novi tednik Slovencev videmske pokrajine narod se na naš tednik ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plafiana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento pustale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 23(1207) Čedad, četrtek, 10. junija 2004 Za branit interese naše deželice V saboto an nediejo gremo na volitve. Tala je naša pravica an dužnuost. Izbrati muoramo evropske poslance an tuole ima velik pomien, saj bo od novega parlamenta odvisno, kako politiko bo Evropa imiela, kakuo se bo v svoji notranjosti povezala sada, ki se je arzšerila na 25 daržav, al bo znala guorit z adnim samim jezikom v zunanji politiki, kuo bo skarbi-ela za mier v svietu. Mi pod-perjamo tiste politike an tiste stranke, ki verjamejo v Evropsko Unijo an ji želijo dat vič moči, ker nam pama-ša vič stabilnosti v politiki an ekonomiji (an buog var, če nismo bli imiel eura, kuo je bla tarpiela italijanska ekonomija!). Bogastvo Evropske unije je tudi v tem, de povezuje različne kulture an jezike an vse, naj so majhni ali veliki, brani an spoštuje. V saboto an nediejo bomo muorli izbrat tudi može an žene, ki bojo vodili naše ka-mune. An za tele zadnje volitve, kot se zastopi, je še nar-vič pričakovanja an skarbi. Mi bomo ponovil tiste, kar smo že vičkrat napisal, prepričani, de so naši ljudje pametni an modri an vedo, ki dielajo. Zaslužijo sevieda podpuo- ro tiste liste, ki s svojim programom an s svojimi kandidati branijo resnične interese naših ljudi an naše zemlje. Tiste kandidate, ki imajo znanje, poznajo pravo miero v vsaki stvari, znajo daržat kupe judi an ne jih spravit adnega proti druzemu. Tiste, ki se ne boje an nečejo zatajit svojega materinega jezika, ki so ponosni Slovenci, a od-parti an parjateljski do drugih jezikov an kultur. Mislimo, de je pru podpri-et tiste liste, na katerih so kandidati mladi intelektualci, ki so se odločil, de bojo živi-el an dielal tle doma, ki nečejo zapustiti naših dolih, če-glih bi imiel odparte vrata drugod po sviete. Na drugi strani pa malo zaupamo, tistim, ki žive dol po Laškem, kandidavajo pa tle par nas. Druga rieč, ki je pru jo imiet pred očmi, je kakuo se bojo med sabo povezale naše kamunske uprave. Če na ka-munski ravni ni jasna politična pozicija an se zdijo vsi podobni (čeglih nie pru ta-kuo), je trieba viedet, de potlè kadar so župani an ka-munski konsiljerji izvoljeni, vsak se parbliža svoji politični družini, za gorsko skupnost pa tudi za druge uprave. An nie vsedno kateri. V soboto 5. junija v Landarju na pobudo videmske pokrajinske uprave Različni zbori in jeziki v pozdrav Sloveniji v EU V pozdrav Sloveniji ob njenem vstopu v Evropsko unijo je Pokrajina Videm priredila v soboto 5. junija v Landarju (Podbonesec) lep koncert zborovske glasbe zato, da bi tisti zgodovinski dogodek doživeli globlje, v znamenju različnih jezikov in kulturnih izrazov, kot je poudaril pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot v svojem pozdravu. Uresničuje se sanja o združeni Evropi, je nadaljeval, ki zahteva od vseh nas aktiven pristop. In v tem procesu so Otroški zbor šole iz Spetra 'iVIwSfS* f Mešani pevski zbor Obala z dirigentom Ambrožem Copijem Poklon Ivanu Trinku Kulturno društvo se pripravlja na praznovanje 50-letnice smrti msgr. Ivana Trinka. Počastili bomo našega narodnega buditelja v soboto 26. junija. Najprej v njegovem rojstnem Tarčmunu z mašo, ki bo ob 17.30, nato ob 20.30 v večnamenski dvorani v Spe-tru s kulturno prireditvijo, na kateri bo poudarek na Trinko-vi ustvarjalnosti, zrežiral pa jo bo Marjan Bevk. V sklop prireditev, ki se bodo nadaljevale jeseni z znanstvenim simpozijem, se je vključila tudi knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici, ki bo v petek 24. junija ob 10. uri odprla razstavo del in rokopisov Ivana Trinka, ki jih sama hrani. Pobuda sovpada s praznovanjem špetrskega patrona. V tem sklopu KD Trinko in Studijski center Nediža prirejata razstavo “Moč šibkih”, ki jo bodo odprli 25. junija ob 19. uri zraven Beneške galerije. Interessante iniziativa a Masseris Quaranta torelli al pascolo Dal primo giugno quaranta torelli sono al pascolo nei prati attorno a Masseris. Arrivano da Polcenia e rimarranno qui fino a settembre, ma, come prevede il contratto firmato dai proprietari dei terreni (cin-quantacinque!) questo si ripeterà per due anni. Se si è arrivati a ciò è merito di Germano Cendou, Mario Golop e Renato Massera, ma anche di tutti gli altri paesani di Masseris, Dus, Iellina, Losaz, Stermizza e Montemaggiore che hanno ritenuto valida la proposta fatta loro dai proprietari dei torelli. 80/100 ettari di prato, perlopiù incolto dove ora i torelli pascoleranno. Un modo anche questo per tenere puliti i nostri prati e guadagnare qualcosa. E i 1.200 euro che gli allevatori daranno in cambio andranno alla chiesa di Masseris. segue a pagina 8 v i Slovenska manjšinska koordinacija v Monoštru V ospredju skrb za manjšinsko šolo pomembna znamenja, kot je izbira landarske cerkve za koncert. S tem je Pokrajina želela izpostaviti duhovne vrednote in krščanske korenine Evrope ter obenem ovrednotiti zgodovinsko, jezikovno in kulturno specifiko Na-diških dolin je naglasil pokrajinski odbornik. Zborovski koncert, na katerem se prepletajo različni jeziki in glasovi ter se zlijejo v harmonično celoto, je prispodoba poti v Evropo, ki jo želimo prehoditi, je zaključil Cigolot. Njegovemu je sledil pozdrav podsekretarja na slovenskem kulturnem ministrstvu Silvestra Gabrščka, ki se je zahvalil za izkazano pozornost Sloveniji in pritrdil misli, da Evropa potrebuje dušo in kulturo. Koncert, ki ga je dvojezično povezovala Vida Valenčič, so odprli beneški otroci, "sonce in sol bodočnosti", kot je dejal odbornik Cigolot. beri na strani 5 V Monoštru, na sedežu Zveze Slovencev na Madžarskem, je prejšnji teden potekal prvi operativni sestanek Slovenske manjšinske koordinacije, ki združuje manjšinske organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V središču pozornosti so bila vprašanja manjšinskega šolstva, ustvarjanje slovenskih kulturnih središč na manjšinskem območju, povezava s slovenskimi in evropskimi organi in njihovo seznanjanje o kršitvah manjšinskih zakonov. Koordinacija je nastala z namenom, da oblikuje nova izhodišča za sodelovanje med manjšinami in Slovenijo ter prispeva k ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Predsednik koordinacije je Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, njen podpredsednik pa Jože Himok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. SIAMO SICURI CHI QUESTO FABBRICATO RURALE UÙN SIA UMA CASA DI tffÌLE66lATuft l • i (C>V\o7, cr~ Četrtek, 10. junija 2004 2 Legno cippato per un residence di San Giovanni al Natisone L’energia pulita arriva dalle valli del Natisone Inaugurato sabato 5 giugno a San Giovanni al Natisone (Bolzano) il nuovo complesso residenziale di Borgo Modoletto. Il residence di 44 alloggi è riscaldato da una caldaia a legno cippato la cui fornitura verrà coperta da un gruppo di ditte boschive delle Valli del Natisone coordinate dalla Kmečka zveza-Associazione Agricoltori di Cividale. Il combustibile legnoso non è rappresentato dalla classica legna da ardere ma da legno cippato, scaglie di legname provenienti dalla sminuzzatura delle ramaglie che normalmente rimangono inutilizzate nei boschi delle Valli del Natisone. Presente all’inaugurazione anche l’Assessore regionale Enzo Marsilio che ha più volte sottolineato l’importanza dell’iniziativa in linea con i principi della tutela del territorio e dell’ambiente. “La struttura funzionante a legno cippato” ha ricordato Walter Francescato dell’Aiel (Associazione Italiana Energia Legno) “sarà in grado di evitare ogni anno l’emissione in atmosfera di 270 tonnellate di anidride carbonica rispetto al gasolio e di 210 tonnellate rispetto al metano”. Le ramaglie provenienti dal bosco, quindi il legname non trattato delle Valli del Natisone, oggi ancor di più rappresentano una fonte rinnovabile di energia pulita per la produzione di calore. Il sito di Borgo Modoletto è inserito all’interno della Strada Europea del Legno E-nergia ed è visitabile su pre- notazione (www.stradadelle-gnoenergia.net) La giornata è poi proseguita a San Giorgio di Noga-ro con il convegno “La filiera legno energia, una concreta opportunità per lo sviluppo sostenibile del territorio e le comunità locali”. Nel corso dell’incontro è stato possibile ascoltare diverse esperienze di aziende del Veneto e del Friuli che ormai da anni operano con profitto nel settore della commercializzazione di energia da biomasse legnose. Di notevole interesse è risultata, poi, la relazione del dott. Emilio Gottardo, Direttore regionale del Servizio Selvicoltura e Antincendio Boschivo che ha presentato un nuovo Bando regionale di prossima pubblicazione, che andrà a finanziare l’acquisto di caldaie ad alto rendimento funzionanti a biomasse legnose. Il bando prevede un finanziamento del 40% ed è rivolto a ditte forestali, a-ziende agricole e privati cittadini in grado di garantirsi l’autoapprovvigionamento del combustibile legnoso. Questi sono i primi passi di un sistema che, se gestito in maniera oculata, porterà sicuramente delle ricadute positive anche per il nostro territorio. ~. - L'Assessore Marsilio con i titolari di alcune ditte boschive delle Valli del Natisone e con i rappresentanti della Kmečka zveza-Associazione Agricoltori, dell’Aiel (Associazione Italiana Energia Legno) e della CIA (Confederazione Italiana Agricoltori) Pisrao iz Kima Stojan SpetiC 71 Konec tedna ne bomo volili samo evropskega parlamenta, marsikje bomo izbirali tudi župane, občinske in pokrajinske svete. Pri nas so volitve kolikor toliko svobodne, brez kontrole. Kaj pa na jugu? Tu zna italijanska domišljija dokazati, da ji ni para. V preteklosti je Achille Lauro v Neaplju volilce kupoval s paketi Špagetov ali levim Čevljem. Desnega so dobili, Ce je bil izvoljen za župana. In je bil. Na Siciliji je mafija nadzorovala volilce kapilarno, vCasih z zelo preprostimi sistemi, kot je tisti z ukradeno glasovnico. Piciotti na voliSCu ukradejo glasovnico in jo izpolnijo. Volilcu jo izročijo, naj jo vrže v skrinjico, svojo pa nepopisano prinese na ulico. Tu jo bo mafijski nadzornik spet izpolnil in oddal novemu volilcu. In tako naprej, do zadnjega. Da ne gre za fantapo-litiko priCa že dejstvo, da je desnica pred tremi leti osvojila vsa razpoložljiva poslanska mesta. Kapot. Tokrat jim pomaga visoka tehnologija. NiC veC ukradenih glasovnic. Volilcu pred vrati izročijo mobitel, ki slika. V kabini glasuje in nato poslika svoj glas, mobitel pa izroCi nadzorniku, ki preveri, ali je vse prav, nato mobitel odda novemu volilcu. Nekdo je v parlamentu že predložil zakon, ki prepoveduje noSenje mobitelov na volišCa, a ni bil odobren. Tudi zato ne, ker bi moral predsednik komisije za vsak zaplenjeni mobitel napisati zapisnik. Zamude na voliščih bi se kopičile do onemoglosti. Zanimivo pa je tudi, kaj dobi volilec, ki je glasoval tako, kot je od njega zahtevala mafija, oziroma z njo povezana stranka ali kandidat. V glavnem prejme nekakšen loterijski listek. Organizatorju zbiranja preferenc dajo veC listkov. mesta: od direktorja zdravstvene ali vodo-vodarske službe tja do Šolskega sluge, mestnega stražnika ali pometaCa. Na otoku je veliko nezaposlenih in javna služba je še vedno cilj marsikaterega mladega človeka, ki ne mara s trebuhom za kruhom. Od tod loterija za delovna mesta. Občinske in druge uprave zavlačujejo z nateCaji in zaposlivatmi, ko pa je izid loterije znan, ni težko prirediti natečaj tako, da zmaga posestnik listka in ne kdo drug. Tekmece Se kako prepričajo, naj se ne predstavijo... Kako bi se lahko znebili mafijski kontroli glasov? Predvsem s sistemom elektronskega glasovanja. Ko sem Se bil Clan parlamenta, smo predlagali tudi ta sistem, a je propadel zaradi nasprotovanja tedaj vladajoče koalicije med demokristjani in socialisti. Govorili so, da bi opremljanje kabin z elektronskimi napravami bil prevelik posel za inž. Carla de Benedettija, lastnika podjetja Olivetti, ki je že tedaj veljalo za črno ovco italijanske desnice. Kljub temu je Winston Churchill imel prav, ko je trdil, da je demokracija slab politični sistem, toda boljšega ne pozna- Po volitvah in zmagi, žrebajo delovna mo. Ribolovna cona in vstop v Evropsko Unijo Tudi zadnje merjenje razpoloženja v volilnem telesu slovenskih volilcev napoveduje, da si bodo sedeže v evropskem parlamentu prislužile le štiri liste: LDS in DeSUS tri, SDS dva, NSi in ZLSD po enega. Ce izločimo neopredeljene anketirane, bi tri liste pobrale okrog 42% glasov oziroma od dobrih deset (NSi) do skoraj dvajset % (LDS in DeSUS). Zelo izenačeni sta listi SLS in SNS, hudi tekmici sta tudi listi SMS in Zeleni in Slovenija je naša. Ce opredeljenim dodamo za zdaj še neopredeljenih dobrih 29% anketiranih, naj bi lista LDS in DeSUS dobila okrog 27% glasov volivcev, SDS okrog 17%, NSi slabih 15%, ZLSD 14% itd. Seveda se lahko v zadnjih dneh do volitev še kaj spremeni, pa Četudi se je doslej že potrdilo, da volivci strank na levem delu manj' skrivajo svoje volilne namene kot volivci strank na desnem polu. A kot kaže zdaj, LDS nima nobenih možnosti za Četrti sedež. Za listo SDS pa je nekoliko negotov drugi sedež; ogroziti ga ne moreta LDS in DeSUS, pač pa NSi, Ce bi tudi na teh volitvah že skoraj tradicionalno pridobila veC glasov, kot ji napovedujejo ankete. Ni pa tudi povsem izključeno, da bi SDS sedež ogrozile SLS, SNS ali SMS in Zeleni, Ce bi dosegli boljši izid. V vseh štirih anketah, ki jih je izvedla Delova agencija Stik, so anketirani lahko dodeljevali tudi prednostne glasoVe kandidatom na listah. Medtem ko pri listah LDS in DeSUS, SDS in NSi vrstni red kandidatov, kot so ga določile stranke, s prednostnimi glasovi ni ogrožen, pa se kaže velika verjetnost, da bi Borut Pahor, sicer zadnji na listi, prehitel Aurelia Jurija, nosilca liste ZLSD. *** Sicer v Sloveniji z zani- manjem sledijo, kaj se dogaja v bližnji Hrvaški. V tamkajšnjem parlamentu je namreC stekla razprava okoli ribolovno-ekološke cone na Jadranu, ki je sprožila toliko slabe krvi med Hrvati, Slovenci in Italijani. Hrvaški sabor je zaCel razpravo o predlogu o odložitvi izvajanja ribolovno-ekološke cone za Članice Evropske unije, dokler z Brusljem ne sklenejo sporazuma o ribolovu v njej. Z odločitvijo, sprejeto v Saboru, naj bi hrvaška delegacija v Bruslju seznanila predstavnike Italije, Slovenije in evropske komisije, s katerimi naj bi našli rešitev spora o coni. Ta se je zaCel lani, ko je Hrvaška sprejela enostransko odločitev o razširitvi ju-risdikcije na Jadranu. Kakor je pojasnjeval podpredsednik vlade Andri-ja Hebrang, odločitve o odlogu niso sprejeli pod pritiskom Slovenije in Italije, temveC zato, ker bi cona lahko škodila hrvaški poti v Unijo. Poslance je pozval, naj podprejo odločitev, ker mora Hrvaška pokazati zrelost pred zgodovinskimi odločitvami na vrhu EU Cez štirinajst dni, ko bodo voditelji 25 držav odločali o usodi hrvaške kandidature. Po njegovih besedah je sporna cona edina zadeva, ki bi Hrvaško lahko ovirala na junijskem vrhu. Z vladnim predlogom naj bi odpravili zadržke o Hrvaški in zavarovali njene gospodarske interese v coni. Opozicija je obtoževala večino, da ne prelagajo, ampak odpravljajo odločitev o coni. NajveC kritik so namenili “kameleonstvu” HDZ, Ceš da je po osvojitvi oblasti radikalno spremenila stališča. Lani, ko je Sabor odloCal o coni, se je HDZ s Sanade-rjem na čelu zavzemala za skrajno različico razširitve jurisdikcije in ostro napadala Račanovo 'vlado, da dela v nasprotju z nacionalnimi interesi. Sono 159 le eco-scuole premiate In autunno ogni giorno Nei giorni scorsi è stato sottoscritto un documento tra il periodico sloveno Primorske novice (esce il martedì, il venerdì ed il sabato), molto radicato in tutto il Litorale sloveno dal mare ai confini con l’Austria, e le Camere di commercio di Postumia, Capodistria e dell’ Alta Valle dell’Isonzo che impegna queste ultime a sostenere il giornale e promuove la collaborazione tra economia ed informazione. Il periodico Primorske novice, diretto dall’efficace Barbara Verdenik, inlatti ha deciso di fare il grande salto ed il prossimo autunno diventerà quotidiano. Scuole e ambiente Asili, scuole e centri per le attività scolastiche, inseriti nel programma internazionale eco-šola ovvero eco-scuola sono 210 in Slovenia. E ben 159 in questi giorni riceveranno un riconoscimento internazionale che premia l’attività svolta in campo ambientale. Si tratta di un progetto a cui partecipano 12 mila scuole di 27 paesi europei e non soltanto, che sta diventando uno dei più significativi progetti dell’Unesco in materia di educazione ambientale ed affermazione di valori positivi per l’ambiente. I programmi di eco-scuola, condotti anche in collaborazione con le amministrazioni locali, non si limitano a singole iniziative di tutela ambientale, ma di attività sistematiche e continuative delle singole scuole nella loro interezza. L’obiettivo non è solo coltivare la sensibilità ambientalista nei più giovani ma anche di modificare lo stile di vita e lavorare per uno sviluppo eco compatibile. Italianisti decorati L’ambasciatore italiano in Slovenia Daniele Verga nei giorni scorsi ha consegnato delle alte onorificenze della repubblica italiana a 4 italianisti. La prof. Tjaša Miklič della Facoltà di filosofia di Lubiana è stata insignita del titolo di cavaliere, mentre i prof. Rakar, Skubic e Siene sono stati nominati commendatori. Si fuma troppo Ogni dieci secondi muore uno degli 1,3 miliardi di fumatori al mondo. E’ il dato impressionante reso noto il 1. giugno in occasione della giornata senza tabacco pro- mossa dall’Organizzazione mondiale della sanità. Significativo anche il dato secondo cui l’84 per cento dei fumatori vive nei paesi in via di sviluppo o nei paesi in transizione dell’Europa orientale. In Slovenia si calcola che il fumo sia la causa di morte del 19,3% delle persone (3500 all’anno), secondo solo alle malattie del sistema cardiovascolare. Negli ultimi anni, in seguito alle misure introdotte dal governo il numero dei fumatori si è ridotto a meno di un quarto della popolazione. Diminuisce la per- centuale di uomini fumatori, cresce quella dei giovani e delle donne. Lek al primo posto Secondo gli esperti le a-ziende slovene più quotate e che godono di maggior considerazione sono: Lek, Krka, Mercator, Krka Zdravilišča e Petrol. Da rilevare la buona affermazione delle due industrie farmaceutiche che ormai da anni guidano questa speciale classifica. Quest’anno è migliorata anche la considerazione delle aziende con capitale straniero. La miglior performance è quella della Sava Tires che dal 46. piazzamento dell’anno scorso si è aggiudicata un buon 21. posto. __________ novi matajur O Četrtek, 10. junija 2004 Un anno ricco di successi alla Glasbena — Kultura =—— —- 29. maja praznovanje na Liesah, sada na varsti Narlieuše strašilo an Kries Predsednica Margherita Trusgnach se je spomnila na ustanovitelje društva, ki so bili oba gaspuoda Azeglio Romandi an Rino Marchig an še Fabio Bonini, Andreina Chia-bai, Silvana Chiabai, Aldo Clodig, Romeo Clodig, Giuseppe Crainich, Mario Dres- KD REČAN 11. Pohod Topolove-Livek 20. junija 2004 zaCetek ob 9. uri povratek ob 17. ISCRIZIONE OBBLIGATORIA ENTRO IL 13 GIUGNO zach, Claudio Padalino an Paolo Tomasetig. Posebna mi-seu je sevieda šla gaspuodu pre Rinu Markiču, “ki je dau duh našemu društvu”, je jala. Na koncu šestdesetih liet, kar se je društvo rodilo so bili zaries težki cajti, kulturno društvo ReCan pa je bilo parvo društvo v naših dolinah, kar pride ree, de so bili tisti možje an žene kuražni an so imieli zelo jasne ideje. V 35. letih je bilo zaries veliko dielo naretega. Med pomembnimi pobudami Rečana ima parvo, najbuj vidno miesto “Senjam beneške pie-smi”, ki je spodbudilo naše ljudi, naj pišejo an pojejo v materinem jeziku, “Zapuojmo jo na sred vasi” za oživiet zapuščene vasi, literarne večera “V nebu luna plava”, “Devetico božično” po garmi-ških vaseh za na pozabit na stare božične navade an molitve. An še “Pohod Cez nami- šljeno črto” iz Topolovega v Livek za se nazaj povezat s sosiedi an prijatelji iz Posočja. V telovadnici na Liesah, ki odkar so jo zazidal je dom Rečana an zbirališče ljudi, se je za 35.lietnico zbralo res veliko ljudi. Pozdravu jih je an garmiški šindak Lucio Paolo Canalaz, ki se je zahvalu za vse dielo, ki je bluo opravljeno. Pozdravu je an tolminski prefekt Zdravko Likar, ki je pohvalu 35-lietno dielo, zahvalu se je pa še posebno Al-du Clodig an še posebno za iniciativo, ki povezuje Livek an Topolove, rečansko an soško dolino. Parnesu je za šenk koluo siera an na anj so ložli tudi 35 sveč za počastit tel pomemben rojstni dan. Po-tle je Luciana Cicigoi v imenu društva izročila Aldu posebno darilo an se mu zahvalila za njega dielo. Na večeru so poskarbiel tu- di za kulturni program. Povabil so Beneško gledališče, tiste od turističnega društva Globočak iz Kambrieškega an R’Cinke, ki so spet zaigral an poveselil vse s Kontrabandom na Idarji. Potlè je biu pa ples s super orkestro, saj so imiel 6 ramonik, kitaro an trombon. Nie trieba pravit, kuo so se imiel dobro. Kulturno društvo Rečan pa na gre še na počitnice, saj par-pravja an lietos dol par Hloc konkorš za narlieuš strašilo. Vsak ga lahko naprave an na-stave kje dol po vasi do sabo-te 19. junija opudan. Lepuo je, de vsak lahko zbere strašilo, ki mu je narbuj všeč an ga vota. Biljete za votat imajo v Mohorinovi ošteriji, v Juožul-novi ošterji an v Mirelini buti-gi- Premjacjon bo v sriedo 23. junija zvečer an potle vabijo vse na Kries Sv. Ivana, ki bo na Lužeh v Hostnem. Ad Opicina presso Trieste si è svolto dal 21 al 23 maggio il concorso internazionale “Fisa...Armonie” per solisti e gruppi di fisarmonicisti. L’importante manifestazione è stata organizzata dal circolo Altamarea, dall’associazione musicale Cluster, dalla scuola di musica Glasbena matica e dall’associazione Musica Libera. La fisarmonica è entrata a pieno titolo a far parte della nobiltà degli strumenti classici ed è oggi insegnata nei conservatori. Quella triestina è stata dunque un’importante rassegna di giovani talenti che si sono esibiti davanti ad un folto pubblico ed una giuria intemazionale. All’apice della manifestazione ha dimostrato il suo virtuosismo il maestro triestino Igor Zobin. Abbiamo accennato alla manifestazione poiché è risultato vincitore, nella categoria di solisti fino ai dieci anni, Leonardo Snidaro della Glasbena matica di San Pietro al Natisone, che frequenta il corso guidato dal prof. Aleksander Ipavec. Snidaro ha preceduto Ingrid Peric della Glasbena matica di Trieste e Marjetka Švigelj della scuola di musica di Vrhnika. Con questo successo possiamo salutare un anno positivo per la Glasbena matica di San Pietro al Natisone che si è concluso con il saggio degli allievi venerdì 4 giugno nella sala comunale. Il saggio ha dimostrato la qualità della scuola e di molti allievi. Un applauso particolare è andato a Leonardo Snidaro di 8 anni. Al pianoforte si sono esibiti a quattro mani Matteo Venturini, Elena Rudi e A-malia Stulin, da soli hanno affrontato la tastiera Stefania Rudi, Angelina Sittaro e Giulia Iussig. Con l’accompagnamento al pianoforte di Silvia Testori si è esibita la violinista Giulia Testori. Un saggio di chitarra lo hanno Leonardo Snidaro dato Elena Guglielmotti e Stefania Predan. Hanno suonato la fisarmonica Pietro Sittaro (fisarmonica diatonica), Leonardo Snidaro, Giovanni Banelli e Valentino Floreancig. Come solista ha cantato Anita Tomasetig. A conclusione del saggio di fine anno si è esibito il gruppo di fisarmoniche diretto da Aleksander Ipavec, dimostrando di essere bene affiatato e ben guidato. A fine saggio i rappresentanti della scuola hanno ringraziato la Comunità montana del Torre Natisone e Collio che ha donato alla Glasbena matica una fisarmonica nuova. Infine ricordiamo che quest’anno hanno frequentato la Glasbena šola di S. Pì-tero al Natisone 112 allievi. Il corso di fisarmonica diatonica è stato seguito da altri 13 allievi. 35 bambini della scuola materna bilingue inoltre hanno seguito un corso di educazione musicale con Lia Bront. Intensa è stata l’attività dell’orchestra di fisarmonica guidata dal maestro Aleksander Ipavec, ma anche il coro della scuola “Mali Lujerji” diretto da Davide Clodig, che è il coordinatore della Glasbena matica nella Benecia, è stato molto attivo raccogliendo consensi anche al concerto di sabato 5 giugno nella chiesa di Antro. Naši paglavci Ivan Trlnko PASTIRCI - 2 “Vesta kaj? Pravljice bomo pravili” reče eden. “Da, da! Pravljice pravimo” odgovori drugi. “A kdo jih bo pravil? Jaz rajši poslušam. Lojz, ali ti?” vpraša Tonček. “Ne, jaz ne znam. Tinec jih ve polno, on naj začne.” “Alo, Tinec!” “No, saj bom. Počakajta, da se zmislim,” odgovori Tinec. Vsi so umolknili Tinček je malo pomislil in potem začel: “Vesta, kje je Velika Planja?” “Seveda veva. No?” “Tam je mnogo, mnogo starih kostanjev, ki jih posekajo za oglje. Jaz sem videl, kako se oglje dela. Debla razžagajo na čoke, čoke pa razcepijo na ščine. Potem jih znesejo na pripravno položi-no in jih začnejo skladati po koncu drugo k drugi, tako da majijo nekoliko proti središču, in naredijo prvo široko plast; na prvo zložijo drugo nekoliko ožjo, na tretjo še ožjo, da se napravi kopa kot Ionica sena. Potem jo ovijejo z mahom in obsujejo z zemljo, da se ne vidi ni ščina ni mah. Na špičastem vrhu pustijo majhno odprtino, da štrlijo veh konci zgornjih ščin, in tukaj prižgejo; ko notri lepo zagori, zagatijo zgornjih ščin, in tukaj prižgejo; ko notri lepo zagori, zagatijo z mahom in z zemljo. Notri pa gori in se kadi skozi zemljo, vedno niže, dokler ne dogori do tal. Pa to ne gre tako hitro. Vesta kaj? Danes ni več časa, a jutri napravimo majhno ogljenico.” “Da, da, ogljenico!” “Ali boš znal?” “Seveda, saj sem dobro gledal, kako se dela.” “No, pa kje je pravljica?” “Čakaj! Vidiš torej! V Veliki Planji so od nekdaj napravljali oglje. Tam je divje in samotno še bolj kot tukaj, pravijo, da tam straši. Vidiš, sedaj povem. Nekdaj je bil oglj.ar, ki je ogljenico kuril. Sam je bil in sam je vse napravljal, le živež so mu nosili zjutraj za ves dan. Imel je majhno kolibo, v kateri je spal ali pa sedel in pazil na ogljenico. Vidiš, in nekdaj je prišlo ponoči k njemu iz ho-ste majčkeno. Majčkeno je bilo kot otrok in rdečo kapico je imelo na glavi. Začelo je hoditi okoli kope in nagajati." “Joj, kako bi me bilo strah!” reče Tonček. “Ali je mož tekel?” vpraša Lojz. “Kaj še! Prav nič se ni bal. Nekaj časa je gledal iz lopice, gledal in molčal. Pa keer ni bilo konca nagajanju, je zave-knil vanje. Zarežalo se mu je - he, he, he! kot kozlič in dalje nagajalo. Mož mu je zapretil, da ga stepe. Zopet se mu je zasmejalo in prišlo celo pred kočico in začelo odskakovati in plesati. “Kdo si ti, ki mi braniš in pretiš?” mu je reklo, “kako ti je ime?” “Jaz sem Nikdo, da boš vedelo. Pomni in poberi se odtod, da te ne lopnem.” “He, he, he, he!” “Kaj! He, he, he? Ce vstanem, me boš pomnilo!” “He, he, he, he!” se je le naprej smejalo. Ogljar se ujezi, skoči iz kolibe, popade za lopato in ga lopne. Začelo je jokati in klicati na vso moč: “Pridite sem! Pridite sem! Bije me!” “Kdo te bije?” se je oglasilo iz gozda! “Nikdo!” “Kdo?” “Nikdo!” “No, če te nikdo ne tepe, pa molči!” je odgovorilo iz gozda. Pošast pa je le klicala. “Kaj mi boš klicalo svojo peklensko žlahto!” se je zopet ujezil ogljar. “Čakaj, te že navadim!” In ga je hotel zopet z lopato po hrbtu. Toda ko je vzdignil lopato, da bi ga lopnil, ga ni bilo več. Izginilo je kakor v tla. - gre naprej - Rečan, 35 liet za naš izik an našo skupnost “Ce nam parmanjkajo naša kultura, naše piesmi, naš izik, naše navade, naša identiteta, bo naše življenje buj buogo. Takuo, ki je bluo 35 liet odtuod. Kulturno društvo Rečan je na velika an odparta družina an ko v vsaki družini vsak bi muoru dat no roko, sa dielamo za nas, za olieušat naše življenje tle na naši zemji”. S telimi besiedami an s tolo željo je Margherita Trusgnach, predsednica kulturnega društva Rečan, zaključila nje govor na prazniku za 35.1etnico bogatega delovanja društva. Taka praznovanja so parložnost narpriet za se srečat an poveselit kupe, pa tudi za pogledat prehojeno pot, za se zahvalit tistim, ki so društvu an skuoze njega cieli naši skupnosti puno dal. Takuo 29. maja so se zahvalil še posebnoAldu Clodig, ki je biu med ustanovitelji društva, ga je puno liet vodu an že 35 liet brez se ustavit diela v njem an za anj. Četrtek, 10. junija 2004 Občinske volitve ~ Elezioni comunali Questo spazio è a disposizione, fino alle elezioni comunali del 12 e 13 giugno, per i candidati e le liste che desiderano far conoscere ai nostri lettori i propri programmi e gli appuntamenti elettorali nei vari comuni. Informazioni utili Sabato 12 giugno e domenica 13 giugno si voterà per l’elezione dei membri del Parlamento europeo, nella nostra provincia anche per i sindaci ed i consigli comunali. Per la prima volta si voterà dunque il sabato pomeriggio e la domenica (anziché nelle tradizionali giornate di domenica e lunedì): sabato dalle ore 15 alle 22 e domenica dalle ore 7 alle 22. Europee: nella nostra circoscrizione, che comprende Friuli-Venezia Giulia, Veneto, Trentino-Alto Adige ed Emilia-Romagna, verranno eletti 15 eurodeputati sui 78 spettanti all'Italia. La scheda sarà di colore marrone. Ricordiamo che oltre alla lista si possono dare fino ad un massimo di tre preferenze, scrivendo nell’apposito spazio nome e cognome dei candidati prescelti. Comunali: nella nostra regione si voterà anche per il sindaco ed il consiglio comunale in 152 comuni, tutti sotto i 15 mila abitanti, tranne Sacile. Oltre al candidato sindaco prescelto si può dare anche un solo voto di preferenza per uno dei candidati alla carica di consigliere comunale. Per poter esercitare il proprio diritto di voto bisogna esibire al seggio la carta d'identità valida e la tessera e-lettorale personale. Chi l’avesse smarrita può chiederne un duplicato agli uffici comunali. Infine i risultati. Lo scrutinio dei voti (europee) ini-zierà domenica sera subito dopo la conclusione delle o-perazioni di voto. Lo spoglio delle schede per le comunali avrà invece inizio lunedì 14 giugno alle ore 14. La lista civica Uniti per rinascere ripresenta Berrà alla carica di sindaco Taipana, un’attività intensa attenta soprattutto ai giovani L’Amministrazione comunale di Taipana, guidata dal sindaco Elio Berrà, ha compiuto un lavoro oggettivamente coraggioso. Non è da poco gestire un comune che 70-80 anni fa aveva circa 3500 abitanti ed ora conta appena 700 cittadini. Bisogna dare speranza con fondi irrisori e molta professionalità. Di fronte alla gravità dei problemi socio-economici del Comune, Berrà ed i suoi assessori si sono imposti due regole principali: coinvolgere anche la minoranza e gestire la cosa pubblica ed il territorio quasi fossero un’azienda. La Giunta si è mossa coraggiosamente bussando con successo alla Provincia di Fidine, alla Regione e sui fondi europei creando sinergie e risorse che un piccolo comune non può avere. Molte opere sono state realizzate nell’ambito della viabilità, importantissima per Taipana, si è inoltre badato a sanare altre opere pubbliche, “bonificare” il territorio, ripristinare sentieri, creare il parco del Gran Monte e recuperare il ricovero militare, tinte« «^-=*53 II recupero del ricovero militare sul Gran Monte ed altro ancora. Si è speso in manifestazioni culturali e turistiche con lo scopo di rendere il comune di Taipana accogliente ed invogliare le giovani famiglie a restare, a trasferirvisi ed anche ad intraprendere nuove attività. Il sindaco Berrà non ha risparmiato dure critiche per la soppressione della Comunità montana e la successiva costituzione del Comprensorio Montano Torre-Natisone-Collio che comprende 25 comuni, ma gran parte del suo territorio (Gorizia, Povoletto, Cormons, Mossa, Nimis ed altri in pianura) non ha nulla a che fare con la montagna ed i suoi problemi che avrebbero bisogno di ben altri strumenti ed attenzioni. Elio Berrà si ripresenta alla carica di sindaco con la lista civica “Uniti per rinascere” che ha avuto in questi giorni diversi incontri con la popolazione che si concluderanno venerdì 11 giugno a Taipana presso il bar “Alla posta” alle ore 20. La Nuova San Pietro si presenta La lista “Rinnovamento Nuova San Pietro” propone agli elettori di San Pietro al Natisone una alternanza democratica alla Lista Civica di sinistra e al suo nuovo troncone La Nostra Terra. Il programma proposto è proiettato al futuro, per rispondere alle esigenze della nuova società giovane creatasi a San Pietro, nel rispetto delle nostre tradizioni. E’ intenzione riportare e sostenere l’economia degli imprenditori locali nel contesto friulano e regionale, senza perdere le nuove opportunità aperte verso la Slovenia proponendosi come partner attivi. La lista garantisce il rispetto delle scelte dei genitori sull’indirizzo scolastico dei figli assicurando l’attuazione delle leggi di tutela vigenti e s’impegna a promuovere alcune modifiche, per le specifiche esigenze degli abitanti della Slavia della Provincia di Udine, volte ad assicurare agli stessi la permanenza sul territorio, insieme alle proprie tradizioni ed autonomia culturale. La lista concluderà la serie di incontri con gli elettori venerdì 11 giugno alle ore 20,45 presso l’albergo Belvedere di S. Pietro al Natisone. Gli ultimi appuntamenti in vista del voto amministrativo Cronaca elettorale Numerosi gli incontri con i cittadini giovedì e venerdì prossimi PULFERO Domenica 6 giugno sono stati presentati il programma e i candidati della lista civica “Un futuro per Pulfero”. La presentazione è stata fatta dal Sindaco uscente Piergiorgio Domeniš che si ripresenta come candidato alla guida del Comune per il prossimo quinquennio. Sono intervenuti il Presidente del Consiglio regionale Alessandro Tesini e il professor Flavio Pressacco, portavoce di minoranza al Consiglio provinciale. Hanno portato il loro personale saluto anche il Senatore Miloš Budin e l’Europarlamentare u-scente Demetrio Volčič. S. PIETRO AL NATISONE La lista civica di San Pietro al Natisone, che ripropone alla carica di sindaco Bruna Dorbolò, giovedì 10 giugno alle 20.30, al Belvedere organizza un incontro a cui prenderanno parte il presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini, il vicepresidente Carlo Monai, il consigliere regionale Giorgio Baiutti e l’esponente dell’Ulivo Flavio Pressacco. Giuseppe Firmino Mari-nig, candidato sindaco della lista La nostra terra, chiuderà la campagna elettorale con la presentazione del suo libro “Identità e sviluppo” a cui prenderanno parte il vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai, il prefetto di Tolmino Zdravko Likar, l’assessore provinciale Fabrizio Cigolot, il consigliere regionale Giorgio Baiutti e Cesare Tomasetig. L’incontro avrà luogo venerdì 11 giugno alle ore 18 nella sala consigliare di S. Pietro al Natisone. S. LEONARDO La lista civica “Per la gente”, che candida alla carica di sindaco Beppino Crise-tig. giovedì 10 giugno, alle 18.30, incontrerà i cittadini a Osgnetto alla presenza del presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini. Lettera al giornale Questione slovena, le nostre proposte sono opposte Il Novi Matajur del 6 maggio riporta l’intervista riguardante le prossime elezioni comunali fatta al sindaco di San Pietro al Natisone Bruna Dorbolò che alla domanda: “Con l’opposizione consiliare non avete trovato grande accordo, mi pare di poter dire soprattutto su un tema.” ha dato la seguente riposta. “La questione slovena. In questo si sono impegnati, anche quando l’argomento non era all’ordine del giorno. Ma non hanno mai fatto proposte diverse dalle nostre, e le critiche più feroci sono state sempre su quell’unico argomento.” Poiché tale risposta non risponde a verità, chiedo, quale capogruppo della citata opposizione consiliare, di precisare che in realtà le nostre numerose proposte sulla questione slovena sono state invece sempre diverse per non dire opposte a quelle del Sindaco e della sua Lista Civica. Infatti nel rispetto delle promesse elettorali, l’opposizione consiliare ha sempre sostenuto la tutela della parlata locale, mentre il Sindaco, pur avendo fatto le stesse promesse, ha ripetutamente proposto e imposto non solo la lingua slovena negli uffici comunali, ma addirittura l’identità storico-culturale slo- vena all’intero Comune. Il capogruppo consiliare di opposizione Sergio Mattelig Una precisazione che conferma quanto sostiene il sindaco Bruna Dorbolò e cioè che l’unico argomento su cui l’opposizione si è impegnata è la questione slovena. Infatti non sente nemmeno la necessità di dire su quali altri argomenti ha lavorato. Per quanto riguarda la tutela della parlata slovena locale invece le iniziative dell’ amministrazione guidata dalla Dorbolò sono note a tutti, mentre da parte dell’ opposizione finora non si è visto nulla, (jn) v boju za osvoboditev Evrope in sveta izpod nacifašistične morije. Zapisal sem, da zgodovina ljubi velike, ker se je v boju proti nacifaši stom borilo in tudi padlo ogromno število vojakov, upornikov in civilistov, ki jim danes televizije ne posvečajo mednarodne “vidljivosti”. Ne mislim le na milijone Rusov in na Stalingrad, kjer je bila Hitlerjeva usoda v bistvu zapečatena, ampak tudi na majhne narode, kot so narodi bivše Jugoslavije. Slovenski in drugi balkanski narodi so s svojo NOB jemali okupatorjevi vojski veliko energij. Partizani so bili hlod v boku fašistične in nacistične pošasti. Jugoslovanska vojska s Titom na čelu ni bila le drobna stvarca v sklopu zavezniških sil. Naglašujem omenjena dejstva iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je današnji spomin nujno pogojen od današnjih dogodkov. Tako so se v Normandiji na spominski svečanosti zbližale (do kolikšne mere bomo videli) pozicije velikih evropskih držav, kot so Francija, Nemčija in Rusija, ter ZDA glede iraške krize. Bushevo enačenje D-Daya z Irakom, ki ga je izrekel pred poletom v Evropo, bi uvrstil med propagando. Evropa, ki odloča, in ZDA iščejo po zamrznitvi ponovno skupne poti. Ostaja pa dejstvo, da sodijo tako v spomin kot v sedanjost tudi majhni: narodi, države in ljudje, ki pač zaradi lastnih dimenziji ne pride-jó vedno pred televizijske kamere in jih veliki zasenčijo. Majhni pa so bili prav tako žrtev nacifašizma, kot jih danes prizadenejo iraška kriza, izraelsko-pale st insko vprašanje, trk dveh civilizacij, cena nafte itd. Morda jih stvari prizadenejo še več, ker majhni nimajo vedno dovolj močnega glasu zato, da bi povedali svoje. Pa tudi glede samega spomina in zgodovine je pomembno, da veliki ne zasenčijo malih. Na veliki slovesnosti, ki je bila v Normandiji v nedeljo, 6. junija 2004, nikomur ni padlo na pamet, da bi postavil v dvom upravičenosti osvobodilnega bo- ja. Ves svet se je poklonil vojakom, ki so se borili proti nacistični Nemčiji in posledično proti nacizmu in fašizmu. Vsi zmagovalci so imeli svoje zasluge in pravico zmagovalca, da zarisuje bodoči mir. Zakaj moram v Trstu in žal tudi v Ljubljani poslušati nekatere verzije, ki si zgodovino preprosto izmišljujejo? Ko bi tudi majhni stali na odru z velikimi, bi morda v njihovi zavesti splahnele določene revizionistične fantazije, ki jih rojevajo občutki manjvrednosti. Pa tudi večji bi morali pred obalo zgodovine priznati, kdaj je bil sosed na pravi strani. Recimo, na kateri strani so bili slovenski in jugoslovanski partizani? ZELENI LISTI D-Day in osvoboditev Evrope Zgodovina ljubi velike, sem pomislil, ko sem gledal slovesnost v Normandiji, na kateri so se Bush, Chirac, Schroeder, Putin in drugi državni poglavarji, ministri, kronane glave in imenitniki s skoraj vsega sveta spomnili znamenitega dneva “D -Day”, to je 6. junija 1944, ko je ameriška mornarica izvedla največji svetovni na- pad z morja na kopno. Čeprav nisem zgodovinar, dogodka ne podcenjujem. Bitka v Normandiji je zadala nacistični armadi smrtonosni udarec. Za osvoboditev Evrope je padlo veliko ameriških vojakov in v nedeljo so vojni veterani ganjeno hodili med planjavo belih križev. Ti so spomin na tisoče fantov, ki so žrtvovali mlada življenja Attivati portale esiti Sono stati recentemente attivati il portale ed i siti internet dei comuni dell’Unione dei comuni di Pulfero, San Pietro al Natisone e Sa-vogna. Il progetto, finanziato con i fondi della legge 482/99, consente alle amministrazioni locali di avvalersi delle opportunità offerte dalle nuove tecnologie informatiche per rivolgersi ai cittadini, informarli e comunicare con loro in modo diretto. Inizialmente solo alcune delle funzioni previste sono compieta-mente operative, ma a breve attraverso il col-legamento internet sarà possibile, senza recarsi personalmente negli uffici comunali, aggiornarsi sull’attività amministrativa degli enti, consultare i principali atti di pubblico interesse, ricavare i moduli necessari alla presentazione di domande, pagamento di tributi, richieste di informazioni e certificazioni ed interloquire con gli uffici e gli amministratori. Potranno essere così utilizzati nel modo più efficace anche i centri telematici rivolti ai cittadini e recentemente predisposti dal comune di San Pietro al Natisone ad Azzida, Vemassi-no e presso la sede municipale. novi matajur četrtek, 10. junija 2004 V Bardih so čeriešnje tele dni kraljice Ce imata voljo napravt liep izlet je te pravi moment za se pobrat v Goriška Barda. Cez mejo je narbuojš iti v Vencò an potlè naglih med venjikam an drievjam sadja, dokjer na delečim na zagledata Dobrovo an njega grad (urnik: sobota/nedieja 13.00 -17.00; čez tiedan 8.00 - 16.00). Grad je biu zazidan oku lieta 1600. Od zadnje družine, ki ga je imiela v lasti, družina Baguer, so shranjeni v par-vem nadstropju dokumenti, fotografije an predmeti. Tel material nam kaže življenje družine v gradu. V parvem nadstropju je tudi prestor za druge razstave. V drugem si lahko ogledamo grafike poznanega umetnika Zorana Musiča.Velika zbirka grafik dopolnjuje njega diela, ki smo imiel možnost jih videt v Gorici, v palači Attems. Na ogled so tudi grafike, ki spominjajo na cajt, ki ga je on preživeu v taboriščih. Na telo temo se pru sadale veže razstava, ki jo imajo do konca junija an ki je pru urie-dna ogleda. Boris Kobe, slovenski umetnik in arhitekt, ki so ga lieta ‘45 pejal v Dachau, je po osvoboditvi napra-vu posebne risbe, ki spominjajo na tisto grozoto. “Taboriščni tarok - Tarocchi del lager” se kliče pru zatuo, ker je vzel model kart za igrat an na njih je narisu vso gardoto. V tretjem nadstropju je pa liepa razstava “Spominske slike časa”, kjer so razstavljene fotografije, predmeti, bla-guo za hišo an za kumete, ki kažejo življenje po vaseh v Bardih. Ničku napravta se an biežta! Sada je te pravi moment zavojo čeriešnji, ki se ardeče ta po drievjah an ki jih lahko kupete ta par kaki hiš za dost manj, ku tu naših supermarketih. Al pa če gresta do nedieje 13. junija prideta pa na tradicionalni Praznik Češenj, ki nie samuo praznik čeriešnji, pa tudi parložnost za pokušat briške vina, ki jih ponujajo po kletieh. V nediejo 13. junija pa bo še precesija vozov na temo: “Češnja, kraljica sadov”, an še ples, razstava... (m.c.) Aktualno Veselo v Žabnicah ob zaključku teCajev V res veseli in prisrčni atmosferi so se v petek 4. junija zaključili v Zabnicah tečaji slovenskega jezika in glasbe v Kanalski dolini. Zbirnih tečajev pri Slovenskem kulturnem središču Mercoledì 2 giugno, in una cornice multicolore di bandiere e stendardi dei gruppi d’arma presenti alla manifestazione, si è celebrata la festa della Repubblica. Dopo l’alzabandiera il corteo si è snodato nelle vie della frazione di Azzida fino al cippo dedicato alla brigata Sassari, o-ve sono stati deposti fiori ed è stato rivolto un saluto in o-maggio al battaglione sardo che qui combattè. Si è rinnovato così anche quest’anno l’incontro tra la popolazione locale ed i rappresentanti sar- Planika je v letošnjem šolskem letu obiskovalo 20 o-trok, glasbeno šolo Tomaž Holmar, ki deluje v okviru Glasbene matice pa 10 o-trok. Med njimi se jih je 8 odločilo za klavir in dva za di presenti in regione. Dopo aver deposto una corona d’alloro in omaggio ai caduti, ricordati dal monumento presente nella frazione, i rappresentanti del gruppo ANA ed il sindaco Bruna Dorbolò hanno rivolto un saluto a tutti i presenti ricordando i valori fondanti della Costituzione a base della nostra Repubblica e richiamandosi a quei valori, hanno rivolto un augurio affinché la nostra nazione e l’Europa possano essere un efficace strumento di pace nel mondo. kitaro. Zaključna prireditev se je odvijala v Zabnicah, kjer so nastopili gojenci glasbene šole, program pa je popestril igralec Sten Viler (na z-gornji sliki). Ob zaključku šolskega leta pa je Planika že na delu za pripravo poletnega programa. Ze konec junija se bo namreč začel raziskovalni tabor, udeležili se ga bodo kanalski otroci, ki bodo pod vodstvom svojih mentorjem nadaljevali raziskovalno delo na temo hišnih imen in vzporedno še raziskavo o o-blačilih babic in dedkov. Kot poroča predsednik SKS Planika, Rudi Bartha-lot, ki je zadovoljen za zelo intenziven program dejavnosti v smer ohranjanja in o-vrednotenja slovenskega jezika, ki so ga v letošnjem letu speljali, bo na vrsti meseca julija še tradicionalna poletna kolonija na morju, namenjena seveda otrokom. 2 giugno ad Azzida Lep koncert v soboto v Landarju na pobudo Pokrajine Različni zbori in jeziki v pozdrav Sloveniji v EU s prve strani Pod vodstvom Davida Klodiča je otroški pevski zbor Glasbene in dvojezične šole “Mali lujerji” zapel ljudsko “Zabe se zbirajo” ter “Nino nano”, ki jo je napisal Aldo Clodig, uglasbil pa Antonio Qualizza. Nato je nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki sodi v sam vrh zborovskega petja v naši deželi in ima za sabo Ze vrsto uspešnih nastopov na tekmovanjih v Sloveniji in Italiji. Pod vodstvom Hilari-ja Lavrenčiča je predstavil štiri ljudske pesmi, med katerimi tudi beneško Koledo. Posebnost rezijanske ljudske pesmi, glasbe in plesa je nato živahno predstavil moški pevski zbor Monte Canin, ki ga vodi Leonardo Chinese a spremljali sta ga tudi cytira in bunkula. Furlanija je na koncertu sodelovala s svojim najbolj kvalitetnim in znanim zborom, ki je že nastopil domala po Fabrizio Cigolot v Landarju vsem svetu, od Zda do Rusije, Mongolije, Portugalske in Bolgarije, z moškim zborom Coro polifonico di Ruda, ki ga vodi Fabiana Noro. Sklenil je koncert mešani pevski zbor Obala, ki ga vodi Ambrož Čopi in se uvršča v vrh slovenskega zborovskega petja. Predstavil je Cinque canzonette sacre v priredbi Pavleta Merkuje, Psalmus 108 Ambroža Co- pija in rezijansko ljudsko pesem Jnjen čeua jti gnà. Vse zbore je publika nagradila s toplimi aplavzi. Naj povemo še, da je ob priložnosti koncerta Pokrajina izdala brošurico, v kateri so pet zborov predstavili dvojezično, v italijanščini in slovenščini (v knjižnem jeziku, rezijanskem in nadi-šk'em dialektu) oz. furlanšči-ni. Na pobudo SKGZ, pevskega zbora Matajur in društva Trinko v Čedadu Priznanje Antonu Birtiču ob njegovi osemdesetletnici Dinamičen, zdrav in še poln ustvarjalnih energij je Anton Birtič 26. maja v rojstni Mečani (Speter) praznoval visok življenjski jubilej, svojo 80-letnico. Ob tej priložnosti sta mu SKGZ in kulturno društvo Ivan Trinko priredila v Čedadu prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi nekateri pevci moškega zbora Matajur iz Klenja in mešanega pevskega zbora Naše vasi iz Tipane. Oba je v osemdesetih letih Birtič vodil, še več sodeloval je tudi pri njuni ustanovitvi. Čestitke in priložnostne besede v zahvalo za prispevek h kulturni rasti Benečije, za dolgoletno glasbeno in pedagoško delo je Birtiču izrekel predsednik SKGZ Rudi Pavšič in mu izročil priznanje in knjižni dar. Svojega nekdanjega pevovodjo se je z darilom spomnil tudi pevski zbor Matajur. Anton Birtič je pevec na-rodno-zabavne glasbe, pesnik in skladatelj. Njegovo ime je tesno povezano z ansamblom Beneški fantje, ki gaje leta 1952 ustanovil v Ljubljani, z njim vzbudil zanimanje za Beneško Slovenijo v širšem slovenskem prostoru, poseben “beneški” pečat pa je vtisnil tudi narodno-zabavni glasbi na Slovenskem. Ansambel je doživel več sprememb v svoji sestavi, pred dvema letoma je kot Beneški fantje Antona Birti-ča praznoval 50 - letnico neprekinjenega delovanja. Zelo bogato je Birtičevo ustvarjalno delo, saj je napisal in objavil veliko pesmi in tudi uglasbil jih je mnogo, tako svojih kot drugih avtorjev. Danes, kot je povedal na čedajskem srečanju, se posveča urejanju svojih stvaritev na glasbenem in na pesniškem področju. Zato je osvojil potrebno računalniško znanje in računalniški program za pisanje glasbe. V bistvu pripravlja svoja dela za objavo. Anton Birtič se je v svo- jem življenju posvetil tudi publicističnemu delu, tako v obdobju ko je živel v Sloveniji, kot odkar je doma v Mečani, saj je že od leta 1973 vpisan v novinarsko zbornico. Zelo pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. Pri njem so se učile generacije harmonikarjev in tudi v tem času hodijo k njemu nekateri učenci. Zaveden in ponosen Slovenec, demokrat in napreden človek je med vojno bil v partizanih, po vojni seje vseskozi zavzemal za priznanje in uveljavljanje Slovencev v videmski pokrajini, bil je in še vedno je aktiven član kulturnega društva Ivan Trinko in nadiške sekcije Anpi. In tudi slovesnost ob njegovi osemdesetletnici je Birtič izkoristil za poziv vsem, naj se držijo svojega jezika, naj ga branijo in naj gojijo petje in še posebej zborovsko petje, ki združuje ljudi in krepi prijateljstvo med njimi. Četrtek, 10. junija 2004 6 La Filpa vola verso il tìtolo del Collinare Francesco Masarotti e Bruno lussa FILPA PULFERO - DINAMO KORDA FAEDIS 4-0 Filpa: Bon, Di Gaspero, Coppetti (Macorigh), Di Biagio, Oviszach (Winkler), Cornelio (Fazio), KovaCeviC, Tullio (Sturam), Resic (Bernardo), Capelletti, MaleseviC (lussa). A disposizione: Michele Martinig. Premariacco, 4 giugno -La Filpa di Pulfero, superando con un poker la squadra di Faedis, si è qualificata per la finalissima dei play-off per il titolo regionale del Friuli Collinare in programma sabato 12 giugno alle 20,30 a Remanzacco. I valligiani del presidente Alfredo Specogna sono pas- sati in vantaggio dopo soli 6’ con Alen Resic che ha firmato la rete della qualificazione a tre minuti dalla fine della prima frazione di gioco. I ragazzi guidati da Severino Cedarmas hanno allungato nel secondo tempo con le reti messe a segno al 14’ da Enrico Cornelio ed al 18’ da Capelletti. Nel suo prossimo impegno la Filpa ha l’opportunità di conquistare l’ennesimo successo regionale superando ^ nella finalissima la squadra della Officina Zanon di San Giorgio di Nogaro, autentica sorpresa dei play-off. Nel torneo “Quartiere Aurora”, organizzato dai Fortissimi ad Udine Udine, 6 giugno - Nella finalissima del Tomeo “Quartiere Aurora” organizzato dalla A. P. Fortissimi si sono affrontate le squadre del Cus-signacco e della Valnatisone. Le due formazioni sono arrivate alla finale vincendo i rispettivi gironi eliminatori. In semifinale gli udinesi hanno superato il Pagnacco (2-1), la Valnatisone la Reai Feletto (2-0). La squadra valligiana ha i-niziato a spron battuto sfiorando il gol con Matteo Cu-mer, ma la sua conclusione si perdeva di poco alta. I ragazzini guidati da Gianni Dreco-gna hanno continuato a dominare, costringendo gli avversari alla difensiva. A due minuti dalla fine della seconda frazione di gioco, il Cussi-gnacco si portava in vantaggio a conclusione di una rocambolesca serie di rimpalli che favorivano un proprio attaccante. I valligiani cercavano con insistenza la rete di un più che meritato pareggio, sfiorato a due minuti dalla fine del terzo tempo con Gabriele Paravan. Il difensore, portatosi in avanti e trovatosi con il pallone a due passi dalla porta avversaria, lo calciava a lato. Sono seguite le premiazioni. Oltre alla coppa del secondo posto, i nostri ragazzi hanno conquistato grazie a Davide Specogna il riconoscimento del migliore portiere del torneo a giudizio degli allenatori avversari. Con questa partita si è chiusa la positiva stagione degli Esordienti, iniziata in sordina e conclusa con una bella serie di successi abbinati al bel gioco. Paolo Caffi QUARTO TORNEO GREEN SOCCER 4 Sabato 12 e domenica 13 giugno a Clenia di San Pietro al Natisone, verrà disputato il quarto torneo di calcio a 4 su erba, organizzato dal Comitato Pro Clenia in collaborazione con l’Amsterdam Arena calcio a cinque, denominato “4. Tomeo Green soccer 4”. Le iscrizioni devono pervenire entro giovedì 10 giugno accompagnate dalla quota di 60 euro a squadra, che sarà formata da un massimo di dieci giocatori. Alle ore 20, stessa data, presso il campo di gioco si terrà l’incontro per effettuare i sorteggi delle squadre. Per informazioni e prenotazioni chiamare al 347-5277303, 335-5205189 e 338-547332. L’Audace festeggia i suoi quarant’anni Il memorial Specogna di rigore al Trivignano Un secondo posto stretto agli esordienti valligiani CUSSIGNACCO 1 VALNATISONE 0 Valnatisone: Davide Specogna (Massimo Berdussin), Federico Cedarmas (Selmir Tiro), Gabriele Paravan ( Michele Vogrig), Nicola Spa-gnut, Davide Conzut, Alberto Vogrig, Prince Sekyere, Mattia Simoncig, Manuel Primosig, Matteo Cumer, Samuel Zantovino (Maurizio lussa). La squadra maggiore che ha giocato nel campionato dilettanti di 3. Categoria i Con il Torneo dei Pulcini, organizzato dall’Audace di S. Leonardo per domenica 13 giugno in occasione dei quaranta anni di fondazione della società, si concluderà la stagione calcistica 2003/04 delle nostre squadre. L’Audace fondata nej 1964 da Don Adolfo Dor-bolò, Giuseppe Ritossa ed Enzo Bernard (primo allenatore e socio fondatore), ha continuato con alterne fortui ne la proria attività. I bianco azzurri in questi quarant’an- ni hanno militato nei tornei di Terza e Seconda categoria. Mitiche le sfide con la Valnatisone, la Savognese (indimenticabile il derby spareggio giocato nel maggio ’82 a Cividale con la Savognese, con un migliaio di spettatori presenti) ed il Pulfero. La società oltre alla prima squadra sta svolgendo la sua opera anche a favore dei giovani con due squadre di Pulcini. Attualmente L’Audace è guidata dal presidente Remigio Cernotta che dopo avere chiuso la sua attività calcistica, ha preso in mano il timone della società sostituendo nella carica Claudio Duriavig. La festa del quarantennale in programma domenica, ini-zierà alle ore 10 con le sfide tra le formazioni dei Pulcini del Val Resia (prima esibizione nelle Valli del Natisone), Buttrio, Serenissima Pradamano, Aurora Buonac-quisto di Remanzacco, Ga-glianese, Torreanese, Libero Atletico Rizzi ed Audace A e B e si concluderà con le premiazioni. La signora Clementina Specogna consegna il trofeo ai vincitori Si è giocata sabato 5 giugno al Polisportivo comunale di San Pietro al Natisone la sesta edizione del “Memorial Angelo Specogna” riservato alla categoria amatoriale degli Over 35. A dare lustro alla manifestazione, che è dedicata alla memoria dell’indimenticabile presidente della Valnatisone, si sono sfidate le formazioni dell’Azzurra di Premariacco, del Buttrio, della Ci-vidalese, del Como di Ro-sazzo, del Trivignano e quella dei padroni di casa della Valnatisone. Al termine delle gare dei due gironi eliminatori le compagini che si erano classificate al primo posto, il Trivignano ed il Corno, hanno disputato la finalissima. Non sono bastati i tempi regolamentari per assegnare l’ambito trofeo, visto che la partita si era chiusa in parità con il risultato di 1-1. La vittoria della sesta edizione del memorial è stata decisa dalla “lotteria” dei calci di rigore che, grazie alla maggiore precisione dagli undici metri, hanno registrato il successo per 5-4 della squadra di Trivignano. Dopo le gare gli atleti si sono ritrovati tutti a tavola dove hanno ricordato le sfide negli anni della loro gioventù. Anche se le condizioni del tempo non sono state delle migliori, va elogiata la precisa organizzazione orchestrata dall’infaticabile dirigente Claudio Beltrame. La Pro loco Garmak, che in collaborazione con PA.S. Grimacco organizza il 17. Torneo di calcetto a Liessa, dopo la riunione del 3 giugno con i responsabili delle squadre partecipanti, ha deciso la nuova data di inizio della manifestazione. Il Torneo prenderà il via una settimana più tardi rispetto alla data inizialmente prevista e precisamente giovedì 24 giugno. Kronaka novi mata]ur Četrtek, 10. junija 2004 7 Romilda an nje navuode Simona, Martina, Giulia an Serena Veseu rojstni dan, draga mama an nona! Romilda, al si ostala, ke-ne? Kaj si mislila, de samuo ti boš pisala na Novem Matajurju, kakuo imaš rada tojo družino? Kot videš, tudi oni te imajo zlo, zlo radi. Vemo, de si že viedla tuole, pa tele krat bo tudi napisano, an kar je napisano, ostane. So paršli tle, so nam par-nesli fotografijo, kjer si kupe s tojim navuodam an so nam jal, de muormo napisat “le-puo, zlo lepuo” za tuoj rojstni dan, zak si “zaries zlo pridna”. Takuo smo zviedli, de v Cetartak 17. junija dopu-neš... 65 liet! Vsi h....i, se pru lepuo daržiš! Smo Sigurni, de puno ti parpomaga toja kura-ža, toja dobra volja. Za telo parložnost, so nam jal (sevie-da, smehe), de si nardila “re-vižjon”! Si šla h parukjer an “diela glavo na mest”, an še kam drugam, za de kar se po-smieješ, bo an liep nasmieh! Toji otroc Jole, Ivo an Stefano, zet Albino, nevieste Michela an Patrizia, toje navuode (ki so toja velika bogatija an veseje) Simona an Martina, Giulia an Serena ti želijo veseu rojstni dan, te za-hvalejo za vse kar si nardila an šele dielaš za nje. Romilda, veseu rojstni dan tudi z naše strani an pridi nas gledat, de se še kupe posmie-jemo! (Romilda, za tiste, se je rodila v Topoluovem an je paršla za neviesto v Oblico, v Stamadicjovo družino). Con la prò loco Vartača di Savogna Si va in Austria! Tra le tante attività della prò loco VartaCa di Savogna ci sono anche le gite. Molto attesa è quella dedicata ai bambini. Quest’anno si va in Austria. Questo il programma: sabato 26 giugno, ore 7.00 - partenza da Savogna; alle 10.30 arrivo a Treffen, paesino nei pressi di Villaco dove si visiterà il museo delle bambole “Elli Riehl”. Verso le 12.15 saremo a Feld am see dove visiteremo il parco zoo che ospita, in piena libertà, animali selvatici dell’arco alpino e animali da cortile. C’è anche un parco giochi per i più piccoli e qui ci fermeremo anche per il pranzo. Si consiglia pranzo al sacco, ma è possibile mangiare anche presso il piccolo agriturismo annesso al parco. Nel tardo pomeriggio faremo una sosta ad Afritz, dove c’è u-na bellissima pista per bob su erba ed altre attrazioni. Il rientro a Savogna è previsto per le 22. E in caso di pioggia? Niente paura, gli organizzatori hanno pensato anche a questo e quindi c’è la variante. La partenza è sempre alle ore 7.00 da Savogna. Alle 10.30 visita al museo delle bambole “Elli Riehl” a Treffen. Alle 12.30 pranzo al sacco a Bad Bleiberg e quindi “Terra mystica”: visita alla miniera ed al museo minerario. La temperatura in miniera è di 9 gradi, si consiglia perciò abbigliamento e calzature adatte (scarpe da ginnastica, possibilmente non in tela!). I caschetti e le mantelle verranno fomiti dal personale addetto. Anche in questo caso il rientro a Savogna è previsto per le 22. j II costo? Ai bambini di Sa-•vogna il passaggio in pullman viene offerto dalla Pro loco VartaCa, per cui pagano solo 10 euro, e cioè i biglietti di ingresso alle varie attrazioni (escluso la pista di bob su erba). I bambini provenienti da altri comuni pagheranno 25 euro. Il costo per gli adulti è di 32 euro. Iscrizioni e pagamento: bar Crisnaro di Savogna (tel. 0432/714000), entro domenica 20 giugno. Per ulteriori informazioni: Anne Marie 709960-Daniela 714303. Giovanin an Milica sta praznovala petan-dvajst liet življenja kupe. - Dragi muoj Giovanin - je jala žena, pretresena, ku ’na novica - v telih preteklih petandvajst liet sma arzspartila vse naše težave an dobru-ote... - Sigurno moja draga, imaš ražon, samuo ki razlika je, de ti si vzela dobruote, ist pa težave! *** Dva parjatelja sta hvalila njih pise. - Muoj pas - je jau te parvi - je takuo pa-metan, de hode runat njega potriebe dol na gnojak za na umazat po duorne pred hišo. - Pa muoj - je jau te drugi - je pa še buj pametan, ku tuoj. Pomisli, de včera, ki nie stau zlo dobro, se je ustavu pred adno lekarno, farmacijo, an se je poscau tja pred vrata, ker je bluo napisano: analiži urin! Tonca je šu v gostilno an kuazu an taj te bielega vina. Kadar gostilničar mu ga j’ luožu na mizo, Tonca mu je jau: - Na zamierta, sem se zgrešiu, ne maram pit te bielega vina, a mi ga morete zamenit z adnim tajam te Čarnega? Kadar ga j’ popiu, Tonca se j’ pobrau pruot vrateh za iti von z gostilne. Gostilničar ga je ustavu an mu je jau: - Gaspuod, ste se pozabu mi plaCat an taj te Čarnega vina! - Ja, ma se zmisle-te, de ste mi ga spre-meniu z adnim tajam te bielega? - Alora plaCajtemi pa an taj te bielega! Tonca se j’ pobrau von z gostilne an mu je jau: - An taj te bielega vam ga na plaCam, ker ga nisem migu popiu! Tu treno, ki je šu v Rim, so se usednili na štieri tu adan škom-partiment. Kadar j’ paršu kontrolor je vprašu za mu pokazat listek, biljet: - Deputat! - je jau te parvi. - Deputat! - je jau te drugi. - Deputat! - je jau te trecj. Te Cetarti je venesu von listek an je jau: - Eletor! Gor na varh precesija po vasi. Tle par kraj vasnjani z Bare na Liesah snjani iz Bare, vas v sauonj-ski dolini an karnunu, paršli na ruomanje na Liesa. Ank-rat, kar so šele vsi dielal doma an je bluo puno judi pov-serode, so hodil san v prece- sijo, Cez Garmak, par nogah. Seda pa se parpejejo z avtom, pa so vseglih uriedni velike pohvale, zak daržjo tudi današnji dan živo telo staro navado. za nimar zapustu Luciano To-masino. Umaru je v sriedo 2. junija an je imeu 71 liet. Luciano, ki je biu Briežen po domaCe, je puno liet preži-veu v Nemčiji an Svici za zasluzit kruh an penzjon. Kar se je vamu darnu je le naprej di-elu. Z njega smartjo je v Žalost pustu brate, sestro, kunja-de, navuode an vso žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 4. junja popudan v Viškorši. Naj v miru počiva. SOVODNJE Barca Žalostna oblietinca Jutre, petak 11. junija, bo dvie lieta, odkar nas je za nimar zapustila Rina Podories-zach, poročena Medveš. Rina se je rodila v Sauo-dnjanovi družini, za neviesto je šla pa h Kramarcam. Imiela je samuo 62 liet, kar je umarla an v veliki žalost je pustila vse tiste, ki so jo imiel radi. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na njo spominjajo nje moZ Aldo Kramarca, sin Mario an vsi tisti, ki so jo imiel radi. Tarčmun Giuliu v spomin Družina Vogrig - LiešCa-kova iz TarCmuna Zeli zahvalit vasnjane, parjatelje an vse tiste, ki so jim stal blizu v žalostnim momentu, ko jih je za nimar zapustu njih dragi mož, tata an nono Giulio. Zahvalijo tudi vse tiste, ki so paršli tudi iz deleCa davje na TarCmun na njega pogreb an takuo pokazal, ki dost je biu njih dragi Giulio poznan an spoštovan. V spomin vsiem tistim, ki so ga imiel radi publika-mo njega fotografijo. Naj v mieru poCiva. Majenca Tudi lietos so na Liesah ki žive po vaseh lieške fare, počastil cerkveni senjam pa tudi tisti, ki žive kje dru-Majenco (Pentecoste). An ku god, pa imajo tle Zlahto. nimar so se zbrale CiCice an Takuo, ki Ce druga stara puobci, ki so po naši stari na- navada, tisti dan po Majenci, vadi trosil rože. Bli so otroc, v pandiejak 31. maja, so va- TIPANA Karnahta Zbogom Luciano Po dugem tarplenju nas je Četrtek, 10. junija 2004 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoč od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD 6. JUNIJA DO 11. SETEMBERJA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00*, 7.10, 7.27*, 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.37*, 13.17,13.37*,13.57, 15.06.15.50.17.00.18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 7.13*, 7.30, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 13.00*, 13.40, 14.00*, 14.20, 15.26,16.40, 17.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Čedad .... 7081 Rolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Čedad....703046 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Čedad .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 P apotno .713003 ipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokra|ine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.rJ. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.rJ. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči raòun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 VCIanjen v USPI Associato all'USPI San Pietro al Natisone VENDESI appartamento trica-mere, doppi servizi, garage, cantina, piccolo orto, due terrazze, arredo moderno, riscaldamento personalizzabile, spese condominiali contenute. Tel. 340/8956031 -347/3713384 VENDESI frazione fondovalle di San Pietro casa abitabile con sette vani e annesso rustico. Telefonare al numero 0432/727336 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA13. JUNUA Cemur Agip Čedad,/ Cividale (na desti pruoti Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODH. DO 17. JUNUA Sraednje tel. 724131 OD 12. DO 18. JUNUA Cedad(Fomasaro ) tel. 731264 Ukve tel. 860395 Rezija tel. 353004 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Mojmag: od 14. do 27. junija Premaijag: od 14. do 27. junija Slovensko planinsko društvo Celovec nas vabi na 33. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev v nedeljo 13. junija V Selah (Avstrija) (Za prijatelje iz Benečije, ki se bojo udele2ili srečanja s Planinsko družino Benečije ob 8.00 uri možen prevoz z majhnim avtobusom iz Robiča) za rezervirati prostor v avtobusu pokličite Maria Gosgnach 0432/727064 Donas v Mašerah, jutre še kje drugod po naših dolinah? V Njivicah za Mašero se pase štierdeset juntinu Od parvega junija se gor za Mašero, v Njivicah, pase 40 junčinu. Parpejal so jih dol z Laškega, iz Polcenie blizu Mortegliana, an bojo gor po matajurskih senožetih do konca setemberja. Za Mašero an sauodenj-ski kamun je velika rieC an vsi so radi, de je do tega paršlo, saj bojo nazaj čedne senožeta, tuk so kakih dvajst liet od tega vasnjani imiel njih paše. Samuo de tiste od ankrat so bile mikane po an par hektarju. Sada so diel kupe od 80 do 100 hektarju, kar nie malo še posebno, če pomislimo na vse gaspodarje, ki jih ima tel sviet. Sevieda pa na rata anko-der nič samuo od sebe. Guo-rit an učit znamo vsi an tle par nas. Za kiek konkretnega narest an spejat do konca pa muora bit kajšan, ki si vzame rieč h sarcu, se zavi-hne rokave an se lože na di-elo. Tel človek je biu Germano Cendou, sevieda ne sam, saj mu je pomagala vsa vas, še posebno Mario Golop an Renato Massera so mu dal no roko. Gaspodarji od telih junčinu, ki imajo veliko kimetijo an vič paš gor po Karniji an Venetu so se obarnil do sau-odenjskega šindaka Lorenza Cernoia. An on jim je dau to pravo ime: “Oglasita se gor par Germane”. Vasnjani, kar so zaviedel so bili dakordo, kontent za idejo paše, nam je poviedu Germano. Na vsako vižo teli tle so paršli gledat sviet an jim je šlo vse pru, sevieda vprašanje je bluo, al bojo gaspodarji sveta za tuo, al podpišejo kontrat. V vasi so začel guorit o teli ponudbi, laški kumetje so šli pa dol na Catasto an drugi krat so pamesli za sabo listo imen od vsieh ga-spodarju sveta. Pomislita: 55 gaspodarju jih je! De se je za ustrašit. Gor par Mašere so po družinah podpisal, potlè pa je bluo trieba iti zbierat podpise še v Duš, Jelino, Lozac, Starmico, Matajur... Duo je barleu okuole zvečer an čez dan? Spet Germano, ki pa je zelo zadovoljen za kontrakt, ki so ga podpisal za dvie lieta, saj gaspodarji ostanejo gaspodarji na njih svietu an za dvie lieta bo tala žvina samuo pasla gor zad Mašero. Za Ion jim laški kumetje dajo 1.200 evru, ki jih potle vasnjani šenkajo cierkvi, jeseni narde tudi praznik v vasi. Tiste, ki pa je narbuj skarbielo Germana je, de se nazaj očedejo senožeta, pa tudi pokazat našim judem an še posebno kumetam, de s telim dielam, s pašo se more an zaslužit. Kaj misleta de dol z Laškega vozijo žvino past po brezieh Karnije an Veneta zastonj? V resnici imajo evropske an deželne podpuore, je pa tudi ries, de je trieba bit kumetje na velicim... Na Njivicah pa se spet čuje bulit an tuole pride reč, de se je vamilo življenje na mašerske paše. Kar nas puno veseli je, de se počaso, počaso an po naših gorskih vaseh spet čuje-jo krave bulit. An že vič ku kajšna mlada družina, čeglih ima kako drugo dielo zuna, je odparla hlieve an začela kako kravo redit. Vič ku za kar se zasluže, se nam zdi, de so šli na tolo pot za daržat čedno an posi-ečeno okuole vasi, ker imajo radi našo zemjo. Pa tudi ker jim je vseč “stil” an učilo kumetuškega življenja. Tel konac tiedna bo se-njam svetega Antona v Obu-orči. Organizavajo ga vasnjani an parjatelji iz drugih vasi Idarske doline s pomočjo polisportive Sant’Antonio. V Obuorči je že v teku turnir v malem nogometu (calcetto) v spomin na njih mladega va-snjana, kjer igrajo skupine iz vsieh Nediških dolin, iz Čedada an drugih kraju. Jutre, petak 11. junija, ob 20. uri bojo “semifinali”. V nediejo 13. junija, ob 18. uri bojo pa “finali”. V saboto 12. junija, ob 19. uri, bojo igrale na balon čeče. V nediejo zjutra bo sveta maša s precesijo. Na koncu bo veselica, rinfrešk za vse tiste, ki pridejo. Naj v saboto, naj v nediejo bo tudi ples, grilja, vsake sorte pijač an puno veseja. Saboto an nediejo vsi v Obuorčo! Nasmejani obrazi učencev 5. razreda dvojezične šole nam pravijo, da šola je pri koncu. Te dni imajo še izpite, njih prvi izpiti! Potem jih čaka srednja šola. Ali bojo tudi tam tako pridni, kot so bili na osnovni? Gotovo, da ja! Sembra ieri, quando con gli zainetti nuovi “da grande” hanno varcato per la prima volta con tanta curiosità la soglia della scuola bilingue a San Pietro dove incominciava la loro grande avventura di scolari delle elementari... e questi giorni sono già alle prese con gli esami, i loro primi esami! Noi sappiamo già che saranno tutti promossi, perché qualcuno ci ha detto che questi ragazzini hanno sempre lavorato molto bene e verranno ricordati con un po’ di rimpianto da tutti gli insegnanti che li hanno seguiti nel corso di questi cinque anni. Ragazzi, in bocca al lupo per gli esami... e alle medie, avanti così!