Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Posamezna številka 200 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.000 - polletna lir 4.000 - letna 8.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 10.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1225 TRST, ČETRTEK 3. MAJA 1979 LET. XXIX. Socializem /• konzumizem ? Najbolj uporabljana in izrabljena beseda je danes nedvomno beseda socializem. Kljub temu — ali morda prav zaradi tega — pa postaja njen pomen vse bolj nedoločen in nejasen. Zaobjema že vse mogoče, od totalitarizma raznih barv do raznih verskih sekt in do demokratičnega socializma, pojme, ki nikakor ne spadajo skupaj, ne ideološko in ne vsebinsko. Največkrat pa se zamenjuje tu pri nas beseda socializem z besedo konzumizem. V imenu socializma znajo mnogi samo zahtevati, vedno več, vedno odločneje, da bi lahko več konzumirali, več uživali, več porabili. Niti na kraj pameti pa jim ne pade, da bi v imenu socializma tudi sami kaj dali in da socializem od njih tudi kaj terja, predvsem dejavno človeško bratstvo in pomoč tistim, ki so v s Ur. Zlasti tudi tu pri nas in v Italiji na splošno se srečujemo z velikansko nevednostjo o resničnem pomenu socializma in socialne misli na sploh. V imenu socializma uganjajo mnogi ideološki totalitarizem in politični avant-gardizem, ki zaničljivo gleda na vse druge, ter celo terorizem. V imenu socializma se uganja kult mase in zaničevanja idealizma. Posameznik ne velja takemu pojmovanju socializma nič več, vrednost ima samo še masa. Tudi moralne in osebne odlike so razveljavljene, vrednost ima samo še etiketa, na kateri je napisano: socializem. V imenu takega pojma socializma je cenjena samo še organizacija, pod pogojem, da je masovna. Človek kot tak je brez vrednosti. Sindikati, ki se sklicujejo na socializem, so gluhi in slepi za dostojanstvo in pravice posameznika, poznajo samo še kategorije, in te so tem bolj cenjene, čim močnejše so številčno. Tako npr. italijanski sindikati, ki se sklicujejo na socializem, sploh ne poznajo več pravic posameznika, zanimajo jih samo še pravice širokih mas, ki predstavljajo tudi politično moč. Znani so primeri, da se sindikati istijo s podjetjem in nastopajo proti posameznikom, ki skušajo uveljaviti kake svoje pravice, pod izgovorom o »črnem delu«. Ze pred časom so kritiki takega lažnega socializma in sindikaliz-ma opozorili na čudni pojav, da so najhujši sovražniki revnih priseljencev v mnogih državah in zlasti v Avstraliji ravno sindikati, čeprav je to v značilnem in najhujšem nasprotju z načelom delavske vzajemnosti. Nič drugače ni v Italiji. Sindikati ne kažejo najmanjše brige, da bi zaščitili izkoriščanega posameznika ali maloštevilno kategorijo, ki ne more veliko prispevati k sindikalni borbeni masi. Ideja socializma se marsikje izkorišča za propagando totalitarnih političnih ideologij ali (dalje na 3. strani) SLOVENCI IN BLIŽNJE VOUTVE V začetku prihodnjega meseca bodo tudi slovenski volivci in volivke poklicani k volilnim žaram, da opravijo eno svojih temeljnih državljanskih dolžnosti, se pravi, da s svojim glasom prispevajo k izvolitvi članov rimskega parlamenta, od delovanja katerega je dejansko odvisna nadaljnja usoda celotne države in njenih pripadnikov. Za državnozborskimi volitvami, ki bodo, kot znano, 3. junija, pa bodo teden dni kasneje, se pravi 10. junija, prve neposredne volitve v evropski parlament. Za izid obeh volitev vlada v Italiji in tudi v tujini veliko pričakovanje, kar je predvsem posledica globoke politične in moralne krize, ki je že več let značilna za Italijo in katere odraz je predvsem teroristična dejavnost, ki ji nikakor noče biti konca. Kot je bilo pričakovati, bodo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji tudi na teh volitvah žal nastopali neenotno, kar pomeni, da jih dosedanje izušnje v tem pogledu niso veliko naučile. Slovenski člani in simpatizerji KPI bodo tako glasovali za svoje kandidatne liste, člani in somišljeniki PSI pa za svoje. Pred veliko preizkušnjo in tudi zagato se je tokrat znašla Slovenska skupnost, ki se je za državnozborske volitve morala odločiti ali za samostojen nastop kot leta 1976 ali pa za povezavo s kako drugo politično organizacijo, glede na to, da bi bila njena odsotnost problematična in v marsikaterem pogledu tudi škodljiva. Slovenska skupnost se je za volitve 3. junija odločila za zavezništvo in skupni volilni nastop s Furlanskim gibanjem, se pravi s politično organizacijo, ki je Slovenski skupnosti v marsičem sorodna in ki v celoti sprejema, kar je bilo odločilnega pomena, njene glavne programske točke. Obe politični organizaciji sta se bili sporazumeli tudi o skupnem volilnem znaku, ki pa je bil iz navidez zgolj birokratskih razlogov zavrnjen, tako da so kandidati Slovenske skupnosti bili prisiljeni nastopiti pod tradicionalnim znakom Furlanskega gibanja. Skupni nastop Furlanov in Slovencev je predvsem zato važen, ker obstaja stvarna možnost za izvolitev lastnega predstavništva v rimski parlament, kar bi med drugim bilo odločilnega pomena za uspeh dolgih in vztrajnih prizadevanj celotne slovenske narodne manjšine za izglasovanje zakona o celoviti zaščiti. Dosedanja več kot desetletna praksa namreč dovolj zgovorno dokazuje, da se naša manjšina v tem pogledu ne more stoodstotno zanesti na italijanske vsedržavne stranke, kar je med drugim v vsej italijanski povojni zgodovini dovolj zgovorno dokazal primer Južnih Tirolcev, ki so prišli do svojega »paketa« predvsem zato, ker so imeli svoje predstavnike v rimskem parlamentu. Člani, somišljeniki in simpatizerji Slovenske skupnosti so med drugim dokazali, da volilno zavezništvo s Furlanskim gibanjem popolnoma razumejo in tudi odobravajo predvsem s tem, da so omogočili, da je Slovenska skupnost takorekoč v nekaj urah zbrala zadostno število podpisov, ki so bili potrebni za predložitev skupnih kandidatnih list. Kar zadeva evropske volitve, ki bodo, kot smo že napisali 10. junija, se je Slovenska skupnost odločila za skupni volilni nastop z drugimi manjšinskimi in avtonomističnimi političnimi organizacijami v državi, kar je med drugim naravna posJledica in tudi zaželen uspeh večletnih prizadevanj Slovenske skupnosti, da naveže stike in prične sodelovati s sorodnimi dalje na 2. strani ■ Proglas Slovenske skupnosti ob prazniku osvoboditve Slovenska skupnost je ob letošnjem prazniku osvoboditve objavila proglas, ki pravi, da »letošnji 25. april zadobiva še poseben pomen zaradi splošne politično-moralne krize, ki je zajela širšo družbo in delovanje ustavnih institucij, kakršne so izšle iz odporništva, in v naših krajih še posebno iz narodnoosvobodilnega boja Slovencev in Hrvatov.« »Naloga demokratičnih sil je — nadaljuje proglas Slovenske skupnosti — da si s svojim doslednim ravnanjem v vseh situacijah in spričo še tako kočljivih vprašanj spet pridobijo zaupanje državljanov, ki imajo pravico, da kritično ocenjujejo njihovo javno delovanje.« »Kot zamejski Slovenci — poudarja proglas — ne moremo mimo dejstva, da v teh narodnostno mešanih krajih še ni bila vzpo- stavljena tista stopnja plodnega medsebojnega sožitja na vseh ravneh javnega in zasebnega življenja, ki edino lahko omogoči enakopravno upoštevanje pravic in dolžnosti obeh tu živečih ljudstev.« »Prav ob 25. aprilu, simbolu osvoboditve teh krajev izpod nacifašističnega škornja v prvomajskih dneh 1945 — zaključuje proglas Slovenske skupnosti — je naša zahteva po e-nakopravnosti z večinskim narodom še toliko bolj aktualna in upravičena. Prepričani smo namreč, da bomo o resnični človekovi osvoboditvi lahko govorili šele tedaj, ko bodo izpolnjena vsa do danes v konkretnih razmerah še neurejena določila republiške ustave, med temi tudi zaščita slovenske narodnostne skupnosti«. RADIO TRST A Odbornik Brezigar kritično ocenil deželni razvojni načrt ■ NEDELJA, 6. maja, ob: 8.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.05 Mladinski oder: »Mojca in čudežni naprstnik« (Lojzka Lombar), RO; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Poročila; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 15.00 šport in glasba; 19.00 Poročila. M PONEDELJEK, 7. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Novice; 8.05 četrta dimenzija (Igor Tuta); 9.00 Kratka poročila; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki utrinki (Neva Godnič); 10.00 Kratka poročila; 10.05 »Naša pesem« v Mariboru in »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; 11.30 Kratka poročila; 12.00 Ribe in morje; 13.00 Poročila; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.00 Novica; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong (Ivan Peterlin); 15.30 Kratka poročila; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih - Josip Ribičič: »Miškolin«; 16.40 Odmev iz Slovenije; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Mi in glasba; 17.45 S pesmijo po svetu; 18.00 Kratka poročila; 18.05 Kulturni prostor; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 8. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Novice; 8.05 ženska stran neba (Odinea Zupin); 9.00 Kratka poročila; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 10.00 Kratka poročila; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Glasba v baroku (Magda Bizjak); 11.00 Naš podlistek - Kri-žanovska: »Nemeza«; 11.30 Kratka poročila; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 14.00 Novice; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes (Anica čuk); 15.30 Kratka poročila; 16.30 čudoviti otroški svet; 16.45 Spirituals; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kratka poročila; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 9. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Novice; 8.05 Na produ Glinščice (Boris Pangerc); 9.00 Kratka poročila; 9.05 Slovenski izvajavci lahke glasbe; 9.30 Male besede o velikih stvareh (Zora Tavčar); 10.00 Kratka poročila; 10.05 Za ljubitelje operne glasbe; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Kratka poročila; 12.00 Pesmi brez besed; 13.00 Poročila; 13.15 Od solista do zbora; 14.00 Novice; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 15.30 Kratka poročila; 16.30 Otroci pojo; 16.40 Motivi z malih zaslonov; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kratka poročila; 18.05 »Vlahi« (Rudi Šeligo), RO; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 10. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Novice; 8.05 Jutranji almanah (Jože Pirjevec); 9.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila; 10.05 Slavni izvajavci; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Naš podlistek - Križanovska: »Nemeza«; 11.30 Kratka poročila; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.15 Naši zbori; 13.35 Prijeten popoldan z ansamblom Jožeta Krežeta; 14.00 Novice; 15.30 Kratka poročila; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Kje je napaka?; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kratka poročila; 18.05 Svoboda je terapevtična; 18.30 Priljubljeni odlomki iz operet; 19.00 Poročila. B PETEK, 11. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Novice; 8.05 ženska stran neba (Odinea Zupan); 9.00 Kratka poročila; 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal; 10.00 Kratka poročila; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Kratka poročila; 12.00 V starih časih; 12.30 Glasba v razvedrilo; 13.00 Poročila; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Novice; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 15.30 Kratka poročila; 15.35 Na gori-škem valu; 16.30 Otroški vrtiljak; 16.50 Malo dixie-landa; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kratka poročila; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 12. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Novice; 8.05 Radijski trim; 9.00 Kratka poročila; 9.05 jugoslovanskih avtorjev; 10.00 Kratka poročila; 10.05 Z naših koncertnih o-drov; 11.00 čas in družba; 11.30 Kratka poročila; 11.35 Mozaik melodij in ritmov; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 14.00 Novice; 15.30 Kratka poročila; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.00 Kratka poročila; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kratka poročila; 18.05 »Leteči zdravnik« (Adrijan Rustja), izvaja SSG v Trstu; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. V ponedeljek, 30. aprila, je na seji kon-zulte pokrajin Furlanije - Julijske krajine o smernicah za izdelavo deželnega razvojnega in finančnega načrta za leta 1979/82 v imenu svetovalske skupine Slovenske skupnosti posegel tržaški pokrajinski odbornik Bojan Brezigar, ki je poudaril, da je osnutek neustrezen glede na nujne potrebe naše dežele. Odbornik Brezigar se je še zlasti zaustavil pri aspektih, ki pobliže zadevajo slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini in še zlasti ozemeljsko načrtovanje. »Pričakovali smo, je dejal odbornik Brezigar, da bi deželni načrt upošteval obstoj slovenske narodnostne skupnosti, predvsem kar zadeva izkoriščanje ozemlja, na katerem živijo Slovenci, in nujnost, da se okrepi obstoječa kmetijska dejavnost, ki so jo prepogosto nadkrilile nove izbire, za katere je dovolj prostora na neproduktivnih površinah. Obenem smo pričakovali konkretnih pobud v korist državljanov in skupnosti, ki jih je prizadelo razlaščanje za realizacijo javnih infrastruktur, ki po pomenu presegajo krajevno raven. Končno pa smo pričakovali, da bo dežela, pri razdeljevanju sredstev občinam upoštevala višje stroške, ki jih imajo posamezne občinske uprave, v katerih živijo pripadniki slovenske manjšine.« Vsega tega v osnutku deželnega načrta ni mogoče zaslediti. Odbornik Brezigar je nadaljeval svoj poseg s trditvijo, da se deželni osnutek oprijema preživelih klišejskih rešitev in potrjuje odnos do ozemlja, ki je značilen za gospodarje. Kar zadeva izbire, gre v tem osnutku prednost dvojnikom, ki so nepotrebni, ker so le rezultat kampanilizma in škodljivi, ker so, kot dvojniki, neproduktivni. Kot primer je navedel dejstvo, da bomo imeli dve tovorni postajališči in dve avtocestni povezavi med Italijo in Jugoslavijo le nekaj desetin kilometrov narazen. Kar pa zadeva potresno področje, se je odbornik Brezigar zaustavil pri vprašanju Beneške Slovenije, ki ji razvojni načrt ne sme omogočiti le tehnične obnove, ampak popoln gospodarski, kulturni in družbeni razvoj prebivalstva, med katerim je velik del Slovencev. II nadaljevanje s 1. strani organizacijami etničnih manjšin v Italiji. V tem pogledu je prišla v poštev predvsem Union Valdotaine, ki ni samo vodilna politična sila v Dolini Aoste, a ima tudi svoje predstavništvo v rimskem parlamentu. To tembolj, ker se je v zadnjem trenutku iz povsem nerazumljivih razlogov takemu zavezništvu odpovedala Juž-notirolska ljudska stranka, ki se je raje odločila za povezavo s Krščansko demokracijo. Kandidatne liste z znakom Union Valdotaine bodo prisotne v vseh volilnih okrožjih po državi, tako da obstaja stvarna možnost za izvolitev predstavništva v evropski parlament, ki nikakor ne sme biti le odraz večinskih narodov v posameznih državah evropske deveterice, temveč tudi odraz stvarnosti v posameznih deželah teh držav, se pravi tudi narodnih manjšin. Jasno je, da bo takšna slika v evropskem parlamentu možna le, če bodo imele svoje zastopnike v tem zboru tudi narodne manjšine. Odgovor, ki ga mora združenje pokrajin v Furlaniji - Julijski krajini poslati deželnemu odboru mora torej upoštevati te aspekte. Slovenska skupnost bo sodelovala pri sestavi tega dokumenta, ki pa ga bo nato ocenila v celoti. Njena prisotnost pri sestavljanju besedila torej ne pogojuje ocene, ki jo bo izrekla, ko bo treba dokument odobriti. Letošnja prvomajska praznovanja Slabemu vremenu navkljub se je v torek na tisoče delavcev udeležilo po vsej deželi prvomajskih zborovanj. V Trstu je bilo osrednje zborovanje na Goldonijevem trgu, kjer je v imenu vsedržavne enotne sindikalne federacije spregovoril Sergio Garavini, za pokrajinsko e-notno zvezo pa Livij Valenčič. V svojem govoru, ki ga je imel v italijanščini in slovenščini, je Valenčič podčrtal nujnost rešitve vprašanja zaposlitvene ravni, saj so se v zadnjih petih letih delovna mesta znižala za pet tisoč petsto enot. Od pristojnih deželnih oblasti je zahteval uresničitev razvojnega gospodarskega načrta in obsodil neodgovorne podporne posege. Omenil je med drugim kritični položaj slovenskih gledaliških delavcev in se zavzel za popolno uresničitev radiotelevizijske preosno-ve z uvedbo slovenskih televizijskih oddaj. Prvomajsko praznovanje se je pričelo po številnih vaseh s tradicionalno budnico in polaganjem vencev na spomenike padlim v osvobodilni borbi, saj so prav na ta dan pred 34 leti partizanske enote osvobodile naše kraje. V okviru ustaljenih običajev naj omenimo postavitev majev v Borštu in Boljuncu. Zaradi slabega vremena so pa morali odpovedati prvomajski prireditvi v Rupi in v Števerjanu. V glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice je podtajnik ministrstva za delo Riva podelil odlikovanja za zasluge na delu zaslužnim nameščencem iz Furlanije - Julijske krajine. Odlikovanje mojstra dela je prejel tudi Dolinčan Bruno Prašelj. SLOVENSKI KANDIDATI Glede na sporazum, ki je bil dosežen tako glede državnozborskih volitev kot volitev v evropski parlament, so na vseh listah prisotni kandidati Slovenske skupnosti. V tržaškem volilnem okrožju na listi pod znakom Furlanskega gibanja kandidirajo za poslansko zbornico Antek Terčon, podtajnik SSk v Trstu, Aleš Lokar, občinski svetovalec v Trstu, in Tul Alojz, občinski svetovalec v Dolini. Za senat kandidirata v prvem volilnem okrožju Zorko Harej, tajnik SSk, v drugem pa Rafko Dolhar, predsednik SSk. V volilnem okrožju Gorica, Videm, Porde-non in Belluno pa kandidirata Gradimir Gradnik, predsednik SSk za Goriško in pokrajinska svetovalka Marija Ferletič. Za evropske volitve kandidirata pod znakom Union Valdotaine deželni predsednik Slovenske skupnosti prof. Andrej Bratuž ter deželni tajnik dr. Drago Štoka. Slovenci in bližnje volitve EINSTEINOVO LETO Ob stoletnici velikega fizika in misleca Kritiki ustaljenih vzgojnih metod segajo pogosto po primeru, ki skoro neovrgljivo potrjuje njihove teze; dejansko ni pri Albertu Einsteinu v predšolski in šolski dobi nič kazalo na njegovo genialnost. Spregovoril je pri treh letih, na milnchenski gimnaziji, kjer se je šolal, je izdeloval s precejšnjo težavo in celo na švicarskem Zveznem tehnološkem institutu (pri sprejemnem je padel zaradi nezadostnega poznanja tujih jezikov, botanike in zoologije — šele po enoletnem študiju na neki švicarski višji šoli je bil končno sprejet) je zbiral proti sebi jezo in nejevoljo profesorjev. Da je končno leta 1900 promoviral se je imel v dobršni meri zahvaliti sošolcu Marcelu Grossmanu in njegovim izčrpnim beležkam s predavanj ... In vendar danes skoro ni človeka, ki ne bi spoznal njegovega obraza, in sami znanstveniki, ki so sicer zelo skopi s priznanji, ga proglašajo za največjega med njimi v tem stoletju in morda tudi v prejšnjih, odkar so se izoblikovale eksaktne vede in fizika. Njegovemu spominu se letos, ko obhajamo stoletnico rojstva, oddolžujejo vlade, znanstvene ustanove in posamezniki. Celo v Sovjetski zvezi, kjer je bil včasih na spisku heretikov, znanstvena združenja kar tekmujejo med sabo, da bi primerno počastila stoletnico. Največje proslave pa so pripravili na Institute for Advanced Study na princetonski univerzi v ZDA, kjer je Einstein preživel zadnjih svojih 22 let in pa v Izraelu, kjer so mu bili ponudili leta 1951 ob obisku predsednika Ben Guriona v ZDA celo mesto predsednika republike. Glavna ameriška televizijska omrežja pripravljajo posebne poljudnoznanstvene oddaje o njegovem vesolju. Združene države in Zvezna Nemčija, pa tudi druge države, so izdale posebne spominske znamke, na Kitajskem izdajajo njegova dela in slavni muzeji kot washingtonski Smithsonian Institute ter pariški Centre Pompidou pripravljajo njegove razstave. Novembra lani pa so v ZDA izstrelili poseben astronomski satelit, ki preučuje zvezde in druga nebesna telesa z močnim roentgenskim sevanjem. Se najbolj presenečen nad vsem tem »kravalom«, kot bi ga bil verjetno označil, bi bil sam slavljenec, ki je iz nasprotovanja »kultu osebnosti« določil, da so morali njegov pepel raztresti na nekem neznanem kraju. Dober del svojega življenja se je moral boriti proti nadlogam, ki mu jih je prinesla slava. Za življenja so ga toliko slikali, da je nekoč kot svoj poklic navedel »poziram za umetnike in fotografe«. Sadovi tega »poziranja« nam kažejo očetovsko dobrodušen obraz z dolgo belo kodrasto grivo in košatimi brki. Bil je drobne postave, oblačil se je preprosto, na obleko ni veliko dal, tako da je marsikdaj vzbujal vtis zanemarje- ■ nadaljevanje s 1. strani za brezobzirni konzumizem, ki nima več čuta za človeške dobrine. Mnogokje je postal socializem parola brezobzirnih komolčkarjev, ki bi se radi dokopali na oblast. Zato bi bilo zlasti v sedanjih dneh votivnega boja potrebno, da bi na novo premislili, nosti. Njegova »profesorska pozabljivost« je že pregovorna: marsikdaj so ga na vseučiliškem »campusu« videvali brez nogavic ali z dvema čevljema različnega para. Kljub Nobelovi nagradi in slavi ter spoštovanju, ki ga je užival, je živel preprosto. Doma je nečakom pomagal pri domačih nalogah in v prostem času je rad jadral ter igral na violino skladbe Mozarta, v katerem je slutil duhovno sorodnost in ga je zato imel rad. Se najbolj pa je ta mož s hudomušno otožnimi očmi ljubil fiziko, za katero je živel in kateri se je posvečal do svoje smrti, pa čeprav je malo pred smrtjo o sebi izjavil, da je že postal »muzejski eksponat«, okamenina, ki jo je deroči tok moderne fizike pustil ob bregu. Dejansko je njegovo največje delo, sad zrele moške dobe, to je splošna relativnostna teorija, padlo v intelektualni limbus, to je ti- Oktobra 1972 je bil v Trstu VI. tabor zamejske mladine. To je bilo zadnje srečanje v tem zanimivem nizu taborov slovenske mladine na Tržaškem, Goriškem in Koroškem. Tabori so se vršili izmenoma v treh pokraji- MLADINSKI ZAMEJSKI TABOR V GORICI 5. IN 6. MAJA Spored: — sobota, 5. maja, ob 19.30 v Katoliškem domu okrogla miza o problematiki slovenske manjšine na Koroškem, Tržaškem in Goriškem; ob 21.00 taborni ogenj. — nedelja, 6. maja, ob 10.00 v Katoliškem domu finale tekem odbojkarskega turnirja; ob 15.00 kulturni program; ob 18.00 ples ob zvokih ansambla Supergroup. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo. TOPLO VABLJENI! nah vsaki dve leti, prirejali pa so jih skupno Slovenski kulturni klub v Trstu, Slovensko katoliško akademso društvo v Gorici in Slovenska dijaška zveza v Celovcu. Po letu 1972 je iniciativa zamrla. Nadomestile so jo druge, večkrat pa je prišlo kar do prekinitve te idealne mladinske povezave. Tako je spomin na »tabore« ostajal v mislih. Letos so člani goriške Mladinske sekcije Slovenske skupnosti sklenili, da nekaj podobnega znova prikličejo v življenje. Ob sodelovanju mladinske komisije SSk iz Trsta in KDZ kaj je prvotno pomenil in kaj bi še vedno moral pomeniti ideal socializma in kdo v resnici zasluži oznako socialist, kdo pa skriva za njo samo svoj konzumistični pohlep ali celo kake grše in nevarnejše namene ali enostavno samo svoje neznanje o resničnih ciljih in namenih socializma. sti nedoločen kraj, ki ni ne pekel, ne vice, ne nebesa — ali pa vse skupaj hkrati. Za teoretične fizike je namreč bila nekaj nebeškega, toda za njihove eksperimentalne kolege pravi pekel, ker je s poskusi ni bilo mogoče preveriti. Ta položaj se je vlekel skozi prvih petdesetih let njenega obstoja. Ze na začetku prejšnjega desetletja se je astronomom začela odpirati popolnoma nova podoba vesolja s pomočjo tehnologije, ki je v Einsteinovem času (umrl je niti desetletje prej) ni bilo. To so ogromni radioteleskopi, ki lahko zaznajo energijo iz ne-slutenih daljav in predelov vesolja; sateliti, ki opazujejo vesolje, ne da bi jih pri tem motila atmosfera; atomske ure, ki prehitevajo ali zastajajo komaj milijardinko sekunde na mesec. S temi sredstvi smo začeli dobivati potrdila o pravilnosti genialne vizije Alberta Einsteina. Nemški fizik Weizsacker pravi »Einsteinova veličina je v tem, da je še vedno pomemben tudi danes, kljub vsem novim ugotovitvam, do katerih smo se dokopali po njegovi smrti«. In dejansko so prav mnoge med temi ugotovitvami pripomogle k temu, da je danes zanimanje za Einsteina in njegovo delo živo kot še nikoli prej. iz Celovca so pripravili novo mladinsko srečanje treh pokrajin — s spremenjenim imenom, z različnimi prijemi in različno publiko, vendar z istim občutkom, da pač morajo biti med mladimi Slovenci trdne vezi, ne glede na meje. Program bo obsegal med drugim okroglo mizo o položaju na Koroškem, Tržaškem in Goriškem (v soboto ob 19.30 v goriškem Katoliškem domu). Spregovorili bodo mladinski predstavniki teh pokrajin. V nedeljo popoldne bodo pevske, folklorne, recitatorske skupine nastopile s kulturnim programom. Vmes bo tudi priložnost za zabavo in ples, kot tudi za športne tekme in kovanje prijateljskih vezi. Skavtski praznik V nedeljo, 29. aprila, so imeli tržaški skavti in skavtinje svoj vsakoletni praznik zavetnika sv. Jurija — jurjevanje. To je dan, ko se običajno sprejemajo v organizacijo novi člani, zberejo pa se po možnosti vsi, tudi starejši, ker gre za zadnje večje srečanje pred poletnim taborom. Za letošnje praznovanje so skavti izbrali travnik blizu Trebč. Nad 140 se jih je zbralo pri jutranji sv. maši, ki jo je daroval duhovni vodja skavtinj Tone Bedenčič. Takoj nato so .sledili obredi obljub. Med izvidnike in vodnice, to je v srednjo starostno vejo organizacije, je stopilo 11 deklic in 20 fantkov. Med njimi je bilo precej bivših volčičev in veveric, to je članov mlajše veje, kar je razveseljivo, ker so tako deležni popolne skavtske vzgoje. O najmlajših članih pa je treba povedati, da niso bili prisotni, ker bodo imeli svoje jurjevanje posebej v maju. Priložnostni govor je imela prva glavna voditeljica tržaških skavtinj Vera Lozej, ki je ravno na jurjevanju pred 20 leti z manjšo (Dalje na 7. strani) PROSTOR MLADIH Mladinski zamejski tabor SOCIALIZEM JE KONZUMIZEM? Poimenovanje sesljanske šole po dr. Karlu Štreklju Med vrsto sivih in otožnih letošnjih pomladanskih dni se je vrinilo krasno sončno nedeljsko popoldne, kot naročeno za slovesnost poimenovanja sesljanske šole. Dr. Karel Štre-kelj, rojak z Gorjanskega, slavist, narodopisec in vsesplošen znanstvenik ima torej svoj primerni spomenik prav v zamejstvu in v vasi, ki je bila in je še podvržena najhujšemu raznarodovanju. Njegovi slovenski kraški rojaki so s tem poimenovanjem ne le izpolnili naloge, ki jo predvideva zakon, ampak so z izbiro imena hoteli po našem mnenju tudi navzven pokazati širokost in strpnost ob medsebojnem spoštovanju. Saj je dr. Štrekelj, kot univerzitetni profesor na graški univerzi, združeval vse te vrline in z dejanji dokazal, kako je lahko Človek narodnozaveden in spoštljiv do državljanov drugega jezika. Prav če se bodo vsi v zamejstvu tudi v praksi držali teh načel, bo naši manjšini zagotovljen narodni obstoj. Slovesnost se je odvijala pred sesljansko šolo, na lepo urejenem dvorišču ob prisotnosti najvišjih oblasti tako šolskih kot političnih. Naj omenimo le predsednika deželnega sveta Collija, senatorko Gherbez, deželnega svetovalca Štoko in jugoslovanskega konzula Kan-teja. Slovesnost se je začela z nastopom mešanega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine, ki je pod vodstvom Sergija Radoviča dovršeno zapel nekaj pesmi, nakar je predsednik pripravljalnega odbora dr. Slavko Tuta obrazložil potek priprav in težave, s katerimi so se organizatorji srečavali ob pripravah na slavje. Nabrežinski didaktični ravnatelj Miro Tavčar je v kratkih besedah povzel zgodovino sesljanske šole oziroma težave, ki so jih morali Ses-ljančani premagovati, ko še niso imeli svoje šole in so morali vsak dan pešačiti v Mavhinje. Sledilo je odkritje plošče in bronastega kipa, ki je delo akademskega kiparja Sigulina. Ta živi in ustvarja v Ljubljani, a je po rodu Tržačan. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil domači župnik Markuža, so nas prijetno presenetili domači otroci. Predstavili so se z izredno lepim in skrbno izdelanim recitatorskim in plesnim programom. Končno je še osnovnošolski zbor zapel nekaj pesmi. Zdi se nam pravilno, da Ob poimenovanju osnovne šole na Opčinah po pisatelju Francetu Bevku se SPD Tabor vključuje v vrsto Bevkovih prireditev z večerom FRANCE BEVK Lepljenka o pisatelju in o njegovem delu. 5 pričevanji so sodelovali njegovi tovariši in soborci. Prireditev bo v soboto, 5. maja, ob 20.30 s ponovitvama v nedeljo, 6. maja, ob 17. uri, in v ponedeljek, 7. maja ob 20.30. posebej pohvalimo mlado učiteljico Sedmakovo, ki je pripravila otroke in jih vodila pri teh včasih tudi zahtevnih točkah. Taka požrtvovalnost nam kaže, da se nam še ni treba bati, da bi naša šola zašla v krizo, saj tako delo kaže ne le zanimanja in požrtvovalnosti učitelja, ampak predvsem veliko ljubezen, ki je vložena v ta trud. Po programu je župan Škerk prevzel v oskrbo kip in ploščo in s primernimi besedami poudaril pomen tega važnega kulturnega praznika. Sledil je oris življenja in dela dr. Štrek-lja, ki ga je podala prof. Lojzka Bratuževa, nakar je moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, pod vodstvom Iva Kralja, zapel še nekaj pesmi. Ob koncu se je predstavnica staršev Nadja Malalan zahvalila vsem, ki so omogočili, da je slovesnost uspela. Povabila je nato vse na zakusko, ki so jo v šolskih prostorih pripravile skrbne matere. Ob tej priložnosti je pripravljalni odbor izdal tudi zanimivo brošuro o življenju dr. Štrek-lja, o kiparju Sigulinu in o zgodovini sesljanske osnovne šole. Pri tem so sodelovali dr. Tuta, dr. Markuža in prof. Bratuževa. —o— POIMENOVANJE ŠOLE V ŠEMPOLAJU V nedeljo, 6. maja, bo ob 15.30 v Sempo-laju slovesnost poimenovanja tamkajšnje osnovne šole po Stanku Grudnu. Spored med drugim predvideva odritje spomenika, nastop šolskih otrok, mešanega zbora »Igo Gruden« iz Nabrežine, Tržaškega partizanskega pevskega zbora in godbe na pihala iz Nabrežine. Ob tej priložnosti bo razstava ročnih del in likovnih izdelkov na temo NOB šoloobveznih otrok iz Nabrežine, Zgonika in Komna. Slavnostni govornik bo Dušan Furlan. V nedeljo je ob prisotnosti izrednega števila članov (nad polovico) bil v Finžgarjevem domu na Opčinah redni in izredni občni zbor Posojilnice in hranilnice. Ta naš denarni zavod se je zlasti v zadnjih letih pod skrbnim rav-nateljevanjem dr. Gantarja izredno razvil in zaseda danes eno najvidnejših mest v naši zamejski financi. Naj omenimo le dva podatka: leta 1978 so vloge presegle 21 milijard, čisti dobiček pa je znašal 315 milijonov lir. Ta lepa vsota omogoča ne le številnim našim ljudem, da pridejo do primerne zaposlitve v domačem okolju, ampak tudi članom zadružnikom in drugim koristnikom, da pridejo do bančnih uslug po boljših pogojih, kot jih nudijo bančni zavodi. To je zasluga strukture same posojilnice, ki ne teži za zaslužkom, ampak katere prvenstvena naloga je dobro in skrbno upravljanje naloženega denarja in obenem nuditi čim boljše pogoje svojim koristnikom. To je openski banki povsem uspelo, saj se lahko tam opravljajo vse bančne operacije, ki zadoščajo veliki večini koristnikov, poleg tega pa uprava skuša rešiti vse prošnje v kar najkrajšem času. To je po našem mnenju izredne važnosti, saj je večkrat prav od hitrega odgovora odvisen pomen posojila. To je odbor imel stalno pred očmi, saj se je v preteklem letu sestal kar 85-krat in proučil 1627 prošenj, od katerih je povoljno rešil kar 1469 za skupno nad 11,5 milijarde lir. V predsednikovem poročilu smo slišali, da je uprava prisiljena misliti že na nov sedež, ali na razširitev obstoječega, saj je sedanji že pretesen. Predsednikovemu poročilu, ki ga je podal inž. Sosič, je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki ga je prebral prof. Pisani. Iz tega je bilo razvidno, da ta organ stalno sledi vsemu Izlet v Istro 12. - 13. maja Devinsko - nabrežtinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 12. in 13. maja 1979 dvodnevni izlet v Istro. Program je naslednji: 12.5.1979: — ob 13. uri odhod z nabrežimskega trga; ob 15. uri prihod v Buje (po mednem prehodu Škofije). V Bujah nas bo sprejeli Predsednik skupščine aili njegov zastopnik. Ogledali si bomo vinsko Met in Grožnjan, kjer je že več kot 10 let kuiltiurinii center mednarodne federacije glasbene mladine; — ob 18. uri odhod iz Grožnjana; ob 19.30 prihod v Rovinj, kjer bomo prespali v hotelu Park. 13.5.1979: — olb 9. urii odhod v Pullo. Ogled mesta; — ob 13. uri odhod v Medulin, kjer bo kosilo v restavraciji »Loremain«. Po kosilu kratek premor in odhod proti domu. Na pota si bomo lahko ogledali vahodno istrsko obalo (Labin, Plomin, Medvejo, Lavran, Iko, Opatijo itd....). Za povratek v Nabrežino bo lahko prišla v poštev druga vairianta: Medulin, Fazana, Poreč, Noviigrad itd. Cena izleta je 25.000 lir na osebo (vključno prevoz, večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo). Priporočamo vsem izletnikom, naj ne pozabijo potnega lista ali prepustnice. Izletniki se lahko vpišejo pri odbornikih: Orlando Žbogar (Devin, štivan, Medjavas); Gruden Nevenko (Sesljan, Viiovlje, šempolaj, Mavhinje); Carli Mario (Nabrežina, Slivno, šempolaj, Praprot itd.). Opozarjamo izletnike na točnost, ki je nujno potrebna za dober uspeh izleta. delovanju upravnega sveta in da je ob lanskoletni inšpekciji s strani Banke Italije prišla jasno do izraza ne le sposobnost upravnega sveta, ampak tudi sposobnost in pridnost urad-ništva. Končno so sledile še volitve v upravni svet tistih članov, ki jim je potekel mandat. Novi odbor je tako sestavljen: Inž. Milan Sosič - predsednik, Pavel Milič - podpredsednik, odborniki: Marino Carli, Karlo Grgič, Karlo Guštin, Ernest Malalan, Marino Milkovič, A-lojz Purič, Ivan Rolli, Stanislav Soban in Jože Sosič, nadzorni odbor pa prof. Franko Pisani, predsednik, Silva Resino-Valenčič in Stevo Kosmač člana; Kuret in Filipčič pa namestnika. Ob koncu bi radi izrazili željo, da bi se pospešilo in utrdilo sodelovanje na vseh področjih med našimi denarnimi zavodi, saj edino s skupnimi močmi lahko kljubujemo hudi konkurenci zlasti Tržaške hranilnice. Tu pa je potrebna tudi podpora političnih sil, ki bi morale doseči, da se s strani Banke Italije spremeni odnos do naših denarnih zavodov in da se jim dovoli naravni razvoj in zlasti odpiranje novih sedežev, ki so našim ljudem zelo potrebni in koristni. —o— Prisrčne čestitke! Mala dvedeitm Irena šemec iz Prečnika je dobila bratca Dejana. Z nijo vred sta srečna njuna starša Radovan in Danica. Z njimi pa se srčno veselijo tudi dedek in obe babici ter obe mladi tetki. Prisrčno čestitajo tudi vsi prijatelji. Pridružuje se Novi list. Malemu Dejanu pa vsi voščiijo, da bi postal nakofč velik in močan, predvsem pa zaveden slovenski fant in plemenit človek ter da bi bil vsem vedno v veselje in ponos. Občni zbor openske posojilnice Razprave o deželnem triletnem načrtu Pretekli teden sta pokrajinski in občinski svet v Gorici razpravljala o deželnem razvojnem načrtu. Pokrajinski svet je o tem poslušal neposredno razlago samega deželnega podpredsednika Colonija, v občinskem svetu pa sta o tem vprašanju govorila župan De Simone in odbornik za programiranje inž. Marjan Cefa-rin. Na splošno lahko rečemo, da v Gorici ni bilo posebnega zanimanja za ta načrt, tako da so na goriški pokrajini celo odložili razpravo z vsemi gospodarskimi ter sindikalnimi združenji: vzrok je bil morda v tem, da ta načrt ni kaj posebno zanimiv za Gorico in da prav za goriško pokrajino niso predvideni kaki konkretnejši posegi na raznih področjih. Kdor je imel priložnost poslušati poročilo o tem razvojnem načrtu, je lahko brez težave ugotovil, da je Gorica le kar precej zanemarjena. V pokrajinskem svetu je prišlo do polemičnih nastopov in tudi do precej razburljivega vzdušja, ko se je začelo razpravljati o besedilu skupnega dokumenta in zlasti o slo- ZAPISKI v kurzivu Primo maggio v Števerjanu Od konca aprila do 6. maja je v Števerjanu vsakoletno prvomajsko slavje, v priredbi domačega prosvetnega društva »Briški grič«. Na osem dni trajajoče praznovanje so vabili tudi številni lepaki po Goriškem. Toda ti lepaki niso bili taki kot prejšnja leta; tudi manj pazljiv bralec je lahko takoj opazil, da si je letos italijanščina priborila pravico prvega mesta. Najprej smo brali S. Floriano, šele potem Štever-jan, najprej primo maggio potem prvi maj, najprej circolo culturale potem prosvetno društvo in tako dalje. Lepak je natisnilo slovensko društvo, včlanjeno v slovensko prosvetno zvezo. Toliko v vednost našim bralcem, brez pripomb ... »Ljudsko štetje« v Ronkah Pred dnevi smo dobili v roke bilten, ki ga izdaja občina Ronke; na zadnji strani smo o-pazili tudi okvirjen oglas, ki daje možnost prisostvovati skupščini in iz katerega je razvidno, da bodo slovenski občani na omenjeni skupščini lahko določili imena kandidatov, ki bodo sestavljali posebno Komisijo za slovensko narodno manjšino (dobesedno v tekstu). Do tu je lahko tudi vse lepo in prav, toda ta »izkaznica« predvideva še nekaj: kdor je prejel bilten, je moral na list napisati ime in priimek ter bivališče, poleg tega pa še to, da pripada slovenski etnični skupini (dobesedno v tekstu). Komu bo omenjena komisija služila, ne vemo; zaenkrat vemo samo to, da bodo podatki neresnični, ker je nemogoče, da vsako družino sestavlja samo po en član (vsaki družini je bil namreč poslan samo en izvod), razen če ne bo občinska uprava prekontro-lirala vse prijavnice in na podlagi družinskih listov seštela Slovence v Ronkah. Ampak tudi to ni mogoče, saj se marsikdo verjetno ni izjavil; ne glede na to, da vse skupaj diši po nekem štetju. V občinski večini sta prisotna — če se ne motimo — tudi dva Slovenca, od katerih je eden celo odbornik. Marsikdo bi verjetno zelo rad vedel, ali nista morda ta dva občinska moža dala idejo za omenjeno pobudo. GORIŠKO ŠILO venskih zahtevah. Iz časopisov smo razbrali, da sta o slovenskih vprašanjih govorila svetovalca Cej in Bratina, vendar smo izvedeli, da sta to storila v osebnem imenu in še to potem, ko je razpravo o teh vprašanjih sprožila svetovalka Slovenske skupnosti Marija Ferle-tič na sestanku načelnikov svetovalskih skupin. Na to sejo sta socialistični in komunistični svetovalec prišla brez kakega dokumenta, ki bi sploh omenjal slovenske probleme, oziroma komunist Bratina je prinesel nekoliko popravljeno besedilo, ki ga je prej sestavil predsednik pokrajine prof. Pagura, vendar v tem dokumentu ni bilo govora o slovenskih vprašanjih. Potem ko je Marija Ferletič to omenila in zahtevala, naj se v dokument vključijo tudi naše zahteve, so bile končno te le vključene, čeprav se je potem v pokrajinskem svetu prav o tem vnela razprava, ko je demo-krkščanski svetovalec in nedavni pokrajinski tajnik te stranke Bruno Longo zahteval popravek skupnega besedila. Zahteval je, naj se iz dokumenta črta ali vsaj popravi odstavek, ki izrecno omenja ekonomske obveze v korist gospodarskega in socialnega ter kulturnega razvoja naše narodne skupnosti. Končno so dosegli sporazum in sicer tako, da so iz dokumenta črtali besedo ekonomske in so torej obveze samo navadne. Nočemo nikomur pripisovati zaslug in odgovornosti; za gotovo pa vemo, da bi o naših zahtevah sploh ne razpravljali, če ne bi intervenirala svetovalka SSk, kateri je načelnik demokrščanske skupine prepovedal govoriti, češ da je uslužbenka goriške občine; pri tem je uporabljal vsekakor manj vljudnostne izraze, a to je že vprašanje zase. Manj živahna je bila razprava v občinskem svetu, kjer so govorili samo socialist dr. Vladimir Nanut, dr. Brancati (DC) in socialdemokrat Bianconi na seji, na kateri so komaj dosegli sklepčnost, a kljub temu župan ni odložil razprave. Iz vseh treh posegov je bilo nadvse jasno, da podobno načrtovanje, ki ne upošteva specifičnih potreb Gorice, nima sploh smisla. Ob vsem tem je treba povedati tudi to, da je vloga goriškega mesta v odnosih s Slovenijo dosti bolj pomembna kot vloga kakega drugega mesta, a vseeno ni za to zadostnega posluha in temu vprašanju se odmerja premajhna pozornost. Prav gotovo ima goriška pokrajina premalo besede v vodilnih mestih deželne u-prave, čeprav sta z Goriškega celo dva deželna odbornika in precejšnje število svetovalcev. Na pobudo občinske uprave iz Krmina je tudi letos v tamkajšnjem gledališču predstava, namenjena slovenskim prebivalcem krminske občine in ostalega predela Brd ter prebivalcem jugoslovanskih Brd; zato da bi prav tem omogočili povratek skozi prehod na Plešivem, sta posredovali občinska uprava iz Krmina in občinska skupščina iz Nove Gorice. Tržaški gledališki igralci so se predstavili z Goldonijevim »Nergačem« - »Sior Todero Brontolon«. Vsekakor je pravilno, da se skuša čimbolj in tem pogosteje poskrbeti za kulturne potrebe slovenskega prebivalstva v zahodnih Brdih, ker je vsem znano, da je na tem koščku zemlje precej Slovencev. Zato je izzvenelo skrajno neokusno to, kar je na dan predstave pisal »II GLASBENA SREČANJA Še dva koncerta in bo zaključen ciklus koncertov, ki sta jih priredili goriška občinska u-prava ter združenje Musicisti giuliani iz Trsta. Ciklus se je začel že oktobra lanskega leta in se je odvijal skozi dvanajst večerov; zadnji koncert bo 19. maja in bo zadnji izmed tako-imenovanih Pomladanskih seminarjev. Preteklo soboto je bil na programu nastop solistov, znanega tenorja in mojstra Petra Munteanu, še prej pa koncert pianistov iz šole Carla Zec-chija. Cela serija »glasbenih srečanj« je bila nadvse zanimiva, lahko bi rekli celo prezahtevna za poprečnega poslušalca, vsekakor pa novost za Gorico in prijetno srečanje med ljubitelji glasbe. Škoda, da ni bil odziv vedno zadovoljiv; največje zanimanje je na vsak način za nastope pianistov. Letos je bila izvedena tudi abonmajska kampanja, ki bi lahko dala boljši uspeh. Na kulturnem področju hvalevredna pobuda goriške občine. NOVA ŠTEVILKA ŽUPNIJSKEGA VESTNIKA »UKVE« Prejeli smo novo številko župnijskega vestnika »Ukve«, za mesec april. Vestnik je živahno urejevan in zvesto odraža problematiko župnije in še posebej tamkajšnjega slovenskega prebivavstva. Ureja ga župnik Mario Gariup. Na uvodnem mestu prinaša članek, ki opozarja na novo nevarnost, ki grozi Ukvam — gradnje upepeljevalnika za smeti za tri okoliške občine, brez vsakega ozira na lepoto tega gorskega kraja in na njegovo čisto ozračje, pa tudi brez ozira za njegovo krajevno avtonomijo. Velik del vestnika pa je posvečen spominom na dolgoletnega ukvanskega župnika mons. Caha-rija Succaglia. Sledijo še razne druge novice in zanimivosti iz Ukev in okolice. —o— Stalno Slovensko Gledališče v Trstu v sodelovanju s Slovensko Prosvetno Zvezo im Zvezo Slovenske Katoliške prosvete BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI Prevod MILE KLOPČIČ Scena META HOČEVAR Kostumi META HOČEVAR iin MARIJA VIDAU Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Dramaturg im lektor MARKO SLODNJAK Asistent režije BORIS KOBAL Režija JOŽE BABIČ V sredo, 9. maja, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v GORICI (goriški abonma) Piccolo«, ki je prinesel tudi sliko iz »Nergača«, v vabilu pa je bilo med drugim rečeno, da nastop SSG spada v okvir kulturnih pobud občinske uprave, zato da bi držali žive in aktivne stike med krminskim in briškim prebivalstvom na drugi strani meje; to je sicer prav, ne vemo pa, če je bila predstava namenjena samo tem prebivalcem in tudi ne vemo, če je to uradno obvestilo krminske občine ali samo časnikarska pomota. Iz besedila se je zdelo, da drugih Slovencev ni na tem območju, mi vsaj smo imeli ta vtis. Sicer so nam znani tudi drugi poskusi in ne samo političnih oblasti, da bi zmanjšali oziroma onemogočili razvoj naši narodni skupnosti; domačini bi znali marsikaj povedati. VESTI S KRMINSKEGA IZ KULTURNEGA ŽIVLIENjA Tržaški avtor v zbirki »Živi pesniki« NEKAJ O ZBIRKI ŽIVI PESMI živi pesniki: okusna oprema, prikupen skupni ovitek za štiri pesnike pravkar še »mlajše«, a danes že skoraj srednje generacije, katerim bodo sledili drugi. Nekakšen »tukaj smo in takšni smo«. Kaj več nam tale prvi cvetober štirih še ne razodene. Tu si stojijo bok ob boku STRNIŠA, PAVČEK, SNOJ, KOŠUTA. Kaj jih druži? Generacijsko nimajo najbolj posrečenega skupnega imenovalca, po literarni smeri tudi ne. še po pesniški gostoti in specifični teži so si podobni kvečjemu po tem, da so vsi štirje, da se izrazim po inkretov-sko, berljivi. Trije med njimi so že dosegli svojo malo slovensko slavo, med temi kakšen tudi v prozi in esejistiki, kakšen v mladinski poeziji ali prozi, tako da bi si lahko privoščili tudi pov. prečno pesnikovanje, ne da bi zato njihova »zvezda« zašla. Med njimi je Košuta na prvi pogled nekakšna Pepelka. Košuta doslej ni bil zvezda stalnica v antologijah slovenske poezije kot npr. Strniša v poeziji ali Snoj v eseju. Kljub Prešernovi nagradi bo najbrž med vsemi štirimi marsikomu na Slovenskem šele na novo odkrit. Prav zato imam kakšen pomislek proti antologijskemu izboru, ki naj prikaže pesnika v njegovi rasti, če je slovenski kulturni prostor že dal tako ugleden prostorček zunaj meja živečemu Primorcu, naj bi ga sprejel v njegovi najbolj izdelani, najžlahtnejši podobi. V tem izboru pa se je — antologijskemu konceptu na ljubo — treba šele prebijati do tistega pravega, zdajšnjega Košute. KOŠUTA IN NJEGOVO MESTO MED »ŽIVIMI PESNIKI« Tvegana zadeva je, v kakšnem kontekstu se znajde takle živi pesnik. Košuta bi lahko imel na eni strani Daneta Zajca, na drugi Strnišo. Ali bi stal med Kocbekom in Udovičem. To bi bila mnogo nevarnejša soseščina kot ta, v kateri se je znašel tokrat. V tej druščini, bi rekla