tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 2 AVGUST 2012 / ŠTEVILKA 969, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,20 EUR
7 8 9 6 1 2 ll4 4 O 6 7 111
'Pmbljem okusin
Torek, 7.8.2012 ob 20.00 \tySuC
Restavracija Garuža
Tomažičeva ulica 4a, Izola 040/16 4717
(3 simobil
iko	Po\/oi nolzai lonono
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.it. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC

po dokh^iče
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
05/ 641 4105
030 239 790
Marxa med obvezno branje
Če bereš Karla Marxa še ni treba biti Marxist. Prav lepo ga je brati danes, ko je mimo proletarska revolucija, ki je njegovo idejo zapeljala na stransko pot. In če so nekateri prepričani, da mora vsak človek vsaj prebrati sveto pismo, potem bi morali med obvezno branje dodati še Kapital.
(Mef) V resnici nisem resno prebral ne enega ne drugega. Prelistal sem staro in novo zavezo in na podoben način opravil tudi s Kapitalom, vsake toliko pa le naletim na kakšen citat iz omenjenih del in ugotovim, da so se že pred davnimi časi ukvarjali s problemi, ki jih imamo za probleme današnjega časa.
Eden takšnih je robotizacija oziroma nadomeščanje človeka s strojem. Novodobni ekonomisti bodo povedali, da je to ekonomsko upravičeno, socialno neobremenjujoče in še šik za povrh. Stroji so postali rešitelji kapitalizma, nezaposleni delavci pa stranski produkt takšnega razmišljanja. Ste opazili, kako se povečuje število avtomatskih blagajn v marketih na račun tistih, za katerimi je bil še do včeraj delavec - človek.
Izginjajo tudi bančne delavke, par-kiriščniki, vratarji, da o delavcih v tovarnah sploh ne govorimo. In če bo šlo tako naprej bomo kmalu imeli robote policaje, robote pop zvezde, robote čistilke. No, te že imamo. Stanejo slabih 200 Eurov.
Toda vsi ne mislijo tako. Ko Brain Marshall v svojem članku, Robotic Nation, razmišlja o Marxu zapiše: "Ko stroški dela na račun cenejšega robota sčasoma znatno upadejo, je z mikroekonomskega vidika neumno ohranjati staro človeško delovno silo, ker nas bo konkurenca sicer hitro uničila. Dolgoročno pa bo padla klasična kupna moč, kar bo ogrozilo večino obstoječih podjetij. Obenem bo rasla skoncentrirana kupna moč določenih drugih slojev ljudi. Prišlo bo do okrepljenih tržnih procesov
prerazdeljevanja bogastva iz rok nižjih in srednjih slojev v roke najvišjega sloja”. Dejansko se je to že zgodilo in to kjub temu, da je enakost med ljudmi zapisana v Svetem pismu, prav tako skrb za revne, pa odprtost do vseh, ki potrebujejo pomoč. In mi se pogovarjamo o "zlatem pravilu" zapisanem v ustavi?.
Še sreča, da je Karl Marx pred 145 leti zapisal: “Lastniki kapitala bodo delavce vzpodbujali h kupovanju dragih izdelkov, stanovanj in tehnologije, ter jih z zelo dragimi krediti zadolžili do onemoglosti. Neplačani dolgovi bodo povzročili bankrot bank, ki jih bo treba nacionalizirati in tako bodo države stopile na pot ki vodi v komunizem".
Morda pa prav zaradi te napovedi Marxa ni med obveznim branjem.
nnn
BANKA KOPER
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Tiči
Mi smo tiči, mi smo tiči, mladi junačiči.
Ko smo siti smo veseli, ko smo lačni smo hudiči. Mati z nami res trpi, kod da je država, hrane je vse manj in manj, pa boli jo glava.
In zato nas je selila, višje, sem do stropa, zdaj postali smo projekt naj hrano da Evropa.,
Godbe imajo občinstvo
Nedeljske godbe imajo stalno, skorajda že tradicionalno občinstvo, ki jim sledi tako med nastopom v parku Pietro Coppo kot na večernem nastopu na Lonki. Če so zraven še maržoretke pa sploh.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
UČNA URA DEMOKRACIJE
»Trije stari prdci so začeli po Prešercu vreščati, da: »moramo vsi skupaj preprečiti sprejem Hrvaške v EU«, mi je povedal moj sin in to zaradi Ljubljanske banke. Pa sem jih spomnil, da so to počeli pred spomenikom pesniku, ki je napisal, da »ne vrag, le sosed bo mejak«. Golobi, ki so srali po slečenih muzah na pesnikovih ramenih so se preselili na vreščeče stare prdce, in so jih lepo posrali, potem smo jih še mi nagnali, čeprav so trdili, da so DESUS in da je to zahteval njihov predsednik, ki je istočasno zunanji minister in tako naprej. Edina škoda je, da ministra ni bilo zraven,« je končal sine s pripovedovanjem. In je dodal še, da ga je ministrov pogovor s hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusič, in izsiljevanje in pogojevanje ratifikacije hrvaškega članstva v EU z novim odpiranjem problema (ki to ni) zagrebške podružnice Ljubljanske banke, spominja na obnašanje afriških diktatorjev, ki so, po nasilni osvojitvi oblasti najprej razglasili, da ne priznajo dolgove, ki jih je naredil njihov predhodnik. Samo zato, da mirno naredijo svoje.
Kar je res. Gospa Vesna Pusič (v nekaterih krajih, če se za nekoga reče, da je gospa ali gospod, pomeni, da gre za osebnost, poštenost, častno življenje in empatijo do sočloveka) je zares gospa. Znanstvenica, pisateljica, sociologinja z znanstvenimi rezultati, predavateljica na več ameriških in na zagrebški univerzi, zelo podobna po načinu razmišljanja našemu Matjažu Hanžku, podpisnica in so-autorica pisma Franji Tudjmanu v katerem so zahtevali njegov odstop, ko je bil na vrhuncu moči, zaradi česar so jo javno razglašali za »kurbo«»Srbkinjo«...,
Borka za pravično družbo in človekove pravice, je povsem nekaj drugega kot naš zunanji minister. Ona se bori za človekove pravice, on z njimi trguje, ona zahteva pravično družbo, njemu je le do oblasti. Tako kot njegov trenutni šef, ki nas straši z besedami, da če ne bo po njegovem, ne bo suverene Slovenije. Globoko. Da moramo izvoliti demokrata za predsednika. On ga bo izbral, demokrata. Do zdaj smo volili nedemokrate za predsednike - Kučana, Drnovška Turka. Kar pomeni, da pojma nimamo o demokraciji in, da nas bo ON naučil kaj je demokracija. Demokracija, to sem jaz, kar pomeni ON. Če prej ne konča v zaporu, kar je absolutno nedopustno in nedemokratično. Kar pomeni izgubo osebne suverenosti.
A ne pove, da z državo Slovenijo upravljajo iz Bruslja, z Brusljem upravlja Angelca, da pravosodje ureja ESČP, da z vojsko komandira NATO, da s financami upravlja Moody S, za katero sem mislil, da je modna hiša, ne pa krojač rejtinga slovenskih financ. In da vlade, posebej take kakršna je zdaj, sploh ne potrebujemo. Ker se obnaša kot afriški diktator po državnem udaru - starih dolgov ne priznava, brezglavo drvi v nove zadolžitve. Vse bomo demokratično odplačali, če ne končamo v dolžniškem suženjstvu. Skupaj z vnuki in pravnuki.
Uredništvo bo okrepljeno
Ni v navadi, da bi podjetja, posebej pa medijske hiše napovedovale svojo prihodnost za desetletje ali več vnaprej, toda Mandrač ni običajno sredstvo obveščanja in zato si lahko privoščimo obvestilo, da bo uredništvo Mandrača čez kakšnega četrt stoletja bogatejše za novega novinarja pripravnika.
Res se je rodil šele prejšnji teden, vendar mu v uredništvu že pripravljamo delovno mesto, vendar ne takšno, ki bo zagotavljalo plačo neglede na to, kaj počne ampak takšno, kjer bo moral prehoditi dolgo pot od praktikanta do pripravnika in končno bo moral skozi tanko sito nonota Mefa in nato še skozi ostro oko strica Primoža. Noela Misleja čaka še trd boj za obstanek v svetu pisane besede.
Spoštovani gospod Marič, predsednik Statutarno pravne komisije Priznati morate, da sem bil več kot korekten in nisem nemudoma odgovarjal na vaše pisanje v zvezi z mojim kritičnim odnosom do spreminjanja občinskega statuta. Zdelo se mi je prav, da bralcem in tudi vam pustim nekaj več časa za razmislek o vaših lastnih trditvah, posebej tistih v zvezi z usklajevanjem statuta z ustavo in Zakonom o lokalni samoupravi ter drugimi zakoni. Spreminjanja člena, ki govori o prehodu objavljanja Uradnih objav zgolj na spletu, se ne bom niti dotaknil, saj res ne želim, da mi spet kdo pripiše konflikt interesov zaradi katerega sem že enkrat odstopil kot občinski svetnik pa tudi kot lastnik in celo kot urednik tednika Mandrač. Res ne vem, od kod bi še lahko odstopil, da ne bi bil deležen tovrstnih pripomb od svetnikov, ki niso odstopili od nikoder pa čeprav so v konfliktu interesov že desetletja.
Torej, pravilno ste zapisali, da sem tudi sam začutil potrebo po uskladitvi občinskega statuta z zakonodajo. Za kaj takega ni potrebno veliko pravnega znanja. Dovolj je, če si človek vzame deset minut časa in prebere sedaj veljavni občinski statut pa bo videl, da je v njem bolj malo življenja, še manj aktualnih političnih in gospodarskih razmer, zato so spremembe seveda potrebne in dobrodošle. Konec koncev se v parlamentu usklajujejo glede spreminjanja ustave, kar bo zagotovo prineslo tudi spremembe v občinskih statutih, še posebej če bo v ustavi zapisano zlato pravilo, saj ne verjamem, da bi se država obvezala, da bo ravnala kot dober gospodar, hkrati pa ne bi tega zahtevala tudi od občinskih oblasti. Nasploh imam ob branju občinskih statutov, in verjemite, da sem jih v zadnjem času prebral kar nekaj, občutek, kot da občine niso del te države, saj v njih ni prav veliko, da ne rečem, nič, zapisanega o tem, naj bo organizacija in poslovanje občinske uprave in občinskih organov čimbolj racionalno in varčno. Ravno obratno. In izolski statut se v tem prav nič ne razlikuje od ostalih.
Glede na to, da ste na seji občinskega sveta med drugim omenili, da smo v občini Izola enkrat lahko tudi prvi v Sloveniji sem prepričan, da bi občani z aklamacijo podprli predlog spremembe statuta s katero bi določili, da občinski svetniki in člani delovnih teles občinskega sveta svoje delo opravljajo brezplačno. Tako kot so to počeli poslanci skoraj štiri desetletja in kot smo v Listi Izolani že v prejšnjem mandatu predlagali. Saj veste, da sem bil tudi sam nekaj časa občinski svetnik in zagotovim vam, da se niti jaz niti kdo od sosvetnikov ni pretegnil zaradi te funkcije.
Glede na finančne težave občine sem prepričan, da bi bil tak predlog zelo v skladu s predlaganimi varčevalnimi ukrepi naše države in Evrope nasploh, poleg tega pa bi naredil čistko med tistimi, ki politiko jemljejo kot odgovornost do ljudi in onimi, ki jo razumejo kot oblast s katero si lahko pomagajo.
Zato sem zapisal, da se mi zdi tako podrobno naštevanje nalog občine, občinskega sveta in župana nepotrebno, saj bi vse to lahko zajeli v enem samem stavku, ki bi se glasil: Občina, občinski svet in župan so z ustrezno razdelitvijo inj uporabo javnih sredstev odgovorni za ustvarjanje takšnih pogojev bivanja in življenja svojih občanov in gospodarskih subjektov v katerih bo zagotovljen enakopraven položaj vseh v odnosu do lokalne skupnosti in države ter ustvarjeni pogoji za njihov napredek.
Ce bi še zapisali, da mora biti občina prijazen servis svojim občanom in gospodarskim subjektom, da mora župan biti predstavnik vseh interesov v občini in da mora občinski svet zastopati interese občanov ne pa političnih strank ali list, potem bi to zares imel za spremembo statuta. Tako pa bomo le nekaj dopolnili, nekaj spremenili, nekaj izpustili (naprimer ustanovitev sveta za varstvo pravic najemnikov občinskih stanovanj) temeljna ideja pa ostaja ista.
Zato sem zapisal, da so spremembe same sebi namen in pri tem ostajam.
Predlog spremembe s katero se podžupan, v soglasju z županom, lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno pa se mi zdi v tem gospodarskem in proračunskem položaju skorajda morbiden. Še posebej ko pomislim, da skupščina sedemmilijonskega Londona šteje le 25 poslancev, o prav takem številu pa razmišljamo tudi mi, zdaj ko je Izola presegla število 16.000 prebivalcev.
Glede na to, da ste zrasli v istem času kot jaz, ali pa morda še kakšno leto prej, verjamem, da veste o čem govorim. Saj nas zgodovinski spomin menda ja še ni povsem zapustil.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10,fax. 05/64000 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kultura RS, pod zaporedno številko 522.
Komun
Ne rabimo novega Desusa
Marjan Pavlič, predsednik južnoprimorske zveze društev upokojencev je odločen človek in na srečanju primorskih upokojencev na Mašunu je bil deležen polne podpore s predlogom, da se oblastnikom pošlje protestno pismo z naslednjo vsebino.
Zbrani na srečanju upokojencev Primorske, na Mašunu, 20. julija 2012, ugotavljamo, da se vlada, poslanci koalicije in stranke, ki bi morale podpirati upokojence, ne zavedajo položaja, v katerem upokojenci smo. Še huje pa je, da se ne zavedajo, kam nas ta dejanja vodijo.
Nižanje pokojnin brez predhodne analize posledic siromašenja velikega števila upokojencev, je milo rečeno nedopustno.
Enako velja za druge prejemnike pokojnin ( borci NOB, borci za severno mejo. Združenje Sever, Tigrovci, vojni veterani in drugi ) in socialnih transferjev.
Prav tako pa ugotavljamo in soglašamo z že izrečenimi kritikami v zvezi s tako imenovanim prestrukturiranjem Pokojninskega sklada. Zato zahtevamo, da sredstva za pokojnine ostanejo namenjene sam pokojninam.
V zvezi s povedanim zahtevamo, da vladajoče strukture naredite vse, da se odpravijo krivice, vrne dostojanstvo in ugled posameznikom in naši državi, saj bo sicer le-ta v Evropski skupnosti okrnjen.
-	Glede na to, da nas je bilo na srečanju na Mašunu toliko se nam je zdelo primerno, da našim članom povemo, kaj se nam, upokojencem, po naši oceni obeta, glede na namene naše vlade. Pismo z našim protestom smo poslali predsedniku državnega zbora, državnega sveta in kabineta predsednika vlade. Zaenkrat nam je odgovoril samo predsednik državnega zbora g. Virant pa tudi poslanec SD gospod Brulc.
-	Kakorkoli obrnemo je usoda upokojencev odvisna od parlamenta, torej od strank.
Pa je padel še en semafor
^W§i
Ul
- Imam svoje pomisleke na to, kako se je zgodilo, da so naši predstavniki podprli predsednika stranke, vendar o njih ne bi govoril. Dejstvo je, da smo upokojenci združeni v projekt ki se imenuje mreža in v katerem smo vsi, neglede na usmeritve posameznika. Naše temeljno vprašanje je, kako s svojimi stališči in zahtevami priti do državnega zbora oziroma do odločanja.
Doslej smo imeli dve možnosti: preko državnega sveta in preko poslancev Desusa. Glede na to, da Desus z nami ne sodeluje in ker nameravajo oblastniki ukiniti državni svet ne vemo, kako bomo lahko poslancem sporočali o stvareh, ki se nas direktno tičejo. Zato imamo v našem programu zapisano, da imamo v vsakem od 13 pokrajinskih odborov ZDUS ekspertno skupino, ki mora vsaj enkrat mesečno obiskati poslance iz svojega okolja in jim prenesti kaj mislimo upokojenci o zakonih, ki se sprejemajo.
-	Bomo v Sloveniji dobili novo stranko upokojencev?
-	Nekateri so me obtožili, da v naši prostorih v Izoli ustanavljamo novo stranko upokojencev. Moram povedati, da je šlo za izkrivljanje resnice s strani nekaterih novinarjev osrednjih dnevnikov, saj smo mi le odstopili prostore za predstavitev te nove stranke upokojencev, sami pa nismo sodelovali pri tem. Jaz sem tudi tam povedal, da če se miza maje je treba mizo popraviti ne pa jo odvreči in kupiti novo. In če je stranka Desus, katere član sem tudi sam, malo zašla, potem je treba poskrbeti, da se vrne na tisto pot zaradi katere je bila tudi ustanovljena. Ti osnovni razlogi so žal že dolgo pozabljeni, d.m.
Napredneži bodo rekli, da je Izola končno dobila že drugo križišče, tradicionalisti pa, da je zgubila še enega od svojih semaforjev. Kakorkoli že. Javno podjetje Komunala Izola d.o.o., je kot vzdrževalec občinskih cest danes pričelo z urejanjem montažnega krožnega križišča pri avtokampu Jadranka.
Celotna vrednost ureditve krožišča skupaj z odpravo arhitektonskih ovir za gibalno ovirane osebe, znaša 22.000 evrov in jo v celoti krije Občina Izola.
S krožiščem bo omogočena večja pretočnost in varnost v prometu, znižali pa se bodo tudi stroški vzdrževanja svetlobnih naprav. Gre za začasno rešitev do izvedbe krožišča kot trajne rešitve skladno s prostorskim aktom, ki je predvidena v prvi polovici prihodnjega leta. Krožišče bo urejeno predvidoma prvega avgusta pred jutranjo prometno konico. Skladno s potrebami in proračunskimi sredstvi Občina Izola načrtuje postopno preureditev tudi nekaterih obstoječih križišč v krožna križišča.
Ležeči policaji na Belvederju
Na pobudo predstavnikov turističnega kompleksa Belvedere, je Občina Izola na območju umirjenega prometa uredila montažno hitrostno oviro, ki bo dodatno umirjala promet in prispevala k večji varnosti cestnega prometa na tem območju.
Vzdrževalec občinskih cest, javno podjetje Komunala Izola d.o.o., je na območju turističnega kompleksa Belvedere, včeraj postavilo montažno hitrostno oviro. Na omenjenem območju ni posebej urejenih površin za pešce, zato je taka ureditev nujno potrebna za zagotavljanje večje varnosti, še posebej v času turistične sezone, ko je na tem območju povečano število gostov. Sredstva za postavitev montažne hitrostne ovire je zagotovilo podjetje Belvedere d.o.o., stroške postavitve prometne signalizacije pa krije Občina Izola.
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
fURAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE
Sončno nabrežje 8,6310 Izola
Vse zainteresirane obveščamo, da je v Uradnem list RS št. 55/2012 z dne 20.07.2012, na spletni strani (www.izola.si) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola.
Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale n. 55/2012 del 20.07.2012, sui sito internet del Comune di Isola (www.izola.si) e suH'Albo pretorio e pubblicato il bando di concorso per 1'assegnazione in affitto di locali d' esercizio di proprieta' del Comune di Isola .
Požarna varnost
Prostovoljno gasilsko društvo Izola vabi vse občane in občanke, da se v poletnih mesecih udeležijo preventivnih in brezplačnih predavanj za občane.
Naslednja delavnica bo v soboto, 4. avgusta, ob 9. uri v Gasilskem domu v Izoli. Po besedah predsednika društva Damjana Baruta, sta bili v juniju na to temo že izvedeni dve delavnici, po 4. avgustu si bodo delavnice sledile vsako drugo soboto ob isti uri.
Občina mora poskrbeti za varnost občanov
Še en opomin ognjenega petelina
V noči s petka na soboto je bilo res vroče. In potem je bilo še bolj vroče, ko se je nad strehami starega mesta pokazal dim in nato še ogenj in ko so v ulice starega mesta s prižganimi modrimi lučni zapeljali poklicni in prostovoljni gasilci ter iskali pot do goreče hiše v Smrekarjevi ulici.
Bila je topla, vroča noč in staro mesto je bilo še vedno polno ljudi. Tisti, ki so sedeli na trgu pred Manziolijevo palačo so začudeno opazovali gasilski avtomobil, ki je s prižganimi lučmi pridrvel na trg.
“Tukaj nekje gori" je bilo slišati glasove, potem so po trgu stekli gasilci, na nebu pa se je počasi zarisal velik črn oblak dima, ki je prihajal iz neposredne soseščine, pravzaprav s stavbe za palačo.
Gasilci so presenečeno opazovali oder, ki je bil postavljen pred Wine barom Manzioli, potem je voznik skočil nazaj za volan, obrnil tovornjak med mizami in odrom ter zapeljal na drugo stran, proti tržnici, nato pa po Smrekarjevi proti goreči stavbi. Tam so se začeli zapleti, najprej z ulico, ki se zoži, nato pa še s hidrantom, ki ga niso uspeli odpreti. Naslednjega so poiskali v sosednji ulici (pri muzeju Parenzana) in od tam potegnili cevi do avtomobila, nato pa od avtomobila do goreče hiše, ki je bila zdaj oddaljena kakšnih 50 metrov. Ko je voda končno pritekla po ceveh je bilo pomembno delo že opravljeno.
Nekaj poklicnih gasilcev se je namreč z gasilnimi aparati pognalo proti stanovanju, ob njih so bili tudi izolski prostovoljci, med njimi tudi nekateri iz nove generacije.
Trije gasilni aparati so bili hitro prazni in ljudje so od vsepovsod začeli prinašati svoje. Prinesli so jih gostinci iz soseščine, sosedje in celo z ribiškega pomola jih je prišlo nekaj. Na ta način so ognjene zublje omejili, potem je bilo treba začeti s klasičnim gašenjem.
Požar, ki ga je povzročila napaka na televizijskem priključku je postavil celo vrsto vprašanj v zvezi s požarno varnostjo v starem delu mesta. Najprej ugotovitev, da gasilci v središču starega dela z velikimi tovornjaki skoraj nimajo kaj početi, saj so ulice preozke. Potem nekoliko preseneča dejstvo, da gasilci nimajo dnevnih GPS načrtov dostopa do posameznih stavb, saj bi z Alijetove nedvomno prišli bliže goreči stavbi. V takšne programe bi morda lahko vnesli tudi občasne ovire, kot je naprimer prireditveni oder.
Občina Izola je družino iz obnovljenega neprofitnega stanovanja že namestila v drugo stanovanje, lotili pa so se tudi popravila stanovanja, ki je precej uničeno.
Vsekakor pa lahko ugotovimo, da nam je rdeči petelin dal še eno opozorilo, naj protipožarno varnost vzamemo resno. Tisti, ki so jih policisti evakuirali iz stanovanj že vedo kakšen občutek je to. d.m.
V	noči s petka na soboto, je v Smrekarjevi ulici v Izoli zagorelo. Zelo hitro so prišli policisti in poklicni gasilci pa tudi gasilci PGD Izola, evakuirali območje požara in kljub velikim težavam hitro začeli z gašenjem.
V	našem stanovanju, ki je blizu mesta požara, imamo gasilni aparat, ki smo ga takoj dali gasilcem, v vseh drugih gospodinjstvih pa gasilnih aparatov v glavnem ni. Ta požar je bil dokaz, da bi vsako gospodinjstvo obvezno moralo imeti gasilni aparat v hiši.
Zavedamo se da je stari del Izole grajen predvem na lesu, hiše niso izolirane, ni betonskih plošč, hiše so stare, stanovalci nimajo denarja za obnovo in podobne stvari... Občina Izola bi morala nuditi Izolanom pomoč pri nakupu gasilnih aparatov in ji ne bi smelo biti vseeno, kako smo protipožarno zavarovani stanovalci starega mesta. Dogodek nam je nagnal strah v kosti, začutili smo paniko in prizori bežanja pred ognjem nas bodo spremljali še kar nekaj časa. Vsi smo bili v šoku.
Ob tem nas dodatno jezi, da so imeli reševalci pri svojem delu veliko težav in preprek. Gasilci so prispeli z vozilom iz Velikega Trga vendar intervencijska pot ni bila prehodna.
Z Manziolijevega trga pa gasilci niso imeli dostopa zaradi odra, ki je tam postavljen, zato so morali nazaj do tržnice in po drugi strani do polovice Smrekarjeve ulice kjer pa so ugotovili, da najbližjega hidranta ne morejo odpreti, pomagali so si s hidrantom v sosednji ulici, kar je seveda vzelo nekaj časa a so le dobili vodo za gašenje.
Prav je, da se v Izoli dogajajo različne prireditve, ampak na žalost se ljudje ne zavedamo možnih posledic dokler ni prepozno. In oder je bil v tem primeru ovira. Stari del Izole je že tako po Izolskih ulicah dokaj nedostopen, zato mora biti intervencijska pot vedno dostopna. Bližnji stanovalci smo ogorčeni in predlagamo, da se oder odstrani ali postavi na primernejše mesto. Komunala pa naj poskrbi za jaške in hidrante, ki se jih ni dalo odpreti ali so bili brez vode. Zato stanovalci od občine pričakujemo naslednjer: l.Oder na Manziolijevem trgu naj se odstranil oziroma premestit na manj motečo lokacijo.
2.Občina naj pomaga gospodinjstvom kupiti gasilni aparat, stanovalci pa bi sami poskrbeli za vzdrževanje in redno servisiranje.
3.Obvezno je treba pregledati hidrante in zagotoviti, da bodo funkcionalni.
4.Nekaj je treba ukreniti z razpadajočo zgradbo na Smrekarjevi ulici, preden bo prepozno. Stavba je v takem stanju že več kot 10 let in čeprav je ob njej gradbeni oder se zgradba sesuva in udira. Občino smo o tem že pred časom obvestili, vendar ni obrodilo sadov. Zavedamo se, da se sobotni dogodek lahko v kratekem ponovi, saj je stavba v takem stanju, da kar kliče po nesreči. Hiša razpada, streha se je že pred leti vdrla, v njej gnjijejo podgane in celo gradbeni oder je postavljen že toliko časa, da se železne cevi lomijo in če padejo lahko tudi koga poškodujejo. Ko piha veter se nosilci nevarno majejo mi pa samo čakamo kaj se bo zgodilo. Čas je, da se nekdo loti saniranja te zgradbe, ali odmakne gradbeni oder, ki je prav tako zelo nevaren..
Stari del Izole je pač star in kljub obnavljanju je še veliko stavb, ki so narejene iz materijalov, ki so magnet za požare. Žal je 95 % ljudi v naši občini, kreditno nesposobnih, zato bi Občina Izola lahko subvencionirala obnovo najbolj ogroženih stanovanjskih objektov v starem delu Izole.
Stanovalci se zahvaljujemo poklicnim in prostovoljnim gasilcem za požrtvovalnost in hitro ukrepanje, saj so dali vse od sebe da rešijo življenja in imovino ljudi. Posebno pohvalo si zaslužijo prostovoljni gasilci PDG Izola, ki so se res hitro odzvali in tvegali marsikaj, da so rešili ljudi in mesto pred večjim požarom. Pričakujemo, da bo Občina Izola ukrepala za zagotovitev varnosti občanov, od stanovalcev tega dela starega mesta pa bom v prihodnjih dneh zbrala podpise z zahtevo naj občina čimprej ukrepa in poskrbi za protipožarno varnost občanov saj res ni treba čakati na nesrečo, da bi nekatere stvari rešili.
Višnja Tikvicki
Parkirne težave in težave z redarji
Parkiranje je v Izoli, posebej v glavni sezoni, dokaj zahtevno opravilo. Še posebej zahtevno pa je parkiranje v skladu z vsemi odloki in navodili. V teh primerih občani računamo na zdravo pamet, redarji pa se držijo odlokov. In potem je kažin.
Parkiranje je tradicionalna poletna izolska tema. Kako tudi ne. Parkirišč je v teh dneh premalo, občinska blagajna precej prazna, kazni in parkirnine pa eden redkih rednih prihodkov občinskega proračuna.
Nič čudnega torej, če kazni za prometne prekrške prihajajo bistveno hitreje kot pred leti in če so ugovori v glavnem neuspešni pa čeprav bi v nekaterih primerih bili vredni vsaj premisleka. Tako se je zgodilo kar nekaj Izo-lanom s plačano mesečno dovolilnico, med njimi tudi podpisanemu, ki so med Eurofestom parkirali, namesto na Lonki, za Pošto. Tam jih je 6. julija zgodaj zjutraj pričakala kazen zaradi napačnega parkiranja, čeprav je znano, da se mesečne dovolilnice kupujejo med 1. in 5. v mesecu, za povrh pa tistega dne zjutraj ni še delala blagajna parkirišča na novi lokaciji. Drugače rečeno, Izolani, ki redno kupujejo mesečno dovolilni-
Seveda ne gre za vse težave in nesporazume kriviti redarjev, ki, konec koncev, le izvajajo odloke, ki jih sprejemajo župan in občinski svetniki. Res pa je, da bi občasno le morali imeti višjo stopnjo tolerance, posebej ko redni plačniki dovolilnic z razumevanjem odstopijo parkirišče za prireditve ali kaj podobnega. Dovolj bi bilo že navodilo, da v času "izrednih razmer" pač ne kaznujejo vseh, kot da teh izrednih razmer sploh ne bi bilo.
D.M.
co so bili kaznovani za "napačno" parkiranje med polnočjo in deveto uro zjutraj. Nekateri med kaznovanimi so tisto jutro celo skušali kupiti dovolilnico pa jim ni uspelo, podpisani pa je na to preprosto pozabil, saj si teden dni ni upal premakniti avtomobila z omenjenega parkirišča, ker je bil s parkiranjem križ.
Ko ima hudič mlade
Vsi dobro vemo kaj nam prinaša poletni čas počitnic in dopustov. Marsikomu radost in veselje, nekaterim dolgo pričakovanih nekaj dni veselja na morju.
To privoščim vsakemu. Žal pa je druga stran medalje ta, da smo domačini zaradi tega prevečkrat stisnjeni v kot in celo, domnevno, postavljeni v podrejen položaj. Ne bom govoril o prepolnih smetnjakih, nekajkrat povečani porabi vode, celonočni glasbi ob času festivala Kino otok, pa drugačnih zabavah (organiziranih in ne) pri svetilniku, pa o iglah, ki se jih tam zjutraj včasih najde.
Ne, to je del folklore. Rad bi spregovoril o naših jeklenih konjičkih. Medtem, ko se gostinci in trgovci -upam vsaj - veselijo prenatrpanega mesta, moram kot domačin, ki ne prodaja teh uslug, potožiti. Zakaj? Zato, ker v svoji veliki želji po ohla-ditivi v morju prenekateri "turist" parkira svoj avtomobil kjerkoli, le da je čim bližje morju. Naj bo to na pločniku, po možnosti v senci (pa čeprav pred nosom domačinom), tik ob prometnem znaku, ki to prepoveduje, in še bi lahko našteval. Razumem njihovo željo in potrebo, a istočasno pozabljajo, da je Izola tudi mesto domačinov, ki se vsakodnevno vračamo iz službe in bi tudi radi nekam parkirali svoj avtomobil, saj se čez poletje ne moremo kar izseliti iz mesta.
Sam plačujem za dovolilnico 120 Evrov letno (žena ima stalno) in vsak dan zjutraj na poti v službo
in zvečer ob prihodu domov prehodim tistih 500m do, oziroma od parkirišča. Ko se poleti ob sobotah v času kosila vračam iz službe, moram čakati tudi pol ure ali več, da najdem prostor na plačljivem parkirišču pri ladjedelnici, ki mi je najbližje in na katerem imam še največ možnosti. Davek na turizem, od katerega res nimam kaj prida koristi. Zgodilo pa se je, da sem v nedeljo, 3. junija dopoldne po nakupih začasno parkiral na Trgu Sv. Mavra, da bi odnesel nakupljeno hrano domov in - zaradi drugih obveznosti -enostavno pozabil, da sem avto pustil na nedovoljenem mestu. Sicer z vsemi štirimi smerokazi prižganimi v dokaz začasnega parkiranja, a vseeno.
V ponedeljek zjutraj sem odkril, da imam prazen akumulator in na vetrobranskem steklu obvestilo redarjev. Priznam. Kriv sem. A zanimivo mi je to, da sem obvestilo dobil ob 18:02, ko so najverjetneje smerokazi še delali, in da je v tem času že kar nekaj "turistov", ki so brezplačno zapolnili ulice Ob pečini, pa Bevkovo, pa še marsikatero, že odšli domov. Da ne govorim o tem, kje vse in kako so bili parkirani na urejenih parkiriščih, pa nisem nikjer zasledil "pozdrava" redarjev. Mene pa bo ta enkratna pozabljivost stala 100 Evrov, če pohitim s plačilom, sicer pa celih 200! A je res tako čudno in krivično, če pomislim, da smo v lastnem mestu mi domačini drugorazredni?	M. Iztok
Naši bralci opazujejo svet okoli sebe in vidijo marsikatero nepravilnost, tudi tiste, ki jih naredijo pooblaščene osebe. Seveda pa je največ takih, kjer se za prometna določila ne zmenijo nekateri občani, ki si enostavno "upajo". Bi si vi upali parkirati tako-Ie?
Vsi enaki, vsi različni
Spoštovani vodja občinskega inšpektorata in redarstva, v času trajanja Eurofesta sem, za kratek čas, parkiral avto na istem mestu, na katerem so občinski redarji parkirali avtomobil v petek 27. julija 2012 ob 16 uri in 45 min. Običajno parkiram na pakirišču ob Lonki.Čeprav je bilo zaradi prireditve Evrofest, omenjeno parkirišče zasedeno, sta bila redarja nepopustljiva do mojega parkiranja in mi napovedala, da bom obvestilo o stojenem prekršku dobil po pošti. Zato pričakujem,da boste primerno ukrepali ob enakem prekršku.
Kraj dogodka je razviden na priloženi fotografiji. Redarjev ni bilo v bližini daljši čas. Pa tudi na nujni vožnji niso bili.
Jože
Polemike
Kako smo si različni
■ ■■
imel bolj prav. Čeprav je poletje čas počitka pa nekateri ne počivajo. Razlogi za to pa so zelo različni.
O različnih pogledih na “pasjo plažo” pišemo na naslednji strani, poleg te pa Izolane jezi še marsikaj, od parkiranja (tudi o tem pišemo v tej številki Mandrača) do privezov, pobud nekaterih krajanov in hrup, ki je največkrat povezan z glasbo. A tudi glede tega so mnenja različna. Medtem ko se eni krajani Jagodja jezijo zaradi hrupa iz sosednjega kopališča drugi pravijo, da so že siti tistih, ki stalno nergajo in jim ponujajo podpisovanje nekakšne peticije proti hrupu. “Napišite v našem imenu" predlagajo, mi pa vseeno prepuščamo njim, da svoje stališče predstavijo sami. Gre namreč za ljudi, ki imajo ime in položaj v tem delu Izole.
Seveda imamo tudi svoja stališča, vendar jih ne vsiljujemo nikomur. Povemo pa jih. To menda že veste.
0 svetilki v Koprski ulici
Stanovalka Koprske ulice se je prelevila v strokovnjakinjo za razsvetljavo. Poznavajoč avtorico pobude za odstranitev omenjene svetilke javne razsvetljave v Koprski ulici sem prepričan, da ne gre za strokovnjakinjo za razsvetljavo, zato pobudnica tudi ne ve, koliko luxov mora osvetljevati določen del ulice.
Razsvetljavo v Koprski ulici so postavili strokovnjaki ob temeljiti obnovi ulice in prepričan sem, da strokovnjaki vedo kam se luč javne razsvetljave montira. Predlagateljica se ne more in ne sme postavljati nad strokovnjake in predlagati, da se ugasne javna svetilka v Koprski ulici na hišni št. 11. Na omenjenem naslovu stanuje starejša gospa, ki si pozimi po 17. uri ne upa odkleniti vrat, če ni javne razsvetljave. Isto velja v vseh letnih časih ko pade tema. Na žalost spalnično okno predlagateljice, ki jo moti svetloba, gleda na Koprsko ulico, ki je pač široka toliko kot je. Nihče ne more razširiti ulice, da bi oddaljil svetilko od njenega okna, poleg tega so v omenjeni ulici svetilke postavljene na isti način vendar se nihče ne pritožuje zaradi svetlobe.
Ce je svetloba res tako moteča predlagam, da ob večerih zapre polkna ali pa si omisli debelejše zavese, kar bi dodatno zatemnilo prostor in tako bi gospa lahko počivala.
Morda pa ni naključje, da morajo dispečerji ELEKTRO' PRIMORSKE večkrat zamenjati žarnice in prav od njih je prišla informacija, da v tem slučaju ne gre za napako na svetilki, ampak za možno namerno uničevanje žarnic.
M.J. (Naslov v uredništvu)
Ne bomo se selili k Muri!
Dragi Mef, v zadnjemu Mandraču pred počitnicami si se razpisal, kako tebe motijo skuterji, občane Livad uporabniki okroglega igrišča, zato bo občina obnovila sosednje igrišče, prebivalce starega dela Izole pasje kopališče, deskarji in še kaj....
NE, NIČNI RES OD TEGA!!!
Tako kot nas podpisane ne motijo PRIREDITVE, organizirane tako kot zakon zapove (ne bog, ne župan, ali tic....) ampak le ZAKON, tako od zgoraj naštetih ne moti nič drugega kot umazanija, hrup....z eno besedo NERED.
Mogoče izpade, da tečnarijo samo nekateri, vendar če bi se v uredništvu malo potrudili v vseh teh letih, bi ugotovili, da nekateri samo malo več pišejo in se izpostavljajo za vse podpisnike peticij, nekateri kličejo le na policijo, nekateri trpijo, tako kot priporočajo na občini, nekateri pa zapirajo okna.
NE, MI NE BI ZAPIRALI OKEN!!
Tudi mi želimo poleti tako kot naši turisti po appartmajih, ki jih oddajamo in za katere plačujemo občini turistično takso in del dohodnine, imeti odprta okna!
ŽELIMO TUDI ODSPATI 8 UR, ker nam na žalost naša turistična občina ne nudi dela in zaslužka, kar pomeni da se v zgodnjih urah odpravljamo vse to iskat drugam.
Že večkrat smo napisali, da je področje ORGANIZIRANJA PRIREDITEV UREJENO Z ZAKONI, ENAKO DEJAVNOST GOSTINSKIH LOKALOV, KI ŽELIJO IMETI GLASBO.
Očitno je v tej vročini naporno razmišljati v tej smeri in je lažje deliti globoke nasvete, kako naj se vsi nezadovoljni Izolani IZSELIJO NEKAM PROTI MURI. Če že moramo, bi se raje izselili v turistične občine ala Bled, Zreče, Moravci....ki niso ubrale recepta španskega turizma, kot ga je Izola, in ki je že davno preživel.
Saj res, nič nisi napisal, dragi Mef, KOMU IZSTAVIMO RAČUN ZA SELITEV?
PLAČA OBČINA ALI GOSTINEC, ki ne zna prodajati piva brez prehrupnih zvočnikov. Ali izvajati aerobike na vodi brez da ne bi telovadila z njimi cela Izola. Še vrtiljak v luna parku se lahko vrti le objtreglasnih zvočnikih???
VSE ŠTIRI PRIREDITVE, ZA KATERE JE OBČINA IZDALA DOVOLJENJE na lokaciji plaža Simonov zaliv, to je čista desetka, Zmelkovv in Novi fosili, so nas pustile spati (30.5., 15.6. ,30.6. in 21.7.) Tistemu, ki obvlada tehniko ozvočenja, to nekaj pomeni, drugim pač....
Jožica Radujko, Razgled
Arlen Lovrečič Mikac, Tomažičeva ul.
VojkoVojvoda, Strma p.
V imenu vseh, ki vedo, da je HRUP moteč in zdravju škodljiv, kot tudi, da je hrup urejen z zakoni, uredbami, pa tudi z OBČINSKIM ODLOKOM.
Mogoče pa bi v ta odlok zapisali še, kaj je prireditev, katere so v javnem, katere v zasebnem interesu, kaj je prireditveni prostor, kako
mora biti urejen, kaj je glasba v gostiščih.kaj koristnega pa bi se
našlo celo v Turistični strategiji občine za obdobje 2009-2015, ki vsebuje po našem mnenju nekaj zelo uporabnih napotkov.
Privezi me nežno ali bog nam pomagaj!
Teklo je leto 2012, ko sem se odločil podati vlogo za pridobitev komunalnega priveza. Predvsem spodbudna je bila novica, da so v ODLOK O OBČINSKEM PRISTANIŠČU vnesli prednostno pravico do komunalnega priveza za domačine, tiste s stalnim prebivališčem v občini Izola.
Ob predaji vloge so me »prijazno« opozorili naj »začasno«, beri vsaj naslednjih 10 do 15 let pozabim na privez saj je moja številka na čakalni listi 800 in več. Ko sem se malo obrnil okoli in se pri svojih znancih pozanimal kako kaj kaže njim, se je izkazalo da so tisti, ki so vlogo podali 3-5 let pred mano nekje med 500 in 600 mestom na čakalni listi. Še več! Nekateri so celo izginili iz seznama, drugi imajo baje po več privezov, tretji si jih držijo za boljše čase s plavajočimi fosili itd.
Po krajši uri matematike iz ortofoto posnetka lahko zgroženo ugotovimo, da je v celotnem pristanišču cca. 400 privezanih plovil in sicer: cca. 50 plovil v mandraču, cca. 14 na »ribiškem«pomolu, cca. 50 ob obali, cca. 200 na plavajočih pomolih, cca. 40 na sredini zaliva in najlepših cca. 50 »čamcev« ki so privezani »na črno«.
Po zdravi kmečki logiki vse kaže na to, da za vsak obstoječ privez, čakata 2 nova kandidata oz. več, torej v Izoli na privez čaka 800 družin ?! Glede na to, da občina najverjetneje ne bo tako kmalu zagotovila novih privezov (sploh pa ne 800), bi bilo zelo lepo, če bi uresničevala odlok v delu, ki govori o vzdrževanju plovil s strani uporabnikov (predvsem
43., 44., 45.,46..člen), pravico do
enega plovila na družino, vzdrževanju privezov in infrastrukture s strani komunale itd. Upravljalec pristanišča (komunala) bi moral ugotoviti nepravilnosti in lastnike, ki plovil ne vzdržujejo in očitno tudi ne uporabljajo opozoriti ter plovila odstraniti.
Za konec še to. Za večjo transparentnost predlagam, da je seznam prosilcev za komunalne priveze javen, torej javno dostopen na spletni strani Občine Izola. Tako bi lahko vsak preveril kako po seznamu napreduje, predvsem bi lahko ugotovili kdo na seznam ne spada in preprečili različne mahinacije in špekulacije. Na tak način bi do privezov prišli prej, predvsem bi do njih prišli tisti ki jih dejansko potrebujejo, ki z morjem živijo, ne pa tisti ki so priveze zgolj podedovali in plovil ne uporabljajo, da drugih slamnatih lastnikov niti ne omenjam.
HJINP (naslov v uredništvu)
Pasji dnevi
■ vi
Človek je psu najboljši prijatelj
V pomanjkanju zanimivejših vsebin je pred dobrim mesecem slovenska javnost bila dobesedno bombardirana z informacijami o izolski "pasji plaži". Številnim pohvalnim ocenam so se kasneje pridružili tudi pomisleki nekaterih občanov, ki so jim prisluhnili tudi mediji. Predstavljamo dva različna pogleda na to temo.
Že na zboru krajanov tega območja, ki je bil sicer namenjen problematiki parkiranja, je bilo slišati napovedi, da bodo nasprotniki "pasje plaže "z zbiranjem podpisov prisilili oblast, da jim prisluhne in spremeni svojo odločitev. Hkrati pa smo slišali tudi napovedi podpornikov "pasje plaže", da bodo s podpisi ohranili plažo, ki je, po njihovem mnenju, Izoli lahko v ponos.
Kaj se je dogajalo v nadaljevanju ne vemo, zato objavljamo dva zapisa, ki smo ju prejeli prav te dni.
Pasja radost
Poteza občinskega vodstva, da se dodeli del plaže na »Šan Pieru« za potrebe štirinožcev, je nas Izolane zelo razdelila. Nekatere, kot sem tudi sam, pa tudi zelo razjezila. Predvsem pa me žalosti, s kakšno lahkoto si je občinsko vodstvo dovolilo sprejeti tako pomembno odločitev brez predhodnega posveta z uporabniki tega dela izolske plaže, predvsem s krajani starega dela mesta. Seveda so vnaprej vedeli za izid saj smo se na zboru krajanov enoglasno izrekli z glasovanjem proti! Pa nismo bili strogo proti plaži kot taki ampak proti umeščenosti le-te, saj ni v nobenem normalnem razmišljanju in po zdravi pamet. Psi in to v takem številu, kot se dogaja zdaj, niti najmanj ne sodijo v samo središče tako malega mesta. Krajani smo predlagali kar nekaj rešitev. A če bi se to zgodilo pred sprejemanjem odločitve o pasji plaži, bi bili vsi bolj zadovoljni. Žal smo bili postavljeni pred gotovo dejstvo. Nihče od tistih, ki so to odločitev sprejeli, se tam ne kopa in zato si ne more niti najmanj zamisliti, kaj je s tem naredili nam, ki to plažo redno uporabljamo!
Mar je to res dodana vrednost izolskemu turizmu, kot so v en glas, v županovi odsotnosti izjavljali predstavniki občine? Kako bo to vsiljeno gesto razumel bodoči morebitni vlagatelj na področju Delamarisa in Ladjedelnice? Kaj bo porekel, ko bo videl, da se na novo urejeni plaži s klopcami, tam čez dan in kasneje tudi ponoči zbira? Pa da na njihove ostanke (igle, pločevinke, steklenice...), sploh ne govorimo. Zanima me, kdaj je na tem področju bil spremenjen prostorski akt, ker dosedanji take aktivnosti ne predvideva. Torej občinsko vodstvo gre proti samemu sebi in že sprejetim aktom.
Naravnost sramotno je, kaj vse se dogaja od doma starejših občanov pa do Svetilnika. Kamor koli pogledaš, sami pasji iztrebki. In ni
bilo dovolj »olikanih« izolskih štirinožcev, sedaj je to postal svinjak za celo slovensko pasjo združbo.
Lastniki psov, bodite obzirni do našega kraja! Kako bi reagirali vi, če bi celo pasje mesto potrebe opravljalo pod vašim oknom. Da o »markiranih« vogalih niti ne govorimo! Mar je to slika turističnega mesta?
Tudi sam živim od turizma in ni mi vseeno, kaj se v mojem kraju dogaja. Mislim, da bomo vsi Izolani, in najbolj občinsko vodstvo morali hudičevo dobro razmisliti če je to res naša prihodnost. Plaža »Šan Piero« je še edina z naravnim dostopom (razen nekaj malega na Svetilniku), primerna za kopanje naj mlajših otrok, od dojenčkov pa do 7, 8 let. Plaža slepih in slabovidnih, zaradi betona in nerodnega dostopa ni primerna za otroke, na plaži doma Dva topola so, zaradi specifike njihovih gostov, otroci moteči. Sledi 100 metrov samega skalovja in šele na samem svetilniku je ponovno nekaj plaže primerne za otroke. Mar se morajo res, tako kot se sedaj že dogaja, otroci umakniti psom?
Je že res, da nekaj zidu loči »pasjo« od otroške plaže a kaj, ko so psi spuščeni in brez nagobčnika. Tudi sam sem bil lastnik psov in ko smo jih šolali so nam inštruktorji povedali, da je pes najbolj nepredvidljiv in ima vedno zobe v ustih.
Z lastniki psov na tej plaži imam kar nekaj izkušenj. Pred dnevi sem opozoril mlado žensko, da njena dva pit bula nimata nagobčnika in se sprehajata zraven malih otrok pa mi je zabrusila, da imam tudi jaz zobe v ustih in predolg jezik in se mirno sprehodila mimo otrok naprej.
Imam pa tudi pozitivno izkušnjo, ko je mimo prišel obiskovalec z velikim psom z igračo v ustih. Ko sem ga vprašal, kaj bo pes storil, če bo kateri od otrok segel po njegovi pasji igrači, se je zamislil in šel drugam. A vsi niso tako uvidevni. Pridružujem se tistim sokrajanom, ki pravijo, da se je treba z županom in njegovimi sodelavci dogovoriti o nadaljnji usodi pasje plaže. Psom je treba najti drugo lokacijo. Verjamem, da je dovolj prostora od ladjedelnice pa do Kopra ali pa kje drugje. Tako plažo je treba primerno urediti kot se taki plaži spodobi in tudi, ko bo urejena pobirati vstopnino, saj bo nekdo zanjo moral skrbeti. Takšna plaža je lahko dobrodošla v Izoli, a ne na takšen način, ko je mimo nas nekdo odločal o nas! Preden se bo naslednjič občinsko vodstvo odločilo za vlaganje v pse, naj najprej vlaga v ljudi. Brez grobega poseganja v naravno danost taistega okolja bi lahko olajšali bivanje prvenstveno ljudem. Potem naj pridejo na vrsto psi, saj je Izola dom vseh Izolanov!
Egidio Krajcar
Otroci so le izgovor
Sem predsednica društva Hippos, enega redkih centrov v Sloveniji, ki se ukvarja s terapijami in aktivnostmi s pomočjo konj (in živali nasploh) in ima sedež v Izoli. Zaradi mojega osebnega prizadevanja, da bi približala živali otrokom, ter mojega vedenja ter prepričanja v mnoge blagodejne učinke sobivanja živali in otrok, sem ob poslušanju neverjetnih zgodb o tem, "kaj vse je nevarno za otroke" ostala še posebej prizadeta, saj s pomočjo živali otrokom pomagamo in jim nikakor ne škodimo. To me je vzpodbudilo, da se oglasim tudi iz strokovnega vidika in v imenu društva.
V prispevku RTV Koper-Capodistria, katerega glavni protagonist je bil znani Izolan, smo zaznali željo po ukinitvi nedavno odprte »pasje plaže« v Izoli. Njegovo prizadevanje za ukinitev (zaprtje) le-te nas je spodbudilo, da se oglasimo tudi podporniki te lepe geste.
Zlasti nas je zmotil argument za zaprtje te plaže, ki naj bi bil "skrb za otroke", pri čemer bi radi poudarili, da so ravno otroci, poleg ostalih, tisti, ki jim druženje in sobivanje z živalmi prinaša našteto pozitivnih učinkov, saj dokazano izboljšuje njihovo vedenje, komunikacijo in osebnostni razvoj. Bojimo se, da je uporaba argumenta "skrb za otroke" le krinka za prikrivanje osebnih predsodkov in fobij odraslih, ki jih ne bi bilo pošteno prenašati na otroke, mar ne?!
Lastniki psov smo z našimi štirinožnimi prijatelji na "pasji plaži" največkrat prava atrakcija za mimoidoče, vseh starosti, ki veselo opazujejo vragolije psov, se nam velikokrat pridružijo pri igri in prav vedno odidejo z nasmehom na obrazu.
Tisti, ki se želijo izogniti stiku s psi, imajo za to nešteto možnosti, saj je le korak od "pasje plaže" urejeno kopališče na katerega je, kot na vsa ostala, vstop psom strogo prepovedan.
Opazili smo, da si nekateri lastniki bližnjih hiš razlagajo dejstvo, da imajo hiše v bližini morja, kot pravico do "zasebne plaže”, česar naša zakonodaja k sreči ne dopušča. Prepričani smo, da "pasja plaža” nima nobenega slabega vpliva na okolje, še manj pa na ljudi, kvečjemu nudi vsem pozitivno izkušnjo.
V vsem času od odprtja plaže ni prišlo do nobenega neljubega dogodka v katerem bi bila vpletena človek in pes, smo pa večkrat bili priče incidentov, katerih akterji so bili ljudje ne pa živali. V razvitem svetu, s katerim se tako radi primerjamo, so pasje plaže nekaj običajnega, oziroma marsikje je dovoljen vstop na "normalno" plažo tudi s štirinožnim ljubljenčkom, da ne govorimo o hotelih in ostalih turističnih storitvah. Mi pa imamo probleme z nekaj metri morja ob stari izolski tovarni.
Navsezadnje menimo, da bi moralo biti sožitje z živalmi del našega vsakdana in človeške kulture, zato bi se radi poslužili misli velikega moža Mahatma Gandhija, ki pravi: "O veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali". Naj bo naša mala Izola vsaj po moralni razvitosti največja Obalna občina.
P.s. Vse, ki se pridružujete naši osnovni ideji za ohranitev »pasje plaže«, vabimo, da podpišete peticijo za njeno ohranitev. Obiščite nas lahko tudi na Facebooku.
Tamara
Vasilij je blizu tretji (medalji)
Vasilij Žbogar je po šestih olimpijskih regatah in po tretjem tekmovalnem dnevu v razredu finn napredoval na peto mesto.
V	petem plovu je bil osmi, v šestem pa peti in ima po odbitku najslabše regate 27 točk ter za tretjim mestom zaostaja le za štiri točke. V vodstvu je ostal Danec Jonas Hogh Christensen (sedem točk), branilec naslova domačin Ben Ainslie je drugi (17), tretji je Francoz Jonathan Lobert (23), četrti pa Hrvat Ivan Kljakovič Gašpič (24). Presenetljivi Christensen je v peti regati dosegel še tretjo zmago, v šesti pa je bil drugič drugi. Sedmo mesto v četrti je njegova naj slabša uvrstitev doslej in edina, ko ni bil med prvo trojico. Že po peti regati se je na drugo mesto povzpel Ainslie, četrti v petem plovu. Pred njim sta bila poleg Christensena še Američan Zach Railey s 23 sekundami zaostanka, tretji pa je bil Finec Tapio Nirkko (+26). Žbogarje za Christensenom zaostal minuto in sekundo.
V	šesti regati je prepričljivo slavil Estonec Deniss Karpak, Christensen je bil 49 sekund za njim, Ainslie 51, Španec Rafael Truji-llo Villar 58 sekund, Žbogar pa minuto. Kljakovič Gašpič je bil šesti (+1:13), Lobert pa sedmi (1:39). Žbogar je doslej nanizal osmo, šesto, peto, tretje, osmo in peto mesto.
Ker so imeli včeraj jadralci v razredu finn prost dan smo Vasilija poklicali na prizorišče olimpijskih jadralnih tekem in pred današnjim nadaljevanjem je našel čas tudi za lokalni časnik.
-	Si zadovoljen z dosedanjim potekom regat?
-	V bistvu sem, zelo. Po pravici povedano, si nisem mislil, da bom začel tako dobro. Na tem regatnem polju smo trenirali tri tedne in bil sem resnično počasen. Čim je veter p ojačal nisem šel nikamor.
Nato sem zamenjal jambor in je šlo nekoliko bolje, a sem ga kmalu zlomil. Nato smo ga popravili, a sem ga še enkrat zlomil. Ponovno smo ga popravili a smo naslednjih pet dni imeli bo-naco in ga nisem uspel niti testirati. Pojma nisem imel, kako bo zdržal, oziroma kako bom sploh vozil. Občutki nikakor niso bili dobri.
-	Jadraš pa vendarle zelo dobro.
-	Saj to pravim. Zelo sem presenečen. Navadno ob takšnih pogojih, kot smo jih imeli na teh prvih regatah, je Ben Ainslie toliko daleč spredaj, da ne uspem prebrati niti številk na njegovem jadru, zdaj pa jadram ob njem in še sam ne vem kako in zakaj (smeh). Niti ne vem, kje dobim toliko moči. Meni ustreza šibkejši veter, saj sem s svojimi 96 kilogrami najlažji med tekmovalci, a v teh pogojih, s tem kratkim valom, navadno kar trpim, saj je resnično težko. Vodilni, Danec Jonas Hogh-Christensen jih ima naprimer 103. Sploh je nenavadno, da mi gre boljše v orco, slabše pa v krmo. Dejansko so pogoji na jadralnem polju, s tem specifičnim valom, nekoliko posebni in rabil bi vsaj še en mesec priprav, kar bi lahko tudi imel, če ne bi tako butasto določili interne kvalifikacije še do meseca in pol nazaj. Vem, da bi ob boljšem načrtovanju lahko vozil še boljše.
-	Kdo bi vedel. Konec koncev je Ben Ainslie, najboljši jadralec vsaj zadnjih let, če že ne vseh časov, na “domačem” polju lahko treniral kadar je hotel, pa mu veliko ne pomaga. Danec Hogh-Christensen ima kar lepo prednost.
-	Niti sam ne vem, kaj se točno dogaja. V torek sem bil utrujen kot pes, saj sem resnično prega-ral ti dve regati, ob tem vetru. A to ni nenavadno. Nenavadno je bilo videti Bena, ki komaj stoji na nogah od napora.
-	V intervjujih je Ainslie še vedno optimističen, a še sam ne ve, pravi, kako to, da gre Ho-gh-Christensenu tako dobro.
-	Dejansko so bili Britanci v vseh športih zelo optimistični, pa jim ne gre ravno po načrtih. Govorili so o ne vem koliko medaljah, a še niti ene zlate niso obdržali doma. Zaradi tega Ben mora tako govoriti. Ko je moj trener (Trevor Miller, britanec op.a.) včeraj na Tvvitterju napisal, da je Slovenija pred Veliko Britanijo pri seštevku kolajn, so ponoreli, češ, zakaj zdaj še on meče bencin na ogenj (smeh).
-	Si pa zanimivo konstanten na regatah. Stalno si v stiku z najboljšimi.
-	Potihem je bila to tudi naša želja, predvsem za te prve regate. Pomembno je, da dobro štartam in jih dobro odpeljem in čakam, da drugi naredijo napako. Imam še nekaj rezerve, saj ne vozim na vse ali nič, da ne bi takoj na začetku naredil nekaj slabših uvrstitev, ki bi me stale dobre končne uvrstitve. Vesel sem, da nimam niti ene slabe uvrstitve, vse so med prvih deset, naj slabša je trenutno osmo mesto. Ben Ainslie ima naprimer eno dvanajsto mesto, in če naredi še kakšno napako, to pomeni, da imam že štiri pike prednosti pred njim, saj se odbije samo ena naj slabša regata. Štiri pike pa so v jadranju veliko.
-	Iz tega vidika si med vsemi konkurenti v najboljšem položaju.
-	Tako je, a čakata nas še dva zelo težka dneva, najboljših deset pa
g. še končna regata za kolajne, kjer < se točke štejejo dvojno. Nasled-$ nja dva dneva moram torej še Š stisniti zobe, saj je napovedan j= še močnejši veter, nato pa upam, = da bo za odločilno regato nekoli-^ ko popustil. A do tam je treba še S priti. Odprto je torej še vse.
^ - Kako vidiš konkurente?
-	Občutek imam res dober, in to me nekoliko čudi, saj ob tem vetru jih nikoli nisem uspel držati. Francoz Jonathan Lobert ima skoraj dva metra za 100 kilogramov, Bambi (Hrvat Ivan Kljakovič Gašpič) je “brutalno” močen. Prav tako Nizozemec Pi-eter-Jan Postma. To so vsi mladi jadralci, ki jih v prihodnjih letih čaka še veliko uspehov, a zaenkrat ne čutim nikakršne njihove premoči.
-	Kako pa je z organizacijo? Skozi si dal že nekaj Olimpijad in lahko jih med sabo primerjaš.
-	Organizacija sama je na visokem nivoju, kot je to bilo tudi na prejšnjih. Iz tega vidika ni kakšne posebne razlike. Največja razlika pa je vsekakor ob medijski pokritosti dogodka. Tribune ob regatnem polju sprejmejo 3500 ljudi in so vsak dan popolnoma razprodane, kar je za nas zelo nenavadno, severno regatno polje pa je tik ob obali, ena od boj pa samo kakšnoih 100 metrov od tribune. Poleg tega pa so regate tudi televizijsko lepo pokrite. Tega nismo navajeni a je za jadranje zelo dobro.

]
J
-	Kako je z navijači?
-	Trenutno zame navijata fiziote-
rapevtka in moj trener (smeh). Vem pa, da v primeru, da se uvrstim v odločilno regato, bom imel veliko navijačev. Tako iz Londona, kjer imam veliko prijateljev, a prepričan sem, da se bo pojavil tudi kakšen Izolan. Oziorma, v to sploh ne dvomim (smeh).	Aljoša M.
Minimoto
PRIMORCI ZNOVA ODLIČNI V ITALIJI
22.7.2012 je bila na sporedu šesta dirka prvenstva Trofeo UISP Veneto, katerega se redno udeležujejo tudi naši obalni minimoto dirkači z slovenskim motorjem znamke Medoš. Tokratna preizkušnja se je odvijala na progi MBZ circuito Selvazzano v Padovi.
Naši vozniki so se znova odlično odrezali in domov prinesli kar 3 pokale. V kategoriji open A sta naša voznika zasedla 2.in 3.mesto. Jani Medoš je zasedel skupno 3.mesto, Tilen Horvat pa skupno 2.mesto. V kategoriji Gentleman nastopa dirkač Jan Poropat, ki je dosegel skupno 2.mesto.
Povemo naj, da je Tilen drugo dirko odvozil s poškodovano roko, vendar se je medicinsko osebje izvrstno izkazalo in mu pomagalo pri poškodbi.
Naslednja, zadnja dirka za Trofeo UISP bo 9.septembra na progi v Torre di Mosto, kjer se bodo zbrali vsi vozniki vseh regij in po potekala dirka Trofeo Italia. Še prej pa nas čaka slovenska pre-izkušja, 2.9 v Vrtojbi.
Balinanje
Balinarski klub Korte kot organizator v sodelovanju z mladinsko reprezentanco Slovenije in selektorjem Tonetom Kosarjem že tretjo leto zapored organiziramo poletni trodnevni mladinski balinarski kamp mladih v Kortah. Treningi potekajo dvakrat dnevno na igriščih v Kortah.Fantje so nastanjeni v mladinskem hotelu v Kortah.Priprave se udeležujejo Jaka Kosirnik, Matija Povh, Damjan Urbančič, Bine Pevec, Nejc Žerjal, Timotej Ličan, Rok Pirjevec in iz balinarskega kluba Korte Kevin Božič, Tomi Petrovič in Tilen Mahne.
predsednik kluba Miran Kleva
Tenis
Minuli konec tedna je v Portorožu potekal teniški turnir TK Morje Open za kategorijo do 11 let. Metka Komac (TK Igor) je dosegla odlično 3.-4. mesto.
Na sliki z leve proti desni: M.etka Komac, Alja Belinger (TK Šport-plus), Živa Falkner (TK Otočec) in Pia Lovrič (TK Domžale)
Šola na počitnicah
Že od konca junija dalje poteka pri Društvu prijateljev mladine Izola počitniško varstvo. Šola na počitnicah, kjer se vsak dan od ponedeljka do petka druži več kot 30 otrok. Vsak dan hodimo na Svetilnik, kjer nam sicer že malo zmanjkuje prostora, ker je naš stalni prostor že drugo leto namenjen turistični ponudbi, ampak smo se znašli in sedaj “okupiramo” gozdiček nad Vitaminčkom.
Odšli smo tudi na izlet z Subaquaticom,obiskal nas je Matej Sardoč z udomačenim pitonom in madagaskarskimi sikajočimi ščurki, ta teden gremo spet na izlet z barko, drugi petek pa na taborjenje v ZOO Ljubljana. 13.in 14.8. bomo imeli od 9. do 11. ure delavnice izdelave predmetov iz odpadnega materiala. V avgustu, natančneje 25.8. pa nas čakajo spet družinske igre, kjer se bomo spet cel dan zabavali z iskanjem skritega zaklada ter raznimi igrami na kopnem in v vodi.	Barbara
fokusi
Ošbaporio. deli ^s tria
Jedi od štajona -15 mir
• Sardoni s solinsko špargo • Jej ca “na brodet”
• Puži na belo siz polento • Figov hlebič
Torek, 7.8. 2012 ob 20.00
Restavracija Garuža
Tomažičeva ulica 4a, Izola/rezervacije 040/ 16 47 17
SMEROKAZI
Četrtek 2.avgust 2012
Ljubljanska ulica - ob 21.00
S.kantavtorski večer “Pri spini” Enzo Hrovatin
Park Pietro Coppo - ob20.30 KIŠD-jevi večeri
Denis Beganovič »Kiki« & Marko Čepak »Maki«
Petek S.avgust 2012
Lunka - ob 21.00 “Poletje v Izoli “ koncert
MAR DJANGO
QUARTET&VITALI OSMAČKO
Balade in najnovejše uspešnice albuma “Vals Boston “ Skladbe temeljijo na bogati tradiciji slovanskega Vzhoda !
Plač Pod Belvederjem - ob 22.00
Večer z Alex Cvetkov
Sobota - 4.avgust 2012
Manziolijev trg - ob 21.00 “Poletje v Izoli “ koncert
JULIJA KRAMAR & NOVA MUZIKA
Odlična sopranistka prepleta čisto klasično glasbo s popularno, ob spremljavi glasbenikov, ki jim nista tuja ne jazz ne klasika.
Lunka - ob 18.00
Srečanje harmonikašev in
zabava z glasbeno skupino Erazem
Plač Pod Belvederjem - ob 22.00
Tandem F.Sonik & Andrew Technigue
Nedelja - 5.avgust 2012
Park Pietro Coppo - ob 10.30 in Lonka - ob 19.30 Nedeljske poletne godbe
KD Svoboda-godba na pihala Sv. Anton
Dišave na cesti
Lila zgodbica
V soboto, 4. avgusta 2012 ob 10.30 bo v Ljubljanski ulici, ob galeriji Apeiron zavel blagodejen duh cvetke, ki je za mnoge med nami kraljica poletja. Sivka, ki nas že stoletja navdušuje s svojo nezahtevnostjo, vonjem in lepoto, bo pokazala še nekaj skritih obrazov.
Predavanju o sivki, njenem gojenju, vrstah, zanimivostih iz sveta aromaterapije in predvsem neskončno raznoliki uporabi njenih izvlečkov, bo sledila predstavitev eteričnega olja in rožne vodice iz sivke, pridelane v Sloveniji, na voljo pa bodo tudi druga eterična olja. Za konec se bomo prepustili njihovim dišavam, odgovorili na vprašanja in poklepetali o mnogih načinih, kako nam lahko izboljšajo življenje.
Avtorica zgodbe, Nataša Špiranec Maurer, je prijateljica rastlin in navdušena raziskovalka vsega, kar nam lahko ponudijo. Na svojem vrtičku v srcu slovenskega Krasa, ob stalnem stiku z zdravilnimi in aromatičnimi zelišči, prejema lekcije, ki bi jih rada delila s čim širšim krogom ljudi. Zakaj? Ker so prijazne do narave, zdravja in predvsem naše duše.
Prijazno vabljeni!
Aleksič Vojko Apojtonio Rajko Belle Matejka Bensa Bojan Bertok Goran Bricelj Beti Cihlar Jure Cigon Ana Džamič Novak Flego Anton Istran M. Marino Jeraša Jaka Jurca Alojz Jurkovšek Barbara Kastelic Simon Kastelic Janko Knez Joso Kocjančič Simon Kobal Aleksij Kordež Milan Ličen Krmpotič Mira Llalloshi Gani Logar Lojze Marc Davorin Marušič Klavdija Matelič Janez Mihelj Jana Molnar Laslo Morris Gail Mulaček Maj k Oketič Radko Pavlič Andrej Percan Milan Peca Aleksander Plotajs Silvester Sicoe Radovac Ljubo Sedmak Aleš Skrinar Majda Smerdu Katja di Stefano Paride Stevovič Sašo Tominc Vojko Tušek Marko Tutta Klavdij Vecchiet Franco Vega Emi Verdelago Andrea Viceljp Alenka Vozelj Franc Zakonjšek Joni Zelenko Marko Zelenko Rob Zudič Fulvia Žerjal Martina
Vzporedna prireditev
• PIRAN Baptisterij (Sv. Janez Krstnik) 26.07. - 15.08.2012
Apolloni Zvest, Birsa Viktor, Lenassi Janez, Pečarič Herman, Pohlen Jože
Vabimo na razstavno predstavitev
KLAVDIJ TUTTA na Obali
Otvoritve razstave v petek, 3. avgusta ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Vzporedna razstava v Hotelu Krka v Strunjanu.
Galerija Alga / Kristanov trg 1
MAJA ČERNE
»PRAVLJICA«
Galerija Sa Isaverde Gramscijev trg 4 izoia
Tisbe/disegni' Zvonko Čoh & Milan Erič
Mestna knjižnica Izola
POLETNI URNIK od 01.07.2012 do 31.08.2012
PONEDELJEK in ČETRTEK 8.00 do 12.00 ter od 18:00 do 20:00
TOREK, SREDA, PETEK	8.00 do 15.00
SOBOTA	ZAPRTO
Razstave: slike Martine ŽERJAL na temo »Morje«; »Slike na platno« Enza Hrovatina; kreacije in izdelki članov Društva LIK : Milenke Arsenov, Slavice Nastovski in Mire Puhar, Dragane Dade Čurin, Zorka Dežjota, Oskarja Jogan in Snežiče Krajnc.
PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO KORTE vabi na prireditev
»Kortežanske domačije 2012«
pri zadružnem domu v Kortan
PETEK, 24.8.2012
•	predstavitev domačih harmonikašev (od 20.00 ure do 01.00 ure)
SOBOTA, 25.8.2012
•	stojnice z predstavitvami lokalnih predelovalcev in rokodelcev (od 18.00 ure do 21.00 ure)
•	turnir v briškuli (od 20.00 ure do 01.00 ure)
•	predstavitev lovskega pevskega zbora (od 19.00 ure do 20.00 ure)
•	predstavitev zmagovalca »Kortežanska domačija« (ob 21.00 uri)
•	glasba v živo tod 20.00 ure do 02.00 urel_________________________
^	m/mtohač 11
Obletnica-------------------------------------
Insula je več kot le galerija
Četrt stoletja neke galerije ni posebna obletnica, saj se galerije običajno pohvalijo z dolgo zgodovino. Toda izolska Insula je galerija in društvo hkrati, v teh dneh pa so pripravili cel kup prireditev s katerimi so pokazali, da so še kako živ organizem. Iz galerije so se tokrat preselili tudi na cesto.
Regijsko Društvo likovnih umetnikov Insula je galerijo Insula v Smrekarjevi ulici odprlo julija 1987 in 25 letnico delovanja so obeležili z razstavami na obali in v Sežani, osrednja slovesnost pa je bila ob otvoritvi razstave risb 54 avtorjev, članov društva.
Na prvi pogled skromna razstava majhnih formatov, včasih celo skic ali začetnih slikarskih potez ima pravzaprav veliko spominsko vrednost. Na istem mestu, v svoji matični galeriji so namreč zbrani skoraj vsi nekdanji in sedanji člani društva, ki so na ta način tudi simbolno podprli idejo o postavitvi trajne zbirke del južnoprimorskih likovnikov novejšega obdobja. Insula je nedvomno strokovno najpomembnejši galerijski prostor v Izoli, saj so jo ustanovili kot galerijo Društva likovnih umetnikov Insula, strokovnega združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske.
V prostorih galerije se je doslej zvrstilo prek 400 razstav večinoma domačih avtorjev, saj je program galerije usmerjen v predstavitev
kakovostnega avtohtonega likovnega dogajanja na območju Južne Primorske. Seveda pa Društvo sodeluje tudi z drugimi razstavišči na Obali in skozi izmenjave tudi z razstavišči iz tujine.
Ob Obalnih galerijah je Insula gotovo najpomembnejši aktivni del likovnega ustvarjanja in razstavljanja v tem delu Primorske, dokaz pa so tudi imena umetnikov, ki svoje risbe razstavljajo v galerijskih prostorih. Oglejte si jih in vse vam bo jasno.	d.m.
Bo Izola dobila trajno zbirko?
Člani društva že nekaj časa razmišljajo o postaviti trajne zbirke likovnih umetnikov južne Primorske za obdobje teh 25 let delovanja društva in galerije. V zbirko bi lahko uvrstili dela 30 do 50 avtorjev, za postavitev takšne zbirke pa bi bila primerna prav Izola. Glede na to, da gre za pobudo samih avtorjev bi občina Izola takšno priložnost morala pograbiti, dokler tega ne bo storil kdo drugi.
Zadišalo je po Mediteranu
V torek, 24. julija je Manziolijev trg spominjal na koncerte ugasnjenega Mediteran festivala. Izvrstna skupina, ki igra glasbo z jasnimi koreninami ljudske tradicije, številno in kvalitetno občinstvo ter televizija Koper s svojimi lučmi, ki so naredile sceno kvaliteti koncerta primerno. Kitarist Serge Lopez, tolkalec Pascal Rollando in posebej basist Jacky Grandjean so se z glasbo sprehajali med španskimi, arabskimi, skratka, mediteranskimi glasbenimi vplivi. In dobro občinstvo je znalo ceniti ta njihov ekskurz, ki je tu in tam segel celo do jazza in elektronike. Koncert je organizirala Samoupravna interesna skupnost italijanske narodnosti v sodelovanju z regionalnim centrom RTV Koper, ki bo posnetek koncerta uvrstil v svoj jesenski program.
V sklopu prireditev Umetnost na cesti so se v Ljubljanski ulici predstavili člani grafične sekcije Insula SQU-ART, naokrog pa je prišel tudi slikar Klavdij Tutta, ki bo jutri v galeriji Insula odprl razstavo del iz cikla “Mediteranski svetilniki.” Ujeli smo ga v pogovoru s kustosom Dejanom Mehmedovičem in novinarko Primorskih novic, Majdo Suša.
Podoben sprejem bi si gotovo zaslužil tudi nastop Jazz VVorld Orchestra mednarodne zasedbe mladih jazz glasbenikov iz več evropskih držav pa tudi od drugod, ki se vsako leto zberejo v Grožnjanu, zvadijo program in se nato odpravijo na turnejo po evropskih državah. Gre za res odlično zasedbo, ki bi si zaslužila bolj koncertno prizorišče z bolj zbrano publiko Dejstvo je, da je Lonka, z vsem prometom in mimohodom ljudi, lahko le zabaviščni prostor, resnejše prireditve pa tja preprosto ne sodijo.
V sklopu razstav Umetnost na cesti pa je prejšnjo soboto v Ljubljanski ulici svoje “žive lutke” razstavil Dare Brezavšček. Najprej je v zanimivo igrico preoblekel starejše obiskovalce, potem pa je “razstavil” še najmlajše. Ribice vseh vrst so se dokončno preselile “na suho”.
Kult-ura
Sesti OFF je bil povsem ON
V drugi polovici julija se je v Izoli zvrstila cela vrsta prireditev, poleg nekaterih odličnih samostojnih koncertov pa je gotovo izstopal tradicionalni festival oboe in fagota, ki je izolo napolnil z zvoki in z mladimi glasbeniki. Bil je že šesti po vrsti in kdo bi o njem vedel povedati več in bolje od Maje Kojc vrhunske slovenske oboistke, ki je alfa in omega festivala. Pa še novinarka za povrh.
m
Z zaključnim koncertom OFF Banda in komornih skupin na Man-ziolijevem trgu, se je v soboto 28. julija končal že šesti festival oboe in fagota v Izoli. Poseben gost zaključnega večera, ki ga je sproščeno in šarmantno povezovala Nataša Benčič, je bil Enzo Hrovatin. Njegov Solinar je tokrat zazvenel v drugačnih barvah, in navdušil številne poslušalce, ki so OFF vseh osem dni sprejemali srčno in naklonjeno.
50 mladih glasbenikov in 10 vrhunskih mentorjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Rusije, Španije in celo iz Tajvana, je po dveletnem premoru -na povabilo Občine Izola - ponovno preživelo čaroben ustvarjalen teden. S svojo dobro energijo so prepričali in navdušili tako slučajne kot zveste obiskovalce. OFF Izola 2012 je tokrat potekal v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, ki je festival obogatila z dvema novima dejavnostma - s harmoniko in s skladateljsko delavnico. Sožitje se je izkazalo kot izredno uspešno in pestro.
Zvoki harmonike, v glavnem poznani iz ljudske in narodno zabavne glasbe, so zlasti skupinskemu igranju odprli vrsto novih možnosti. Čudovito so se zlili z zvokom oboe in fagota, istočasno pa so se stkale močne ustvarjalne in človeške vezi. Mladi skladatelji so s trdim delom, pod skrbnim in požrtvovalnim vodstvom mentorja Dušana Bavdka, pripravili enkraten dogodek. Koncert z naslovom ‘OFF ON’, ki se je zgodil v četrtek, 26. julija v Be-senghijevi palači, je bil edinstven dogodek. OFF-ovci so namreč krstno izvedli šest novih skladb, nastalih na samem festivalu. Trud in rezultat tako ustvarjalnega sodelovanja je neprecenljive vrednosti. Takšnih dogodkov renično ne gre podcenjevati!
Sicer pa je že uvodni koncert mentorjev, ‘TAKE OFF’, v Besenghijevi palači, je letvico postavil zelo visoko, hkrati pa vsem prisotnim dal neizmerno vzpodbudo in veselje za nadaljnje delo.

’

3 Very Big Band
Manziolijev trg bo treba razširiti. Vsaj takrat, ko tam nastopa izolski 3 Big Band, ki ima sicer novega dirigenta in vodjo vendar ohranja vse značilnosti zasedbe, ki velja za eno najboljših te vrste v Sloveniji. Kot rečeno je Petra Popovskega zamenjal Aleš Bolje, oba pa sta pravzaprav med najbolj zaslužnimi za to, da 3 Big Band sploh obstaja. Tokratni nastop je popestril še en Izolan, Rudi Bučar, in Manzioli je bil več kot zadovoljen.
Glasbenikov, kot so oboisti Irmgard Anderl Krajter, Clara Dent Bo-ganyi, German Dfaz Blanco, fagotisti Michael Tavernaro, Bence Bo-ganyi in Agnes Herpay, harmonikar Roman Pechmann ter pianistki Anna Korepova in Ibolya Huszics, se ne brani nobena velika evropska koncertna dvorana. Ne gre le za to, da so na svojem področju resnično veliki, veliki so tudi, ali zlasti zaradi svoje neizmerno pozitivne človeške energije, saj so pripravljeni svoj prosti čas in svoje bogato znanje, posvetiti mladim, motiviranim glasbenikom. Takorekoč brezplačno. OFF-ovci to čutijo in cenijo. To znanje in energijo v najboljšem pomenu besede izkoristijo in vračajo - na vsaki vaji, na vsakem promenadnem koncertu, zlasti pa je bilo to opazno na njihovem koncertu ‘OFF COUR-SE’, ki je bil 27. julija, prav tako v Besenghijevi palači.
Uvodoma omenjeni zaključni koncert OFF Banda,’0FF PLAV ON’, pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta, je za OFF-ovce dodana vrednost. Nekaj, kar želimo podeliti s čim več ljudmi. To, da se na koncertnem dogodku na istem odru združijo profesorji in njihovi študentje, pa je unikaten dogodek.
Kot vodja festivala iskreno priznam, da se me energija teh mladih ljudi neverjetno dotakne. Spoštujem njihovo delo, cenim njihov trud, in resnično sem vesela, da vedo, česa si v življenju želijo.
Vesela sem, da nas je Izola povabila nazaj. Hvala! Resnično smo imeli boljše pogoje dela kot do sedaj, bilo je lažje kot doslej. Bi se mi pa zdela lepa in kulturna gesta s strani mesta, če bi nas ob prihodu kdo pozdravil, ali se nam na koncu morda celo zahvalil. Ni potrebno veliko, prijazna beseda, nekaj malega zanimanja, pa morda kakšna rožica. Nam bi to veliko pomenilo, ljudem, ki so nas bili iskreno veseli, in so nam to tudi povedali, brez dvoma tudi.
Maja Kojc
Pri špini se glasba posluša
Četrtkovi kantavtorski večeri Pri špini v Ljubljanski ulici postajajo prijazna srečanja tistih, ki delajo in izvajajo svojo glasbo ter tistih poslušalcev, ki znajo takšno glasbo zares poslušati. Po nastopih Deana Semoliča in Željka Jugoviča Žežija se je najprej zgodilo srečanje obalnih udeležencev Melodij morja in sonca, nato pa še nastop Nejca Sajovica in Jaše Hedžeta z njuno pesniško pripovedno glasbo.
O srečanju udeležencev festivala MMS je bilo že dovolj napisanega in povedanega, naj dodamo le to, da smo imeli priložnost slišati nekatere nevsakdanje skupne nastope, od nekdanjih Faraonov, Slavka Ivančiča in Enza Hrovatina, ki se jima je prisružil še Tulio Furlanič, ki je prav tako igral s Faraoni v obdobju, ko so imeli celo dva bobnarja. Slišali smo tudi izvrstno mlado pevko Tino Hrabar, se pogovorili z legendarnim Danilom Kocjančičem in prisluhnili Deanu Semoliču, si ogledali video posnetke njihovih nastopov in pokazali, da glasba ni tekma.
V četrtek, 26. julija pa sta se med kantavtorje uvrstila Nejc Sajovic, ki pripoveduje zanimive zgodbe, nekakšno prozo z rimami in Jaša Hedžet, ki je z bas kitaro in sempli, ki jih je sproti ustvarjal, dal več kot le glasbeno podlago govorjeno peti besedi. Izvrsten nastop in odličen odziv občinstva sta napovedala, da od te zanimive zasedbe lahko pričakujemo še veliko dobrih pesmi in morda celo prvi album.
Povejmo še, da bo danes zvečer Pri špini nastopil Enzo Hrovatin.
Četrtek, 2.avgust 2012, št. 969
-------------------------------------------Zdrava hrana-----------------
Domače, ekološko, biološko in še kaj
V Izoli nimamo ekološke tržnice, kot jo poznajo v nekaterih slovenskih mestih, imamo pa v Drevoredu 1. maja nekakšen nadomestek zanjo, čeprav z nekaj pomisleki. Certifikatov za sadje in zelenjavo nima skoraj nihče, vsi pa prisegajo, da je njihova zelenjava čisto “bio”. Pa je res?
Eno ali drugo živilsko tržnico v Izoli obiskujem z namenom, da kupim čimbolj neoporečno zelenjavo in sadje. Seveda sem pozoren tudi na način pridelave oziroma na pristop, ki ga ima pridelovalec ali ponudnik pri pridelovanju. Prednost praviloma dajem tistim živilom, ki so pridelana čim bližje kraju mojega bivanja in tistim, pridelanim v pristnem duhu, ki velja za takoimenovano "domačo” hrano. Ne ogibam pa se živil iz ekološke in občasno tudi iz integrirane pridelave.
Posebej v tem času, ko imajo tudi manjši pridelovalci ali vrtičkarji viške zelenjave in sadja ter nam jih ponujajo kot “domače pridelke”, rajši posegam po takem sadju in zelenjavi. Seveda pa me mora ponudnik, ki je praviloma tudi pridelovalec, prepričati o svoji dobronamernosti in poštenosti pri svoji ponudbi “domače hrane”! Osebno mi zadostuje pošteno zagotovilo, da na svoji njivici ali vrtu ne uporablja umetnih gnojil ali pesticidov, da kolobari, da morebitne škodljivce zatira ročno, bolezni pa tretira s starimi preizkušinimi sredstvi za tretira-nje bolezni na rastlinah.
Zelo pomembno pa je, da ponudniki ponujajo samo svoje pridelke, kar je bil gotovo namen organizatorja ali pobudnika postavitve prodajnih stojnic ob Drevoredu 1. maja. Tam naj bi ponudniki ponujali zgolj pridelke iz svojega vrta ali njive. Vse kar je več od tega me namreč napeljuje na misel, da gre za preprodajo ali pa za tržno usmerjeno pridelavo. Seveda to samo po sebi ni nič slabega. Nisem pa prepričan, da je pobudnik in ustanovitelj teh prodajnih prostorov, to imel v mislih od začetka.
Certifikat ni poceni
Poudarjam, da zelo cenim “domačo hrano” in rad posegam po njej pa čeprav pridelovalec nima ustreznega certifikata (listine, s katero se kaj potrjuje), da sledi pravilom in duhu ekološke pridelave. Zavedam se, da je za vrtičkarja ali lastnika njivice pridobitev take listine ekonomsko popolnoma neupravičena in tudi nesmiselna. Prav pa bi bilo, da pobudniki in organizatorji v teh primerih, vzpostavijo reden in dosleden nadzor nad ponudbo. Le tako bomo kupci resnično prepričani, da kupujemo in uživamo resnično “domačo hrano”!
Skoraj ob vsakem obisku teh prodajnih mest pa me nekateri ponudniki vedno znova prepričejejo, da ponujajo "ekološke" in ”bio” pridelke iz svojega vrta ali polja. Tako razglašanje pa ni umestno in tudi ni pošteno do tistih pridelovalcev hrane, ki svoje pridelke upravičeno ponujajo kot "ekološke oz. bio” pridelke.
Te svoje trditve morajo namreč ves čas dokazovati z ustreznim certifikatom Inštituta Kon-cert Maribor. Tako potrdilo mora biti nameščeno na vidnem mestu.
Za lažje razumevanje kaj je kaj, navajam opise in pravila za, z zakoni urejene načine pridelave hrane v Sloveniji in v EU. Tu so tudi znaki za hitrejše prepoznavanje na te načine pridelana ter predelana živila. Opisi so nespremenjeno povzeti s spletnih strani Inštituta Kon-cert Maribor:
INTEGRIRANA PRIDELAVA
je naravi prijaznejši način pridelave v primerjavi s konvencionalnim in poteka pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov in pristojnega inšpektorata. Kmetovanje flj poteka v skla- | du z natančno določenimi
pravili in z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Pri pridelavi se daje prednost naravnim ukrepom pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se doseže enak gospodarski učinek.
EKOLOŠKA PRIDELAVA
je način pridelave pridelkov najvišje kakovosti, saj so pridelani na popolnoma naraven način, v sozvočju z naravo in človekom. Prav tako jih odlikuje višja vsebnost hranilnih snovi in poln, bogat okus.
Ekološka pridelava poteka v skladu z natančno določenimi strogimi predpisi in pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov ter pristojnega inšpektorata. Ekološko kmetovanje spoštuje in ohranja naravo ter uporablja samo naravne in naravi prijazne pridelovalne po-
Ta znak žago- I ta vija	sklad- ■
nost pridelave, H predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Pravico do uporabe tega zaščitnega znaka pridobite na osnovi veljavnega certifikata pooblaščenega certifikacijskega organa s strani države.
Vlogo za uporabo zaščitnega znaka je potrebno oddati na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Uradni znak Evropske unije za ekološka živila
lahko upora-
blja vsak, ki izpolnjuje pogoje za ekološko pridelavo in predelavo, ter ima pridobljen certifikat ustreznega pooblaščenega certifikacijskega organa s strani države. Od julija 2010 je ta znak obvezen za vse predpakirane ekološke živilske izdelke znotraj EU.
Znak BIO
podeljuje Inštitut KON-CERT Maribor in zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetovanje. Pravico do uporabe tega zaščitnega znaka pridobite z veljavnim certifikatom za ekološko pridelavo oziroma predelavo, podeljenim s strani Inštituta KON-CERT Maribor.
BIODAR
je kolektivna slovenska znamka za označevanje živil iz nadzorovane ekološke pridelave, ki so pridelana ali predelana v skladu z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo in standardi za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kme-tov Slovenije,
Standardi zve-ze so strožji od predpisov za ekološko kme-	^
tijstvo. Znamka
prav tako jamči, da živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo. Na embalaži živil, označenih z znamko BIODAR, je navedena tudi individualna šifra uporabnika, njegovo ime in naslov. Tako je možno slediti poreklu živila od kmetije do mize, kar daje potrošnikom večjo verodostojnost.
BI0L0ŠK0-DINAMIČN0 kmetovanje
je najbolj zahtevna metoda ekološke pridelave, saj so njegove zahteve predpisane v standardih Demeter, ki so še strožji od predpisov ekološke pridelave. Gre za sonaravno metodo kmetovanja, ki upošteva poleg ekoloških metod kmetovanja tudi zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov. Metodo pridelovanja je utemeljil leta 1924 filozof in znanstvenik Dr. Rudolf Steiner in zagotavlja ohranjanje trajne plodnosti tal, ekološko ravnotežje in zdravje, reprodukcijske sposobnosti rastline, ki predstavljajo vir zdravja v prehranski
verigi živalim in človeku.________
Biološko-dinamično ■■■■■■ pridelani kmetijski ^ * pridelki in predela-na hrana, ki jo na trgu srečujemo pod blagovno znamko Demeter, le-ta se uporablja od letal928, so pojem odlične hrane.
Kaj pa mi?
Te dni ponovno poslušamo vesti o po-mankanju pitne vode in posledično bodo tudi manjši pridelki v kmetijstvu. V Sloveniji pa dosegamo že tako ali tako nevarno nizko stopnjo samooskrbe s hrano. Ta delež je le nekaj preko 30% na nivoju celotne države. V zadnjem obdobju je padlo tako malo dežja, da so glavni vodotoki na obali: Rižana, Dragonja in Rokava že skoraj presahnili. Kar hitro nas bodo doletele občasno "suhe vodovodne pipe”. Tako bo poleg nas potrošnikov sadja in zelenjave, prizadelo tudi vse obalne pridelovalce hrane, ki so odvisni od namakanja. Posledice so jasne; v prihodnjih letih in desetletjih bo sledilo pomankanje vsakršne hrane in zdrave vode. Verjamem, da bo izjem zelo malo. To namreč ni le naša težava zdaj in v prihodnosti ampak je že kar globalna, le stran od nas smo jo potiskali!
Zdaj je torej že skrajni čas, da damo prednost doma pridelani hrani pa četudi manj dopadljivi očem, ne pa telesu, Čimveč kupujmo hrano iz om-koliškega domačega okolja, saj bomo le tako lahko vzpodbudili pridelovalce k boljši ponudbi. Ponovno bodo oživele terase in doline za šavrinski-mi hribi. Bodo pa srpi in cepci peli, če bo še zadnji kombajn žalostno končal svoje obratovanje, kot smo brali v Mandraču.
Nenazadnje pa je zdaj še čas, da pogledamo za starimi vodnimi viri! Očistimo jih in si zagotovimo zadostne količine čiste zdrave vode. Pa ne samo za nas in za zdaj. To dolgujemo predvsem našim zanamcem in potomcem. Naši modri in iznajdlivi predhodniki so to počeli že pred stoletij. Kaj pa mi?
Dušan Ambrož
Kronika in ostalo
Upokojenci s pravniki za svoje penzije
Oblast si je zakuhala lepo juho. Z odrekanjem pravice do nekaterih vrst pokojnin je namreč povzročila slabo voljo prizadetih pa tudi ostalih upokojencev in državljanov, potem ko so zadeve vzeli v roke pravniki in organizacije, ki zares zastopajo interese upokojencev pa seje najprej zgodilo Ustavno sodišče, nato pa val pritožb.
“Tokrat ni šlo za posamične pritožbe upokojencev, ki bi jih oblastniki na hitro odpravili" je povedal Alojz Pečan, predsednik Društva upokojencev Izola, “ampak so na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejeli več tisoč pravilno sestavljenih zahtev za izplačilo neizplačanega dela pokojnine. Zdaj pa imamo na društvih tudi formularje z dopolnitvijo te zahteve".
-	Poleg zahteve za izplačilo neplačanega dela pokojnine, ki smo jo prav tako imeli pripravljeno za vse tiste izolske upokojence, ki so želeli vložiti takšno zahtevo, imamo pripravljen tudi formular za vložitev tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Tožba je potrebna zaradi kršitve ustavnih pravic z realnim aktom oblastnega organa glede izplačila pokojnine v nasprotju s pravnomočno odločbo. Že zdaj je veliko upokojencev vložilo tožbo in res ne vem, kako bo Upravno sodišče reševalo te stvari.
-	Je bilo v Izoli veliko primerov upokojencev, ki so bili s tem ukrepom oškodovani?
-	Precej jih je in mi smo skušali pomagati vsem, ne le tistim, ki so naši člani ali člani društva upokojencev Jagodje. Na nas so se obrnili ljudje, ki se ne spoznajo na upravne postopke pa tudi vsi ostali, saj je v slogi tudi moč.
TOŽENA STRANKA:	ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE KOLODVORSKA UL.24 1000 LJUBLJANA
TOŽBA	ZARADI KRŠITVE USTAVNIH PRAVIC Z
	REALNIM AKTOM OBLASTNEGA ORGANA GLEDE IZPLAČILA POKOJNINE V NASPROTJI S PRAVNOMOČNO ODLOČBO
-	So bili kakšni posebni primeri prizadetih ljudi?
-	Ne bi rad omenjal nikogar, vendar so bili vmes tudi ljudje, ki niso niti vedeli, da prejemajo kakšen del pokojnine iz “proračuna”. Med prizadetimi je ženska, ki je skoraj 35 let delala za neko črnogorsko podjetje, ki je v Kopru imelo svoje predstavništvo. Črne gore še videla ni pa so ji vseeno odvzeli pokojnino do tistih 622 Eur. Ali pa upokojenka, ki je bila za časa fašizma dvakrat zaprta, hudo bolna, ranjena in vendar je oddelala celo delovno dobo, zdaj pa so ji tisti skromni dodatek enostavno črtali. Da ne govorim o Izolanu, ki je v Begunjah že kopal lastni grob in se čudežno rešil, zdaj pa ga nekdo za vse pretrpljeno gorje enostavno kaznuje in mu vzame del zaslužene penzije.
-	Položaj upokojencev se spreminja.
-	In spreminja se tudi vloga upo-
kojenske organizacije. Ce smo še do nedavnega skrbeli bolj za izlete kot za kaj drugega je zdaj naša glavna skrb socialni položaj in boj za pravice upokojencev. V Zvezi društev upokojencev se zavedamo te pomembne vloge, ki jo imamo danes.	d.m.
Povabilo
Rabljene šolske potrebščine so lahko še uporabne
Center za socialno delo Izola, območno združenje Rdečega križa in izolska Karitas vse občane in občanke vabijo, da rabljene šolske potrebščine, ki jih več ne potrebujejo, prinesejo na sedež ene izmed dveh zgoraj imenovanih dobrodelnih ustanov.
Bliža se začetek novega šolskega leta, veliko staršev pa ravno v teh dneh nakupuje šolske potrebščine. Žal so v Občini Izola tudi družine, ki jim strošek nabave vsega potrebnega za novo šolsko leto pomeni veliko finančno breme. Glede na navedeno Center za socialno delo, izolska Rdeči križ in Karitas vse občane vabijo, da rabljene, a še uporabne šolske potrebščine prinesejo ali na sedež Rdečega križa, Ob starem zidovju 15/a, vsak dan med osmo in trinajsto uro ali na sedež Karitas Izola na Gregorčičevo ulico 74, v času uradnih ur ob sredah, med deveto in dvanajsto uro.
Poleg tega lahko nakažejo tudi prostovoljne prispevke na transakcijski račun Rdečega križa SIS 6101000029190108 ali Karitas Izola SI56 101000037527646.
Obvestila Društva invalidov Izola
1.	Srečanje s člani MDI Domžale bo 07. septembra 2012 v gostišču Jasna. Prijave za večerjo bodo začeli sprejemati v sredo 08. avgusta 2012 na sedežu društva.
2.	Dvodnevni izlet na gradove Bavarske bo od 22.-23. 09. 2012, prijave zbirajo na sedežu društva od 08. avgusta dalje.
3.	Z delavnicami ročnih spretnosti pričnemo po 15.09.2012.
4.	Izlet za težje invalide je predviden v oktobru ( 05.10.2012 ).
5.	V septembru pričnemo s kontinuiranim razgibavanjem:
-	razgibavanje težje pokretnih oseb
-	splošna telovadba za ostale člane Dl
-	razgibavanje in vaje ramenskega obroča
-	vaje za preprečevanje inkontinence
Kolektivni dopust Dl Izola od 15.07.2012 do 17.08.2012. V tem
času bo društvo zaprto. Tajnica ga. Tatjana Koblar bo odsotna od 05.07.2012 do 17.08.2012
Vse člane Dl Izola vljudno vabimo na vse naše aktivnosti in na pravočasno prijavo (zaradi lažje organizacije).
Vsem želimo prijetne počitnice!
Predsednik Dl Izola, Franc Poropat
Tito gre v Kumrovec
Društvo Tito Izola organizira 8. septembra izlet v Kumrovec. Vabljeni vsi člani društva in simpatizerji. Prijave sprejemajo vsak dan, od ponedeljka do petka v prostorih društva. Koprska 2.
Prijatelji Izole na jezero Maggiore
Prijatelji Izole organiziramo tridnevni izlet od 31. 8. do 2. 9. 2012 v Milano in na jezero Magiore, Boromejske otoke, Lugano in Bergamo. Vsi, ki jih zanima ta izlet naj pokličejo 041 807 800 (Tonček).
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te več ni.
Leto je minilo odkar te ni več z nami.
Ludvik Ferk
2011 -2012
Hvala sorodniki, hvala sosedi, hvala prijatelji, znanci in vsi, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob, mu prižgete svečko in mene tolažite. Iskrena hvala
Vsi njegovi
Draga naša mami in Papi prehitro sta odšla od nas in v srcu pustila hude bolečine, ki jih bo počasi celil le čas.
Maja Torkar
1970-2012
Radenko Šavron
1959 - 2012
Kruta usoda ju je nepričakovano in tragično odtrgala od nas. Skupaj sta živela lepe dneve svojega skupnega življenja in objeta sta v nesreči odšla. Od njiju smo se poslovili v petek, 27. 7. 2012 ob 14.00 uri na pokopališču v Kopru.
Hčerki Taja z Robijem in Maša z Boštjanom, oče Ludvik, mama Marija, družina Šavron in vsi njuni.
Predzadnja
KRIMINALIJE
MALI OGLASI
Vozila in plovila
TATVINE NA PLAŽI
Kljub opozorilu policije, kopalci na plažo nosijo predmete, ki privabljajo tatove. V preteklem tednu je na plaži zmanjkalo kar nekaj torb z osebnimi stvarmi, telefoni in dokumenti. Največkrat so kopalci ostali brez svojih predmetov na plaži pri svetilniku, zmanjkale pa so stvari tudi na ostalih plažah, zato pozornost ne bo odveč.
UKRADLI AVTOVLEKO
Na parkirišču pri Merkurju so ukradli avtovleko. Ukraden je bil kamion MAN 8.163 reg. št. KP NT-727 s kabino temno modre barve. Lastnika so z dejanjem oškodovali za 19.000 eur.
PALMA V MORJU
Nepridipravi so v noči na ponedeljek na Kopališki prevrnili palmo v morje. Na srečo se palmi ni pripetilo nič hudega. Delavci izolske komunale so jo postavili nazaj na svoje mesto.
TRPELA JE PLOČEVINA
V	preteklem tednu se je za lastnike jeklenih konjičev pripetilo nekaj neljubih dogodkov. Na parkirišču pri bolnici sta trčili voznici, ki se nista mogli dogovoriti o krivdi. Pomoč so jim nudili policisti, ki so povzročiteljico oglobil.
V	polju je dostavljavec pizze sekal ovinek, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila. Na srečo voznik mopeda ni utrpel poškodb.
BARKE V MARINI ENAKE
Iz izolske marine so poklicali policiste, saj so na plovilih zalotili neznance. Ugotovljeno je bilo, da je nemški turist zaradi alkohola zašel v jadrnico na napačnem pomolu. Ravno tako so bili na enem od plovil zaloteni mladeniči, ki so počivali po preživeti noči. Na pomolu pa je bil zaloten tudi Ljubljančan, ki je pustil kopalke kar doma. Policisti so ga zaradi nespodobnega vedenja oglobili.
ODPOVEDALO MU JE SRCE
S plaže pri hotelu so poklicali na pomoč, saj je starejšemu domačinu odpovedalo srce. Kljub trudu reševalcev, kopalcu niso rešili življenja.
SKOČIL PRED AVTO
Na Prešernovi cesti je na semaforju voznik ustavil svoje vozilo. Iz njega je stopila potnica, ki pa ni bila pozorna na šest letnega otroka, ki je izstopil za njo. Stekel je okoli vozila proti marketu, v trenutku, ko je proti Rudi pripeljala domačinka in ga zbila. V nesreči je bil poškodovan.
ZMAGALA CERKNIČANKA
Policisti so v preteklem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola izločili iz prometa in odvzeli vozniško dovoljenje sedmim voznikom. Mopedist je po Izoli vijugal z rezultatom 0,52 mg v izdihanem zraku. Enemu od vinjenih voznikov so policisti zasegli vozilo, saj je le to vozil brez vozniškega dovoljenja. V preteklem tednu pa je največ napihala voznica
iz Cerknice. Z rezultatom 0,56 mg se je za las izognila pridržanju na policijski postaji.
IZDAL SE JE Z BEGOM
Policista sta pri trgovini opazila dva mladeniča, ki se ob pogledu na patruljo PP Izola pognala v beg. Pri skladišču trgovine sta prestregla 25-letnega Izdana. Pri postopku ugotavljanja identitete jima je izročil manjšo količino posušenih rastlinskih delcev. Sledi hitri postopek po 33/2 ZPPPD.
SPRLI STA SE ZARADI MOŠKEGA
Na PP se je poškodovana zglasila 55-letna ženska in naznanila, da jo je v enem od izolskih lokalov napadla mlajša ženska. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta se sprli zaradi 39-letnega moškega, med prepirom pa je med njima prišlo do odrivanja, padanja po tleh, brcanja ter metanja kozarcev in steklenic.
ALKOHOLIZMI
-	Policista sta na Dantejevi ulici ustavila državljana Bolgarije in mu odredila preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,64 mg/1. Odrejeno pridržanje, odvzete reg. tablice zaradi poteka veljavnosti, vozilo pa izločeno iz prometa. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog.
-	Policista sta ustavila voznika iz Kočevja. Kot voznik začetnik je napihal 0,13 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, odvzeto vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog.
-	Policista sta pred Žusterno ustavila Koprčana in mu odredila preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,67 mg/1. Odrejeno pridržanje, odvzeto vozniško dovoljenje, zoper voznika sledi obdolžilni predlog.
-	Policista sta na Belvederju ustavila voznika osebnega avtomobila iz Ljubljane. Pri postopku je bil podan sum, da vozi pod vplivom mamil, zato je bil odrejen strokovni pregled. Pri postopku je sodelovala tudi patrulja PPP Koper, ki je opravila prepoznavo simptomov prepovedanih drog. Pri preverjanju je bilo ugotovljeno še, da je vozilo neregistrirano, na vozilu pa nameščene ukradene registrske tablice. Reg. tablice so bile zasežene, Ljubljančanu pa izdan plačilni nalog v skupnem znesku 1620 evrov.
TATVINE
-	Izolan je naznanil, da mu je nekdo v Simonovem zalivu ukradel denarnico, v kateri je imel vozniško dovoljenje, osebno izkaznico in bančno kartico, skupaj vredno 100 evrov.
-	Na plaži Simonov zaliv je nekdo gostji ukradel nahrbtnik, v katerem je bil mobitel Nokia, 15 evrov, siva majica, sončna očala in krema za sončenje. Škoda znaša 120 evrov.
-	Izolanka je naznanila, da ji je nekdo ob vhodnih vratih v apartma ukradel denarnico s 100 evri, vozniškim dovoljenjem, osebno izkaznico, kartico ZZZS in bančni kartici.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 493
-	Prodam dvo in pol sobno komfortno stanovanje v Livadah. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kabinet, kuhinjo z jedilnico, kopalnico in WC, balkon in klet. Stanovanje je odlično ohranjeno, tako kot cela stavba, ima priključek za KTV in klima napravo. Informacije na tel.: 041 838 160
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
NAJAMEMO
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
ODDAMO
-Oddamo 2-sobno stanovanje od 1.9.do 28.6, najraje študentom Tel: o4o 500 074
-	Za daljše obdobje oddamo 3-sobno opremljeno stanovanje v Izoli na dobri lokaciji 031 242 290
-	Oddam skladišče v velikosti 90m2,
pritličje 041 344 280__________
Delo
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Native english speaker. Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall® gmail.com
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
PRIJET STORILEC TATVINE
Gostom s plaže pod Belvederjem je nekdo na plaži ukradel dva nahrbtnika z tremi GSM aparati znamke Nokia, Samsung in LG, 60 evrov, bančno kartico in ključ od vhodnih vrat sobe v hotelu. Po dejanju je storilec odšel do hotela, kjer je z ukradenim ključem vstopil v sobo in jo v celoti pregledal. Odpiral je predale in omare, vendar ničesar uporabnega ni našel. V sobi je bil manjši pes pasme čivava, katerega je spustil na parkirišče in tako oškodoval lastnike za 300 evrov. Z zbiranjem obvestil so policisti naslednji dan prišli do podatkov o osumljencu in tako zoper 37-letnega Koprčana odredili pridržanje zaradi utemeljenih razlo-
-	Ugodno prodam Renault Tvvingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	kupim Pony kolo. tel 041 234 570
-	Ugodno prodam 110 1INOX sod za 50 euro Tel: 041 656 110
-	Potrebujem raztegljiv kavč 041 322 280
-	Prodam : hladilnik beko , cena 150 euro, pralni stroj beko , cena 150 euro in pograd za 100 euro 070 554 565
-	Ugodno prodam otroško sobo s pogradom in dvemi manjšimi omarami Tel: 05 641 7696
-	Ugodno prodam pomivalni stroj in hladilnik z zmrzovalno skrinjo Tel: 05 641 4448
-	Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191
JanaOpsenica- 041 863360
-	Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
gov za sum storitve kaznivega dejanja tatvine in velike tatvine v zvezi s poskusom.
POŽAR V STANOVANJU
O KG je dobil obvestilo, da gori stanovanje. Policisti so takoj evakuirali šest stanovanj oziroma 12 oseb. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je stanovalka gledala TV, ko je v televiziji pričelo nekaj pokati, je sklopila električni tok. Ko se je vrnila v dnevni prostor, je v okolici TV-ja že močno gorelo, zato je stanovanje zapustila in obvestila gasilce. Požar jim je uspelo pogasiti. Zgorela je soba v celoti, preostalo stanovanje je uničeno, zgorelo je tudi ostrešje večstanovanjske hiše.
Trg Etbina Kristana 2 Brezplačni telefon 080 18 33 sifra@siol.net
Prenovljena občina in nov WC
Obnova pritličja na sedežu Občine, na Sončnem nabrežju 8 poteka po načrtih. Predviden zaključek del je 15. avgust 2012. Načrtovana sredstva za obnovo, ki jih v celoti zagotavlja Občina Izola, znašajo 68.000 evrov. V pritličju bo na novo urejena in opremljena sejna soba, za opremljanje ostalih prostorov pa bo najprej uporabljena obstoječa oprema. Tudi ureditev javnih stranišč poteka po načrtu, vendar je odprtje zaradi nepričakovanih dodatnih del iz julija premeščeno na avgust. Predvidena vrednost investicije, ki jo v celoti krije Občina Izola je 95.000 evrov.
SLEMENSKA CESTA Jagodje-Šared
DOLŽINA TRASE CESTE
CELOTNA POVRŠINA OPPN POVRŠINA ZASEBNIH PARCEL
SKUPNO ŠTEVILO PARCEL Število parcel v zasebni lasti Število parcel v lasti Občine Izola Število parcel v lasti RS Javno dobro
Število parcel v lasti Sklada KZG
1.800m
57.700 m2 17.132m2
140 53 14 50 22 1
Morda niste vedeli kje bo šla bodoča cesta Jagodje - Šared
Po jezdecih še motoristi
V petek se je pred izolskim transfuzijskim centrom slišalo kopitljanje konjskih kopit, saj so kri prišli organizirano darovati člani konjeniškega društva Stena iz Manžana, ki združuje konjenike iz vse južne Primorske.
Včeraj pa so bili v zraku okrog transfuzijskega centra prisotni bencinski hlapi, brnenje in grmenje, saj so se kot humanisti ponovno izkazali člani obalnega motorističnega društva Kondor, ki so, kot že večkrat, prišli darovati kri. Tokrat se jih je zbralo kar petnajst darovalcev, med njimi sta bila tudi dva novinca. Člani motoristov se na krvodajalske akcije vedno pridno odzovejo in darujejo to neprecenljivo tekočino, katera rešuje življenja. Ker nikoli ne vemo kdaj bomo sami potrebovali kri, se lahko zgledujemo po konjenikih in motoristih. Zato vljudno vabljeni na odvzem krvi.
URNIK: vsak TOREK in PETEK od 7.30h-12.00h in ČETRTEK od 7.30h-ll.OOh in 13.00h-16.30h RK Izola