vj rzirrrrrrr^rirrrr^rr- V V §1 '"" ~ ^ - JW ifUj^b M l|' M ■ iMuedthr^timc.wk I lAlTAlOlInOl/O ' H ItlAyilfA Official Organ'of 85 Slove- Stat... American spirit, foreign H H M if M ■ ^B ■ M ■ ■ V H LA ■ I ■ WM ■ I 111*11 SocieftlM And Or««lli. • vlv V vKulUdliCI rilllvlmCI __1 , t H I-*———— I > — --NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. _____Jl HBMiiHgggggggMM^i^^ "'■ ' 11 iwpjiiif^ljl*"*^^1 ..'j ■"■ Ilium III————I J m.........i i i n— NO. 10O CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, AUGUST, 23. 1916 «, I-ETO IX. — VOL. IX. Silna vročina preteklih dnij je zahtevala 13 žrtev. —Vročina, ki vlada od nede-| Ije naprej v Clevelandu je bolj neznosna kot sploh kdaj prej v zgodovini Clevelanda. Termometer kaže od.poldneva do pete ure popoldne od 103 do 107 stopin vročine. Za sredo in četrtek se prerokuje zmernejše vreme, ki bi moralo nastopiti že v pondeljek, toda vremenski prerok Mr. Emery se je temeljito ,-zmotil. 23 otrok je umrlo v Clevelandu radi vročine v pondeljek in torek, in 7 odrasčenih je ubila vročina. Mesto ponovno svari naj bodejo ljudje varčni z vodo, ker jo bo zmanjkalo, in kompanije, ki izdelujejo led ponovno trdijo, da bo ledu zmanjkalo. Na West Side so se polomili stroji v iz-deiovalnici ledu od City Ice Delivery Co. in 6000 družin bo brez ledu najmanj za en teden. Termometer na square je imel v pondeljek tak pritisk vročine, da je nehal zaznamovati vročino, ker se je tekočina posušila. Vvtorek ob'8.20 zvečer pa je prišla pomoč. Začelo je liti kot bi se utrgal oblak in kmalu so bile preplavljene vse ulice. Strela je zadela šestkrat, med drugim tudi v glavni policijski stan. Tekom pol ure pa je bilo (Tse gotovo, in vroča tla so se posušila, 'ko je zbruhnila nova nevihta ob 10. ponoči. Vreme se je ohladilo in za nekaj dnij je pričakovati oddihljaja. -nCasopis "Slovenija"' ki iz haja v Millwaukee, Wis. poroča sledeče: Iz Detroita je pripeljal detektiv Fallon Albino in Jakoba Dolenc (Hočevar) v okrajno ječo. Obdolžena sta, da sta nakupila pohištvo v vrednosti $380 pri C. Niss & Co. Plačala sta samo nekaj na p6hištvo, potem pa odpotovala s pohištvom vred iz mesta. Di-striktno sodišče ju je izročilo v petek municipalnemu sodišču____.Jakob Hočevar je poznan tudi v Clevelandu precej obširno, in ravno najlepših spominov tudi ni odnesel iz Clevelanda. —.V Collinwoodu se vrši v sredi slovenske naselbine "kar-nival", ki je že toliko ljudi spravil ob denar. O tej zadevi nam sporoča neki Collinwoodcan: Slovence se opozarja, da nikakor ne Sedajo na to judovsko podjetje. Vse kar dobite na karnevalu, lahko kupite od slovenskih trgovcev. Podpirajte domače rojake, kakor bodejo tudi domačini vas podpirali-Varčujte z denarjem, ker ne veste, kaj pride. Lahko denar darujete za narodu potrebne stvari, ki bodejo v korist vaim in vašim potomcem, n. pr. za Napodni Dom. Koliko tisoč djferjev so Slovenci lansko leto zapravili za ihumbug na cestah, ih kako velika korist bi bil ta denar za Narodni Dom-Rojaki, spametujte se, da vas ne bo vsak cigan dal ob denar. Ne nosite tudi denar po cestah, kajti med množico, ki se preriva, lahko marsikoga ©kradejo, kakor so jih že mnogo. —Goreti je pričelo v skladišču Standard Brewing Co. na 5706 Clark a ve. v pondeljek ponoči. 1000 bušljev ovsa je zgorelo in 6 železniških vozov sena. Le kega vojaškega atašeja. Razni nemški listi pišejo, da Rumuncev ne bo mogoče več zadrževati od vojne« * Ofenziva na celi fronti. Amsterdam, 22, avg. Velika ofenziva zaveznikov je sedaj pričeta tudi na 'Balkanu. Angleške in francoske čete prekoračile reko Strumo in so udr-le na bulgarsko ozemlje. Ob istem času poročajo Srbi, ki napredujejo proti Bitolju, prvemu važnemu srbskemu mestu, da so zavzeli celo prvo vrsto bul-garskifo strelnih jarkov. Silovita artilerijska bitka se bije ob reki Vardar, koder vodi glavna cesta preko Srbije. Kdorkoli ittia dolino reke Vardar v posesti, ta je gospodar Srbije in Macedonije. In ravno v tem kraju so Nemci lansko leto premagali Srbe, katere so Bulgari izza hrbta napadli. Uradno poročilo te Balkana. Pariz, 22. avg. V nedeljo so zavezniške čete iz Soluna prfce-le z ofenzivo na celi fronti. Na desnem krilu so angleško-fran- coske čete prekoračile reko Strumo in napadajo sovražnika na Kavakli-Yalendra fronti. V središču se vrši silna kanonada na južnih obronkih Bele.s go-> rovja in na bregovih reke Vardar. V okolici jezera Doiran in ob reki Vardar so zaveznik konsolidirali svoje postojanke, katere so dobili pretečem teden. Na levem krilu, med Černo in Mo^glenico so Srbi zavzeli prve strelne jarke Bulgarov, in zajedno ko zasedli tudi forte Kaimkcalar. Na skrajnem koncu levega krila med Florino in Banko so Srbi povzročili teške zgube Bulgarom, toda slednji so dobili pomoč, in Srbi so se umaknili na svoje prvptne* postojanke. Politika igra ulogo. London, 22- avg. Ker se na Grškem bližajo yolitve in kep sili Rumunija v vojnQ napram Nemcem in Avstrijcem, so Bulgari napeli zadnje moči, da do-1 bijo nekaj uspehov napram zaveznikom. To je političen motiv, in Bulgari upajo, da bodejo vztrajali dovolj dolgo z ofc fenzivo, da $0 grške volitve-končane in da se Rumunci premislijo. Rumuitci pripravljeni. London, 22. avg. Sem se poroča, da se je ruska in rumun-ska vl^da dogovorila glede vsto pa Rumttnije v evropsko vojno. Rusija je obljubila Rumun-cem za pomoč Besarabijo, kjer so večinoma Rumunci, katera pokrajina ima 18.000 kvadratnih milj in šteje 2.000.000 prebivalcev. Neki nemški časopis v Berolinu celo poroča, da so Rumunci že udarili na Bulgare. Nadalje Rumunci pripustijo ruski armadi prehod preko Ru-munije, da primejo Bulgare odvzadaj. Nemški kritik, major Mohrat je tudi mnenja, da se Rumunce ne more več pregovoriti od zveze z zavezniki. Koliko ima Rumunija vojaštva Rumunska armada je mobilizirana že celo leto, kar je ru-munski vladi povzročilo ogromne stroške. Rumunska armada šteje od 500.000 do 600.0000 jako dobro izvežbanih mož, ker se nahajajo vse rezerve že več kot eno leto v vojni službi. Rusi napredujejo. Silno krvavi boji se vršijo sedaj ob reki Stokhod, kjer so Nemci pripravili največje rezerve, da zadržijo Ruse. Ko-vel je v neposredni nevarnosti pred padcem, in vsa nemški fronta pri Pinsku je v nevarnosti, da se umakne za 50 m'lj nazaj. Rusi neusmiljeno bombardirajo nemške postojanke. Poročilo generala Hindenbur-ga se glasi, da Rusi vzdržujejo ogenj noč in dan, da oslabijo nemške postojanke. S padcem Kovela se mora umakniti vsa nemška fronta. Rusi na Ogrskem. London, 22. avgusta. Bitke v Karpatih so sedaj na vrhuncu. Obe stranki trdite, da ste imele manjše uspehe. Glasom poročil iz Petrograda, trdijo Rusi, da so prodrli na ogrsko planjavo. Iz goriške fronte. Rim, 22. avgusta. Uradno poročilo se glasi: Poroča se o manjših napadih v Astico dolini in v okolici Plavia. Sovražnikovi napadi so bili odbiti. V goriški okolici in na kraški planoti laške čete konsolidirajo pridobljene postojanke. Avstrijci so včeraj obstreljevali Gorico in mostove preko Soče, oe da bi naredili kako škodo. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 22. avg. Več ruskih napadov pri Moguri je bilo odbitih. Nemške čete so osvojile Kreta gorovje. Boji se nadaljujejo na obronkih Črnegore. Južno od Horozanke je naša artilerija razpršila sovražnikove oddelke. Ob reki Stokhod, kjer poveljuje general Hinden-burg, Nemci z uspehom napadajo. Tu so Nemci dobili 280 Rusov in šest strojnih pušk. Napadi na laški fronti so bili odbiti. Rusi zmagovalci na Kavkazu. Petrograd, 22. avg. Boji severno od Diarbekirja so bili uspešni za nas. Napredovali smo pri jezeru Van in zajeli eno kompanijo 117. regimenta. Zapadno od reke Evfrates smo ujeli 10 častnikov, enega zdravnika in 215 mož, tx;i topove in štiri strojne puške. Nemško uradno poročilo. Berolin, 22. avg. Severno od reke Somme se je pripetilo več napadov na Foreaux gozd, med Orvillieres in Pozieres. Vsi napadi, tudi angleški napad pri Maurepas z ročnimi granatami so bili odbiti. Ob desnem bregu reke Meuse se Francozom ni posrečilo vzdržati nemški napad. Fronta generala »Hindenburga: Ob Lubici reka so bili ruski napadi ustavljeni. V Karpatih je armada nadvojvode Karla zasedla Stepancku hribove in odbila ruske napade pri Kreti. Balkanska fronta: Juino od Florine smo zasedli Vic hrib. Vzhodno od Banice so bile zasedene srbske postojanke pri Planini. Pri Jemuku je sovražnik napadel, toda je bil napad odbit. Na Francoskem bojišču. Pariz, 22. avg. Na fronti reke Somme so naše baterije bombardirale nemške pozicije sever, in južno. Tekom zadnjih dveh dni naša infanterija ni nastopila v boju. Pri Denicourtu smo ujeli dva nemška zrakoplova skupaj s posadko. Avstrijski ujetniki in Rusi. Na fronti pred Kovelom, 22. avgusta. Ruska ofenziva, ki se je pričela junija meseca je popolnoma spremenila mnenje avstrijskih vojakov. Avstrijski slovanski častniki, ki so bili ujeti od Rusov,-pripovedujejo, da se je avstrijskim vojakom zagotavljalo, da ko so bili Ruski vojaki lansko leto tepeni, da se Rusija pikdar več ne bo dvignila. Sedaj pa, ko se je pojavila nova ruska ofenziva, so avstrijski vojaki popolnoma zmešani. Avstrijski povprečen vojak sploh ne ve, zakaj se bori. Najhujša mešanica vlada v avstrijski armadi. Avstrijci, kadar so ujeti, so najbolj mirni ljudje. Gibljejo se po ruskih mestih popolnoma svobodpo. Drugače je z Nemci. Ti so zahrbtni in škodujejo Rusom kjer morejo. Zato Rusi veliko huje postopajo z nemškimi ujetniki. Ofenziva na Balkanu. JLondon, 23! avg. Bulgari so razvili vso svojo moč na levem in desnem krilu ter so začasno potisnili zavezniške armade I nazaj. Toda v centrumu, kjer zavezniki najbolj pritiskajo za 1 dohod k Vardar dolini, so zavezniki dobili velike uspehe. Nobenih novic* ni o laški ali ruski armadi, če ste se udeležili bitk A proti Bulgarom, in iz poročil se vidi, da so največ zgubili Srbi, ki so pa tudi prizadjali najhujše zgube Bulgarom. Anarhisti pretijo I Hughesu s smrtjo i Long Beach, 22. avg. Policija v Long Beach je danes pri- 2 občilaf neko pismo, ki je bilo 1 naslovljeno na Charles Hughe- < sa, predsedniškega kandidata republikanske stranke, vikate- i rem pismu se grozi Hughesu, ] da ga bodejo umorili. Pismo je < bilo oddano zadnjo soboto v Los Angeles in v njem se piše: "Mi smo vas posvarili, predno ste zapustili sodnijski urad, da tie bodete nikdar predsednik. Vam se gre za glavo in dobili -vas bodemo. Pazite *na Santa Ana," Podpisan hi bil nihče. Mr. Hughes je namenjen skozi mesto Santa Ana na svojem potu v Los Angeles. Policija je odredila vse potrebno, da zavaruje življenje predsedniškega kandidata. Panama za Japonce. Washington, 22. avg. Državni tajnik je zaukazal, da se mora začeti nemudoma s preiskavo, kdo stoji za načrtom, da se nakupi na atlantiški strani Panamskega kanala 60.000 akrov zemlje. To zemljo kupuje neki Španec po imenu Fernandez, toda ameriška vlada se boji, da bo ta zemlja kupljena za Japonce, ki se hočejo na vsak način naseliti na Panamskem ozemlju. Nova postava za naseljence. 1 Washington, 22. avg. Pri včerajšni seji v senatu se je vnela živahna debata glede na-selniške postave. Republikanci in 10 demokratov je glasovalo, da pride debata o tej posta-vLnemudoma na vrsto, dočim želi večina demokratične stranke, ki ima kontrolo v senatu, da se ta postava preloži na prihodnje zasedanje. Tekom o-stre debate je posegel v debato tudi senator Smith, ki se je izjavil: Mi moramo zapreti naša ameriška vrata vsakemu naseljencu, dokler teh naseljencev, ki jih imamo sedaj v Ameriki ne bodemo Amerikanizirali. Mi ne maramo v svoji sredini napol pečenih ameriških naseljencev, ki na eni strani prisegajo na ameriško zastavo, dočim je njih srce popolnoma na strani evropskih vlad- (S tem se misli Nemce m Avstrij-ce.) Armada ofetane v Melcsiki. Washington, 22. avg. Vojni tajnik Baker je danes odločil, da ostanejo ameriške čete v Meksiki, dokler ne mine vsaka nevarnost za Amerikance v Meksiki. Sicer je položaj med a-meriško in meksikansko vlado veliko boljši, toda vojaštvo o-stane v Meksiki toliko časa, da nastanejo normalne razmere in ne bo nobene nevarnosti več,-da bi Meksikanci napadali a-meriško ozemlje. 20.000 brivcev na štrajku. New York, 22. avg. 5000 brivcev na vzhodni strani mesta je zaštrajkalo včeraj. Zahtevajo $1.00 več na teden in krajše delavne ure. 7000 brivcev se je pridružilo štrajkar-jem danes in do konca tedna se pričakuje, da bo na štrajku 20.000 brivcev. Ford je tožen. New York, 22. avg. Proti Henry Fordu, znanemu izdelovalcu avtomobilov je uložena tožba za en milijon dolarjev. Toži ga The Vitagraph Co. ki je izdelala sliko "The Battle Cry of Peace". Henry Ford je potom časopisja napadel kcrm-pianijo in sljko, in kompanija sedaj zahteva od Forda en milijon dolarjev, ker je ikodoval kompanijt s svojimi napadi. —V torek je bil v Luna parku "Poljski dan". Cisti dobiček se določi za revne Poljake v stari domovini. Kakih 6000 Poljakov se je udeležilo slav-nosti. Krasen Jugoslovanski shod v Chicago Chicago, 111. 21. avg. Slovenska naselbina v Chicagi je pokazala v nedeljo 20. avgusta svoje napredno lice- Bil je pravi jugoslovanski dan, kakorš-qjili se je še malo praznovalo po Ameriki. V "Ceško-Slovan-skem Domu" na 18. cesti se je vršilo ogromno narodno zborovanje, katerega so se vdeležili Slovenci, Hrvati in Srbi. Največ pa je bilo navzočih Slovencev. Govorili so Dr. Biankini, član Jugoslovanskega Odbora, Dr. Zupanič, poslanec Jugoslovanskega Odbora v Ameriki, M. Relič, Badimir Grahovac m ameriški sodnik Burns. Dr. Zupanič je v svojem govoru posebna povdarjal stališče Slovencev ob okupaciji Gorice in ostale slovenske zemlje v Primorju. Narod je njegov govor sprejel z največjim navdušenjem. Podružnica Slovence Lige v Chicagi je podvojila število članov. Narod od dneva do dneva vednč bolj ra-» zumeva ogromni pomen, ki ga ■ ima Slovenska Liga za Sloven- ■ ce in za jugoslovansko zadevo t v splošnem. Sprejeta je bila enoglasno rt-t solucija, ki se v glavnem glasi: • Slovenci 'in Hrvati Amerike smatrajo okupacijo Gorice in ostalih slovenskih ter hrvat-i skih pokrajin v Istri in drugod : le za temporarno, dokler se vojna ne konča. Niti zemljepisno, narodn9stno ali zgodovin- - sko nimajo Italijani pravice - še zemlje, naših družin, naše 1 starodavne tisočletne zgodovi-i ne izražamo posebno zaupnost Jugoslovanskemu Odboru,- da - stvar pravično dovrši. Italijan ne sme dobiti niti koščka slovenske zemlje, in zato so pri- ■) pravljeni Slovenci in Hrvati po - Ameriki delovati po vseh svo- - jih močeh. 1 (Shod v Chicagi, je bil naj- - bolj številno obiskan, kar se je - še tam vršilo shodov. Zname-: nje, da slovenska zavest raste, 1 da se narod probuja in da začne spoznavati, kdo je njegov pravi dobrotnik in zagovornik i in kdo ga hoče obdržati še v - nadljni sužnjosti. Mi pa časti- 1 tamo zavednim Slovencem in . Hrvatom naselbine Chicago. i --—----—"""" i Rusko uraano poročilo. [ PetrogVad, 22. avg. Ob reki 1 Stokhod smo napredovali- Bo-L ji se nadaljujejo pri Toboly in Rudka-Czervizce. V tej okoli-I ci smo pretečeni petek in soboto ujeli 16 častnikov in 1350 . mož, nekaj topov in 15 stroj- - nih pušk. Osvojili smo tudi hri- | : be zapadno od Nadvome v r Karpatih. V Tomhark gorovju, . > kjer so Avstrijci s posebno silo . napadali, smo odbili vse av- ^ strijske napade- JZa Ammikp - J2JO Zo Ct*xf d. po poitifS.OOx JZaEitropo - JS3J0 Tosamixna JtexJilKa - Sc Vm pisma, dopisi In denar naj m polilja na: "CieTelandska Amerika", 6119 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO_ l EDWARD KALISH. Publisher._ LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. TJ "1*>>\ ' ...' _________:............i 11 Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. 1 Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only. j TELEPHONE CUY PRINCETON 199__' ■i ■ ' .....—--I Entered as second class matter Januaty 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. . .nd^tesj. No. ioo Wed. August, 23. 1916 j Za luč in za pravico! DRUGO POROČILO. Gospodu Carton dc Wiart, ministru pravosodja. Gospod: Komisija, ki preiskuje kršitev narodnih pravic, ima sledeče poročilo glede zločinov v Louvainu in okolici. Nemška armada je prišla v Louvain 19. avgusta, ko je požgala vasi, skozi katere je korakala. Kakor hitro so prišli v Louvain, so Nemci zahtevali hrano in prenočišče za čete. udrli so v vse mestne banke in pokradli ves denar. Nemški vojaki so s silo vlomili v stanovanja, ki so bila zapuščena od prebivalcev in pokradli vse v hiši. Nemško poveljstvo je prijelo kot talnike župana Van der Kelen, podravnatelja katoliške univerze in starejšega mestnega duhovna, poleg občinskih odbornikov. Pobrali so vse orožje, celo male otro-( ške meče in igrače in znosili to orožje v cerkev sv. Petra. | V sosednji vasi, Corbeok-Loo je bila dne 19. avgusta mlada žen»ka, 22 let stara, katere mož se je nahajal pri armadi, presenečena od nemških vojakov. Osebe, ki so se nahajale pri njej, so bile' zaprte v neki sa-tnbtni htti, dočim so nemški vojaki mlado žensko zavlekli ( v drugo kočo, kjer jo je 15 vojakov posililo. I V isti vasi so neanski vojaki, 00. avgusta pripeljali iz neke hiše 16 letno dekle zajedno z njenimi stariši. Peljali so deklico v zapuščeno hišo* kjer so vojaki dekelta silili v pričo matere in očeta, da pije. Potem so jo pa zavlekli na vrt pred fltišo, in vse vojaštvo je v pričo očeta in matere posililo deklico. Ko je bilo to zvršeno, so jo nemški vojaki zbadali z bajoneti v prsa. Po tem neiz-1 rekljivem zločinu so jo pustili ležati, dočim sta jo oče in mati napol mrtvo odnesla nazaj v hišo, kjer ji je neki duhovnik podelil poslednje olj< na/kar je umrla v strašnih bo-' lečinah. Dne 24. in 25. avgusta so belgijske čete naredile izpad iz Antwerpena in napadle nemško armado pred Malines. Nemci so bili Vrženi, nazaj v Lovain in Vilverde. Nemci, ko so se umikali, so silili Belgijce na fronte, da belgijski vojaki ne t}i streljali. Belgijski vojaki so prišli 25. avgusta v Hofstade, kjer so dobili neko staro žensko, vso prebodeno od bajonetov. V rokah je še držala šivanko, znamenje, da je šivala, ko je bila presenečena od nemških zverin. Neka ženska je ležala na tleh s svojim 15 letnim sinom, oba prebodena z bajonetom sfleozji in skozi. Nekega unoža so obesili. V Sempstu, v sosednji vasi, so našli dva moška, popolnoma zgorela, tako da sta bila videti kot dva kosa oglja. E-den izmed njiju je imel noge odrezane pri kolenih, drugi pa obe roki in nogi. Neki delavec, katerega zažgano truplo je videlo mnogo prič, je bil večkrat z bajonetom zaboden, in potem ko je bil še živ, so nemški vojaki polili na njega petroleja in ga vrgli v hišo, katero so zažgali. Neka ženska, ki je prišla iz svoje hiše, je bila na isti način umorjena- . Neka priča, 'ki je pod prisego izdala to izjavo, pravi nadalje, da je videla na lastne oči, kako so Nemci v Malines tekom belgijskega napada, nekega starega moža privezali z vrvmi na strop, potem pa na- j v.u " mazali truplo s petroljem. Na glavo, roke in noge pa so nalili tekočine, da se ogenj teh delov ne bi prijel. Zgorelo je torej samo njegovo truplo, noge, roke in glava pa so ista-li celi. Nekega 15 letnega dečka so privezali ob plot, in dvaindvajset vojakov je njegovo telo z bajoneti popolnoma raztrgalo. Dobili so nadalje številna trupla delavcev in kmetov, mrtva, katerim se je poznajo, da so kleče prosili milosti, kajti dočim so bili že. mrtvi, pa so še vedno klečali, z dvignjenimi rokami. Belgijski 'konzul v Ugandi, ki je sedaj prostovoljec v belgijski armadi, poroča, da kjerkoli so šli Nemci mimo, da so požgali in uničili vse. Maloštevilni prebivalci vasij, ki so ostali, so pripovedovali o gro-zovitostih sovražnika. V Wa-okerzeel, n. pr, je 17 nemških I vojakov posililo neko nosečo žensko, nakar so jo umorili. V isti vasi so nekega dečka slekli do ledja, mu grozili s smrtjo, držali revolver pred prsi, zbadali ga s sulicami, potem ga pa zapodili na polje in streljali na njega, ne da bi ga ranili. Fant je pobegnil/ ! Vsepovsod so razvaline in opustošenje. V Bueckenu je ! bilo ustreljenih mnogo prebi-' valcev, med njimi duhoven, ki je bil nad 60 star. Med vasmi Impden in Wol-verfhen sta ležala dva ranjena belgijska vojaka poleg neke hi-j j še, ki je gorela. Nemški vojaki so zagnali ta dva reveža v ogenj. j Ponoči 26. avgusta so prišli, nemški vojaki znova v Lou-j vain. Vsi so bili prestrašeni. Več prič zatrjuje, da je nem-' ' ško poveljstvo dobilo napačno sporočilo, da prihaja belgijska armada v mesto. Nemška garnizija je nemudoma odkorakala proti postaji, in športoma so divje streljali semin-1 tja. Na postaji pa je garnizija [dobila drugi nemški oddelek, ki je pribežal v »mesto, ker ga je^ "belgijska armada preganjala. Vse kaže, da so nemški polki streljali eden na druze-ga. Naenkrat so pa Nemci začeli mesto bombardirati z izgovorom, da so civilisti streljali na vojake, izgovor, kate-| remu oporekajo vse priče, in izgovor, ki je nemogoč, kajti, vsi mestni prebivalci so oddali že več dnij poprej svoje orožje .nemškim vojakom. Bombardiranje je trajalo do 10. ure zvečer. Potem so pa Nemci mesto zažgali. Kjerkoli se požar ni razširil, so prišli nemški vo-l jaki v hiše in metali v nje za-žigalne granate, katere so vojaki kar pri sebi nosili. Večji del mesta je postal žrtev plamena, posebno gorenji del mesta, kjer so moderna poslopja, stara katedrala sv. Petra, uni-( verziteta, knjižnica s starimi manuskripti in mestno gledališče. , ; Preiskovalna komisija si šteje v svojo dolžnost, da povdar-ja, da so Nemci nalašč zažga-j li akademično knjižnico, ki jej bila eno prvih bogastev Evrope. Po mestnih cestah je leža-| lo vse polno mrličev. Na cesti med Tirlemonde in Louvain 1 jih je ena sama priča naštela 50. Na pragih posameznih hiš •si videl zažgana trupla prebivalcev, ki so se skrili v kleteh, toda so 'bili pognani od nemških vojakov v plamene. Predmestja Louvaina so trpela isto usodo. Pod prisego je dokaza- vainoni in Malines, so bile praktično vse razrušene. V sredo, 26. avgusta so Nemci pripeljali na glavni trg Louvaina kaKih 75 oseb, med njimi v*č najbolj uglednih meščanov, m cd njimi tudi en belgijski, en Španski m en amerikanski. duhoven. Z največjo krutostjo so Nemci prepodili žene in otroke od mož, so jih peljali ven iz mesta proti, vasi Campen-toont. Belgijci so morali kora-rakati pred. nemškimi četami, tako da belgijsko vojaštvo ne bi moglo streljati • na - Nemce, iz strahu, da ne zadenejo svojih lastnih rojakov. Nemci so konečno te siromake zaprli v neko cerkev. Drugega jutra ob 4. uri zjutraj pride neki nemški častnik in jim poleg tega pove, da naj grgdo k spovedi, ker bodejo Jekom pol ure ustreljeni. Toda okoli pol pete ure zjutraj so bili ti ujetniki oproščeni. Ob sedmih pa so bili zopet prijeti od neke nemške brigade in prisiljeni, da so korakali pred nemško brigado I proti Malines. Na vprašanje nekega Belgijca je nemški častnik odgovoril, da jim bodejo dali poskusiti, kako znajo Belgijci streljati pri Antwerpu. Ko nečno pa so bili oproščeni pred vratmi mesta Malines. Priče izjavljajo, da so Nemci v Louvain spravili skupaj več tisoč (Belgijcev moških in žensk in jih poslali v Nemčijo, kjer so morali opravljati teška dela. V mestu Louvain je gorelo več dnij zaporedoma. Neki o-čividec, ki je zapustil Louvain 30. avgusta, opisuje prizor sledeče: "Videl sem samo požga-ne vasi in napol blazne kmete, ki so pred vsakim dvignili roke v znamenje, da se podajo. Pred vsako hišo, celo pred onimi, ki so pogorele, je visela bela zastava. V St. Georges sem Vprašal prebivalce, zakaj so Nemci požgali hiše, in odgovorili so, da niti en strel ni padel v tem mestu na Nemce, da so Nemci že en teden poprej pobrali vse orožje v mestu, toda Nemli so se maščevali nad civilnim prebivalstvom, ker je neki belgijski vojak v bitki ustrelili nekega nemškega H-lanca. Nemški vojaki v mestu so s* smejali, ko je gorelo, in mnogo vojakov je prinašalo slamo na gorišče, da bi bolj gorelo. Katedrala, vseučilišoe, geldališče in knjižnice, vredno vse skupaj kakih 50.000000 dolarjev, je .docela pogorelo, med pogorij ščem pa si opazoval pijane nemške vojake, ki so nosili steklenice vina v rokah, katero vino so pokradli v raznih kleteh. Na cestah pa so ležali zažgani psi in konji, in smrad se je razširjal na daleč in široko. Mestni župan in drii^i up-ljivni meščani, katere so Nemci vzeli za talnike, so bili najbrž ustreljeni, ker se ni več slišalo o njih. Nemci so se pri tem silovito pregrešili v sledečih točkah: Mednarodna pravila za vojno jasno zapovedujejo, da se ne sme nadlegovati civilnih prebivalcev in jih s silo gnati iz njih stanovanj. Nemci niso samo tega naredili, ampak so celo požgali hiše vsem onim, ki so se ustavljali pijanim vojakom, večjidel pa jih po-strelili. V vaseh in mestih, kjer se nemški vojaki ustavijo, planejo najprvo nad kleti, kjer poberejo vse vino in druge pijače in pijejo toliko časa, dokler niso pijani, nakar jih poveljniki naženejo v boj. Mnogokrat so nemški vojaki imeli navado, da so nalašč ustrelili iz svojih pušk. nakar so obdolžili prebivalce, da so streljali. Brez razlike na spol in starost so nemški vojaki kruto in barbarsko morili. Oa celo v slučajih, kjer so Nemci poznali krivo osiebo, se niso zadovoljili, da so slednjo ustrelili, ampak so vselej nabrali še deset do petnajst nedolžnih ljudi, katere so zajedno s krivo osebo ustrelili. Nemški vojaki so imeli navado, da so po belgijskih vaaeTi in mestih pobrali skupaj vse moške in jib zaprli v kako cerkev. nakar so ženske nagnali domov in jim zabičali, da morajo imeti vrata vso noč odprta. Na desettisoče slučajev posill-stva omoženih žensk je našteti v Belgiji. Kakih 50.00P peVTCniife, k"" motijo delati zastonj za Nemce. Drugod zopet so jih prisilili, da so kopali strelne jarke. Stotine prič je pod najsvetejšo prisego potrdilo, da so imeli Nemci na vado postaviti pred svoje fronte ženske in otroke, da so var-;ni pred sovražnikovim ognjem. In zopet druge priče dokazujejo, da imajo Nemci navado rabiti belo zastavo ali zastavo Rudečega Križa, da se približajo sovražniku, nakar ga zahrbtno napadejo. Nemci celo ranjene ubijajo, kot pričajo številne priče- Konečno imamo v posesti Številne puškine kro-glje, ki imajo to lastnost, da rana, ki jo povzročijo, se ne da zaceliti. Podpisano: Cooreman, predsednik, grof Goblet Alviella, Rijckmans, Strauss, Van Cutz-en, člani odbora. Orts in De Brunswyck, tajnika. (Dalje prihodnjič.) --o 50. in 86. rojstni dan. Poročila iz Berolina so nam zadnji teden naznanjala, da je Berolin jako navdušeno praznoval 86. rojstni dan cesarja Franc Jožefa. Dr. Bethman-Hohlvveg, nemški kancler se je osebno udeležil slavnosti in vse mesto Berolin je bilo okrašeno z avstrijskimi zastavami. Časopisje v celi Nemčiji je na dolgo in široko slavilo starega trinoga, in nemško časopisje je častitalo Avstrijcem, ker imajo tako plemenitega in vzornega vladarja. In usoda je nanesla, da je Berolin v jako nepripravnem času praznoval še neko drugo obletnico. Štiri dneve po rojstnem dnevu avstrijskega rablja Franc Jožefa namreč 22. avgusta, letos je minulo ravno 50 let, odkar so bili Avstrijci prisiljeni podpisati v Pragi mir z Nemci 50 let nazaj, dne 22. avgusta je vladalo v Berolinu ravno tako veselje kot 18. avgusta letos. Kajti 22. avgusta jebila najbolj vesela obletnica za Nemce, najbolj žalostna za Avstrijce. Leta 1866 so nam- ki ni bila nrlnravliena ' n strahovito porazili. Odločilna bitka se je vršila 3. julija pri Sadowi, toda do 22. avgusta Avstrijci niso hoteli pripoznati poraza. Franc Jožef je bil tedaj 36 let star in je vladal tedaj r8 let Avstrijo. Leta 1866. je Nemčija želela, da poniža Avstrijo. In udrla je s svojo armado v Avstrijo in Avstrija je bila tepena od Nemcev. K^ajti tedaj' Avstrija še ni hotela plesati po nemških strunah. In ko je bila enkrat po-J ražena Avstrija od Nemčije, J tedaj so Nemci dobili moč v Avstriji, in Avstrija ni bila več samostojna. Nobenega koraka ni smela storiti Avstrija, ne da bi Nemčija vedela za to, in kar je zapovedal nemški cesar v Berolinu, je moral avstrijski cesar narediti, kajti Avstrija je od leta 1866. .popolnoma pod nemškim upljivom. Franc Jožef je bil izvrševalni krvnik nemškega nadkrvnika. Od te-( daj se je pričelo najhujše preganjanje Slovanov v Avstriji na zapoved nemškega cesarja. Slovanov v Avstriji je več kot Nemcev. Mnogo milijonov več. Nemcev je komaj toliko kot Čehov in Slovakov, In vendar Nemci vse vladajo- Kako drugače bi bilo, če bi Avstrija pravično vladala vsem narodom. Drugače bi se danes Slovani borili. Avstrija ne bi napadla Srbije , ampak bi ji pomagala "k napredku, Rusi bi bili naši prijatelji, namesto da so danes primorani streljati na svoje slovanske brate. Poročila ne povedo, če se Nemci radujejo dne 22. avgusta ker so tedaj Avstrijo ponižali. Kako neki mora biti pri srcu nemškim voditeljem, ki so povzročili tedajno avstro-nemško vojsko danes, ko obhajajo s hi-navščino rojstni dan Franc Jožefa? Avstrija še ni pozabila sramote, ki jo je doživela leta 1866 od Nemcev, toda Avstrija mora molčati, ker jo tlači nemška mora. In to ni posamezen sramotni dogodek v avstrijski zgodovini. Leta 11848, ko je Franc Jožef nastopil vlado, so bili Rusi oni, ki so Franc Jožefa rešili smrti, da mu niso Mažari odvzeli zemlje in življenja. 250.000 mož so Rusi tedaj žrtvovali, da so Fran, "M T ' h T k t' I Franc Jožef je to bogato poplačal Rusom. Pet let pozneje so Rusi napovedali vojno Turkom, in Frpnc Jožef je v plačilo žato, ker so m-u Rusi rešili 1848. življenje in zemlje, poslal svojo vojsko Turkom na pomoč. Krasna hvaležnost, kaj ne! Leta 1866. je bil Franc Jožef tepen od Nemcev, nakar je v zahvalo, ker je dobil batine, sklenil z Nemci prijateljsko zvezo proti — Slovanom. Ako stari grešnik na Dunaju še živi in Če ima še kaj spomina v glavi, tedaj bo pač premišljeval o čudni usodi. Ob njegoyem 86. rojstnem dnevu Nemci praznujejo njemu v po-čast, ko pa je bil star 36. let, so Nemci praznovali slavnost v sramoto Franc Jožefa. Ni čuda, da se iz starega rablja in grešnika ter črnega ne-hvakžnika norčuje ves svet, da nihče hi-ma spoštovanja do njega, razven nekaj popolnoma blatnih Slovencev in Hrvatov, katerim je pamet nepoznana stvar. Pametnim ljudem Franc Jožef ne bi mogel nikdar vladati. o—- Kaj mora človek vse dati za cesarja. Za cesarja pravijo, da pride tako na svet kakor vsak drug človek. In da gre tako reven iz tega sveta, kakor vsi drugi. Po vseh naravnih pravicah bi moral biti torej človek toliko vreden, kakor drugi. Ampak pri nevednih ljudeh so prefriganci dosegli toliko, da je vsak, kdor ima več in kdor boljše živi, nekaj več od delavca ali kmeta. In tako gredo stopnje. ,Na najvišji je cesar. Njega so baje izbrali sami bogovi za to, da živi na račun revnega ljudstva. In ko bi zahtevali samo blago, bi bila to le nekaka prisiljena tatvina. Ampak zahteva veliko več. Poslušajte: Cesar zahteva od očetov in mater njih sinove. Koliko trpi uboga mati z otrokom, predno je rojen. Koliko truda in dela da majhno i dete očetu in materi, predno se spravi na noge. Kako velika dolga so leta, predno se razvije v dečka in pozneje v mladeniča. Ves ta čas ne ve cesar prav nič 7 a ni TCn nride do mosicc dobe. j C najkrepkejši in najboljši za pomoč. Pa pride cesar in pravi: ta se boj učil streljati in klati ljudi, kačlari bom zapovedal jaz. Ne vpraša, kol liko je veljalo truda vzgojiti ga. Ne ve, kolikokrat so morali mogoče biti lačni in žejni, samo da je dete imelo za silo. Meni nič tebi nič ga vzame in pravi: tukaj boš. Če se ti upiraš, boš trpel ti, če se upira mati, bo trpela ona, če se upira oče, bo trpel oče. • Ko je pobral sinove, je oropal otroke' njih očeta, materam njih moža. Zakaj? Zato ker je baje njegov prestol v nevarnosti. Ko je tako razdrl in uničil na tisoče rodbin, je rekel: Zdaj bomo pobrali živino. In pobrali so najprej konje, potem govejo živino. Prepovedali so klati "prešiče in teleta. Odprli so kašče in pobrali žito. Pobrali ves kovinast denar, ves baker in medeninoi Razglasili so: kar kdo ima, je cej sarsko, kar nima, je njegovo. Tako so uničili delo in trud c nevarnosti. In v nevarnost so ga postavili baje Srbi. Poglejmo, če je to res. Statistika od leta 1910 nam kaže, da je imela Avstro-Ogr-ska okrog 50 milijonov ljudi j, Srbija pa nekaj nad dva milijona in Dalje na tretji strani. SODNIJSKO ODOBRENO ^^^^ p- . —^^^^ Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od-stane ameriški držav- govori za one, ki ljan. Ustava, progla- prv^vr hočejo postati držav- • li* rUOlnVfi BI . m 1 • sitev svobode in po- I Ijani. lo knjmeo je stave ameriške {repu- W0M odobrila sodnija Zjed. blike. i držav- S Cena 25c I TISKALA IN ZALOŽILA I "CLE V ELAN D SKA AMERIKA" * H «11® ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO oJB___>13 ma ■ ■ ftiilHMMHMHHHHMMHf . Dobi se edino pri , Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO » ' ' jlMto m , j <■ mmm i w IM w A A vA * W (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASST*)! t \ - s U.Un.rljeu« 13. noe. lakorpor. 13. mm ▼ državi Ohio * držari Ohio ( vhw^m^mmimmw^ V^...,,!,!«,,. i........................ ... - Sedež: CLEVELAND, OHIO » ' VRHOVNI URADNIKI: PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6106 CLAIR AVENUH. PODPREDSEDNIK: PRIMOŽ KOGOJ. 3901-ST. CLAIR AVE. TAJNUK: PRANK HUDOVERNIK, 1062 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAU8, 1062 EAST 62nd STREET. . VRH. ZDRAVNIK: J. M. SELIfi KAR. 6127 ST. CLAIR AVE. ODBORNIKI: Frank M. JAKfllC. 1203 Norwood Rd. Joa. RU8S, 8712 Bonna are. Frank ZORIC, 6909 Froaaer ave. Frank CERNE, 6033 St. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1061 Addlion Rd. Anton OffTOR. 1168 E. 61at St Seje vrhovnega odbora te rriijo vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. ' pisarna vrhovnega urada 1052 E. 62nd St. drugo nadstropje. Mr daj. Cuyahoga Telefon Pripceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj s« pošiljajo na Mrhovnega tajnika. Zvesino glasilo: »CLBVBLANI*KA AMERIKA" Nadaljevanje i* a. strani ____----------------rn—t-— pol. Avstrija je torej bila ne dvakrat, petkrat ali desetkrat močnejša ampak skoro petindvajsetkrat. Ali si zdaj kdo more z zdravo pametjo predstavljati, da je bila Avstrija oziroma njen prestol v nevarnosti ? Prestol in krvniki na njem in Ikrog njega so si zaželeli krvi, potoke ljudske krvi. In preliti so jo. ^Zaželeli so si, da triumfirtf njih misel s smrtjo se borečimi, na vrvicah visečimi ljudmi. In pobesili so jih na tisoče. Mali, ubogi in iz--sesani Slovenski narod je moral plačati prokleto visoke davke cesarskemu prestolu. 469 Slovencev je torej moralo viseti. Ker so prepovedali Slovenske ssastave povsod, o razobesili mesto teh Slovenske ljudi. * Vsi tisti, ki sovražite Avstrijo oziroma njeno upravo, vedite, da je sovražit« opravičeno. Vedite, da je v prvem letu viselo v njeno čast in slavo 469 vaših rojakov, ^■togoče vaših prijateljev, znancev, k Knogoče celo vaših sorodnikov. Vsi tisti, ki ste 1 bili hladni in "nevtralni" do danes, spomnite se, da je tista Avstrija, katera je bila postavljena, da varuje življenje in iipetje vaše in vaših sosedov, po besila 469 ljudij, vaših sorojakov, Slovencev. Vsi tisti, ki ste bili ali držali z Avstrijo, vedite, da je tista Avstrija, katero vi branite in zagovarjate podavila na vislicah 469 vaših rojakov. In če je kljub temu vaše srce še vedno z Avstrijo, dajte preiskat svoje možgane, če jih je še kaj. In če pišete ali dobivate kak denar za reklamo, katero delate Avstriji, vedite, da je tisti denar nakraden pri revah in sirotah, da je tisti denar za slepilna očala, katere vam natika vlada dunajska, da bi ne videli mrtvih trupel 469 Slovencevt bratov po jeziku in krvi. > ' In vsem skupaj: Pomagajmo( |L podreti tisti sistem, ki visi svobode \^toirepenečcmu človeku že tisoč let Ma vratu, sistem, kateri vas je pre- j Ignal is domovine. Vedite, da pri-jvznava vsaka nepristransko pisana ^Svetovna zgodovina, da so bili Habsburžani najslabši med vsemi vladarji na svetu, da so ^a svoje namene izrabi je vali cela ljudstva od nekdaj, da so leta 1278 prema | gali Otokarja, kralja Češkega s pomočjo divjakov, katere so pripeljali iz Azije, in da pobijajo leta 1916 nas Slovane zopet z pomočjo divjakov, naših dednih sovražnikov — Turkov. Mi imamo sicer svojo domovino, drugo sicer, a stokrat boljšo od prve, dolžnost naša pa je, da osvetimo po možnosti% ne samo mrtve, žive in pol žive sirote, katere so padle na bojnih poljih, ampak da osvetimo v prvi vrsti tistih 469 življenj, katere je izvolil direktorij dunajskega štok-jarda pobesiti v čast in slavo cesarskega prestola. Spomnite se številke 469. "ČAS" mk.'-,: -o- Ljubezen do naroda E{ ___ : Najsvetejša in najplemeni-tejša čednost vsakega človeka I na svetu je ljubezen do naro-I da, kateremu pripada. Ta ljubezen podeli srcu globokost in nežnost, ta ljubezen ustvarja I jkremenite značaje. Najtežja in iS najbolj uničujoča nesreča, ki »liore zadeti narod ali posamez- ■ nika je propast narodnosti. J Več kot polovico zgodovine obsega same boje za narodnost; ■ lin če je potreba v sili se mora ' ta boj naperiti tudi (proti državi in proti vladarjem. I Tak glas je zapela tromba — predlo. leti Amerikancem, jih je vzbudila iz suženjskega spanja tako, da so se postavili rama ob rami ter junaško pretrgali vezi suženjstva. In tri-umf so dobili ti ljudje, ki so šli za glasom trombe svobode. Njih časti danes vesoljni sveti Rojaki: Še bolj glasno danes doni glas trombe nam ameriškim Slovencem, kako kliče in kliče: Rojaki, združite se pod svojim praporjem, vsaj vi, ki imate nezamašena usta in nevezane roke, hitite in povejte narodom kdo da smo, in na-štejte in pokažite jim naše stoletne krvave krivice. In človeku, ki to opazuje in sliši ta glas, se zdi da ameriški Slovenci nimajo usee, ne srca. Da, "Slovenska Liga" je edina organizacija v Ameriki, za katero bi se mogli ameriški Slovenci v teh časih najbolj zanimati. Mnogokrat sem rojakom že osebno priporočal« da pristopijo v "Slovensko Ligo", toda (njih odgovor je bil ta: "Slovenska Liga ne bo nikdar ničesar dosegla," če sem pa vprašal zakaj ne? sem dobil odgovor, da zato ne, ker ni na pravi podlagi. Jaz pa pravim, da Slovenska Liga je na pravi podlagi In njeni cilji in ideje so prevzvi-šene. Le nekaj je treba ameriškim Slovencem storiti. Nam-' reč iz svojih src pometati sebičnost! 1 Vsaj za trenutek, ko se rešuje domovino — časa bode še več kot preveč, da jo bodete preštudirali potem. I V splošnem moram bilježiti, da so največ zakrivili razni plačani agentje in neplačani av-tstrijski časnikarji v Ameriki, ki so drage volje sprejeli izdajalsko nalogo od avstro-mažar-skiH potepuhov. Sedaj se je pa rodila njih želja s klici, češ na pomoč starakrajskim rojakom! I Dobro, mi se strinjamo s tem,' toda vedite, da Slovenska Liga je bila prva organizacija, ki je to delo začela, pomagati rojakom v Starem kraju, samo s to razliko, da Liga ima dvo-namen: Pomagati Sloveniji v političnem in gmotnem oziru. Kaj pa je boljše, pomagati domovini v političnem oziru ali pa/ samo gmotno kakor vi mislite? )Po mojem skromnem Hnne-nju je potrebno, da ameriški Slovenci naperijo vse svoje moči in sile ter tako skušajo naš ubogi slovenski narod, osvoboditi trajno. To je največja potreba na programu, potem pa bodemo skušali pomagati tudi gmotno, in prepričan sem, da bo vsak Slovenec z veseljem daroval, ker bg vedel, da bodo njegov dar dobili Slovenci, ne Nemci i in Turki, ker se zna zgoditi, kdor pošilja denar v staro domovino "Rudečemu' Križu".1 Kajti vladarji avstrijskega "Ru-dečega Križa" so nadvojvode, j grofje, baroni in dnugi postopači, ki delijo denar enakomerno : Med Nemce, Turke in Bul« gare, o čemifl- se lahlkp vsakdo j prepriča, , kdor bere izvestja Avstrijskega Rudecega Križa. I Koliko obleke so poslala ameri- | ška dobra srca v Avstrijo, in I koliko so dobili slovenski otroci? Niti ene ne. Vsakomur mora biti v spominu, kako strašna odkritja o goljufijah v A v-striji pri Rudečem Križu je pri- j nesel na dan chicaški dnevnik ■ "American". Ameriški Poljaki so poslali , celo ladijo takih daril za svoje sirote, toda Nemčija je vse to zaplenila in razdelila vse med nemške otroke, dasi je bilo po-I slano .za poljske sirote. Enako je tudi z denarjem, če ga nabi-, rate. Vlada zapleni vse, torej pred koncem vojne niti vinarja v staro domovino. Kajti ta de*i nar služi vladam, da kupujejo, nove bajonete, da nadaljujejo s prelivanjem nedolžne- krvi. i Vsakdo pa, ki dvomi, da se bo naša domovina osvobodila, 1 naj pomni, da imamo v svoji j sredini moža, ki biva sedaj pri nas ameriških Slovencih, dr. ^liko Zupaniča. Ta mož, ki je v potu svojega I obraza delal toliko časa, da se je skoraj do malega vse angle-1 ško, francosko in rusko časopis-" je poučilo o naših smotrih ter so njih vlade spoznale naše tež-1 nje in zelje, po katerih, hrepe- • nirrio, namreč po združenju z, J ostalimi Jugoslovani. Da pa 1 bodemo vredni velikanske na-' grade, je treba da.se združimo " neglede na verska in politična ' prepričanja — kakor sem že^ ■ prej omenil, denimo naša stran-' karstva na stran. Učimo se od naših nasprotnikov Nemcev. 1 Poglejte kako složni so impe-1 rialistični Nemci za skupne in-" terese nemškega naroda. Nas \ mora biti sram, ki smo tako majhni po številu, pa tako silo-' vito razcepljeni na majhne de-: le. Nemec, četudi rojen v Ru-' siji ali v Ameriki, četudi je v, ' politiki socijalist, če je kato-l lik ali protestant, njemu je mar I le nemški narod, in kadar je 1 treba udari \na zunanjega so- • vražnika. 1 Zatorej vsak zaveden Slove-" nec, ki ljubi svoj rod in svoj ma-. ' terinski jezik, kateremu je pri ' srcu, da postane naš narod svo-1 boden in svoj gospodar, naj " pristopi v vrste onih, ki se bo-1 L rijo za svobodo. Večja bo armada tem bolj bodemo imponirali. Naloga nas vseh mora} biti delati vz-1 trajno za probiujo naroda, da nas najde veliki trenutek pripravljene, ko nastopi rojstvo velrke svobodne Jugoslavije. In če bodemo delali tako, bomo lahko rekli, da imamo v Svojih srcih ljubezen do naroda. Ivan Jerič. o TURKI IN BULGARI GOVORE O MIRU. Iz Rima se poroča naslednje; Poročila prihajajo od vseh strani, da se Turčija in Bulgaria trudijo, da bi sklenile separaten mir z zavezniki. Pri tem pa časopisje obenem svari občinstvo naj ne veriije preveč tem poročilom, kajti dasi je zrno resnice v teh» poročilih, pa dotične vlade niso naredile še nobenega koraka v tej zadevi. Resnica je le toliko, da so upljivni turški in bul-garski državniki potrkali na vrata v Londonu, Parizu in celo v Petrogradu, da zvedo od strani kakšne mirovne pogoje bi stavili zavezniki Bul-garom in Turkom. Mnogo Bul-garov in Turkov dela za separaten mir, ker dobro vedo, kakšen konec prihaja za Nemce. GOMPERS ODGOVARJA SENATORJU SHERMANU. Senator Sherman iz države | Illinois je pretdčeni teden v ; kongresu silovito napadel pred- ( sednika American Federation of Labor, največje delavske organizacije v Zjed. državah. Senator se je izjavil, da je Oompers "javni nemirnež" in da bi moral biti obsojen skupaj z dinamitardi v Indiana-I polisu. Samuel Gompers je se-jdaj pisal pismo Shermanu, vi katerem pismu se glasi slede- j če: "Nikakor ne bom na tem mestu odgovarjal vašim napa-| 'dom; zločinski, napačni in neodpustljiv napad pride prav; ob drugi priliki. Toda povem, vam, da nisem jaz naredil niti j enega "koraka, nisem, izustil niti ene besede, razven če je bilo vse to odobreno od Ame- rican federation of Labor. Vaš napad na mene ni oseben; ampak vi ste hoteli očrniti delavsko organizacijo, katero zastopam. Hvaležen sem, ker nisem bil v zvezi z onimi, ki so dinamitirali razna poslopja in zgradbe in mislim, da ste tudi vi lahko hvaležni, da niste bili obsojeni z bančnimi jfoljufi, trustijanskimi špeku-fatorji in drugimi sleparji,/ industrije. Sprejemam vajk poziv in pri-, pravljen seiK govoriti z vami pred vsakim občinstvom, da bodejo, ljudje vedeli, kako krivičenje bil vaš napad, iz trte izvit in hudoben." Najbrž se bo senator Sherman ustrašil tega poziva in ne bo hotel "dokazati", kar je trdil o Gomper-su. Ogromni morski volk. Huntington, L. I., 17. avg. Kapitan Frank Ott je pri riba-renju v Long Island zalivu ujel 12 čevljev dolgega morskega volka ali požeruna, o katerem se sodi, da je požrl že več oseb. Dva poštena slovesnka fanta iščet^ stanovanje s hrano pri pošteni slovenski družini, ne pri avstrijskih patrijotih. Kdor ima kaj, naj naznani uredništvu lista. Naprodaj so dobri vinski sodi in posode, jako poceni. Tbe Schuster Co. vogal St. Clair ave. in E. 64th St. (102) Proda se pohištvo s celo opravo. Lepa prilika za celo družino. Natančno se poizve pri Val. Milharčič, 5704 Bonna ave. Sob« se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1157 Norwood Rd. ' (101) Takoj dobi delo dobro dekle za splošna hišna dela; majhna družina. Plača $7 na teden. 10009 Ostend ave. Vzemite St. Clair ave. karo in transferiraj-te na 105. cesto, med St. Clair in Superior. (0°2) Čedna soba s prostim vhodom se odda za dve dekleti ali fanta. 60211, Bonna ave. (101) Naprodaj 'je ličen Ford avtomobil. s passengers, model 1915, jako poceni. Natančneje na 5516 Carry ave. (101) Odda se v najem čedna soba. 6724 Bonna ave. . (102) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1065 E. 66th Street. " (102) ZAHVALA „ .. i.xv1.....a'..-------—. —*----L^f Spodaj podpisani se tem potom najprisrčneje zahvaljujem dr. Slovenec, št. 1. SDZ za točno izplačano bolniško podporo za časa ^olge bolezni. Rojakom priporočam omenjeno društvo, člani so redno obiskovali bolnika, ga tolažili, po smrti pa dostojno spremili k večnemu počitku in s tem ska-zali bratsko ljubezen. Nadalje se zahvaljujem Slovenski Dobrodelni Zvezi za točno izplačano posmrtnino za mojim nepozabnim soprogom. Svetujem rojakom in rojakinjam, ki niste še pri tej domači organizaciji, da pristopite takoj, ker po materinsko skrbi za svoje člane. Tebi ljubi soprog pa bodi lahka zemlja! Žalujoči ostali Uršula Rant, soproga, Mary Rant, hčerka. NICKEL PLATE R0ADT| Dobro idravji dobit« v Green Spring*, Ohio I (adravlU«) Mineralna voda la adavjr, dovolj hotalov I $ 1.90 Vsi sobotni »laki dobri ca vrnitev prihod- I nji poodaljok. B. A. Alters, agent, Cleveland, O. I W«d. An«. MU). Soba se odda v najem za enega fanta. S kopališčem vred. 16306 Huntmere ave.' (100) Naprodaj so nove hiše za dve družini, vsaka 4 sobe in kopališče. Vse moderne potrebščine in naprave. Cena samo $3600. s Nekaj plačate takoj, drugo na lahka odplačila, 14706 Sylvia ave. Collinwood. Vprašajte lastnika na tem naslovu; je vsak dan tam. (101) NAROČITE SE NA CL> AM. SAMO $2.50 NA LETO. ■ Pet ali šest dobrih in poštenih fantov se sprejme na stanovanje. Ciste nove postelje. L. Pečjaki 1271 E. 54th (103) Išče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. --- fx86) VELEVAŽNA KNJIGA. Izšla je velevažna knjiga za ameriške Slovence!, pod naslovom 1 "Slovenija Vstani 1" delo našega slovenskega učenjaka in delavnega Jugoslovana dr. Niko Zupaniča. Ta knjiga bi morala priti v všako slovensko hišo v Ameriki. Ta knjiga bi morala biti evangelij za • ameriške Slovence, kar se tiče naše jugoslovan-ske politike! Nad sto strani obsegajočo knjigo krasi pet izvrstnih slik velikega pomena. To knjigo dobijo v roke slovenski ujetniki v Rusiji. 5000 knjig je poslanih v Rusijo Slovencem. 5000 knjig je na. menjenih a m e r i š k im Slovencem! Bratje, sezi-te po tej knjigi, ki ve-lja le 50 centov. Zraven dobite veliko mapo jugoslovanske zemlje f Naroča se pri nas, ali pa naravnost od Dr. Niko Zupaniča, 1369 E. 40th St. Cleveland, Ohio. DELAVCI t Stalno delo vsak dan v letu. Dobra plača. The Union Salt Co. E. 65th St. & N. Y. Central železnica. St. Clair ave kara -*- (103) CENIK MALIH OGLASOV. I 1*61 DELAVCI VM VRST«, do 25 t»Md ali • vrat 1. krat po.,'.....................40c. 5 krat po.......................86c. 6 krat po.......................30c. vaaka nadaljna vrata po So. 1 OILO IACBJO VSI VRSTI, do 2S baaod ali • vrat 1 krat po....................;..20c 3 krat lo ve« po.................17e. vaaka nadaljna vrata po So. 81 SPREJMIJO, do 25 baaod ali A vrat 1 krat po.......................26c. 3 krat Ln ve« po.................20c. Vaaka nadaljna vrata po 4e. v NAjgM sfc 60&A, M HA, trANo. VANJE, TRGOVINA, Itd NAPRODAJ HltA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. TKE SI OSI«!, ZGUBLJENO, IN ORUGO NEOZNAČENO, do 25 baaed all 5 vrat : I krat po.......................BOc. 3 krat po.......................42c. 6 krat to ve« po................36c. vaaka riadaljna vrata po 7c. TičEJO~8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE 1 — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO , •TI. do 25 baaed ali 6 vrat 1 krat po.......................«0c. 3 krat to ve« po...............$1/0 vaaka nadaljna vrata pa 10c. SCAHVALIHN-MRTVAŠKA NAZNANILA. Vaaka vrata po..................Ac, Za vačkrat ae lata cena pomnotl. BRUSTVINA NAZNANILA^ , lkrat po ...................4c vrata Za ve«krat po..............3c vrata 4 do 5 beeed ae ra£un& ena vrata. POZOR, SLOVENCU Cenjenemu slovenskemu občinstvu uljudno naznajam spodaj podpisani, da sem odprl trgovino z navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi dobite vedno prve vrste kolesa, ki so garantirana in po zmernih ■ cenah. Uljudna in točna postrežba Ob vsakem času. Prevzamem v popravila vsa kolesa- Popravilo j^e točno, zanesljivo in garantirano. Naša posebnost je izdelava finih bakrenih kotlov kot ste jih imeli v stari domovini, katere izdelujem v vašo največjo zadovoljnost, ker sem izučen v tej stroki. Popravljam vsako vrstne kotle. Posebno se priporočam slovenskim hišnim gospodarjem za napeljavo novih strešnih žlebov ali pa za popravljanje istih po jako zmernih cenah. Enkrat naročite pri nas in zadovoljni bodete z našim delom in bodete še prišli. Izdelujem tudi posebne kotle za kuhanje žganja, nakar posebno opozarjam. Priporočam se rojakom v, obilno podporo in naročila. 5 spoštovanjem (108) r A. JANEŽIČ, 6535 St Clair ave. DELO t DELO! Možje in žene dobijo takoj delo v tovarni, lahko delo, dobra in »talna plača. Oglasite se takoj pri Osborne Manufacturing Co. 5401 Hamilton ave. /(ioi Takoj dobijo delo dekleta za pletenje oblek. Dobra plača, dobro delo. Se lahko naredi od $10 do $20 na teden. Mi tudi plačamo, ko se učite. Cleveland Worsted Mills Co. 5932 Broadway. (98) Ob prlfikl kaka veaellce, botrlnje In pri vaaalem omizju, apomnlte ae na narodno atavbo "SLOVEN8KI NARODNI DOM". Vaak najmanjši dar dobrodoiel. Dr. Cleveland »ki Slovenci, št. 14. SpZ naznanja, da se občinstvo'vabi k veliki slavno- sti, ki ke vrši 3. sept .ob priliki blagoslovljenja nove zasta« ve. Vsa društva, ki so obljubila korakati naj se zberejo pri svojih dvoranah ob pol eni uri popoldne, ker pridemo po vas da skupaj odkorakamo v cer kev. Po blagoslovljen ju pa m veselico, ki bode na Recharje vih prostorih, stop 126, Euclid O. Torej Slovenci ne pozabi te veselega dne, kjer bo pre skrbljeno za izvrstno zabav« in dober prigrizek. Dr. Clevelandski Slovenci, h 14. SDZ. (100 JJfc^^ J08. Konrad & JH|| H. Ker žic Co. Se. priporočamo rojakom v popravljanje in barvmje vozov, in avtomobilov. Splošna kovaška dela. Pelo točno in jamČcno. Izrekamo tudi najsrčnejšo zahvalo našim obrekovalcem. Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista »livovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najfinejii tiopinjevec in dro2nik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galons . . 50, 55, 60 in 65c • . . • * .. ,saj Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal Vbaka poaoda eb 5 do 10 (al. velja $1.00," za 25 tal. pModa $2.00. Pri večjih oaročiffli je wd brez- platen. Te cene se samo sa na debele. Naročilu aaj ae prileti deaar n natančni naalov. The Ohio Brandy Distilling Co. Piti »lovaiuk« dndOw aa pradaj« flaik p^ai. 610244 St Our Aw. • - Cimbal 0. . FARE $3.22 fcttULY BETWEEN CLEVELAND & Great Skip "SEEANDBEE"** "^JWtfJP M Jf -V mm—.....■■■■ «■■ g R "CITY OP QUE"-- S llaaatW—t Strt-"CJTT OP ■UFFALO" V S CLEVELAND-Daily,MaylsttoNov. 15th-BUFFALO f 8 fcasat4. v: /ŠSjLJte^1-' •" • fc S 51 raas^ B Slovenska Društva j po vaeh Zjed i njen i h državah im*jo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI t. v društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno ( "Clevelandska Amerika" Ml izdelujemo vae društvene, trgovake In privatne tiakovine. Naia tlakama je najbolj moderno opremljena izmed vaeh alovenakik tlakaren r Ameriki. Pilite za cene vsake tiakovine nam, predno ae obrnete kam drugam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boU*e tiakovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. I SKRIVNOST HIŠE ŠT. 47. Roman. SPISAL J. STORER CLOUSTEN. "Prepričan sem, da se pripravlja pobegniti v inozemstvu, če ni ze odštel," je odgovoril Bray. "Na to dam svojo besedo. Pa tud! na to, da bo konec — vrv okrog vrati — t£-ko-lef In pokazal je z roko, kak konec jc namenil Moly-neuu. šele v tem trenutku sta se oba moža spomnila na ro- manopisca. "Oprostita, gospoda/* je zavzdihnil Chapel, "jaz bi šel rad spat. t . "Kakor hooete, kolega," je odgovoril Buffington. "Saj izgledate kakor bi imeli hudega mačka," je sočutno dostavil, videč, kako smrtno bled je-Chapel; "poslušajte mene in kurirajte se homeopatično." In gostoljubno je pokazal s prstom na debelo steklenico finega žganja. Toda Feliks Chapel je ponudbo hvaležno odklonil. "Eden mojih redarjev , vam pokaže sobo/' se je oglasil nadzornik- , "tfvala, saj poznam pot/' je odgovoril pisatelj. "Alht?!" je živahno vzkliknil Buffington. "Kaj ste bili že kdaj ,v tej hiši/" "N«{ ne," je hitel Chapel zatrjevati, "nikdar se nisem bil tu, a hiše v tej ulici so vse enako zidane, tako da jih pozna vse, kdor je bil le v eni. In jaz imam prijatelje — oziroma, sem jih imel — ki so imeli tod hišo — to se pravi v naj-eimu popolnoma podobno tej hiši. Lahko noč." Ko so se vrata za romanopiscem zaprla, je rekel Buffington : "To je komičen patron-" XII. Lord Francis Philimore je prišel pozno zvečer v svoj klub. Pozdravil je tega in onega svojih znancev, potem je . vzel večerni list, ki mu je ravno v roke prišel ter se vsedel v kot prijazne sobe za kadilce; a namesto da bi čital, se je zatopil v razmišljevanja. Razmišlj-eval je o svojem doživljaju prejšnjega dne in hiša, v kateri je stanovala njegova boginja, mu je stopila pred o-či; videl je tiho senčnato ulico, lično malo vilo, zelena vrtna j vrata in stara drevesa. Ko se je bil nekaj časa mudil1 v duhu pri tej hiši, je vzel v roke večerni list; bila je to zadnja izdaja "Evening Tribune." Že nekaj minut pozneje Je eden njegovih prijateljev imel povod zaklicati: "Philimore, kaj ti pa je?" Lord Francis Philimore jo bil ves prepaden — najbrže je nekaj čital, kar ga je nad vse razburilo. Znanci so pristopili k njemu* mu ponujali to in ono, a haenkrat je planil pokonci in kakor blazen bežal iz pušilnice ne da bi se ozrl na svoje prijatelje. Zdaj so mladi možje vzeli v roke Časopis in videli na prvi strani dve ženski podobi in članek o skrivnostnem umoru v ulici Hiacint. Začudeni so se vpraševali, kaj neki njihovega prijatelja na tem sicer senzacionalnem dogodku interesira. Mladi oficir je med tem kakor blazen begal po londonskih ulicah.' Med mnogimi odličnimi sorodniki, ki jih • je imel lord Francis Philliimore je bil brez dvoma najodličnejši njegov prijazni stric marki Carraway; ta je bil že devctinšesetdeset let star in minister notranjih del. Nekaj dni po popisanih dogodkih so markiju zjutraj na vse zgodaj javili, da želi 'nje-- gov netjak lord Francis Philli-more nemudoma ž njim govoriti. Odgovoril mu je pri pre-prtih vratih, naj imalo potrpi, toda lord Francis je lepo in pre-srčno prosil, naj se vendar podviza. "Ali — jaz se moram vendar pr>ej obrisati," je nevoljno odgovoril minister. Toda čez državnik, četudi še ne'oblečen, vendar pripravljen, sprejeti svojega netjaka. Na prvi pogled je minister videl, da je njegov netjak ves spremenjen in da je ves melanholičen. "Kaj ti pa je, Francis?" je vprašal državnik. Francis je najprej vrata zaprl, potem je govoreč s tihim glasom odločno rekel:- "Nekaj sem te prišel prosit, stric; nisem te Še dosti nadlegoval in zato upam, da mi te prošnje ne odbiješ." "To je pač odvisno od tega, kaj zahtevaš," je odgovoril previdni državnik. A kako je bil presenečen, ko je ^orti Francis namesto, da bi bil odgovoril, zdaj vprašal: "Ali si kaj slišal o tej strašni aferi v ulici Hiacint?" "V ulici Hiacint? Čakaj 110 — da, v časopisih sem nekaj čital.. .neka gospa ie izginila — ka-li?" "Neka dama je bila na strašen način umorjena." "Kaj ne praviš! Ali res?'' "Da, stric, in prišel sem te prosit dovoljenja, da smem to hudodelstvo zasledovati in če mogoče razkriti..." Lord Carraway je strmel v svojega netjaka. "Slišal sem večkrat," je ko-hečno rekel, "da huzardki oficirji nimajo nič preveč opraviti, a da tako prav nič dela' nimajo, tega bi vendar ne bil vr-jel. Zakaj se ne kratkočasiš raje s kako igro?" "Nečem se udeležiti preiskave, da bi si čas preganjal," je temno odgovoril mladi mož. '^Morilca, hočem ujeti- Prosim te torej, dragi stric, priporoči me merodajnim osebam v Scotland Jardu in izposluj mi kot minister priložnost, da pomagam policiji ali pa da lahko o tej stvari samostojno postopam." "Ali, ljubi mladenič," je ugovarjal minister, "jaz te vendar v Scotland Jardu ne morem priporočiti, saj vendar ničesar ne veš o kriminalnih preiskavah." '<čital sem že mnogo * o takih stvareh in ne da bi se hva-i lil, lahko rečem, da imam po-I seben dar za kombiniranje v takih stvareh. Sicer pa se mi zdi, da je v takih slučajih pred vsem treba vneme in odločne volje hudodelca prijeti in jaz ima to obeje." Lord Carraway se je nekam zaničljivo nasmehnil in je korakajoče pogledal svojega netjaka. "Ljubi Francis," je rekel, "meni sicer ni dosti znana ta afera, a da tiči za ftjo kaka ženska, o tem ni dvoma. In kjer je ena ženska, tam je kmalu še kaka druga poleg, ti pa kažeš tako sumljivo vnemo.. ." Lord Francis je bil nad vse resnicoljuben mož, toda prepričan je bil, da propade s svojo prošnjo brez usmiljenja, če bi njegov stric le količkaj slutil, kaj ga na stvari zanima. Prekinil je torej strica na di-plomatičen način. "Ljubi stric," je "rekel, "če bi bila stvar taka, kakor ti sumiš, potem bi bil-ti pač zadnji, ki bi ga jaz prosil za pomoč." Ta odgovor je sicer lordu Carrawayu ugajal, a ni pregnal vsehi njegovih dvomov. "Še na nekaj te moram opozoriti/' je rekel. "Dandanes se polaste žurnalisti vsake take zadeve. Seveda bi se takoj raz-j vedelo, da se udeležuje te preiskave tudi moj netjak in to bi mi znalo v parlamentu nakopati precej neprijetne interpelacije." "Ti si vendar član gosposke zbornice, ljubi stric." "Kar mi pa ne daje nobenega varstva," je z melanholičnim izrazom odgovoril lord Carraway. "Ravno nasprotno! Tako je, kakor bi bil kljunač — vsak nameri name." .»'Ali — saj mojega imena sploh ni treba imenovati; za- ^r—r— radi mene nastopim lahko.,.." "Ne, ne, ne, — o napačnih imenih nečem ničesar slišati." "Hotel sem le reči, da bi se lahko imenoval "Gospod Francis". Spominjam se, ljubi stric,, da si tudi ti nekoč pod tuj itn imenom priobčil v "Times" znamenit članek." Ministrov obraz se je razjasnil, "Tako bi nazadnje še šlo," je rekel, "a kake vzroke naj navedem policijski objlasti." "Reci jim, da bi bil rad po posebnem agentu dobival sproti poročila o preiskavi in naznani mene, da bom tvoj detektiv." "Torej — naj bo — priporočilo ti spišem takoj — ker naposled moram vendar tudi zajtrkovati." Nekaj minut pozneje je bil, lord Francis Philimore na cesti — melaholia na njfcgovem obrazu se je izpremenila v ljutO odločnost. XIII. Lord Francis ni spatial med tiste ljudi, ki imajo srce na jeziku; tudi da ima romantično znanje z Marijo je bil zaupal lc enemu samemu svojih mnogoštevilnih prijateljev, tistemu, na čigar zvestobo in molčečnost se je lahko brezpogojno zanašal. Rupert Jellibrands je Francis že iz otroških let ljubil in občudoval. Skoro inštik-tivno sta se obračala drug na drugega, če je bilo komu treba simpatije ali dejanske pomoči. Tudi danes je lord Francis kar avtomatično ubral pot na Rupertovo stanovanje. Našel je Ruperta pri zajtrku; na mizi je ležal jutranji list, pod mizo je ležal pes. "Pozdravljen, Francis!" je vzkliknil Rupert, 'ali hočeš z menoj zajtrkovati?" "A," je odgovoril prijatelj, "kakor vidim, st ravno čital poročilo o tej stvari." iRupert se je na svojem stolu naglo obrnil in si ogledal prijatelja od nog do' glave. Bil je gladko obrit, imel pošten ob-obraz, modrobarvne oči in izredno krepke mišice. Polovičarstva ni mogel trpeti; razen socijalnih demokratov mu ni bila nobena stvar tako zoperna, kakor polovičarstvo. "Kaj se je zgodilo?" je vprašal. '^Zajtrkuj v miru, jaz ti bom pa med tem vse povedal/' Ko sta končala, Francis pripovedovanje, Rupert pa zajtr-kovanje, je rekel poslednji: "Po tvojem poročilu bi bila gospa Molyneux starejša, Eva Wilson pa mlajša." • Lord Francis je pogledal v časopis in je potem odgovoril z žalostnim nasmehom: "Zdi se mi, da objavljajo namenoma tako napačne infor-j macije, da bi 'hudodelca spravili v zmoto. Žalibog vem jiz le predobro, kako je s to stvarjo." "Preklicano so prebrisani," je menil Rupert. "Zdaj pa, ljubi prijatelj, povej, če ti moram kako koristiti." "Rupert — jaz sem prisegel, da tega Molyneuxa izročim zasluženi kazni — ali mi hočeš pri tem pomagati?" . "Ti — na svojo roko?" se je začudil Rupert. Francis je vzel priporočilno pismo svojega strica iz žepa in je rekel: "Prihajam pravkar od svojega strica Carrawaya, tu imam priporočilno pismo od strica; s tem pismom se vpeljem v Scotland-Yard in sicer z imenom Francis." "To je res zapeljivo," je vzkliknil Rupert. "Lovila sva že skupaj jerebice, fazane, kljunače, leve in rinocerose, a človeka še nikoli. Kako ime naj si pa jaz izberetft ?" "Mislim, da tudi tebi ni treba imena premeniti" je menil lord Francis. "Imenoval se bom Rupert — ne?'Kdaj se vojska začne?" "Čim boš z zajtrkom gotov/' Rupert je takoj vstal izza mize. "Kako pa začneva?" Francis si je vžgal cigareto in je začel razmišljevati. (Dalje prihodnjič.) Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tttdi vi med njimi, ali . imiočirfk lista? Mi raje dame J disi za pipo ali cigareto, kupiš kvaliteto - raKgB1 ne pa kupone ali premije. Teh se ni še d; 1 jaio s Prince Albertom! Ne narodna in n Kgjg&g^ jqgjHjteČjJB^ I / V državna prepoved glede rabe premij ali ki J v/ ponov ne more škodovati njega prodajnaji TfV i Prince Albert te ne grize in ne peči Ngfflttat^, 0w Grizenje m pekočine so vzete po patentih ^^BBBČ^ffKži^jM^* a? 11 nem procesu, ter zadovolji v pipi ali cigar« fcS^BMBjB^ cjMtm *** *ma dober okus, kateri se ti bo tem bo priljubil, čim več boš kadil. B Kupil tobak Princa Alb,.! RkV^i^Tf^F ' A 1 DFI1T lahko povsod. RodeC« vreMce ^M ■ M Iv H #» I Ml* BV I po 5c, rdača tkati« 10c. funt- WT WW ■ ■ V U 1 * I ni in polfuntni humidor ji in J "»■»«■ « »• « funlni kristalni humidorjl s . ,» ■ •__• viaino gubo »prti. tn€ national joy smoke Ta tobak dolgo gori in da popolno zadoščenje. Prince Al-' bert se lahko zvije, ker je rezan za to. In ne izgubiš časa, če ga Hvaležen bodeš sam sebi, Če bodeš rabil ta tobak, ker potem boš sam vedel, da je Prince Albert dober. Tudi bodeš vedel, zakaj kadijo DPrince Albert tobak možje po celem svetu — ker je tako hladen in prijazen. i«i£ j REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C i f>fo*Vi model sir o j ep is — tv A OLIVER? turn t i »Mh mw Jg^ KUPITE GA SEDAJ! ^Ki Da triumf strojepisa je tu. Pravkar je iizšel — prišel je leta prej, predno so eksperti National Drug Storet Slovenska letarm. mgal St. Clair ave. in 61. ceste. 3 posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo v?e, kar je treba v najboljši lekarni. (45) J ' '..-t) JMMMMMMMMMMMtL IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j , Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 St Clair Govori ie slbvensko in hirat- i »ko. Točna postrežba, časo- I pisi na razpolago. Ženske S | strežnice. Edini zobotdravnil- Z ki urad v mestu, kjer se govori 1 1 slovensko b hrvatsko. 'Urtdoe nrei Od 9.30 do lltSO dop. Od 1^0 do 6:00 pop. Od 6^)0 do 8:00 trtier M East 408 J. S j Tf I I ■ I X : II