Kakšne dolžnosti imajo otroci do svojih staršev. /" > aši starSi so \ prvej vrsti nnSi bližuji in z nami v najtesnejSej zvezi; njim se imamo za Bogom najprej zahvaiiti za življenje, odgojo in IjrezSteTilne druge dcbrote. Ta teana zveza, s katero smo s svojimi starši zvezaai. in te brezštevilne dobrote, katere amo od njih prejeli. nalagajo nani pa tudi posebne dolžnosti do njih. — Kakor v rsem, nam je naš Iz- veličar tndi v Testnem spolnovanji dolinosti do staršev lep zgled; kajti st. evan- gelist Lukež (2, 51.) priporeduje, kako je bil ž njimi prijazen, kako jim je pri delu pridno poroagal in jim bil pokoren. Ko se je iz Jeruzalema s svojimi starši povruil v Nazarot, bil jira je pokoren in je rastel kakor v starosti, tako v modiosti iu milosti pri IJogu in pii Ijudeh. In lako jc tudi drugim zapo-vsdal te dolžnosti izpolnovati. A kako izpotmijemo mi te dolžnosti? — J»z nečera tukoj navajati vsakdanjih tcžeb starfev proti otrokom, nečem otrokom očitati. da jih vcčioa svoje dolžnosti do staržev slabo izpoluuje. ampak hoiiea siamo razložiti dolžnosti, katere imajo otioci proti staršcm izpoluovati. Misliin pa tukaj na bolj odrašdeue sinove iu bfiere, kajli inajlieni, še nedorasli otroei s« 0 teiu podučujejo v Soli itt oui tudi toga sesUfka, aaj bi bil 5e tako raz-loijno napisan, ne bi razumsli. Kakšne dolžnosti iniajo tedaj odraSSeni otroci do svojih staršev ? — 0 d-v&S6eui otroci so dolžni 1. svoje starSe spostovati, 2. ljubiti jih in 3. « bogati jili. 1. Otroci uiorajo ^voje starše spožtovati; to že zahteva za-poved, kntero je Uog v starem testameatu po Mozesu dal otrokom: nSpoštuj srojega očeta in svojo mater." (II. Moj. 20, 12.) To zahteva tudi modri Sirah (3, 9.): rZ dejanjem in z besedo in z vsem potrpljenjem spoštuj sto-iega očeta"; in sv. Parel (Efež. C, :!.): rSpoštnj svojpga oeeta in svojo mater, to je prva zapoved z obljubo." — In kako lji tndi svojih staršev ne »poSto-vali? Saj so starši, po katerili nas je Bog v življenje poklical, katerim je Bog veliko skvb za aas naložil. V letih slarejši od nas so že uiarsikaj videlff slišali in poskusili, ter so že zai-adi tega vsega spoštovanja vredoi. ee bi tudi imeli slabosti, zaradi katerib ne bi zaalužili spoštovanja. ,. A kako naj svojc spoStovanja do ataršov izkaztijemo ? Z dejaujem; tn je, mi se moratno proti njini spoštljivo obnašati, krotko iD pi"ijazno ž njttui govoiiti in jih pred druzimi liudmi odlikov&li. Kralj Salomon je s svoj«ga kraljevega prestola vstal, ko je maU k njumu pi-iiSlo, M jej je naproti, glo-boko se jej priklonil ter jpj velcl poleg njega se tsesti. (III. Kralj. 2, 19.): Tudi egiptovski Jožef je očitao skazal očetu svojfl spožtovanjfi; kajti ko ja slišal, da pridejo oče k njemu, peljal se jim je naproti. iu ko sta se srečals, objel jih je in se od veselja jokal. (I. Moj. 46, 29.) Tako moramo ttuli rni očitno ^voje atarše spoStovati ter se jih ne smemo nikoli sraniovati, da-3i so stari, ubožni ali nizkega stanii: ue smemojib osorno uagovarjati, preklinjati ali psovati; no smemo jih pisaiio gledati ali se ia ujih norca delati; ue sinomo jim ujiliovih slabosti opoiiašati, niti jih oprav-Ijati ali raznaSati. arnpak vselej moramo ž njinii prijazno in uljudno govoriti, in (Se bi ttidi kaj krivega ocl uas zabtevali, sineniojim I« dostojno ugovarjati. Spoštujte torej svoje star^e z besedo m dejanjem, kajLi: nprok!et botii," pravi sv. pisrao, ^kdor ue spoštuje svojega o^eta in svoje uiatere." (V. Moj. 27, 10.) Nnsproti pa pravi modii Sirah (3, 1.): ,,Kdor avojega očeta spoštuje, dolgo bo živet, iu kdor svojo uiater spoStuje, ta je kakov 6ai, ki zaloge nabira." 2. Otroci morajo svoje atarše Ijubifci. Ljubi Jezua nas uCi: nLjubi svojega bližnjega, kakor samega sebn." (Mat. 22, 39.) Ako vslod ta zaporedi moramo vsacega, tudi tiijega, nepoznanpga človeka Ijubiti, koliko bolj moraino ljubiti svoj« stavže, ki so nam najbolj bližnji, naši aajvefiji dobrotuiki na zemljif Le pomislite, koliko so vaši atarSi z vami trpoli, ko ste bili 3e prav uiajlieni in nialozmožni! In še zdaj ostaneto 5e dolgo slabe aežae stiarce, ki Iji niorale brez skibi in Ijubczni svojili staršev vevno pogiuiti. Ne da m vse popisati, kar v tem času stai-Si za svoje otroke stoi^ in pretrpč. Mati jih mora snažiti. oblaifiti in marsikntero nof pri njib pi-ebduti; a oče mor» ia aje delati in v potu svojega obraia jiiu kvulm sluiUi. la k»j iraajo atarSi za vse to f Nič druzega, uego žalostni jok iu nadkžno krieanje ubozega otroiiSib Iu ko otroci odrastejo morajo jib podufovati in z vsem potrebnera oskrbovati, da se morejo pozneje sami preživeti. A kdo inore pieiačunili ogromae stroSke, pota in skrbi, katere iiuajo zaradi tega uliogi starSi ? nKako ' bom STOjo otroke preakrliel ?3 s taeimi uiislimi vstajajo in ae vležejo starii, ki imajo odiažčene otroko, iu mnogokrat je skrb, bodo li jih mogli dobro preskrbeti, težka ui6ra, ki jih tlafi doč in dau ter jiin kiade Ijubi mir ia sladko spanje. Kdo lil pao m IjubiL teh svojib. aajvecjili dubrotaikov, kateci so zanj toliko dobrcga storili ia trpeli, ki so ga odgojili in praskrbeli, ki Se zdaj zaDJ skrbo iu se ttudijo, kolikpr nioiojo. Iu kako nam je svojo Ijubezen do stsrSev tzkazovsti? T to nam je agled mladi Tobija, o katerem je mati rekla, da je bil staršem svetloba 0