Pn. LICEALNA KNJIŽNICA 11.drž.siam. Ljubljana
Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
57.
kos.
V 'LJUBLJANI, dne 20. junija 1931.
Letnik
II.
V S E B
227. Uredba o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev.
228. Uredba o razporedu zvaničniških in služiteljskih zvanj v resortu ministrstva za poljedelstvo.
229. Pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji.
220. Pravilnik za izvrševanje zakona o urejanju hudournikov 7. dne 20. februarja 10:10.
281. Popravek k zakonu o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo.
I N
282.
233.
234.
235.
236.
237.
Odločba glede pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Naredba o odobravanju cen za tujske sobe ter pregledovanju sob v letoviščih in zdraviliščih.
Razglas glede plačljivosti nadurnega dela v industrijskih in rudarskih podjetjih.
Popravek k uredbi o skupnem davku na poslovni promet. Objave glede pobiranja občinskih trošarin v letu 1931. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
227.
Na podstavi §28. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in po predlogu ministra za finance predpisujem to-le
uredbo
o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev.*
I.	Osebna draginjska doklada.
§ L
Draginjski razred (§ 2G. u. z.) obseza področje politične občine onega kraja, v katerem je sedež urada, kjer je uslužbenec postavljen.
§ 2.
Uslužbencu, ki se uporablja začasno po službenem poslu zunaj kraja, kjer je postavljen (§ 80. u. z.), pripada v vsakem primeru osebna draginjska doklada onega dra-ginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je postavljen.
§ 3.
(l)	Mož in 'žena, ki sta državna uslužbenca v položajnih skupinah, ne moreta prejemati, če stanujeta v istem kraju, vsak posebej popolne osebne draginjske doklade, ampak se ena doklada, in sicer manjša, če jima dokladi nista enaki, zniža na polovico.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavija« z dne
*2. j oni ja 1931., št, 130-L£i2&L
(-) Izjemoma se jima ne zniža osebna draginjska doklada, tudi če stanujeta v istem kraju, akp živita ločeno zaradi razdružitve zakonske zajednice, neglede na ' j, ali je tožba na razvezo zakona uvedena ali ne.
II. Rodbinska draginjska doklada za ženo.
§ 4.
(') Rodbinska draginjska doklada pripada za zakonito ženo.
(2) Uslužbencu muslimanskega veroizpovedanja, ki ima več žen, pripada rodbinska draginjska doklada samo za eno ženo.
§ 5.
Rodbinska draginjska doklada za ženo ne pripada:
a) če je žena aktivna ali upokojena državna uslužbenka;
b) če je žena v državni službi kot kontraktualna uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka;
c) če ima žena na mesec več kot 200 dinarjev čistega dohodka;
č) če živi žena ločeno zaradi razdružitve zakonske zajednice, neglede na to, ali je tožba na razvezo zakona uvedena ali ne.
§ 6.
Izjemoma pripada možu rodbinska draginjska doklada za ženo, če se uporablja odstavek (') § 3., neglede na to, ali se znižuje moževa ali ženina osebna draginjska doklada.
III. Rodbinska draginjska doklada za otroke.
§ 7.
(') Rodbinska draginjska doklada pripada za vsakega otroka, ki je rojen v zakonitem zakonu ali je po-zakoujen,
(2) Rodbinska draginjska doklada za pozakonjenega otroka pripada od prvega dne izza meseca, v katerem je otrok pozakonjen.
§ &•
Rodbinska draginjska doklada za otroka ne'pripada:
a) če dovrši otrok 16. leto starosti;
b) če ima otrok v javni ali zasebni službi na mesec več kot 200 dinarjev čistega dohodka v denarju ali enako v naravi; '
c) če dobi otrok inesto v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, domačem ali tujem, in uživa brezplačno vzdrževanje, čigar vrednost presega 200 dinarjev na mesec;
č) če dobiva otrok od domačih ali tujih ustanov šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki presega 200 dinarjev na mesec;
d) če vstopi otrok v trgovino, obrt ali podjetje kot učenec in mu daje delodajalec potrebno vzdrževanje; in
e) če ima otrok nad 200 dinarjev čistega dohodka na mesec od lastnega premičnega ali nepremičnega premoženja.
§ 9-
(*) Izjemoma pripada rodbinska draginjska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih iz prejšnjega paragrafa:
a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do možitve, najdalj pa do polnoletnosti;
b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nespo soben za pridobivanje;
c) za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih zasebnih šolah občega ali strokovnega pouka, in sicer samo za oni čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega dvajset tretjega leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži, odnosno oženi, ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski.
(2) Pohajanja večernih in občasnih tečajev glede pravice do rodbinske draginjske doklade za otroka ni smatrati za šolanje.
§ 10.
(1) Ce sta oče in mati državna uslužbenca, prrpada rodbinska draginjska doklada za otroka očetu. Če živita ločeno zaradi razdružitve zakonske zajednice, je izplačevati doklado materi, če. se otrok pri njej vzdržuje.
(2) Če je samo mati v državni službi, nima pravice do rodbinske draginjske doklade za otroka, razen če je oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje.
(•’) Ce je žena, ki je državna uslužbenka, drugič poročena, ima pravico do rodbinske draginjske doklade za otroka iz prvega zakona.
(*) Če živi žena, ki ni državna uslužbenka, ločeno od moža, ki je državni uradnik, zaradi razdružitve zakonske zajednice, se mora izplačevati rodbinska draginj-ska doklada za otroka ženi, če se otrok pri njej vzdržuje.
iV. Obče odredbe.
§ 11.
(•) Uslužbencu, ki je postavljen ali se po službenem poslu uporablja pri državnih ustanovah stalnega ali začasnega značaja v inozemstvu, pripada osebna draginjska doklada:
aj v državah s slabo .valuto v dinarjih*
b)	v državah z zdravo valuto v denarju dotične države, in sicer: če je vrednost denarne enote enaka 1 švicarskemu franku ali manjša, se računi dinar al pari; če je pa vrednost denarne enote večja od 1 švicarskega franka, se računi za 1 dinar oni znesek denarne enote, ki je enak 1 švicarskemu franku.
(*) Rodbinske draginjske doklade po tej odredbi Je izplačevati samo, za one rodbinske člane, ki Z usluitan-cem žive v inozemstvu.
§ 12.
Kljub prejšnjemu paragrafu pripada osebna iri rodbinska draginjska doklada v dinarjih uslužbencu:
a) ki biva v inozemstvu zaradi posebnega zdravljenja ali okrevanja od bolezni (§ 84., odst. (•) u. z.);
b) ki je poslan v inozemstvo zaradi izpopolnitve V neposrednem interesu državne službe (§ 87. u. Z.).
8 13.
Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah (§ 88. u. z.) ne vpliva nu pravico, prejemati osebno in rodbinsko
draginjsko doklado.
§ 14.
Za čisti dohodek po tej uredbi se smatra dohotjek, ki ostnne, če se odbijejo od kosmatega dohodka obremenitve za javne davščine.
§ 15.
Nesposobnost za pridobivanje po tej uredbi se dokazuje s potrdilom dveh zdravnikov v javni službi,
§ 16.
(’) Za prejemanje rodbinske draginjske doklade mora predložiti uslužbenec pri pristojni blagajni prijavo, kakor jo predpiše minister za finance. Če ne predloži prijave v treh mesecih, računši od dne, ko je pridobil pravico, mu pripada ta doklada od prvega dne izza meseca, v katerem je prijavo vložil.
(2) S prijavo mora predložiti uslužbenec vse potrebne dokaze, na katere opira svojo pravico, zahtevati rodbinsko draginjsko doklado.
(3) O vsaki izpremeinbi, ki ima za posledico, da se izgubi pravica do rodbinske draginjske doklade, mora predložiti uslužbenec najkesneje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, novo prijavo. Če ravna uslužbenec zoper to, odgovarja po odredbah § 17. te uredbe.
§ 17.
(l)	Uslužbenec, ki se zanj ugotovi, da je predložil neresnično prijavo in po njej prejemal rodbinsko draginjsko doklado, izgubi za leto dni pravico do vseh rodbinskih draginjskih doklad, nezakonito prejeta vsota pa se izterja iz njegovih prejemkov po odredbah § 94. zakona o uradnikih. Odločbo, da je izgubil pravico, izda minister za finance.
(*) Razen tega se uvede zoper takega uslužbenca disciplinsko postopanje in se uslužbenec obtoži kazensko zaradi dejanja prevare. Za uvedbo disciplinskega postopanja in za vložitev kazenske tožbe je gristojen resortnl minister.
§ 1»-
(’) Vsa potrebna pojasnila za uporabo te uredbe izda minister za finance.
(2)	Pritožbe po sporih, ki nastanejo zbog uporabe te uredbe, je treba vložiti po pristojnem ministrstvu na ministra za finance.
§ 19.
Ta uredba stopi v mod na dan razglasitve v »Službenih novinalK in tedaj prestane veljati odločba ministrskega sveta o. draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev Dr. br. 42.300/24 z vsemi izpremeinbami in dopolnitvami, kolikor se nanaša na državne uslužbence, ki jim pripada osebna in rodbinska draginjska doklada po odredbah zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
V Beogradu, dne 27. maja 1981.; št. 35.500/1.
Predsednik ■ ministrskega sveta, minister za notranje posle, čustni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Zivkovič s .r. Minister za finance: Dr. 8. Šverljuga s. r.
228.
Na podstavi odstavka (“) tj 45. zakona o uradnikih predpisujem to-le
uredbo
o razporedu zvaničniških in služitelj-skih zvanj v resortu ministrstva za poljedelstvo.*
§ i.
Zvaničniška zvanja se razporejajo tako-le:
It skupina:
zvaničnik,	vrtnar,
laborant,	pletar,
nastojnik,	mlekar,
sadjar,	sirar,
vinograd ur,	mojster,
kletar,	šofer.
U. skupina:	
zvaničnik,	vrtnar,
laborant,	pletar,
nastojnik,	mlekar,
sadjar, .	sirar,
vinogradar,	mojster,
kletar,	šofer.
III. skupina:	
zvaničnik,	vrtnar,
laborant,	pletar,
nastojnik,	ndekar,
sadjar,	sirar,
vinogradar,	mojster,
kletar,	šofer.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. junija 1931., št. 132 — XU/290,
§ 2.
Služiteljska zvanja se razporejajo tako-le:
I. skupina:
služitelj.
II. skupina:
služitelj.
§ 3.
Dosedanje skupine zvaničnikov in služiteljev ustrezajo istim skupinam, določenim v §§ 24. in 25. zakona o uradnikih.
V Beogradu, dne 25. maja 1931.; št. 33.340/1.
Minister za poljedelstvo Dr. St. Šibenik s. r.
229.
Pravilnik
za izvrševanje gradbenih del v režiji.*
člen 1.
Gradbeni objekti in njih naprave ter instalacije, kakor tudi nabava gradbenega materiala, namenjen javni uporabi, se smejo izvršiti v režiji po odobritvi ministra za gradbe, odnosno pristojnih Organov zunanje tehnične službe v primerih, določenih v členu 86. zakona o državnem računovodstvu.
Člen 2.
Za vsako delo v režiji se inora prej Izposlovati pristojna odobritev, razen za dela iz točke 8. člena 86. zakona o državnem računovodstvu, za katera se sme dobiti odobritev tudi naknadno.
Člen 3.
Nobeno delo se ne sme pričeti, dokler se poprej po pristojnem oblastvu ne otvori ali vsaj ne zagotovi potrebni kredit. Od tega se izvzemajo posli iz točke 8. člena 86. zakona o državnem računovodstvu, za katere se zahteva in otvarja kredit brzojavna.
en 4.
Za sleherni presežek, ki se pojavi med delom In se ne more izplačati iz prvotno otvorjenega kredita, mora režiser, odnosno režijski odbor o pravem času preskrbeti otvoritev naknadnega kredita.
Člen 5.
Dvige denarja na začasno priznanico in opravIPbe tako dvignjenih vsot z rednimi plačilnimi dokumenti, kakor tudi vsa izplačila, vrši režiser, odnosno režijski odbor povsem po členu 87. pravilnika o poslovanju računovod-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. marca 1931., št. W-XIX/121.
stvenega odseka z dne 31. oktobra 1928., D. R. br. 178.896.*
Clen 6.
Dela v režiji se izvršujejo edino in izključno po revidiranih in odobrenih tehničnih in pogodbenih dokumentih.
Proračuni za takšna dela morajo biti razdeljeni na dva dela, če se dobiva zanje bodisi delovna moč, bodisi material v naravi od države ali samoupravnih teles, in sicer na:
a) dela in material, ki naj se plačajo;
b) dela in material, ki se dobe v naravi.
V tem primeru predstavlja skupna vrednost dd pod a) in b) proračunjeno vsoto, ki se odobruje z rešitvijo.
Za dela iz točke 8. člena 86. zakona o državnem računovodstvu ni da bi se moral prej sestaviti proračun — če tega nujnost posla ne dovoljuje —, temveč je predložiti, ko se zaprosi naknadna odobritev, poleg poročila o neobliodni potrebi njih izvršitve, tudi obračun o dejanski izvršenih delih s količinami in enotnimi cenami, po katerih so bila izplačana.
Clen 7.
Dela, katerih identičnosti in količine zbog značaja posla samega kolavdacijska komisija ne more ugotoviti, se prevzemajo med izvrševanjem protokolarno po komisiji, ki jo odredi najbližje nadzorstveno oblastvo na zahtevo režiserja ali režijskega odbora.
Clen 8.
Med izvrševanjem del se ne sme odstopiti od odobrenih tehničnih in pogodbenih dokumentov, niti se ne smejo ostvarjati presežki brez pristojne odobritve, razen v primerih, ko se dela za izpremembo projekta ne morejo odlašati. Vendar mora tudi v teh primerih skušati režiser, odnosno režijski, odbor, da kar najhitreje dobi pristojno odobritev.
Ce ne prispe odobritev do sestanka kolavdacijske komisije, prevzame izpremembe komisija, Če so umestne in upravičene, in jih predloži v odobritev; drugače zavrne prevzem in, predlaga, naj se izterja vrednost nepriznanih izprememb od odgovornih oseb iz člena 15. tega pravilnika.
Clen 9.
Dela se vrše:
a) v popolni režiji; in
b) v mešani režiji.
Popolna je režija tedaj, če nabavlja iipravitelj dela material, delovno in vlačno moč neposredno, najsi jo plača ali dobiva brezplačno.
Mešana je režija tedaj, če se posredno nabavljajo neke vrste materiala ali oddajajo neke vrste poslov.
Način izvršitve del v popolni ali mešani režiji odreja pristojno oblastvo po obrazloženem predlogu ustanove, ki režijo predlaga, ali režiserja, režijskega odbora,, ki dela izvaja.
Clen 10.
Odstop celotnega posla kot celote drugi osebi ali drugim osebam po režiserju, odnosno režijskem odboru,
* ^Uxadni liste št. 112/27 iz 1. 1229.
bodisi z licitacijo ali s pogodbo, je prepovedan brez odobritve oblastva, ki je odobrilo izdelavo v režiji.
Clen 11.
Posli ali nabave poedinih vrst materiala se odstopajo v akord z neposredno pogodbo z najmanj tremi ponudniki in s pogoji, v katerih mora biti določeno: katera vrsta materiala ali posla, kakor tudi, katera količina je dana v akord in po kakšni ceni; rok za dobavo in izdelavo; kazen za zakesnitev; rok jamčenja; način izplačila in vse ostalo, da bi se izvršil posel dobro, solidno in ob času.
Zlasti je treba skrbno urediti rok za dovršitev dobave ali poslov, če gre za več akordantov, katerih posli so zavisni drug od drugega. Te pogoje, ki so javna listina in ki veljajo kot pogodba, podpišejo upravitelj del in prizadeti akordanti.
Akordanti morajo položiti varščino za posle, ki jih prevzemajo, in niso oproščeni državnih in,ostalih davščin in taks.
Ob odstopanju poslov in nabav v akord se ravna režiser, odnosno režijski odbor, po dotičnih odredbah zakona o državnem računovodstvu in pravilniku za njegovo izvrševanje.
Clen 12.
Izvajanje del v režiji upravlja po rešitvi oblastva, ki je odobrilo delo v režiji, strokovnjak, režiser ali režijski odbor najmanj treh članov, izmed katerih mora vsaj eden bili strokovnjak za posle, ki se izvršujejo.
Clen 13.
Režiserja, odnosno režijski odbor, imenuje:
1.' za državna dela oblastvo, ki je odobrilo delo v režiji;
2. za samoupravna dela pristojno samoupravno oblastvo, in
S.	za dela ostalih javnih ustanov pristojno oblastvo.
Clen 14.
Za dela, ki pripadajo občinski ali sreski samoupravi, kakor tudi drugim javnim ustanovam, ni da bi člani režijskega odbora morali biti strokovnjaki, mora pa biti tu strokovnjak, priznan po oblastvu, ki je odgovoren za tehnično stran posla. — Ce ni take osebe v kraju, kjer se izvršuje delo, ali če je ne more režijski odbor angažirati zaradi velikih izdatkov, vrši občasno nadzorstvo v tehničnem smislu pristojno državno oblastvo, ki ga zamenja lahko tudi samoupravno oblastvo, po odobritvi ministrstva za gradbe.
Clen 15.
Režiser je odgovoren za tehnično in materialno stran posla.
Ce upravlja posel režijski odbor, odgovarja strokovnjak za tehnično, vsi člani odbora pa za materialno stran posla.
Pri poslih občinskih in sreskih, samoupravnih in drugih javnih ustanov, kjer je tehnično nadzorstvo občasno, odgovarjajo vsi člani režijskega odbora solidarno tako za materialno, kakor tudi za tehnično stran posla, če so samovoljno odstopili od odobrenega projekta, občasno nadzorno oblastvo pa je odgovorno oključno sm
tehnično stran, za materialno stran pa samd, če se je solidariziralo z nepravilnim ravnanjem režijskega odbora.
Cien 16.
Režiser, odnosno režijski odbor, podpiše, ko se mu priobči rešitev pristojnega oblastva, da je izvesti dotično delo v režiji, poleg te rešitve, tudi načrt, proračun, pogoje in ostale pogodbene dokumente, ki ostanejo kot izvirniki pri nadzornem oblastvu, prejme pa overovljene kopije, ki so mu potrebne za izvršitev poslov.
Člen 17.
Režiser, odnosno režijski odbor, mora voditi:
a) Gradbeno knjigo, če se mu to posebej naroči.
V to knjigo se vpisuje: naziv posla, rešitev o odobritvi gradnje ali nabave v režiji in določitvi osebe, ki naj vodi gradbeno knjigo.
Potem se vrišejo vsi potrebni načrti, skice, detajli s točnimi merami in kotami objektov, kako so izvršeni in po tem se vrši obračun za dejanski izvršene posle po vrsti poslov, njih količinah in pozicijah cenovnika ali pogodbenega proračuna.
Razen tega obsega gradbena knjiga obračun tudi o drugih dejanski izvršenih poslih ali nabavali s podatki o merah, količinah in cenah, pri* čemer je navesti za vsak posel posebej: kje so izvirni podatki, kakor n. pr. v gradbenem dnevniku str. 1. povprečni profil zvitek od kni — do km —; obračun mas; rešitev pristojnega oblastva ali ustanove o odreditvi komisije, ki bi izvršila klasifikacijo materiala, odredila globino temeljev, izpreme-nila način fundiranja, določila cene za nova neprevid-ljiva dela itd.	\
Za resničnost in točnost gradbene knjige odgovarja režiser, odnosno strokovnjak režijskega odbora, ki knjigo vodi.
Ce je izvrševal akordant ali dobavitelj neko vrsto del ali nabav, ki naj se mu plačajo po dovršenem poslu, prevzetem po kolavdacijski komisiji, mora podpisati* gradbeno knjigo. Če se ne strinja z merami, količinami in obračunom, podpiše akordant, odnosno dobavitelj, gradbeno knjigo s pridržkom, da vloži reklamacijo.
Če režiser, odnosno režijski odbor, ne vodita gradbene knjige, morata vpisati podatke, potrebne za gradbeno knjigo, \> gradbeni dnevnik.
b) Gradbeni dnevnik.
V dnevnik se vpisuje: naziv posla; rešitev o odobritvi gradnje ali nabave v režiji in o določitvi upravitelja posla; vsota, za katero je posel izvršiti; rok v koledarskih dnevih, v katerem je posel po pogodbi izvršiti; datum začetka dela; kdo naj posel plača; številko rešitve tn vsoto odobrenega kredita in odkod naj se posel plača, z označbo partije in pozicije in proračunskega leta, če je treba plačati iz proračuna.
Nato se vpisujejo v kronološkem redu vse izpre-membe pri objektu in vsa dela, ki se zaradi tega opravljajo, kakor: oznamenovanje črt, odnosno vsi objekti, obseg temeljev z vsemi potrebnimi merami in kotami; »ondaža po vrstah in debelinah slojev materiala, izkopanega v temelju; na kakšnem sloju je fundiranje in kakšna je nosilna moč teh slojev, na katerih se vrši fundiranje; način fundiranja in vrsta materiala, ki se je »porabil pri fundiranju; datum začetka in konca vsake vrste poslov, kakor tudi količina uporabljenega materiala; storilo uporabljenih dnin; vsak odstopek med delom od •dobršnega načrta in proračuna, kakor tudi vzrok, zakaj
in po čigavem nalogu se je izvršil odstopek; obračun o več- ali manj izvršenih delih s pristojno odobritvijo; nabava materiala po partijah, količinah in cenah; izplačevanje računov, situacij, plačilnih seznamov .z označbo, komu je izplačano, zakaj in koliko.
Potem se vpisuje dogovor, sklenjen z akordanti, odnosno dobavitelji, koliko je delalo mojstrov, dninarjev in voznikov in pri katerih poslih. Če niso mogli delati, je navesti vzroke.
Naposled se vpisujejo podatki o dejanskih enotnih cenah, kolikor so stala poedina dela, kakor tudi uporabljene delovne moči. Skratka, vpisovati je po datumu vse, kar je potrebno, da dobi kolavdacijska komisija jasno sliko o celotnem delu in da se vidi: kako se je posel vršil, s kašnim materialom, s kakšno in kolikšno delovno močjo, koliko je za to potrošeno in ali je izvršen posel dobro, solidno, varčno in za časa.
c) Kreditno knjigo. Vanjo je vpisovati: vsak kredit, ki se je otvoril za posel v režiji, z označbo datuma, številke in vsote, kakor tudi, ali je kredit iz posojila ali po proračunu; za ta poslednji: številko partije in pozicije, in kdo naj posel plača.
Na desni strani kreditne knjige se vpisujejo v kronološkem redu vsi računi, priznanice, začasne situacije in ostali denarni dokumenti, ki so izplačani za nabave in poedine posle, izvršene izključno za gradnjo v režiji.
Vsak izplačani denarni dokument, kakor tudi njih seznamki za likvidacijo, morajo biti vpisani v duplikatu, katerih izvirniki se izroče finančni ustanovi ob opravičbi denarja, dvignjenega na začasno priznanico, kopije pa je priložiti kreditni knjigi, s katero vred so kolavdacijski komisiji na vpogled in v oceno.
Kopije izpiskov iz izplačanih dokumentov mora overoviti finančna ustanova, ki je izvršila likvidacijo omenjenih dokumentov.
č) Bolniško knjigo. Vanjo se vpisujejo bolovanja mojstrov, delavcev in vsega zaposlenega osebja, kar je potrebno radi zavarovanja delavcev, za katero odgovarja upravitelj del.
d) Delovodni zapisnik. Vanj je vpisati však spis, ki se nanaša na izdelavo v režiji.
e) Odpremno knjigo.
f) Inventarno knjigo za dobljeno ali kupljeno orodje in pribor.
g) Knjigo o potrošnem materialu, ki je doblien ali ku pljen.
Člen 18.
Delo v državni režiji ne sme trajati dalj od eneua proračunskega leta. Če se ne more v tem času vse delo dovršiti, mora režiser, odnosno režijski odbor, na koncu proračunskega leta delo tako dokončati — zaokrožiti — da zavaruje izvršena dela od kvare in škode, in mora zahtevati — ko je sklenil vse knjige, ki jih je vodil —• kolavdacijsko komisijo, ki naj izvršena dela prevzame.
Pristojno oblastvo sestavi, ko dobi odobrene kolav-dacijske dokumente, projekt in ostale tehnične in pogodbene dokumente za dovršitev posla v režiji in jih pošlje v predlog in odobritev s predlogom, naj se posel dovrši v režiji.
Dovršitev režijskega dela v drugem proračunskem letu se izvrši kot nov posel, t. j. kot nov poseben predmet.
Člen 19.
Rok za dovršitev del samoupravnih in drugih .favnPfi ustanov v režiji se uredi z rešitvijo pristojnega obiastva,
ki odobruje izdelavo v režiji, in po predlogu, ki ga poda pristojno samoupravno oblastvo ali ustanova, na katere račun se vrši gradnja ali nabava.
Clen 20.
Režiser, odnosno režijski odbor, mora, čim dovrši popolnoma njemu poverjeni posel ali nastopi primer iz člena 18. tega pravilnika, zaprositi s pismeno vlogo po pristojnem oblastvu takoj, najkesneje pa v 10 dneh, za kolavdacijsko komisijo.
To komisijo odredi po členu 59. pravilnika k zakonu o državnem računovodstvu ono oblastvo, ki ie odobrilo izvršitev posla v režiji.
Clen 21.
Kolavdaeija poslov v režiji se vrši po pravilniku o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov ministrstva za gradbe.*
Clen 22.
Objektov, izvršenih v režiji, ni superkolavdirati, če to ni posebej predpisano. Ce pa se zaprosi superkolav-dacija izvršenih del, se vrši superkolavdacija po pravilniku o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov ministrstva za gradbe.
Clen 23.
Režiser, odnosno režijski odbor za državne posle v režiji, sme dobiti tudi specialno nagrado — gratifikacijo, če je izvršil posel zelo dobro, pred določenim časom in napravil s svojim umestnim in premišljenim poslovanjem znatne prihranke v kreditu za izvršitev omenjenega posla.
Specialna nagrada se podeljuje režiserju ali režijskemu odboru na predlog kolavdacijske komisije z odločbo pristojnega oblastva, ki je odobrila režijo, iz kredita za nagrade po proračunu ministrstva za gradbe ali iz prihrankov kredita, odobrenega za izvršitev dotičnega posla, in po soglašujoči odločbi glavne kontrole.
Če hočejo dati poedine ustanove ali samoupravna telesa upravitelju del — režiserju, odnosno režijskemu odboru in osebju, zaposlenemu pri tem delu, nagrado iz svojih sredstev, smejo to storiti samo po odobritvi pristojnega oblastva, ki je posel v režiji odobrilo.
Clen 24.
Ta pravilnik velja od dne, ko ga odobri minister za gradbe, in od tedaj prestanejo veljati vsi prejšnji pravilniki, navodila in razpisi v področju ministrstva za gradbe, ki jim nasprotujejo.
Odobrujem, da se postopaj v vsem po tem pravilniku.
V Beogradu, dne 20. februarja 1931.; št. 47344.
Minister za gradbe: Dr. Kumanudi s. r.
* »Službeni list« št. 165/32 iz 1. 1931,
Na podstavi § 43 zakona o urejanju hudournikov predpisujem
Pravilnik*
za izvrševanje zakona o urejanju hudournikov z dne 20. februarja 1930., štev. 5732, razglašenega v »Službenih novinah« z dne 1. marca 1930., št. 48.**
I. d e 1.
*	Pristojnost in organizacija.
Clen 1.
V pristojnost ministrstva za šume in rudnike spadajo vsa dela in posli za urejanje hudournikov, ki po § 38., točkah 22., 23. in 24. zakona o banski upravi*** ne
Ministrstvo za šume in rudnike je vrhovno oblastvo in skrbi za pravilno izvrševanje zakonskih predpisov; preizkuša in odobruje generalne in podrobne projekte, katerih proračunjene vsote presegajo 500.000 dinarjev, kolavdira dela, izvršena po takih projektih, in vodi vrhovno nadzorstvo nad vsemi deli v področju hudourništva.
Clen 2.
Banska uprava opravlja posle, ki spadajo v njeno pristojnost po zakonskih predpisih, po tem pravilniku in po navodilih ministra za šume in rudnike, ustrezno členu
9.	zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravila ohmočjo z dne 3. oktobra 1929.f
Clen 3.
' Zaradi smotrnega opravljanja službe se osnuje po § 40. zakona o urejanju hudournikov pri vsaki banski upravi »šumsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov«.
Clen 4.
Šumsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov pri banski upravi mora:
a) skrbeti za smotrno odvajanje gorskih vodš in izdelati v ta namen po svojih organih projekte, izdati druge potrebne ukrepe, izvrševati dela in nadzorovati ona dela, ki jih izvršujejo druga telesa ali osebe;
b) preizkušati projekte svojih podrejenih organov, kakor tudi projekte, ki mu jih predlože v preizkus in odobritev privatne osebe in druge ustanove;
c) podajati ustrezne predloge o hudourniško-gradbe-nih, šumarskih in kulturnih ukrepih in delih, prikladnih za izboljšanje talne kulture in pospeševanje službe; in
č) Skrbeti za izvrševanje zakona o urejanju hudournikov, predpisov tega pravilnika in ostalih navodil.
* »Službene no vi n e kraljevino Jugoslavije« z dne
7.	maja 1931., št 101—XXX/214.
** »Službeni list« št. 1/1 in št. 195/32. iz leta 1930.
*** »Uradni list« št. 1/1 Iz leta 1929./1930. spadajo v pristojnost banske uprave.
J »Uradni list« št. 399/100 iz leta 1929^
Izvršujoč to svojo nalogo, mora v tehničnem pogledu odsek zlasti paziti na to: da se premični hudourniški material zadržuje, da se tla zavarujejo pred erozijo (da se ustanovi izenačilni strmec in enakotežni strmec), da se učvrste in vežejo bregovi proti izpodjedanju in izpodkopavanju, da se odvaja voda iz izvirkov in proni-cujoča voda v plazastem svetu z drenažo, da se .zasadijo z drevjem in obsejejo s travo sipine (usadi) in druga nestalna zemljišča v območju hudournika.
II.	del.
Postopanje ob urejanju hudournikov.
A.	Definicija hudournikov in generalni projekti.
člen 5.
Za hudournike je smatrati samo one grape in divje gorsko potoke, ki povzročajo škodo z izpiranjem in odsi-panjpm ali naplavljanjem (kamenjem, gramozom in peskom), dočim ni smatrati za hudournike drugih vodnih tokov, ki povzročajo škodo samo z izstopanjem vode iz struge.
Člen 6.
Za nameravano ureditev hudournikov je sestaviti najprej generalni projekt v treh primerkih.
V nujnih primerih, kjer so se pričela dela, preden jo bil izdelan generalni projekt (§ 28. zakona), naknadno ni treba sestaviti generalnega projekta.
Člen 7.
Generalni projekt služi za podstavo presoji, alj so namerjana dela v javni prid ali drugače koristna, in se Po tem odloča.
Če se generalni projekt odobri, pridobi podjetnik vse pravioe in prevzame vse dolžnosti po zakonu o urejanju hudournikov in po tem pravilniku.
Člen 8.
Generalni projekt mora obsegati:
a) pregledno karto hudourniškega območja v enem teh-le meril: 1 : 25.000, 1 : 50.000, t : 75.000 ali 1 : 100.000;
b) parcelami načrt samo onih krajev, na katerih naj se vrše dela, navedena v § a. zakona o urejanju hudournikov, v merilu, predpisanem za kataster;
c) izčrpen popis; in
č) proračun.
člen 9.
Pregledna karta mora obsegati točno oznamovano Pritočje glavnega hudournika in tako oznamovana pri-točja njegovih pritokov.
Parcelami načrt mora biti izdelan po katastrski mapi, kjer kataster obstoji. Kjer katastra ni, je izdelati parcelami načrt samo, če gre za razlastitev vaznih in dragih zemljišč ali drugih pravic. Paroelamemu načrtu je priložiti seznamek zemljiških in stavbnih parcel, ki so kakorkoli prizadete z namerjenimi deli.
S popisom je obrazložiti konfiguracijo hudourniškega ctanočja, njegovo višino, geološke in klimatološko razbere, stanje zemljišča in njegovo degradacijo, okolnosti, cib katerih je nastopilo to stanje, škode, ki jih povzroča.
hudournik, in nevarnosti, ki pretijo od njega, značaj ha-merjanih del in njih pomen za smotrno odvajanje vode in melioracijo zemljišča.
Proračun mora izkazovati približne stroške nanjbr-janih šumsko-kulturnih in gradbenih del ter odškodnine.
Člen 10.
Generalni projekt sme obsegati celo mrežo hudournikov v pritočju kake reke hudourniškega značaja.
Člen 11.
Izdelani generalni projekt vroči šef šumsko-tehnifc-nega odseka za urejanje hudournikov s svojim mnenjem vred banu za soglasnost.
Ban postopa dalje po pristojnosti v smislu poslednjega odstavka § 16. zakona o urejanju hudournikov.
Odohreni projekti se \ pišejo v hudourniški kataster.
Člen 12.
Ban oceni generalni projekt, si mu je bil redho vročen in za čigar soglasnost je pristojen, in izda svojo odločbo.
Oni generalni projekt, za čigar soglasnost ni pristojen, pošlje ban v vseh treh primerkih ministrstvu za sume in rudnike.
B.	Podrobni projekti.
Člen 13.'
Kb se odobri generalni projekt, mora izdelati podjetnik podrobni projekt v treh primerkih.
Člen 14.
Podrobni projekt mora obsegati:
1. pregledno karto kakor generalni projekt;
2. situacijo (položajni načrt) v enem teil-ie meril: 1 : 1000, 1 : 2000 ali v katastrskem merilu z. vsemi parcelami, ki jih je vzeti i poštev;
3. podolžni profil v merilu situacije z.a dolžine 'n 1 : 100 ali 1 : 200 za višine;
4. povprečne profile v enem teh-le meril: 1 : 20, 1 : 50, 1 : 100 ali 1 : 200;
5. normalne profile v merilu kakor pod 4.;
6. eventualno tudi še druge potrebne podrobne načrte;
7. seznamek vseh parcel, ki jih je treba celoma ali deloma razlastiti;
8. seznamek lastnikov, katerih parrele se naj obremenijo s služnostno pravico;
9. seznamek oseb, ki imajo pravico do uporabe vode;
10. seznamek vseh drugih interesentov (oseb. ki dajejo prispevke, drugih ustanov, ki so udeležene v katerikoli obliki in dr.);
11. analizo cen;
12. izmero in proračun;
13. tehnično poročilo; in
14. odločbo o odobritvi generalnega projekta
Poedine izmed navedenih prilog se smem ipustiti
I v onih primerih, kjer po značaju del niso potrebne, kar j je obrazložiti v tehničnem poročilu.
Čl©n 15.
Seznamek parcel mora obsegati:
1. davčno občino in parcelne številke;
2. ime lastnika, opravilo in kraj njegovega prebivališča;
3. skupno površino vsake parcele po katastru ali po izmeri, kjer katastra ni;
4. površino, ki se naj odvzame;
5. vrsto kulture;
6. razred in katastrski dohodek;	in
7. vrednost takega zemljišča po	hektarju.
01 ©n 16.
Za tako izdelani podrobni načrt da ban, kolikor je za to pristojen po § 17. zakona o urejanju hudournikov, svojo poprejšnjo odobritev in poroča o tem ministru za šume in rudnike; sicer pa vroči projekt v vseh treh primerkih ministru za šume in rudnike.
Olen 17.
Ko je podrobni načrt odobren, ga vroči banska uprava	pristojnemu upravnemu oblastvu	prve stopnje,	da	ga
da	razgrniti na javni vpogled in opravi komisijsko	raz-
pravo — § 18. zakona.
Ob vročitvi projekta občemu upravnemu oblastvu prve stopnje odredi ban strokovnjaka, ki naj daje potrebna pojasnila, in odredi tudi, koliko dni mora bivati ta oseba in v kateri občini.
Število teh dni ne sme biti manjše od treh niti večje od petih — skupaj.
C.	Komisijska razprava.
Člen 18.
Čim prejme obče upravno oblastvo prve stopnje podrobni pi\)jekt, ga vroči z objavo oni občini, kjer se naj izvrše najpoglavitnejša dela, da razgrne projekt na javni vpogled za dobo 21 dni.
V objavi se mora navesti:
a) rok, od katerega do katerega, in občina, v kateri bo projekt razgrnjen;
b) katere dni in v kateri občini bo dajal strokovni organ interesentom pojasnila o projektu in projektiranih delih;
c) dan, uro in kraj, kdaj in kjer se prične komisijska razprava;
č) da imajo vsi ipteresenti pravico, vložiti ugovore zoper celokupni projekt ali zoper njegove dele pri občem upravnem oblastvu prve stopnje v času, ko je projekt javno razgrnjen na vpogled, ali pri komisiji o priliki komisijske razprave na licu mesta;
d) da trpe vse pozvane osebe svoje potne in ostale stroške same;
e) da morajo poslati oni, ki komisijski razpravi na licu mesta ne morejo osebno prisostvovati, svoje pooblaščence, opremljene s pismenim pooblastilom; in
f) da se oceni osebam, ki so bile redno pozvane, pa niso prisostvovale niti poslale pooblaščencev, višina odškodnine po izprevidnosti izvedencev in da morajo trpeti osebe, ki bi ne bile zadovoljne s cenitvijo, stroške druge komisije same, če bi jo zahtevale.
Take objave je vročiti proti prejemnemu potrdilu:
a) vsem odborom (sudom) ostalih zainteresiranih občin;
b) vsem interesentom, ki jim posegajo ukrepi, ki so določeni v projektu, v lastninske pravice, v pravice užitka ali v pravice do uporabe vode;
c) vsem ministrstvom, katerih koristi se pospešujejo ali so prizadete; in
č) vsem onim, ki prispevajo za dela bodisi v denarju, bodisi v naravi, in te objave jim služijo namesto poziva.
Člen 19.
Na podstavi § 20. zakona o urejanju hudournikov sestavi obče upravno oblastvo prve stopnje z rešitvijo komisijo za razpravo na licu mesta in odredi tri strokovnjake (cenilce). To rešitev vroči v overovljenem prepisu šumsko-tehničnemu odseku za urejanje hudournikov in vsem zainteresiranim državnim ustanovam na znanje in v uporabo.
Organ, ki predstavlja podjetnika, sme zahtevati, naj se poedini cenilci izključijo, preden se prične razprava, a to vedno tedaj, če bi kdo izmed njih v kateremkoli pogledu bil zainteresiran na razpravi, ki jo je opraviti.
Potni in ostali stroški za komisijske člane, organe za urejanje hudournikov in za izvedence obremenjajo podjetnika.
Višino teh stroškov za izvedence odredi obče upravno oblastvo prve stopnje, z naknadno rešitvijo po izvršeni komisijski razpravi; za potne stroške ostalih komisijskih članov veljajo pa obstoječe uredbe o potnih in' selitvenih stroških.
Člen 20.
Ko se komisija konstituira in se opravijo ostale zakonske obličnosti, pojasni predsednik komisije z evenlu-ailno pomočjo ostalih komisijskih članov in uavzočega organa za urejanje hudournikov strankam najprej namen namerjanih del in njih korist za javne in privatne interese.
Potem se dajo komisijskim članom na znanje po-e*dini pismeni ugovori zoper ves projekt ali njegove dele. P redsednik komisije je dolžan, da da vse ugovore predstavnikom zainteresiranih državnih ustanov na znanje m da Čuje njih odgovore.
Potem zasliši komisija na licu mesta, ko je proučila teren in druge razmere in so se prečitali ugovori in odgovori, če jih je kaj, o spornem vprašanju obe zainteresirani stranki in izda takoj sklep, ki ga zapisnikar zabeleži.
Glede višine in načina odškodovanja si komisija vedno prizadeva, da se sklene prostovoljni sporazum med podjetnikom z ene in poedinci z druge strani.
Če pa se sporazum med njimi ne doseže, izvrši komisija takoj cenitev z navzočimi zapriseženimi cenilci.
Clen 21.
Komisijska razprava na licu mesta se vodi ustno, zapisnikar pa zapisuje med razpravo ob kratkem nje ptoglavitne momente.
Za one osebe, ki se prostovoljno odpovedo odškodnini, in za one, s katerimi se doseže sporazum o odškod-:nini bodisi v denarju ali z menjo za pravico uživanja ali :oa pravico na drugih zemljiščih ali objektih, pripravi za-ipisnikar takoj na licu mesta pismene izjave v dveh ena-fkik primerkih, ki jih podpišeta pbe zainteresirani stran-
ki, overovijo pa komisijski člani. En primerek izjave izroči osebi, ki odstopa, drugega pa priloži komisijskemu zapisniku.
Za one osebe, s katerimi se sporazum o odškodnini ne doseže, zapiše zapisnikar višino zahtevane odškodnine, odškodnino, ki se jim je ponudila, in višino odškodnine, kakor jo ocenijo izvedenci.
Člen 22.
Takoj po dokončani razpravi na licu mesta se sestavi komisijski zapisnik na podstavi zapiskov in izjav.
V zapisniku je navesti:
a) ali so bili vsi interesenti redno na razpravo pozvani;
b) kdo izmed pozvanih nj prisostvoval razpravi;
c) ves potek razprave z važnimi momenti;
č) kakšni ugovori so se vložili proti projektom ali njegovim delom, po katerih osebah in s kakšno obrazložitvijo;
d) kateri ugovori se uvažujejo in iz katerih razlogov bi bila potrebna izprememba vsega projekta ali njegovih delov;
e) vse osebe, ki so se prostovoljno odpovedalie odškodnini, kakor tudi one osebe, s katerimi se je dosegel prostovoljni sporazum o odškodnini ali menji pravice do užitkov ali pravice na drugih zemljiščih ali objektih po izjavah, ki so še podale;
!) vse osebe, s katerimi se sporazum ni dosegel, kolikšno odškodnino so zahtevale, kolikšna odškodnina se jim je ponudila in kolikšno odškodnino so ocenili izvedenci; in
g) ostale okolnosti, ki bi utegnile biti važne.
Ta zapisnik podpišejo člani komisije, delegat za urejanje hudournikov in izvedenci.
Člen 23.
Na podstavi komisijskega zapisnika izda obče upravno oblastvo prve stopnje rešitev, v kateri določi:
a)	ali se sprejme projekt v celoti ali pa ga je popolnoma ali deloma izpremeniti in dopolniti, obrazloživši izčrpno te izpremembe in dopolnitve in zaslišavši organa za urejanje hudournikov;
h) korist, ki jo dobč od namerjanih del javni in po-ediui zasebni interesi;
c) katera zemljišča ali pravice se razlaste, katera se pa regulirajo z menjo za pravico do užitkov ali za pravice na drugih zemljiščih ali objektih in kateri drugi ukrepi se predpisujejo;
č) odškodnine, ki jih je plačati poedinim interesentom;
d) one osebe, ki so se prostovoljno odpovedale odškodnini;
e) kolikšna je celotna proračunjena vsota, kolikšna vsota naj obremeni državo in kolikšna po edine udeležene stranke, da se izvedejo in vzdržujejo dela, in kako naj se te vsote podjetniku izplačujejo, upoštevaje odredbe §§ 31., 32., 33., in 36. zakona o urejanju hudournikov; in
i) stroške komisijskih ogledov za komisijske člane, delegiranega organa za urejanje hudournikov in izvedence, z navedbo višine stroškov za vsako poedino osebo,
Člen 24.
Gornjo rešitev vroči obče upravno oblastvo prve stopnje vsem zainteresiranim* strankam, kolikor se katere tiče, z opozorit vij o:
a) da ima vsaka zainteresirana stranka pravico pritožbe na bana po občem upravnem oblastvu prve stopnje v 15 dneh po pmjemu rešitve in da je banova rešitev končna;
b) da ima zainteresirana stranka, če glede odškodnine ni zadovoljna z banovo rešitvijo, pravico, da zahteva odškodnino s civilno pravdo pred pristojnim sodiščem najkasneje v mesečni dni, ko je postala rešitev občega upravnega oblastva prve stopnje pravnomočna (izvršna), odnosno od dneva prejema banove odločbe;
c) da se poznejši zahtevek glede odškodnine ne jemlje v poštev;
č) da pridobi stranka pravico do prisojene odškodnine z onim dnem, ko* se dejanski začne omejitev pravice do užitkov, odnosno ko se izvrši razlastitev; in
d) da se s pritožbami, vloženimi glede odškodnine, in z uvedenimi pravdami izvršitev hudourniških del ne zadržuje in da ne sme»del nihče ovirati.
Člen 25.
Potem ko je izdalo, obče upravno oblastvo rešitev, čaka, dokler se ne ugotovi, da je pretekel petnajstdnevni rok od vročitve njegove rešitve vsem interesentom, in vroči, če ni pritožb, bamu vse spise o opravljeni komisijski razpravi na licu miesta obenem s svojo rešitvijo in projektom.
Če je kaj pritožb, vroči obče upravno oblastvo prve stopnje te pritožbe banui s poročilom, projektom in z ostalimi spisi o opravljeni komisijski razpravi na licu mesta.
Podrobne projekte, katerih proračunjena vsota ne presega 500.000 dinarjev, ban odobri ali odredi potrebne izpremembe in dopolnitve; o vloženih pritožbah, ki se tičejo odškodnine, pa izda rešitev, ki jo vroči pritožilcem po občem upravnem oblastou prve stopnje. V rešitvi mora navesti:
a) da imajo pritožilci pravico, zahtevati odškodnino s civilno pravdo pred pristojnim sodiščem v roku meseca dni; in
b) da se poznejši zahitievek glede odškodnine no jemlje v poštev.
One podrobne projekte, katerih proračun jene vsote presegajo 500.000 dinarjev, -uroči ban zaradi odobritve ali izprememb in dopolnitev obenem z vloženimi ugovori in s svojim mnenjem ministru za šume in rudnike, dočim izda o pritožbah, ki se tičejo odškodnine, rešitev po svoji pristojnosti in jo vroči pritožilcem po občem upravnem oblastvu prve stopnje, pri čemer navede okolnosti, obsežene v prejšnjem odbstavku pod a) in b).
Člen 26.
Če je med delom ali pozneje potreba, da se morajo razširiti neka dela ali neki ukrepi na druge objekte ali zemljišča, ki jih projekt ni upošteval, obvesti organ za urejanje hudournikov o tem najprej svoje nadrejeno oblastvo in pozove po tega odobritvi lastnike po občini pismeno na določeni dan zaradi . sporazuma.
Če se sporazum doseže, se sestavi z vseckim lastnikom zapisnik v dveh enakih primerkih,' ki- ga podpišeta organ za urejanje hudournikov in lastnik.. En primerek ostane pri organu za urejanje hudournikov, drugi se izroči lastniku.
Če zahtevajo lastniki odškodnino, jj/jm sme priznati organ za urejanje hudournikov odškodnino samo v oni višini, kakor se je odmerila pri komisijski razpravi za podobna zemljišča ali objekte, in če na to zainteresirana stranka pristane, se sestavi zapisnik p o prejšnjem odstavku.
Če se po tej poti ne doseže sporazum, je sestaviti o tem zapisnik po obrazcu, predpisanem v drugem odstavku tega člena, in v njem navesti odškodnino, ki jo zahteva lastnik, in odškodnino, ki se iaiu je ponudila.
Na podstavi teh zapisnikov zaprosi organ za urejanje hudournikov obče upravno oblastvo prve stopnje, naj izda rešitev po drugem odstavku § 2fcii zakona o urejanju hudournikov.
Oboe upravno oblastvo prve storpnje vroči to rešitev takoj organu za urejanje hudournikov in lastnikom, pri čemer je navesti besedilo iz točk a), b), c), č) in d) člena 24. tega pravilnika.
Naknadni stroški se porazdele na poedine udeležence po lestvici, ustanovljeni v rešitvi občega upravnega ob-lastva o prvotnih delih; prispevki, pa se plačujejo smiselno kakor prej.
Člen 27.
Če gre za to, da se izvrše »prepovedi paše na površinah, ki so najbolj potrebne za urejevalna dela po § 29. zakona, sestavi organ za urrejanje hudournikov o tem elaborat.
Elaborat mora obsegati:
1. Položajni načrt v katastrskem merilu, iz katerega so razvidne:
a) parcele, na katere bi se morali razširiti namerjani ukrepi;
b) parcele, na katerih korist bi se ti ukrepi izvršili; in
c) bližnja okolica, zlasti naselja, prometna- sredstva in drugi objekti.
2. Seznamek parcel, na ikatere naj bi se razširili gornji ukrepi.
3. Seznamek parcel, v katerih korist naj bi se izvršili zgornji ukrepi.
4. Izčrpno obrazložitev o potrebnosti izvršitve teh ukrepov z računskimi dokazi, da je škoda po hudourniku večja nego korist od paše ia da je v javnem ali zasebnem interesu treba izvršiti namerjane ukrepe.
Seznamki pod 2. in 3, morajo biti sestavljeni po predpisih iz člena 15. tega pravilnika.
Ta elaborat je vročiti občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki odredi komisijsko razpravo.
Za sestavljanje komisije, pozivanje interesentov na komisijsko razpravo, opravljanje razprave, izdajanje rešitve in nadaljnje postopanje ter plačevanje potnih stroškov se uporabljajo odredbe § 20. zakona in dotični predpisi členov 18., 19., 20., 21-, 22., 25L, 24. in 25. tega pravilnika.
m. del.
Izvajanje hudourniških del.
Člen 28.
Hudourniška dela, ki jih vrši država ali banovina, izvaja šumsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov pri banski upravi.
Za čas dela v terenu sme sestaviti ban začaspo sekcijo z nazivom: >šumsko-tehnična sekcija za urejajnje hudournikov«, o čemer poroča ministrstvu za šume in rudnike.
Šef sekcije sme biti tudi kontraktualni, inženjer, če ni stalnega osebja.
Šefu sekcije se dodeli iz odseka potrebno število strokovnega osebja; če takega osebja ne bi bilo, poskrbi šef sekcije za najetje najpotrebnejšega honorarnega in dnevničarskega osebja po veljavnih zakonskih predpisih.
Če izvajajo dela druga telesa ali osebe, se vrši izvajanje teh del pod nadzorstvom državnih hudourniških strokovnjakov.
Člen 29.
Dela se morajo izvajati po Odobrenih podrobnih projektih (§ 17. zakona) in se brez teh ne smejo začčti, razen primerov, omenjenih v § 28. zakona in v členu 31. tega pravilnika.
Odstopki od podrobnih projektov načeloma niso dopustni brez pristojne odobritve.
Člen 30.
Izmerjanje položaja poedinih objektov in njih dimenzioniranje po stanju struge v trenutku gradnje se ne smatra za odstopek od podrobnega projekta in sme podjetnik odnosno šef sekcije to opraviti, če se s tem ne prekorači proračunjena vsota celotnega podrobnega projekta, niti ne posega v koristi drugih oseb.
Take odstopke od podrobnega projekta mora javiti podjetnik, odnosno šef sekcije, šumsko-tehničnemu odseku za urejanje hudournikov pri banski upravi.
Za druge odstopke od podrobnega projekta, s katerimi bi se prekoračila proračunjena vsota celotnega podrobnega projekta ali bi se posegalo v koristi drugih oseb, mora podjetnik, odnosno šef sekcije, o pravem času zahtevati pristojne odobritve. To odobritev daje ono oblastvo, ki je odobrilo podrobni projekt, in če je to bil ban, poroča o tem ministru za šume in rudnike. Kolikor posega to odstopanje od podrobnega projekta v koristi drugih oseb, se je ravnati podjetniku odnosno šefu sekcije po členu 26. tega pravilnika in § 26. zakona o urejanju hudournikov.
Člen 31.
V izjemnih in zelo nujnih primerih, omenjenih v § 28. zakona, se smejo izvesti potrebna dela brez poprej sestavljenih projektov.
Za dotične hudournike je treba sestaviti naknadno potrebne podrobne projekte in v njih prikazati izvedena dela in stroške zanje.
Člen 32.
Deta, ki jih’ izvršuje država, je izvajati poglavitno X režiji ah v mešani režiji, kakršen je značaj posla.
IV.	d p 1.
'Vzdrževanje objektov in kultur.
Clen 33.
Glede na veliko vrednost zgrajenih objektov in kultur je treba postaviti za poedine' serije urejenih hudournikov, ki jih je izvedla država, zaporedoma in na predlog šumsko-tehničnega odseka nadzornike iz vrst izurjenega logarskega osebja, ki naj obhajajo objekte in podajajo poročila o njih stanju, izvajajo popravila manjšega pomena po navodilih predstojnikov in nadzorujejo ostalo čuvajsko osebje, poklicano za čuvanje hudourniškega območja. Nadzorniki so terensko pomožno osebje šumsko-tehničnega odseka in imajo položaj in pravice logarskega, odnosno višjega logarskega osebja šumarske stroke.
Člen 34
Vsa popravila pri hudournikih, ki jih je uredila država, se izvedejo po točki S. člena 86. zakona o državnem računovodstvu kot nujna dela. O izvršenih popravilih je treba takoj izdelati potrebne elaborate in naknadno zaprositi za pristojno odobritev.
Člen 35.
Šef šumsko-tehničnega odseka za urejanje hudournikov pri banski upravi skrbi za to, da se postavi vsako leto v banovinski proračun potrebna vsota za vzdrževanje, ki se troši samo za popravila in nagrade čuvajskemu osebju.
V.	d e 1.
Nadzorstvo in čuvanje.
Člen 36.
Nadzorstvo nad urejenimi hudourniki, nad ogradami in površinami, pogozdenimi po predpisih zakona o urejanju hudournikov, je naloga organov sumsko-tehničnega odseka za urejanje hudournika kakor tudi drugih sumerskih organov občih upravnih oblastev, kolikor bi bili njih posli v zvezi z izvedenimi hudourniškimi deli.
Člen 37.
Čuvanje objektov, zgrajenih v hudourniškem območju, je poveriti v prvi vrsti bližnjemu logarju (višjemu logarju) za državne gozdove, na katerih ozemlju je hudournik.
Kjer takega logarja ni, se sme poveriti čuvanje občinskemu ali selskemu logarju za primerno nagrado. Kjer tudi teh ni, je poveriti čuvanje poljaku ali drugi zanesljivi osebi za nagrado in je smatrati tako osebo po opravljeni prisegi za organa javne varnosti. Nagrade se dajejo iz sredstev, določenih v proračunu za vzdrževanje in čuvanje objektov.
Razen tega je dolžan tudi vsak drug državni, samoupravni, občinski ali drug javni uslužbenec, kakor tudi vsak zasebnik, da škodo, ki jo. je opazil, takoj javi najbližjemu občinskemu ali občemu upravnemu oblastvu prve stopnje pismeno ali ustno.
Čuvanje kultur in ograd obremenja lastnike zemljišč.
Člen 38.
Organi, ki Jim je poverjeno čuvanje, in nadzorni organi z značajem javne straže podajajo prijave zoper krivce, nekolkovane (§ 179. zakona o gozdih), pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje in ravnajo s krivci po smislu ijtj 173., 174., 175., 176. in 177. zakona o gozdih* glede škode, prizadete na zgradbah, ogradah in kulturah.
Druge osebe (državni, samoupravni, občinski in dru-.gi javili uslužbenci ter vsak zasebnik) podajo nekolkovane prijave najbližjemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Za določanje povračila škode v ogradah in kulturah veljajo predpisi § 171. zakona o gozdih; povračilo škode, prizadete na gradbenih objektih, pa morajo preceniti izvedenci.	/
VI.	d e 1.
\
Financiranje.
Člen 39.
Vsi stroški za dela, ki jih opravlja država po zakonu o urejanju hudournikov, za vzdrževanje in čuvanje zgrajenih objektov, kakor tudi državni prispevki, določeni v § 32. zakona za dela, ki jih izvajajo banovine, občine, interesenti posebej ali v obliki zadrug, se pokrivajo:
1. iz vsot, postavljenih v letne proračune skladno s § 123. zakona o gozdih;
2. iz vsot, dodeljenih iz fonda za pogozdovanje; in
3. iz obveznih banovinskih prispevkov.
Pristojni odseki oddelka za šumarstvo porazdele sporazumno vsoto,’ ki jo je postaviti v letni proračun po predpisu tj 123. zakona o gozdih.
Toda po potrebi je postavljati v letne proračune tudi vsote preko tega zneska za pokritje določenih izdatkov v dotičnem letu.
Člen 40.
Prispevki poedinih udeleženih strank za dela ob urejanju kakega hudournika se polagajo pri pristc i ti banski upravi tako, kakor to odredi obče upravno ob-lastvo prve stopnje v svoji rešitvi po § 21. zakona o urejanju hudournikov.
Dela, katera vrši država v nujnih primerih po predpisih tj 28. zakona o urejanju hudournikov, preden je izdalo obče upravno oblastvo prve stopnje rešitev o stroških podjetja in o načinu plačila prispevkov, kreditira država do zneska 70% skupne proračunjene vsote, šef pristojne sekcije je dolžan, da izposluje to rešitev občega upravnega oblastva pred dovršitvijo del, da ne bi bilo zastoja v izvajanju del.
Samo v onih primerih, kjer je potreba taka, da se mora pričeto delo dovršiti v celoti prej kakor se izposluje rešitev o polaganju prispevkov, sme izvesti država po odobritvi ministra za šume in rudnike iz svojih kreditov dela s tem, da da celotni znesek proračunjene vsote, a prispevki se pobero naknadno.
Člen 41.
Po § 32. zakona o urejanju hudournikov sme dati država podporo onim ustanovam in osebam, ki izvajajo
* „ Uradni lisk št. 162/35 iz 1. 1U2U./1930,
hudourniška dela ob svojih stroških, s prispevkom do 30% proračunjene vsote odobrenega projekta.
Ustanove in osebe, ki žele dobiti ta prispevek, morajo po dovršenih delih zaprositi za njih pregled in za prispevek.
Člen 42.
To podporo je izplačevati edino na podstavi poročila državnega hudourniškega organa o izvedenih delih. Poročilo mora ugotoviti poleg ostalega tudi vrednost del v tehničnem pogledu in koliko zadoščajo namenom utrjevanja zemljišča in zaščite posestva pred hudourniki.
Člen 43.
Poleg podpore, določene v § 32. zakona o urejanju hudournikov in členu 41. tega pravilnika, se smejo usta-*	novam	in	zasebnikom po odobritvi ministra za šume in
rudnike na prošnjo interesentov dati na razpolago državni hudourniški izvedenci za izvajanje teh del. Tem strokovnjakom morajo zainteresirane stranke plačati potne in ostale terenske stroške.
VII.	del.
Kulturni in preventivni ukrepi
A. Paša, žirjenje i. dr.
Člen 44.
Kolikor so potrebni preventivni ukrepi za večje površine ali celo območje pritočja, določeno v § 29. zakona o urejanju hudournikov, sestavijo organi šumsko-tehnič-nega odseka za urejanje hudournikov pri banski upravi potrebni referat, v katerem je navesti vse vrste potrebnih ukrepov in razloge za njih izvršitev.
Šumsko-tehnični odsek banske uprave vroči ta obrazloženi referat odseku za šumarstvo, da se izvede postopanje, potrebno za prepovedi.
Odsek za šumarstvo mora smatrati te predmete za nujne.
Dotični odsek za šumarstvo obvesti o svojih stroških poleg interesentov tudi šumsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov.
Člen 45.
Odsek za šumarstvo mora obvestiti šumarsko-teh-nični odsek za urejanje hudournikov vedno o vseh svojih rešitvah glede prepovedi paše, žir jen ja i. dr., ki jih vrši po svoji pobudi v hudourniških območjih,
B.	Kulturna dela: pogozdovanje, drenaže in fiksiranje terena.
Člen 46.
Organi šumsko-tehničnega odseka za urejanje hudo urnikov so pristojni za pogozdovanje sipin (usadov) v hudourniških območjih, drenažo gozdnega zemljišča in , fiksiranje vseh vrst meljastega zemljišča in nestalnega j terena.
škega območja v generalni osnovi za pogozdovanje, in zaprosi za nujno pogozditev vseh goličav.
Taka pogozdovanja se morajo vzeti za nujna v smislu točke 1., člena 7. uredbe o pogozdovanju kraškega sveta, goličav in sviža.*
VIII. del.
Prehodne odredbe.
Člen 47.
Za vse one hudournike, za katere so se izdelali podrobni projekti, preden je stopil v moč zakon o urejanju hudournikov in preden stopi v moč ta pravilnik, .pa se dela niso še začela, ni treba sestavljati generalnih projektov.
Člen 48.
Kjer niso ustanovljeni šumsko-tehnični odseki za urejanje hudournikov, vrši posle hudourništva odsek za šumarstvo, kateremu se sme pPideliti strokovnjak za izvršitev del, delegiran bodisi iz ministrstva, bodisi iz druge banovine.
Člen 43.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 7. marca 1931.; št. 17.301/30'.
Minister za šume in rudnike: Dušan Sernec s. r.
231.
Popravek
k zakonu o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo.**
V zakonu o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo, razglašenem v »Službenih novinah« z dne 10. septembra 1930., št. 206 — LXXII, str. 1779, je napačno tiskano, in sicer:
v § 3., točki 1., v prvi vrsti je tiskana beseda: »ministrstva« namesto besede:	ministra«;	in
v § 3., točki 2., pod a), v poslednji vrsti, je tiskana beseda: »osoba< namesto besede: »soba«; ti pogreški se s tem popravljajo.
Iz ministrstva za finance — oddelka za carino
v Beogradu, dne 28. januarja 1931.; št. 2968/IV.
* »Službeni list« št. 211/35 iz 1. 1930.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne lebruarja 1931., št. 26 — VII/41.
Zakon o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo gl. »Službeni list« št. 171/27 iz leta 1930. Ta je drugi gor-
Pogozdovanje večjih površin v hudourniškem ob oočju vrše organi odseka za šumarstvo.
Šef šumsko-tehničnega odseka za urejanje hudour »kov vroči odseku za šumarstvo obrazložen referat, ko ikor ni že obseženo potrebno pogozdovanje hudoarni-
nji pogrešek že upoštevan. — Op. ur.
232.
Odločba
glede pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani.*
Gospodu
ministru za šume in rudnike.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je zaprosilo s svojima spisoma št. 4843 z dne 22. avgusta in št. 4958 z dne 29. avgusta 1930. oddelek za rudarstvo ministrstva za šume in rudnike, da poskrbi za kar najhitrejšo uzakonitev načrta zakona o zavarovanju rudarskih delavcev ali pa ukrene vse potrebno za sanacijo pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani, ki je pričela poslovati s stalnim mesečnim primanjkljajem.
Primankljaj je posledica znižanja proizvodnje premoga in redukcije delavcev, dočim se je število rudarskih upokojencev stalno večalo, s tem pa tudi izdatki za pokojnine. V septembru 1930. je imela pokojninska blagajna v Sloveniji že mesečni primanjkljaj 40.000 dinarjev, ki je grozil, da postane še večji, če se ne uzakoni novi načrt zakona o zavarovanju rudarskih delavcev ali ne ukrene kaj za sanacijo tamkajšnje pokojninske blagajne.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani je v velikih finančnih težavah, tako da se pričakuje v letu 1931.. še večji primanjkljaj; če se ne ukrene kaj za njeno sanacijo, doživi pokojninska blagajna v štirih letih polom in mora ustaviti izplačevanje pokojnin v zakonskem znesku. Temu je več vzrokov:
1. razvredba imovine pokojninske blagajne po prevratu;
2. popolna brezcenost predvojnih državnih papirjev in avstrijskega vojnega posojila;
3. premajhni prispevki v pokojninsko blagajno izza prevrata do 31. decembra 1924.;
4. nepričakovani narast upokojencev v poslednjem času, in
5. znižanje števila aktivnih članov zbog redukcije delavcev.
Iz pregleda o stanju aktivnih in upokojenih članov, o dohodkih in izdatkih v pokojninskem zavarovanju za leta 1925., 1926., 1927., 1928., 1929. in 1930., vročenega ministrstvu po glavni bratovski skladnici v Ljubljani, je pregledno razvideti, kakšno je stanje polnopravnih članov in upokojencev, zavarovanih po novih pravilih bratovske skladnice koncem leta pri poedinih krajevnih bratovskih skladnicah, razmerje v % med aktivnimi in upokojenimi 'člani, znesek letnih dohodkov in razhodkov za pokojnine in odpravnine, razlika med omenjenimi zneski, kakor tudi za koliko so bili dohodki večji ali manjši od razhodkov.
Rekapitulacija teh letnih pregledov od 1925. do 1930. kaže sliko o poslovanju omenjene glavne bratovske skladnice v tej dobi.
Pregled za mesec december 1930. izkazuje poslednje ugotovljeno stanje poedinih krajevnih bratovskih skladnic, kakor tudi glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Ta pregled v zvezi z omenjeno rekapitulacijo za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2i. mtuxa št 64-XIX/123,
leto 1925. do 1930. more služiti kot osnova za sanacijo pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Sanacija te pokojninske blagajne se da izvesti samo z zvišanjem stopnje prispevkov.
Primanjkljaj, ki ga je treba pokriti v letu 1931. s posebnimi dohodki, bi znašal	.	.	.	Din	3,750.000—
in bi se računilo tako-le: 7% prispevkov od 12.862 polnopravnih članov in podjetij bi znašalo 819 X 12 .	,	,	,	Din	1,405.380 *
torej bi znašal 1%	. , , *	,	.	.	Din	1,405.380—
Pokojnine v sedanjem stanju bi znašale 989.049 X 12 ..... . Din 11,748.570— Če se vzame, da narastejo izdatki za pokojnine v letu 1931. v istem razmerju kakor v letu 1930. proti letu
1929., je treba dodati še . .	.	.	.	Din	1,660.000—
Tako bi znašali izdatki za pokojnine v letu 1931. skupaj	Din	13,408.570—
in že pri tem bi bilo primankljaja . Din 3,570.900-— Razen tega je treba temu dodati še upravne stroške za namestitev šefa zdravnika	Din	180.000—
in tako bi znašal skupni primanjkljaj Din 3,750.900-— Ves ta primanjkljaj je treba pokriti s prispevki, da bi mogle ostati obresti vplačane glavnice, ki znašajo 835.000 dinarjev na leto, in dohodek eventualno drugih sanacijskih ukrepov za okrepitev sklada.
Povišek prispevkov v pokojninsko blagajno glavne bratovske skladnice v Ljubljani je treba razporediti glede na poslovne uspehe za dobo od 1925. do 1930. in po rekapitulaciji tako-le:
1. Celje, Jesenice, Krmelj, Ljubljana
8%....................................Din	307-100—
2. Štore	— 9%...........................Din	54.100—
3. Hrastnik, Kočevje, Laško, Rajhen-
burg,	Trbovlje in	Zagorje — 10-2°/o	Din	2,547.100—
4. Velenje — 10-8%.......................Din	481.400—
5. Leše,	Mežica, Ravne	— 12%	.	.	.	Din	742-800—
Skupaj	.	'.	.	Din	4,132-500—
Zato mi je čast predlagati gospodu ministru za šume in rudnike, da usvoji prednji predlog, ker je to najboljši in edino mogoči način za sanacijo pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
V Beogradu, dne 9. marca 1931.
Načelnik oddelka za rudarstvo:
Dr. inž. Turina s. r.
Na podstavi členov 2. in 3., točke 12., zakona o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929., čl.
1.	uredbe o organizaciji rudarske stroke z dne 27. junija
1921., člena 135. pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji z dne 1. decembra 1925.** in predloga rudarskega glavarstva v Ljubljani
rešujem:
da se zaradi začasne sanacije pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani prispevki v pokojninsko blagajno, določeni s členom 102. pravil bratovske,
* Pogrešeno že v izvirniku. — Op. ur.
** Prav: 1. decembra 1924. — Pravilu gl. »Uradni Ugt« št, 63(123 jz tein 1925. - Op. ur.
skladnice v mejah od 8% do 5% delavskih kategorijskih zaslužkov, povišani z rešitvijo g. ministra /.a šume in rudnike R. br. 11.464 z dne 6. decembra 1927. od 5% na 7%, povišajo tako-le:
1. Celje, Jesenice, Krmelj, Ljubljana
8% da . . ..................................Din	307.100—
2. Štore — 9% dh	.	...........Din	54.100'—
3. Hrastnik, Kočevje, Laško, Rajhen-burg, Trbovlje in Zagorje — 10-2%
da.....................'	Din	2,547.100—
4. Velenje — 10-8	da....................Din	481.400—
5. Leše, Mežica, Ravne	—	12%	da'	.	Din	742.800'—
Skupaj	.	.	.	Din	4,132.511 —
Ta izprememba pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji z dne 1. decembra 1924. velja izza dne 1. marca 1931. in se razglasi v ; Službenih novinah :. V Beogradu, dne 9. marca 1931.
Minister za šume in rudnike:
Dušan Sernec s. r.
Banove uredbe.
238.
VIII.	No. 2718/1.
Na osnovi .»zakona o notranji upravi« čl. 66. in 67. predpisujem
naredbo
o odobravanju cen za tujske sobe ter pregledovanju sob v letoviščih in zdraviliščih.
8 i
V vsaki sobi, ki se. oddaja v gostilničarski obrti v kateremkoli kraju Dravske banovine v najem potnikom, mora biti na vidnem meslu objavljena od sreskega (mestnega) načelstva potrjena cena sobe.
§ 2.
Posestnik, ki oddaja bodisi sam,1 bodisi po svojem pooblaščencu v letoviškem ali zdraviliškem okolišu sobe, hiše ali del hiš v najem letoviščarjem ali zdraviliškim gostom, ne da bi izvrševal .gostilničarsko obrt, mora to prijaviti svojemu občinskemu uradu.
Kot letoviški ali zdraviliški okoliš so po tej naredbi vsa mesta in trgi v področju Dravske banovine, dalje občina Sv. Ana nad Tržičem, Bled, Bohinjska Bistrica, Begunje (srez Radovljica), Bohinjska Srednja vas, kraj Brezje v občini Mošnje, občina Breznica (srez Radovljica), občina Čatež, Dobrna, Dolenjske toplice, Dovje-Moj-strana, kraj Golnik v občini Križe, Gorje pri Bledu, Jezersko, Kamna gorica, kraj Kamniška Bistrica v občini Županje Njive, Kokra, Kotlje; Kranjska gora, Lesce, Luče, Ljubno (srez Gornji grud), kraj Medija-lzlnke v občini Aržiše, Podkoren, Rajhenburg, Rateče, Ribnica na Pohorju, Ribno pri Bledu, Rimske toplice, Rogaška Sla-
tina z vsemi obmejnimi občinami, Slatina Radenci, občina Solčava, kraj Šmarješke toplice v občini Šmarjeta, Šmartno na Pohorju, kraj Sv. Križ-Planina v občini Jesenice, Sv. Lovrenc na Pohorju, Topolščica, Vitanje. Po potrebi se morejo uvrstiti tušem tudi druge občine.
V prijavi se mora navesti število sob in njih oprema.
§ 3.
Dolžnost župana (načelnika občinske uprave) je, da vse po § 2., 1. odst., te naredbo prijavljene sobe pregleda vsaj do 30. aprila vsakega leta po komisiji treh članov, med katerimi je eden občinski zdravnik. V letu 1931. naj se ta pregled izvrši vsaj do 1. julija.
8 4.
Ta komisija predloži županu svoje mnenje, ali je prijavljena soba, odnosno hiša iz zdravstvenih in gradbenih ozirov neoporečna in pripravna za sprejem letoviščarjev, odnosno zdravilskih gostov.
Pri pregledovanju sestavlja komisija seznamek pregledanih sob in postelj, odnosno hiš.
Na podlagi tega mnenja odloči župan, ali se srne soba oddati v najem letoviščarjem, odnosno zdraviliškim gostom, ter predloži sreskemu, oziroma mestnemu načelstvu poročilo z mnenjem komisije in s svojimi pripombami v odobritev. Proti odločitvi župana, odnosno sreskega (mestnega) načelstva je mogoča pritožba po in-stančni poti.
Letoviščarji, odnosno zdraviliški gosti se smejo sprejemati samo v one sobe in hiše, ki jih je župan spoznal za to kot pripravne, oziroma sresko (mestno) načelstvo.
Letoviščar, odnosno zdraviliški gost je po tej na-, redbi vsakdo, ki se začasno nahaja v kraju, omenjenem v § 2., brez stalnega opravka.
§ 5.
Posestnik sobe in hiše, ki bi opustil prijavo po § 2., odnosno napravil netočno prijavo, se kaznuje po Čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od 20 do 1000 Din, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni. Prav tako se kaznuje tudi kršilec določil § 4. in § 4., odst. 3.
8 6.
Stroške za poslovanje komisije nosi prkadeta občina.
Ako bi občina ne sestavila komisije ter ne bi odredila pregleda sob, odn. če bi se ugotovilo, da komisija ne posluje vestno, izvrši to delo komisija, ki ji načeluje sreski načelnik, uradni zdravnik iu tehnični izvedenec, na stroške dotične občine.
' § 7.
Ta naredba stopi v veljavo po čl. 71. zakona o notranji upravi čez 8 dni po razglasitvi v >Službenem listu banske uprave Dravske banovine«.
V Ljubljani, dne 16. junija 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Ban: Dr. Marušič s. r.
284.
VI.	No. 12.564/1.
Razglas
glede plačljivosti nadurnega dela v industrijskih in rudarskih podjetjih.
Ža pravilno in enotno tolmačenje predpisov § 10. zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922., -Uradni list« št. 211/74, je ministrstvo za socialno politiko in nar. zdravje v Beogradu izdalo odločbo, St. br. 24.272 z dne 19. maja t. 1., ki se glasi:
§ 10. zakona o zaščiti delavcev predvideva, da so delodajalci dolžni plačati pomožnemu osebju za vsako prekočasno delo najmanj 50% več kakor od ur normalnega delovnega časa.
§ 6. cit. zakona predvideva možnost podaljšanja delovnega čaša v primeru, ako se za to izjavijo štiri petine delavstva kakega podjetja s tajnim glasovanjem, ki se izvrši po pravilniku o podaljšanju delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih na podstavi sporazuma med lastniki podjetij in njih pomožnim osebjem z dne 25. septembra 1924., »Uradni list« št. 313/98.
§ 8. istega zakona predvideva izjemne primere, kdaj se sme podaljšati delovni čas na prošnjo podjetja. Odstavki 1., 5. in 6. § 8. tega zakona predvidevajo plačevanje za izvršeno nadurno delo, dočim ostali odstavki tega paragrafa ne predvidevajo plačevanja za nadurno delo s 50% poviškom.
Nekatera državna oblastva so napačno tolmačila besedo »vsako« v 4} 10. navedenega zakonu tako, da se mora tudi nadurno delo po odstavkih 2., 3., 4., 7. in 8. § 8,#navedenega zakona plačevati s 50% poviškom od ur normalnega delovnega časa.
Za nadurno delo v smislu § 10. zakona o zaščiti delavcev pa je torej smatrati le delo iz § 6. in odstavkov
1.,	5, in 6. § 8., nikakor pa ne podaljšanje delovnega časa, ki ga predvidevajo odstavki 2., 3., 4., 7. in 8. § 8. navedenega zakona.
Kraljevska baaška uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1931.
Po odredbi bana načelnik oddelka za socialno politiko in narodno Zdravje: dr. Dolšek s. r.
235.
Popravek
k uredbi o skupnem davku na poslovni promet.
V tej uredbi, objavljeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 17. aprila t. L, št. 137/26, se je na str. 585 pod tar. štev. skup. davka 560 (papir za tiskanje na rotacijskih strojih) naknadno ugotovila v 4. stolpcu tiskovna pomota. Stopnja skupnega davka se mora glasiti pravilno: 1 (ne 2-5).
Uredništvo.
236.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
s	Objava.
Občina Sv. Vid, srez logaški,	bo	pobirala	v	smislu
odloka kraljevske banske uprave	11.	No. 3375/4,	v	letu
1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in koiiijaka Din 7—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. junija 1931.
II.	No. £3175/4.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r,
Objava.
Občina Kočice, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 1727/4 v letu 1931. občinsko trošarino:
od 100 1 vinu Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. j?unija 1931.
II.	No. 1727/4.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
  ^
237.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z t'6ne 13. junija 1931, I. No. 5855/1, je imenovan ing. Poirenta Josip, banovinski tehnični svetnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani v VI. položajni skupini, za banovinskega tehničnega svetnika V. položajne skupine s plačo Din 1450—, položajno doklado Din 800-— ini osebno draginjsko doklado Din 1250-— mesečno na diosedanjem sužbenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. juniju 1931, I. No. 5681/1, je imenovan MavrKč Jožef, banovinski knjigovodja pri kraljevski banski upravi v Ljubljani v VIII. položajni skupini, za banovinskega računskega kontrolorja VIL položajne skupine s plačo Din 910-—, položajno
doklado Din 500—, in osebno draginjsko dtoklado Din 1150-— mesečno na dosedanjem službenem m»estu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dtravske banovine z dne 13. junija 1931, I. No. 5949/1, je imenovan Turk Adolf, banovinski knjigovodja pri kraljevski banski upravi v Ljubljani v VIII. položajni skupini, za banovinskega računskega kontrolorja v VII. položajni skupini s plačo Din 910-—, položajno doklado Din 500-— in osebno draginjsko doklado Din 1150-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 19. maja 1931., I. No. 4223/1, je bil dr. Prodan Josip, banovinski zdravnik-pri-pravnik v zdravilišču na Golniku z mesečno plačo Din 1.550-— ter s pravico do epidemske doklade \v smislu odloka ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 20. aprila 1931., S. br. 7553, v znesku Din 1200-— mesečno, postavljen za sekundarnega zdravnika na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajni skupini s plačo Din 730-—, položajno doklado Din 400-—, osebno draginjsko doklado III. drag. razreda Din 850-— mesečno in specialnim dodatkom po § 26. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave, odnosno zgoraj cit. odločbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje mesečno Din 1500-— proti tiemu, da ne sme izv rševati privatne prakse.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 19. maja 1931., I. No. 4581/1, je bil postavljen Groblacher Božidar, uradniški pripravnik pri finančnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini z odgovarjajočimi pristojbinami na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. maja 1931., I. No. 547T7/1, je imenovana Rogač Frančiška, banovinska uradniška pripravnica pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani z mesečno plačo Din 1400-— za banovinsko arhivsko uradnico X. [položajne skupine s .plačo
Din 475-—, položajno doklado Din 200-— in osebno draginjsko doklado Din 1000-— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. junija 1931, I. No. 6261/1, je po potrebi službe premeščen Lovrečič Branislav, arhivski uradnik X. položajne skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije na Jesenicah, k upravi policije v Ljubljani.
Z	odlokom	kraljevske banske	uprave	v Ljubljani
z dne	26. maja	1931, I. No. 4442/1, je bila postavljena
Pešec Marija, zaščitna sestra-pripravnica pri zdravstvenem domu v Celju za uradnico X. položajne skupine .na	dosedanjem	službenem mestu.
Z	odlokom	kraljevske banske	uprave	Dravske ba-
novine z dne 11. jui/iju 1931., I. No. 5891/1, je sprejeta ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo Hartman Alojzij, banovinski uradniški pripravnik z mesečno plačo Din 1800-— pri isti banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. junija 1931., I. No. 4888/2, je postavljen dr. Prem rov Boris, diplomiran pravnik, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1800— pri isti banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. maja 1931., 1. No. 4033/4, je bil postavljen K 1 j n č e v š e k Karel, dnevuičar pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1550-— na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. junija 1931., I. No. 6162/1, je postavljen Z i b e r t Franc za uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.250-— pri sreskem cestnem odboru v Logatcu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. junija 1931., I. No. 6004/1, je postavljena Gorazd Božena za banovinsko zva-ničnico III. položajne skupine pri isti banski upravi.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, 35aka in zalaga; J^gkarnu >Merkur< % Ljubljani; njen predstavnik; Qtmar Mihdlek s Ljubljani,