504. štev.
Posamezna številka 0 vinarjev.
»DAN® Izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljldh pa ob 8. nri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani t opravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. —! Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se 18	pošilja	upravniStvu.	:a
k:	Telefon	številka 118.	::i
V Ljubljani, četrtek dne 22. maja 1913.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*	Uredništvo in upravništvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, .loslana fn zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem ogiaSanju >o-«: pust. — Za odgovor je priložiti m'm!'o.
»::	Telefon številka 'IS.
Uspeh diplomatov — pa ne naših.
Ne le balkanske države bodo jtniclc dobiček iz balkanske vojne .temveč tudi druge velesile, ki niso prelile prav nič krvi, temveč so polivale le tinto, bodo imele korist in morda še večjo, kot Balkanci sami. lo se pravi, ne vse velesile — one ne ki so stale za časa vojne proti Balkancem, temveč Anglija in Francija; posebno Anglija, ki je takoj sklenila s Turčijo pogodbo glede svojih interesov.
Kakor so poročali ruski listi Prejšnji teden ima turško angleški dogovor sledečo vsebino:
rtri* ,Anglija se Turčiji zaveže, da bo . a na to, da pride v Albaniji na P estol princ turškega rodu, če bo
^ AM3a s.amost°ina kneževina; če Albaniji dana samo avtonomija, J? AnSliia delala na to, da bo ohranjena sultanova suvereniteta.
obljublja Turčiji finan-nnHnP0 oro pr* l^<v>daciji vojne in Podporo v vprašanju lastninske pra-
mLr.h,?ge*k.ih otokov, ki leže na
na jtZII d°M' s^dnje seveda škodo Balkanske Zveze).
Ji sledeče-SC Turči]a zavezuie Angli-*nice" Bagdad Ra..1* V|>raSa,>i' žele-«« nai' Posebnih svobonščinSklv vP°?anJko.? Južne Arabije, kjer iim a f-1 JI-gospodarske interese R la SV0,e
Azili4’ rosetao “aUSTV \ M,ali
!iri^L,tri,oS a'
Jg-j. in reli,, te spore "v 5SSU
arabski h'' pleinen!' avtonomne težnje
tednih SAP0lV-i. Turči5a vse ^ pogoje, ‘“7 Anglija garantira nedotaklji-turške države za dobo 40 let.
T o so uspehi angleških diplomatov.
Uspehi avstrijskih so pa: Pro-chazka v Braziliji in kapelica Palica, postavljena s črnogorskim denarjem in. kakor je dejal soc. demokrat dr. Soukup v parlamentu: »Miljon bajonetov na Balkanu smo našuntall proti sebi in s tem preprečili svetovni mir.«
Danes
nogometna tekma
»Ilirija I.‘ -,Ilirija II.‘
°b 5, popoldne. V -Tivoli".
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In plemič, ki je sicer mrzil rokovnjača, je mrzil norca še mnogo bol]. Med njima je bilo staro sovragi0, l!L Mongomeri je sklepal, da egne irjbulet obležati mrtev, ako «a sreča La Šatenjre.
Komeri Ml?*. smrti ie uP^aI Mon'
’evO POprrfnn ^l3hka La ^atenJr^-kaže kakn ? ^^čečnost, ako mu iz-Ko	uslugo.
se ie nanA*ii Satenjrč zopet sam, sti!ni Pri Vel llaravnost Proti go-Bii ,-p ifi! eP cesarju Karlu. v orožiu !lraber, zelo spreten zaničevalVp ,Ver> 0 močnih mišic, željan sni r atere nevarnosti in čim prei	s£ z nasProtnikom
žil nezmnOr Manfreda ie sovražil 5 S°’ pa ,e zat0- ker ga je ranil rokovnjač vpričo kralja.
Prva medCvSsemiblla Znan°St °r°Žja
^erntf non!l^r^i ^>1 tak° neiz-našnji matpmil^ ?r bi bil danda-lotil v krS ~ar’ j? bi kdo za-Pesnik, ki bi mu"dnii-V 1iačunu* ali verze - ako Sstoii r« nap.?čne ‘em. da delaš pravilne v«°eZ,Ja -V Matematika v tem da c verze, in računih. "	e	ne	motiš	V
Mariborsko
zborovanje.
(Shod zaupnikov Narodne stranke.)
O »Jugoslovanstvu in štajerskih Slovencih« je govoril dr. Božič iz Ce-ja. Navajal je na prve poskuse izza leta 1848., ko smo se Slovenci zaceli pobirati iz dotedajnega mrtvila ter prešel konečno na vprašanje samo. Govornik je mnenja, da je za nas Slovence glavna rešitev v »narodni avtonomiji «in »veliki Sloveniji«, dočim je govornik proti Jugoslovanstvu v obliki trializma — združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Gospod doktor je mnenja, da je za nas dosti bolje, če se ohrani dualistična državna uprava, ki želi Mažarom na hrvaški južini »Bog žegnaj« in dodaja poljsko - maloru-skemu raznarodovalnemu »Misere-re« svoj »amen«, a nas priklopi k takozvanemu »Deutschosterreich«. Čemu danes obsežne polemike v tem oziru? Ta izvajanja v tem smislu, kakor tudi ona g. Stiblerja, ki je z g. dr. Božičem istih mislij, če ne morda obratno?! — se nam zde vse preje kot umestna, in, vrhu tega se i mi ne moremo odreči sumnje, da vse »Jugoslovaifsko vprašanje« — kot to trdi tudi tetka »Straža« — smatrata gospoda le za — šport. — »Deutschosterreich« s svojo »avtonomijo narodov« in — mi Slovenci z Nemci in Italijani kot sosedi! Škoda, da smo se kedaj pečali s politiko. študirali in si prizadevali raz-motrivati našo vlogo v krogu Jugoslovanov. Og. sta se proti triallzmu Izrekla le radi »strahu«, da bi se za-mogli »pohrvatiti In kulturno zaostati«. Ja! Kaj pa bi se zgodilo z nami »avtonomnimi Slovenci v veliki Sloveniji Deutschosterreicha?! — Združeno Jugoslovanstvo nam je še vizija, a taka »narodna avtonomija« nam mora biti strah bodočnosti! Je pa trditev, da bi se pohrvatili in kulturno zaostali« tudi slab dokument, Ce bi gg. v tem nekoliko pomislila, bi tudi v kraljestvu našla — dvoie narodov »Hrvate in Srbe«, in vendar se niso radi tega ne prvi posr-bih ne drugi pohrvatili. Res je, da vlada veliko jezikovno sorodstvo nied obema tema narodoma, a res je tudi — da se še danes ostro in bistveno ločita drug od druzega in. da se bosta ločila tudi še vnaprej. Slovenci. združeni s Hrvati in Srbi, bi se mogli boriti z uspehom proti Nemcem in Italijanom in vrhu tega bi si dosedai dobljeno kulturo ne le ohranili, pač pa tudi v njej napredovali.
V nadaMnem je še govoril dr, Gorišek iz St. Lenarta, ki je podal k točki organizatoričnega dela v Podravju in Slov. Goricah par nasvetov. o katerih bi le želeli, da se jih tudi izvaja, lstotako dobra so bila izvajanja g. Kejžarja, ki je pokazal
Bodisi kakorkoli, La Šatenjrč je sanjaril o strašnem maščevanju; brez nadaljnega premišljanja je stopil v krčmo, sedel k mizi in naročil ua naj mu prineso vina.
1 oda komaj je dobro sedel na svojem stolu, že je stopil v sobo dnig plemič m sedel nedaleč od nje-
Bil {e Zarnak.
La Šatenjre je nainršil obrvi.
videl je bil Zarnaka, kako ga je meni v kraljevi predsobi z imperti-nentnimi pogledi.
Na častnem dvorišču, kamor mu je sledil za petami, je Zarnak nadaljeval to svoje vedenje.
In zdaj je prišel za njim v to oddaljeno krčmo ...
Bilo je očitno, da ga ima namen izzvati.
Kljub temu se je La Šatenjre premagal. Ze večkrat se je bil hotel biti z Žarnakom, a kralj mu je vedno prepovedal, in La Satenjre ni hotel biti neposlušen kralju, najmanj pa se v tem trenotku.
Ko pa se je vrnil krčmar iz kleti s steklenico, ki jo je bil naročil La batenjre, se je dvignil Zarnak s svo-ega sedeža, iztrgal steklenico osup-Icmu krčmarju iz rok in ji odlomil vrat. rekoč:
»Nauči se, capin, da se postreže meni prvemu, kadar sem v krčmi.
Za gospoda pojdi iskat drugo vino ako ga imaš še kaj v kleti!«
La Šatenjre je prebledel kakor
zid.
na uspehe klerikalnega »dela« v Št. liju nad Mariborom. Pred leti so se tamkaj ugnezdili klerikalci in zaklicali naprednemu življu odločen: »Roke proč!« Ni se jim hotelo nasprotovati, da bi ne imeli povoda, dolžiti nas, da smo mi tjekaj zahajali vsaj kolikor toliko slovenski in zavedni. Odkar Da so prišli tje klerikalci, propada narodna zavesta nemška posest rase in »Siidmarkar bo kmalu požrla še te male ostanke, če se bo pustilo klerikalce gospodariti po lastni volji. — Nadalje je še svetoval, začeti s stanovskimi organizacijami in stavil tozadevne predloge. Dr. Rosina se je spomnil »Bra-nibora« in vprašal, kaj namerava stranka v tem oziru. Sklenilo se je, tudi v tem oziru — kot tudi v korist C. M. D. — započeti z večjimi akcijami. Narodni soc. Čeh Fijala. je povedal prav dobre, o katerih bi imeli samo željo, da se jih ovažuje.
To je vsebina — v glavnem — shoda zaupnikov. Konečno pa hočemo spregovoriti še par besed k našemu nedeljskemu članku (»Dan« št. 500, z dne 18. maja): Na shodu se nam je očitalo, da s tem razdiramo, ker baje hočemo snovati — čujte in strmite, kaj se more yse med vrstami brati, če se hoče! — novo stranko! Konstatiramo, da—o novi stranki — nismo nikjer pisali, dasi smo si oni članek še enkrat in še drugič ter tretjič prebrali. Konstatiramo. da smo nasvetovali, da se sedanje vodstvo stranke deli v dve skupini. Gospod, ki nam je »v teh težkih in resnih časih« očital premalo resnosti »za resen političen list« bi storil dobro, da v bodoče nekoliko tehta svoje besede, predno jih vporabija. ali pa. če se že smatra poklicanim, nas učiti, da zbere tudi potrebni takt in pove istim ljudem nasproti, zakaj se je predlagalo to v. našem članku. Ko bi imel gospod sam dovolj resnosti. bi bil moral tudi spoznati, kako resen je trenotek. ki nas ie napotil do tega. po dolgem obotavljanju, napisati tako odkrite stavke. Faktum ie in to pribijemo: S tako politiko kot je dosleišna nc gre dalje, pade-nio, se ne ubranimo ne enega ne druzega pritiska! Rekli pa smo tudi v onem članku, nočejo gasa prehitevati in pripravljeni smo, čakati. Dasi nismo »Nar. stranka», vemo, da nas narodna dolžnost sin k teinu da vztrajamo v narodnem boju! Zato. in edinole zato, počakamo in čakamo. Slišali smo dr. Gorišeka, slišali dr. Fermevca in g. Kejžarja in radi teh treh upamo v boljšo bodočnost Podravja in Slov. Goric. Toliko v pojasnilo onim. ki so slišali, da nameravamo razdirati. Pribiti pa moramo še eno: Članek ni bil napisan Ie po volji posameznika, marveč. prišel je v svet, kot smo že rekli. po dolgem obotavljanju, na nasvet več drugih, ki pa- seveda — po stari naši navadi — tudi tokrat v zadnjem trenotku -- še niso ho-
teli s svojo barvo na dan, dasi sklicatelj g. dr. Kukovec sam povdarja, da je sestanek namenjen tudi prosti besedi m da se naj prerešetava vse dobro in slabo. Tudi tokrat je onim
veljalo: »Premislili smo si za enkrat. Že pride čas.« Konec: Na zaupnem, shodu — pomankanje poguma. Žalostno, a značilno za naše razmere!
Mačeha, otroci in rejenec.
Otroci:
Mati, mati, daj nam kruha. Mačeha:
Kak bi dala, ko sem suha. Otroci:
Kaj imaš pa za lenuha?
Mačeha:
Za vas krop je, zanj je juha. Otroci:
Kaj je treba požeruha, on je sit in mi smo gladni. on je prvi, mi srno zadni zanj skrbiš — za nas si gluha.
Mačeha:
Sama jeza iz vas bruha. Otroci:
Ker se vse za njega kuha, kar smo skupaj nanosili, kar smo mi ti nridobili. vse za njega si prodala, noč in dan ga zalivala —•■ za nas bila si skopuha.
Mačeha:
On je lačnega trebuha.
Otroci:
To najgrša je potuha.
Mi tu lakoto trpimo
zate v delu se potimo — a za nas ni več posluha.
Mačeha:
Vi ste polni le napuha.
On se trudil bo za mene, ne bo pustil zapuščene,
Ko postala bom — staruha.
Otroci:
Ko napasla boš jeduha, bo po hiši ti razsajal bo pobijal in razgrajal — saj že zdaj od jeze puha.
Mačeha:
Jaz mu poskrbim varuha. Otroci:
Ko te trla bo naduha mi te bomo zapustili, kdo pomagal ti bo v sili? Kaj imaš od debeluha?
Rejenček:
Daj še. daj še, uha. uha!... Otroci:
Vdarimo ga. primaruha.
Kje za nas je kaj pravice, nam ne da ne ene žlice, vse ima za potepuha?
Mačeha:
On gospod ic — vi ste muha.
Od sobote do ponedelja predstave od
3., 8.
r r.
'O , O,"
-7., 7.—9.—11.;
v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri tem sporedu nekoliko zvišane. \ soboto otvoritev vrta	Igralo se	bo pri dnevni luči od 5. ure naprej.
Kino-„Ideal“.	Te dni	predprodaja ob 10. uri zjutraj.
Vstal je in stopil naravnost proti Zarnaku:
»Ali je prišel gospod iskat prepira?«
»Zdi se, da potrebujete časa, preden razumete kaj,« je odgovoril Zarnak s tisto sijajno nesramnostjo, ki je bila samo njegova last.
»Ako potrebujem časa, da vas razumem, ga bom potreboval morebiti manj, da vam porinem v trebuh šest palcev železa!...«
»Kaj se bahate, dragi moj!«
»Izderite, tristo hudičev! Iz-derite, drugače vas zakoljem brez usmiljenja!«
»Gospoda! Gospoda!« je vekal krčmar.
> Jezik za zobe, pijanec!« je zarežal Zarnak in treščil ubogega zlodja v kot... »Gospod La Šatenj-rč,« jc dodal, postavivši se v prežo, »ali veste, kje je v tem trenotku vaš prijatelj D’Ese? Dajte, da vam povem... On leži na trati v parku, kjer sem ga pustil mrtvega, in ker bi me vi ovadili kralju, moram ubiti tudi vas ...«
»Podla duša!« je zarjul La Ša-tenjrč, »ako si ubil 13’Esčja, potem se poberi za njim!«
Zmerjaje drug drugega po modi tistega časa, sta si zadajala plemiča sunek na sunek — prizor, ki bi gotovo zanimal vsakega gledalca tega dvoboja.
Oba sta bila silna, oba polna besnosti, ki jo je brzdala enaka premišljena hladnokrvnost, obadva
mlada in hrabra; njiju meča sta švigala blisketaje in žvenkljaje semter-tja.
O namenih, ki so napotili Zar-naka, da je izzval prepir z La Šatenj-rčjem, izpregovoriino pozneje; za zdaj posvetimo vso pozornost dvoboju teh dveh slovečih pretepačev, vršečemu se v oddaljeni krčmi in brez prič.
Edini vidni gledalec je bil ubogi krčmar, ki se je tresel groze, prepričan,. da bo trpel škodo in delal pokoro samo on, naj bo izid kakršen koli.
Toda gledati je moral gotovo še kdo drugi, drugače se ne bi bila stvorila pozneje cela legenda in se obogatila z raznimi izmišljotinami, tako na primer, da se je vršil dvoboj vpričo vsega dvora.
Te priče pa, če tudi so morda pazno zasledovale boj, se vendar niso pokazale nasprotnikoma, tako da sta mislila, da sta popolnoma sama.
Novica o D’Esčjevi smrti je bila zadala La Šatenjrčju hud udarec.
Zarnaka je poznal dovolj, da je bil prepričan, da se ne baha.
In mnogim vzrokom njegovega sovraštva do nasprotnika se je pridružila zdaj še želja, maščevati prijateljevo smrt.
Cele četrt ure sta se naskakovala, obdelayaje se z neštetimi kontri in bublčji.
Nato je nastopil odmor — po obojestranskem soglasju, ne da bi se
bila dogovorila.
Zadihavaje se in naslanjajo ostrino rapirja na konec škornja, sta merila plemiča drug drugega z občudujočimi pogledi.
In zlasti La Šatenjrč bi se bil rad zadovoljil s tem, da odnehata po tem medsebojnem dokazu svoje hrabrosti.
Nemara je že hotel spregovoriti v takem zmislu. ko je stopil Žarnak nenadoma zopet v prežo, 'rekoč:
»Kadar vam bo drago...«
La Šatenjrč je naskočil takoj in se zaletel v svojega nasprotnika tem gnevneje, čim je pravkar že hotel kapitulirati.
Zarnak se ni umeknil.
Meča sta se križala tik pod ročniki.
Zdajci pa se je sklonil Zarnak z bliskovito hitrostjo.
»Imam ga!« si ie mislil La Šatenjrč in dvignil meč, da ga zabode od zgoraj navzdol.
Toda ni mu osti |) časa, da bt bil izvršil to kretnjo.
Nenadoma je izpustil orožje in padel kakor gruda, hropeč in bruhaje kri skozi usta: ko se je Zarnak sklonil, je bil izdrl bodalo in ga zasadil nesrečnemu plemiču z vso močjo v život.
Žarnak ga je gledal par trenot-kov. Nato je mirno obrisal svoje bo^ dalo. vteknil meč v nožnico, stopil h krčmarju, ki ga je videl v kotu, bledega od groze, prijel ga za uho in mu dejal:
Slovenska zemlja.
Čatež pri Vel. Loki.
Hudo se je držalo nebo v nedeljo dopoldan — vse je mislilo, da ne bo zleta. A ponosno je razpel Sokol zopet svoja krepka krila in poletel v prijazni Čatež. Novomeško in trebanjsko društvo je napravilo iz Trebnjega pešizlet. Pridružilo se je pa tudi drugih izletnikov, zlasti gospa in vrlih gospic. »2e gredo, že gredo«, so vzklikali ljudje, ko so zapazili tam preko zelenih poljan korakati čvrsto četo sokolsko. Bil je lep prizor. Na dvorišču br. Urbančiča je izvajalo čez 20 telovadcev 4 proste zletne vaje. kar je nav.zoče-mu občinstvu vrlo ugajajo. Nato je govoril dični starosta novomeškega Sokola br. Vojska. Pozdravil je brate i občinstvo, razložil tudi pomen Sokolstva in naobrazbe, ki jo širi potom telesne vzgoje, govoril o vzajemnosti in se spominjal 251etnice novomeškega Sokola zajedno z 50-letmco Ljubljanskega Sokola. Njegove besede so bile popolnoma na mestu in prav bi bilo, da se na sličen način nagovori vedno ljudstvo,, kamorkoli poleti Sokol. Razvila se je potem neprisiljena zabava; donele so pesmi, mladina pa se je tudi malo zavrtela. Skratka — bilo je veselo vse in minilo je vse v najlepšem redu. Z večernim vlakom so se odpeljali izletniki iz Vel. Loke na svoje domove. Da je bilo pri br. Urbančiču za postrežbo in vse drugo dobro skrbijt no, se že tako samo ob sebi razume.
Zagorje ob Savi,
Gospod, ki se je svoj Čas bahal, hoteč žaliti vse Zagorjane, češ, v Zagorju sva samo-dva ugledna moža: »to sem jaz, drugega za enkrat zamolčim«, se tem potom poziva, da v obrambo ugleda in časti, zadevo premoga in žganja tekom 8 dni sodnijskim potom razreši. Razširjene so vesti, da so oškodovani davkoplačevalci. torai ie pojasnilo nujno potrebno. »Zarja«, št. 503 z dne 7. februarja 1913 je gospoda, ki je omenjal to govorico, označila za klevetnika. Razsodni ljudje ne obrekujejo, temveč prepuste mirnim srcem sodbo sodišču. Mogoče, da 4)0 treba blagoslavljati, kar se je preje preklelo. Ako se dotičnik navzlic vsemu temu ne odzove v 8 dneh, objavimo pismo z dne 13. februarja 1913.
Več davkoplačevalcev.
Kranj.
V številki 501. cenj. Vašega lista je priobčil neznan dopisnik članek pod naslovom »Kranj«. Ker se v tem članku omenja tudi »Narodno čitalnico« v Kranju, prosimo, da lojalno sprejmete v prihodnji številki »Dneva« sledeče pojasnilo: Neznani dopisnik je segel v svojem, dokaj nejasnem članku 20 let nazaj in očita čitalnici, da je bila torišče samih plesov in »da so ljudje enakega in podobnega kova obvladali oder«. Tu je treba predvsem konstatirati, da je mož ne le po letih, ampak tudi po svojem bivanju v Kranju še dokaj mlad ali pa precej zloben. Kajti iz onega zelo nesigurno in nelogično sestavljenega članka se razvidi, da nima niti pojma o svoječasnem delovanju Čitalnice ali pa vsled kakršnihkoli razdirajočih vzrokov namenoma zavija resnico. Izza vsega po-četka je gojila čitalnica poleg plesov vedno tudi dramatiko in petje in sicer ne le zgolj za zabavo, ampak tudi kot vzgojevalno sredstvo. 2e najmanj petnajst let pa se vrše predavanja. Ljudje »enakega ali podobnega kova« so pa davno bili tisti, ki so opravljali takorekoč vse posle pri čitalnici. Pa ne vsiljuje se, ampak le zato, ker so bili različni reformatorji dobri le za zabavljanje, ne pa za smotreno delo. Na občne zbore (je hodilo po 5, 7 ali 10 članov in veseli smo bili. da se je sploh mogel izvoliti odbor. Na očitanje, »da Čitalnica n svetišče demokratizma« ni vredno odgovarjati. Pripomnili bi le. da se ubogi »demokratizem« zlorablja na vse mogoče in nemogoče načine in da je postal ta izraz v ustih gotovih gospodov demagoštvo par excellence. Naravnost smešna pa je trditev, da naše dame ne trpe kmeta ali meščana rokodelca.« Ze najmanj pet let so gledališke predstave v Čitalnici tako urejene, da so sedeži nu-merirani in vstopnice v predprodaji. Kdor si kupi sedež, ima zasiguran prostor, bodi sedaj kmet, rokodelec, uradnik ali trgovec. Ker pa je Čitalnična dvorana sila tesna, je treba, da rse napravi tudi še nedeljsko predstavo za ono občinstvo, ki ali v soboto jne more prihajati k predstavam radi Zaposlenosti ali pa radi pomanjkanja prostorov. In v tem očitanju tiči velik dei _ ne poštene kritike — nego zlobnosti. Povsod drugod se trudijo, da dosežejo takozvane ljudske predstave — dež. gledališče jih je upelja-lo po dolgem moledovanju šele lansko leto — kranjska Čitalnica jih ima najmanj že deset let. Prav dobro so
si bili v svesti vsi odbori zadnjih let pojma socijalnosti. Vedeli so. da je treba nuditi tudi širšim slojem prvič pouk in drugič zabave. Ali smatra visoki politični in socialni reformator morda ponižujoče, da se vrši nedeljska predstava pri znižani vstopnini? Ali naj bi se znižala morda še vstopnina za sobotne predstave? Ali bi naj morda odklonili one »ljudi enakega in podobnega kova«? Ze sedaj zmaguje Čitalnica komaj ogromne stroške za časopisje, knjige in oder; ako bo pa poročal najnovejši kranjski socijalni reformator deloma neresnična, deloma tendenci-jozno zavita poročila v naše dnevnike. se pray lahko zgodi, da »ljudje enake baže« odtegnejo svojo podporo Čitalnici — ki povrhu vsemu stoji letos pred svojo petdesetletno — in potem lahko mirno zapremo ta edini kulturni zavod v Kranju, tako da niti »rodbinsko-klikarska hegemonija«, niti »služkinje visokih gospodov« ne bodo imeli še tega malega užitka, ki ga imajo sedaj. In dalje! Imeli smo razstavo slik, ki je bila na mesece vsakemu na razpolago. In koliko denarnega in osobne-ga truda provzroča ljudska knjižnica, katero poseča — kar gosp. dopisnik lahko razvidi iz zapisnika izposojenih knjig — rajrazličnejše občinstvo prav vseh krogov in slojev iz Kranja in njega okolice.. Lepa panoga kulturnega delovanja Čitalnice na katero je zabavljajoči dopisnik namenoma ali nenamenoma pozabil, je gojitev petja. Ni ga pevskega zbora na deželi, ki bi si bil že spletel s kritiko strokovnjakov toliko lavorik kot ravno oni kraujske Čitalnice. Pa naj pride pevec kdorkoli in kadarkoli če je zmožen, se ga z veseljem sprejme, čeprav ne spada med »ljudi enakega ali podobnega kova«. Vse te prireditve poseča tudi širše občinstvo. Da pa to občinstvo ne pride na kak posamezen ples y Čitalnico, je prav umljivo. Sai ako pleše 10 parov, je dvorana polna, med tem ko je za neplesalce na razpolago le pet miz. Ker pa je dvomljivo, ako je ravno ples največjega kulturnega pomena, se jih tudi priredi komaj dva ali tii na leto in se izpopolni čas z bolj izobraževalnimi prireditvami, s katerimi se nudi občinstvu več. Ni-kaka rodbinsko-klikarska hegemonija torej, nego vseobčen trud, nuditi vsemu občinstvu kolikor Je po skromnih močeh mogoče. Ne zabavljati v gostilnah in pisariti po listih, ampak udeleževati se osebno javnega življenja in po svojih močeh — četudi so jako nedostatne — pomagati in izboljšati! Odbor. (Op. ured. Dajemo prostora tem vrstjmi, da se čujeta oba zvona.)
Štajersko.
Mariborski renegatje so imeli v soboto dne 17. t. m. pri Gotzu slavnost, ki jo le priredila »Stidmarka« v proslavo lOOletnlce nemških bojev. Ze v zadnji številki smo omenili, da je imel slavnostni govor prote-staptovski pastor Mahnert in, rekli smo tudi, da je izboren govornik, kj svol metje razume v več kot le enem oziru. Ena največjih njegovih govorniških zinožnostjj je ta, da dela vedno pročavstrijsko propagando, a
to na način, ki je--------.	Nočemo
pisati za državnega pravdnika. a priporočali bi vsekakor našim naobra-ženim sorojakom, da ga o prilikah poslušajo. Dalo bi se namreč mnogo in marsikaj naučiti. Da je temu res tako, živo pričajo oficirji naše garnizije. katerim je dal Mahnert zadnjo soboto krasen nauk. Rekel jim je: »Mi Nemci bomo le teda) ostali zvesti Avstriji in nienl dinastiji, če bo Avstrija gojila in podpirala nemštvo in protestantizem, sicer pa in izključeno, da uberejo Nemci druga pota.«
Maribor. Če razni Mahnerti direktno, pred stotinami in stotinami publike v Mariboru kriče na odpad od Avstrije in groze proti dinastiji, smejo temu veleizdajniškemu hujskanju prisostvovati najvišji in naj-merodajnejši reprezentantje avstrijskega patrijotizma — oficirji slav. c. kr. avstrijske armade. Za kaj ta-cega dobodo potem ti govorniki, ala sobotni Mahnert. še razna priznanja od višjih in visokih gospod, ne najde pa se ne en mož, ki bi storil svojo in državnih osnovnih zakonov dolžnost. Veleizdajalci smo samo mi, Slovenci, kadar si renegatje izmislijo čisto infamne laži. čudna, čudna pota hodi naša justica!
Na naslov c. kr. držav, pravd-ništva v Mariboru! Slavnemu c. kr. držav, pravdništvu v Mariboru mora nedvomno biti znano, kaj si je dovolil mariborski protestantovski pastor Mahnert v svojem sobotnem slavnostnem govoru. Saj se je ves Maribor v teh dneh čudil, kako neženirano je ta gospod smel omenjeni večer ščuvati proti državi In dinastiji, ne da bi bila v to posegla — kolikor je doslej znano — kompetentna oblast! Ker meče tako rav-nanje„&liibo luč,jia obstoječe kazen-
ske odločbe in vrhu tega kaže našemu, slovenskemu ljudstvu, v še čudnejši luči tolmačenje uporabe § 305. kaz. zak. od strani slav. c. kr. drž. pravdništva v Mariboru, si uso-jamo v pasji ponižnosti vprašati slav. c. kr. drž, pravdnika v Mariboru: Ali mu je znano, kaj je govoril protestant Mahnert na slavnosti »Siidmarke« pri »Gotzu«? Če ne: Kai namerava slav. c. kr. drž. pravd-nlštvo storiti, da se o tem govoru Mahnerta zadostno pouči? In: Kakšno zadoščenje hoče dati slav. c. kr. pravd, ostalemu prebivalstvu, v prvi vrsti pa odločbam kazenskega zakona? — Konečno:	Opozarjamo
c. kr. državno pravdništvo, da, če ono ne stori potrebnih korakov — k čemur pa je primorano že zbok dejstva, ker je nastopalo proti našim sorojakom. v dosti brezpomembnej-ših. da celo skraja do konca zlaganih ovadbah z naravnost nečuveno strogostjo — bodemo se obrnili še kam drugam in preskrbeli vsaj — za primerne nosove. Dolgo smo molčali in ni nam za slavo ovajanja, če pa smo k temu že primorani, se tega poslužujemo kot obrambe.
Na naslov g. c. kr. namestnika grofa Claryja v Gradcu. V zadnjem času se prakticira pri naših političnih oblastvih taka lena zaostalost, da smo primorani Vašo ekscelenco javnim potom prositi, Vam podrejenim c. kr. obrtnim oblastvom ukazati, da se obrtne in zadružne zadeve bolj naglo rešijo. Zgodili so se pogostoma slučaji, da se čisto navadne obrt. zadruž. zadeve niso rešile po celo leto, kar notran. zadruž. poslovanje občutljivo ovira. Med tem, ko se od c. kr. obrnili oblastev zadružnim načelstvom, ki opravljajo te posle večinoma brezplačno, kratkomalo ukaže, v kolikih dneh se mora na tak ukaz odgovoriti, če hoče da ga občutno ne kaznuje, ostanejo naše vloge in dreganje kratkomalo nerešena. Naprimer zadeva »zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« koje pravila so se 20. januarja 1912 pri c. kr. namestniji predložila, potujejo tako Odisejevo pot, da še danes proponeuti ne vedo. kedaj se sme njih vrnitev pričakovati. Tako nedolžno obrtno organizacijsko vprašanje na tako dolgo klop vlečti. je res čisto avstrijsko. Koliko nemško-nacijonalnih bojnih društev bi se bilo med tem časom ustanovilo? C. ki. namestnija je izdala na vse ji podrejena oblastva z dne 9. marca 1906 št. 4 271/1 06. navodila, kako bi se po najhitrejšem potu zasledilo, kaznovalo in iztrebilo obrtne škodliv-ce. Uspeh tega odloka ie. da se danes po »tunlichster Beschleunigung« zasači in kaznuje — če kaj vmes ne pride — takega fušerja že čez!! devet mesecev s 5. kronami. Enakih naglih slučajev bi lahko nešteto mnogo navedli. Ne dvomimo, da imajo politična oblastva dovolj o-pravka. čeravno premnogokrat vidimo, da si kak obrtni referent od dolgega časa nohte snaži — ali stvar to zahteva in mislimo, da je spodnještajersko obrtništvo in trgovstvo, ki kakih 16.300 udov mojstrov šteje, nekaki faktor, s katerim bi naj vlada računala ker tudi davke od njega pobira. Toraj skusite malo bolj »avanti« mi Vam bodemo hvaležni.. Smemo pa to tudi zahtevati.
Ciril Metodova slavnost, ki se vrši 15. junija t. 1. ob 3. popoldan v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru obeta postati sijajna manifestacija spodnještajerskih Ciril Me-todarjev za našo prekoristno družbo. Vspored bode tako raznovrsten da bode tudi največji razvajenec prišel na svoj račun. Posvetimo tedaj ta dan vsi do zadnjega našemu obrambnemu delu! V prijetni domači družbi in neprisiljeni zabavi bo gotovo vsakdo našel vse kar mu srce poželi in pozabil na vse vsakdanje skrbi. Za to bodo v polni meri skrbeli različni šotori in druge zabave, ki jih pa danes še ne izdamo. 15. junija vsi na krov!
Iz Marenberga. V marenberški okolici je pred dnevi ukradel krčmarju Stepišniku neki Franček iz Moravske iz zaprtega predala vsoto 135 K. s katero jo je hotel na to brisati dalje na Koroško, kar pa se mu ni posrečilo. Ko so Franeka prijeli. je tatvino priznal, a tudi povedal. da ima še marsikaj druzega na vesti. Tako se je izkazalo, da je pred meseci dezertiral iz Moravske-Tri-bave, koder je imel doslužiti svoja vojaška leta pri 3. eskadronu c. kr. dragonskega polka št. 12. Od tam je prišel v Maribor, koder je pri nekem okoličanu prenočeval. Ves čas svojega potovanja je kradel in pokradeno prodajal.
Iz Rogatca. Nesreča na železnici. V enem zadnjih dni je opazil strojevodja vlaka železniške proge Rogatec—Grobelno med tirom ido-čo ženo, ki se pa kljub žvižgom lokomotive ni hotela umakniti. Stroj jo je zagrabil, vrgel v stran in nevarno poškodoval. Ko so prihiteli ljudje, se je pokazalo, da je neznanka gluhonema beračica, neznanega
imena iri kraja. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, vendar močno dvomijo, da bi okrevala.
Luka na Savi. Pred dnevi je prišlo tu med lovskimi pazniki in divjimi lovci do krvavega spopada. Lovski pazniki so že dalj časa opazili, da jim divji lovci kradejo divjačino in ribe, katere zadnje so lovili s pomočjo dinamita. Dne 13. t. m. šo zapazili kmete Ferenčiča, Huzjaka in Vukaniča pri ribolovu. Ko so jih lovski pazniki pozvali, da se naj udajo, so začeli bežati in na paznike streljati. Huzjak se je sicer kmalu vdal. ostala dva pa sta skočila v Savo, na kar so začeli pazniki za njima streljati. Ze po prvih strelih so zaslišali presunljiv krik in v prihodnjih trenotkih že. kako se ie začel kmet Ferenčič potapljati in kmalu za tem so videli, da so ga požrli valovi Save. Kaj je z Vukaničem se še ne ve. Najbrže je tudi on storil konec v hladnem savskem naročju.
Dnevni pregled.
Veliki dan, rum - pum - pum, veliki dan, roin - pom - pom — to bo polom, tako so pisali predvčerajšnjem razni slovenski, češki, nemški in drugi listi. Stiirgkh in Berchtold prideta pred parlament in bodeta morala opravičevati svoje polletne grehe... Z velikim bobnom je šla ta novica v svet in vsi so gledali, kaj se bo zgodilo na Dunaju. In kaj se je zgodilo. Nič. — Stiirgkh je nastopil in povedal same znane stvari. Pri poročilu o zunanjih dogodkih je prišlo do par medklicev — in veliki dan je bil končan. Na to sta govorila posl. Korošec in Kramaž in sicer tako pohlevno, da se celo nemška »Tagespost« iz njiju norčuje, češ da se je novi sistem, po katerem se bodo dajale poslancem v parlamentu torbe na usta — popolnoma posrečil. Avstrija je pač revna: na velikih možeh. velikih dogodkih in velikih dneh...
Kdo je kriv, da je Avstrija vodila cel čas balkanske vojne proti-srbško politiko. O tem piše »Slovenski Gospodar: »Naš zunanji minister grof Berchtold namerava odstopiti. Njegova politika zadnjih dni, ko bi bili skoraj prišli do vojske s Črno goro, ni ugajala na najvišjih mestih. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je odločno obsojal Berch-toldovo politiko, ki bi nas bila skoro spravila v krvavo vojsko s Crno goro in nas na ta način za desetletja in desetletja osovražila prt .IukobIo-
vanih. Možje, ki poznajo vse tajne niti zunanje politike, pravijo, da je sploh vsa ona dejanja, iz katerih je odsevala naklonjenost do balkanskih zaveznikov, pripisovati na račun našega prestolonaslednika. Zli duhovi, kateri so od vsega početka hujskali na vojsko proti slovanskim državam na jugu, prej proti Srbiji, sedaj proti Črni gori, so baje nekateri nemški in mažarski uradniki našega zunanjega ministrstva, kateri so pritiskali na Berchtolda, da je včasih zavozil precej hudo proti slovanskim državam na jugu. Tako torej! Čujte in strmite! Našo zunanjo politiko vodijo »nekateri nemški in mažarski uradniki«. Zaradi njih je Berchtold zavozil. Ti naj torej odnesejo sovraštvo. Vprašamo: ali ni dolžnost uradnika delati na to, kar se mu zapove na višiem mestu. Ali ni škandal pred celim svetom pripoznati, da našo politiko vodiio nekateri uradniki? Kdo na svetu bo to verjel? Čemu farbati ljudi, ki vam dobro vedo, pri čem so? Sicer pa ie dobro..da je to prinesel »Slov. Gospodar«, ki je znan kot najbolj lažnjiv list in je pri njem vselej: narobe prav! Tako tudi v tem slučaju.
Sedaj, ko je vse zavoženo, ho-čejk> nekateri zvaliti vso krivdo zaradi Srbom sovražne avstrijske politike na par oseb, kakor da ni cela nemška javnost hujskala na vojno! To je zelo diplomatično. Najprej se prisili Prochazko, da mora biti mrtev, potem pa je on kriv vsega spora in mora v Brazilijo — najprej se Kaniji (ali Kanaliji) naroči kako naj piše in informira druge — potem pa, ko pride čas, mora on trpeti za to. da je izpolnjeval, kar so mu drugi naročali. Uradniki morajo najprej izpolnjevati. kar jim drugi zapovedujejo, potem pa so oni krivi, da je politika zavožena. Avstrijski diplomati se skrivajo kakor otroci, kadar za-krive kaj napačnega. Zakaj se Pa Pa-šič ali pa Nikita nista skrivala? Sicer pa bo sedaj naša politika Jugoslovanom prijazna. Tako vsaj piše »Slov. Gospodar« in pravi: »V tem smislu je vplival ves zadnji čas že naš prestolonaslednik Franc Ferdinand ter si za ohranitev miru dobil nevenljivih zaslug. Njemu in cesarju ki je sploh znan kot velik zaščitnik in prijatelj miru. se imamo zahvaliti, da naša država ni prišla v tir, v katerem bi jo radi videli vsi neprijate-lji avstrijskih in izvenavstrijskih Jugoslovanov.«
O polomu francoske lajiške šole piše »Slovenec«. Dobil je iz nekega lista nekaj klerikalnih napadov na francosko šolo, in je dokazal, da je šola za nič. Češ, da več otrok ne pride v šolo, da se nič ne nauče itd. Klerikalci naj pogledajo rajše svoje šole na Kranjskem — pa bodo imeli pred seboj šolstvo najslabše vrste.
slovenskimi vojaki. Vedno mi prihajajo pritožbe od straui pri-prostega vojaka, kateri služi že drugo leto v avstrijski armadi pri nekem popolnoma nemškem polku na Slovenskem. — Skoraj mi je obupati, mi je pred kratkim pripovedoval in storil bi že zdavnaj konec svojemu življenju, če bi me ne ovirala ljubezen do svojih staršev, ki žive v največjem siromaštvu brez vsake pomoči. Revež sem. ker me niso mogli starši študirati, da bi vsaj toliko obiskoval šole, da bi se priučil vsaj nekaj nemškemu jeziku, katerega sedaj neobhodno potrebujem. — Vedno tičim v zaporu, in vedno mi pretijo s kaznijo, ker ne morem spolniti povelja, katerega mi poveljuje moj predpostavljeni, ker ne. razumem njegovega jezika. Tako sem tlačer povsod, in najnavadnejši nemški prostak ima pravico do mene, dovoljuje si marsikatero opazko spregovoriti napram meni. a ne zgodi se mu nič žalega, če se prav javim pri »Ra-portu«, namreč odgnan sem, češ: saj ne vem, kai mi je rekel. — Take nesramnosti godijo se dan za dnem. Častniki, katerih naloga je varovati svoje vojake pred podobnimi psovkami in žalitvami, so še slabši. Kaj si vse dovoljuje kak podčastnik, kateri je svoje dni preganjal krave po paši. ali pa sedel na nizkem stolcu in krpal kmetu zamazane škornje. Mlad oficirček, ki pride do lajtnan-ta, si dovoljuje vse mogoče psovke nad svojimi vojaki in njegova usta so polna psov, bikov, volov in še kaj lepšega, kar se ne sme povedati, ker časopis gotovo ne bi sprejel takih izrazov. Taka enakopravnost vlada sedaj v dvajsetem stoletju v armadi. Vprašam Vas! Kaj je torej slovenski vojak? Ali ne služi istega cesarja kot nemški vojak? Ali nima iste pravice in iste veljavnosti, ali je morda le za število? Kako naj bi torej spoštoval svoje predpostavljene, ki so vedno le Nemci — ker nima nobene pravice, in delajo z njimi kar hočejo? Kakor je iz tega razvidno, hoče avstrijska germanizacija na vsak način uničiti in zatreti slovenski — oziroma slovanski rod in nadomestiti ga z Germani. Pravijo, saj imamo tudi vojaški kazenski zakonik, ali kdo drugi pride v ta zakonik, ka**-
kor ponajveč ubogi Slovenec, ki nima trdnih tal, in se lahko spodtakne ob vsako malenkost. — Tudi dopisniku tega članka so znane razmere, kakršne vladajo med slovenskimi vojaki, ker jih je moral skusiti, in je popolnoma opravičeno njegovo mišljenje. To se godi seveda samo v Avstriji, kttf edino tu je kaj tacega dopustno, j?
Nemški »Schulverein« poživlja te dni ves nemški Izrael, da naj nabira za »Schulverein«. Nujno se potrebuje denar za ponemčevalnice. Ogromna glavnica, zloglasni Roseg-gerjev sklad, vse je premalo. Vse jim je premalo, še več bi imeli radi. da bi bilo potem nas Slovencev prej konec. Slovenci! Zavedajmo se! Spominjajmo se naše Ciril Metodarije povsod in ob vsaki priliki, dokler ni še.prepozno.
Lovska dražba. Okrajno glavarstvo v Radovljici razpisuje za 2. junij dopoldne letos v svojih uradnih prostorih javno dražbo, ng kateri se bo oddala lovska pravica v sledečih občinah in sicer v isti vrsti, v kateri jih bomo imenovali:	Jesenice,
Kropa. Lesce. Leše, Ljubno. Mošnje. Ovsiše. Radovljica, Bled. Begunje. Predtrg in Bela peč. Pogoji na vpogled prav tam ob uradnih urah.
Dogodek na Bledu. V poiuleliek smo prinesli poročilo o roparskem napadu na Bledu. Naše poročilo je odgovarjalo resnici. Drugi listi pa so prinesli razne zavite vesti in domnevanja, ki so imele namen, dogodek drugače podati javnosti. »Pic-colo« je zato dobil popravek. One vesti so bile poslane v list gotovo z najboljšim namenom, da bi koristile Bledu, oz. da bi obvarovale naše letovišče pred neopravičenimi napadi. Zdi pa se nam, da to ni prava pot, ker se kaj takega lahko pripeti povsod — saj sta napadalec in napadeni iz drugega kraja — in torej domače prebivalstvo zato ni odgovorno. Ako pa se resnica zavija, se s tem budi sum. kakor da bi bil kraj res nevaren in tako mtfbnje bi letovišču lahko več škodilo, nego če se dogodek javnosti pojasni, kakor se je dogodil. Iz tega vzroka prinašamo pismo ranjenega Cliunaka, ki leži ranjen v desni reberni bok v ljubljanski bolnici. Prepričani smo, da s tem spolnimo svojo dolžnost do javnosti, ker bo s tem slučaj pojasnjen — pa tudi do našega Bleda, ker bo s tem konec vsakemu sumničenju. Ranjeni Cliunak nam piše: »Odpeljal sem se
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
Telefon št. 296.
Ljubljana.
m n mm m mlin um m iiiii
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. ...............
imimmmi
Telefon št. 296.
£
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
Novo došla
elitna damska kapela
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štetan	Milioll*.
2. maja iz Trsta in sem se odpeljal, da bi uredil stanovanje za bodoče poletje. Dne 16. maja sem veslal celo popoldne tui jezeru, ob 6. uri zvečer sem šel k Petranu in sem naročil večerjo. Na to sem šel domov. Ob 5U5 zvečer sem zapustil našo vilo m sem se napotil jest. Na sredi pota sem srečal nekega gospoda, ki je stal v senci dreves (bil je lunin syit). ivo sem prišel do uiega. tne je ustavil m me vprašal, če je to prava pot a kolodvor. Odgovoril sem, da in tem trenotku je počil strel iz njegove desne roke. Mislim, da je imel ožje v roki za hrbtom, ko je z me-
nincrg0V?rNajbrže je bil mal brov-i senci dreves tega nisem in leL0f!aziti- Padel seni takoi na tla nr>	,	z?paz‘l’	kal<0	Posegel
sptn^0jl z * verižici in uri. Hotel
Pri?eiifrepr-*?iti “ t0da ostal je le
se ^ cVe e v moji roki... Kaj i zEodilo, ne vem. Ko sem žim wZav.ede1, se™ zapazil, da le-leira rf traY’ in sem se spomnil ce-P0inoiv>°	^ačeI	sem k,icati na
sem	Pa	ni nillče slišal, tako
S se na	X?*«	in o»i-
ni dol« Ker -ai° Prišel do vile »Mir-»ofiK£«5E Wel uaprei sem
takoj priSelk me„nS™?	^
v vilo Tu cpm J" mi Je pomagal
Prebil celo noč. OrSiT1 5 V*?
mesto.« — jocii rt; ],° s,a na ono torej stvar nnSL- Unak- S tem ^
samomorilen Doiffi\*ko bi bil t0
°ak (KlilinaL-) J, bl se bil ^,iu‘ Prsa — ne „n usfr.elll v glavo ali v
Kakor di? 7 deSn' rebern> bolt. ni ki uS,mo do včeraj opoldne še ni bilo komisije — prav pa bi bilo. Cia se taka stvar čim preje reši in da se preprečijo napačne vesti in nepotrebno zavijanje. Iti lahko celo stvar pokažejo v slabši luči.
Potres so čutili v torek dne 20. t. m. pop. ob 5. uri 15 min. v Trnovem in v Ilirski Bistrici. Najprej je bil rahel sunek, potem pa precej krepek, tako da je zarožljala posoda Po omarah, po mehkejših tleh so se tudi železne peči. Potres so K 'o„D0 celi Progi od Sv. Petra na
■ niSS® Reki-
Poroča	^ *e‘ Kakor se 'z Kranja
Šent i,'i.-,s5 )e v sosednjem kraju žef !e dni obesil posestnik Jo-Pred^« rn-Lak: Mrtv0 truPlo so našli Sove & na P°dstrešju nje-
brnialc	^fkor se poroča- ie S^-
staniii v. '• samomor vsled nepre-d-) iv o ucin v glavi- Vsi Poskusi bili k ^rebrnjaka zopet oživeli, so st,r IiZTU*Sp • Srebrnjak, ki je bil npn. i feV ^anuSča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki
Samomor. V noči na 19. t. m se je obesil na kljuki vrat na svojem stanovanju rudar J. Krapš iz Iauje. Krapš je oni večer popival s svojim očetom, na kar se je oddaljil sel domov in se obesil. Vzrok samomora: demon alkohol.
in i7!°mi ln tatvine- V noči med 13. v I?x m' so neznani Storilci vlomili Mihi«? Posestnika in gostilničarja sli via i.l,Z!!lča v f?ar' so odne-vlomijen^1Veza- ~~ Isto noč bil° stilničarju aZ Župa,?u na Fari- Koso Prišli v Baueriu- Vlomilci vina, V vrp^,? !n So odnesli od tam med 14 in tl 1 ^ kron. - V noči neznani' t-, J • niaiem t. 1. so doslej ^urnia v mV1	v hišo Ivana
11a Dolenki^ avi pri Novih Lazih omare nL ,n so kradli iz neke 200 K v • V skupni vrednosti znani' -lsti .noči s° ukradli ne-Hutterln^M1 Pri Posestniku Juriju ce vir J M?-ravi iz kurnika Piščan-
«0 nežni-0 l 8-^0n- ~ V isti noči
dveh Sh t -t1- vlomili še na ricah nr n i aj ln Sicer v Grča-
P'-i Posestni^rlcrischu"3-^?8-6111
Dalj?‘i1!! Skfu?ni vrednosti°41 K
nosti 600 kron. Naslednjo noč je bilo vlomljeno pri posestniku Antonu Stimcu v Mrtoviču. Tatovi so odnesli 600 kron gotovega denarja in več obleke. — V vseh teh slučajih ni moglo orožništvo priti storilcem na sled. Na sumu vlomov so ciganske tolpe, ki so krožile tiste dni po Dolenjskem in ki so pobegnile takoj po vlomih na Hrvaško.
Aprobacija učne knjige. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z razpisom z dne 30. aprila 1913, št. 8003 odobrilo učno knjigo: A. Klei-ber — Ivan Vole: Trgovska korespondenca. Knjiga je glasom odobrila obče pripuščena za pouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili prepotrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Za naše trgovce in obrtnike je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker niso imeli na razpolago slovenske knjige za trgovsko korespondenco. Prednost te knjige je, da je jako porabila za one, ki se hočejo sami vaditi v trgovskem spisovanju. Knjigo je spisal magistratni revident gospod Ivan Vole, založilo pa je knjigo slovensko trgovsko društvo * Merkur« v Ljubljani, ki je že doslej izdalo sledeče strokovne knjige: Menično pravo. — Trgovsko knjigovodstvo. — Trgovsko računstvo. Cena novi vezani knjigi je 3 K 50 v.
Požigalec. Dne 18. maja ponoči je neki požigalec povzročil v Lii-becku velikanski požar. Zažgal je namreč neko tamošnjo žago. ki je do tal pogorela. Skupna škoda znaša čez en miljon mark. Oblasti so zvišale ceno oneinu, ki požigalca izsledi na 12.000 mark.
Samomorilen poskus turškega princa. Kakor se iz Carigrada poroča. si je dne 17. t. m. zvečer pognal kroglo v glavo vnuk sultana Abdula Arisa. 221ehri princ je ihi-stil pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor vsled silne nervoznosti. Druge vesti pa pravijo, da je vzrok samomora neka ljubimska zadeva. Zadnje vesti iz Carigrada poročajo. da princ še ni mrtev, ampak samo ;ežko ranjen.
Velika nesreča. Kakor se iz Bru-sclja poroča, se je pripetila dne 18. t. m. tam velika nesreča. Med vožnjo r.a električni vzpenjači, ki je vozila na Vervier, je odpovedala zavora. vsled česar je vzpenjača v velikem diru zdrdrala nazaj in se zaletela v iziožbeno okno nekega ta-mošnjega trgovca. Sedem oseb, ki so se peljale v električni vzpenjači je bilo na mestu mrtvih. Drugi so bili težko in lahko ranjeni.
Samomor. Dne 19. t. m. ponoči se je obesil na Dunaju sekundarij psihiatrične klinike v Splošni bolnišnici, dr. Pavel Lend. Kot vzrok samomora se navaja zdravnikova sr-( čna napaka.
Sleparski občinski tajnik. Dne
V^' m* ’e Pobegnil občinski tajnik v Dueno pri Trientu, Marko Quare-
Poneveril občini 50.000 K. 1 olicija ga pridno zasleduje.
Vojaške demonstracije v Franciji proti triletnemu službovanju. Po
poročilih iz Totrla na Francoskem, je moštvo 77. brigade., večinoma vojaki 146. in 153. pešpolka, poskusilo prirediti predvčerajšnjem popoldne javne demonstracije proti pridržanju letnika 1910. Okoli 100 vojakov se je zbralo na vežbališču Dpmarlin, odkoder so se hoteli v sklenjenih vrstah vrniti v mesto in demonstrirati tamkaj pred mnogoštevilnim občinstvom, ki se je zbralo povodom vojaškega koncerta, proti pridržanju letnika 1910. Namestnik mestnega poveljnika, topni-čarski polkovnik Bouchon, se je takoj podal na vežbališče in skušal vojake odvrniti od nameravanih korakov. Večina vojakov je polkovnika ubogala, vendar .se je moral ko-nečno polkovnik, ker se niso hoteli udati vsi vojaki, ne da bi kaj opravil vrniti % mesto. Nato je odposlal na vežbališče oddelek infanterije, dragoncev in orožnikov, da prepreči zbiranje vojakov. Manifestanti so zbežali na polja in v vinograde, kjer le prišlo do večjih spopadov. Tudi sicer so se odigrali zelo mučni pri-
zori; tako neki korporal ni hotel prevzeti jioveljstva nad neko patruljo, katero ie odposlal polkovnik, ampak je vrgel orožje proč. Bil je akoj aretiran. Civilno prebivalstvo, ki je bilo radi postopanja vojakov silno ogorčeno, je orožnikom in patruljam takoj priskočilo na pomoč. Konečno je bil napravljen red in mir. Več vojakov je bilo aretiranih in odpeljanih v zapore. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti v Toulu so imeli predvčerajšnjim posvetovanje glede na-daljnih odredb.
Ljubljana.
— V živo le zadela g. Karnila Theimer. »Slovenec« ji tudi na eno točko ne more ničesar odgovoriti o vseh obdolžbah molči, kot bi bil s pomijami polit. To kar napiše tu pa tam o Kamili Theimer, je močno podobno načinu pobov na paši, ki začnejo, ko jim že vse spodleti, drug drugega zmerjati z največjimi
nesmisli. To zmerjanje *>SIovenče-vo« najbolj dokazuje, da so v klerikalni stranki vsled razkritij kar pobesneli in v svoji steklosti ne vedo niti več, kaj delajo.
— »Slovanski klub«, ki se je osnoval v Ljubljani in čegar od vlade odobrena pravila smo svoječasno že priobčili v našem listu, se bo tekom prihodnjega tedna konstituiral ter pričel s svojim delovanjem. Da je bilo takšno društvo v Ljubljani potrebno, dokazuje zanimanje, ki se opaža za ta klub v vseh naših narodnih slojih. Pričakovati je torej treba, da bo k temu društvu pristopilo vse, kar narodno čuti in misli. Prijave za pristop k »Slovanskemu ktubu« sprejema g. ravnatelj Ivan Hribar in uredništva naprednih slovenskih dnevnikov.
— Na dr. Oražnovem predavanju pri »Zlatorogu« se je nabralo 43 K 53 vin. za »Narodni sklad«. Istočasno se je nabiralo tudi za družbo sv. Cirila in Metoda v nabiralnik za drugi kamen.
— Iz Novega Vodmata. G. Karl Knoll, posestnik in sprevodnik v pokoju, strasten agitator Oražmove klike, bil je zelo vžaljen zaradi notice, ki smo jo priobčili v »Dnevu«, da se je obesil na vrv in da ga je v zadnjem hipu njegov sosed še rešil. Tozadevno se je vršila dne 19. maja t. 1. obravnava, ki jo je vložil rešeni Knoll proti gospej Mariji Cen-trič. Pri obravnavi sta trdila Knoll in njegova žena. da to ni res. Sele ko so bile zaslišane priče, je potem pritrdila tudi njegova žena, da je šla klicati soseda, da bi Knolla rešil. Ko je prišel sosed Berčič, je kričala Knollova žena. da že grči, na kar se sosed ni upal pod streho podati in je hotel oditi. Ko ji ie sosed pozneje pravil, da so to golobi, ki grčijo pod streho, je šla Knollovka sama gledat in je videla Knolla še živega. Ta no: vica se je hitro raznesla po okolici in je slišala to tudi g. Centričeva. ki je potem povedala drugim ljudem. Knoll je bil zato vžaljen in jo je tožil. Ker pa je sprevidel, da je to resnica, je odstopil od tožbe in plača vse stroške. Oospa Centiiceva jc bila
pa oproščena.
 Klno-Metropol v deželnem
gledališču. Danes v četrtek popolnoma nov spored. Predvajal se bo senzacijonelni Nordfck-film »Vranja ženska«. Zloglasni lastnik gradu Kintholm si je z oderuštvom pridobil milijonsko premoženje. Njegova hči, 251etna Ariada je vražja ženska, ekscentrična in zlobna do skrajnosti. Zdravnika prisili, da zupusti bolnika sredi operacije, mlademu kiparju odtuji njegovo nevesto, njegov pravkar dovršen umotvor razbije s kladivom, njena zlobnost hrepeni po vedno novih žrtvah. Pride pa dan maščevanja usode. V hudi nevihti udari strela in jo ubije, njen grad zgori. Film je 1000 m dolg in vseskoz zanimiv. Poleg te velike drame so na sporedu še drama »Močnejša ljubezen«, veseloigra »Denar in lju-bav« i‘n humoreski »En dan v otroški sobi« in »Nemogoča izjava Man-keja«.
— Nogometna tekma. Opozarjamo na današnjo nogometno tek-
mo, ki se vrši v ugodnem vremenu popoldne ob 5. uri na igrišču v Tivoli. Tekma bo že radi svojega značaja zanimiva, zanimiva pa še tem bolj, ker bodo vsi igralci obeh moštev napeli vse sile, da se tekma konča za nje kolikor mogoče častno. Obema moštvoma se mora že sedaj priznati, da sta za naše razmere v dobri sestavi. Zato bo ta tekma najzanimivejša od vseh. kolikor se jih je letos priredilo. Občinstvo naj to uvažuje, uvažuje naj pa tudi, da se šport brez trdne fiuancijelne podlage ne more razvijati. Naj torej vsak, kdor si hoče tekmo ogledati, tudi plača določeno vstopnino, ne pa se naslaja na račun drugih in na škodo športu kot takemu. Gotovo je namreč, da bo sedaj jako agilna »Ilirija« svoje delovanje ustavila, ako jo bo občinstvo še nadalje tako malo podpiralo v njenem stremljenju.
— K telovadnemu društvu »Sokol« v Spodnji Šiški je pristopil kot ustanovni član gosp. Ivan Sirnik, posestnik v Sp. Šiški, z ustanovnino 50 K. S tem ni samo gmotno podprl »Sokola«, ternuč je dal tudi lep zgled onim, ki dosedaj še niso člani šišenskega sokolskega društva. Krepki Na zdar!
— Tržne vesti. Ker je v šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu kanal izgotovljen, so se mesarji zopet nastanili na starih prostorih v Šolskem drevoredu, branjevke pa na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu. — Tržno nadzorstvo je včeraj preiskalo z električno lučjo 1050 jajc, ki so bila vsa dobra. ’ Včeraj je bilo na trgu precej kumar in so jih cenili po 60 vin. komad.
— Umrli so v Ljubljani: Alojzij Sušnik, sin tesarja in hišnega posestnika, 11 mesecev. — Ignacij Koščak, poljski dninar. 25 let. — Marija Jenko, delavčeva žena, 24 let. — Josip Strupi, železniški uslužbenec v pokoju, 70 let. — Josip Peterkelj, posestnik. 37 let. — Simon Anderl-lich, južne železnice strojevodja v pokoju, 66 let.
— Gostilničarji in gostje ne kri-tikujte več edino domače kisle vode Tolstovrške slatine, dokler se niste v najnovejšem času sami prepričali, da so že prenehale vse kritike, ker se je ta voda vsled vrelčnih preuredb pri vrelcu tako temeljito zboljšala, da lahko konkurira z vsako drugo tujo kislo vodo, ker zdaj zelo mozira in ostane tudi čista. Opozarjamo na inserat v današnji številki.
— Danes je koncert v hotelu »Union«. Spored: Dirigent: Kapelnik Anton pl. Zanetti. 1. Reinhardt: Filistri, koračnica iz operete Prin-cezinja Jerica. Novo. 2. Bereny: Moja ljubica, valček iz istoimenske operete. Novo. 3. Gade: Spomini na Ossian, uvertura. 4. Massenet: Fantazija iz opere Herodias. 5. Grieg: Lirična suita. 6. Wintcrberg: Podpourri iz operete Dama v rdeči obleki. Novo. Odmor. 7. Fučik. Mi-ramare- uvertura. Novo. 8. Wald-teufel: Drsalci, valček. 9. Komzak: Nova dunajska ljudska godba. 10. Wettaschek:	Ogenj z dveh strani, polka hitra.
— Loterijske številke. Trst: 81, 86, 32, 44, 85.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijske drame »Izključeni« in ostalega sporeda z ve-lekomičnimi slikami »Moric pri telefonu« in Maks Linder v filmu »Ljubezenska ženitev«. Jutri specialni večer z dramo »Brlog smrti«. V soboto »Quo vadiš?« (Samo tri dni.) za »Quo vadiš?« cene nekoliko zvišane.
Trst.
So že na delu. Italijanom je začela vreti kri oziroma voda po žilah. Strah pred Slovenci jim ne da miru. Volitve so pred durmi in Slovenci razvijajo agitacijo. Joj, kako mora biti to hudo za »Piccolo«. Morda pa so se začeli res zavedati, da imajo vedno manj moči, da postaja italijanski element vedno šibkejši, kar se pokazuje pri naborih. .Vse to je lahko mogoče, če jih grize
to bridko spoznanje, se nam pa res nekoliko smilijo. V strahu pred Slovenstvom so začeli razpošiljati slovenskim volilcem vabila; vabijo jih na njihove volilne shode. Bržkone si domišljujejo, da je ta akcija skoz in skoz srečna in da se potom nje lahko marsikaj doseže za italijanstvo. Mislijo si: Slovenci pridejo na shod ’ in mi jih prepričamo, da je naše delo pravo in da je vsled tega njihova dolžnost, da oddajo glasovnice za italijansko liberalne kandidate. Ce nastopi na shodu Kozulič, Mrak in druga kompanija pristnih italijanskih src, bo Slovence mogoče dobiti za Kozuličevo idejo, za ideje »kozlo - strelcev«. Velikanski optimisti! Ko bi vnaprej vedeli, da se . jim ta naskok na slovenske volilce temeljito izjalovi, bi gotovo potočil’ nekaj solzic. Mi pravimo, da niti vseh tistih slovenskih renegatov, k: so jih imeli do danes, ne bodo mogli obdržati — kaj še, da bi pridobili zn kozlarije slovenske zavedne volilce. Vse prizadevanje zastonj. Gospodje italijanski liberalci se bodo končne že morali spoprijazniti z mislijo, da spada Slovenec k slovenskemu narodu, Italijan pa k italijanskemu. Ce pa bi se ta princip strogo izvajal, bi gotovo Mraka in tovarišev ne bilo med italijanskimi nacijonalci in « tem bi italijanska baraka precej izgubila, in morda bi začela celo šepati. To smo hoteli povedati. Slovenski volilci. kateri dobivajo od omenjene družbe vabila na italijanske volilne slvode, naj tem kamora-šem zagodejo tako, da bodo plesal po vseh štirih.
JVUlionar Dretaer in njegov sin. Okrog 5 mitjonov dolga. Znani pi-Vovarnar in večkratni miljonar Anton Evgen Dreher ima sina, ki je ie star okrog 30 let. — Ko so bili imdi Albanci svoj kongres v Trstu, jim je dal gospod Dreher na razpolage prostore v svoji tovarni, kjer sc ravsali proti Slovanom. Najboljše bi bil storil gospod Dreher, ki ima tudi pri Slovencih lepe dobičke,- da bi izročil Albancem tudi svojega 30!et-nega sinčka Teodorja, ker mu dela. posebno v zadnjem času, veliko skrbi. Sin Teodor je namreč silen zapravljivec. V letošnjem letu je napravil okrog en miljon kron dolga, lansko leto pa celo 4 miljone kron dolga. V dveh letih ie torej zapravil okrog 5 miljonov kron. Dolgove je moral plačevati njegov oče. Ker se mu je zdelo gospodu pivovarnarju. da njegov sin preveč zapravlja, ga je postavit pod ©skrbništvo (kurate-lo). — Za oskrbnika je bil postavljen dr. Oton Horner. Danes pa je dr. Oton Horner razglasil javno (in to sporazumno	s tovarnarjem
Dreherjem), da kot oskrbnik nima toliko kapitala na razpolago, da bi mogeL plačevati dolgove Teodorja Dreherja, ker se upniki zglasuiejo neprestano, Razglaša, naj se torej zglasijo vsi upniki pri njem* da iztirjajo svoja posojila. Zglasiti pa se morajo do 2. junija t. U Pozneje ne bi mogel izplačati	nobenih dolgov
več. Za sedaj se je	zavezal oče An-
ton Evg. Dreher, da poravna dolgove. Od 2. junija dalje pa odpoveduje svojemu sinu vsako podporo. Ker pa, kakor rečeno, oskrbnik nima toliko kapitala, da bi zalagal dolgove, svari javnost,	naj se čimprej
zglasijo s svojimi terjatvami, da ne zamudi danega roka. — Kakor ie razvidno, se še do sedaj ni prijela kultura gospoda Teodorja Dreherja, zato bi bilo najboljše, ko bi ga odpeljali Albanci v Albanijo, kjer ne bi imel prilike zapravljati, pač pa bi ga lahko doletela sreča, da bi postal sčasoma morda celo kralj Albanije.
Pretep na morju. V pondeljek je prišel v tržaško luko parnik »Marquis Bachquehem«. Kapitap tega parnika pa je takoj naznanil Policiji, da je nastal na parniku pretep, takoj ko so odrinili iz Kalkute (Indija). Sprla sta se kurjač Alojz PichI, ki je star 32 let in doma iz Trsta ter stanujoč v ulici Amerigo Vespucci št. 43. in ogljar Anton Ta-bulo. doma iz Dalmacije. Pichl je v pretepu zabodel Tabulo z nožičem ter ga težko poškodoval. Tabulo se je hotel maščevati nad Pichlom, po-
Pijte le ,ToIstovrško slatino4 polnil zelo mozlra L ostane tudi
čista* in dobra vsled tega lahko konkurira v vsako drugo kislo vodo. Tolstovrška slatina pospešuje tek in prebavo ter je zdravilo za želodčni krč, katar v grlu, pljučih, želodcu in črevesili, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. — Izvrstna namizna in zdravilna voda.
Dobi se pri podjetju »Tolstovrške slatlijea po sledeči znižani ceni:
1 zaboj z 25 s/8 litra steki 1 zaboj z 50 8/s litra steki.
5 K 9 K
1 zaboj z 25 1 'h litra steki.................... 9	K
1 zaboj z 50 '/2 litra steki..................11 K
Poskusite! Kdor naroči sedaj je gotovo zelo zadovoljen. — Edino domače podjetje.
(2 zaboja s steklenicami vred iz Sp. Dravograda po povzetju). Steklenice vseh vrst se sprejmejo po nizki ceni v polnitev.
iskal je trivoglato pilo, a mornarji 50 ga razorožili. V prepir sej e vmešavalo tudi par drugih mornarjev. — Policija je Piclila takoj aretirala, druge pa jc vzela na zapisnik. — Morski pretep pride pred sodnijo.
Hipen histeričen napad. V nedeljo sta se izpreliajala Ivan K., trgovec v ulici Filippo Zamboni in njegov brat. ki je stražnik. Korakala sta ob obrežju in sta se razgovarjala. Kar naenkrat pa se je Ivan K. vstavil, nato pa je stopil na rob morja. Tu se je bratu prijazno odkril, vrgel klobuk v stran in jc poskočil v morje z glavo naprej. — Njegov brat je zaklical na pomoč, Poiskal je nato v bližini neki rešilni drog in s tem je pograbil potapljajočega se brata. Na njegov klic so prihiteli tudi mimoidoči in so mu pomagali pri reševanju. — Nezavestnega brata je odpeljal stražnik takoj v norišnico, kjer pa jc bilo nesrečnežu kmalu boljše, tako da jc bil že čez nekoliko ur odpeljan na njegovo stanovanje.
Finančni paznik kot »veleizdajalec" — špe-cijaliteta avstr, justice.
IV.
Novomeško državno pravdni-štvo je to veleizdajo kot Specialiteto pograbilo. Bujna fantazija odseva iz razlogov obtožnice. Češnika so kot državi nevarnega še le čez dva meseca, ko je že postal državi nenevaren. zaprli. Dne 2. januarja so ga privlekli na obtožno klop pred novomeški senat, v katerem je bil tudi sam predsednik okrožnega sodišča votant. In kljub temu, da je žena orožniškega častnika kot zaprisežena priča več politizirala, kakor kot priča stvarnega povedala, in kljub temu da je Natalija Honigmannova čisto natanko vedela, kai je češnik z njo govoril pred 2 mesecema, je bil Češnik to pot oproščen.
To P3 je bilo križ čez dr. Kočevarjev račun. Mož se je proti razsodbi pritožil. Ampak kako previdno. Ravno državi najbolj nevarnb točko, Cešnikove besede na pošti, ki so ženo orožniškega častnika spravile popolnoma iz ravnotežja, ravno to točko je pritožitelj izpustil od ničnostne pritožbe, oprl pa se je na za> npni pogovor v kuhinji Honigmanna. To kar je Cešnik govoril med štirimi očmi z mlado gostilničarko, se je novomeškemu državnemu pravdniku zdelo tako silno nevarno, da se je pritožil na najvišje sodišče. In glejte ta čudež: tudi ta naj višja instanca avstrijske justice ie našla, da ima dr. Kvčevar prav. Razveljavilo je razsodbo novomeškega senata in ukazalo obnovitev razprave pri istem sodišču. S tem je bilo molčeče rečeno. obsodite, kar ste prvič oprostili.
In to se je zgodilo 19. maja leta 1913. Še dopoldne je bil sam višji državni pravdnik slučajno v Novem mestu. Popoldne je pa odšel, češ, da se ne bo mislilo, da sem prišel v tej aferi »pritiskat«. To pot je bil ves drugi senat kot prvič. Predsednikom je bil določen najstrožji sodnik, znani pridigar višji sodni svetnik dr. Rogina. Obtožbo je zastopal sam dr. Kremžar. Nenavzočega Češnika, ki je med tem že odslovljen iz službe, je zagovarjal dr. Zitek. Poklicane so bile le tri priče: Natalija Hfinig-maim, njena služkinja Jožefa Pelko in tajnik kmetijske družbe Blazij Pregel. Drž. pravdnik je to pot spremenil svojo obtožbo, to je, da Cešnik ni skušal koga zapeljati ali nahujskati, ampak da jc le opravičeval odobraval svoje besede. Dr. Žitek je vse te prisiljene argumente razoro-ževal. Pa ni nič pomagalo. Dolgo so se gospodje posvetovali, potem pa razglasil obsodbo, s katero se .1 ožef Cešnik spozna krivini po ?! 305 kaz. zak., ter se obsodi na tri tedne strogega zapora. Ker pa je bil že 19 dni, 18 ur v preiskovalnem zaporu, sc mu to odračuna, tako bo imel odsedeti le še 1 dan in 6 ur.
k!«
VlrttkVtM
K razlogom te razsodbe se še povrnemo, to pa iz razloga, podobnega čudežu, da je ta drugi senat istega sodišča zaradi še milejšega dejanja (ker je bil Češnik to pot samo enega dogodka obtožen) porazil vse tiste razloge, ki so prvemu senatu služili za pravno podlago oprostitve.
Dr. Kremžar se je končno zavaroval, da bi bil ta slučaj »specija-liteta novomeškega držav, pravdni-štva«. Soglašamo g. dr. Kremžar. Kajti ta slučaj je sploh špecijalitcta pravice Slovanov v Avstriji.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA POGAJANJA.
NOVAKOVIČ ZDRAV.
London, 21. maja. Srbski mirovni delegat Novakovič, ki si je zadnjič vsled padca po stopnjicah močno pretresel živce, se ie po neka] urah že pomiril in se je udeležil včerajšnje seje balkanskih delegatov.
VAŽNI SKLEPI SEJE BALKANSKIH DELEGATOV.
London, 21. maja. Danes se je vršila seja balkanskih delegatov, ki so se posvetovali o mirovnih pogojih. Po seji se ie podal srbski delegat Novakovič k Edvardu Greyu in mu predložil sledeče predloge, ki so jih določili na seji:
1. V členu 3 in S mirovnih pogojev (ki se glasi: Sultan In zvezni suvereni poverijo nemškemu cesarju, avstrijskemu cesarju in ogrskemu kralju, predsedniku francoske republike. kralju Velike Britanije in Irske iti indijskemu cesarju, laškemu kralju in cesarju vesoljne Rusije skrb za določitev albanskih mej in vseh tozadevnih .vprašanj) naj se Izpuste beisede: »in zvezni suvereni«, zato, da se jasno pokaže, da izroča Balkanska zveza skrb za določitev meia v roke velesil
2. V členu 6 (ki se glasi: Turški sultan iu zvezni suvereni poverijo skrb glede ureditve vseh finančnih vprašanj, ki so posledica vojske in imenovanih terltorijalnih cesij, internacionalni komisiji v Parizu, na ka» tero so poslali svoje delegate) naj se pristavi, da imajo delegati balkanskih držav v pariški finančni konferenci isto polnomoč. kot delegati ve-
3. V členu B se pristavi, da ostanejo vse pogodbe, ki so obstojale pred vojno, tako dolgo, dokler se ne nadomestijo s končno pogodbo.
To so predlogi, katerim se ne more nobeden upirati in če bodo sprejeti, bo preliminarni mir kmalu podpisan. Srbske zahteve glede Jadranskega pristanišča se ne formulirajo. če vse velesile potrdijo obljubo, ki so jo dale Angliji.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 21. maja. Rezultat včerajšnje poslanlške konference v Londonu je, da bo Albanija razdeljena v dva upravna okraja z vrhovnim predsednikom na čelu. Oba dobita posvetovalni zbor domačinov. Predsednika imata najvišjo civilno in vojaško oblast. Razven tega bo v Albaniji uradoval mednarodni komisar kot kontrolor.
ČUVAJ V POKOJ.
Dunaj, 21. maja. Tu so krožite vesti, da je Čuvaj podal demisijo. Njegov naslednik bo Rauch.
DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM.
Nansl. 21. maja, Radi demonstracij v Toulu je bilo predano 16 vojaških oseb okrožnemu sodišču, 15 jih je prišlo v disciplinarno preiskavo, 40 jih je bilo kaznovano z zaporom od 30—60 dni, 13 jih je bilo degradirano.
RUSIJA POSREDUJE.
Petrograd, 21. maja. »Ruskoje Slovo« poroča oficielno, da je bolgarski poslanik v Petrogradu zaprosil Rusijo za posredovanje v srbško-bolgarskem sporu.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
1%
Mali oglasi.
Glasovirie, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92._______________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.__________________________
Poslovodja za čevljarsko obrt se sprejme. Ponudbe pod M. T. na »Prvo anončno pisarno«. 424-3
Vila s 4 sobami 2 kuhinji in pritiklinami na svežem, najlepšem kraju, 10 min. od drž. kolodvora, je radi preselitve na prodaj. Kamniška ulica 280.	437-1
V Ljubljani se izdelujejo trpežne Žagarjeve kape, Stari trg štev. 32.
438-2
Parni stroj
s 5 HP še v jako dobrem stanju je na prodaj. Poizve se pri g. Ivanu Moretu, Ljubljana, Kladezna ulica 19.
Tovarno, pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu planine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu In najnovejšem lastnoizumljencm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se stav. učiteljstvu, preč. duhovščini j, dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
za lokomobilo se takoj sprejme pri stavbenem podjetju c. kr. stavb, svetnika
dr. Samohrda v Rudolfovem.
Zgradba železnice Rudolfovo-Metlika.
Modietiuja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
f
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Eavnotako za K 10— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najlinejše vrsto.
v
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Automobilna zveza
Celje - Ljubljana
družba z omejeno zavezo na Vranskem.
Odhod iz Celja ob 1.30' pop.
Odbod iz Ljubljane ob 3.30' pop. Prihod v Celje ob 7. zvečer.
■ ■	Prihod v Ljubljano ob 4.40 pop. g
■ ■ *■'	S	5	*	i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■■■■J ;
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■*■*■■ «■■■*«	■■■*•'	1
Obleke
men!
Bohinec & Co. - Trst
■oJLlca, delle Torxl 2
(za cerkvijo sv. Antona novega). Velikanska zaloga vsakovrstnih
izgotovljenih oblek
Cene radi selitve jako znižane.
0
olesarji! Pazite,
^ „ __ J-r« v roko raznim špekulan-U& I1G pftCI0l0 tom in ne dg*te se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
2,‘h „Es-Ka in Adler koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
—.— pri strogo solidni tvrdki ------
ANA GOREČ
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Edna p	osebnosti srja je |
mstiš	“tCEMMHrall r
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah 5r z 10° |« popustom v
= Modni in športni trgovini
P. Magdl^ Ljubljana, nasproti
glavne pošte.