OopisL Iz Ljutomera. (Konjska dirka, razsta^a konj in go^eje živine.) Pretekli teden je bilo jako ži^abno pri nas in 7 okolici. Dne 8. t. m. smo videli, kako naše kobile doma8ega plemena znajo bežati. Pokazalo se je, da naše dirkarsko društ^o dobro zastopa S70J namen; ono deluje namreč za to, da pokaže, kaj naši konji zamorejo 7 teku storiti; na ta način pa deluje 7 prid in hasek konjerejcem 7 naaem in zgornje-radgon8kem okraju. Že pred dirko se je eešlo 7eliko ljudi iz okolice pa tudi iz Ogerskega na Cvenu. Od konjerejakega druat^a iz Gradca sta bila navzoča gg. Dr. H. Klingan in g. F. Schubert. Dirkarje7 je bilo naglašeaih 23, izmed njih je eden odstopil, peljalo se je pa 22 udeležniko^. Cesta, po katerej kobila mora atirikiat zaporedoma 7 okrogu bežati, iznaša 4 krat 520 sežnje^, t. j. 2080 sežnje^ ali 3 klm. 944 mtr. Najboljša kobila je do^raila to pot 7 10. minutah, 12. sekundah; najslabejaa pa 7 13 minutah 14 sekundab. Premije 80 dobili: 1. Maguaa Jos. iz St. No^i 7eai, 2. Peto^ar Ant. iz Bunčan, 3. Misleta Jkb. iz Hrastja, 4. NemecJkb. iz Šalinec, 5. Kegel Ant. iz St. Novevesi, 6. Kosi L07. iz Krapja, 7. Kosi Fr. iz Ključaro^ec, 8. Štuhec Mib. iz Logaro^ec, 9. Špindler Vid iz Krapja, 10. Koai Mr. iz C^ena. Slednjič je zajahalo 12 jahače7 neosedljane konje za prekos na 7eselje 7sem na^zočim: jaba8i so 7 najurnejšem skoku do^ršili S7ojo cesto (520 sež.) 7 51—88 sekundah. Drugi den 9. t. m. je bila razsta^a in premiranje konj 7 Ljutomeru; pri tej priliki je go7oril g. 7itez Wachtler 0 7zreji žrebet, izja7i7Ši S7ojo zado^oljnost z letoanjo razata^o, pra^i in pona^lja to, kar je že bilo 7elikokrat razlagano in pisano, da mnogi konjerejec samo le 87oje konje krmi za meso in špeh neglede na to, ali bodo za kaj ali ne. Lep, debel konj še ni d 0 b e r konj ; od dobrega konja se zabte^a, da ima mo8ne krepke noge in trda kopita; zato ne stne žrebe stati zaprto in pri^ezano, ampak mora se pustiti na zrak, mora se preganjati 78aki den e n 0 ali d 7 e uri; za to si imajo napra^iti konjerejci žreb et ograde, 7 katerib mladi konj naj 8e sprehaja po 87oji volji in ae celo naj se z bi8em tam preganja; tako postane zdra7 močen in krepek, dobi močne in trdne miaice 7 nogah in trdna kopita. Nazadnjič pa je posta^il za izgled tiste konjerejce, ki so ubogali in ravnali po totem na^odu. Na to je bila 10. t. m. razata^a in odliko7anje za go^ejo ži^ino našega okraja 7 Ljutomern. Razposta^ljenih je bilo: 10 biko7, 11 enoletnih bikice7, 54 kra7, 43 d^eletnih in 45 enoletnih telic; toraj skupaj 163 ži7in8et. Velik napredek se je pokazal pri mladi živini, pri bikičib, eno in d^eletnih telicah. To je dobro znatnenje; kajti imamo že dober zarod, in ako bodo naši gospodarji tako napredovali, je upanja, da postane iz naše sbirane doma8e plohe dobro pleme go^eje šivine, ki ga bodo ae naši soaedje 7isoko čislali. Za bike so bili odliko^ani: 1. Grosakopf I7. iz Ljutomera, 2. Kotnik M. iz Radomerja, 3. Rozmanič Jk. iz Mote, 4. Auer A. iz Veržeja, 5. Misleta I7. iz Babinec. — Zabiki8e: 1. Peršak J.jz Šalinec, 2. Kuko^ec J. iz Ljutomera, 3. Zimmermann Fr. iz Krapja 4. Bežan A. iz Šalinec. — Za krare: 1. in 2. Strasaer J. iz Braneka, 3. Županec M. iz Brko^ec, 4. I7. Oatrc iz Veržeja, 5. Špur Fr. iz Krapja, 6. Heric Kt. iz Vogri8o7ec, 7. Huber J. iz Ljutomera, 8. Smodiš Jož. iz Ljutomera, 9. Vogrinec Kt. iz Podgradja. — Za d7eletnebrejetelice: 1. Grosakopf J. iz Ljutomera, 2. Heric Jk. iz Podgradja, 3. Schenkl A. iz Loka^ec, 4. Stajnaak A. iz Veržeja, 5. Špnr Tom. iz Krapja, 6. Murši8 J. iz KamenšBaka, 7. Herbst P. iz Ljutom., 8. Ficko J. iz Stareceate, 9. Koler T. iz Logaro^ec, 10. Puaenjak M. iz Mote, 11. Štrakl M. iz Bu8e8o7ec, 12. Koai M. iz Kamenačaka, 13. Štibler J. iz Loka^ec, 14. Nemec J. iz Babinec, 15. Krainc Fr. iz Mote, 16. Canjko M. iz Bano^ec, 17. Zimmerman Fr. iz Krapja. — Za enoletne telice: 1. No7ak M. iz Veržeja, 2. Špur Fr. iz Krapja, 3. Mihelič J. iz Zaaada, 4. Stanjko J. iz Podgradja, 5. Magdič J. iz StarNo7e 7esi, 6. Fergula Fr. iz Cezanjo^ec, 7. Heric Kat. iz Vogri8o7ec, 8. Huber J. iz Ljutomera. — Alekšič I7. za dobro 7zrejo bika. — Razun tega 80 bili odliko^ani pridni hlapci in dekle, ki posebno za gO7ejo ži^ino skrbtj; 1. Koren Urš. iz Braneka, 2. Škroban I. iz Ljutomera, 3. Kle- men8i8 Terezija iz Ljutomera, 3. Bugšon M. iz Ljutomera, 5. Županec Fr. iz Brko^ec. — Pred razdeljit70 preniij je go^oril g. Dr. H. Klingan o vzreji go^eje ži^ine, pob^ali^si marlji^e gospodarje; pravi, da je iz danaanje razstave razvidno, da se je stan goveje živine poboljšal in ako bodo naši gospodarji tako sli naprej, bodo si vzredili sčasoma dobro domačo pleme goveje živiue; tudi je omenil in opozoril na to, da dandanea ne morejo naši kmetje izbajati pri 87ojem gospodarst^u, da toraj naj popuate od piideljevanja zrnja in rajai sejejo rastline, ki dajajo krmo za živino, in na ta način 7 boljši prid in haaek obrnejo svoje kmetijske pridelke. Razun tega je go^oril o no7i ži^inski bolezni, katera ae ni dolgo znana. To so jetrne pija^ke (Leberegel) in plučni 8r7i (Lungenwiirmer). — Jetrne p i j a 7 k e 80 črviči, ki se nahajajo 7 jetrab pri mladi živini posebno jeBeni. Uzrok tej bolezni je slaba trava iz moc^irnih tra7nikov in painikov; ravno tako polaganje sena iz moČ7irje7. Ži7in8e za8ne hirati in 7 kratkem se pokonča. PluSni 5rviči se na^adno pridruže k pr^im in ra7no tako škodujejo, kakor pm, samo da se nahajajo 7 plučab mladib živinčet, ter nastanejo tudi po krmi iz mo87irje7. PomoSek proti oboji bolezni je, da polagamo takanemu živinčetu boljšo krmo. Mogo8e je tudi, da ži^inee te 8r7i8e izbljuje, ako se odrezki konjskih kopit z žarečim železom zažgejo in se ta diin da vdibati bolnemu živinčetn. Najbolje pa stori 7sak posestnik, ako ta betek pri živini zapazi, da jo da zaklati in barem meso reši; kajti drobovina od njega ni 7eč užitna. Prigodila se je ta bolezen 7 Luka^cih in 7 Zgornji Radgoni letošnjega leta; obe ži^inčeti pa ste poginuli, in ni bilo mogoče mesa več reiiti. Gospodarji, ki imajo 7eliko moč^iruih tra?niko7, naj toraj pazijo na 87ojo ži^ino, in 6e bi tako bolezen zapazili, naj ži^ince precej dajo zaklati! Zastran kiaje posebuo po zimi naj gospodarji ra^najo po 07em kratkem na^odu, kateri je 7 nSlo7. Gospodarji" št7. 36. 37. itd. nekoliko popisan 7 spisu iz ljutom. okraja. Na zadnjič pa si doizvolim opomniti našim kmetom še to, da naj posebno 7 totih težavnih časib, ko poljski pridelki nimajo nobene 7rednosti, ker jih ni mogoce spra^iti 7 denar: obrnejo S7ojo skrb na govejo ži^ino, 7 kateri leži pri nas še neizreklji^o 7elik zaklad; tega dokaz so nam gorati kraji, kjer je malo žita pa tudi 7eliko trave ne, in kjer so prebi^alci le na go^ejo ži^ino nakazani. Zakaj ne bi mi porabili svoj kapital, kedar nam naše rodo^itno polje podaja 7eliko hrane ne le za ljudi, nego tudi za živino ! — Iz Celja. (Učitel.jski zbor). G. u8itelji celjskega okrajnega gla7arst7a 80 imeli 3. 8ept. 7 Šentjurji na južni železnici 87oj letni zbor ali konferencijo. Zboro^alo se je 0 raznih 7praaanjih in predmetih šolstvo in poduk zadevajočih. Med drugimi 7prašanji bilo je tudito: ,,Kako naj u8itelj pri učencih domoljubje 7zbuja?" Go^oril je 0 tem neki Kosutnik, u8itelj 7 Gornji Ponkvi. Bolj mali kakor veliki go^ornik Košutnik stopi ponosnega držanja k go^orniškej mizi, pogleda skoz neko napravo na nosu, ki je najbolj podobna telegam, ki jib učenci napravljajo, da pokažejo svojo bistronmnost do domačega raznega orodja, postavi visoko pinjo na mizo, se naaloni po go7orniako na roke ter pozdra^i 60 pri8ujočih tovaršev, kterim je oaoda odločila trudapolni stan ljudskega u8itelja, s stalno frazo: nMojne Horen." Nato začne deklamirati alavospeve raznih pe7ce7 na A^strijo. G. predsednik ga trikrat opominja, naj bi za8el 0 st^ari go^oriti. Občno mrmranje in gibanje in odkimavanje med pualušalci mu naznanja, da ae ne strinjajo z njeg070 razpia^o 0 domoljubji. Kaj pa je go^oril ta 8 telegami obloženi gospod? Go^oril je 0 cerk^i in 0 duhovnikib, rekoč, daso cerkvaindubovniki vedni nasprotniki domoljubju! Rekel je blizu tako: ,,In Rom ist der Sitz jener Kaste, welche .... — (Rim je sedež tiatej 87ojati itd). Tudi mu ni po volji, da se 7 cerk^i pri popoldanskej službi, ktere pa g. K. ne obiskuje, popred za papeža in za škofa moli, kakor za cesarja, — in to je neo7rglji7 dokaz, da cerk^a in duho^niki niso domorodci!! Na 6ast in poštenje bodi rečeno, da se ni le eden med poslušalci najael, ki bi bil Košutnikovih mislij 0 izgojevanji domoljubja pri šolskej mladini. Vai ao se vzdignili, ko je Koautnik prazuo alamo zmlatii, da bi ga pobili. Pa bil je eden zadoati — učitelj Vojniaki g. Brezo7nik. V lepej, gladkej in pra^ilnej slovenščini mu je po zgodovini dokazal, da so bili dubo^niki in cerk^a 7edno pr7i in pra^i buditelji in gojitelji domoljubnega čuta; rekel je pa tudi, da je nespametno, neopravičeno, ako ucitelj pri poduče7anji duho^niku naaprotuje. Kajti brez njega ne doseže ni8. Jedrnata beaeda g. Brezo7nika napravila je pri učiteljih dobrodejn utis. Sla^a mu! H^ale 7redno moramo omeniti, da 86 mladi učitelji pridno slo^enščine 7adijo. Nekteri so svoja vprašanja slovenski izdelali in prednašali. Vsi so pokazali, razun Košutnika, brata 7ilemu narodnjaku in učitelju 7 Dramljab — da so do grla siti iz nRajha" pritepenega kulturoborst^a. Učiti se je treba, kajti le nz uma svitlim mečem" se da kaj dokazati. Puhlib besed, kakih a\ je K. po raznih knjigah nabral, si zamore vsak drvar tudi še bolje naučiti. Kakor moker kavrač pod grmom naslonil je pobiti Košutnik S70J0 trndno glavo na roke, ne imajoč le ene besede 7 odgo7or 7rlemn Brezo^niku. Vsi to^arši njego^i (Košutniko7i) mu želijo sre8en pot nnach Hinter-Pommern". — Iz Ponkve. (Razne novosti.) Na dan male Gospojnice so se sla7ni, 7eleu8eni c. g. Da^orin Terstenjak, poslovili ter 86 precej dale6 od nas na njim podeljeno faro 7 Starem trgu preselili. Bili 80 skoro 11 let naS dušni pastir ali žnpnik; mnogo so se trndili, kar Njim je 7ečkrat težko atalo, ker 80 bile reči za Njiho^im prednikom mnogo zamotane. Vse pa ao, kar je bilo le 7 Njihovej mo6i, srečno izvršili ter 7 pravem redu zapustili. Želimo, da bi 7 87ojej novej fari našli mnogo bogoljubnib ter Njim udanih src! Pogrešala Jih bode zna biti maraiktera re7a, ki je od Njib kake dobrote prejemala; kajti 6e je kaka revna žena iz 7esi kaki ogon potrebovala in Jib prosila, so njej radi od faro7Škega zemljišča oddali pa niso nobenega odskodo^anja zabte^ali. Pa tudi pri drugih računih so bili z malo plačo zadovoljni. Preden pa ko so se poalovili, so zastran natiftingu opomnili, in marsikteremu, ki ni imel, da bi bil doplacal, ao dolg izbrisali ter pristavili: pa moli za mene! Bog Njiin toraj plati stotemo! — Dne 9. sept. je obče spoštovanemu Mibelu Bekužu, srenjskemu svetovalcu in kmetu na Boboveui, strasen ogenj njego^o poslopje upepelil. Nesreča je tem 7e6ja, ker ni bil zavarovan; temu je bilo kri70 premalo zaupanje do zavarovalnic, ker je ^Viktorija", pri kteri je bil prej za7aro7an, krido napra^ila. Kolikor je škode, ae da težko izra6aniti. Naj bi mu ljubi Bog naklonil mnogo darežljivib arc, da bi saj pribodno zimo za sebe, za 87oje in za živino strebo imel. Bog potuagaj!