila nova zapreka, kajti svilen^, je bila tako tanka, da je še zdaleč niso znale vse tKa ke stkati. Toda končno je bilo vse zbrano. Stkan kos svile ter ga napeli v prekrasen slonokoščen ok • _________________ .---------r------- ----- Zdaj je poslal cesar po slikarja z naročilom, da 3 stopila v bife in izpila kozarček konjaka. Bila sem ga vse pripravljeno in da zdaj lahko pride in zmaja , resnično potrebna po ogledu kolekcije ženitnih kandi- slika. Slikar pa se je branil in trdil, da mu delo še dozorelo ter je prosil za nekoliko odloga. , Cesar, ki je moral že na izgotovitev svile tako a go čakati, je bil zelo razočaran. Vendar je P°PU*,0. Toda vselej, ko je prišel mimo neposlikanega zas njala, ga je grizlo v duši in iz dneva v dan mu J potrpljenje bolj pojemalo. Nekega dne pa ni več vz žal ter je spet poslal po slikarja. . To pot pa je slikar odgovoril, da če pride že z aj> ne bo zaslonka nikoli tako lepa, kot bi jo cesar ze • Še se mora poglobiti v študij in zato je prosil za odlog. 0„ Težkega srca je cesar privolil, toda zdaj mu je P ^ trpljenje kaj kmalu pošlo. Kmalu je v tretje posla slikarju sle z naročilom, naj ga na vsak način pr,p ljejo s seboj. Slikar je šel rade volje z njimi. R' cesarju, da zdaj upa, da bo zmaja že lahko na a"Ln' Nato si je dal prinesti barv, modre in rumene, zra pa velikanski čopič. Stopil je pred čudovito zasloni lo, čigar svila se je dragoceno svetila v sl°n°košjebeio okviru, ter potegnil najprej poševno čez svilo delo modro črto, nato še debelo rumeno črto, odložil cop ter izjavil, da je končal. Cesar, ki je pričakoval nekaj popolnoma drugega^ je osupnil ter menil, da se slikar s temi potezami, belimi kakor bruno, samo šali. Toda slikar je ?a val, da je to izsledek njegovih študij ter je hotel o ^ Tedaj pa se je cesar razhudil; tarnal je nad ‘ZgiJ dragocene svile, za katero je bilo treba toliko tr in ki jo je slikar v minuti pokvaril z dvema neun‘ niškima potezama. Velel je, naj vržejo moža v JI kajti prepričan je bil, da si je privoščil slikar na gov račun neslano šalo. Toda ponoči, ko cesar še spati ni mogel od j® J sta se mu spet pojavili pred očmi debeli črti. In nadoma sta se začeli gibati in nista bili naenkrat več podobni brunom, kot se je poprej zdelo cesa. jn bili sta gibki kakor modri in rumeni zmaj in urn grozljivo močni. Najbolj čudno pa je bilo, da nisi lastnosti opazil šele drugo za drugo, ampak vse enkrat. In vse to je bilo ukleto v obeh potezah, K je slikar potegnil preko svile. . Tedaj je planil cesar iz sna, ukazal, naj mU P5a-vedejo jezdnega konja in odjahal je v spremstvu s že skozi noč in meglo proti slikarjevi votlini. Vma> tulil v drevesih in le s trudom in muko so na, pv0i vo pot. Z bakljami so stopili v temno votlino in P kar je cesar zagledal, sta bila dva zmaja na sten ^ modri in rumeni — ki sta se igrala med seboj, zr ,el je bil zaznamovan dan, na katerega je slikar Pr * cesarjevo naročilo. In nato se je vrstila stena za no, vsaka z novimi slikami zmajev, katerih vsa , imel drugačen izraz, toda obenem je bil tudi sien preprostejši. Na koncu te dolge vrste je zagledal c obe črti, ki ju je nrsltkal slikar na njegovo s^‘ zaslonjalo. Zraven j Ml zaznamovan dan, k0,.-L.,.aii, klical slikarja k sebi. In v obeh teh zadnjih t,g“ bjii ki sta bili videti na prvi pogled kot dve črti, sc> vendarle združeni vsi tisti zmaji, ld so prekrivali o' le stene. In čeprav nista bili tako naravni kot P v figure, je vc-dar plalo v njih večje življenje vseh drugih skupaj. , Tedaj je obšlo cesarja veliko zadovoljstvo, ’ eI). veselje in takoj je ukazal, da se vrnejo v dvor. i j„ dar se mu je pot silno vlekla, kajti ni mog„hijčje, čakati trenutka, ko bo stopil pred slikarjevo o ?a da bi ga poprosil za oproščenje ter se mu zah ,rega vse, kar mu je podaril z znamenito podobo m j in rumenega zmaja. NAPAČNO RAZUMEL Očka Štembur s Kozjega vrha je prispel v Ljubljano. Zaradi obilnih opravil je moral ostati v mestu čez noč. Sklenil je, da to redko priložnost izrabi v prijetno zabavo. Obiskal je več gostiln. Pozno zvečer si je — že precej v rožicah — zaželel nekoliko svežega zraka. Zakobeštral je po Cankarjevi cesti proti Tivoliju. Njemu naproti prihiti mlado dekle. Očka Štembur je v svojem veselem razpoloženju kar malo preveč predrzen — urno zgrabi deklico za roko in zavpije: »Dober večer, ti fletkana stvarca!« Dekle se prestraši in zakriči: »Pustite me v miru, če ne, boste imeli opraviti z milico!« Štembur odmakne roko in se zareži: »Hahaha! Nikar me ne straši z njo! Saj moje žene niti ne poznaš; ni Milica, ampak Katra!« ioioioioioioioioioioioio •» . ~ok Sarm m negovan obraz lahko do bile tudi vi če opomb/jate toaletno milo el/da 7 eve/lic > & ELI DA Milo, ki se močno peni in deluje blagodejno na kožo! DO STOJ EVSKi •'■saa»wr I Na moč ljubosumni Ivan Andrejevi? je sredi ulice poprosil neznanega sprehajalca, naj mu pomaga zasačiti ženo na nedovoljenem sestanku z nekim tujim moškim. Zatrdil mu je — to zaradi tega, da bi skril svojo nemoškost — da ta pravzaprav ni njegova ie-*na, temveč zena njegovega prijatelja, ki si še sam ni popolnoma svest njene krivde. V isti sapi pa je v pokazal svojo bolestno fantazijo varanega soproga, cJ-s kaj če ni on — neznanec — mož, s katerim naj bi jo presenetil. »Kje pa je potem tista vaša?« »Tudi to bi radi vedeli? In čemu?« »Priznam, to je vse zaradi...« »Ah, moj bog! Vi ste že brez slehernega sramu in takta. No, glejte! Moja ima tukaj znance in sicer v tretjem nadstropju, z okni na ulico. Mar naj vam navedem vse ljudi po imenu?« »Moj bog! Saj imam tudi jaz znance v tretjem nad-•tropju prav tako z okni na ulico ... General « »General?« »General. Lahko vam tudi povem kateri general. Torej general Polovicin.« »Na, glej ga! Se pravi — ne, to vendar niso tisti. Eh, hudirja, hudirja!« »Niso tisti?« »Niso tisti.« Oba sta molčala in nerazumljivo buljila drug v drugega. »No, kaj pa tako zijate vame?« je kričal mladenič, da bi se otresel neprijetne okamenelosti in zamišljenosti. Priletni gospod se je zazibal sem in tja. »Vendar pa priznavam...« »Ne, dovolite mi, dovolite, sedaj bova govorila pametneje. Vse to je najina skupna zadeva. Pojasnite mi... Kdo od vaših je tam gori?« »Vi menite znance?« »na. znance ...« »Vidite, vidite, torej! Po vaših očeh sem spoznal, da £em uganil!« »Ah, za vraga! Pa saj ni, ni! Mar ste slepi ali kaj? Glejte, stojim vendar pred vami in vidite, da nisem pri njej! No, povejte že kaj! Sicer pa, popolnoma vseeno mi Je, če mislite tako ali tako.« Mladenič se je dvakrat besno obrnil na peti in odmahnil z roko. »Prosim vas! Kot plemenit mož vam povem vse od začetka: najprej je žena sama hodila sem, sorodnica jim Je, zato nisem sumil ničesar. Včeraj pa sem srečal njegovo blagorodje, ki mi je povedal, da je že tri tedne, odkar se je preselil v drugo stanovanje, moja že... pravzaprav ne moja žena, ampak tuja žena (njen mož je na Voznesenskem mostu), torej, ta dama pa mi je rekla, da Je bila še predvčerajšnjim pri njih, to se pravi prav v tem stanovanju... Kuharica spet pa mi je dejala, da je najel stanovanje njegovega blagorodja neki mlad gospod Sobicin...« »Na, glej ga vraga!« »Milostljivi gospod, mene je groza. Ves se tresem od strahu!« »Za vraga! Kaj pa me to briga, če vas je strah in groza? Aha! Glej, glej, zdaj sem nekaj opazil...!« »Kje? Kje je? ... Vi samo zakričite: Ivan Andrejič In takoj bom tu ...« »Dobro, dobro! Eh, eh, vraga! Ivan Andrejič!« »Tukaj!« je zakričal Ivan Andrejič in pridirjal skoraj brez sape. »No, kaj? Kaj? Kje?« »Nič, nič, kar tako sem vas poklical... Hotel sem la vedeti, kako je tisti dami ime?« »Glaf...« »Glafira?« »Nak, ni čisto Glafira — oprostite, ne morem povedati njenega imena.« Pri teh besedah je ugledni gospod pobledel kot stena. »Da, seveda ni Glafira; tudi sam vem, da ni Glafira Pa tudi moji ni tako ime; sicer pa, s kom je?« »Kje?« »Tamle vendar! E, vrag te nesi, vrag te...« (Mladega gospoda je popadla taka jeza, da je zacepetal z nogami). »Slišite vi! Od kod pa veste,- da ji je ime Glafira?« »Vraga, zdaj bom imel še z vami te sitnosti! Saj ste vendar izjavili, da vaša ni Glafira!« »Milostljivi gospod, kakšen ton pa je to?« »A, k vragu še ton! Mar je to vaša žena ali ni?« »Nikakor — to se pravi, jaz nisem poročen... Tole vam pa povem: jaz na vašem mestu ne bi nikdar mogel človeka — če že ne vrednega velike časti, potem pa vsaj olikanega — neprestano obmetavati s temi vašimi vragi. Vi pa jih imate venomer na jeziku!« »Eh, vraga — vidite, spet sem ... ali me razumete?« »Jeza vas je prevzela, zato bom raje umolknil. — O bog, kdo pa je to?« »Kje?« Med glasnim govorjenjem se je zaslišalo pritajeno hihitanje; dve čedni deklici sta stopili na pločnik, oba junaka pa sta zdirjala k njima. »Eh, neotesanca! Kaj pa želita?« je vzkliknila prva. »Kam se pa vi rinete?« je pristavila druga. »Medve nisva izmed tistih . .« »Nista naletela na prave. Kočijaž!« »Kam gospodični?« je vprašal kočijaž. »K Pokrovu! Sedi, Anuška, pospremim te! Jaz sedem tjele! Potegni! Glej, da boš hitro vozil!« Kočijaž je odpeljal. i/ »Odkod pa ti dve?« »Poslušajte! Kaj ko bi šla tja?« »Kam?« »K Bobinicinu vendar.« »Ne, nemogoče!« »Zakaj pa ne?« »Jaz bi seveda šel, toda ona bi vso stvar obrnila na glavo. Poznam jo. Rekla bi, da je prišla sem nalašč, da bi me presenetila s komerkoli in tako vso krivdo zvalila name!« »Da bi vsaj vedel, če je ženska res tam! Vi pa bi medtem, — ne vem sicer, če bi se to obneslo — vi bi šli potem h generalu ...« »On~se je vendar preselil!« »Nič ne de. Ona je šla vendar tja; no in vi tudi — razumete? Delajle se, kot da nič ne veste o generalovi preselitvi, vstopite kot da prihajate po svojo ženo, da jo spremite domov... no, in tako dalje.« »In potem?« »No, in potem primite pri Bobinicinu kogar treba; kakšna topolgl...!« »Ja, kaj pa bi vi imeli od tega, če ju zalotim? Vidite, vidite!...« »Kaj? Ej brate! Ze spet nekaj podobnega kot prej? Eh, eh. Sramujte se vendar, vi, smešno človeče topoglavo!« »Ne vem, zakaj se vi tako zanimate? Morda želite izvedeti ...« »Kaj izvedeti? Kaj? Pojdite že za vraga! Kaj me briga vaša zadeva. Sam pojdem! Izginite! Tekajte sem in tja in stražite!« je obupno kričal gospod v kožuhu. »No kaj? Ali je kaj čudnega, če se ne obvladam?« je spregovoril gospod v površniku, stisnil zobe in besno pristopil h gospodu v kožuhu: »No, kaj? Pred kom se ne obvladam?« je zarohnel in stisnil pesti. »Toda, milostljivi gospod, dovolite ...« »No, kdo pa ste vi, da se pred vami ne obvladam? Vaše cenjeno ime?« »Ne vem — dragi mladenič, čemu vam bo moje ime ... Ne morem ga povedati... Raje grem z vami. Pojdiva, pogumno, kajti zdaj sem pripravljen na vse... Sicer pa, verujte mi, da zaslužim prijaznejši obraz!... Ni treba izgubljati prisotnosti duha in če ste zaradi česarkoli razdraženi — to pač slutim — tedaj vas prosim, da se obvladate. Vi ste še zelo, zelo mladi...« »Kaj pa me briga če ste vi že taka starina? Kakšna redkost! Kaj pa tekate tod okrog?« »Zakaj naj bi bil starina? Kakšna starina pa sem? Seveda, po dostojanstvu ne rečem, toda tekam pa ne...« »Seveda, saj! Sicer pa, poberite se že vendar...« »Nak, tudi jaz bom z vami! Tega mi pač ne morete prepovedati, saj se tudi mene tiče ta zadeva; z vami grem ...« »No, potem pa tiho, tiho, molčite!...« Oba sta stopila v vežo in šla po stopnicah navzgor v tretje nadstropje; bilo je temno kot v rogu. »Stojte! Imate vžigalice?« »Vžigalice, kakšne vžigalice?« »Vprašam, če kadite?« »A, da! Imam; tukaj so, tukaj! No, počakajte.,.« in g^pod v kožuhu je zasopel. »Fuj, kakšen topogl... Vraga! Zdi se mi, da so ta vrata...« »Ta — ta — ta — ta — ta ...« »Ta — ta — ta —. Kaj pa tulite? Tiše!« »Milostljivi gospod, drznem si reči... da ste predrzen človek...« Zasvetil se je plamenček. »No, vendar, glejte tu medeno tablico. Bobinicin torej: poglejte vendar: Bobinicin? .. .* »Vidim, vidim!« »Tiše! Kaj je ugasnila?« »Ugasnila.« »Potrkava?« »Da, morala bi!« se je oglasil gospod v kožuhu. »Potrkajte!« »Nak, zakaj pa prav jaz? Vi začnite, vi potrkajte ...« »Strahopetec!« »Vi sami ste strahopetec!« »Po — be — ri — te se vendar!« »Skoraj mi je žal, da sem vam zaupal skrivnosti...« » laz...« »Jaz? No, kaj jaz?« »Izrabili ste moje razburjenje, opazili moje duševno vznemirjenje in...« »Pljunem na vse skupaj! Smešni ste — pa konec besedi!« »Zakaj ste pa vi sploh tukaj?« »Pa vi — zakaj?« »Čudovita nrav!« je godrnjaje pripomnil gospod v kožuhu. »No, zakaj pa čvekate o nravnosti? Kaj mislite s tem?« »In vendar nenravnost!« »Kaj?« »Seveda, ker je po vašem mnenju vsak opeharjen mož copata.« »Kaj, ali ste vi mož? Saj ste vendar dejali, da je mož na Voznesenskem mostu, mar ne? Kaj vam je pravzaprav? Zakaj neki ste se spoteknili ob mene?« »Meni se zdi, da ste vi tisti ljubimec!...« »Poslušajte, če boste tako nadaljevali, potem bom mo- ral priznati, da ste tudi vi tista copata. Saj veste kakšna?« »S tem hočete reči. da sem jaz njen mi.V:< je rekel gospod v kožuhu in poparjen odstopil. »Pst. Molčite! Slišite « »To je ona!« »Ne, ni!« »Fuj, kakšna tema!« Vse je potihnilo. V stanovanju Bobinicina se zasliši šum. »Zakaj pa bi se prepirala, milostljivi gospod?« je šepnil gospod v kožuhu. »Hudirja, saj vi ste sami sebe razžalili!« »Da, toda vi ste me pripeljali do te skrajnosti.« »Molčite!« »Priznajte, da ste še zelo mlad človek...« »Mol — či — te, vendar!« »Seveda, strinjam se z vašim mnenjem, da Je vsak mož v podobnem položaju copata.« »Kaj mislite umolkniti ali ne? O!« »Cemu vendar tako zlobno trpinčenje nesrečnega moža?« »To bo ona!« Medtem je šum spet utihnil. »Ona?« »Ona, ona, ona! In vi, česa se vi tako bojite? Saj to ni vaša nesreča!« »Milostljivi gospod, milostljivi gospod!« je blebetal možak v kožuhu, ves bled in razburjen. »Duševno sem razdvojen — mislim, da vam je že dovolj mojega ponižanja; seveda, sedaj je noč, toda jutri... hm, res je, jutri se najbrž ne bova srečala, sicer bi me to srečanje prav nič ne prestrašilo... in to, nazadnje niti nisem jaz, ampak moj prijatelj, ki čaka na Voznesenskem mostu. Da, on, prav on! To je njegova Zena, to je — tuja žena! Nesrečni človek, zagotavljam vas! Prav dobro ga poznam; dovolite, da vam vse natančno povem! Njegov prijatelj sem: saj ste se že sami prepričali, drugače bi se ne gnjavil toliko zaradi njega. Večkrat sem mu že pravil: zakaj se pa ženiš, dragi prijatelj! Imaš poklic, uživaš ugled, zakaj bi žrtvoval vse to na ljubo neki koketki? Kaj ne da, dragi mladenič? ,Nak, oženim se!’ pravi, .družinska sreča!’ Na, tukaj imaš sedaj tisto svo^o djmžjfjsko srečo! Prej je sleparil samo može, zdaj pa tudi sam ^ebe.., oprostite, začutil sem, da vam moram vse to pojasniti... On je nesrečen človek, ki pije zdaj iz grenke čaše — tako vidite...« Pri zadnjih besedah je skoraj zaihtel in zdelo se je, da ne za šalo. »Vrag vaju pocitraj, oba skupaj! Manjka se norcev! A, kdo ste vt pravzaprav« Mladenič je od besnosti zaškrtal z zobmi. »Potem ko sem vam vse to priznal, morate pritrditi, da sem bil dober in odkrit z vami... A vi, takšen ton!...« »Dovolite — saj mi oprostite... Kako je že vaše cenjeno ime?« »Nak!- Cemu vendar ime?« »A?« »Ne smem vam Izdati svojega imena ...« »Sabrina poznate?« je nenadoma vprašal, mladenič. »Sabrin!!!« » »Da. Sabrini A!! (pri tem Je oponaša! glas in kretnje gospoda v kožuhu). Razumete, za kaj gre?« . »Ne! Od kod vendar ta Sabrin?« je odgovoril v zadregi gospod v kožuhu. »Prav gotovo ni Sabrin; to je pošten človek. Sicer pa, odpuščam vam nevljudnosti; vidim, da ste ljubosumni.« »Malopridnež je, propalica, podkupljenec, slepar, tak, ki bo kmalu padel v roke pravice!« »Oprostite,« je zamrmral gospod v kožuhu in pobledel. »Saj ga ne poznate; kakor vidim, ga sploh ne poznate!« »Da, osebno ga sicer ne poznam, pač pa poznam ljudi, s katerimi se druži.« »Milostljivi gospod, kakšne ljudi vendar?« »Bedak, ljubosumnež! Za ženo se ne briga! Takšen je, vidite, če že hočete vedeti!« / pgoti glavobolu ŽOBOBOlu m revmatičnim obolenjem itd i'"■tf ; IJTJSt?>NA | hoiečtnatn v lekarnah zahtevajte le Obiščite Cliospodarsko od 28. avgusta do 9. septembra razstavo v prostorih gimnazije v Kamniku Razstavlja nad 80 najrazličnejših tovarn, ustanov, posestev in podjetij! iti okolice Na veseličnem prostoru vsak večer zabaven spored! Od 28. 8. do 9.9.1954 SABAHATTIN ALI: Sababattin Ali je pevec anatolskih gora in dolin. Njegova beseda je preprosta in v njeni preprostosti je polno pretresljivosti. Nič zanosa in nič orientalske romantike ni v njegovem odkrivanju »orientalskih skrivnosti*, njegov Orient je brez tancice — bula se je odkrila. Iz koč iz nežgane opeke se širi jedki duh sežganega gnoja in v nas strme obupane oci anatol-skega kmeta, ki mu je suša uničila zadnje upanje. Btl je že mrak, ko sta prijezdila orožnika do vasi. “k°6ila sta s konj in vrgla krčmarjevemu hlapčku, ki Jima Je pritekel nasproti, vajeti. Pretegnila sta od ježe 0 rPle noge in pogledala po vasi. Ulice so bile prazne, nikjer ni bilo žive duše. Samo » daljavi je bilo slišati tuljenje krave, ki se Je telila. Skozi ’eje vrb Je vlekel rahel veter. Gozd, ki se je vlekel po rhu vzpetine zahodno od vasi, se je stisnil k tlom pod en>no odejo oblakov. Orožnika sta izginila v krčmi. Nekaj časa sta šušljala x astnikom, nato pa sta zopet stopila na cesto in odšla cez vas. Hiše so bile že zavite v temo. oh sta se prikradla do male koče, ki Je ležala tik gozdu, na drugem koncu vasi. Okoli koče je rastla živa r*ip^a’ krožnika sta se vzpela na prste in pogledala preko 1e ,e sll°zi okno, iz katerega je prihajala svetloba. V koči sni *ena in z žlico zajemala juho. Lase je imela etene v kite, ki so ji padale po hrbtu. Zdaj pa zdaj je /-no pogledala skozi okno. «e ri*^ud*Seva baba!« je dejal eden od orožnikov. »Zopet 'i8 kot da ničesar ne ve.« * četrtič!« Je pristavil drugi. »Vedno nama je ušell da imava danes zopet »molo. Bova videla!« £>ru . n°g° Je sunil leso v meji in potrkal na hišna vrata. g orožnik je stopil okrog hiše, biio i, nt *° n°benega znaka razburjenja. Slišati Je ki ®’ kako Je žena vstala, in šumenje njenega ogrinjala, glas' bližalo vratom. »Kdo je zunaj?« je vprašal jasen ^Odpri! Ismaila iščeva!« •Itn rna odr'nila zapah in odprla vrata. »Vstopita, pro-smaila ni tu. Ali vama nisem že zadnjič povedala, da ga že od pomladi ni več bilo domov? Od tedaj so že štirje meseci.« »Jezik za zobe!« je zavpil orožnik. »Dva dni Je bil tu! Natančno veva!« »Nikar ne verjemita,« je krotkeje odgovorila žena. »Vse to je laž. Ismaila po onem dogodku ni več bilo tu. Kdo ve, kje je! Morda leži mrtev nekje v gorah.« Orožnik je jezno odprl vrata omare v steni, preobrnil posteljo in pretaknil vse kote. Hišica je imela samo sobo in prostor pred njo. V njem sta našla orožnika vrč oljčnega olja, pehar in kup krame, ki je nista mogla dobro razločiti. V kotu precej prostorne sobe je stala oblazinjena klop, na njej pa odprt koran. Orožnik je poskusil najprej zlepa: »Bodi že pametna, Emina. Nič ne pomaga, če lažeš. Saj vidiš, da s fantom ne bo nič. Oblast ne pusti, da bi se kdo z njo šalil. Država bo nepridiprava že dobila. Moval bo položiti račun. Le kaj ti je tako žal podlega morilca? Rekla boš, da je ravnal v silobranu. Prav. Zakaj pa potem beži v hribe? Kaj nimamo sodišč in pravice? Ne bodo ga takoj požrli, ker je bil človek, ki ga je ubil, hlapec bogatega age. Prejel bo svojo kazen, jo odsedel in bo zopet prost. Zato tl še enkrat svetujem: nehaj že! Pusti fanta! Kje se je skril nocoj? Glej, mlada si še. Skoda bi te bilo. Torej povej: ali ni bil še pred kratkim tu? Kje se je skril? Kdo ga je posvaril pred nama? Povej hitro!« »Saj sem vama vendar že rekla in vama vedno znova pravim, da ne vem, kje Je Ismail? Zakaj me tako mučita? Ismaila že štiri mesece nisem videla!« »Bodi pametna, Emina! To se ne bo dobro končalo. Nisva prišla za zabavo. Stotnik Je naravnost divjal in nama vse mogoče zagrozil. Ce tudi tokrat ne dobiva Ismaila, naju bo kazensko prestavil in naju poslal, da bova stražila na kakem golem gorskem vrhu. Bodi vendar pametna, Emina, in misli malo tudi na naju!« Zena ni ničesar odgovorila. Strmela je predse ln molčala. Orožnika sta staknila glavi in nekaj šepetala. »Ali je bilo sporočilo resnično?« je vprašal prvi. Drugi se je zvito nasmehnil: »Takoj se bova prepričala.« Zamahnil je z roko kot človek, ki se razume na svojo stvar, in se obrnil k ženi: »Odpri tule!« Pokazal je mala lesena vrata v kotu sobe. Za trenutek se je zdelo, da se obotavlja, nato Je sto- pila k vratom in odrinila leseni zapah. Vodila so v malo umivalnico. Nikogar ni bilo notri. Orožnik je vprašujoče pogledal tovariša. »In sedaj?« »Takoj boš videl.« V umivalnici je stalo vedro vode in nizka pručka. Orožnik je vtaknil roko v vedro in jo hitro potegnil nazaj, kot da se Je opekel. »Kaj je z vročo vodo?« »Nič.« Okrog orožnikovih ust Je zaigral porogljiv smehljaj. »Tako? Tudi tu naju bi hotela potegniti?« »Hotela sem se samo umiti.« »Pa nisi mogla tega čez dan? Katera žena ima vročo vodo, če ■> pričakuje moža?«1 »Vidiš, to Je moja metoda,« je poučil orožnik tovariša. »Kadar iščem v kaki hiši begunca, pogledam najprej v umivalnico.« Zgrabil je ženo za roko, Jo potegnil k sebi in zavpil: »Zdaj ti ne bo laž nič več pomagala! Kje je Ismail? Voda je še precej vroča, torej se je moral skriti prav blizu. Ce še zdaj ne poveš, res ne vem, kaj se bo zgodilo!« 1 Mohamedansko prebivalstvo turških vasi se še vedno strogo drži koranovega predpisa o umivanju po opravljeni zakonski dolžnosti. 2enin obraz Je postal mrtvaško bled. Skušala je iztrgati roko in s tresočim glasom jecljala: »Ničesar ne vem.« Orožnik je nenadoma spustil njeno roko in razburjeno . začel hoditi po sobi sem ter tja. Njegov tovariš se je naslonil na steno in gledal ženo, katere prsi so se razburjeno dvigale in padale. Orožnik se je sunkoma ustavil, kot da se je po napornem razmišljanju nenadoma za nekaj odločil. Pomignil je tovarišu, naj pride bliže, in mu zašepetal, dovolj glasno, da je mogla žena slišati: »Prav v bližini mora biti. Noče se javiti. Prav. Toda gotovo bo prišel iz skrivališča, da reši čast žene.« »Nato je tiše pristavil: »Vzel bom Emino in jo vrgel na klop. Ismail ne bo mogel prenesti njenega vpitja. Ti se postaviš pred vrata in ujameš živega ali mrtvega. Ce pa ne bo vpila, se pač ne da pomagati. Lahko boš poskusil tudi ti.« Zena se je tresla po vsem telesu. Do krvi se Je grizla v spodnjo ustnico in se ozirala na vse strani: štiri stene in dva orožnika. Tisti, ki je našel vročo vodo, jo je zgrabil za roko in Jo s poželjivimi pogledi potegnil h klopi. Drugi je vzel puško in odšel iz hiše. — Orožnika ji nista mogla iztrgati niti besedice. Ni se oglasila in ni klicala na pomoč. Ko sta čez nekaj časa s puško na rami nekoliko nemirno zapustila hišo, je bila na njunih obrazih zadovoljna utrujenost. Za njima se je previdno plazila Emina. Do konca meje je šla sklonjeno, nato pa je hitro šinila v gozd. Ismail je skrit v goščavi čakal do jutra. Ko Je videl, da je v hiši še vedno luč, čeprav je bil že svetel dan, se je priplazil bliže. Vrata 10 bila na pol odprta. Nemiren ja stopil v kočo. Po sobi je bilo vse razmetano. V svetilki je cvrčalo zadnje olje in luč je pojemala. Emine ni bilo. Nikogar ni bilo. Ismail je stopil pred kočo in zateglo zažvižgal. Kmalu je pritekel iz vasi štirinajstleten deček in se previdno oziral na vse strani. Ismail ga je poslal v krčmo, da poizve, kdaj sta odjezdila orožnika. Deček se je vrnil v pičle pol ure in povedal, da sta okrog polnoči pojedla, toda da nista nikogar odpeljala s seboj. Z nekaj ljudmi, ki so medtem prišli iz vasi, so po vsej okolici iskali Emino in pretaknili ves gozd. »Emina, Emina, pridi vendar, drago dekle!« Je obupno klical Ismail. Toda odgovarjal mu je samo odmev. Emine ni bilo nikjer in nikoli niso našli sledu za njo. Iz zbirke »Anatolske zgodbe« poslovenil M. B. n Svetovni kongref za zaščito otrok Pod pokroviteljstvom zveznega izvršnega sveta Jugoslavije se je v ponedeljek začel v Zagrebu svetovni kongres za zaščito otrok. Kongres,, ki je med drugim velika mednarodna manifestacija želje, da bi se otrokom po vsem svetu bolje godilo in da bi bili obvarovani zla novega vojnega uničevanja, je navdušeno pozdravljen odprl predsednik republike Josip Broz Tito. Da je Jugoslavija prizorišče tega pomembnega kongresa, je vsekakor veliko priznanje našemu trudu in naporom za boljše življenjske pogoje in srečnejšo bodočnost otrok. Ljudska oblast in z njo množične organizacije posvečajo našim otrokom vso skrb že od prvih dni svojega nastanka oziroma ustanovitve. Sredi najhujših bojev med NOB nismo nikoli pozabili na dolžnosti, ki jih imamo do otrok. Skušali smo jim čim bolj ublažiti gorje, ki ga je tudi njim prinašal neusmiljen boj za svobodo in pravice izkoriščanih. Ta skrb je bila enako živa tudi vso dobo po osvoboditvi do danes. Ko smo obnavljali naše domove, tovarne, železnice in druge razrušene ter uničene naprave, smo poiskali tudi nove rednike in vzgojitelje tisočerim otrokom, ki jih je vojna prizadejala s tem, da jim je ugrabila v ML JUL Zdravo in dobro razvito dete Je ponos vsake matere. S skrbno nego, h kateri spada tudi udobna in higienska oprema deteta, bomo to same in brez truda dosegle. Le malo znanja v šivanju in mlada mamica bo svojemu malčku sešila njegovo kvadrate v velikosti 10 cm2 in v te začrtamo kroje. Krojna skica obsega sledeče dele kroja: Krilce: 1. prednji del životca, 2. zadnji del životca (z oznako za trak), 3. prednji del krilca (z okraskom), 4. zadnji del kril- starše. Ljudska oblast se v tem pogledu ni strašila nobenih žrtev, našla pa je tudi vso podporo v naših množičnih organizacijah. In ko je bilo obnove konec, ko smo začeli graditi novo, socialistično gospodarstvo in družbo, so bili zopet otroci tisti, ki so našli v mnogih ukrepih naše oblasti vse možnosti za svoj nadaljnji razvoj in napredek. Odprla so se jir vrata najrazličnejših novih vzgojnih in šolskih ustanov, r,av talce pa so se našli viri za i.jihovo material-o zavarovanje. Na kongresu je vse te naše napore podrobno obrazložila sekretarka Zveze za zaščito trok v Jugoslaviji Branka Savič v svojem poročilu na prvem plenarnem sestanku, kjer je govorila o »Socialni politiki in zaščiti otrok v Jugoslaviji«. Tako prestopajo naši n- ri tudi naše nacionalne meje in naša želja je, da bi tudi ».stali svet 'el v njih koristen pouk za čimbolj učinkovito skrb za otroke. Ena’ o bomo tudi ii z vsi pazljivostjo pris’uhnili vsem rezultatom, ki jih bodo na tem področju dosegli v drugih državah. v pryo garderobo. Koliko prijetnih ca (z okraskom in črtkasto ozna- lagcditi razvitosti deteta ter po potrebi za šive še nekaj dodati. Taka in povsem ustrezajoča oprema naj bo sešita iz belih in pralnih tkanin, ki se dobro Pcrcjo in ceio kuhajo. Zato najbolj ustrezajo: šifon, tetra blago ali pike. Tudi okraski naj bodo >z pralne prejice in tako nameščeni, da ne bodo ovirali udobnosti otroka. D. R. ijt' mmm uric bo s takim šivanjem in čer.im naborkom), vezenjem nežnega okraska, kajti kroj že imamo in zato hitro na delo! Na kos papirja si začrtamo m Vaje za vitke in prožne boke Pri velikem številu žena se prične pri 30 letu, pri nekaterih tudi preje, pri drugih pozneje, nabirati r,a bokih precej maščobe. To kvarno vpliiva na skladnost celotne postave. Izbrali smo nekaj vai. Vajo izvajajte v daljših presledkih po zmogljivosti. 3. vaja. Ostanite zleknjene na hrbtu, le da imate sedaj roke v odročenju. Iz tega položaja se dvignite v sedenje tako, da istočasno izprožite noge in potegnete roke v predročenje. kakor kaže četrta slika na levi. V tem položaju vztrajajte nekaj sekund, na kar vajo ponovite. Ne čisti madežev z bencinom. Specialen preparat »FLEX« ni vnetljiv, sijajno čisti in ne pušča roba okrog madeža. Praktični Zarjavele vijake in žeblje ni mogoče razmajati niti jih potegniti ven, če si ne pomagamo s petrolejem. Take vijake pokapljamo s petrolejem, ki mora nekaj časa nanje vplivati, preden se lotimo vijaka s kleščami ali z izvijačem. Delovanje lesnega črva v pohištvu lahko kmalu ustavimo. Napolnimo posodico za olje šivalnega stroja s ter entinovim oljem in vbrizgnimo ga v luknje, ki jih je napravil lesni črv. Tako postanejo ostenja izžrtih kanalov nepremočljiva. Sedaj sledi usmrtilno sredstvo, ki ga prepojeni les ne more več vpit!. Oljno posodico napolnimo s »Formalinom« in ga vbrizgamo v kanale. Tako takoj usmrtimo škodljivca. Posteljno in namizno perilo varujete, če posamezne kose po pranju zložite na različne načine in ne vedno enako. Včasih jih zložite po dolžini, včasih, po širini. Perilo se namreč začne trgati najprej v gubah. Vreča, ki jo zašijemo iz stare mrežaste srajce ali odslužene zavese, je praktičen pripomoček pri pranju, ko imamo dosti perila. Vse drobnarije, kakor žepne robce, oprsnike ln podobno, spravimo v to vrečo In skuhamo. Tako imamo vse skupaj. Slike v sredi 4. vaja. Pri tej vaji lezite z obrazom proti tlem in izvajajte nihanje. Najprej dvignite noge tako, da ležite oprte samo na trup in roke (slika zgoraj), v naslednjem trenutku pa zanihate tako, da dvignete trup in roke in ležite samo na spodnjem, delu telesa (druga slika). Vajo ponovite do petkrat. 5. vaja. Sedite na tleh oprte na komolec desne roke. Nogo morajo biti iztegnjene. Iz tega položaja dvigujete noge in krožite z njimi v bokih do desetkrat, na kar se oprite na levo roko in v tem položaju ponovite vajo. Tudi med kroženjem naj bodo noge iztegnjene in tesno skupaj. Slike na desni 6. vaja. Pokleknite tako, da boste sedele na petah. Roke imejte v odročenju. Prenašajte težo telesa iz enega na drugi bok. Vajo ponovite do desetkrat. Pri kuhanju manjših kosov Perila ne smemo preveč tega perila stisniti v posodo. Tako namreč voda ne more pravilno krožiti in perilo ne postane snažno. Pralni lug se preliva preko posode, včasih pa se spodnji kosi perila žgejo. Zato denite v lonec toliko kosov perila, da ga boste lahko še obračali. Srajčka: 5. prednji del srajčke (z okraskom in črtkasto označenim naborkom ter gumbi), 6. zadnji del srajčke (z okraskom ter črtkasto označenim naborkom). Hlačke: 7. prednji del hlačk (s črtkasto označenim naborkom in gumbi), 8. zadnji del hlačk (s črtkasto označenim naborkom in gumbnicami). Kroj je treba pri širini p SILVASOL je primeren tudi za nožne kopeli, posebno pri utrujenih, bolečih, skelečih oteklih in preveč znojnih nogah, predvsem ker zdravi kožo (trdo ali razjedeno, ozebline, kurja očesa itd.) in odstrani neprijeten duh. Dobi se v lekarnah in drogerijah. 7 p L f \ j 7 \ 5 i 1 C ( J L 1 / l 1 C /s? ■'frrrr j / 1 1 o L 1J V \ P> L- * 7 i . 1 A/šUph+z+h 6 J v c \ / s "S 1 —s -v 1 --w_ ».dA dK A AA A ačk ki so Izrecno namenjene temu delu telesa. Z njimi boste odpravile odvečno plast maščobe, okrepile mišice in razgibale kolčne sklepe. Vaje seveda ne priporočamo samo ženam pri 30, ampak vsem ženam, kajti tukaj je »preventiva« boljša od »zdravljenja.« Slike na levi ed zgoraj navzdol: 1. vaja. Pokleknite, kakor kaže zgornja slika — telo je oprto na rokah, kolenih in stopalih. Iz tega položaja potegnite trup nazaj, kakor da bi hoteli sesti na pete. Roke in noge pri tem ne smete premakniti iz prvotnega položaja. Vajo ponovite s precej odločnosti 10 do 20 krat 2. vaja. Zleknite se na hrbet in pritegnite noge z rokami na prsa. Iz tega položaja se zakotalite naprej v sedenje in nato nazaj v prvotni položaj. Vreče za čevlje Gospodinji, ki Ima veselje s svojim domom in ki rada zanj tudi kaj naredi, prinašamo nov nasvet, novo delo. [f o o O I Čevlji so kaj radi v napoto, posebno še, če nimate zante primernega mesta. Vidite jih ležaiti v kuhinji, v kopalnici ali pa vam jih puščajo celo po sobah. Da bo jeze konec, s) zanje /O T 2. IX. 1954 preskrbite lepo omarico ali pa prisluhnite našemu nasvatu in sl sami napravite vrečke za čevlje ln copate. Zamisel vrečk za čevlje ni ravno zadnja novost, saj nas močno spominjajo na vrečke za krtače. Z njimi pa boste zadovoljne, ker jih lahko naredite same in ker vam, obešene na steno, ne bodo delale stiske. Paziti boste morale le. da vam iz vreč štrleče pete ne bodo kazile prostora, zato najdite zanje pravo mesto. Ce vam vrečke za čevlje ugajajo in ste se odločili zanje, pripravite kos močnega blaga z višino 75 cm ln širino 50 cm. To blago, ki bo služilo za podlago, obšijte krog ln krog z rlps trakom. V gornji rob vložite tenko deščico ali pa lepenko, da bo podlago stabilizirala. Na podlago potem prlšijte žepe oz. vrečke, v katerih boste shranjevale čevlje. Lahko napravite vsako vrečko posebej ali pa vse štiri lz enega kosa blaga. V slednjem primeru naj bo dolžina kosa širša od širine podlage; meri naj 80—82 om, višina pa 20 cm. Na vsaki strani žepa naredite globoko gubo, da bo ta prostornejši. Ne pozabite tudi našiti zankic, da boste lahko vse skupaj obesile na steno. Mero in videz take »shrambe za obutev« vam kaže priložena shema. j I Besede pomenijo: Vodoravno: 1. prenovitelj, pre-obrazitelj; 12. vrsta jabolk; 18. normanski ustanovitelj ruske države; 19. tovorna žival, ki ne živi v naših krajih; 20. kup prsti, okrogel grič, grob; 21. vzklik; 22. stran, v trik.; 23. dragi kamni; 24. krajevni prislov; 25. orientalsko pokrivalo; 26. pomladanski posevki; 27, vplivati na zorenje; 28. spoj, združevalno sredstvo; 29. veznik; 30. vzroka, razloga; 31. slikarska potrebščina; 32. novozelandski ptič; 33. vrsta kostanjev; 34. del noge; 35. grški bajeslovni junak; 36, poljska rastlina 37. starogrška pokrajina; 38. olika, lepo vedenje; izumetničenost v izrazu; 39. reka, katere izvir je v Planici; 40. industrijski kraj na Donavi, med Osijekom in Novim Sadom; 41. REBUS posnetki, prepisi; 42. velike kače; 43. popačena lika; 44. polotok v Aziji; 46. eksplozivno orožje (dvojina); 47. izgovoriti; 48. s srpom pospravljena, pokošena; 49. začetek kesanja; 50. samostalniška končnica (zlasti mnogih pokrajinskih imen); 51. vrsta državnih dohodkov; 52. lubenica, dinja; 53. neumen; 54. italijanski predlog; 55. cvetlica; 56. dobre volje, radostna; 57. sorodnica; 58. preplah, zmešnjava; 59. pri starih Grkih ženska največkrat dvomljive moralne vrednosti; ga. kožna tuberkuloza; 61. tuje žensko ime; 63. vojaški gojenci; 64. mesto v severni Italiji; 65. grško - rimski stari vek; 66. naglo zapiranje in odpiranje oči. Navpično: 1. pogled s strani, prerez; 2. rdečkast, zlat; 3. grški bog ljubezni; 4. tuje moško ime; 5. kratica, ki z njo Američani povedo, da je vse v redu; 6. vrsta glasbila; 7. dajalnik!; i. nazivi; 9. sorodnica; 10. okrajšano žensko ime; 1L francoski spolnik; 12. čevljarčka potrebščina; 13. žensko ime; 14. vr-te, serije; 15. veznik; 16. pritrdilni-ca; 17. namlgavanje; 20. ledeni- časovni prislov; 56. znanosti; 57. slovenski pesnik; 58. šahovski izraz; 59. medmet, ki posnema hlastanje z usti; 60. okrajšano žensko ime; 62. nedoločni romanski spolnik; 63. časovni podredni veznik; 64. enaka soglasnika. ZLOGOVN1CA Sestavi 17 besed iz zlogov: Bek — ben — ca — de — di — do — gra — ha — ist — jen — ka — klom — ko — kro — le — lji — ljrv — me — mor — ni — nost — ob — pa — po — po — po — po — prav — pre — pred — pri — pro — rek — ro — rog — se — spr — ste — sto — te — ti — tost — va — var — vu — za — za — žec Besede pomenijo: 1. slavonsko mesto; 2. majhen krog; 3. na-sleden; 4. prvenstvo; 5. nasprotje prijateljstva; 6. na ogone razdeljeno; 7. plivkati; 8. oska-lek, trščica; 9. svesten, buden; 10. prislov kraja; 11. izmišljotina; 12. na meji; 13. vrsta pisatelja; 14. zasmehljiv; 15. kar je skupaj zvlečeno; 16. sodišča; 17. vrsta peciva (množ.). Tretje in pete črke vsake besede od zgoraj navzdol dajo neko misel o našem tedniku! REŠITEV UGANK v 33. Številki Enopoteznica: Z eno potezo narišeš lik takole: ška groblja; 22. elektroda; 23. mesto v srednji Španiji; 24. reka v Italiji; 26. veliki, nerodni moški; 27. zatoki, morske zajede; 28. prikazen; 30. velike gmote, velika gorovja; 31. talci, jamče-valci; 32. kolonialni država v Afriki; 33. vas v Brdih; 34. krmilne posode; 35. prevleka, preproga, opna; 36. polmeri; 37. kotlina, nižina; 38. ledeniška groblja; 39 severnoafriška dr- jk žava v starem veku; 40. pokra- 'S jina na Hrvatskem; 41. podbra- ^ dek pri živini; 43. nadležen plevel, imenovan tudi železna trava; 44. vročekrven, jezljiv človek; 45. ploščad v strmem svetu; 47. zaobljena, zapolnjena; 48 vrstilni števnik; 49. gospodarsko - politične upravne enote; 51. nesramnež, brezobzirnež; 52. snežni vihar; 53. pijača; 55. ni MiiipiiMiiiiHiiniiifiiiimiHH-MiiiiifiiiiiiiiiiittimiNiMHiiiiiirtmiiiiiiiiiiiunmiimmiiiiiiiiim LANOUN- SP0RT-CREME ULTBSGIN Sigurnost pred opeklinami sončenja Imaš, če uporabljaš ULTRAGIN šport kremo. Dobi se v drogerijah in parfumerijah. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiMtiiiiiiiiiHiiHiiuiimuMiiiHHiiimiiiT PREIZKUSI SVOJE ZNANJE Odgovori na spodnja vprašanja, ne da bi si pomagal s knji* gami: 271. Koliko rasno čistih Indijancev živi še na svetu? 272. Katerih živali Napoleon ni maral? 273. Na katerem otoku živijo Maori? 274. Koliko popolnih idiotov odpade na 1000 moških oziroma na 1000 žensk? 275. Pri ustanovitvi katerega mesta je imela veliko vlogo kravja koža? 276. Kaj je kravje jajce? 277. Kdo so bili mameluki? 278. Kateri francoski pisatelj se ponaša z vzdevkom »pesnik ubogih«? 279. Kakšen poklic je imel Kolumb prvotno? 280. Katero afriško jezero leži več kakor 1000 metrov visoko. ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 261. V Ibsenovi »Divji raci« ie žival naslov in simbol. 262. Pantomima je igra. ki P°' sreduje dogajanje s kretnjami i ne z besedami. . 263. Sofite so s stropa viseče kulise na gledališkem odru. 264. Angleža imenujejo v ka* rikaturi »John Buli«. 265. Lucifer je latinsko ime z» zvezdo jutranjico in pomeni pr ' našalec svetlobe. . 266. Ker je nosil cilinder, 1 bil zaprt njegov izumitelj JQ1 Hetherington (leta 1777), ker j povzročil, da se je okoli njeS zbrala velika množica ljudi. 267. Sada Jako je bila pr/aj?" ponska igralka, ki je gostov v Evropi okoli leta 1900. 268. Spremljevalke Bakha se imenovale menade. 269. Gouillotin je pohvalil sv jo iznajdbo giljotino z nas njimi besedami: »S tem str°?. 0 vam odrežem glavo tako n: > da vi tega niti ne opazite.« 270. Opice ne živijo V Evropi nikjer v prosti naravi. so Izumrle okoli leta 1900 v lici Gibraltarja. Nagradne rešitve sprejemamo le do ponedeljka, dne 6. septembr a mmm ra ii na prvenstvu Evrope v atletiki ¥• vecie IIIIIIIIIII* lilllllSIlitlllllilllllililillliliillilllllim Na sliki elegantna, sloka Angležinja Desfor-Bes, zmagovalka v skoku v daljino s 604 cm, ** je sicer lepo skakala, ni pa mogla ogroziti “»sedanjega evropskega rekorda »letede Ho-landke« Fanny Blankers-Koenove, ki Je letos Prvič ni bilo na startu po 16 letih njenega tekmovanja. STADION IN NJEGOVA PODOBA Razume se, da Je bila zunanja podoba Berna 0,1 dneh tega prvenstva pripravljena samo za ®n namen: s kateregakoli konca mesta pripeljati gosta na stadion k prireditvi, nato pa na-*®J v mesto lc zabavi In razvedrilu. 2al jim je ""ub skrbni pripravi sama Izvedba športnega oela vse organizacije na nekaj mestih ušla iz rok. Morda je to prekrltlftno gledano zaradi Primerjave s tem, kar smo pred štirimi leti videli v Bruslju. Res je pa, da na tako majhen Prostor, s kakršnim razpolaga neufeldski sta-"l°n, ni bilo mogoče spraviti več, odnosno "®!je. Na posebnih ogrevalnih prostorih za Mlete, tokrat ograjenih z visoko žično ograjo Itofla i2 zel0 tanke žice, da ni vzbujala vtisa ograditve), So prireditelji postavili sicer lične lesene barake, toda vsega Je bilo toliko, da Je upravičeno dejal v razgovoru z nami eden od njihovih ljudi: »ZUVIEL DES GUTEN IST Jako so pričeli tek na 800 m v polfinalu. Na sliki je kasnejši finalni zmagovalec Madžar s*cndgau s št. 746 v ospredju, ko pravkar prehiteva Nemca Lavvrenza (439) in ostalo ikupino šestih tekačev. TOVARNA, ČEVLJEV slavje - v naimamsi ar Kaj takega evropska atletika še ni doživela: 28 narodov »starega kontinenta« s skoraj tisoč tekmovalci, ki so med seboj govorili blizu 40 jezikov brez upoštevanja narečij. Ta elita evropske atletike, zbrana v prestolnici Švice, je v dneh od 25. do 29. avgusta stadionu Neufeld prekosila vsa predvidevanja, pričakovanja in ugibanja. Ne glede na številčno odlično bilanco — trije svetovni rekordi, en evropski in šestdeset državnih — lahko pravkar končano V. prvenstvo Evrope v atletiki prištejemo med najvišje športne Prireditve sveta, prav gotovo pa je bilo najkvalitetnejše od vseh dosedanjih tekmovanj. "red več kot 94.000 gledalci, ki so skupno prisostvovali tekmam, je nad polovico kolajn odnesla suverena, nepremagljiva sovjetska ekipa. Takoj za njo so bili najuspešnejši “ladžari in Čehi poleg Angležev, ki so pred štirimi leti v Bruslju zmagali pred vsemi. Jugoslovanski tekmovalci so se vrnili domov brez vsake kolajne kljub sorazmerno dobrim uspehom, predvsem žensk, ki so se vse plasirale na rob finala — večinoma na šesto •nesto. V moških 24 disciplinah se je od 28 držav le 13 posrečilo, da so si priborili vsaj 1 kolajno. Pri ženskah pa od istega števila držav le 8 državam. AUCH NICHT GUT.« V teh barakah Je bil čudovit živžav, včasih lahko rečemo zelo neprehodna gneča. Tu so bili prostori za novinarje, kjer so pripravili zastopnikom tiska 24 povsem novih pisalnih strojev in 12 prav tako novih telefonskih celic, s posebno telefonsko centralo, v eni od barak se je neprestano tiskal bilten z najnovejšimi rezultati, ki so jih dobili dobre četrt ure po končani točki novinarji že v roke. Le v primerih, ko je morala odločati fotocelica znane firme Omega, ki je imela tam nameščene svoje najmodernejše električne snemalne naprave, se Je bilten nekaj zakasnil. Vseh zastopnikov tiska, fotoreporterjev, radijskih napovedovalcev in onih od televizije je bilo okrog 420. Kdor se ni prijavil vsaj že pred pol leta in dobil odgovor pred dvema mesecema, Je lahko »stal«. Tako tudi pisec teh vrst, čeprav Je imel v žepu lepo napisano »Bestati-gung« našega lista, pa mu vse skupaj ni nič pomagalo. Kljub temu se je skušal znajti čim bolje ln Je večkrat smuknil na prepovedano tribuno tudi skozi uho šivanke. Enkrat Je bilo treba pretentati policista z jugoslovanskimi cigaretami, da Je zamižal na eno oko, drugič je bilo potrebno malo »pokaditi« simpatični bri-netki v komiteju za tisk, da je lahko dobil tudi brez novinarske karte ves novinarski material z rezultati. Fotografij kljub številnim fotografom, ki so snemali, žal ni bilo mogoče kupiti, ker jih menda pripravljajo za posebne revije o tem prvenstvu, te pa še niso Izšle. Številni časopisi so sieer prinašali zanimive slike, to pa je bila tudi edina možnost priti do njih. Gradiva se je kljub temu nabralo za dober kup, tako da Je človek v zadregi, kaj naj od vsega zanimivega in doživetega najprej napiše. O MARATONU, ŠTAFETAH IN OSTALEM Kako Je nerodno zašel pravi zmagovalec maratona Rus Filin na napačno smer pri vhodu v stadion — o tem so se časopisi na dolgo razpisali. Niso pa pisali, kako je publika reagirala, ko so proglašali Finca Karvonena za zmagovalca. Revež Karvonen, sicer zelo simpatičen suh človek, se tisto minuto, kp so fanfaristi razglašali njegovo zmago, verjetno ni počutil najbolje. Publika je namreč kar z žvižganjem dajala duška nezadovoljstvu in so ploskali bolj Filinu kot njemu. Prireditelji so bili v zadregi, četudi je bila razglasitev preložena na naslednji dan. Kaj bi šele bilo takoj po teku! Zašel Je napačno zato, ker je prehitro prišel na stadion. Brez ironije. Bilo je namreč tako, da Je napovedovalec javljal vrstni red ob štiridesetem kilometru, ki so ga pretekli. (Maratonska proga pa je dolga 42.i95 m.) Kako so mogli FUin in njegovi preteči preostanek nad 40 v pol minute? Pojavili so se namreč prvi trije na stadionu še medtem, ko je napovedovalec še govoril q plasmaju pri 40 km. Belih vrvi še niso dobro namestili, zato je Filin končal tam, kjer jih še ni bilo. Ko so ga ustavili in hoteli obrniti v pravo smer, je bil čisto zmešan. Saj je bil lahko. No, dobil Je vseeno po salomonski razsodbi zlato kolajno, čeprav je bil oflcialno šele tretji. Živemu se lahko vse primeri. Pa tudi to. Čudno naključje je dovedlo do tega, da sta bili pri obeh moSkih štafetah 4X100 in 4X400 m zmagovalni Štafeti, pri prvem nemška, pri dru- gepi pa angleška, diskvalificirani. Nemci so zaradi njihove diskvalifikacije (zaradi prestopa) takoj protestirali pri vodstvu tekmovanja z dolgo obrazložitvijo in ogorčenjem. Protest jim je bil drugi dan odbit s poudarkom, da je odgovorni sodnik opravil svojo nalogo korektno in v skladu s pravili. Ko sem slučajno v novinarski baraki sedel poleg nemškega novinarja, ki Je hitel s svojim poročilom na stroj, sem na listu, ki ga je odložil poleg mene, lahko čital: »Nepravična diskvalifikacija naše štafete! Kako dolgo bo še to trajalo?« Kako so pa ravnali Angleži, ki se jim je primerilo podobno, da so pri 4X400 m prvi rezali cilj na vrvico in vendarle bili ob zlato kolajno? Njihov tekač Je po nesreči zadel ob madžarskega in je s tem morda res Madžarom odjedel zmago. Prav gotovo pa ne namenoma. Favoriti za to točko so bili Nemci. Zmagali so Angleži. Lahko bi bili prvi Madžari. Kljub vsemu so zlato kolajno odnesli — Francozi. Zapleteno? Da, in vendar samo v toliko, ker so bili vsi konkurenti med seboj popolnoma enaki po rezultatih, ne pa toliko po športni morali. Protest proti prvemu mestu Angležev so prvi vložili Nemci in ne prizadeti Madžari. Angleži so se izkazali gentlemene. Priznali so krivdo, Izgubili zlato kolajno In jo morali prepustiti drugoplasirapim Francozom. Nemci so s tem iz tretjega mesta prišli na drugo ln do edine srebrne kolajne pri moških. Ce jim je šlo za to ceno, so pač uspeli. Ko so razglašali zmagovalce te štafete, čisto aa koncu celotnega tekmovanja, potem ko je bernska gardna muzika že sredi igrišča svečano koncertirala, se je zgodilo še nekaj, kar so bllt sposobni napraviti — Francozi. Kavalirsko so svoje zmagovalne šopke odstopili Angležem. Take reči je treba videti LIRI » OTVARJA DVE NOV/ TRGOVINI V jj LJUBLJANI f Kardeljeva ul. 3 in Stritarjeva ul. 8 'n v kratkem Se v naslednjih mestih: Celje, Jesenice, Idrija Solkan, Škofja Loka itd. Naše geslo je; Delovnemu človeku kvalitetno obutev! nost. Vsaj za tiste hipe, ko se dogodki razvijajo pred tvojimi očmi. Toda že se v prihodnjem trenutku zaveš, da si bil priča velikemu doživetju in nepozabnemu dogodku. Ko je Rus Kri-vonosov v družbi dosedanjega svetovnega prvaka v kladivu, Norvežana Strandlija, vihtel svojo kroglo na jekleni žici in jo odmetaval iz žične ograje na zeleno polje, je vsakokrat, kadarkoli so poleg njiju stopali v borbo še Qba Madžara Csermak in Nemeth ter Poljak Rut in Ceh Maca, resutčno zastajal dih desettisoijem navzočih, ker je kladivo letelo čez »magično« črto Šestdesetih metrov. Eneg^ od takih metov, kj je sedaj novi svetovni rekord, ne bom pozabil že zato, ker mi bo ostala v spominu sloka postava zmagovalca Krivonosova, kako z iztegnjenimi rokami tik na robu svojega kroga, s pogledom, uprtim za napravo, stoji kot kip, da ne bi prestopil kroga prej, preden pade kladivo na tla. V tem hipu sem se s pogledom zapičil na mesto, dober meter preko zastm ice, ki je pomenila dosedanji svetovni rekord. Desettisoči so se zavedeli velikega uspeha in stoje z nepopisnim navdušenjem pozdravljali zmagovalca. Podobno je bilo v teku na 5.000 m. Kakor je Zatopek dokazal na 10 km, da je tam še vedno nepremagljiv, je moral pri krajši progi, ki mu manj leži, četudi je imel do sedaj svetovni rekord, kloniti pred novo zvezdo, ki je kot meteor zablestela med ostaHmi. Srednjevisok, plavolas fant se je takoj po startu odtrgal od grupe in pričel »svoj tek«, na katej-ega pa niso v začetku pazili toliko, kot na skupino, v kateri so bili Zatopek, Anglež Chataway, Madžar Ko-vacs in Nemec Schade. Verjetno so gledalci mislili: spet eden od tistih, ki v začetku pritisnejo, pa spet popustijo. Mali Rus, Kuc po imenu, Jo je kar naprej ubiral po svoje in ko ga je pričel Zatopek loviti, je bilo že zdavnaj prepozno. Kakšne krike vse si mogel slišati med gledalci in kasneje od številnih svetovnih žurnalistov: »Čudovito, mogočno, nepozabno, še ne doživeto itd.« Mi smo verjetno vse prehladni za take načine izražanja. Bilo pa je vredno teh nazivov, vredno videti morda enkrat samkrat v življenju. Se in še bi lahko naštevali podobna, res nepozabna doživetja. Samo tek na 800 m je bil že vreden odhoda v Bern in nič drugega. To je bil najhitrejši tek vseh časov, ko so — ne govorjeno z zanesenim pretiravanjem — v res blaznem tempu tekli možje raznih narodov na progi, ki je ena najtežjih, in prekosili vsa ugibanja strokovnjakov in še sami sebe. Kot stroji, ki so v največjem pogonu in kjer je mogoče menjati brzine, tako so se nam včasih pri posameznih tekih zdeli ti svetovni tekači. Ko si že mislil, da je že izčrpal svoje moči, je »vrgel v naslednjo prestavo« in v divjem finišu požiral metre ln nasprotnike. Se skok ob palici, ki bo ostal prav gotovo dolga leta zapisan v spominu vseh, ki so ga videli. Si predstavljate sedem ur neprestanega tekmovanja v eni sami y : . Tokrat niso Zatopcku pomagale nobene grimase. Kapitulirati je moral kar pred dvem« nasprotnikoma točki? Sedem ur od dveh popoldne do devetih zvečer je dvajset mež s palico v roki naskakovalo letvico, ki se je dvigala vse više in više do 4.40 m, od koder se človek skoraj ne upa brez strahu spustiti na tla na noge. Od toplega senčnega popoldneva preko mraka do trde neči, ko so še v luči reflektorjev padale zadnje odločitve, sta se Finec LandstrSm in dosedanji evropski prvak Šved Lundberg zagrizeno borila za zlato in srebrno kolajno. Z istim rezultatom je pripadla mlademu Larsonu. Ce je Larson preskočil, mu je pritekel čestitat I.undberg. V naslednjem skoku,. če je letvica padla, ni kanal nasprotnik ne takega ne takega izraza, da bi privoščil nesrečo. Ali je to športna vzgoja m visoka stopnja morale? Prav gotovo je! Nešteto takih drobnih doživetij se nam je nabralo v dneh tega nepozabnega tekmovanja, ln prehaja v z^odovfno atletike po Proglasitev zmagovalca v maratonu. Švicarsko dekle v narodni noši izropa cvetje Rusu Filinu, ki stoji na tretji stopnici, medtem ko mu desettisoči ploskajo bolj kot uradnemu zmagovalcu Fincu Karvonenu, ki stoji na srednji zmagovalni stopnici poleg drugopla-siranega Rusa Grliajeva. ln »e iz njih kaj naučiti. Nemci kljub 7.000 svojih navijačev, ki so Jih spretno razvrstili po vsem stadionu, ln kljub vsem njihovim protestom niso uspeli biti niti približen nasprotnik tistim, ki so prišli v športno areno tudi s pripravljenostjo, da Izgubijo. Saj se v športu ne da samo zmagovati. Ko je Nemka Sanders po lastni krivdi zaostala na startnih blokih v finalnem teku na 80 m z ovirami, je bila prav gotovo prepričana, da bo starter poklical njene konkurentke nazaj, zato ker Je Imela Vtis, da je ena izmed njih ušla. Ostale pa so pretekle svojo progo in si prve tri razdelile kolajne, ko je dolgo potem Sandersova še vsakemu, ki jo je hotel poslušati, razlagala, da se Ji je zgodila krtvica. Užaljena Je celo poizkušala s solzami in smo jo skozi daljnogled s stojišča lahko gledali, ko se Je jezna usedla v travo in se zavila v trenirko. Kako bi bilo, če bi kaj podobnega napravil naš Lorger, ko smo vse stave stavili nanj in to zelo upravičeno, saj je v obeh predtekih ?ostavil najboljši čas prvenstva (14.5) na 110 m ez ovire. V finalu Je z malo nervoze zmešal ritem koraka in to ga Je stalo vsaj srebrno kolajno, morda tudi zmago. Ni užaljeno dopovedoval, da so tega drugi krivi. Doživel pa je pouk, ki mu bo v bodoče mnogo koristil, da so namreč živci pri takih naporih najdragoce-nejšl. Morda bolj od samih mišic. Kako zelo bi mu privoščili uspeh, ker je dober športnik, ln ga Je tudi zaslužil! KAKO SMO DOŽIVLJALI SVETOVNE REKORDE? Ce si takole eden izmed mnogih v 26.000-glavi množici ln veš, da se prireditev imenuje »prvenstvo Evrope«, ves čas z neizrečeno besedo želiš in trepetaš, da bi padel kak svetovni rekord. Je to človeška slabost, ki pa je razumljiva, saj zato greš na tekmovanje, da vidiš nekaj velikega, posebnega. Ko se pa to dogaja pred tvojimi očmi, izgubijo merila pravo vred- MIHHIIHIIIIIIIMmmitllHHIIIIIHI"ll''HHmilll||||millllr»J2 Hzk.č> , nAnuiiAJsuZeS, cLb. bč*! $<■ Cr c dL£>zex$xJL " IcklVOMOSOV J£ 2 METofin& i'*' £>06£6El NOV SVETOVJI RcKORD S ah Žalostna smrt velikega mojstra Velemojster Karl Schlethter se je v decembru 1918 odzval povabilu budimpeštanske-ga šahovskega kluba, da sodeluje na dvokrožnem turnirju petih mojstrov. V splošno začudenje je bil zadnji na tabeli, dosegel je le tri remije. Nihče ni slutU, da je nevarno bolan in zaradi pomanjkanja v vojnih letih telesno oslabel in neodporen proti bolezni. Po turnirju je hitel na kolodvor, da pride še pred prazniki domov k svoji ostareli materi. SAHOVSKI problem (B. Sommer-Die Schvvalbe 1931) Bell: Kgl, Dd7, Thl, h7 Crni: Kf8 Ma*. v pol poteze! Le poglejte še enkrat, prav gotovo ste pravilno prebrali: mat v POL poteze. To ni šala! Potrebno vam je le malo domiselnosti, ki vam je kot dobremu šahistu gotovo ne manjka. Torej, kako se glasi rešitev? Na poti pa so mu neznanci ukradli aktovko z vsem denarjem. Vznemirjen se je vrnil v klub, kjer so slavnemu šahistu nudili vso nego, ga oskrbeli z denarjem in ga 26. decembra spremili na kolodvor. Na poti pa se je nezavesten zgrudil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. Šahovski prijatelji so mu oskrbeli časten pogreb in v počastitev njegovega spomina so povsod organizirali zbirke za njegovo onemoglo mater. Schlechter je bil eden najmočnejših šahovskih mojstrov in edini, ki ga svetovni prvak dr. Lasker ni mogel premagati v dvoboju. Vsi so napeto pričakovali novo borbo za svetovno prvenstvo, ki se ji je pa Lasker spretno izmikal. Schlechter je bil ljubezniv in uslužen človek. Čeprav je bil v boljši poziciji, je bil takoj pripravljen sprejeti ponujeni remi. Na mnogih turnirjih je bil zato krtfj remijev. Rezultat njegovih turnirskih uspehov in dvobojev pa je izražen v razmerju odigranih partij +273 —101 = 375. Bil je tudi zelo priden in delaven. Predelal in izdal je obširni Bilguerjev šahovski učbenik. Evropski prvak v biljardu, Spanec Joa-quin Domingo je letos branil svoj naslov v SaarbrUckenu. Pravijo, da je pokazal še vedno odlično igro, še bolj pa so ga občudovali kot najbolj elegantnega športnika, ki se je kdaj pojavil v tistih krajih* Stvar jim je bila mnogo bolj jasna, ko so izvedeli, da ima takega strica, ki mu za denar ni mnogo brige, namreč samega generala Franca. številkah in uspehih pršce-ijen kot absolutna maga ruske ekipe n njej sosednjih dr-:av sredi srca Evrope, Švice, kjer se je ravnotežje atletskih telesi! za bodoče .tlimpijsfce igre izkristaliziralo na pr*« okovani dvoboj gigantov ZDA in Sov-etske zveze, katerima bodo sedanji zmagovalci sicer lahko mešali širen % vendar je videti, dl bodo kljub različnosti sistema športne vzgoje na dveh celinah ven-iarle ostali povse a čisti amaterji, r.3 bodo mogli veC tal o odločilno posegati v borbo za najviS’3 ovorike. Uusi Šport c-gromno dajc-•o, saj ima svoj čr-iavni proračun, za o so seveda ti uspe: J, gledani skozi tal o ečo, še posebej svojevrstni. Pravilno so podobne misli napisali udi mnogi švicarski isti, ki Jim ni na-'lgodno povedati po pravici, kaj mislijo. Pravijo, da so prav ;;otovo mesfode trekinga več ali manj >ri vseh narodih že iovolj izpiljene in isoko kvalitetne in ae odloča več samo »ebnika, pa« pa predvsem kondicija, a pa so ne da dobiti z normalnim »ama-erskim« treningom, :A 30 SPRAVIM VANJO, HI HI OPICE SO VRE*>tE POBEGNILE UAJ JIM JtiKr) X ČESA 50 SE a i, \VTAkO NENA>-\V DOMA OSTRA s M. SILE » TU NA.STA-VIM PASTI. CLOVEk BI Sl MISLIL,^ 5* DASOkJE V BUŽ.INI I ZAGLEDALE KAkOZVERJ AU UDAVA... *,,J (HI-Hl.kAkO > SO URNE. < MORAM JIH) i NEKAJ mi Mm \m\ M .MED TEM St JE ZVITOREPEC VRAČAL S PLENOM.,, -C—--~ v ZA VEČER 10 SEM I ^®l^rPOSU.RBE L. UPAM, DA \ EJ JE TUDI TRDON3A kAJ J gg Slttpr-\U3E L Bar v f . .TVn*-"